Poftiifiia pfaCiK v co*OTtoL
Uto LXI. itev. 68.
v UdHIfflil v torttf zz. ranrcn 1928.
Cena Oln r
^^k     H      ^m H  ^bH    ^HH     HBH     ^^L     ^^B       ^M   %;: „   - ^^^^l    ^^^^     ^B^^   H ^h    H ^b
Izh&ja twk dao popoldne, izvzemfl nedelje  to   praznike.  —   toterati  do 80 petit | i_ Din, do 100 vrti 2.50 Din, rečji InaeraM  petit  vrata  4.—  Dio.  Popast  po dogovoru,  loseratai  davek  posebej.
»Slovenski Narode velja let no v Jugoslaviji 240.—  Din, ta  Inozemstvo  420.—  Din.
UpravnIStvO: Knaftova ollca St 5, prltliSfe. *- Telefoo 2304            „                   %                                                   ,^r           Uredniltvo: Knafiova nlict ft 5. L oađstropfo — Telefon 2034.
Senzacijonalen preokret v
vladni većini
Vojvođinski radikali in demokrati proti finančnemu zakonu
Oštra kritika novega proračuna. — Vse obljube so ostale na papirju, — Vojvođinski radikali in demokrati nočejo glasovati
za finančni zakon.
—Beograd, 22. mar^. Današnja sela Narodne skupščine je pokazala senzacijonalen preokret v vrstah vladne većine. Že ab priliki včerajšnje seje finančnega odbora se je pri glasovanju o dohodnini izrazalo veliko nezadovoljstvo vojvodlnskin radikalov, na da-• našnji seji Narodne skupsčine pa je tuđi demokratski posl. Ognjanovič na nej-večje presenečenje vlade nastopil proti proračunu in proti Hnančnemu zakonu Izjavljajoč. da pred svojimi volilci ta-pol.tike ne more zagovarjati.
Današnja seja je kljnb včeraišnjemu sklepu, da mora pričeti točno ob 9., pri-Čela sele ob 10., ker ni bil podan kvorum. Po sprejetjti zapisnika je skupsći-na takoj prešla na dnevni red in na-dalj-evala raspravo o finanenem zakonu. Ker ni bil navzoč noben minister, je opozicija proti temu najodločnejše protestirala in je moral predsednik na njeno zahtevo sejo končno prekiniti. Sele ko so đospeli elani vlade, se je seja zopet nadaljevala.
Prvi je govoril posL SDS dr. Rado-levič, ki je v svojem govoru oštro kri-fi-ziral predloženi proračun in finančni zakon, povdarjajoc, da so vse obljube, ki jih je daiala vlada, ostale le prazne besede, doči'm prinaša proračun nova bremena in poslabšan.ie splošnega so spodarskega položaja. Posebno oštro je nastopil proti davčni neenakosti in zahteval, da se v prečanskih pokrajinah uki'ne dohodnina.
Posl. dr. Juraj Demetrovič je nato v d. 1:5em govoru ožigosal način proračunske razprave, ki je pokazala, da je naš parlament popolnoma pod komando policijskega režima, ki vzdržuje na Škodo naroda in države neenakoprav-•nost in povzroča nered na vseh poljih javne ga življenja.
Proračun je postal iluzoren, k-er daje finančni zakon posameznim ministrom poobiastila, da lahko potom vir manov spreminjajo poedine proračunske postavke. Proračun je faktično deflciten  in fiktiven,  toda  finančni mi-
nister ga je napravfl na papirju za aktivnoga Finančni zakon pomeni naj-večjo negacijo zakonodajnega dela Na rodne skupsčine. Vlada, zlasti pa finančni minister ništa izvršila tega, kar sta obi ubijala. Gospodarska kriza se je pooštrila, davčna bremena so ostala nezmanjšana. trgovinska bilanca je pasivna, vsled brezbrižnosti vlade pa tuđi pri znižanju davčnih bre-men nismo prišli niti koraka naprej. Govor posl. DemetroviĆa je napravil na vso skupščino globok vtis.
Ogromno senzacijo pa }e vzhudii govor demokratske ga posJanca Velje Ognjanoviča, ki je na presenečenje ce-!e zlx)rnie<e in na največje razburienje vlade naiostre'se obsojal vladno politiko in izjavil, da ne more glasovati za takšen finančni zakon, ki ruši temelje parlamentarizma in izroča vso oblast v državi peščici privilesirencev. Njegov govor je bil najostrejša kritika seđanjega sistema in režkna Opozicija ie kvitirala njegova izvajanja z vihar-nim  odobravanjem.
Na to je dobil beseđo posl. dr Basa ro vi č.  ki  ob  13.30  še govori.
Beograd, 22. marca Danes dopoldne so imeli radikalni posbnci iz Vojvodine !očeno konferenco, na katerl so sklenili, da stavijo vladi sledeče zahteve:
1.  Da sprejme v finančni zakon njihovo  zahtevo.  kl  gre za  tem, da  se sprejmejo naknadne pritožbe   radi   od-mere dohodnine vse za  nazal do leta
1919.
2.   Da i/plača vlada vodnim zadni-gam nemudoma dolžne vodopravne do-klade.
3.   Da se mestnlm občinam Som bor, Subotica, Novi sad. Pančevo m Vršac prizna Iziemno  stališče  s   tem.  da  se oproste vseh ohfastnih doklad.
Če vlada ten zahtev ne izoolnl. bođo voHodinski radikali glasovati proti finančnemu zakonu in proti proračunu. Nastop vojivodinskih radikalov }e izzval v vseh političnih krogih veliko senzacijo
KDK edina zastopnica *               prečanskih krajev
Razprava o finanenem zakonu končana. — Žalostna vloga SLS. — Klerikalci so se popolnoma udinjali hegemonistom*
__   Beograd,   22.   marca.   Finančni   odbor   Je
fčeraj porno v noč po tridnevnem rasedanju »aktjučil raz-pravo o finančoiem zakonu odnosno o amatidTnainih, ki fih je predložila tako vlada fcafcor o<poz;ci:a. Debata je bila vsesko« naleta in BCHvornikoTn DKD se ]e posreč^o. da so uveUa^H marsikako rahtevo, ker vlada m njeni veima pod težo Lznešenih arjvimemov ništa mo«li Lti preko teh u*>ravičen:,h in utemehjeniti tahtev. KDK se Je tuđi pri tej pri!*i pokazala ko< edioa zastoipriica prečanskih krakv, ki se je mora!* boriti nele proti radikalskim in demo-kratskam velskosTbsfcšm hegemo-nis^o-m, marvei t«di proti zahrbtttrm na'podom slovenskih k!eri-kalcev. H so kot edina preianski predstavnik! oaatopili   proti   interesom   prečanskih   kraiev.
To se Je pokazalo zlasti ob priliki raz^rave C?ede ukinitve dohodnrne, ki Jo Je sprožila $ tvc^m predlogom KDK. Dočim so ćelo vojvo-4kislki   radikali   iti   demokrati   glasovali   za   uki-
nitev, so edinole klerikalca podprli »rbijance, ki so proti temu o-Iajšanja davanih bremeti v prečanskih pokrajiuah ter glasovati za to, d* bo<lo Slovenija ia vse ostal« pokra.Hae 5e ćelo lete nosila vx£}« dav6na bremena, neeo ostale po krajine. Ta klavrna vloga sloveitskih klerikal-cev Je iravala pri vseh preČanskib poslancih veliko ogorčenje, režknovei pa aa^lašalo, da so klerikalci naicenejš; zavezniki S.p.li>&no pa se ujgotavlia, da ie tuđi iz tega razvidno, kako tesao so se klerika?« s-vezali t Vukičeviiemi ve-Hko^rbs-kiijni hegemonisti, pa tuđi to. da stoje in  padek>  istočasno  t   f-  Vuk^cvKem.
Narodna skup&črna bo do sobote končala rae-pravo o amandmanih, na kar se bo v pondeljek vršilo končno gffasovanje o državnem proračunu. Prihodnjj teden bo sJcun^čina razp^avliala le o nekaterih mx>nib predlogh. na kar bo brčktme koncem tega meseca od^la na velikofioSne po-čitnice,   ki   bedo   trajale   do   20.  aprila.
Za prečane je vse dobro
— Beograd, 22. marca. Tekom debate o amandmajih v finančnem odboru je mini-»ter dr. Spaho Iziavil. da vlada ne more sprejeti predloga poslanca dr. 2eriava s katerim bi se naj izprememi drugi odstavek £i. 40 zakona o ureditvi državne hipote-karne banke nastopno- Vsi ti kapitali in fondi se lahko vloiijo v državne obveznice fn papirje, kateri.n se z zakonom daje ti pravica, kakor tuđi v samoupravne re-gulatfvnc hrannnc zavode, katertm se prl-»nava pupilama varnost Ukinia se 51. 1? %. tega rakona. Nadille }e ministar dr. Spa. ho odklontl predio« amand-mtii posltnci dr. Zeriara, ki »• «la*I: Cl. 151 ofrrtneKB re4«i, ki velia v Sloveniji in DalmaciH od 20. sep-t 1. 1859 avstri)5ki držnvni zakon st. 271 odnosno od 5. februaiia I. 1097 Adz. St. ?G, se izpTeminja ra se glasi: Dename karni se
ćzterjujefo z adrninfstTattvno fzvrSbo. Vse denarne kazni radi prestopkov proti obrtne-mu redu in obrtnim zakonom k obrtne/nu redu, se stekajo v fond za obrtno in tr-govsko šolstvo pri velikem iupanu dotične-ga področja. Ta fond upravlja oblaMni veliki župaii po pravilniku, ki ga bo izdal minister trgovine in industrne.
Priprave za manifestacijo KDK v Šibeniku
— ftftailk. 22. marca. Tukaj vhtda v«liko ianimanje za prihod Steparu Ra* dlća in Svctoiarja Prlbićevića na manl-festacljsko zboro\'anie KDK. ki bo 9. aprila. Organizaciji SDS in HSS sta do-ločili vsaka po štiri člane, ki tvori jo skupen odbor za priprave te prireditve.
Vedno večje nezadovoljstvo s hegemonističnim režimom
Vukičcvić se boji ođpora vojvodinskih radikalov. — V priča-kovanju seje radikalnega kluba.  — Največje preglavice  dela
hegemonistom KDK.
— Beograd, ?2 marca čenidt si gosp Vukičcvić in niegovi ožji pristaši prizadc-vajo na vse načine, da obdrže situacijo v svojih rokah, se v političnih krogih spioino sodi, da Je f Vukićev ć. svojo vlogo doigral. Z ozirom na dog<>dket s katerimi se računa po sprejemu proračuna, se splošno smatra, da bo vprašanje K VukiČevića rečeno na enak način, kakar Je b;lo rešeno vpraSanjc njegovega prihoda na vlado, z druginr bc. sedami, g VukiČević bo prav tako enostav. no Izginil, kakor se je preko noči pojavil. Namera g Vukičevića da odgodi Narnd-no skupščino do jeseni, fe popolnoma propadla Značilao ie. da so včeraj vladrvi krojri po *kora) enourni avdijend % Vuk;Čevića na vse strani zan-jevali da bo NarodTia skup. §5ina nadialjevaia svoje delo takoj po ve-likonočnih praznikih. V zvez-i s tem se n*nogo komentirajo mdi avdijence drugih političnih prvakov. ki so bili tekom zadnjih dni na dvoru Posebno pozornost ie vzbu-di!a avdijenca bivšega predscdn:k3 radi-kalske^a kluba g:. Marka Trifkoviča. nadalje avdiknea Milana SrskiĆa, postsbno po. zorruTStt pa za danes do>poldne cb U. napo-vedana avdijenca ?. Ljube Davidovića. V političnih krogih se splo^no sodi, da so te avdiience že v zvezi z nadatjnim razvojem politične situacije ter da se že sondira teren za bodoče kombinacije
0 Vukičević ie imel včera$ d^hrotrajno konferenco s s\ojimi! ožjimi sotnidniki. na kateri so razpravljali o nezadovoljstvu v rađikalskem klubu Zlasti med vojvodin-skimi radikali nezić. voljstvo vedno boli naranča Ln vukičevičevci izražajo ce!o bo-jazen, da bi se Vojvodifičani priključili KDK. Dočim nezadovoUneži naglašajo, da Ere njihova akclia za tem, da zruši.io gosp. Vukičeviča in usivarijo teren za osnovanje nove vlade, v kat eri bi b:^" i Slovenci f Hrvati, skuSajo režimovci naslikati to akci. }o kot orijentaciio v smislu prečanske fronte. V političnih krogih komentiralo ta  pre.
okrer pri vojvodinskih radikalili, ki »o btl: doslej najvernejši pristaši z Vuk:če\ića. kot znak, da se Vukičevićcv.a vlada po. tapija
Pod pritiskom nezađovoljnežev namera-va z. Vukičevič sklicati za torek 27. tm sejo radikalskega kluba Na tej seji, ki bi se vrSila neposredno po sprejemu proračuna, na/nerava z Vukičevič podati porobili> o političnem položaju ter zahtevati. da klub njegovo poročlk) sprejme brez debate na znanje. Naspromo pa povdarjaio i centru-ma^l f pašičevd. da bodo pri tej priliki po-krenii debato o vseh aktualnih DoHtičnih problemih In fzrekli g Vukičeviču nezaup-nico teT ga na ta način prisilili k umiku.
NaH'eč skrbi pa povzn>ča z. Vukičeviču oćločna akcija KDK. v kateri vidi svojega najnevarnejSega nasprotnika. Kategorične Izjave obeh oditeljev KDK na l;ublia:iskem shodu, da KDK pod nobenim poco5em ne s:re v vlado z. Vukičeviča niti v vlado, kl ne bi pomenila temelMte spremembe seda-njega s:ste.na in režima, so pokopale zadnje nade raž/movcev, da b^ se vendarle posrećilo pridobiti KDK za sodelovanjs. Po-skusi z razcepom KDK so že ob priliki zadnje vladpe krize doživeli tako sramoten poraz, da na to niti g. Vukičevič več ne rr.-sti. Ker ?e jasno, da Je vsaka tramei^ kombinacija brez KDK ali proti niei ne-mojfoča. so politični krogi enoduSni v tem, da mora g. Vukičevič zapustiti politični oder. Da bi KDK koKkor mogoče koirtpro-mitrra-H. w začeli režimnvd zadnie dni na vse .Tiogoče navine manevrirati. Tako so vrgli v javnost verzijo o rev'ziii ustave, da bi s tem naščirvali Srbe proti orečanom, včeraj pa so začeli širiti vesti, da bo postal naslednik g Vukičeviča sedantf vo'mi minister general Hadžič, če5. da to 7ahteva KDK Ti manevri pa so ostali ^eveda brez-tispt'isni. ker so intrige re'imovcev proti KDK že tako znane, da iim nlkdo več ne nasede.
Revizija uradniškega zakona
Finančni minister je predložil amandman, s katerim se izpremi-njajo razne določbe zakona o državnih uradnikih in prometnem osobju. — Pokojnine bivših avstro-ogrskih uradnikov. — Važen
uspeh KDK.
— Beograd, 22. marca. Finančni minister ie predk>žil včeraj zvečer plenumu tHiančnega odbora nasiednji nov amami-ma: Poobla&ča se ministrski sven. da spo-razumno z ftnančnim odborom Narodne s-kupsčine z uredbo v smislu čl 94 ustave jzprenuni in tzp^ipolni dol< čbe zako-na o uradn'kih in ostalih državnih uslužbencih civilncga reda ter zakon o državnim prometnem osobni, kakor tud; uredbo o raz vTSOanju in razporeditv? uradui'kov in ostalih državnih usružbencev civilnesa reda ter državne^a pnmretnesa osobja Izprementbt m dopolnila se imejo izvršit! v niiSlednjih meiah:
1.     Prejemki    državnih    uradnikov    in uslužbencev se imajo na ptx3iaj;i dose-tlanjc razde'itve   urediti   sorazmerno   po   važnosti hi odgovornosti  dela, kakor tuđi po važnosti   uradniškega   položaja    in   služben-i    dobi s  tem, da  se s  proračunom odobreni kre. diti  za  te izdatke  ne s-meio prekoračiti.
2.  Določbe o pokojninah se imajn izpre. meniti   m   iz*popolniti   tako,    da   se   na   oni strani   prerpreči   neopriv^čena   f^rremenitev države,  ln   na  drugi   pa   da   se   papolnoma osigurajo   državni   uradrtik^   tn   usiužbenci. ka  so dopolniii  službeno dobo. ali ki so v službi države portali  nespa-iomv  za nadali. nje  deio   V tem smisln se imaio izpreme. niti  in  tzr>f;poln:ri  do'očbe, ki  govore o po. gorh,    po katerih  *e  Dridobi  pravica    do pokoin'Tre.    kakor   tuđi   o  pr/gojih.   po  ka. terih      morejo     biti    uradniki    in    usluž. benci   tuđi  vpokojent,    in   o  času,    ki  naj služi   za   podUrgo    pri   določirvi   pokojnine Te  izpremembe in  iapopolnin*e se ne morejo nanašati na državne urađnlke in nsluž. bence, ki so bili \T>oJc^}eni pred  uve!javljeni em   tega   zakona.
3 Disciplinarno pokopan)e se more !z. premeniti in tepopobiri v toliko, da se pristojnost za discipMnarno »olenje more pre-nostl na posebna đisoiplinarnji sodaiča, ki se tstesove pri posatnecnih resorih, s tem, da se ▼ fotovih sloičajih za nalveffe kanf more iadržatj kompetenca  đr2av   sveta.
4. fmaio »e pre<Jpi»it« prehnđn* dolofi. be, potrebna raci5 izvršuve teh izprememb if\ dopolnitev.
5.  Uredbe  za   raxvr£ča<n.ie  in   razporeditev uradnikov   ter   us'užbencev   dvilnesa   reda
kakar tuđi državnega prometneffa rrsobja se imajo skupno z določbami zakonnv, ki s^i z njimi v zvezi. izpremeniti tako, da se ■ ►dpravijo vsi man)5i redostatki, ki so se tekom njhove uporabe pokazali. Izdelati ^e imajo kot se<iavni del tozadevnih zakon nV.
Nadalle ie finančrr minister predM2;l skupščini amandrrran glede priznanja po. kojnine bivšim av«To - o^rskim uradni. kom. ki se glasi: člen 541 v zvezi s će. nom 235 uradni ^kega zakona 5e treba razumeti takole: V'sen*. v^kolenim uradni. kom bivše avstro . o^rske monarhije, ki s-o bili vpokoieii pred 6. septembrom 1919. se prizna v pi^koinino d^ba v kaderskem ruku On'm pa. ki so bili vp<rk<;ien* po 6 septembru 1919. kr> je bil volni zakon kra. licvine Srbije razširjen na ce'o ozemlje kraljevine SHS, se k:iderska duba ne vSte. ie v službenu lc'a «n za penzijo To tolma-ćen'e pa ne ve'ia za one reSitve glede priznanja kader^kega ro-ka. ki postanejo do 1   aprila  \92H i-zvršene.
Na včerajSnji «eji finančnega odbora je bil sprejet predlog KDK, ki ga te sprnži^a že svoječasno, glasom katerega v bodoče noben narodni posjanec ne more b ti član upravnih odborov c^nlh podietii. ki so v ka. kršnikoli rvezi r državo. Sem spadojo predvsem Narodna b?nka. uprava fondom, uprava monopolcrv in vsa državna pod-ietja.
Vlada briskira delavce
— Beograd, 22. marca. Včera? opoldne se je oglasila v Narodm skupsčini deputacija tobačnih delavcev in delavk tz Lhib-lianc, ki }e zaprosila vse i>os!anske klube. naj se zavzameio za to. da se v finančni tzkon sprelme amandman, s kiterten bi se zbol^sal do skrajnosti kri\1čen položaj utk>-kojenlb tobaSrtn provizionistov. Posl«nec dr Kra*Tw !e tekom poooldantke tele fl-nan5o«ca odbora stooU v %n\ z vsemi pd-slanel tn klitbi reClne in tnd1 s tiiiančniiu ministrom Vlad3 in njena vcfil^a pa *ta /Phteve tobnčn?h delavcev in delavk krat-kotnalo prezrli ter Sli mimo njih. kakor da bi to sramotno socijalno vprašanje sploh ne ofostajalo.
Iz ljubljanske kronike
Podrobnosti o vlomu na realki.
Družina r*^l£n«»g* «Juge g. Frana Ma-rinČka Je bila ▼ nedeljo zjutrnj zelo prpsene-Čena, ko je zapazila, da je klet, kjer *o bila shranjena v?a živila, ekoraj popolnoma prazna. G. Marineek je o tem tnkoj obvestil poli-rijsko ravnateljstvo, ki je po organu kriml-nalnega od<]elka ugotovilo dejanski stan. Po-no^i med 1. in 2. uro zjutrnj je nekdo na la-hek način vdrl ? klet ter pobral \z nje v«a živiia in dru^e vre*lnej$e predmete. Vlomileo je prISel ekezi vrata avle, ki jih je «xlr>r1 na}-bri z ukradenim kljufem, v realfno pcmlop-je ter *e nato neopaieno splazil v klet, kl mu je morala biti dobro znana. Pobrnl j« razna iivila. mnopo krompirja, veliko 6truro kruha, 3 liitre mleka in druge stvari. Vne to je tepo iimoj na dvori&'u naložil na vozi^ek ter potem z^inil v temo. G, MnrinMc trpi rkoli 1216 Din Škode. Služl%inja Josipina Križaj, je videla ponoČi na dvori^Tu uekc* l^nsko postavo, ki je bila ogrnjena v dolpjo žensko ruto. Vse kaže, da je bil vlomilec ion-<ikft. Zanimivo je, da je mepeoa dprerabra lani nekdo na sli(*en način prišel ▼ Marinf-kov^ klel ter takrat cniuesel tuđi ve^jo množino iivll.
V kleti ?o nolli Ien«k1 plavnik, ki trn do-mači ornačtijejo kot tujo lastnino. Vr5« ia nndaljnje poizvedb«* in je pričakovati, (1a rridejo drzni vlomilki kmalu na sled.
Strahcvalec Posavja pod ključem
Dežijrni nradnik, pol nadzornik g- Mofnlk U snoči sprejel v varsrvo drznega vlomiica in tatu LoUeta So^lerja. 34-letnt;Ea breipose'uesa ru-darja, ki itna na vesti več vlomov v posaviJtih kra;ih in le bil pravi strahovalec PosavJ«. Organ že'ermiike policije na Jesenicah ]e narmefi srioči prrp€l;al na i»licrjvko direkcijo nekeca nKtkeia krepke postave hi iiraiito tločitisJte-ža tipa. PripomniJ je, da ga trroča polid.u. ker se ie pripeljal iz Avstriie brei sredstev hi i prisilnim potnim listom Na policijskem ravnateljstvu »o natančneje pre Studira li fizijognornijo ne-prostovoljnena gosta ter azotovili, da je po<-nik identiien z Lojzetotn Sotlerjem. ki sa za-slcduje.io razne sodne oblasti radi Tin^goiteviJ-nih vlonvov na Posavju in bližnjih krajih. Sotler Je tuđi drzen rcrpar. Ima do&lej na vesti tri ve£?e zločine.
Dne 27. lebruar?« t. 1. je zvečer na cesti med Radeiami ln Ldko naipadel posestflico Angelo \Veiss ter li s silo vzel ročno torbico, v kateri je b:!o  460 Din  gotovine.
S<itler Je Ml zlasli specijalist ta vloiti« v rfdarrce. Po OTne^rnem roparskem naf)3du se !• čex dva đni 29. februarja ponoči v Vkirou pri-klatiJ do zdan;ce posesinika Ferdina^i-da Ro5a iz Hrasinvki*. Vdrl je vajijo ter se preskrbe! i vsemi dobrinanii tega sveta .pozabil pa m tuđi na druge predmete, kakor na perilo, obleko i« nam'iM opremo. Tud! nekaj vina m žzauU je ie vfe! seboi. Napravil je v rldanici za 1500 D-i« Škode.
?►« bacate}*! p!eti }e ratbojirfk ua^el v rida-rr*ci r>^se5tn;ka \ndreja Vin4cler!a v ZaiiSjem pri Sevn-icd- Pobral je m*K>zo r]uh, razno odtlo, brisače, nanrTne prte, \2 iepli starinskih kroj-nikov, reč vrrčev, vedo mnolino žganja in vina. S plenorn le Dd^ v \\rtf svet, k'er te blaeo po večini prodaj m rarda! ta malenkosten denar. Vtnk'erju   !e   povzroCil   xa   4038  Pin   Jkode.
Ko )e Č'.Ttil. da *o mu na Posavju po«ua!a tla prevroča, se }e amakni! vH« rva sevet ter se mu }e posreCito neovirano p"ekoračiti avsirijsko mejo pri Pre-ia!tah. Kbtil se Je nato jeka} Ca^a ekrog r»o KoroSkcm One 21. t. m. pa so ga prijeke a-\-irtri]<»ke varn^srne oh!a.9ti v Beliaku Vot rvjtepuha rn k!atcža. Odpravili so ja čez mejo na  Je selice.
SctleV re nev»rcr> z^vS:tisW t!p Prese<lel *e rad: raz«rih vei;!h v!>m«>v in «3tv:n ie 8 let 6 me<*xev  in  20 drvi  v   Veči.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA   BOR2A. Devize:    Amsterdam   0—22.89,   Berlin 13.5&25—13.6125  (13.5975). Bruselj 0—7.925«, Bud5mpeS:a  U—9.9335.   Curih   Ii*i93.5—l4J©0.5
(1095). Dtinai 7.9S7f^—8.0176 (8.0H26). London 277.N—277 9-4 (277.54). Newyork 0—$6.86. Pariz 0—223.S1. Praga 16JS.15 do 1W.O5  (1^.55),   Trst  2W-3O1   (3M).
Efekti* Irnesticiisko 86 deru Agrarne 57.5 deru. Celjska 164 den.. Ljubljanska kredfma 135 den. Praštediorta 802.5 den. Kreditni zavod 155 den., Stroine 70—70 (70). Vevče !.V5 den.. Ru^e >»5—2S0. Stavb-na 56 den.. ^eftir 125 don.
Lesni tr?: Tt*ndenca neizpremenic-na Zaključenih le b^n 5 vaeonov, In sicer 3 vajjim* hrastnvlh fr«7ov, 27 mm, 25—60 cm doline. 4—9 cm S.irmr\ 1., II francj vaKon mela vo irt^o in 2 v-aj;ona desk, »»TTirclca, jelka. 24 mm. morite, franco vagoo nakl. post   po 455.
Deželn^ prldflki: Tenđcnct čvrst*. Cena pien'ci \n turiCid »t jt ponovno đvl«nJU   Z*k!iuOcov ni Mio
ZAOK«I*KA   BOftZA.
Kff«b: !Wctra6 lllM. Dim«' 7%M. B#r*l 11411   fttsa   !<J5S.   H:!.«o   17 42    Pirie   20 U,
Lunđi.B   itM-P.  Nc*vcr*   5iw 10. rsOZEMSKE   BORZr.
Curih: Puna} «00.?6. Berlo 13.5975, Mila« V»0,   London  277.S4.  Newyork   56.B6. Parii  223.§1,
Pf»t»  16&.55, Curili  10.95.
Stran 2.
cSCOVENSKI   NAROD* do© 22. marca 1928.
Str*    68
Ali bo delal obračun     "~ pendrek dr. Korošca ?
Klerikalci kot zresti zaTeznfld radikalnih hegemonistor, — Odgovornost SLS za vse pomanpdjivosti drž. proračuna in krivice finančnega zakona« — S SLS bo obračunato ljudstvo samo*
Ni 5« poBabljeno, kako so klerika IH robne! i proti dohodnini, ko so bili pred leti ▼ f poziciji. Sedaj pa, ko so v vladi, nišo v fi nančnem odboru glasovali samo proti nki-njenju dohodnine od 1. januarja 1928 dalfe, ♦cnived tuđi proti predlogu KDK, naj se da davkopiačevalcem naoioost pririvov proti previsoko odraerjeni dohodnini za dobo od letu 1919 do dane«. Ta predlog je bil odklo-cjen z glasovi radikalov io klerikalcev. Zanj so glasovali ćelo Davidovičevi demokrati, ki so prav tako v vladi, ka kor kleržkalcL Tišti, ki so nekdaj toliko rohneli proti previsoko CKlrnerjeni dohodnini, 6O se izrekli proti. To •i je dobro zapomniti.
Iz naveđenega pa ?e more sklepati tuđi, da so klerikalci tako krepko svezani z radikalno stranko, da niti liniti ne smejo ** najbolji bistreoe interese predan«kih trmjev in 4a morajo vedno glasovati v skup&čini kakor tuđi v finanEnem odboru tako, kakor zahte-Tajo radikali. Tekom razprav v finanČneiu ooboru nišo zastopniki SLS niti ust odprli za interese preianskih krajev, njihovo obrambo so prepustili zgolj opoziciji ter so sami krepko glasovali tuđi proti njenim na;bolj utemeljenim predlogom.
Se na siromašne tobafne delavce in de-lovke, ki bo poslali v Beograd posebno deputacijo zaradi zboljšanja svojega gmotnega j'oložaja in med katerimi imajo v Ljubljani mnogo pristasev, so popolnoma pozabili, če-j»rav prej z obljuba mi napram njim nišo Lili skopi.
Tako so prevzeli na5i klerikald popoloo odgovornost za delo sedaiijega režima. Zre-r&li so se s Vakilevićerimi rad i kali nm življenje in smrt. kar ne dokazujejo samo prej-Snje dr. KoroŠčeve izjave, ampak tuđi vsi njihovi nastopi v Narodni skupščini in v fi-nančnem odboru.
Na poziv iz krogov KDK, naj se SLS priključi njenemu boju za uvedbo pravic in enakopravnosti v naši državi, je glavni tajnik klerikalne ptranke g. Gabrovšek odgovo-nl, da s predstavnik! KDK ni mogoč sporazum, ampak le obračun. Prav. VpraSanje je samo, kakšen bo ta obračun in  koga  bo '
bolela po njem glava.
Ne bo delal teg« obračuna ministar policije dr. KoroSec, temveč ga bodo deUli vo-lilci, katerih Interese so klerikald teptali v družbi z radikalnim! hegemonisti. Ta obračun bo tem lažji, ker se ze majejo tla seda-nj> vladi, ki je bila Že ob svojem rojsHu označena kot za Časna io le kot izhod v skraj-ui sili, ker se ni mogla sestaviti komentrac. vlada. Ne bo đelal obrstim* niti •. Ga-broviek niti dr. K«ro$e>T blagoslovljeni pendrek, pa* pa ti8ti, ki so v vsakem trenutka znali moako braniti ljudske koristi i« dr-iarljanske pratite ter se v svojem boju sa ennkopravnost vseh državljanov nišo dali odstraniti od zacrtane po ti za ministrske portfelje.
Za novi državni proračun in finančnl za-kon ne nosi odgovornosti KDK, ki je \%e «to-rila za njuno zboljSanje in izpopolnitev, ampak tišti, ki so za oboje glasovali, predvsem naši klerikalci, ki so bili dostifcrat jesiček na tehtnici, pa so kljub temu uslužno stali ob strani Vukičevičevih radikalo* Za staliMfe klerikalcev v vladi je nad vse znaČilno, da so t njim i nezadovoljni eelo njihovi slatini cavemiki, Davidovičevi demokrati, kar je posebno znaČilno.
Obračun,  ki  ga  kliče  tajnik   SLS  g.   Ga-brovSek, bo za KDK lahek, zelo težak pa bo ta klerikalno stranko. Let os se klerikald ne morejo  izgovarjati.  da so dobili  v  roke z> izdelan državni proračun in da ga nišo mo gli   več izpreminjati. kakor so se  izgovarjal' lani   Letoe so ga snmi sestavljali in so tuđi dosledno glasovali za vse njegove pomanjk ljivostf in nedostatke.
Kot mera rtela SLS v vladi sluii seveda v prvi vrsti dejstvo, da so se gospodarske in socijalne raimere v drSa^i silno poetabšale v zadnjem lefn in da ni skoro stanu, ki bi n° bil prizadet od pogubonosne politike kV>ro-radikaln&ga režima.
Ljudje to Čutijo na lastni koži in gotovo je, da klerikalnega demagoštva  ▼ bodočno t=ti ne bodo resile več niti dr   Roroščove lope oči, Se manj pa njegov    blagoslovljeni  pendrek.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Arelacija madžarskega velesleparja. — Razbojnik Totnljenović zopet pred sodiščem* — Velika poncvcrba z zavarovalnino. — Samomor v beograjski kavarni. Umor pravoslavnega svećenika*
Iz Subotice porocajo, da je tamošnja policija aretirala nekega Frana Bezdana, za katerim se madžarske oblasti izdale tiralico in je na glasu naj-veSjega madžarskega sleparja in ne-varnega mednarodnega vlomilca. Bezdan je bil že pred meseci aretiran v Vinkovcih- Vendar mu vinkovška policija ni mogla ničesar dokazati in je bil izpuščen. Tedaj je bil abdolžen velike tatvine v Vinkovcih. SI epa r se je nato naselil v Subotici, pa se ni upal prijaviti oblastim, ker bi moral še odgovar-jati za različne zločine. Subotiska policija je pa dobila tiralico madžarskega redarstva v Segedinu, ki išče Bezdana zaradi šestih večjih vlomov iti tatvin. Policija je takoj uvedi a preiskavo in rašMa sleparja v nekem nočnem lokalu, ko se je zabaval v družbi sumljivih žensk. Tiralica segedinskega redarstva navaja» da je Bezdan zelo nevaren zlo-činec, ki je živel tuđi pod imenom Kovač in je v vsakem vec\;em mestu 2akri\*i! večje ali manjke kriminalne delikte. Bezdan je sedaj star sele 30 let in je odisedel v naših, rumunskih in madžarskih jecah že 150 mesecev. Ko ±o ga zasJišali, je izjavil, da se ne spo-minja vtč\ kje je bil že zapri Ve samo, da j€ bil pred letom dni zaprt v Budimpešti, potem v Segediflu in končno v nekem kraju v Srbiji. Med vojno je bil nek-aj časa na fronti, potem so ga pa zaradi nekega zločina obsoddli na pol leta ječe. Zadnji delikt je zagrešil v Požarevcu, ko je v družbi z nekim domaćinom oropal neko trgovino in bil obsojen na petletno ječo. Kmalu je bil ra deležen amnestije in izpuščen iz >cče. Policija je ugotovila, da je Bezdan živel v vsakem mestu pod tujim imenom. Najraje se je izdajal za Voi-slava Josefa Ker je slepar madžarski državijan. ga bo subotiska policija iz-ročila segedinski.
Pred meseci >e bil ofosojen raztx>jnik Tomljenović na smrt, kar je potrdilo tuđi vrhovno sodišče v Sarajevu, ven-dar je bil obsojenec predložen v pomi-lo^čenje. Med tem je pa ropar pobeg-nil s štirimi tovariši iz kaznilnice v Bi-haču in ubil na begu stražnika Marka Jankovića Takoi nato je roparska tol-pa pod vodstvom Tomljenovića oropala rekega učiteJja in se spopadla z orož-niki. Pri tem sta bila dva orožnika ubi-ta. eden pa težko ra<njcn. Po tem spo-padu se je ropar Mehmed BuljubaŠič sam javi! oMa-stim. Tomljenovića pa so naSli ranienejra v bližnjem gozdu. Tako sta od roparske tolp* ie na svobodl Mutić In Rodić. do^lm so Karanovića ubili orožniki. Po b#«u >• bila pom:k>-stitcv odklonjtna bi državni pravdnik je žopet obtožti To*n*jenovića in Bulju-babica zaradi umora in razboinistva, ki se kaznuje s* smrtjo. Razprava se bo vršila te dni in tafco bos ta ropar a naj-brž že drugič obsojena na smrt. Bu-
Ijubašić je bil prvič obsojen na 8 let ječe.
•
Poročali smo že, da je subotiska policija pred dnevi aretirala sedem čla-nov Pogrebnega društva v Subotici. Vsi aretiranci so bili takoj zaslišani in nato izpusčeni, ker ni suma, da bi kdo pobegnil Preiskava se pa nadaliuje. Društvo so ovadili nekateri sodni urad-niki. ki so plačevali članarino in vložili za slučaj smrti vsote od 8 do 10 tisoč Din in nišo dobili od uprave zahteva-nega izplačila zavarovalnine Člani od bora so si med seboj izplačevali velike vsote. Prednjačil ie v tem društveni predsedmk, ki je imei 50 članskih knji žic in si te na vsako Izplačal po 15.000 Din, kar znaša polđrugi mili ion Din. Med preiskavo so ugotovili. da so fal sificirani društveni zapisniki sej in vse poslovne knjige. Odkrili so velike r>o-neverbe in zlorabe Zavarovali so se starci nad 70 1et, ki so bili z eno nogo že v grobu. Zavarovali so se tuđi borni starci in berači iz ubožnic za majhno odškodnino Med zavarovanci je bilo 211 starčev, starih nad 70 let in bolnih. Pravila pa določajo, da zavarovanec ne srne biti nad 60 let star in mora biti ob zavarovanju zdrav. Sam predsednik društva je zavaroval svojega bolnega očeta, ki je nad 70 let star. Iz tega je razvidno, ćei je društvo oškodovalo zlasti siromašne člane.
•
Včeraj se je ustrelil v kavarni »Mir-jevo« v Beogradu trgovec s prašiči Dimitrija Kostić iz Kule. Kavama »Mir-j-evo« ie ostala, kak-ršna ie bila pred desetletji, ko Beograd §e ni bil pre-stolica velike države »Mirjevo« je ostalo shajališče vseh seljakov in obrt-nikov, ki prihajajo v mesto po oprav-kih. Vprego puščajo na velikem dvo rišču in v majhnih zakajenih sobah kava tik čakajo na vlak in se krepčajo. Ko je Kosrić priŠel v ktvarno, je takoj prosil posebno sobo za prenočišče. Kavama ima samo dve sobi za tujce. V eni $g tri postel'e, v drugi pa samo ena. Ker j«e Kostić hotel biti sam v sobi, mu je gazda Liubislav dal sobo z eno posteljo. Po večerji je trgovec sedel sam v kotu In izgledal je zelo potrt Govo-ril ni nič, samo pil je mnogo. Po deseti uri }e odšel v sobo in kmahi nato so gostje začuli strel. Gazda te hitel v prvo nadstropje in nudil se mu je zto-zen prizor. Trgovec je 1ežal v sobi na tteh i-n iz rane na glavi mu je tekla kri. V roki je krševito držal samokres in je Se dihal Na omarici so našli pismo, v katerem samoniorllec prosi kavamar'a, naj domaClm pove, da Je njegova tad-nia icljt. da ra pokopllejo v Beogradu, kjtr Je tegubfl vs« svoje premožeoje zaradi prevelike aaupljivosti. V bolnici je samomorilec med operacijo umri V nieeovih žepih «o našili samo §e 30 Din. PredvčerajŠJTiim ?e odšel pop Al. Pctrović po opravkili v Kaežje. Ko se
RAMOJ«
mrzli 1
vo*wtopi!T\
Mazumna uporaba.
Če želite „H/1 DIOX" popolnoma isko-ristiti, pazite, kako ga itpontbtjate. — Ne pozabite na prvo pravih:
^„IlADiON" je treba v mrzli rodi raz topiti.
Le tako razvija „RADiOS" rso srojo moć in pere zares „sam".
To pravilo je sicer enostavno, (oda ravno zato ne smele pozabiti.
.Stadion 'v mr%liuodira%tnpU
je vračal domov v Sv. Nikolaj, kjcr stalno Živi, so ga med potjo napadli neznani razbojniki in ga dobesedno zaklali. Sled za zločinci je vodil do nekega križišča in se potem izgubil. Lopovi so popovega konja zavlekli v bliz-nji gozd. Petrovič je imel pri sebi 1005 Din, ki so mu jih roparji ukradli. Vse kaže, da so popa umorili člani make-donskega komiteja, ker jih ni podpiral v njihovem zločinskem delovan.u. Pe-trović je bil rodom iz Sv. Nikola. Bil je namestnik sreskega poglavarja in je užival  velike simpatije.
Vsem obrtnikom in obrtničkim organizacijam
V dneh 18 in 19. marca je proslavila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani 25Ietn;co svojega obstoja. Ti dnevi so pokazali, kako mogočno je že vzklila obrtniska organizacija in kako razvita je že stanovska zavest n?še?:a obrtnika. Proslava je pokazala, da Obrtništvo ni samo, temveč da ima širok krog pTijateljev tuđi v vrstah naših obla-stev. Tu<ii zzodovina ženske^a obrtiriškegn pokreta bo beležila s te.ni dnevi svoj po-četek.
Načelstvu Zveze obrtnih zadru* }e Čast izreći vsem, ki so pripomogli do tako lepo uspele  proslave  —  najprtsrčneišo   zahvalo.
Zlasti pa izreka svojo najlep&o zahvalo za udeležbo na proslavi g. velikemu županu ljubljanske oblasti, ki ga ie zastopal na proslavi načelnik minlstrstva trgovine im industrije z. dr Rudoif Maru, z. delesatu miaistrstva financ, zastopanem po finan-čnem nadsvetnlku g. Bonacu, županu me-sta Ljubljane, g. dr. Dinko Pucu. m podžupanu g. Josipu Turku. narodnemu poslan-cu g. dr. Albertu Krameriu, zastopnikom bratskega Saveza hrvatskih obrtnifcov, predsedniku g Milanu Ramuščaku, pod-predsed-niku g. Milanu Rosenbergu, blagajniku £. Josipu Paspa. odborniku 2 Mirku Perkoviču, zastopstvu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo s predsedn:ko,n gosp. fvanom Jetačinom na čelu. rastopmkom obrtništva iz zelene Štajerske, starosti g. Ivanu Rebeku iz Celja, g. Jajcobu Zadrav-cu iz Sredila, načelniku Splošne zveze obrtnih zadrus v Mariboru g Tranu Bure-§u in zastopnikem zadrug m obrmih dru-Stev mariborske oblasti, predsedniku Inženjerske zbornice v Ljubi rani i«n zastopni-ku Zveze industrijcev g. inž. Milanu Šuk-Ijeju, direktorju Srednje fehnične §ole gosp. Josipu Reisnerju, belgijskemu konzulu in ra^TIatelju Ijubljanskega velesejma g. Milanu Dularju, poslevod. podpresedniku Zveze trg grtmijev g. Josipu Kavčiču. načelniku Gremija trgovcev v Ljubljani g. Ivanu Gregorcu. načelniku Zveze gosiiltiičarskih zadrug v Ljubliani g. Franu Kavčiču, zastopnikom Vrhovnega obrtniškega sveta in n?Šega tiska.
Zahvalo izreka vsem, kl so proslavo brzojavno pozdravili, zlasti narodnemu po-slancu g dr. Gregorju Že-rjavu. obrtnemu referentu velikega župana mariborske oblasti g. Ignaciju Založniku in Zvezi gcst.l-niCarskih zadrug v Mariboru.
Iskrena hvala gg. dr. Rudolfu Marnu, dr. Dinko Pucu, Josipu Turku, narodflemu po-slancu dr. Albertu Kramerju, zastopnikom Saveza hrvatskih obrtnika. Ivanu Rebeku, Jakobu Zadravcu, Ivanu Jelačrnu. Ivanu Ogrinu, dr. Fran \Vhidischeriu, inž. M:lan šukljeju, Josipu Reisneriu, Josipu J. Kavčiču, Fran Burešu, gdč. Mariji Sarcevi, Mihi Vahtarju, Fran Kavčiču m vsem zastopnikom zadrug in obrtnih dTUŠtev, ki %o na po-zdravnem večeru, rborovaniu in banketu t lepimi govori navduSevaH naše obrtništvo, mu pokazali pot v lepšo bodočnost in dvig-nill s tem sljai proslave.
NaHepSo zahvalo izreka načelsrvo Za-drugi trg. vrrnarjcv v Ltufel^Ti)! fn njenim članom fg Ivanu fti Pa vi u Simencu, Amonu Ferantu, fvami Bisovf^arhi m fran McrsmanJ«kT}B »a trraano dtkorh-anje tbo-rovatoth proitorov. Ocsp. Rajko Turku ta naklonjen oct.
Lepa hvala restavraterju 2vežde c^isp. Franu Krapežu za kTasen aranžma na po-zdravnem večeru in banketu.
Korično najlcpša hvali vsem, kl so po-
maRah pri prireditvi zlasti. agilnenru redi-tel^skemu, stanovaniskemu, dekoraciiskemu in alegorijskemu odsekn.
TovariSi, prijatelji, 251et Zvezinega de-lovanja je za nami Kronali smo njene uspe-he z lepo proslavo Dnevi veselja so za-nami. pred seboj pa imamo zopet delo in borbo za  napredtk
Pozivljamo vas, da se 5e trdneje oklc-nete vaše organizaciie v clobrobit vsega obrtniskega stanu.
Krepko naprci do ^c lep?:h nspehov!
V Liubllanl, dne 21.  marca  19?3.
NaČelstvo  Zveze  obrtnih   zadrus ▼  Ljubljani.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Petek.   23    marca:   »Nc-đeliskf   oddih«.   Red
B. Sobota.   24   marca:   ob   15    »Snesulčica   in
skratje«    niladnska   predstava   pri   iz.
redno znižanih  cenah.  Ob 20   »Cvrano
dc  Berkerac«   Znižane cene   Izv Ne<lclja   25 marca-  ob   lo.   »Pepelka«. m!a-
dinska   predstava   pn   izredno   zniianih
cenah   Izven   Ob  20.  »Mla-dostc.  Izven. Ponedeljck   ?fS   marca:   »5estrić;na  iz Var-
šjve«   Red C
Opera. Petek.  23   marca:     ^Lady   Xc.    Premiera.
Premierski   abonma. Sobota.   24   marca:    ob   15.   »Julij   Cezar«.
Ijcrajo dijakj  I.  državne gimnazije   Izv
Ob  pol  io   »Mati«   Na  korist   materin.
skesa dneva.                                *
Ned^lja.  25   marca: ob  15.  »Martac   IJud.
ska   predstava   Dri   zjužanih   cenah.   Ob
pol   20   »Ladv   X«,  opereta    Izven.
SENTJAKOBSKI     GLKDALISK1     ODER    V LJUBLJANI.
V   soboto,  24,   marca:   tl:igeborgr>.   Abonma.
V   nedeljo. 25.  aiarta:   <s:lngeborg>.  Izven.
Ljubljanska opera
Slučajno te imel poljski m'adi tenor Z-A. Chotian. ki zostuje v Zagrebu, en dan prost ter ie skočil v Ljubljana da za-poje Rikarda v Verdijevi operi »Pies v maskajh« Zunanje velesimpatiini.visako-stasni p«vec pa ie glasovno izrazito lirski: materijal mu torej ni velk. toja je tzvrsino izk>lan. v srednji lesi tr»peL ztlo orijeten. Visina Jemlie le navidezno igraje in jih prostovoljno ce!o množi, dd bi se irv-eljav. Ijal tem efektneje Toda visine zvene sis. njeno. Menda >e je učil v laški soli. zakaj pekaza) je vse manire in, žal. tuđi nema. ni«re laških tenoristov v petju »n ixri. Zato je komcem 2. slike (pri čarovnici) iz go!c renorske obiestnostl izpndrsnil m zaisral samrtno sceno z naravnost neprijetmm na-turalizmom Opetovano ie bi na odprtem odru deležen živahnega aplavza ter se je zlasti odiikoval v krasnem duetu z Ameliio na morišču Kadar poie piano. ie prav pri-jeten. I^ra živahno In uidajeno, gestikulaci. ja pa mu ie nemrna (roke!) in se preveč ponavlja V cei em Je bil vtisk prav priku. pen. dasi se sredi velikih, dramatski nu>2-nih g'asov %z Mitrovičeve, Thierryieve in Holodkova ni moče! uveljaviti tako. kakor bi se bil ako bi bilo na odru dinamično več harmonije Sinoči sem se zoptrt spomnii za-čudenesa. a obenem krit;čnej:a vp-rašanja finega hrvatskeua glasbenka: »Zakaj ven-daT naši pevci in oevke taka kriče?!« — Tuđi i3iZ senn si sinoii zažtMel vei finejra. lepcea. iskreno čusrvefe^a petja. a manie paradiranja s si!o materijala
Zeio sem se razveseli! ponovnesa na. stopa naše odlične mezzosopranistinje ce. Viime Tbicrrv • Kavcnikove. ki je podaj a. la veliko iu slovtto partijo Ulrike znamenito ter vsestranski irborno Krasno se je uveljavljal vel ki sočni in topli sopran *. Mi tro viceve kot Amalile ter le že! po veliki ariji na nvorišču oosebno PTiznanje. Kar sem zrorai omerrl. oa ve!]a tuđi za. njo. dasi mi le 4a]l1ubSa. velesposobna primadona krasnih vijin. izdaiolh aiiln in ja. ko loi>ib srednjih tooov
Kakor vselej ie rudi sioočf f. Molođ. kov kot Renato lel nrstufena a^livee Oa Ribičeva. Rumpel. Itnko. Mobo. rič 1. Čt %o bili vseskoi prtv dobri zbor ve!eza<!ovoU5v in o-kester izvrs:en. Diri-5<mt  ie bil  c.  ^trr*of
Gleda.išče ie bilo jedva srednje zase. deno.
Fr. O.
George EdwardS; >Lady X«. Jutri zveČer se vurizori v ljubljanski operi pr-vikrat na sloven^kem odru tridejan-ska opereta, ki nosi naslov američka iazz.opereta. (iljsbeni de1 le nanisal znameniti moderni skladatelj ki s^? skriva pod psevdonimom. Libreto pa je dr. Ludwik Mcrzerjev Za naS oder io je vprizoril režiser g Povhe. dirigira pa kapelnik z FJalatka Posamezne x\nze so sledeče zaseder.e: lorda Shellcva t?:ra g. Drenovec. njo ler>o neznanko ga. Polčeva, Johnnv ie z Peček lordova se-stričina ladv Liliam Da ca Ribičeva, lorda Kenta igra z Jelnikar kralja amerišk-h že-leznic Juzuo Jeremija .lenkinsa pa z- Povhe. V ostalih vlocah so zaposleni s^dč Je-romova, Strniševa ln Kiirb<»sova dalje PZ. Erklavec, Marolt Pajhor Rus Josip 'n Si-moncič Prvo dcjnnie operete se vr§i pred palačo lorda Sliellv.ia. dru^o v tsd palači, tretle oa v pnbči Jt-nk'nsa V«e v okolci Londona Operera ie ela^^eno izvrstno delo in prvikrat na^tn-pajo v orkestru običajni jazzbarvl instrumernti Premiera se vr§i na prernierski  ib^>nma.
Zdcnka Zikova v VarŠavI ?^t5a biv-Ša prrmadnna na Zkf.va «o«itu3e ni pova-bilo v varšavski operi kjer le pela v so-rxito »To<vcr>«. v ^r>ne<Je!iek »Marcareto« (Faust) in včera) »Aido« Inrendanca ie hr. zoiavila iz VarSave v Zagreb da če^rra k -grand succesu« (vcMkemu uspehu) danes hrvatske umetnee Tako žanje b vša !jnh-lianska pevka liubljenka nove lavorikc tuđi  izven  meia  lueoslovcnske države
I/vrstna komodlia na Sentjakobskcnt cledališkem odru. V Pohoto 24 \n v nede!ii> ?5. marca v-prizorf §ent'akob«ki gleda!^lki oder izvrsno komed'jo v treh deianjih Mn-Seborsr« ki se ie doseda} r>ovsod icrali z veMklm n-pehom KoiTiediia it zelo pnljub-Itena vskd svoje zabavno . duhovite vsc-bine Nas'ovnr v1r>£<< i^ra edč Crvira \Vri-seherjeva V«foonk*e <;o v r>rcdcwodaji v trgovini eo^o Perra ^terka. nas! Milo? Kar-ničn;k   na  Starem   trs:u   Posetite  predstavo.
Pasijon. Tz tehničnih railogov se mora preložiti premiera na 1 april Vsled te-aa se spremeni .iramski reportoar v toliko, da se tera v poboto 24 t. m. popolrine >S>n.>-puloita in Skratjec po nizkih cenab (od 10 I>in navZrHol) in zvečer Rostandova komediji >Cyrauo de Bergerac*. lu'ii po znižaoih c»»-nah \z\eo abonmaja — V nedeljo dne 25. t. m. se ponavlja posle<1njič v tej Fazoni pravljica *Pep*vlka< po nizkih f-enah ((A 10 Din navz<lol). zvofer pa se vr5i prva repriza   Ha!b<jieve   irame   iMIHoMc
Za Parmov spomenik t mariborvkem eledali^u je namonjena rnilovica inkft*« premijere najlepše Parmove oin^re >Urh, crof oeljj:ki<, katera w» vrši to nedeljo, dn« 2."» marca zve<Vr. Pred predstavo kratko predavanje opeme?a ravnatelja g Mitrovifa o Parmi. O|H>zarjamo £.* (lan*** ,ia la gl.i^b^no-?ledali{*ki  do£o«iek   prve  rrste.
VeleTanimiva komedija <»<Mi*ki oddih> s?e uprizori posle<lnjtč pred prazniki v petek 23. t. m V glavnih uhxrah so £apo*leni (j<*. Debeljnkova. Juvanova, Medveđova, Rakaij«--va in'Silva ter psj Ce^ar Grej;orin. Jan iu Kralj   Vrši «=e za re*i B.
Zadnja premijera » đrampkem frledali^u pred Wliko no^jo je Hnlbejeva cNlladosJt* v ^etrtek 22 t m Za?e<lba je f 1«»de£a: Ani<a pdČ Vida. Ivan pn*p Jan. Župnik Ro«p. Ce-sar knplan po««p. Skrbin^k in sluškinja pr!5 Rakarjeva. Vr5i ?e za premijflrski abonma.
žBeležnica
.     KOLEDAR.
DaneK: četrttk, 22 marca 1928: katrani liazil; pravoslavni: 9. marca 192S, MU loka.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama.  »Mladost«. Prenvjerski abormit Opera: Zaprto   (Gcneralka.)
DE2URNE LEKARNE. Danes:  Bahovec,  Kongresni  trs; Ustar, Sv. Petra cesta, in HoČcvar,  $>??ka.
Snort
—  Sttmjt prvimtva v Zagrtbu. Sta«J# prv«n»tva  ^   Zaarcb'i   je  tledcč«:   Haik   10 t«k«n  in   16 toCk.  Gradj«n»ki 9,  13   Ctom ti* 9, 9: Concordi« 9   9;  ViJttoriJ«  1(X 8» 2d«mlč«r|i 8, 4; Derby 9, 3.
—   Stsnjt pninstv* nm Dunttfu: Sta«1# prvenstva   n*   Omaju   je  sledcče:     Admlra
16,  20,   R.pid   lft.2-4:  \Vackcr   1S.11;   Vicnn*
17.  21: FAC 17. 1S: Ifcrtha  17.  18. Austri* 1S.  17; Siovan 16. 13; Hrtkoah 17. 13  \VAG 17, 12, Simmerinij 1S, 11 iu Sportkiub 15, 11«
Stev. 68.
•SCOVENSKI   NAROD* dne 22. m*rca 1928.
StttO   J.
Dnevne vesti.
—  Kraljevo potovanje v Rim. Po tnfor-macijah iz Rima odpotujeta kralj Aleksan-
der in kraljica Marija sredi aprila  ali za-četđcom maja v Rim.
—  Razveljavljen nkaz. Na pođlagi sklepa državnega sveta  Je prosvetno :ni»istT-srvo  razveljavilo  ukaz, s katerim sta  bila fenencvana xa ravnatelja Na rodne ga muzeja v Ljubljani  dr. Dragotin. Lončar,  za arhi-Vfarja pa dr. Josip Mal.
—  Iz poStne službe.   " PremeSčen ic od pcšte L>ubljana I. k  pošti  škofja Loka  za upravnika Gabriiel MaruSii; v viijo skupino so pomaknjeni  pri poštni   direkciji    v Ljubljani Pavla Kavčič, Josipina Zavrtanik Jn  Minka  Pristavec, pri  poSti  Maribor  11. kondukter Stanislav Vencel, pri podružnici PcSuic branikiice v Ljubljani račuuo vožnje  fran&iška  Pucf Marija  i'aojanfi'fi,  Ana UrSit in Ljudmila Jančigaj.
—  Prepovedana publikacija.      Notranje mtnistrstvo je   prepovedalo  uvažati   in  širiti v naši državi v Ameriki tiskani proglas Marka    Vujeva  pod naslovom:      »Koloniji iseljeni Hrvata, Srba in Slovenca u Južnoj Americi — Proglas<.
—   Praktični učiteljski IzpHI. Prosvetno ftiinistrstvo je  odredilo,  da  moraio učitelji In    učiteljice    0500x11*  sol  najpozneje  po tretjein letu prakse polagati praktične učiteljske- rzpit«. Za one učitelje in učiteljice, ki že imajo tri leta prakse, pa še n-iso po-lcžili hz-pita, je ministrstvo odredilo, da polože izpit  v  maju.  Izpiti  se  bodo  polagali pred  pose-bnimi komisijami na vseh    uČrtč-ttščih.
—  Zajedanje medparlameotarne unije r PragL V ponedetjek 26. t nu odpotuje    Iz Beograda naša delegacija ra medparlam^en-tamo    unijo  s CeškoslovaSko.      Delegaciji predseduje bivši min-ister dT. Košta Kuma-nudi, članl so pa dr. Čeda Miharlovič, dr. Vaša Jovanovic, Stepan  Radić, dr. Srdjan Budisavljević, Salih Baljić in Anton Sušnik. Nj teključeno, da odpotuje v Prago namesto dr.    Budisavljevića    Svetozar     Prrbićević. Steparia Radića bo spre-mljal  Pavte Radić.
—  Kongres mlzarjev. 16. in 17. aprila se bo vrSil v Osijeku prvi  kongres  mizarjev In    Izdelovalcev  pohiStva  iz  ćele  države. Kongres b•> združen z razstavo pohištva v o4rvwju os ješke ga velesejma.
—  Vseslovanskl  kongres zdravalkoT    v PragL Od 25. maja do 2. Jirnija se bo vrsH v  Pragi  vseslovansld  kongres  zdravnikov, na katerem bodo zdravniki manifestirali za slovan&ko vzaiemiK)St. Po kongresu napravi jo zdra-vitfkl izlete v tirno,   Bratislave, Karlove   tn   Marijanske  Laznc   itd.      Naši zdravnttd, ki  se hočejo  udele^it!  kongresa, naj se prijaviJo do 1. aprila Jugoslovenske-mu zdravniškemu druStvu v Beogradu.
—  Skandalozne telefonske zveze. Telefonska  zveza  Beograd  -  Ljubljana  ]e   na-ravTiost skandalozna. Ko.naj pade v  Ljubljani nekai snežink, pa je zveza pretrpana. Apeliramo  na  poStno  upravo,  naj poskrbi, cia   telefonska   zveza  Ljubljana   z  Beogradom ne bo vsak  hrp pretrgana.  Ccmu    pa imamo med.Ties<tni telefon, če ga ni mogoče nporabljal;?
—     Priprave za mednarodn!    učiteljski kongres v Berlinu. Kakor smo že poročali, se udeleže medr.arodnega učiteliskega kongresa v Berlinu tuđi zastopnikl našega uči-teljskega udruženja. Izvršilni odbor UJU ie sklenil pripraviti za kongres posebne referate, ki bodo prećitani v slučaju,  da bi bol-garski  učitelji sprožili  vprašartie  Južne  Srbije in narodne pripadnosti    njenega    prebi val stv a.
—  Pomanjkanje sodnSi uradnikov. Mnoga naša sođišča, zlasti beograjska. so pre-obložena z akti taJto, da  ne moreio redno poslovati. Ker  trpi  vsled   tega  vsa  sodna stroka,   zlasti   pa   odvetnikl,  je  odvetniško u-đruženije     interveniralo     pri    ministrstvu pravde, da se Število sodn-ih uradnikov pomnoži.
—  Nateča] za šest spomenfe. Marfca živih in mrtvih SHS se pripravlja na svečano proslavo lOletnice  uiedinjenia. Med drugim namerava  izdati  Jest  spamenic  za  katere je razpisata nagrade in sicer prvo za splo-Sno narodne spomenice  10.000, druga 5<»00, xa   občmske   spomenice  prvo  7000.    drugo 3000, za verske prvo 7000, <i*ntso 3000,    za volne pn-o 7000, dnijro 3000, za dmštvene prvo 7000, dru?o 3000 in  rodbinske    prve 5000, druge 2500. Spomenice morafo biti iz-delane  v obliki  diplom.  Zadnji  dan   izro-čit\-e je 3O.apriIa.
—   K   Članku o maks'mlranju    najemnhi nam p!še vpokojenec; V omen.ienem člaTVku v  2.  odstavku   ie   rečeno, da  je deputacija Wlnih   posestnfkov  pri   minlstrstvu  v   Beogradu  pledirate za zlato  pariteto nare-mnrn v starfh hršah, pri čemur }e predlagala relacijo   I   predvojna  krona   =   20  dinarjev! To   ni   zlata   pariteta,   marveč     l2/,kratna zlata pariteta!  Kakor je v »Slov. Narodu< z dne  20. julija  1927,  St.  161, ugotovIjeiK), zna?a  zlata partteta krone  HJ-skrat  natan-čno!, akroglo pa   12kratni dinar po  danaS-r.iem kurzu. Oospodje so menda jiislili na zlati  indeks  gradiva;  opeke,  cemerrta  itd., kt pa tuđi ne dosega popolnoma I3/,kratne zbte  paritete   krone,  pa  so  rekli  krarfco: z'.ata pariteta krone je 20 Din!      Toliko v ugotovitcv   resnice.      Sicer  pa  pri  bodoči stabilizaciji  dinarja vrednost  istega   ne bo šla  navzdol, ampak prej navzgor. Tedaj se Rg   hiSnim Iastnikom pri tem ni bati izgube nri   naietnnini.
* Spomlnska knUsa Zveze obrtnlb zadrug v Ljubljani. Zveza obrtnih zadrug v Liub-' ani je izdala povodom proslave 25-letnice svojega obstoja lično spominsko knjigo Knjiga je v platno vezana z zlatim napisom In vsebuje lepe poučne članke In razprave zgodovino rveze in opis delovania po»-mesnih rad rug. Posebno opoiar&mo nji članek r dr Tritii Windischerja: M««1J in spornim ob » lemld. f đr RikJoHj Marna Spomtn! na prvo glasilo slovenskih obrtni-kov; g Jakoba Zadravca: Dve poti — en crij: g. Ivana Rebeka: PoČctkr slovertskesa obrtništva: g. Ivana Mohoriča: Naloge zveze v bližnji bodočnosti; g. dr. Ivana Ple-
sa: RacijonaHzacija obrtnih obratov; g. d!-I rektor ja Josipa Reisnerja: Obrtne §ole, z. dr. Josipa Pretnarja: Naša obrtna zakono-daja; g. Frana Žagarja*. Obrmiki in davčna vpra^anja v povojnj dobi; t. MHana Đularja V premislek slovenskemu obrtništvu; g. Josipa Rebeka: Obrtnik in organizacija. Knjigo jako tepo izpopolnjujejo slike odličnih osebnosti naših gospodarskih strokovnia-kov in slike zadružnih načelstev ter obrtnih dru^tev. S'ikc je v bakrotisku nadvse HČ-no izdelala Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, knjigoveško delo Pa ie Iz delavnice g Matija Sifrerja v Ljubljani. Cena knjige je jako nizka in zna§a Ie 40 Din brez poitni-ne. Dobiva se v knjigamah. naroča pa se tuđi pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani lieethcnnova ulica 10, pritličje levo Knjigo prav toplo priporočamo ne Ie obrtnikom, tcmveč tuđi vsem njegovim prijateljem, korporaciiam in zavodom.
—   Krivične redukcije. Pri neki poStl v Sloveniji  sta  bili  nedavne reducirani    dve pridni in zanesljiv5 oradnic«   Prva »ma mo-ža učitelja z 2000 Din mesečne plače, druga  pa  vojnega  Invalida   z nestalo  službo. Tretja   uradnica   na   isti   pošti   ie  pa  slaba delavka  In   rada  marodira   Njen  moć  ima mesečne  plače   8000  Din   m  vilo   A  ta   n! bila reducirana.    Neverjetno,    ampak res-nično.
—  Redukclla nlži-h poStnlh namešcencev In nje posledice. Kljub temu, da je v pod. ročju   poštnega   ravnateljstva   Ijubljanskega prrmanjkljiij   poštnega   osobia.   Je  bilo    po mrini^rskem   brzoiavnem   nalogu   z   dne   16 marca  1928 od slovi jfnih    50 dnevničarjev Da bo vsled tega  trpela noStna služba, Ie povsem  umcvrio.  Pt^ebno  selska  dostava bo v več o^črnah občutno omeleaa.
—   Gradbena direkcija ▼ Lftibllanl cypo-zarja interesente  na prvo ustmeno  ofertno licitacijo za prevzern  pleskanja    deželnega most« čez Savo  v  Radečah   prf  Zidanem mostu, ki se bo vrSila dne 11   aprfla t. 1 Stro.^ki so proračunat  na  85.000 Din.  Na-tančn?  pohoti  so  razvidni  fz  razglasa     na uradni  deski  In  v  Uradncn  listu.
—   Veme.  V naši državf  Je bik)  včeraj po   posamnlh   pokralinah   doT<a|   spremenljl-vo vreme.  Popolnoma  Jasno Ie bilo v sek. torjih  Beocrad  \n Sarajevo i luzovzhodnu mi vetrovi, močno oblačno !e W!o na crti Maribor in Zagreb. V Mariboru Ie bil hud mraz in je bila najnižja temperatura 8 sto. p:nj   C  pod   ničlo   Oblasno  Je  bilo  ru-di   v Skop!ju.     MoJno   Ie   deževalo   v   Dalmaciji, zlasti   okol'   Dubrovnika,   kier   !e   pad!o   12 mm dežia. Snežilo Je  v sektorju Ljubljana in v hrvarskem gorskem kataru okr>H Del. nic in Čabra. V Ljubljani Je včeraj skoraj ves   dan   snež'lo.   2lasri   mečno  pa   ponoći Do  7   danes  z.iutraf   Ie  padlo   v   Ljubljani 11.9  mm  padavin   V   LJub'ian!   Je   drugače mraz odnehal in 5e ob 8. zjutral glasom po-ročila meterer*o$ke?a zavoda ka^al termo-meter I  stopinio C pod ni^lo   Nasprotno pa Ie  hud  mraz v  sneŽrvšVih  eozdovih  In  ča-bransko - deln*5kern okraju   Tam Je vCeraj mraz dosegel 8 stopJn} C. v Ravn! gori pa ćelo  17 stopinj C pod ciČIo   V teh kraiih so veliki snežn? zamet!. V naSl državi ba. rometer spk>5no §e vedno pada ter se fib-lie  med  766 In 7732.  za nefcaj mm se Je dvignii   !e v Bosni  ra  Primorju.   Včeraj je bila   v   LJu-bljani   najnižja   temperatura   5.2 stopinii C pod ničlo (danes samo 1 stop'njo C pod ničlo). Solnce vzhaja ob 6.3, zahaja ob 1S12
—   Velika poneverba ▼ mln!str^(vii ver. 2e koncem predlanskega leta so pri reviziji blagavne  v .tifnistrstvu ver ugotovili  pone-verbe v znesku več stotisoč Din.     V zvezi s poneverbami je bil aretiran vi§ji urad-nHc   ministrstva   Vasilij   Arangielović,  kl   ie bil   med  vojno  odlikovan  s  KarajrJoricje\To zvezdo in redom častne legije.    Preiskava je dagnala, da je izgfn'.lo iz blagajne okrog 460.000 Din.
—   Še o aretacljl Ivana Selan*.     VĆeraj smo porozan, da so orožniki v Št. Vida nad Ljubttano priieli  mlađega posestniki  Jatie-za Selana, kl ie bil rojen v Savijah pri Ježići, a se je pnženil v Snhodole pt; Kam-niku, ter ga izročili deželnemu  sod!*!u  zaradi  razpečavanja   potiarejenih   lOOdr.iarsklii bankovcev. Pri arerirancu so na§li 23 ban-kovcev po 100 Din. Na državno pruvdništ-vo je danes dopoldne prispela obširna ovad-ba proti Selafiu, ki opisuje, kako je ra^pe-čaval  ialziiikate   po  St.  Vidu.      O;ožr*iki pridno poirvedujejo o tej aferi. Koiikc se je moglo ugotoviti, je Selan razpečaval fal-zifikatc  tuđi v Kamniku in  Domži'ah.  Baje je   posku$al   svajo   srečo   tudj   v   L!ub«lani, kar pa še ni točno dognano. Selan  se  iz-govarja, da je falzifikate dobil od nekega »Hrvata<.
—   Družbi sv. drila in Metoda v Ljubljani so darovali: Posojilnica v Slivnici 200 Din, župansrvo Liutomor 100 Din, posojilnl. ca Velike LaSče 50 Din. — Družba je pre-jela iz nabiralnikov in sicer: gostima Ber-gajTt,  Ljubljana,  Trnovo  225  Din,  gostilna Ko§ak, Ljubljana 80 Din. L«pa hvata daro-valcemj                                                       25S-11
Iz Ljubljane
—li Živinski sejem in tržni <Un v Lfnb. Hani. Vćerajšnii živinski sejem je 4>i! ne. pričakovano slabo obiskan. Gla\Trt vzrok tiči v slabem vremenu in mrazu. Otvorjena Je že sezona za praSi&e za rejo, teda kup-čija Ž njimi Je bi!a slaba. Na sejem Je bilo prijmanih 175 praSičkov, a prodanih Ie 40. Tuđi ostale kiipĆUe so bile slabe. Na trg je bilo prignanih 246 konj, prodanih samo 33, dalje 50 volov (prodinih 24), 22 krav (pro. danih 12) in 3 teleta (prodana 3). Napram seJmu 1. t m. Je bdl včerai&iji laTtdno tUb. Cere živini so od zadnjič ostale neizpremt. njene. Kakor smo Že včera) lovili, le bil tn»di tržni dan radi slahrga vremena manj živahen, kakor je ob takih đne\ih običajno. Rn>di huđega mraza in stabega vremena sn se nekatern živila in dn«re potneb^čine po>-dražile. Pred vsem mlevski izde'kt. Vse vr-
ste moke so se pođra2tte n 0.29 do 0.50 Din. Tuđi zeleniava je draija.
__lj AretacIJa radi naa iplloBal«.    Ni
res, da je bil triaSki trgovce g. Egidii Pe-rić v službi samega italijaoskega komula v Ljubljani. Sodna preiskava. ki je bfta uvedena proti Periću na pisanje »Orjune«, je popolnoma ostavljena.
—lj Dljaika rprliorlter »Jnllla Cezarja«. Kakor smo že poročali, vprizore dijaki Ljubljanske humanistične gimnazije t sobo-to ob 3. uri popoldne \r\ v torek, 27. tm. ob 8 uri zvečer Shakespearejevo tragedijo »Julij Cczar< v 2upanči£even] prevodu. Obe prlreditvi sta v korist počltniškim ko-lonija.n. Pomladka RdeCega križa. Vstop-nice za sobotno popoldansko predstavo se bodo dobile v predprodaji v opemern g"le-dališču jutri, v petek od 3.—5. ure popoldne in v soboto od 10. do poi 13. uTe dopoldne Cene so običajne diiaSke. Na to velezanimi-vo prireditev občinstvo ponovno opozaT-iama
—lj V dru&TU »Soča« predava v Ljub. ljan&kem dvoru v soboto 24. t m. po dol-gem času zopet na5 prvovrs^ni predavatelj g, dr. Alolz Zalokar o zelo interesantno . podučno zanimivf temi, ki se glasi »Bolesni naše dobe«. Pridite polnoitevilno. Ne za-mudite te lepe prilike. Začetek ob pol 21. uri zvečer Vstop prost Vsi  dobrodošli.
—lj Uredni ob6ni zbor Pokojnlnskega zavoda za nameičence v Ljubljani se vrši dne 16. aprila 1928 z dnevnim redom: a) nacrt novega zakona o pokojninskem zava. rovanju nameščencev; b) spremembe sta> tuta.                                                        254-n
—lj Ponovno opozarfamo nale občinstvo na nocojšnje velezanimivo predavanje v veliki dvorani hotela Union. Predava z Ante Gnldovec o II. rimski olimpijadi in o tek-movanju naSih zimskih sportnikov v St. Moritzu. Predavanje sprcmlta okoli 100 ski-opti^nih slik, s katerimi bo predavatelj po-kazal zanimh'osti ta zimske lepote Svlce. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdki Oorec in od 19.30 dalje v Unionu. Začetek ie točno ob 20.
—lj Pevsko dmJtvo >L)ubl}anskl Zvon«, Redni letni občni zbor se vrši v nedeljo dne 25. marca t. 1. ob 10. dopoldne v društvenih prostorih (Gaieva nlica 21.).
KrlstoN£-Ba£ar: Bluze, otroSke obleke!
—lj Najdeni in izcublieni predmeti. V (asu od 1. do 15. marca t. t je bro por.ei.il
prijavijenih 24 najdenib predmetov. med temi za 320 Din gotovine. ZeVi .unoua predmetov, okoli 40, Je bilo naid^nlh v Je-Iezni5kih vozovih. naiveč moških b ienskfh dežnikov, 13 po številu. Tuđi v kavarni »UnIoT!< so naSli v tem času 14 rarnovrsi-nih, tuđi dragocenih predmetov V isteci č«isu fe bilo glasom policijskega se^na-nt v Ljbbliani izgubljenih 12 predmetov rai'ićne \r»*dnosti, med drugim je bilo Izzub'huo za '740 Din gotovine. Neka siromašna stranka ie izgubila bankovec za 1000 D:n.
—II Avantnra mlađega llanca. France z Iga se Je učil mizars-ke obrti Pri jioistru Ja-nezu KogovSku v Dr-vliah. France je svo-leglaven dečko. Prejšnji teden ie prosil mojstra za dvadnevni dopust. Moister mu ga Je dovoHl. Ko pa je France odhajaJ na dopust, je pograbi! mojstrovo kolo ter se ž njhn odpelial proti Tgu. France se ni vtthI, a mojster snmi, da mu je prodal 800 Din vredno kolo.
—li Razblta cramoffoaska ploSča. Ce bi nebeski točaj Jože vedei kakSn« sitnosti bo imel, bi se« ne sprl s svojo ljubico Franc-ko, ki k> je ponoCi prelepal tako, da Je zbežala na ulico. Jože ia nio. Mifno pa ie prišel zaljuben parček- Lepa Dorica je nosila seboj gramofonsko ploščo »Valec-cijoc, Jože se je zagnal v Dorico ter ji ploščo  razbil.  »Oj  Valencija«...
—lj Ogenj na B!elweisovl cesti V Ces-nikovi vili na Bleiwetsovi cesti je včeraj v I. nadstropju nasial ogeni, ki je povzroiH okoli 10.000 Din Škode, krile z zavaroval-kovinino. Trgovčevi soprogi ge. Mariji Ces-nfkovi je okoli poldneva v kuhlnH zasmr-delo po dimu. Poklicala je dlmnikarskega pomoćnika Franceta Juha. ki je kuhmjo pre-iskal ter ugotovH, da gori strop. Takoj Je telefciiiino obvestfl gasilce, ki so prispeli z motorno brizgalno. V kratkem času so gasile! ogenj pogasili ter so »norali pri tem razK opati leseni strop.
—lj Male tat vine. Tatovi 90 postaH 2 ozirem na biiiSajoče se velikonečne praz-nfke zopet podietni. Neki tat s© ie spravil na rozine. Trgovcu Raiaelu Koretiču na Po-Ijanski cesti je odnese! iz veže 12 kg rozin v vrednosit 3S4 Din. — Posestniku Jožetu Suhađolniku v Rožnj dolini ie neki star berač odnesel kratek, že obrabljen kožuh in nahrbtnik. — Z dvoriSča hJ5e 5t. 8 na Kon-gresnem trgu je nekdo odnesel motorno kelo, kl je bilo last tvrdke Frttsch & Brez-nik. Kolo je bilo tam v popravilu.
—lj Drobli pollcPske kronlit. Policija je do danes zjutraj prijela in zaorla tri Ženske, rtko tatico in 2 vlačugi. Aretlrana je bila tuđi neka nepoStena služkm^a zaradi rat%1* ne, a so ji na gospodarevo proSnio priza-nesii. Policiji so bile prijavljene 3 .-nanjše tanine, 2 ponočnjaka radf kaljenja nočnega rrirn, 2 lastnika psov radi pasjega kontumača, neka trgovka radi povI5an!a cen monopolskih predmetov, neki prevoznfle radi prevozniškega reda in 6 lastnikov vorrl radi cestnopolicilskega reda.
—1) Notavfc« razne vrstt v veliki tzblri koplte najceneie pri Dobetc-a. Pred Skofl)o.
35-T
bGdja
—< OkoĐSkt obeinskl zattop Je v svoji zadnji seli sklenil popraviti ceste v pred.
mestaih krajih. To Je že nujno, ker s>o ce. ste v okoliškl ohoirtl v teto slabem stanju. — Istoteko se je med drushn sklenilo, za. enterat napeti a ti električni Tođ oa Ostroi. no. Druge vaši pa bodo sledile.
—c Fnmeotkl kradta prire* v petek 23. t. m. ob četrt na 7. zvecer v mestnem kinu predavanle v franeoskem fesiku. Pre.
dava! bo g. lektor R. Martel \z LhibUane 0 franeoskem slikarstvu v 18. stoletiu. Vsi. ki se zanimaj0, so vabljeni. Vstopnine ni.
nežnojeirt čisto
skozi in skozi parfimirano, prijetno osvezujoče, svet« lo v barvi. Lepo zavito. Elida kvaliteta, najpriljublje-nejše milo, favorit vseh.
ELI DAfe^M I LO
Kristus ni umri na krizu?
Vsak človek bi bil rad orisinalen in večina ljudi hoće za vsako ceno orxrzo-riti javnost naše. Tako je zahrepenel po slavi tuđi švedski zdravnik dr. Hugo Toli, ki se pa hoče proslaviti na zelo orijfinalen način. Mož je namrc*i izdal knjigo, v kateri Iz anatorničneua in ki-nirgičnega vidika dokazuje, da Kristus ni mogel umreti na križu, ker 24 ur po križanju, ko so bili najvažnejsi organi te* lesa še nedotaknjeni, ni mo^la nas topiti smrt, Dr. Toli trdi tuđi. da bi Kristus osta! nekaj dni živ. tud: če bi nastala kaka infekcija. Po njegovern mnen.iu si je treba razlagati Kristusovo vstajenie od mrhrih s potresom, ki je odvalil na-grobni kamen tako, da se je Kristus zdramil iz omotice in odšel iz groba.
Teološki krogi so nas topili zekj oštro proti Tollovirn trditvam, o kalerih mora tuđi vsak objektivni Človek reci. da temelje zgolj na dornnevah.
Paralitik zadavi! svojo ženo
Orožništvo v PestsErzsebet na Mad-žarskem je odkrilo umor« ki je bil \i vršen pred dvema tednoma. Na orož» nisko postajo je prišel inspektor fi-nančne kontrole Ludvik Edvi in prtpo« vedoval, da je njegova žena pred dve» ma tednoma brez sledu i2ginila. Te dni se je zglasil na orožniški postaji nećak pogre&ane žene in izrazil mnenje, da je teto umoril njen mož. Policijski uradniki in detektivi 12 Budimpešte so odšli na Edvijev dom, kjer je mož pri tasliSanju priznal, da je njegova žena nenadoma umrla, in da jo je fcikopal na vrtu, ker ni imel denarja 2a pogreb. Policija je truplo odkopala in ugotovi« la, da se poznajo na vratu stedovi duv« ljenja. Moža so privedli k ženinemu truplu, kjer je priznal, da je ženo v pret piru zadavil.
Edvija je policija aretirala. Policij« ski zdravniki so ga pregledali in ugoto> vili, da je paralitik. Ko je zadavil in zakopal svojo ženo, je po vrsti zasnu* bil stiri dekleta, ki so ga pa odklonile. Ker je paraliza žc precej napredovala, ni izključeno, da je izvrŠil svoje deja^ nje v hipu duševne zmedenosti. Zato fia preiščejo psihijatri, predno priđe pred sodišče.
Novo strahovito oružje
V Koda nju delajo polzkuse z novim orožjem„ kakršnefla še ni videl svet. Danski inženjer Ernold Christensen je izumil top, ki ne bo metal med sovraž« nike granat, marveč neviđen plin, kl bo povzrocil na dotičnem kraju ogromen zračni ciklon, tako da bo uničeno vse. kar doseže. Zračni vrtinec bo tako mo* čan, da ubije ljudi in živali, podere dre> vesa, poslopja in ćele dele mesta, pa naj bodo se tako trdno zgrajeni. Izum tega topa pomeni ca obrambno in na« padalno vojno novo dobo, v kateri bo življenje !n imetje ljudi Se bolj Upo* stavljeno nevaraostL
Ce se poskusi z novim topom po*re* čijo, bo vojna v mku skoraj isključe« na. kajti z novim topom bo mogoce uniČiti vsak zrakoplov. O podrobnostih svojega izuma je danski inženjer tnfor* miral samo ožji kros! vojaSkih strokov« njakov. Top je podoben ieklenemu tor« pedu, o katerem je sanjah Jules Vcrne.
Izumitelj je nazval svoj izum plinov top, ker povzroči strahovit zraCni vrti* nerc neka posebna zmes plinuv. Poi/:* kusi 2 malim modelom 90 pokazali, da bo novi top najboljše orolje proti zra# koplovom. Zračni cikloni, ki jih po« vzroči zmes plinuv, delujcjo najbulj navzfior. Nevidni projektil uniči mo# tor, krila, pilota in sploh vse, kar do« seže v zraku.
Moderna tehnika Žal ne gre vedno za tem, da bi podpirala človcstvo v borbi zm. obstunck. Države trošijo niU Hjarde za oboružitev, zlasti za avija* tiko, 2daj bodo morale pa trošiti nove milijarde za orožje, s katerim bodo uni« čeval to, kar so 2 velikimi gmotnimi in moralnimi žrtvami ustvarile.
Novi žrtvi oceana
Ko se je po Artgliii raznesla vest. da je Hinchclif! sianal k poletu čez ocean, ni nihće vedcl. kdo ga spremlja. Meha-niki so oripovedovali. da )t zlez'a v aeroplan neka oseba, ki je bila pa tako obleCena. da ni bilo rnojsoče spoznati, ali ie ženska ali moški. Zato se si>očet-ka ni veddo da-li leti s Hinchcliifom ga. Mackav ali Sinclair. Ko pa je bilo letalo že nad oceanom, je Sinclair potr-dil. da leti z drzniin angleskini Ictalcein darna. — Ko ie letalo startalo. sem se vrnil takoj v Lomlon, — je pripovedo-val Sinclair Hinchcliff ie imel s schnj 500 Kalonov gazolina. kar mu je zado-stovalo za 45 ur. Prvotno je bik) skle-njeno, da poletim z njim niz. pozneje sem si pa premis'il in orepustil mesto MackavjfcvL kajti pilotu je bilo vsceno, kdo Ka bo spremljal.
Elsie Mackav je bila tretja hčerka bogatesa angleškega lorda lachcapa. Stara je bila 35 let in že v zzođuji mladosti so jo mikale razlio pu>tolov-Sjine Nekaj časa je nastopab na srle-daliSkem odru, pozneje je bila filmska igralka in napo^led se ie začela zanimati za letalstvo. Pred petimi k-ii je &rx\£ letala in takoj je sklenila postati letačka. Prvi njen pilot je bil Adam Cobham. Ko se je naučila letati. >i je kupila aeroplan. Clsic Mackuy je prav za prav ločena žena. Pred leti se je poročila z igralcem \Vindharnorn, toda čez pet let se ie loCila. Edini človek na svetu, ki se ga Je bala, je bil njen oče. Zato ni hotela leteti, dokler oče ni ođ-potoval v Afriko.
Kapitan Hinchcliff je bi! edeci naj-boljših anzle5k4h letalcev. Med vojno >e oslepel na levo oko. Lani ie sprem-,jal znanejca ameri§kejfa milijonar;a Levina. Kmalu po epizodi ? Lovinom je vodi' veliko letalo s pokojnim kapi* tanom Bartlettom iz Londona v   ludijo.
© C
v
/   llUH
C
c
Kimt
najbotjše, najtrajnei^e. zato najceneišei
itrtn i.
•SLOVENSKI   NAROD» dne 22. marca 1925.
Stcv. 63
P^tr Sotfjur*:
£Bolfševiški vohun
Roman
ln tako je začel ta lopov s pomoč-jo svojih pajdašev izven kaznilnice je začel delati v rodbini jetniškega paz-nika čuđeže na daljavo. Hekner je bit spočetka zelo nezaupljiv in je stražil Mordeta noč in dan. Cim bolj se je pa ukvarjal z njim, tem bolj je podlegal prevari. Mož je naiven in zato ni čuda, da je bil trdno prepričan o Mordetovih nadnaravnih silah, ker si drugače ni znal razlagati presenetljivega dejstva. da je jetnik v samotni čelici točno informiran o vsem, kar se doga ja v njegovi rodbini. Cim je pa podtegel temu vplrvu enkrat, je bil podoben popotni-ku, ki je zgrešil v močvirju pot Tako je Mordet zasnoval fingiran dobitek v znesku 500 dolarjev, pripravil je bole-zsn in čudovito ozdravljenje Helmer-Kve hčerke Daisy in sicer s pomočao strupa, ki ga naziva Jupiter.
Tu imam škatlico umetno preparira-fiih bonbonov, ki jih je dobila Daisy od Mordetovega pajdaša Jima Kilborna. Bonbone sem naše! danes popoldne v He-lmerjevem stanovanju.
S svojhn vplivom je izposloval Mordet službo drugemu Helrrrerjevemu sinu, filmskemu igralcu Johnu itd. itd., ćokler ni zmešal staromu glave tako, ca mu je zapisal svojo dušo kakor huci iču.
V cei em nizu dogodkov ni nobetie-ga nakUučja. Vse je bilo dobro organizirano in pripravljeno že prej, predmo je prišel Mordet v kaznilnico.
Zanimivo je, da je mož v svoji pre-vidnosti mislil tuđi na to, da ga zanese rsoda nekega dne v kaznilnico. Zato U najel tam že vnaprej zanesljive pomoćnike, ki jim je plačal za vsako uslu-£o. Zdi se mi, da bi vsak izmed vas comneval, da ima mož skrivne nameti e če bi se prepričal, da je ta na videz nedolžni ljudski prorok vse tako temeljito pripravil in organizira!. Kar pomi-slite in priznati boste morali, da imam prav.
Helmerjeva groza je bila nepopisna, ko so se mu včeraj pri ponovnem za-slišanju v navzocnosti poveljnika kaz-niinice odprle oči, ko je spoznah da ni pjmagal pobegniti svetniku, marveč navadiiemu zločincu. Priznal je, da so vse moje domneve pravilne, da je pri-nesel Mordetu v celico pazniško oble-ko m da je igral pred komisijo komedijo z revolverjem. Možu niti na misel ni prišlo, da bi se ustrelil. S hlmjenim obupom je hotel samo odvrniti od sebe pozornost preiskovalne komisije. Mordet ie zapustil kot uniformiran Daznik kaznilnico točno opol dne.
To je pravo ozadje prorokovega čudeža.
Kot rečeno bi lahko priStevali Mor-deta med rafinirane sleparje, kakršnih poz.na naša kriminalistika nebroj, da nima na vesti še drugih mnogo težjih zločinov. Zdaj pridejo na vrsto glavni zločini in proshn slavno gospodo, ki ji bodo moja odkritja o dr. Mordetu nekoliko neprijetna. naj mi biagohotno oprosti. V zvezi z Mordetovimi zločini moram namreč omeniti imena nekate-rih gospodov, ki so igrali v tej aferi ličite ali nehote zelo čudno viogo.
Mordeta hočem označiti javno ne le kot šarlatana prve vrste, marveč tuđi kot inicijatorja. organizatorja rn vodjo tajne armade boljševiških agitatorjev On je hujskal zaslepljeno delavstvo in rnteligenco, on je tako zvani ljudski ko-misar. ki dobiva zlato od ruskih sovje-tov.
Te besede so zadele poslušalce kakor strela iz jasnega. Po dvorani je za-Šumelo. Mnogi so vstali, na balkonu, kjer je sedel guverner, je nastala sploš-na zmešnjava. Oči vseh so se uprte v mlađega detektiva. Kaj takega ni nihče
počakovaL Med udeleženci vamosrne-ga kongresa da bi sedel kot častmi gost organizator boljševiške propagande? Neverjetno, nezaslišno!
—   Pojasnila! Pojasnila! Zahtevamo pojasnila!
—   Kje je načelnik policijs&ega de-
partementa?
—  Naj govori dr. Mordet! KonČajte to glupo komedijo!
—  Neurrmost, absurd! Kdo bo ver-jel da sedi med nanri boljševički agitator, da je dr. Mordet eksponent moskovske vlade?
Tako so kričali nekateri in vstajali od miže. Večina je pa radovedtio gledala še vedno mirno sedečega Mordeta, ki je bil na videz po*po*notna apa-tičen.
Močan detekttvov glas m energična kretnja njegove desnice je kmalu pomirila  razburjene duhove.
—   Svarim   siavno   občkistvo   pred paniko in nestrpnostjo. Prosim še deset sekund  potrpljenja! — je  zaklical. — Samo deset sekund in vse bo pojašnjeno.
Umolknil je. stopi? k sedečemu možu, odgrnil zaveso in pokazal na tajna vratca v steni.
—   Dobro sem slišai. Nekdo je za-klical, naj Mordet ovrže moje trditve. Izdavljam, da se dr. lbrahim Mordet ne more braniti in da je že davno opusti misel nastopiti tu v svojo zaščito. kajti mož ki sedi  tu pred vami, ni Ibrahim Mordet, marveč njegov  pomočnik Jim Kilborne,    s   pravim    imenom    Vasilij Aleksandrovič Protopopov.
Kakor bi trenil z očesom. je zgrabil sedečega moža za brado in mu jo str-gal z obraza.
Občinstvo je vzkliknilo od presene-čenja.
—  Satan! — se je za5ul tišti hrp od nekod z galerije ogorčen klic in predno so se ljudje prav zavedli, kaj se godi. ie pocil strel, namenjen detektivu.
Ljudje, stojeći blizu podija, so vi-deli, kako je detektiv bliskoma počenil rn predno so si opomogli od nepopisne-ga presenečenja, so stali v popolni temi Detektiv je namreč prekinil električni tok.
Nastala je nepopisna zmešnjava in panika. Vmes se je čul žvenket razbi-tega stekla, histerični klici žensk in gr-menje od zunaj.
—  Beže, beže! Za njimi! — so kričati nekateri na hodniku. Zunaj >e po-čilo več  revolverskih strelov.
Prestrašeni gostje so drveli k izho« du. Sele čez nekaj minut so energični možje obvladali paniko.
V temi so se videli svetlobni žarki žepnih svetiljk in prižganih  vžigalic.
Detektivov glas je bil najmočnejši vn je tuđi najboft imponiral. Treba je bilo napeti vse sile da se prepreci sploš-na panika, v kateri bi trpele zlasti Ženske. In Mac Lean je bil rudi tu mož na svojem mestu. Z mogočnim glasom je pozval občinstvo. naj se pomiri. Češ. da ni nobene nevarnosti in da je komedija z Mordetom že končana To je pomagalo in ljudje so se kmalu toliko pomirili, da ie bila večja nevarnost odstranjena.
K sreči je bilo stopnišče dovolj široko, da so mogli dvorano in poslop-je hitro zapustiti tišti, ki se jim je v splošni zmešnjavi najbolj mudilo. In ko so znova zažarele električne žarnice. je ostalo v dvorani še kakih štirideset mož, ki so se zbrali okrog guvemerja. detektiva Mac Leana. njegovega prijatelja generala Hogarda in Johna Black-moora. Blackmoore je čutil, kako mu je guverner srJsnil roko. za njim pa vsi drugi. Sam sebi se ie zdel tako sme-šen, da ni mogel spraviti iz sebe glas«
Kmaki se je izkazalo, da Je požda Ibrahima Mordeta z vsetni pajdaši vred temna noč.
Coforađo ni imelo spcmenika, ki bi bil priča tako razburljivega dogodka. kakor so bila razkritja na varnostnem kongresu v Springsu.
Poraz Ibrahima Mordeta Ju razkrin-katije tajne organizacije, ki se je pecala s protidržavno revoluciionarno propagando, je postalo predmet zanimanja vse Amerike. Posledica dogodlcov na varnostnem kongresu je bila, da so se morali mnogi odlični javni činitelji umakniti iz javnega življenja, na drugi sirani so se pa oblasti in tuđi javnost primerno zahvalile možem, ki so s svojo vztrajnostjo in iznajdljivostio pripomogli, da je bila tajna boljševička organizacija pravočasno razkrinkana. Da ni bilo teh požrtvovalnih patrijotov, bi postala Amerika arena krvave držav-ljanske vojne in na razvalinah njenega cvetočega gospodarstva bi se pasli tu-n paraziti.
Bno je pa ostalo javnosti nepojmljivo.
Policijski prezident Blackmoore je dobil več visolrih odl&ovanj, vlada ga je hotela povišati in poklicati v Wa-shington, da mu poveri eno najvišjih mest v  državni  upravi.
Toda John Blackmoore je to laskavo ponud>bo odklonti in prosil, naj ga odpuste iz državne služ;be. Kot vzrok je  navedel  bclezcn.
—  Izčrpan in utrujen je ta požrtvo-vami  in  blagi mož, — so govorili nekateri, ki   so   ga  osebno  poznali  in  ki mu še pred dobrim mesecem  nišo za-vidali  karijere.    Njegov   odstop   so si razlagali  na  vse mogoče načine, toda nihče  ni  vedel  pravega  vzroka, zakaj se je Blackmoore naenkrat umaknil  iz iav^nega življenja.
Ibrahim Mordet je pobegnil še iste noči. ko je bil razkrinkan. in z njegovim odhodom je bik> mahoma konec vrenja med delavsrvom v industrijskih krajih.
Nezadovoljstvo in revolucijonama gesla so širili med delavstvom Morde-tovi agenti, ki jih je policija kmalu Iz-sledila in aretirafa. Kongres se je vršil v najlepšem redu. Obravnaval je zlasti nacrt glede javne varnosti ki ga je se-stavil na podlagi svojih izkušenj Mac Lean.
Izlcazalo se je, da Je hnel Mordet si-jajno organizirano vohunsko in propagandno službo. Njegova organizacija je razpolagala z ogromnim kapitalom in imela je točno izdelan nacrt, po kate-rem nai bi zavihrale rdeče zastave tuđi nad Ameriko.
Blackmoorove in Mac Leanove zasluge je merila vlada po nevarnosti, ki je pretfla državi. Zato so se ljudje tem bolj čudili, da je John Blackmoore od-klonil plačilo za svoje  važno delo.
Kakor vse na svetu, tako je imela tuđi ta zadeva svojo solnčno in senčno stran.
'.    ,-\        XXIV.       ...C'.,>\:.^:  ■ .
Blackmoora. ki mu je postalo v dvorani slabo so odpeljali trije možje v njegovo* stanovanje v hotelu na glavni ulici. To, kar je videl in slišai na banketu, ga je tako prevzelo. da ie bil nuj-no potreben počitka.
General Hogard mu je sledil v hotel. Veselega o»braza in žarečih oči je stopil predenj. rekoč:
—  Tako. dragi John, zdaj pa lahko govoriš, vprašuješ. kričiš, zmerjaš." po-ieš ali deklamiraš, kolikor hočeš.
S komično ceremonijeInostjo mu je predstavil pravega detektiva Olivera Mac Leana in njegovega prijatelja Qe-orga Clowyja. In ko se ie dobrodušni Blackmoore pri drugi steklenici šampanjca malo pomtril. mu je Hogard po-iasnil vse, kar se mu je zdek> zagonetno.
V čarobni kuhinji novega
Edisona
Ameriski inženjer CooKdgc je izumil elektronovo cev, s katero dela čudovite poizkuse. — Njegova radiokuhinja obeta prese-nctlpvc ospehe na polju moderne znanosti.
Edison, električni »čarodej iz Menlo-parka*, najznamenitejši izumitelj novej-Se dobe, je dooil koneno nevarnega tek-meca. Ta tekmec v borbi za slavo in prestiž na polju raznih izumov sicer še ni zaslovei tako kakor Edison, ki je iz-umii električno žarnico. gramofon in mikrofon vendar pa vse kaže. da bo tuđi njegovo ime kmaiu zašlovelo do vsem svetu.
Ta mlajši in nekoliko drugačm Edison U. se imenuje dr. \\iiiiani Coolid^e. S prezidentom Zedinjenih držav ni v so-rodu. Coolidare je bil dosiej preprost ameriški inženjer, o katerem se sele zadnje čaše mnogo piše v evropskom tisku. Po najnovejših poročilih je izumil posebno elektronovo cev z napeto-stjo do enega milijona voltov, ki je pravo čudo sveta. To je aparat, iz ka terena se širijo iskre, ki učinku.ie:o kakor radij. v nekaterih prime rih pa ćelo prekapa jo radij. Eiektronova cev odpira znanosti široko polje novih uspeho\ in bo igrala važno vlogo zlasti v medicini, kjer bo nadomestovala radij, ki ie predrag da bi ga mogli rabiti za lećenie raznih bo-lezni. Coolidge ie bil nedavno odlikovan z veliko Edisonovo medajlo. ki se ix>dc-Uiue v Ameriki samo v redkih primerih za zelo važne izume. Ameriški učenjaki se nišo motili. ko so računali, da bo Coolidge v kratkem izpopolnil svoj rzum in dosegel presenetljive uspehe. V labo-ratorijih velike američke družbe General Elektric Companv v Clienecktady. kjer dela pod Coolidgevim vodstvoin mnogo inženjerjev in delavcev noč m dan, so napravili že toliko presenetljivih poizkusov. da se je začel zanimati žanje ves znanstveni svet.
V neposredni blizini cevi se gode pod  vplivom  Coolidgevih žarkov  reCi.
o katerih niti stari čarodetf nišo sanjali Ćela vrsta plinov, ki jih je bilo mosoče doslej izpreminiati v tekočine in trda telesa. samo na zelo kompliciran način ali pa se sploh nišo dali i/premeniti. s© izpremene s po moć K) CiK>lidxevih isker v nekai sekundah.
Kovine se hipoma Izpremene v druge in dobe lastnosti. katerih poprej sploh nišo imele. Kos medi. ki je ležat blizu Coolidgeve cevi, je obžgal prsta dveh asistentov ta^ ^. da sta zakričala. Ko so pa izmerili toploto medi. so ugo-ovili. da zna^a samo 8 stopinj. Cim so položili na med kos blasa. se je vnel in zgorel. Uiamanri. safiri in druKi dragulji začno v blizini čudodclne cevi krasno žareti in fosforescirajo še več ur potem, ko odstranijo cev. Će r*>ložimo v bliži-no C<x>liJseve cevi ponare.iene dragulje, za žare cnako kakor pristni, cim pa pre-nehajo vplivati nanje iskre, ie tinli nji-hovega sijaja konec. C<x>lidgeva elek-tronova cev nudi torei povseni zanesljl-vo metodo za spoznavanje pristnih kl ponarejenih diaguljev.
Ce obesimo blizu Coolidgeve ce\i na žico lonCek mleka začne mleko ta-koj vreti. Jajca se skuhajo v nekaj sekundah. Cooiidge je nazval svoj laboratorij *radio-kuhinja«. V blizini isker postane sol crna, dočim postane najfinejšl tobak svetlorjav ali ćelo bel. S pomoć jo Coolidgevih isker si borno torej lahko pobarvali juho crno in po kosilu pri-žgali be!o cigareto. Pod vplivom Coolidgevih isker poginejo vse bakterije ia razne mikroskopije živalice. Coolidge-va čarobna kuhinja obeta torej mnoga presenečenj in prido-bitev na polju znanosti, o katerih se človeštvu niti sanjalo ni.
Imenovanja v naši vojski
Imenovani so: v pehoti za kantari« II. klase pr>row"n;ki Maks Bretler, Evgen Sila, Janki. Kamtnšek, Izidor Picck, Josip Pla. ner, Vojko Koprivirk, lanko Murektr, Jt>s Burharr, H'iiko Stern, Zvonimir Pipuž, Jan-ko Poljak, Hajne Prelovec, Ivan LavriČ, Ferdn Viget€ in l-e(4)o!d Kernc; za poroč. nike podporočnki: Evgcnij Maumer. J<>s:p Rihter, Hugo Rscher, Edvard Schmidi, Iy. Bahovec, Pavel Debeljak, Ivan Mihetčii. Ernest Maver Franc Arrrbrožii, Cfi)in Be-žek, Josi-p Orlić, Uudcvit Stancer. Ivo Oblak, Luka šantek. Vikior Labal, Ivan Selan. Ivan Legan, A!bin Juvanc. Vladirmr Strckeli. Peier Hrovat, Vekoslav Palek, Franc Repič, Gabrijel Pirkmajer. Jasip Fichtler, Kare! Krivanek, Oton MaSek, Stavko Dragonar, S:lvin Sober, Ferdinand Schoner. Albin Zavri, Marijan Kolenc, Mi. lan Denk, Siavko Lav§, Aifred Adb ni. Anton Raža, Josip Konra-d, Aiionz Završnik, Jos^p K^šičck Jože Stern Josip IvanCati. Siavko DaviU Ivan Pavelk. Aifred Pichler. Martin Toman, iV\ario Kuret, Miroslav Gru-den, Franjo VTence, Franc Zalar, Alojzdj Majidelc, Josip ^uSteršič in Rihard Burja; v anileriji za kapitanc I. ktase kapitani U klase: Janko LavriSak. Anton Sega. rTvgen Kvinc. Dragotin Spiler. Viktr* Breinik. dr Dragntin Vrečko, Josip Bricelj, Franjo Ga. itnec, Ivan Šrertc Peter Križevec dr Frank) Pavlin. Branko PHveri^ Maks RobiČ, Fran Perko, Josip Mravliak, A'ojziJ Cuček, Er. vin Svuirer, dr. Albert Ogrlzek, O^kar Smodek. Zlatko Prikril Albin Gf^ifi. Vilko Mažgon, Jost> Novak. Franc HraSovec, Viktor Logar. Stanis'av Ja\ornik. Danilo Gorjup, dr Vladimir Železinger Pave' Loč-niker, Josip Novak, dr Mitan Spehar in Fr. Maedl^:     za   kapftana   II   klase    poreznik
Vinko Majdič; za poročnike podporo^nikii Antan Dcni^ar, Siavko Oblak, Vlad:m:r Lorek, Avgusi Tajzelj Zdenko Juz, Aifred Klaber, Josip Iv^a. Husro Mešiček, Ivo Hcr. man in Josip Bežek; v konjici: za kapitana I k'ase kapitana II klase Rudolf Senica in Er:V Krisper; v Inženjerski stroki: za kapi, tane I kbse kapitani U. kUse Ciril Petcr. žel Jo*ip Gaberščvk, Ciril Juvan, Viktor Sinkovec, Feliks Dežman, Pave! Krulei, Anton Trop, Veliko Petaj, Ivo Kopnvsek, Franc Fine. Oskar Gro<, Josip burina* Ci, ril Pire, Franc Miklavc. Valetirin Petkm'. šek, Janko Ki>kovec Franc Besek. Ladislav Bevc, Frarc Ruch in Alolzij Horvai; i% rezervna kapitana II klase pobočnika Cr, ne«t Cučck in Volislav Holec; v tanitetnl stroja za kapitane I. klase kapitani II. kla, se dr. Ivan Bcvc, dr. Vilkf> Mann, dr. An. dref Jenko, dr. Josip Me-dved, dr. Janko Božič, dr Vekoslav Kuian, dr Ivan Jc-n. šterle, dr Vasiliji Derkac, dr Edvin Suher, dr Franvo 2megač\ dr Ivo Novak, dr. Anton Čede, dr Lađe Svilar, dr. Jože Mar, leoič; za kapitane II klase poročniki. dr. Josip Sekula. dr. Viktor Lorser. dr Bru«no Sadnik, dr Pavel Pance. dr Jos-p Bcrlot; dr Artur rlor\-at ln dr. Hugo Sever; ^ mornarici za poroćnika fregate poročnik* korvere Erne^t Cerne 'ti Anton Vrabec; %% apotekarske?:a knr>itana I klase kapltan TI. klase M roslav Rožman; za apotekar*^* kapitane II klase pnroCniki Jaroslav Je*-men, Josip Sa)f>pek. Teodor Kolak, Drago, tin Mihelič in Josip Tičak; v sanitetnu stroko Ie preveden artilerijski poročnfk dr. Igor Tavčar.
Ali ste se že naročiti na ffPONEDEUEK"?
2IVINOREJCEM                 ia
priporočamo žanje jako koristno knjigo
Prva pomoi ponesreienim iivalim
Napi^al  jo  je živinozdravnik proff. dr. fCern.  OkraSena je $ 93  «ek>  poučni mi  slikami in ima  naslednjo vsebino:
Seatava iivalskega tele* m. zdravila obkltdki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se Jival ori« sili. da je mirna, o ovi* ganju pa dl ih ali bolnih živali. o rmnah ler kaj je 9toritl v raxnih tlučajih nagle obotclotti, kot pri poikodovanju toppv, po* Ikodbi kopita trt takova*
nfu, pri priiču med parklfi, opeklini, sfre/f. zlomu kosti, zvitju. iu čienjenfu. Upadu potoa» nicm in maternice, Upadu danka, %met}u vimena, drtski,    zaprtfu,    fcoiifcf.
napinjanju %oved in ovac pri tujih predrr.etih v poiirainiku. pretresu motgan, totnčerici, ne* varnotti taouiitve, za* •trupitvi. ozeblfenju po* štooanju i popkom, mri* /let omedlevtci% kuinlh bolesnih Itd
Vsak lastnik ttvalt ki m hoče obvarovati škode Dr nonesrečenih iivalih. bf moral ime// to kntt&o.
fCnjlca. ki vftlja * poitntao rr*d Din 36J0. m oaroftt
t knjigarnl TiskoTne sadrnge ▼ L)tibl|anlv Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte).
VABILO
refoemu občnemu tim
bliske posojilnJCB i. i. t Celju
ki se bo Vršil dne 4. aprila 1928 ob 6 uri v sejni dvorani Celjske posojilnice
DNEVNI RED:
I. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v
letu (927 in predložitev bilance. 2  Poročilo revizijskega odbora
3.  Sklepanje o predloženi bilanci pro 1927.
4.  Sklepanje o razdelitvi čistega doDička v zmislu določbe § 24 družbenih pravil.
UPRAVNI SVET
^\m4*m%i*m* O'owninge piiiole i* JUaSrnc u«ov, VallOZIC* samokrese puSRe, zatomi lovskib in ribiikih potrebićin tet  ninetalni ogeai Ltd. puškama
F. IC Kalser s^nburs«. ut * LJubllana.
Pridite in smejali se boste do solz!
Moć in lepota
je najbolj5a groteska priljubljenega   humorista
BUSTERA KEATONA
PubWu ptoikft od TWf!)i hi MvduJenj«. Kritikt primiri enodušno, da je to vi§ek, kar more nuditi izvrstna komedi« ja. Kdor »e hoće torej dobro zabavati,    naj    pohiti    takoj    v
Telefon   2124.                Irvrstna godba.        Elitni kino Matica
Predstave ob 4^ poi 6  pol 8  tn 9  uri
Lepo zračno sobo
▼ »edini raetta s eoo ali dve« ma posteljama, s itrogo se pari* ranim vhodom i&ćem za april, event maj. — Ponudbc pod •Zračna/506» na upravo «Stov Naroda*.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, električno fassvetljavo « eentrumu mesta iiće sotpa. ki ie ves dan od* «otn& — Pooudbe na upravo tata pod  »Snainost«.           486
Enonadstroptio Mio
v Ljubltani kupim proti Uko}« Injeovu pla^lu PotrcđoTtlci ilkljuCMiL * Pooudbe s naveoV bo oene *tM opravo «Slor. Na* roda* pod cVe* »taftovan);3l6»
Vse četrtletje
dobavimo test tsbraoih tu* to mosemakib reTij za ceoo 80 — dinarje«. — Bralni krožek, Ljubljana, Šelenburfova ulica 7/IL Telefoo 2937               33 T
Slastičarski pomoćnik
starejSa moć, z večtetno prm* kso, zmoien sloven&kega m nemškega jezika — i$če delo; grt tucb v večji hotel. — Po» nudbe pod c5U§či(ar/520» na upravo «SJov.  Naroda*.
Učenka
14 \et stan, motat m zdrtra, se ieU amtttl ▼ rrtfovini t me«
tanini blagom om defett — Po* audbe pod .Uć«ok*;5»» na upravo «9o*. Naroda*.
Slrojnika za električno centralo
potrefeuje občma Kraljevca (Hrvatsko Primorje), za pogon Dieselorega motor ja. obenem mora biti usposobljen za clek* trično hi s talac i jo. Popojl na« me4ćeiija %e dobe na zahtevo x obratno pošto pri občinskem poglavarstvu   Kraljevica.     495
Železnato vino
.ekarnarja dr G Piccolijš ¥ Llubijani — krepCa oilibelr*, ^ncloknrnc   odraale   Ift   otruke,
SlTilja
(pomoćnica) ra*ca rudi boljlih del — >lće slutbo v Ljubljani Naatopi l»hko takoj — Ponud* b« pod «SiviIia>5l5» aa upravo -Slo*   Narodaa«.
Ureioi«: Josip Zupco«ft   * Z* «Narodno tiskamo*: Praa Jmeriek. — Za rtrtto Vm teseratai del Hste: Ototi Chnatot -V«i Ljubljani.
SHEH
SH EH