Poštnina plačana v gotovini. MBENIk-2VilANEVa]EMNE-2\VAR0VAlNICE-VLlUB0ANI Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne zavarovalnice 1 din, za vse ostale 16 din. Izdaja: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 19. Telefoni: 30-21, 30-22, 30-23, 30-24. LETNIK VI. APRIL 1941 ŠTEV. 4 Dr. Josip Dermastia: PuHt s samcpcsnplitii O škodljivosti samopomoči se je v javnosti že mnogo govorilo in v časopisih tudi že veliko pisalo, vendar se zdi, da še vse premalo, kajti v našem ljudstvu še ni popolnoma prodrlo mišljenje, da so samopomoči skrajno nevarni zajedalci, ki pijejo kri najrevnejših slojev našega naroda. V izogib vsakemu nesporazumu takoj poudarjamo, da imamo v mislih samo špekulativne samopomoči in da izključujemo tako zvane stanovske ali profesionalne, katerih poslovanje je omejeno na določen krog oseb v vzajemnih službenih ali stanovskih zvezah — kakor so samopomoči profesorjev, učiteljev, sodnikov itd. Take samopomoči ne pridobivajo članov po plačanih agentih. Pripadniki posameznega stanu pristopajo iz stanovske zavesti in trdnega prepričanja, da bo zagotovljena in pričakovana pomoč ob smrti družinskega člana zanesljivo, pošteno in takoj izplačana. Člani, katerih število sorazmerno ni posebno veliko, se kot stanovski tovariši med seboj dobro poznajo in prav zaradi tega vedo, komu smejo zaupati upravo, da ne pride do zlorab. V mislih imamo torej samo špekulativne samopomoči — to so tiste, ki so jih brez ozira na korist splošnosti izključno samo iz koristoljubja in lastnega udobja v raznih Pravnih oblikah ustanovili posamezniki, ki vedno niso imeli najčistejše preteklosti. Po objavi zakona o gospodarskih zadrugah so jih Preoblikovali v zadruge, ki jih smatra naše ljudstvo za splošno koristne ustanove. Izbrali so si zadružno obliko prav zaradi tega, da z ujo pridobe na zaupanju pri ljudeh in jih laže varajo. Po drugi strani so pa ustanovi-ielji smatrali zadrugo za najprimernejšo ustanovo, v kateri so najlaže prišli v upravo in gospodarili brez nadzorstva. Da ljudstvo še holj omamijo, označujejo v reklamnih letakih in inseratih svoje samopomoči za prave zavarovalnice malega človeka. Cele jate agentov, med katerimi so bili in so še tudi lemni elementi, so razposlali po mestih in deželi, da z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi pridobe čim več članov brez ®zira na pripadnost stanu in sorodstveno raz- merje z zavarovanimi osebami. Posli so šli dobro in člani so nakazovali pristopnine in tekoče prispevke. Denarja je bilo v izobilju in člani uprave so ga znali dobro uporabiti v svojo korist. Določili so si mastne nagrade in plače ter zaračunavali neprimerno visoke stroške za potovanja, ki pogostokrat sploh niso bila potrebna. Ko so pa začeli nastopati smrtni primeri, so samopomoči nekaj časa izplačevale posmrtnine, potem pa je zmanjkalo denarnih sredstev za izpolnitev posmrt-ninskih obvez. Člani so izgubili svoje pošteno plačane prispevke, ki so si jih prislužili s trdim delom in mnogokrat naravnost od ust pritrgali. Škoda, ki so jo na ta način utrpeli člani, gre v težke milijone. Tako je bilo pri propadli Vzajemni samopomoči v Ljubljani, pri propadli Samojio-moči v Splitu in pri drugih špekulativnih sa-mopomočih, ki jih tukaj ne navajamo. Isti potek je bil tudi pri Vzajemni humanitarni zadrugi v Beogradu, ki je skrahirala prav v zadnjem času, in člani uprave sede sedaj v zaporu. Že sama ustanovitev imenovane samopomoči ima čudno zgodovino. V Zagrebu sta bili dve samopomoči: Jednota in Socialna gospodarska zadruga, ki sta zaradi nesolidnega dela ostali marsikomu zelo v žalostnem spominu. Ko so omenjenima zadrugama postala v Zagrebu tla prevroča, sta prenesli svoj sedež v Beograd, kjer sta se združili v novo samopomoč z blestečim imenom: Vzajemna humanitarna zadruga. Poslovanje je tudi pri novi samopomoči ostalo tako, kakršno je bilo pri obeh samopomočih, iz katerih je nastala in kakršno je pri špekulativnih samopomočih sploh običajno. Denar iz prispevkov se je porabil za mastne nagrade in bogate plače ter visoke potne stroške. Pri nastopu smrtnih primerov ni bilo denarja za izpolnitev po-smrtninskih obvez napram članom. Člani uprave sicer danes čakajo v zaporih zaslužene kazni, toda ubogim ljudem s tem ne bo poravnana škoda, ki gre v milijone. Pri vsem tem je pa posebno žalostno, da so ustanovitelji špekulativnih samopomoči ponajveč slovenskega porekla in da je bilo Obilo božjega blagoslova in miru želijo zavarovancem, čitateljem in prijateljem Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, uredništvo in uprava „Kaše moči“, • 0®0®0Ä0®0«*0 Karitas zavarovancem in plačnikom! Zopet se obračamo na naše zavarovance in plačnike z vljudno prošnjo. Naši iukasanti se od časa do časa pritožujejo, da morajo k nekaterim plačnikom hoditi po denar za me^ sečne prispevke za KARITAS po dvakrat, pa tudi še večkrat. Prosimo vas, da inkasan-tom vedno pripravite denar že za prvi obisk, da mu ne bo treba ponovno vas nadlegovati. Prispevek je itak treba poravnati in je potem za inkasanta najprikladnejše, da mu izročite prispevek takoj prvič, ko se oglasi pri vas. Inkasantu niti ni ljubo, da vas mora por novno nadlegovati, ne glede na to, da mu s tem prihranite nepotrebno pot, kajti obiskati mora ne samo vas, ampak tudi še mnogo drugih plačnikov, ki jih je včasih sto in tudi tisoč in še več. Poudarjamo, da so mesečni prispevki plačljivi po pravilih vsak mesec za naprej in ne za nazaj in to prvega v mesecu. Ker pa inkasant ne more obiskati vseh plačnikov prvega v mesecu, pride k nekaterim pozneje. Dogovorite se z inkasantom za dan in čas, ki je vam najbolj prikladen in gotovo bo z veseljem ustregel vaši zadevni želji ter prihajal po denar na dogovorjeni dan in ob dogovorjeni uri. Tega dogovora se je treba potem seveda držati. Ker nam mora inkasant poslati denar in obračun čim prej, mu določite dan ža inkaso v prvi polovici meseca, nikakor pa ne^po-zneje. Prosimo torej prav vljudno vse zavarovance in plačnike, da upoštevate to upravičeno prošnjo naših inkasantov. KARITAS, Ljubljana. n NE VEMO NE URE NE DNEVA... V zadnjem času je »KARITAS« med drugim izplačala cele zavarovalne vsote ob smrti sledečih članor in članic: na ogromni škodi, ki so jo špekulativne samopomoči povzročile, najbolj prizadeto ravno slovensko ljudstvo. Ni se torej čuditi, da se je slovenskemu narodu očitalo, da so špekulativne samopomoči prava slovenska specialiteta. Dolžnost vseh, ki ljubijo slovenski narod in naše pošteno ljudstvo, mora biti, da se čimprej zbriše ta madež na telesu slovenskega naroda in da se prepreči nadaljnje izkoriščanje slovenskega ljudstva po špekulativnih samopomočih. Geslo vseh poštenjakov mora biti: PROČ S SAMOPOMOČMI! Hvaležni smo vladi, da je izdala pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja ali po naše o samopomočih z dne 18. januarja t. 1., ki je bil objavljen v Službenem listu 108/41. Pravilnik zelo omejuje delovanje samopomoči, v členu 15. prepoveduje pridobivati člane po agentih in stavlja samopomoči pod nadzorstvo trgovinskega ministrstva, ki se po določbi člena 3. lahko prenese tudi na bansko upravo. Naša banska uprava, ki je vedno kazala veliko ljubezen do revnega ljudstva, bo brez dvoma vse storila v njegovo zaščito ter bo z vso strogostjo in z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, izvedla prepoved pridobivanja članov po agentih. Samo s strogo in dosledno izvedbo te prepovedi v zvezi s strogimi revizijami bo mogoče zadati smrtni udarec špekulativnim samopomočim in tako zatreti škodljivi plevel na našem narodnogospodarskem polju. Janez Kremen: PmlnsKi nn uait|i&iu! Domine Friderika, Maribor, Ruška 49. Dr. Jesenko Gregor, Celje, Razlagova. Rečnik Andrej, Slivnica pri Mariboru 24. Krempl Jurij, Zg. Žerjavce 91, p. Sv. Lenart. Kumer Alojz, Strmec 4, p. Sv. Urban pri Ptuju. Weinwurm Jožeta. Godič 27, p. Kamnik. Krančan Jakob, Hudi kot 46, p. Ribnica na Pob. Scdlašek Ivana, Sv. Kungota 1. Demšič Marija, Velenje 40. Zavrl Marija, Svibno 20. p. Radeče pri Zidanem mostu. Holer Jože, Ruše 236. Malačič Etelka, Murska Sobota, Lendavska 32. Amon Pavla, Ljubljana, Švabičeva 15/IV. Krnc Marjeta. Ljubljana, Celovška cesta 42. Cerneza Ana. Zgor. Voličina 18, p. Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Žumer Ivana, Olševek 53, p. Preddvor. Bclovič Josip, Dol. Lendava, dr. Slaviča ulica. Šuster Vincenc, šešče 61, p. Sv. Pavel pri Preboldu. Dolinar Marija, Zabukovca 30, p. Griže. Zemljič Ivana, Janžev vrh 40, p. Slatina-Radenci. Lušina Frančiška, Češnjica 5, p. Železniki. Lederer Ivan, Maribor, Počehova 18. Gobec Ivan, Dol. Počehova 4, p. Pesnica. Osojnik Marija, Gor. Radgona trg 51 Vogrin Alojz, Rotman 51, p. Juršinci. Tabor Marija, Zagorje 30 ob Savi. Beranie Neža, Sp. Jablanec 14, p. Cirkovce. Kac Marija, Rogoza 38. Grošelj Marija, Trbovlje II. 125. Kozamernik Marjana, Vnanje Gorice 87, p. Brezovica. Jerič Ivana, Ljubljana, Karlovška 15/L Puchmeister Josip, Na Gaju 49, p. Zg. Sv. Kungota. Križnar Frančiška, Vodice 114. Trpin Jerica, Vevče 46, p. D. M. v Polju. Livk Alojzij, Tržišče na Dol. 29. Češnovar Ivan, Vič 6. Kešner Ivana, Cerklje na Gor. 62. Kos Terezija. Ljubljana, Sv. Jerneja 24/III. Pregled Marija, Stiska vas 19, p. Cerklje na Gor. Špalir Jakob, Maribor, Mlinska 47. Finžgar Katarina, Varoš 8, Makole. Wölling Albina, Ljubljana, Gosftosvetska cesta 13. Dobrota Anton. Ljubljana, Moste, Bezenškova 38. Slaček Anton, Dolgi vrh 10, p. Laporje. Mlakar Marija, Gruškovje 59, p. Sv. Andraž pri Ptuju. Marinko Marija, Vevče 28, p. D. M. v Polju. Sajovic Marija, Ljubljana, Fügnerjeva 6. Ažman Josip, Žeje 3, p. Podbrezje. Zdešar Elizabeta, Dolenja vas 15, Polhov Gradec. Hojnik Alojz, Maribor, Pobrežje, Nasipna 38. Cop Janez, Sv. Križ nad Jesenicami 17. Dvojno zavarovalno vsoto je KARITAS izplačala ob smrti sledečih zavarovancev: Dr. Sadnik Bruno, Celje. Cankarjeva 10. Rotar Miha. Prapretno 21, p. Hrastnik. Stančevič Branko, Čortanovci, Polanc Frane, Ježica 24. Kajdiž Frane, Vrhpolje 24, p. Kamnik. Brezplačno sozavarovano vsoto je KARITAS izplačala ]> oceniku CT zavarovanim staršem ob smrti 4 leinega Gonza Maksimilijana, Ruta 30, p. Fala; 5 leinega Jauniga Antona. Sv. Lovrenc na Pob. 88, in 7 leinega Ažbeta Janeza, Ljubljana, Vodovodna cesta 50. »KARITAS« 2i Da bo toplo in prijetno med družino, da jo ho ogreval dih bratovske, materinske in očetovske ljubezni, dih ognja, katerega iskra nikoli ne ugasne. Da se ob tem ognju okrepijo naše duše, da se raznežijo naša srca in da vsi otroci zajamejo iz tega neusahljivega studenca moči za težav polno življenje, ki je tu in ki postaja z vsakim dnem bolj težavno. Da si bodo zbrali neprecenljivih moralnih vrednot in da bodo utrjeni in zdravi stopili s to silo v življenje. Da bodo varovali ljudske svetinje, narodno tradicijo brezpogojno ohranili in pospeševali. Da bodo šli z živo voljo in pogumom v borbo za pravično stvar. Da bo gorela v njih poleg ljubezni do matere in očeta tudi ljubezen do grude; tista silna in verna ljubezen, ki žrtvuje kri za svojo grudo, ki ji je kakor svetinja. Ljubezen, ki tudi v najbolj temnih dneh ne pozna malodušja, temveč gleda vedno naprej z jasnim in vedrim čelom. Trije bratje živimo pod skupnim krovom, prav kakor pred tisoč leti ob času popolne svobode naših dedov, ki so živeli v zadrugah. Nekaj naj lepšega, plemenitega in krščanskega je, ako se bratje ljubijo in v složnosti živijo. Peter je tu s svojo družino. Marko s svojo in Janez s svojo. Ti, jaz in on. Najobilnejšo in najbolj blagoslovljeno družino ima Peter, obilno in blagoslovljeno ima tudi Marko, Janez pa nima sicer tako številčne, a tudi njegovi otroci so žilavi in zdravi. Da bi se nikoli ne sporekli med seboj, tega ne moremo zahtevati, kajti pridejo marnje in težave, in razne nevšečnosti — pa padejo kaki očitki ali kaka zlovoljna beseda, no, saj to ni nič hudega, zato ne bomo drug drugega gonili pred sodnika. Včasih se sporečejo otroci med seboj, se zlasajo ali se celo potolčejo po nosu; no, zastran tega si ne bomo razkopavali hiše. Nekoliko potrpiš ti, nekaj spravim jaz milo za drago, nekaj pa utrpi on. Da bi pa šel eden izmed nas morda k zavidljivemu sosedu tožit svoja dva brata, pa proti njima šuntal soseda, češ da naj pride in jima zažge hišo, grunt pa jima razkoplje! Ali ste že kdaj slišali kaj takega? Ne, to bi bilo naravnost nezaslišano početje! Sam sebi bi šel izdajalski brat rušit dom in streho zažigat svoji družini nad glavo. Pomislite, vsakdo izmed nas treh ima ograjen vrtič in hlev, lastne njive, ki jih sam obdeluje, sam orje, seje in sam žanje, dasi je bilo včasih tako, da so eni orali, drugi pa želi, danes pa ni več tako. Vsakdo izmed treh bratov ima torej lasten grunt vendar pa vse skupaj spada k zadrugi rodovincev, ki živijo pod skupnim krovom hiše očetove, kjer gori večni ogenj na ognjišču in kjer se peče kruh za tri brate in njih družine. V hiši rodovincev, kjer se goji vera očetov in kjer se razlega blaga in miloglasna beseda materina. Cernu bi se srdil Marko nad Petrom ali Peter nad Markom ali Janez nad tem in onim? Le čemu bi se grenili življenje in se psovali zastran stvari, ki se prav lahko po pameti uredijo! Vsakdo ima pač svoje težave-in tudi svoje slabosti. Mar misliš, Marko, da si ti res brez vsake krivde in da nimaš nobenih slabih lastnosti, ko očitaš vse slabo le Petru? Res je napravil Peter že marsikatero zdraho v hiši, vendar le ni tako slab, kakor ga ti sodiš. Zelo je sebičen res, briga se predvsem zase, a skupni naš krov mu je pa le močno pri srcu. Ti si tudi sebičen, Marko, samo nase gledaš, samo svoje njive vidiš, te naj bodo ognojene, in nič ne pomisliš na njive bratov, nič te ne zanimajo. Samo v svoje ograde si zaverovan, na Petrove in Janezove se nikoli ne ozreš, kakor da te ne zanima, če so zorane ali ne. Kaj se torej toliko zgleduješ nad Petrom in njegovimi slabimi lastnostmi? Sicer ga je tudi Janez že tu in tam polomil, toda nič mu ne očitam, in tebi tudi nič, Marko, Petru tudi ne, saj je bilo že toliko neznanske preklarije v naši hiši, vsa leta smo si grenili življenje, in zadnji čas je, da se naseli v našo ljubljeno hišo mir in da pošljejo noter topli sončni žarki. E, res ne bi bilo treba, da smo si toliko let zagrenili, ko bi vendar lahko živeli v najlepši sreči in uživali življenje kakor ga nam je sam Bog dodelil. Ali ne vidite, ali ne razumete, bratje, da smo se sešli po tisoč letih prav tu, kjer smo se pred tisoč leti razšli? Saj nas ni združila morda kaka diplomatska poteza, temveč nas je združil življenjski pogoj, nas je povezala usoda, povezala nas je božja roka. Neraz-družljivi smo, za večno združeni. To naj pomislijo Janez, Marko in Peter, posebno v teh težkih dneh, ko nam preti nevarnost iz dneva v dan. Ne z malodušjem, ne z mlačnostjo, ne z bojaznijo ne bomo obvarovali svojega doma pred zlom, temveč s srčnostjo, pogumom in odločno voljo bomo odbili nevarnost. Ne klonimo, ne plašimo se, temveč bodimo budni, vedno pripravljeni, zjutraj in opolnoči! Ti in jaz in on. Podnetimo ogenj na ognjišču, da bodo gorela naša srca, da bodo trdne naše misli, da bodo složna naša dejanja! Pot do blagostanja. Prvi trgovec: >Sto poti je, po katerih je mogoče priti do blagostanja.« — llrugi trgovec: »Toda samo ena je poštena!« — Prvi trgovec: »In katera je ta?« — Drugi trgovec: »Saj se mi je zdelo, da je ti ne poznaš.« 0 velikih začetnicah. Učitelj: »Tonček, povej, kdaj pišemo z veliko začetnico?« — Tonček: »V začetku stavka, potem, potem pri stvareh, ki jih cenimo in spoštujemo...« — Učitelj: »A, zato pišeš v nalogi torto z velikim T.«. m SARGov KALODONT - .^1"' '-t proti zobnemu kamnu - ’ m r v-:—.j i Josip Sidtac (Ob 105-letnici njegovega rojstva.) Kdo bi tajil, da ni bil Stritar vsaj eno polno desetletje (1866—1880) in čez vodilna slovenska slovstvena osebnost, ki je bila močna dovolj, da je držala v sebi os vsemu takratnemu našemu književnemu in s tem tudi kulturnemu stvarjanju? Bil je tedaj prvi bojevnik in tudi zmagonosec mladosloven-stva, ko je vzel na svoj ščit umetniško vrednoto Prešerna in jo visoko dvignil nad idole staroslovenstva (Koseski!) Tega odločilnega dejanja je bil zmožen le on, ki je bil tedaj najboljši poznavalec in ocenjevalec umetniškega dela in je kot človek pravega okusa utrl pot mlajšim rodovom. Oglejmo si nekoliko njegovo življenje in delo ob tej priliki! Josip Stritar se je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah dne 6. marca pred 105 imi leti. Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani je odšel — kakor vsi tedanji naši izobraženci — na Dunaj, kjer se je kmalu udomačil kot malokdo in prebil večino svojega življenja. Bil je profesor za klasične jezike (od 1875 do 1901). Umrl je v visoki starosti 87. let v Rogaški Slatini v hiši, ki mu jo je v znak hvaležnosti poklonila domovina. V šoli je bil Stritar odličnjak in kot tak si je tudi na Dunaju kmalu našel zaslužka kot domači učitelj in književnik, tako da je mogel oskrbeti v 70. letih zaslužek tudi sorojaku in krajanu ter prijatelju Levstiku, ki se mu je takrat slabo godilo. Stritar je pričel s pisateljevanjem že v gimnaziji, a se je pozneje oglasil šele po 30. letu, ko je bil že razgledan po klasičnem slovstvu in po takratnem književnem svetu, da je bila njegova beseda sedaj tem tehtnejša in udarnejša, ko se je postavil na čelo boja proti Staroslovencem z uvodom v Prešerna, ki ga je napisalo njegovo vešče kritično pero ter z znamenitimi Kritičnimi pismi, ki so s svojo odločnostjo in udarnostjo tako značilno zaključili skozi desetletje izhajajoči Slovenski glasnik (1858—68). L. 1868. je skupno z Levstikom in Jurčičem izdal slovstveni zbornik »Mladiko« in prispeval vaško povest »Svetinovo Metko« (odlomek iz njegovega romana »Zorina«), »Prešernov god v Eliziju« ter balado »Izgubljeni sin«. Naslednje leto je izdal zbirko svojih pesmi. Te in tudi kasnejše njegove pesnitve, ki jih najdemo v njegovem dunajskem »Zvonu« (1870, 76—80.) in njegovi ogorčeni »Dunajski soneti«, ki so izšli posebej, kažejo, da se je učil mnogo pri Prešernu, pa tudi pri mladem Levstiku. Najboljše so njegove »Popotne pesmi«, kasneje prevladajo pri njem vzgojni nagibi in njegovi spisi so večinoma poučnega ter miselnega značaja. Značilnost njegovega umetnostnega nazora je svetožalje, ki izvira iz njegovega osebnega spoznanja neskladja med idealom in svetom. To njegovo svetobolje ki se odraža iz njegovih del, ga je kasneje osamilo in priklicalo na dan rod realistov (Jurčič, Kersnik, Aškerc, Tavčar i. dr.) pri Ljubljanskem zvonu (od 1. 188 dalje). Stritar je bil torej pesnik, pisatelj, kritik in slovstveni vzgojitelj. Kot pisatelj je razen čustvenega romana »Zorina« in prav tako kasneje sebe upodabljajočega »Gospoda Mi-rodolskega« napisal še »Rosano« in »Sodnikove« ter petdejanko »Logarjeve«. Stritar je poznal vse zapadnoevropske jezike in njih književnosti in je po tej svoji slovstveni izobraženosti prekašal vse svoje sodobnike, ki so se vsi — tudi Levstih in Jurčič i. dr. obračali k njemu kot veščaku po nasvete. Imel je dar finega jezikovnega čuta, blagozvočnega jezika, kar vse ga je usposabljalo za najboljšega stilista in kritika. Podobno kakor Levstik je tudi on spoznal, da je kritika v tisti dobi posebno potrebna. Razlagal je umetnost in lepotne pojne in v pismih (»Kritična pisma«) povedal, kaj je posebno treba našim pesnikom, kdo, kako in kaj naj poje. To slovstveno vzgojno delo je še nadaljeval v »Literarnih pogovorih«, »Novih potih« in »Dunajskih pismih«. Njegova je bila tudi zamisel »Klasja«, kjer naj bi s pomočjo svojih sodelavcev Levstika in Jurčiča izšla zbirka važnejših slovenskih leposlovnih del in ki mu je na prvo mesto postavil Prešerna. Razen omenjenih dveh pa so sodelovali ob njem v Zvonu še Gregorčič, Levec, Kersnik, Celestin in Šuklje. Poleg omenjenih večjih del je Stritar spisal še več krajših zgodb, dramatskih slik in črtic. Vse nam pričajo o pisateljevi duhovitosti, šegavosti, bistrosti in čutečnosti, zlasti do trpečih in nesrečnih. Stritar je bil na splošno mirne in blage ter obzirne narave, a svojo jezo nad klevetniki je izlival v ostrih puščicah in odkritem boju. Levstik ga je čislal, ker je videl v njem estetičen, izobražen čut, bister um in znanje na vse strani, in ga je pritegnil k slovstvenemu delu, za katerega ga je usposabljal lahek in prijeten slog, neprisiljena beseda, vzeta iz domačih, ljudskih ust. Tako je dosegel trojni namen, ki si ga je pri pisateljevanju postavil: izobraževal je slovenski jezik, branil slovenske narodnost in vzgajal narod. Saj so znani njegovi številni reki in nauki, ki jih zna naše ljudstvo na pamet, kakor: »Šest dni poštenega dela, potem bo nedelja vesela. Žganje pomori jib več, kakor kuga, glad in meč. Nazadnje bomo vendar rekli, da najboljši kruh so mati pekli, Ko stari govore, otroci naj molče, Naj človek pol sveta obleče, najboljši kruh doma še peče, Pridnost več velja nego kup zlata«; znane so njegove šolske pesmi: »Mladi vojaki«, »Oba junaka«, »Žabja svatba«, njegove številne uganke, njegove daljše pesnitve, zlasti »Popotne pesmic, »Turki na Sle-viic«, »Raja«, basni itd. ¥©<• VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Pcekllt Steiner Radivoj, Ježica 95, ni več zastopnik Vzajemne zavarovalnice, oddelka Karitas in nima pravice niti sprejemati novih članov niti kasirati denarja. KARITAS Spomin na dom. Tiho se je splazil vlomilec v stanovanje. Naenkrat pa zasliši ženski glas: >Kaj kolovratiš z umazanimi ževlji po preprogah. Marš v predsobo in obuj copate, nesnaga!« — Vlomilec je takoj spet odšel. Ko je prišel k tovarišu, ki je stražil na cesti, s solzo v očeh pove: »Oprosti, v tej hiši ne morem krasti. Preveč me spominja na dom.c Za katecD gespedaeskr eastUnc pccablmo nalvct umetnih uncjltt Kdor koli se je kdaj zanimal, koliko umetnih gnojil se porabi pri nas za razne gospodarske rastline, je brez dvoma ugotovil, da porabi Slovenija največ umetnega gnojila za krompir. Sicer Se pa mestoma največ umetnega in hlevskega gnoja žrtvuje za vinograde in hmeljske nasade. To so večletne specialne kulture, ki rabijo skrbno nego in dosti rastlinske hrane. Med poljskimi sadeži pa gnojimo največ, kakor smo že zgoraj omenili, krompirju. Da se je to gnojenje v poljedelski praksi tako razširilo, je vzrok v lastnostih, ki jih krompirjeva rastlina ima. Med prvimi razlogi je to dejstvo, da krompir rabi zemljo, ki ima dosti rastlinskih hranil, seveda morajo fizikalna svojstva zemlje bili povoljna za to kulturo. Za dodana umetna gnojila je zelo hvaležen, čeprav zemlje na izčrpa preveč. Ravno zaradi tega svojstva se na površinah, kjer je bil zasajen krompir ter gnojen z umetnim gnojem, sejejo z uspehom ozimine, katerim v tem primeru gnojenje ni potrebno. To bi bil drugi razlog, zakaj krompirju obilno gnojimo. V Sloveniji se je za gnojenje krompirja uvedel skoraj že povsod Nitrofoskal (mešano gnojilo, v katerem so dušik, fosforna kislina, kalij in apno zastopani). Letos, žal, tega dobrega gnojila primanjkuje zaradi pomanjkanja fosfornih gnojil, ki so jDOtrebna 'ta zdelavo Nilrofoskala ter bo težko izvesti gnojenje po principu polnega gnojenja. Kako krompir poplača polno gnojenje je razvidno iz primera, ki je povzet iz gnojilnih poljskih poizkusov g. Serca, posestnika na Bezeni pri Mariboru. Sorta krompirja prof. VVoltmana (ozkolistna) je obrodila na zelo dobri zemlji 239 q na 1 ha, na parceli 1 ha polno gnojeni z NPK (N — 300 kg 16% apnenega dušika. P = 300 kg 16% superfos-fata, K = 250 kg kalijevega sulfata, 50%) pa 311 q. Višek pridelka pri polnem gnojenju znaša 72 g. Koliko so poedina gnojila doprinesla k temu večjemu pridelku izračunamo po Gericke-Pfarre-ovi formuli na sledeč način: delovanje dušika (N) — _ KPN + KN -P PN — (2KP + negnojeno) 3 V to formulo vložimo razultate, oziroma pridelke iz poedinih parcel v q iz raznih kombinacij gnojenja kot: O — negnojeno, PN =. fosforna kislina in dušik, NK = dušik in kalij, KP — kalij in fosfor, NPK — dušik, fosfor in kalij delovanje fosforne k i s 1 i n e' (P) = _ NPK + KP -f- PN — (2NK + negnojeno) 3 delovanje kalija (K) = _ NPK + KP + NK — (2NP + negnojeno) 3 Iz podatkov poskusnih parcel je bilo po navedeni formuli izračunano, da je kalij doprinesel 14 q, dušik 49 q in fosforna kislina 9 q krompirja (pri višku od 72 q). To je interesanten zaključek, ki je pri vseh preizkusnih sortah isti, ter kaže, da je dušik povsod največ pripomogel k povišanju pridelka. Za kalij naj omenimo še to, da kloridi, oz. klor san. v 40% kalijevi soli deluje slabo na kvaliteto in na zdravstveno stanje, kakor tudi na odpornost proti degeneraciji pri krompirju ter je zaradi tega kalijev sulfat (50% kalijeva sol) edino priporočljivo kalijevo gnojilo za krompir. Na tržišču umetnih gnojil sta zaenkrat na razpolago le apneni dušik in kalijeva sol. Fosfornih gnojil (superfosfata) je malo in bosta kmetijstvu za spomladansko gnojenje na razpolago le zgoraj omenjeni gnojili. No, zaradi tega ne obupajmo! Tudi s temi razpoložljivimi gnojili lahko dosežemo lepe uspehe, seveda začasne, ker stalno dobrih letin ni mogoče obdržati brez fosforne kisline. Naj navedemo samo gnojilni poskus, sicer preprost, vendar zelo poučen za današnje prilike, ki ga je s sodelovanjem okrajnega kmetijskega referenta za Maribor d. br. izvršil posestnik g. Franc Greif iz Trnič pri Št. Janžu na Dravskem polju. Štiri parcele po 100 kvadratnih metrov (1 ar) so bile gnojene takole: v jeseni je bil povsod zaoran hlevski gnoj, spomladi pa potrošeno na prvo parcelo (1 ar) 5 kg apnenega du-, Sika, Na tej parceli je znašal pridelek 216 kg krompirja. Na drugo parcelo je potrosil 3 kg kalijeve soli iu imel 164 kg pridelka. Na tretjo parcelo je bilo raztresenega 5 kg apnenega dušika in 3 kg kalijeve soli. Pridelek s te parcele je znašal 231 kg krompirja. Četrta parcela, ki je ostala brez umetnega gnoja, je dala le 108 kg krompirja. Ce preračunamo rezultate na 1 ha, pomenijo kilogrami krompirja stote. Sorazmerno dobri uspehi pri teh enostranskih gnojilnih poskusih se lahko pripišejo dejstvu, da apneni dušik aktivira fosforno kislino, ki se nahaja v zemlji v težko sprejemljivem stanju. Za poskus je služila sorta Kresnik. Naj ponovno poudarimo, da se je treba držati pri gnojenju z apnenim dušikom sledečih navodil: gnojilo ne sme priti v dotiko s semenom. Ce so njive že izorane, oz. prašene in je zemlja lažje vrste, naj se gnojilo trosi in zabrana takoj, čim zemlja v marcu odmrzne in je mogoč dostop na njive (kakšnih 14 dni pred setvijo). Na težjih zemljah, ki močneje vežejo cianamid iz apnenega dušika, se gnojilo trosi lahko neka jdni pred sajenjem. V dosti primerih se je trošenje tega gnojila dobro obneslo, če se je trošenje izvršilo po njivah, kjer je bil krompir že zaoran. Tudi gnojenje med vrstami, ko je krompir že pognal, se je obneslo, potrebna pa je pri tem trošenju opreznost, da se listje in stebelca ne osmodijo s tem ostrim gnojilom. Smotreno pridelovanje kvalitetnega, kakor tudi industrijskega krompirja spada med najvažnejša poglavja poljedelske tehnike za naše razmere. Lastni gnojilni in sortni poskusi ter selekcija krompirja so nam k poti do uspehov najboljši kažipot. Inž. T. Mastnak. Točno, varno in zanesljivo plačaš premijo tudi v roke zastopniku. Zahtevaj potrdilo! Haocads za tsbmmshv fcsižanfcc vIz velikega kupa pravilnih rešitev februarske križanke je žreb potegnil naslednjih deset rešitev, ki bodo prejele knjižno nagrado: 1. Černe Maks, trgovec, Zagreb, Baruna Jelačiča ulica 4. Dragi prijateljčki! Danes ste se gotovo začudili, ko ste zagledali pod tem pismom drug podpis in ne brat Ivo, kot ste pričakovali. Ali ste že uganili, zakaj vam danes tega pisma ni pisal brat Ivo, ampak Viktor? No, boste rekli, morda je pa brat Ivo bolan, saj to se vsakemu zemljanu lahko primeri. O, ni bolan, ker brat Ivo. je močan in zdrav mož, katerega se bolezen še lotiti ne upa. Nekaj drugega je; v vojaško suknjo so ga vtaknili. Tudi marsikateri izmed vas ima pri vojakih ljubega ateka ali pa dragega brata. Žalostni ste bili z ljubo mamico vred, ko so odhajali. Toda žalost se je kmalu morala umakniti misli, da je dolžnost vseh očetov in bratov, braniti skupni dom — domovino. Saj, če pri sosedu gori, spite morda vi dalje? Ali ne vstanete hitro in storite vse,_ da ognjeni plameni ne uničijo tudi vaše domačije? Marsikateri izmed vas je gotovo že videl požar. Kaj ste pa delali takrat? K njemu vas niso pustili, pač pa ste na kak drug način pomagali. Tako delajte tudi danes. Pri tem delu (obramba domovine) vi sami kot vojaki ne morete pomagati, pač pa lahko drugače sodelujete. Kako pa, boste vprašali? Glejte! Ko je očka odšel k vojakom, ste ostali sami z mamico. Že itak težko življenje je za mamico postalo še težje; za vse vas mora sama skrbeti. S čim boste mamici najbolj pomagali? Odgovor je kratek. Najbolj s pridnostjo. Brat Ivo je naročil, naj vam to prav posebno zabičam. Ko je odhajal, mi je pri vratih še dejal: »Pozdravi vse moje mlade prijatelje ter jim povej, naj se vseh naukov, ki so jih brali v ,Mladi moči’, zvesto drže.« Za danes naj bo dovolj, ker vem, da ste že zelo radovedni, kako je z zlogovnico in nagradami. Rešitev postavljene zlogovnice se glasi: Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze. Posamezne besede pomenijo: 1. Omišalj, 2. Durmitor, 3. Pale- stina, 4. Radovljica, 5. Italija, 6. Sirena, 7. Reka, 8. Carigrad, 9. Edison, 10. Oče, 11. Denar, 12. Peter, 13. Ropar, 14. Ilirija, 15. Rudar, 16. Orač, 17. Kozak, 18. Edinec, 19. Oreh, 20. Tirana. 21. Ivo, 22. Riba, 23. Afrika, 24. Jugoslavija, 25. Boris, 26. Raketa, 27. Amerika, 28. Tabla, 29. Opica, 30. Vera, 31. Sever 32. Korošec, 33. Endivija, 34. Sarajevo, 35. Osel, 36. Lakota, 37. Zima. 38. Evropa. Izžrebani so bili naslednji: 1. Pfeifer Inna, učenka 4.-a razreda osnovne šole v Laškem. — Prav si poudarila v odgovoru, da bede ni največ kriva slaba letina, temveč v prvi vrsti brezvestna grabežljivost sebičnežev. 2. Puhar Jože, dijak 3,-a razreda II. drž. real. gimnazije, Studenci-Maribor, Jurčičeva ulica 20. — Iz Tvojega dopisa se vidi, da veliko bereš. Kar pogumno zapiši, kar misliš, pa še pošlji. 3. Turk Anica, Loka 2, p. Št. Jernej na Dol., učenka 5. razreda ljudske šole v Orehovici. 4. Urbanija Stanislava, Drtija 31, p. Moravče. Nič nisi navedla, koliko si stara, niti kateri razred šole obiskuješ. Napisala si pa kar pesmico v odgovor. Ali je morda imel očka kaj prste vmes? Ateku povej, da se bomo že nanj obrnili, kadar bomo kako povestico rabili. Saj sam dobro ve, da je nemogoče vsem istočasno ugoditi. Prav rad bi vsem poslal kako knjigo za nagrado, pa imam na žalost samo štiri na razpolago. Mogoče bo drugič kaj več sreče. Zato Tajda, Janez, Rezi in drugi ne obupajte, ampak še pošljite. Da se vam nekoliko prikupim, vam dam to pot prav lahko nalogo. Naslov naloge naj bo: »Aj, prišla je znova v deželo pomlad!« Vsebina naj bi bila pesem slovenskega doma, polja, trat in logov. Nalogo rešite v obliki spisa ter jo pošljite najkasneje do 30. aprila 1941 na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Palača Vzajemne zavarovalnice. Viktor. Vaš 2. Sagadin Josip, orožniški narednik, Murska Sobota, Krekova ulica 12. 3. Gubenšek Ivan, gostilničar, Lesično 12, p. Pilštanj. 4. Bibič Alfred, učitelj, Sv. Benedikt v Slov. goricah 10. 5. Majhen Ivan, p. t. uradnik v pok., Studenci pri Mariboru Cirila Metoda 14. 6. Jalen Franica, posestnica, Rodine 2, p. Žirovnica. 7. Preželj Franc, tovarniški upokojenec, Jesenice na Gorenjskem, Cankarjeva cesta 7. 8. Skraber Jernej, poslovodja, Nova vas 48, p. Nova vas — Rakek. 9. Kobe Miha, posestnik, Srednje Radence 7, p. Stari trg ob Kolpi. 10. Peitler Irena, dijakinja, Ljubljana, Vilharjeva cesta 41 (carinska kolonija). * Pravilna reäitev februarske naslednja: nagradne križanke 3e 3b- p?rr; - 38-,lov- - Iirik- - «. Dime*. 42? mehur. — 44. rt. — 46. rop. — 49. dan. — 50. so — ?!• ef0 - 53- ,Jo: - 54: 80- - 58- Pes. - 57. pekarna. -Bardija. — 65. notar. — 66. kup. — 68. serum. — rž. — 72. pot. — 73. Kotor. — 75. Kos. — 77. bik. — paradiž. — 81. mir. — 82 Amos. — 84. Ruma. — cpral. — 87. Meka. — 88. Nero. — 89. oral. — 90. lata Ahil. — 92. siva. — 93. enak. 61. 70. 70. 85. 91. NavpiOno: 1. Pat. — 2. cin. — 3. Avon. — 4. Obir. 5. ris. — 6. srd. — 7. strah. — 8. Eros — 9. lok. — 11. Atos. — 12. naval. — 13. Ganev. — 14. opaž. — 16. ulj. 17. nauk. — 18. Ondra. — 24. rapir. — 26. idol. — 27. Penin.— 30. sod. — 31. demokrat. — 33. Miha Krek. — 34. Čir. — 37. rep. — 30. led. — 40. srep. — 43. kosa. — 43. tren. — 47. bo. — 43. os. — 50. sejm. — 52. okop. — 53. da. — 55. Ob. — 56. Pius. — 58. atek. — 59. n. r. — 60. Muta. — 62. as. — 63. droe. — 64. Urban. — 66. koral. 67. podel. — 69. koral. — 71. žime. — 73. kama. — 74. Ki-sra. — 76. kiki. — 78. k'- . — 79. pura. — 80. Žale. — 81. meh. — 83. SOS. — 84, rov. — 80. lan. — 87. mak. #######♦##♦###♦# Zahvala Podpisana se iskreno zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, za točno izplačilo zavarovane vsote po mojem pokojnem možu Janezu Škrjancu, ki je bil zavarovan samo 6 mesecev. Priporočam vsakomur to našo domačo zavarovalnico, ker nikdo ne ve, kdaj ga nesreča doleti. Rib če, 4. jan. 1941. Z odličnim spoštovanjem •v Škerjanc Angela, s. r Iz čevljarske delavnice. Mojster (skuša prvega vajenca): »Kaj bi ti storil, če bi se zdajle ustavil pred delavnico razkošen avtomobil?« — Prvi vajenec: »Nič. Lepo naprej bi šival.« — Mojster. »Dobio. Ti si dober čevljar!« — Prvi vajenec: »Sedaj še nisem, a če ostanem še kaj časa pri vas, gotovo postanem.« — Drugi vajenec si je vse zapomnil. Pa mojster skuša tudi njega: »No, kaj bi pa ti storil, če bi te zdajle poklicala moja žena in ti velela prinesti drv?« — Drugi vajenec: »Nič. LejM) naprej bi šivat.« — Mojster: »Ti si osel!« — Drugi vajenec: »Sedaj še nisem, a če ostanem še kaj časa pri vas, gotovo postanem.« Iz zavarovanja. Zastopnik: »Oče, kako visoko bomo zavarovali hišo?« — Gospodar: »Hm, mislim, da bo najboljše, če kar do vrha strehe.« Ilustracije in kliSeJI dajo reklami lete pravo lice. — Zn reklamo v visokih nakladah uvaiujte le offiettisk, ki j» danes na j cene j iil Kamenotisk a Knjigotf tk Bakrotlsk • Klišarna litografija • Olfsettllk JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA KOPITARJEVA UL. 6 1 I I Sl Sl i® Sl Sl Sl II i m vi 11 \i i ^ e l# i« B f Sl IV ti Sl m i AVI 11 n vi 1 2 3 ”1 I4 5 1 7 8 9 10 130 0© 11 12 00 0© 13 14 15 00 0© 16 17 18 [30 0© 19 20 00 0© 21 22 [30 0© 23 [30 0© 24 25 00 0© 26 00 0© 27 28 00 0© 29 130 31 J 32 @0 0© 33 34 00 0© 35 36 L 37 @0 0© 38 39 @0 0© 00 0© 40 00 0© 41 42 43 @0 0© 44 45 46 001 47 0©i 48 @0 0© 49 50 :H I51 52 0© 0© 53 54 0© 55 56 @10 0© 58 0(3! 0© 59 “eo“ 00 0© 61 62 63 @0 0© 64 00 0© 65 00 0© 66 67 68 [30 0© @0 0© 69 70 00 0© 00 0© 71 72 73 74 H h @0 0© 76 r 78 00 0© 79 rt 1 81 [301 82 0©! 00 0© 83 00 10© 84 85 1 86 j 1 i87 Vodoravno: 1. De' kopne zemlje obdan z vodo. — 2. Prebivalec Južne Afrike. — 6. Opojna pijača. — 10. Drugi izraz za hudo razdraženost. — 11. Jezero v Abesiniji. — 13. Drugi izraz za pokriti v trpnem deležniku. — 16. Beseda, ki označuje isto kot krik. — 17. Ime za svete podobe pri pravoslavnih. — 19. Svetopisemska oseba (prerok). — 21. Jugoslovanska poročevalska družba; tudi hrib južno od Beograda. — 24. Bojno orožje starih narodov. — 27. Boginja pomladi pri starih Slovenih. — 29. Zelo važen del pri kolesu. — 30. Drugi izraz za kretnjo. — 32. Snov, ki jo bruha ognjenik. — 33. Žival, ki prebiva zlasti v Južni Afriki; znana kot zelo hitra žival. — 35. Izraz za 'časovno štetje; pomeni tudi dobo. — 37. Črki, ki odgovarjata 2. in 16. črki v abecedi. — 38. Zelo važen organ človeškega telesa. — 40 Priprave, ki nam kažejo pravi čas — 41. Predlog, ki se veže z rodilnikom. — 43. Ostro svarilo. — 44. Moderno bojno orožje. — 47. Drugi izraz za upanje; tudi žensko krstno ime. — 48. Osebni zaimek v četrtem sklonu. — 49. Zelo pogosto moško krstno ime. — 51. Važen del pohištva. — 53. Kvartopirci se ga zelo razvesele. — 55. Prva svetloba ko se zdani. — 58. Vranji krik. — 59. Zelo znan ognjenik. — 62. Predlog časa in kraja. — 64. Tuj izraz za združitev, n. pr. držav. — 65. Domača, zelo koristna žival. — 66. Predlog, — 67. Ptica, ki zlasti pozimi zelo rada obiskuje kmetska dvorišča. — 69. žitna zajedalka, pa tudi železu zelo kvarna. — 71. Drugo ime za Ljubljanico. — 74. Te spravi v dobro voljo. — 76. Drugo ime za naselbino. — 77. Samoglasnika. — 80. Koristna rastlina v gospodinjstvu. — 81. Eden od staršev. — 82. Predlog. — 83. V šol. razredu večkrat nastane. — 84. Prvi zlog kraja, kjer je Kristus umrl. — 85. Delo, ki prizadeva gospodinjam velike . skrbi. — 86. Zelo razširjeno žensko ime. — 87. Kraj prvega Kristusovega čudeža. Navpično: 2. Vrsta športa. — 3. Četrti sklon besede, ki pomeni žuželko. — 4. Gorovje in pol- otok v Evropi. — 5. Tako imenujemo skupino nekih zelo koristnih žuželk. — 7. Krajšano žensko B krstno ime. — 8. Reka v Egiptu. — 9. Drugi izraz g za dreves, in trtni poganjek. — 11. Kazalni zaimek, g — 12. Nikalnica. — 14. Veznik. — 15. Kazalni | zaimek. — 18. Ženska oblika pridevnika nov. — g 20. Dva samoglasnika. — 22. Drevo, ki raste ob g vodi. — 23. Nedoločni zaimek. — 25. Medmet. — g 26. Drugo ime za Madžara. — 28. Prvi zlog be- g sede ene izmed zemljin. — 31. Oseba iz Finžgar- g jevega romana »Pod svobodnim soncem«. — 32. Bojno orožje starih narodov. — 34. Važen del stanovanja, hiše, stavbe. — 36. Izraz za električno napeljavo. — 37. Reka v Ukrajini. — 39. Isto kot pod 9. — 41. Predlog. — 42. Osnovni glas pri petju. — 45. Glavno mesto Turčije. — 46. Vrsta jedi, — 50. Druga beseda za občutek. — 52. Ime za tekočo vodo. — 53. Dva samoglasnika. — 54. Slovenski priimek (sodoben slovenski pisatelj). — 56. Črke, ki odgovarjajo 23., 24. in 15. črki v abecedi. — 57. Veznik. — 60. Kazalni zaimek (sred. spol). — 61. Predlog. — 63. Tretji sklon besede, ki pomeni sorodnika. — 66. Prostor na kolodvoru. — 68. Ime boga pri mohamedancih. — 70. Okrajšava za društvo, razširjeno zlasti po šolah. — 72. Del telesa. — 73. Stara dolžinska mera. — 75. Izraz za pripovedno pesnitev. — 77. Medmet. — 78. Ploskovna mera. — 79. Izraz za nado. * Rešitve pošljite najkasneje do 30. aprila 1941 na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana. Pa- g lača Vzajemne zavarovalnice. — Deset izžrebanih g rešitev bomo nagradili s knjižnimi darili. Dvoumnj, Ravnatelj nameščencu, ki je delal ob odprtem oknu: »Kako neki morete v takem mrazu delati?« — Nameščenec: »O, prav lahkot Veste, jaz spim vedno pri odprtem oknu.« Franjo Toš, Ljubljana: StavSuicsUr« v stotem Rimu Na torišču starega Rima je po strašnem opustošenju od Galcev, v sorazmerno kratkem času nastalo novo mesto, toda spet so se pojavile krive in ozke ulice. Šele sredi 5. stoletja pr. Kr. je mesto dobilo svoje veličastne templje in druge razkošne stavbe. Nekako v tej dobi so zgradili tudi prvi vodovod. Tekom dveh poslednjih stoletij republikanske dobe pa se je to večno mesto razvilo tako, da je bilo za vzor vsem ostalim novonastaja-jočim mestom, ki so jih ustanavljali mogočni Rimljani v raznih podjarmljenih provincah. Zasebne hiše so bile sicer še vedno skromne. Mesto je v glavnem nastajalo iz zasebne iniciative z gradnjo neštetih stanovanjskih hiš, ki so poieg četudi številnih razkošnih in le iz trde tvarine grajenih državnih zgradb, tvorile vendar veliko večino ter zaradi tega bile tudi odločilne za precenitev požarne varnosti celega mesta. Zato lahko mirno trdimo, da je gradnja starega Rima tja do Neronovega požara bila skrajno požarno nevarna. Bil je sicer že takrat v veljavi neki stari požarnopoli-cijski predpisi, po katerih bi okrog vsake hiše moral biti prazen prostor, toda v poslednjih letih republike se zaradi prenaglega in nenadzorovanega razvoja mesta za to nikdo ni več zmenil ter so v že itak ozkih in vijugastih ulicah rastle hiše ena tik druge. Le palače odličnikov so bile večje po obsegu, ločene od drugih zgradb ter navadno pritlične, medtem, ko so se vse ostale dvigale v po več nadstropij. Te zasebne stanovanjske hiše so poleg tega bile grajene po navadi še iz gorljive tvarine, zlasti visoka stopnišča, ki so vodila v višja nadstropja običajno na dvoriščni strani. Stara rimska hiša je bila grajena drugače kot naša današnja. Bila je zaprta proti ulici in odprta proti dvorišču. Za antično hišo ulica ni bila drugo kot pot, ki vodi mimo hiše ter se pri njeni gradnji na cesto sploh niso ozirali niti pri odpiranju oken niti pri izdelavi neke dekoracijske fasade. Pritličje je proti ulici bilo sploh popolnoma zaprto ter je potrebno svetlobo dobivalo le iz dvorišča. Šele višja nadstropja so imela okna tudi proti ulici, Ta način gradnje hiš najdemo tudi pri Grkih. Lepota mesta se proti koncu republike vedno bolj izpopolnjuje. Nastale so številne državne zgradbe, ki po svoji obliki in fini izdelavi že odražajo lepoto grške arhitekture. Neposredno po porazu Male Azije se pojavljajo v Rimu prve bazilike in razkošno okrašene marmornate dvorane. Proti koncu 7. stoletja se je celotna slika starega Rima bistveno izpremenila. Silno se je povečalo število državnih zgradb, veličastnih gledališč in amfiteatrov, poleg tega pa tudi razkošnih palač bogatinov. Najrazkošnejše in najveličastnejše V januarju in februarju 1941 g je pristopilo v „KARITAS“ W 3215 novih zavarovancev • zgradbe starega Rima so nastale v dobi cesarjev od Avgusta naprej. Rimsko cesarstvo je do smrti izmučenemu svetu prineslo splošni mir, ki je trajal dve polni stoletji. Osebna varnost in red sta bila vzpostavljena in posledica tega je bil ogromen porast prometa, kot še nikoli prej. Dvignilo in razširilo se je splošno ljudsko blagostanje, kar se je najvidneje odražalo v številnih pre!ej)ih meglili, ki so nastala v vseh provincah. Italijanska, španska, galska, afriška, maloazijska in egipčanska mesta so po svoji lepoti tekmovala z rimskimi naselbinami v Germaniji in Britaniji. Med vsemi temi mesti pa je najlepša, najbogatejša in najmogočnejša bila cesarska metropola, kot jo Maviial opeva: »Terrarum domina gentiumque Roma cul par est nihil, et nihil secundum« (gospa dežel in narodov, ki ji nič na svetu ni enakega) Takšen je bil Rim, če ga gledamo v njegovi blesteči luči lepote in razkošja. Če ga pa opazujemo iz stališča požarne varnosti pa pridemo do drugačnih rezultatov. (Dalje prih.) MEŠETARJI Povest iz notranjskih hribov. Spisal Ivan Čampa. (Nadaljevanje.) Ko se je Kožuhar poslovil od Volčjana, je urno izpodbodel konja pod seboj, da se je pognal v galop in z njim vsi drugi. Še prej, kot je po razdrapani poljski poti prišel na Glino, se je popolnoma znočilo Neuoiiko se je zamudil še zaradi tega, ker je od zadnjega deževja narasla voda in je Bloščica napolnila vso globoko strugo, ki je bila sicer vse poletje suha in je pot tudi zalila voda, da je zdaj nikakor ni bilo mogoče prebresti. >Hudič, pa ta voda!« se je jezil Kožuhar. »Saj bi morala vendar že pred tednom izginiti, ko ima sonce še tako moč.< Ni mu kazalo drugega, kakor da je krenil s poti in jo mahnil kar čez njive, ki so bile po večini že vse prazne, proti mostu na glavni cesti. Konjem se je vdirala mehka prst pod kopiti, da so se kar naprej spotikali ob jamljičih in se lahko pomikali samo korakoma proti mostu. Brž ko je ves sprevod stopil na cesto, je Kožuhar ponovno izpodbodel. Konji so zdirjali, ker so spet začutili trda tla pod nogami, da so se kar iskre kresale. Kakor veter je šlo mimo Gline in po ovinkih v Klanec. Tik pod vrhom je Kožuhar nekoliko pridržal živali. Kakor hitro pa se je približal kamnolomu vrh klanca, ki je bil od vseh strani obrasel s smrekovjem in nizkim grmovjem, je spet pognal hitreje, zakaj dobro je vedel, da so se prav tukaj pred leti skrivali roparji, ki so napadali mešetarje in sejmarje Za hipec mu je postalo ob tej misli tesno pri srcu in spet je segel z roko za pas, da bi takoj streljal, če bi bilo treba. Pa je bil njegov strah prazen in klanec se je že prevrnil na drugo stran proti Bloški Polici Zdaj je vedel, da je na varnem. Ker je klanec ondukaj precej strm, je razjahal in šel nekaj časa peš; Noge so mu bile od dolge ježe kar otrdele in nerodno se je opotekal. Tako^mu je bilo, kakor da se bo vsak čas sesedel. Pred Polico je spet zajahal. Medtem pa se je razgledal po nebu. Meseca ni bilo, le zvezde so mežikale nad njegovo glavo. Čez Križno goro in od Snežnika pa ni bilo videti zvezd. »Oblači se,< je zamrmral. »Kakor nalašč!« Takoj za vasjo se je cesta zgubila v gozd, ki je postajal vse gostejši. Nenadoma je bilo tako temno, da ni bilo mogoče videti prav nič drugega, kakor samo umazano siv trak ceste, ki se je odgrinjal nekaj metrov pred Kožuharjem in takoj za njim spet izginjal v temo, tako da je komaj ločil zadnji par konj. Kožuhar se je nasmehnil. Kazno je bilo, da bo dobro hodi! nocoj. lies je vrag v temi, toda če kdo tako natančno pozna po vsem javorniškem gozdu od Snežnika tja do Nanosa vsako stezico, vsako drevo in vsako skalo, se ne more zgubiti. Kožuhar je bil tako premeten tihotapec, da je kar vohal, kje bo to in to noč stal kak graničar. In kadar koli je gnal čez, še vselej jih je prelisičil. Trdno je bil prepričan, da bo tudi danes tako. Bil je zaradi prehoda čez mejo brez skrbi in zadovoljen je bil sam s seboj. Konji so kar hitro speli proti Ložu Kožuhar se je predal mislim. Začele so mu vstajati pred očmi najbolj pestre slike in spomini iz nekdanjih dni. Porajale so se mu v glavi tako žive in razločne, da mu je bilo kar toplo pri srcu. V mislih se je gledal kakor osemnajstletnega fantiča, ki ga je zapustil ves svet in ni imel ne staršev ne nikogar drugega, ki bi se zanimal zanj. Ni imel drugega premoženja kakor izredno voljo po življenju in neizmeren pohlep po denarju. A vedel je prav dobro, da si kot hlapček pri nekih daljnih sorodnikih ne bo pridobil ne denarja ne ugodnega življenja. Zato se je takoj po vojni, ko se je nova meja zaprla, posvetil tihotapskemu poslu. Mnogo jih je bilo tedaj, ki so poskušali to srečo, a ni vsakemu uspelo. Nekateri so bili nespretni in so prišli ob vse, spet drugi so našli na meji smrt Kožuhar pa je šel preko vseh nevarnosti brez najmanjše škode. Pač spodletelo mu je včasi, da so mu zajeli kak rep. A kaj to! Naslednji dan je šel ponovno čez, prav na istem kraju, še z večjim tropom živine, pa je^imel srečo in je ogromno zaslužil. Ni bil eden tistih, ki bi obupal ob vsaki najmanjši izgubi. Če danes ne, pa jutri, si je vedno mislil. Ko se je kot dvajsetletni fantalin oženil, je postal njegov pohlep po denarju še večji. Bil je naravnost neukrotljiv. Od tedaj se tudi ni strašil nobenega zločina. Še tako velika zabloda, ki bi se kdo drugi zgrozil pred njo, je bila zanj le uglajena stezica, ki ga je spet pripeljala do lepih denarjev. Večkrat se je zgodilo, da je za koga drugega gnal večje število živine čez mejo. Vedno je srečno prišel čez. Pa ga je zmotil zlodej, da je prodal blago za lepe denarje, se potem nekaj dni potepal okrog in se nazadnje ves skrušen vrnil k lastniku živine praznih rok, češ da so ga zajeli, mu vzeli živino in še zaprt je bil povrhu. Oni drugi je bil ves obupan. Še na kraj pameti mu ni prišlo, da bi podvomil v Kožuharjevo poštenost. Verjel mu je in ni si znal pomagati. Šele pozneje, ko je že večkrat naredil kaj takega in se je ljudem le čudno zdelo, kako da s svojo živino vselej pride srečno tez, s tujim blagom pa ima skoraj dosledno smolo, so začeli sumiti, da ni pošten. Od tedaj mu tucu živine niso več zaupali. Kožuhar se je med premišljanjem svojega življenja spomnil tudi rajnice-žene. Tako malo je prav za prav imela od svojega zakona Kaj ji je pomagalo, če je živela v izobilju, ko je pa morala biti zavoljo tega noč in dan v strahu, da se bo možu kaj primerilo. Kolikokrat mu je strahoma tožila, da včasi vidi v sanjah, kako so ji mrtvega prinesli domov. Na take besede se je Kožuhar smejal. Ne nikdar ni lepo ravnal z ženo. Tudi pretepal jo je večkrat. V prvih letih zakona je še nekako bilo pozneje pa je postal prava surovina. Kožuhar je dobro vedel, kako so ljudje skrivaj šepetali, da mu je žena ob rojstvu drugega otroka samo zato umrla, ker jo je nekaj dni prej grdo pretepel. Tudi na te govorice se je smejal. Kako je bilo, je sam najbolje vedel, a nikdar ni o tem spregovoril z nikomer. Po njeni smrti je ženske skoraj zamrzil. Na vsak način je sklenil, da se ne poroči nikdar več, pa če bi bila še taka sila. Za oba otroka, ki sta bila za nekaj let po starosti drug od drugega, je tedaj poskrbel tako, da ju je dal v rejo oddaljeni žlahti in bil je prepričan, da bosta vzgojena bolje, kakor če bi ju vzgajal sam. Čez nekaj let je dal mlajšega, o katerem so pravili, da je odpne glave, v mestne šole, starejšega pa je namenil za grunt in ga je zato vzel domov, da je hodil s hlapci in deklami na polje in se jo tako počasi privajal na delo. Ko je Kožuha! vse to premišljeval, se je^ kar nenadoma znašel pod velikim klancem v Griži. Iti čez loško mesto bi bilo kaj nevarno. Zato je za danes ukrenil popolnoma nekaj drugega. Mahnil jo je proti Podležu in od tam dalje po skrivnih poteh proti meji. Nebo se je bilo polagoma pofiol-noma prevleklo i mrenastimi oblaki in le tu in tam je še mežikala kakšna zvezda. Za to pot se je bil Kožuhar temeljito pripravil. Tako je delal vselej, kadar je gnal večje število konj čez. Natanko je vedel, da bo njegov sosed, ki je bil tudi tihotapec, prav nocoj tudi skušal gnati čez. Kožuharju je bila znana tudi pot, po kateri pojde. Računal je, da'bo šel od doma okrog desetih in bo prišel na mejo proti enajstim. Kožuhar je vse to skrivaj sporočil graničarjem. Prepričan je bil, da bo zdaj na onem kraju vse polno graničarjev, zakaj sosed je veljal tudi za nevarnega tihotapca. Zato pa graničarji ne bodo imeli toliko za mar drugega dela meje in Kožuhar bo svoje konje lahko nemoteno pregnal. Zdaj je spel natanko proti kraiu, kjer je mislil prekoračiti mejo Za pasom si je odpel revolver in ga ni več spustil iz roke. Kar naprej je imel prst na petelinu. Bila je smrtna tišina. Slišati ni bilo drugega kakor stopanje konj, a še to se je dušilo v vlažni ilovici. Bolj ko se je bližal meji, bolj je bil oprezen. Vedel je, da je od kraja, kjer je pravkar bil, še natanko pol ure do karavlje, če bi šel peš. Pot pa je vodila natačno tja. Tedaj je pomislil na soseda, ki nanj nemara zdaj že kje čakajo graničarji. Nasmehnil se je. Kakšnih pet sto metrov pred karavljo je krenil s poti in zašel v gozd Bik je temno kakor v rogu in konji so samo po pameti Še iskati poti med drevjem, ki pa k sreči ni bilo preveč gosto. Kožuhar je napenjal oči naprej in nazaj, da bi nobene količkaj sumljive stvari ne prezrl. Kadar koli se je kje splašila divjačina in zdrvela skozi gozd, se^ je zdrznil in že naperil samokres v tisto smer. Samo še dober streljaj je imel do meje Še nekaj minut, pa bo čez. Pravkar je mislil pognati konje v ves galop, ko ga je zadelo kakor grom: »Stoj! — Stoj! Pucaču!« Kožuhar se je prvi trenutek vzravnal in za hip ni vedel, ali naj požene v dir proti meji ali pa v hitrici obrne in zapodi nazaj. Vedel je, da je druga stvar skoraj nemogoča, zakaj jirav gotovo bi ga zajeli. Tedaj se je v trenutku sklonil konju prav do vratu in zavpil: »Hajd, hajdU Izpodbodel je konja, da je visoko odskočil, takoj nato pa se je vsa čreda pognal» v blazen dir. Naslednji hip je zagrmel strel. Grozno je odjeknilo v gozdno tišino. Kožuhar je natanko videl, kje se je zabliskalo in že mu je krogla zabrenčala mimo ušes. Čutil je tudi, da se je takoj nato zarila v deblo nekega drevesa. Tudi sam ni čakal. Začel jo streljati ko obseden proti kraju, od koder je videl blisk. Ponovno se je po bliskalo in zagrmelo tam zadaj — zdaj že precej daleč od njega — oddal je sam ponovno strel in že je zaslišal, kako je nekdo zavpil: »Jao — u j>omočk A ta glas je slišal že na tleh, zakaj konj pod njim je bil planil visoko v zrak in se takoj nato zrušil. »Konja je ustrelil pod menoj!« mu je prešinilo možgane. Kakor bi trenil, se je jmbral Slutil je, da gre zdaj za res. Pograbil je zadnjega konja, ki je pridrvel mimo njega, za vrat in se mu z vso močjo zavihtel na hrbet. Nato se je nekaj trenutkov slišalo samo zamolklo topotanje konjskih kopit. Pbtem pa se je začelo streljanje od vseh strani. »Na pomoč so mu prihiteli,« je vedel Kožuhar. Izpodbodel je konja na vso moč, da bi prišel pred drveče živali in da bi tako imel vsaj malo kritja. Bil je že na meji. Še nekaj sekund in konji so pre-drveli mejo in peketali naravnost proti mestu, kjer je bil Kožuhar dogovorjen z zamejnim tovarišem, ki naj bi prevzel konje. Prej ko v pel ih minutah je bil tam. Tovariš se je izvil iz teme in ga glasno pozdravil, da ga je Kožuhar takoj spoznal. »Streljanje sem slišal. Ti je šlo v ozko?« »Pa kako!« si je še ves drhteč oddahnil Kožuhar. »Konja mi je izbil izpod sedala, toda tudi jaz sem mu pošteno posvetil!« »Kaj si ga tako, da bo imel za vedno dovolj?« »Ne vem, zakaj po strelu je še nekaj kričal.« Potem sta se kar hitro zgovorila. Italijan mu je brez barantanja takoj odštel denar, ki ga jo Kožuhar zahteval za vsgj enajst konj, potem pa sta si samo še stisnila roke in Italijan je zajahal ter odšel v noč, Kožuhar pa se je tudi odpravil in brez obotavljanja odšel nazaj proti meji. Kar mraz ga je stresal, ko je pomislil, v kakšni nevarnosti je bil. Kaj takega se mu že zlepa ni primerilo. Ni mogel razumeti, kako se je to prav za prav zgodilo. »Pa ne, da bi me bili pogruntali in mi postavili zasedo?« ga je nenadoma zaskrbelo. Že v tem trenutku je sklenil, da bo poslej spremenil svoje načrte. »No, pa tudi, če bi prišli na to, da sem jih vleke! za nos, se jim je slabo izplačalo.« Vendar: vedei je, da nikakor ni še iz nevarnosti. Nikakor ne sme nihče izvedeti, da j» danes prav on gnal konje čez. Če je onega, ki je streljal nanj, v resnici tako, da ima za vedno dovolj, potem bodo gotovo začeli preiskavo. Nikakor ne sme pasti sum nanj. In že je imel načrt, kaj ho naredil. Porogljivo se je nasmehnil, ci gredoč ponovno nabil samokres in se bližal meji. Vrnil se je v polnem miru, ne daleč od kraja, kjer je prej zdrvel s konji čez... (Se bo nadaljevalo.) Mila nimate? Potem si ga skuhajte sami! V;e za io potrebne surovine: lužri kamen, prah ?a peno, terpentin in kolo'onijo ter navodila za kuho dobite po nizki ceni (razpošilja tudi po pošti) pri Kr. dvornem dobavitelju Df ogeriia Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 Plačaj premijo vedno točno v znesku, ki je napisan na položnici! Drugače boš plačal premalo, dobil boš opomin in novo položnico ter priračunane nove stroške!