D a r i.
Na podporo M. Lista in Novin so dariivali:
Po 1 K: N. z Bogojine, N. z Gomilic, Štefan Vesenjak vi-sogorski p. st. 2., Zavec Verona, Hren Marija z Sr. Bistrice, Zadravec Kata, Makovec Franc z Veščice, Škafar Marija z Šprinca, Ftičar Štefan, Staman Ana z Hotize, Žemlič Jožef, Ribaš Lena, Sampt Bara z Petanec, Gaber Ferenc z Srdice, Tibaut Martina žena, Haklin Martin z Žižkov, Bernjak Marija, Matjašec Štefan, Brnjak Marija z Trnja, Kornhaiisler Aleksander, Lenaršič Janoš z G. Slaveč, Forjan Ana z Melinec, Mesaric Štefan, Forjan Marija z Ižekovec, Hajduk Ana, Kavaš Antonija i Kata z Adrijanec, Gjorkoš Jožef z Gančan, Matajič Roza, Kustec Marija z Čren-sovec, Matajašec Štefan Iv., Antolin Andraš od Lipe, Ritlop Jožef z Bučkovec, Kristofič Peter, Palic Štefan od Sv. Martina, N. od sv. Sebeščana, Trplan Nandora žena z Suh. Vreha, Miholič Ignaca žena z Andrejec, Fujs Martin z Beltinec, Pertoci Treza z Satahovec, Kiihar Jožefa žena, N. z Markovec, Klar Jožefa žena, Pucko Janoša žena z Ivanec, Pelcer Marija z Mafjašovec, Kvsilak Mikloša žena z Doličov, Horvat Ana z Vidonec, Hajdinjak Kata z Ottovec, Sukič Mikloš, Štajar Marija od Grada. — Po 1 K. 20 fil.: Farič Jožefa od Grada. — Po 2 K.: Nemec Franc p. 83. pp., Hozjan Ferenc, Djuran Štefan, N. z Gomilic, Bedič Franc z Krotendorfa, Horvat Franca žena z Kiikečkoga, N. z Štrigove, Kralj Ignac z Marofa, Franc Vogrinčič z Donavice, Šaruga Štefan topničar, Kočar Janoš z Lukačavec, Gergorec Kata z Petanec, Magyar Jožef, Puvar Apolonija z Haselbacha, Martinec Kata z Waikselbauma, Varga Karol z Gradišča, Cigan Marija z Trnja, Sakovič Ivan z Zenkovec, Šajnovič Antona žena z Šafarskoga, Kavaš Andraš vojni pek, Forjan Andraš, Kiihar Martin z Lipovec, Matjašec Andraša žena, Smolko Štefan z Beltinec, Šiiklar Jožef z Gančan, Sreš Janoš z Bratonec, Koštric Ana z D. Bistrice, Gomboc Jožef od Sv. Jurja, Pertoci Janoš z Tropovec, N. z Čentibe, Antolin Jožef betežen vojak, Cigan Jožef z Žižkov, Gi-bičar Andraš z Skakovec, Matjašec Jožef od Lipe, Horvat Treza, Karolyi Ivana zena, Zsoldos Verona, Franc Orša z Črensovec, Vučko Ladislav topničar, Micika Sever z Huma, Kocet Kata z Trnja, Marija Mencigar z Wiedna, Deutsch Gustav železničar, N. od Nedele, Tkalec Kata i Marija, koštric Štefan z G. Bistrice, Ružič Ivana žena z Satahovec, Kolman Bara ml. z Tčrnišča, Horvat Ivan z Dokležovja, Jerič Ivan z Gančan, Geček Janoš z G. Sinika, Klar Ludovik z Ivanec, Lesar Franc, vojni delavec, Sobo-
Leto XIII. Štev. 5.
8. Maj 1917.
Marija, dobra Mati.
Dete še v zibeli gda sem počivao,	V begi živlenja (e viipam prositi,
Tvoje dobrote nezmožen poznati,	K tebi gorečo to prošnjo poslati:
Plašč me tvoj sveti je rahlo pokrivao,	K smrtnoj mi posteli spomni se priti, O Dobra Mati. O Dobra Mati.
Oda se pa^ temne oči mi zaprejo, V raj me sprevodijo angelci zlati, Tvoje roke se naj meni odprejo, O Dobra Mati.
R. J.
POBOŽEN MESEČEN LIST.
Vrejiije ga z dovoljenjom visešnje cerkvene oblasti: K L E K L JOŽEF,
plebanoš na pokoji v Črensovcih. Cserfold, (Zalamegye).
Prihaja vsaki mesec 8. na veseli spomin petdesetletnice, 1. 1904. dec. 8. obhajane zavolo razglašenja verske pravice od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, šteri den je te pobožen list vogrskim Slovencom kak prvi slovenski list do rok dani. Cena M. Lista z Novinami vred, či skupno hodi v edno faro, je 4 K., vsakomi na njegov lasten naslov 6 K., v Ameriko 12 K. K M. Listi dobijo naročniki proti konci leta Kalendar Srca Jezusovoga. M. List prihaja vsaki mesec, Novine vsaki tjeden. Naročniki so deležni sadov več kak štirijezero sv. meš na leto.
Razlaganje katekizma po nedelah i svetkih v vsakoj hiši.
Katekizem.
3.	Kaj moremo vervati, naj se zveličamo. Naj se zveličamo, moremo vervati vse, kaj je Bog nazvesto.
4.	Što predava vsa ona, štera je Bog nazvesto? Vsa ona, štera je Bog nazvesto, sveta Maticerkev predava.
To dvoje pitanje naj se vsako nedelo i svetek prečte pred ednov sledečih razlag.
Razlaga.
17. Nedela.	•
Boga spoznamo po njegovih stvorenjah. Naj se zglednemo na visoko, prestrano nebo, na šteroj ta naj-menjša zvezda je vekša kak cela naša zemlja, kak celi naš zemelski svet, glasno svedočbo dobimo, ka je vse-gamogočen tisti, ki je vse to vstoro. Če preglednemo bogatstvo v stvareh, drevji, pticah, zlati, srebri itd., z šteri m je napunjena naša zemlja, moremo spoznati bogatstvo i tudi dobroto našega StvOritela. Ali vse to spoznanje nas zadostno le ne more k Bogi pripelati, če on sam ne de gučo k nam, to je če se nam on sam ne nazvesti. Po iz-virnom ali poprijetnom grehi je človeči razum temni postao i blodi v mnogih rečeh. Najimenitnejši poganski modrijašje so strašne krive navuke glasili, čeravno so spoznali iz stvorjenoga sveta njegovoga Stvoritela. Tak znamo na priliko od Sokratesa, šteri je spoznao, ka je samo eden Bog, pa na smrtno viiro krivomi^ bogi na čast le dao ednoga kokota dariivati. Brez božjega nazveščenja Boga popolnoma ne moremo spoznati, jedino njegovo nazveš-čenje nas more na pot zveličanja pripelati.
18.	Nedela.
Dober Bog pa, naj nas li more rešiti, se je večkrat sveti nazvesto. To teliko pomeno, ka je večkrat gučao sveti, naj te najde pot zveličanja. Gučao je pa njemi v starom i novom zakoni. V starom zakoni je gučao po patriarkah i prorokih, v novom pa po svojem jedinoro-jenom Sini, Jezusi Kristusi i po njegovih svetih aposto-lah. Ves te guč njegov je na to mero, naj da sveti pravo vero, v šteroj se more zveličati. I da je to vero po svojem svetom Sini i njegovih apoštolah popolnoma naznano, več ne ga božjega nazveščenja na zemlji od časa apostolov. Kak je zadnji apoštol, sv. Janoš, dušo pusto, dober Bog več ne guči sveti, več njemi ne kaže poti v nebo, da jo je popolnoma pokazao že. Bog je neskončno pravicogovorjenje, zato pa ne more svoje reči premeniti. Kaj je povedao, ostane vekomaj istina. Ki šče k njemi priti, naj posluša, kaj je včio njegov Sin, Jezus Kristus, pa stalno dosegne svoj namen. Vera se tak ne more premeniti, kak Bog nej, ne sme si svet zato nove vere iskati, nego jedino pri Kristusovih navukah ostati, tei so nepremljivi, večni, jedino v nebo vodeči.
19.	Nedela.
De si nekak mislo, oj pa kelikokrat čtemo, ali čii-jemo z predganice, ka se je tu pa tam prikazao Jezus, ali Dev. Marija i sta to pa to povedala. Te je pa to nej nazveščenje? Je nazveščenje,. ali ne novo. To je staroga nazveščenja samo potrdjenje. Nove vere Bog ne more včiti i ne dopustiti zato ka je on nepremenljiva večna resnica. Če bi Bog dopiisto novo včiti ali sam novo naz-veščavao, te bi stem to svedočo, ka je prle ne istine včio. To je pa jeli pri naskončno svetom Bogi ne mogoče? Pa bi što vervao te Bogi, če bi on svoje reči popravlao? Jeli, vsaki bi si znao, i po pravici, tak misliti, ka pa če zdaj tudi ne guči istine kak prle.
— 6o -
Kaj takšega misliti samo bi pa že neskončno raz-žalenje Boga bilo, onoga Boga, ki krivice- ne more gu-čati. Zato pa ostanimo pri tistoj ednoj veri, štero je Jezus Kristus včio i so jo apoštolje glasili, pri katholičanskoj, poleg te druga tak ne more obstati kak prava, kak ne more obstati poleg Kristuša drugi obstati kak pravi Kristus. Novoga- nazveščenja ne ga, samo staro potrdi Bog včasi, kda za potrebno spozna. Tak je potrdo dober Bog z prikaznijov Dev. Marije v Lourdesi staro versko resnico, štero je že po Angeli Gabrieli glaso, naime ka je ona »milošče puna«, to je ka nema greha poprijetnoga. Ali, kda je dober Jezus bi. Margeti odkrio svoje sveto Srce, je ztem nikaj novoga ne nazvesto sveti, nego samo je potrdo tisto staro pravico, štero znamo i z sveto ga Pisma, ka_ je to Srce tak ljubilo svet, ka je za njega bilo, se za njega daruvalo, dalo presmeknoti.
20. Nedela.
Če se kje kaj zgodi, po pravici se skoro nikdar ne zvedi. Edni kaj pridenejo prigodbi, drugi pa odvzemejo od nje. To vidimo den za dnevam i dostakrat še jočič skušavamo, kda nam najsvetejše namene svet krivo razlaga, kda nam male falinge stoterokrat povekšava. Ravno to bi se zgodilo tudi božjemi nazveščenji, če se dober Bog ne bi poskrbo za nje, naj se čisto ohrani. Svoje reči, štere je Bog gučao, da bi je svet vervao i se po njih zveličao, je ne prepusto na vsakoga človeka, da bi si je razlagao, kak bi si je hteo, nego zaviipao jih je ednomi, od njega nastavljenomi društvi, štero se zove: Maticerkev. Tomi društvi je pa dao dar nezmotljivosti. To je, Maticerkev ne more nikdar krivo razlagati njegove reči, ona se ne more zmotiti, kda nam vero Jezušovo predava. Oj kak velika zahvalno*st more goreti v našem srci, ka smo kotrige Jezusove prave Materecerkve.
Najsvetejše Oltarsko Svetsvo i svetniki.
Aquinski sv. Tomaž, zvan angelski doktor, se je rodio v Rocca-Secca gradi na Talijanskom z grofovske rodbine, štera je v rodi bila z španjolskov, sicilianskov i nemškov kraljevskov driižinov. Že v petom leti svoje starosti je dan v šolo pod roke Benediktincov v Montecassinski samostan. Vsencelišče je v N^apli pohajao. Tu je stopo med Dominikance. To se je oči ne vidilo, zato, naj vujde zpred njegovih srdov i boga božji zvajoči glas, šče v Nemčijo pobegnoti, ali med potjov ga bratje zgrabijo i ga v rojstni grad zaprejo. I naj ga od samostanskoga življenja odratajo, ga tu zaistino po šatanskom skuša-vajo. Neko vlačOgo zaprejo k njemi v hišo. Ali čisti mla-denec vzeme glavnjo žarečo iz peči pa z tov prežene nepošteno samico iz sobe, zatem pa napravi z tovistov glavnjov križ na steno, poklekne pred njega i se v go-rečoj molitvi zahvali dobromi Jezuši za dobljeno zmago. Po toj velikoj milošči ga čaka še vekša, angela priletita z nebe, ga opašeta z nekim pasom i od toga hipa mao nikdar ne čuti več nečistoga skušavanja v svojem teli. Od svojega namena se pa zdaj tembole ne dao odvrnoti, postao je dominikanec i kak takši poslušao navuke glaso-vitoga vučitela, bi. Velikoga Alberta v Kolni. Sledkar je profesor bio v Parizi, KS'™, Bologni i Neapli. K^a je potuvao v Lyon na cerkveni zbor, je med potjov vmro v cistercitanskom samostani v Fossa-nuovi, 1. 1274. star 49 let. XXII. Janoš papa ga 1. 1323. v zapisnik svetcov dao zapisati, V. sv. Pij papa njemi je pa dao naslov »doktor Materecerkvi« 1. 1576.
Sv. Tomaž je do Jezusa v Oltarskom Svetstvi posebno veliko gorečnost kazao vu vsem. Njegovi spisi so puni najglobše pobožnosti do Njega. Vse mešne i duhovniške molitve, štere se na Telovo, na sve-tek Oltarskoga Svetstva opravlajo v Maticerkvi, so od
njega sklenjene. Ljubljeno pesem, štero spevate: »Hvali Sion, Rešenika«, je on spisao. Tak globoka, čista, sveta, goreča vera je v teh molitvah, ka jih je ne mogoče opravljati, da ne bi- z ednim tiidi sami se pobudili na njo i pravili z gorečim z srcom ž njim: »Molim te ponižno, skriti Bog z nebes.«
Kda je v Parizi profesor bio, so profesorje drugi na njega zaviipali razložitev toga pitanja: »Jeli ostane pravi žmaj kruha po podigavanji pri sv. hostiji, ali je pa te samo navidez, kda se je kruh že premeno v Kristusovo presveto telo?«
Sv. Tomaž je zdaj samo še 34 let star bio, kda ga je celo vseučelišče z tov razložitvov počastilo. Molo je i se pošto, zatem pa pitanje tak razložo, ka po podigavanji žmaj, farba, dišeč kriiha i vina tak ostanejo, kak so prle bili. Ali prle, kak bi pred profesore vsenčelišča šo z svojov razložitvov. je to pred tabernakl položo, zatem poklekno i etak molo: »Jezus Knstus, ki si v čii-devrednom Svetstvo zaistino nazoči i v njem vse čiide delaš, samo od Tebe morem zvediti resnico, na štero druge včiti morem. Z popolnov poniznostjov te prosim zato, če to, kaj sem pisao, je ne proti istini, dovoli mi, ka je očitno preddam; če bi pa kaj takšega pisao, kaj se veri i toj molbevrednoj Skrivnosti protivi, zabrani mi i ne dovoli, ka bi kaj takšega pravo, kaj se ne vtrinja z navukom Matereeerkve.«
Po toj molitvi se je prikazao Jezus z oltara nad njegovim spisom i njemi je pravo: »Tomaž, od mojega Tela i Krvi si prav pisao i pitanje pred tebe vloženo, na keliko je človeki mogoče, si dobro razložo.«
Vidiš, draga duša, kje moreš svetlost prave vere dobiti, če ti fali ? Se pridi in poklekni pred tabernakl ka-tjličanske cerkve, tii je tisti Jezus doma, ki de te sodo, njega prosi za presvetljenje i prideš, stalno prideš na pravo pot zveličanja.
Tocco Viljem, njegov vrstnik piše od njega, ka je zviinredno gorečnost kazao do najplemenitejšega Oltars-koga Svetstva, mešiivao kak Angel vsaki den i edno mešo še posliišao; če je pa ne mogoči bio zavolo be-tega mešiivati, te je pa dve sv. meši posliišao. Od ra-dosta, ka je smeo pri svojem Jezusi biti, je jokao pogostokrat. Jezus v oltari je bio njemi žitek, ljubezen i moč.
Kda je med potjov na lyonski cerkveni zbor zbete-
Spovedavanje v strelnih jarkah. Spovedava večkrat odlikovani vojni duhovnik Štoviček Aleksander. Sliko poslao Roth Ludovik, četovodja 83. pp.
iz Siihoga Vreha.
žao i prišo v cistercitanski samostan, se je tii pred vsem od celoga življenja z potrtim srcom spovedao, zatem je pa proso sv. popotnico. Kda je opat samostana z Najsvetejšim v spremstvi svojih redovnikov v betežnikovo sobo stopo, se je te na zemljo dao položiti iz velike ponižnosti i tak samo sprejeti Jezusa v svojo diišo, K^a je
opat pred prečiščavanjom zdigno Jezusovo presveto telo i ga pitao, če verje, ka je pod tov kriihšnov podobov zaistino Sin božji nazoči, je odgovoro: »Verjem; močno verjem in za.pravo spoznam, ka-je v tom molbevred-nom Svetstvi Jezus Kristus, pravi Bog, pravi človek, večnoga Oče i Device Marije jedinorojeni Sin nazoči.« Zatem je pa tak le- nadaljavao svoje reči: »Tak Te zdaj te dobim, ceno mojega odrešenja, popotnico mojega ze-melskoga romanja; Tebe, za koga sem se v čelom življenji včio, sem delao, sem druge včio i predgao. Kak znam, sem nikdar nikaj nej proti Tebi pisao; ali če bi se proti tomi molbe.vrednomi Svetsvi kakši nepravi izraz poškalo od mojega pera, se ne držim svoje zmote; vse podvrženi' sodbi katoličanske Materecerkvi, zato ka kak pokorno dete te ljubeče matere se ščem sveta ločiti.« — Z veseljom je šo Jezus v to ponižno srce i je je preselo v preodičeno nebo.
Oj kak globoko nam mora žao biti, ka smo ne de-labi vse za Jezusa v čelom življenji i ka smo mi, slaba pamet, dostakrat šteli nači ravnati, kak Maticerkev! K&k močno nas osramoti pokoren angelski razum sv. Tomaža.
Kaj morejo vse včiniti, ki prav častijo Srce Jezusovo.
Jako delaven kovač si je dosta penez vkiip spravo, za štere je lepo zidino dao postaviti poleg stare kuče i kovačmce. Bio je pa te kovač veliki častilec Srca Jezu-sovoga. Kda se je z svojov družino v novo hrambo šteo preseliti, je zvedo, ka je neki pregnani" dober duhovnik prišo v mesto. Brez vsega premišlavanja je šo pred popa pa njemi je ponudo novo hrambo i dao njemi je za rabo še svoje pohištvo i postelino i hrano ga je tečas
dokeč je tč ne do služa prišo. Kda se njemi je duhovnik zahvalo na prevelikoj dobroti, njemi je odgovoro: »Kaj sem v okrajnoj potrebi se nahajajočemi bližnjemi včino, mi je dužnost bila. Jaz sem se že navado staroga hrama z svojimi i mojemi gosti ide bolše, mirovnejše mesto.
*
* *
Neka delavka je porodila. Mož je pri vojski bio i sirota bi ščista brez vse pomoči bila, če bi se je ne smiluvala Srce Jezusovo goreče časteča sliižečka dekla. Ta je zajtra zaran, dokeč je njena gospoda spala, pohodila siromaško delavko. Hrane, štero je dobila zase, en del je toj prinesla, je zmela mesto te i po odvečarkah njoj je še kuhala. Kda bi jo ednok sirota delavka jočič pitala, odkod jemlje toliko junaštva, je to odgovovila: »Iz svetoga Srca Jezušovoga. Mali Angelček vaš je tak zemelske kak nebeške domovine državljan. K' takše dete vzeme v svojo ljubezen, tisti Jezušovoga ljubljenca stisne k sebi i on ponjem tudi Jezusov ljubljenec postane.«
„Hvaljen bodi Jezus Kristus!44
Mali slaviček lepo prepeva, Z pesmov hvalcžnov hvali Gospoda: »Hvaljen bodi Jezuš Kristus!<
Tudi škorjanček žvergoli glasno, Lastovka čarna čevketa krasno: »Hvaljen bodi Jezuš Kristus!«
In pri človeki kak Si pri slavi? Vsigdar Te blazni, redkogda pravi: »Hvaljen bodi Jezuš Kristuš!«
Kol. J.
„Oča nebeški je jagode vsado, Žlathno jih dišati on je navado. Naj bi vučile nas, Njega liibiti, Naj bi nas vabile, Boga hvaliti."
Marija! To ime me opomina, ka tam v nebeskoj vi- -šavi mam edno dobro Mater, štera čuva nad menov si-romačekom. Ona je Kralica, je Mati mojega Jezusa: Marija moja mati, Jezus moj brat! Iz kak bogate in plemenite rodbine sem jaz!
Marija! To ime mi da moč in batrivnost, me tolaži, mi napuni srce z radostjov, oči s suzami lubeznosti.
Kelikokrat mi je to ime v trplenji pretrgalo na jeziki reč pritoževanja, staranja in mrmranja proti Bogi.
Kolikokrat mi je zasijalo na oblačnoj nebi mojega živlenja kak zlata zarja v majniki, in mi razsvetilo, kazalo vupanje.
Marija! Oda jočem me tolaži, gda trpim mi lajša bolečine; gda za dobrote drugim včinjene dobivam od njih samo nehvaležnost, Marija mi je zadosta.
Marija! Či sem betežen, Ona me zdravi, mi da moč za potrpežlivo prenešanje; či sem koga razžalo, Ona mi veli: odpusti in prosi odpuščenje; či me moja pokvarjena natura napelava, da bi driigomi kaj vzeo in sebi pridržao, Ona me kara: ne poželi tujega blaga; či mi gizdost razširja srce, či ves gorim za čast in pohvalo lildij, Ona me nazaj drži s svojim ponižnim živlenjom; či sem ranjeni od kakšega greha, Ona me pela, kak dobra samaritanka, na obvezovališče, k spovednici; či se obre-kovalci (ogrizavci) siplejo na mene, me čarnijo, mi ma-žejo pred svetom moje pošteno ime, Marija me vodi proti nebesom, gde več ne bo trplenja ne preganjanja, nego sama liibezen, liibezen na veke, majnik vse lepote in zadovolnosti.
Oda pa nam zadnja vora bo prišla, Pridi o mila Mati po nas, Ino nas pelaj v raj preveseli,
Tam bomo peli hvalo vsak čas.
*
Trojna pomoč za dugo živlenje.
Mir. — Mir z Bogom, s sebov in z bližnjim, podaljša živlenje.
Zmernost. — Zmernost v jeli in pili telo krepi, pož-rešnost je pa mori.
Čistost. — Čisto, pošteno živlenje je balzam, šteri nas obvarje gnilobe.
*
Dvakrat na den.
Ne pozabite moliti za vmirajoče. Zajtra zmolite konči edno Zdravo Marijo, za tiste, ki v teki dneva merjejo; večer ravnotak za tiste, ki se v noči preselijo na drugi svet.
Oj, pa koliko jih vmira zdaj vsaki den, vsako voro;
med njimi so morebiti vaši dragi, vaši znanci, in či te ne, so pa vaši bližnji, kajti vsaki človek je naš bližnji.
Bodimo smileni, in Bog se tiidi nad nami usmili.
Blaženi so smileni, ar bodo simlenje dosegli. (Mat. 5, 7.)
*
Bog sam!
Rajši zgubiti vse drugo kak Boga.
Rajši se zamerimo drugim kak Bogi zavolo drugih.
Rajši mreti kak včiniti eden sam greh.
Vse je dobro ka se Bogi dopadne.
K^i samo fo želejo ka Bog šče, majo vse ka želejo.
Tistim ki lubijo Boga, je bridkost sladka, sladkost pa bridka.
Vsako najmenše delo včinjeno za Boga, je dragocenost za večnost.
Ki se na zemli bole pokori, on v nebi več dobi.
Tak živi, ka boš na smrtnoj posteli zadovolen in miren.
Živi, kak či ne bi bilo drugoga kak ti pa Bog.
Sv. Frančišek Asiški je večkrat bio po cele vore poglobleni v tihom premišlavanji in gorečoj molitvi. Drugo se je ne čiilo, kak nikda-nikda te reči: Bog moj, in vse moje !
*
Šola ponižnosti.
—	Tu ne vidim gredic, ne cvetlic, pa vendar tak prijetno diši! Odkod te diš?
—	Stavi se malo, čudeči popotnik, in poglej tam pod grmekom.
—	Vijolice, vijolice!
—	Male so, jeli, skrite med travov, ponižno nagnjene, proti zemli, daleč Od šuma liidi in posvetnoga krika. Dišijo pa vendar, tak prijetno dišijo!
—	Znaš kaj nam predstaviajo te nedužne cvetlice? Predstavlajo nam — ponižnost.
One nam pravijo: či ščeš biti ponižen, ne išči, da bi te drugi hvalili, tudi sam se ne hvali pred drugimi, ne z rečjov ne z delom; Bog ki vidi tudi tvoja dela na skritom, ti vse plača; ne oblači se gizdavo, da bi se drugim dopadno, ne išči lepote svojega tela, s šterov bi druge pačo, išči rajši dušno lepoto in tak se Bogi do-padneš, ki te po smrti presadi v nebeški ograd; ne bodi žalosten ali čemeren či te drugi^ preganjajo in božno od tebe govorijo, nego skrij se jim pred tabernakel, gde je Tisti, ki je vsem preganjanim obliibo kralestvo bože; ne sramuj se prekrižiti, Boga moliti, v cerkev iti, tam lepo pokleknoti in pesmi prepevati, ar te je Bog zato stvoro, da ga liibiš in njemi služiš.
Bog je pravičen.
Francozki puntarje so pred sodnika privlekli neduž-noga duhovnika in ga pitali: Gospod župnik, verjete vi li, ka je pekel?
—	Kak pa ne bi vervao, či se tu na zemli toliko krivic dela.
*
Vladar vseh vladarov.
Slavlen bodi Gospod, Bog Izraela našega oče, od vekomaj do vekomaj.
Tvoja je, o Bog veličina in oblast, in slava in zrnaga. Tebi jedinomi hvala, ar vse, ka je v nebi in na zemli, je tvoje:
Tvoje, o Gospod, je kralestvo, in ti si nad vsemi vladari. Tvoje je bogastvo in tvoja je slava; ti gospoduješ vsemi.
V tvojoj roki je moč in oblast; v tvojoj roki je velikost in oblast nad vsem.
Zato pa, o naš Bog, te slavimo in hvalimo tvoje
nad vsem slavno ime. (Davidova pesem.)
*
Sv. Pismo pravi: »Jeli ne vete, ka ste cerkev boža in ka v vas stanuje sv. Duh?« (I. Kor. 3, 16.)
Neki pisatel pa pravi: Celi svet je cerkev sv. Duha, človek je pa oltar te cerkvi, na šterom sam Bog prebiva.
Ali se ne bomo skrbeli za te naš oltar? Ali dopustimo, ka se na njega spravi prah greha? dopustimo, ka ga peklenski pavuk preplete s svojimi mrežami? dopustimo, ka ga črv nevoščlivosti prevrta in razgrize? dopustimo, ka ga plamen poželivosti posmodi? Na kratci: Dopustimo rajši, ka na tom oltari, to je v našem srci in duši, naj kraluje hudič kak Bog? Vsaki smrten greh to včini: stira Boga iz človeške diiše in pusti notri peklens-koga duha. Kak strašno je to! Zgubiti prijatelstvo bože in živeti v družbi peklenščeka! Takši človek že eti na zernli ma pekel.
*
Daj riam naš vsakdenješni kruh.
Naš kruh! Kak male vrednosti so se nam včasi vi-dile te reči. Zdaj pa, gda nam glad na dveri klonka, radi čujemo: Naš kruh.
Mislite si na ednoga lačnoga siromaka, ki nema niti falaček kruha; od sveta zavrženi ječi in zdihavle, nego viipanja ne zgubi. Pa zakaj? V nebi ma bogatoga Očo, k tomi zdigne oči, njega prosi. On je, ki oblači polske lilije in da hrano pticam. .
»Ali ste vi ne mnogo več kak te?< (Mat. 6, 26.)
Gospod, ve si ti ešče več povedao gda si pravo : »Što je med vami takši človek, šteroga, či dete prosi krtih, njemi da kamen, ali či ga prosi ribo, njemi da kačo?« (Mat. 7, 9, 10.)
Koliko tolažbe in viipanja mi dajo te reči.
Jezus je pa ešče dale pravo: »In či vi, ki ste grešniki, nikaj ne odpovete svojoj deci, kak vam vaš Oča nebeški ne bi dao kaj prosite?«
Prosimo Boga, naj nam da in blagoslovi naš vsak-denešnji kruh, šteri nam hrani telo, nego v tom pa ne pozabimo, ka tudi duša gladuje, či njoj ne podvorimo
gostokrat z angelskim kruhom v sv. obhajili.
*
Balzam.
Med vašim trplenjom ne smete pozabiti to dvoje: potrpežlivost in nebesa.
Potrpežlivost: izročite svoje krvavoče srce v bože naročje, rekoč: »Bodi vola tvoja kak na nebi tak i na zemli.« Nato se pa skrijte pod Marijin plašč, rekoč: »Pod tvoje varstvo pribežimo.«
Nebesa: gda vas tii na zemli zbada trnjeva korona,
tam gori vam angelci pletejo venec iz lepih dišečih cvetlic.
*
Lehko noč.
Prvle kak se k počitki spravite, kiišnite sveto razpelo ; prosite Jezusa za odpiiščenje vseh grehov med dnevom včinjenih; prosite ga, naj vam navdehne svojo sveto lubezen,. štera posmodi kak plamen, vse vaše grešne žele in hudo nagnjenje; prosite ga, naj vam da varno zavetje v rani svojega presvetoga Srca.
Prvle kak se vam zaprejo oči, zdehnite: Jezus tebi
živim, Jezus tebi merjem, Jezus tvoj sem živ ino mrtev.
*
Naprej!
»Či zaistino liibimo Boga, nikdar ne pravimo: Zdaj je zadosta, nego li naprej od stopinje do stopinje po poti jakosti, od ednoga dobroga dela do drugoga. Čem več
dobroga včinimo, tem lepše se bo svetila naša svatovska obleka, ta obleka žive, krščanske lubezni.
Le delo, štero se dobro dokonča, svoje plačilo ma.
Dober konec da našemi deli venec.« (Slomšek.)
*
Vse za Jezusa.
To so navadne reči pravoga Jezusovoga lubitela :
Vse za Jezusa. Oda moje srce v veselji plava: Vse za Jezusa. Oda se moje srce v bridkosti pograža: Vse za Jezusa.
Sem ves potrti zavolo nesreč, sem vrženi na cesto, me preganjajo? Tisti, ki da jesti nebeškim pticam, ki odevle polske lilije, ne more pozabiti na svoje najdragše stvorjenje. Vupam in trpim: Vse za Jezusa.
Nemam več oče, matere, povrgli so me prijatelji, šterim sem pomagao, so mi v mojoj stiski hrbet obrnoli?
Tisti, ki se imenuje: Oča naš, prijatel naš, gotovo ne pozabi na svoje dete. Oh, potem pa smem praviti: Jezus mi je zadosta: Vse za Jezusa.
Včarnom pismi eta čitam: mož ti je težko ranjeni, vaš sin je mrtev, tvoj brat je vjeti? Molim in mučim: Vse za Jezusa.
Moja pamet se je zatemnila, gosta-megla obdaja mojo preplašeno dušo, pod divji vrtel mesenoga poželenja je vrženo moje nestanovitno srce? Što me reši? Z nebes mi zasija vupanje, komaj mi vusta pravijo: Vse za Jezusa.
Ves sem mrzel za božo čast, ne liibi se mi moliti ne predge poslušati, spoved odlašam, pri sv. obhajili sem kak les? Vse je pusto, vse dreveno! Ne! iskrica lubezni
bože me zažge v srci gda izgovorim: Vse za Jezusa.
*
Pameten odgovor.
Kral Agesilaj je od modrijana Sokrata na pitanje, ka bi njemi trebelo delati, da bi ga podložniki v časti meli, ete odgovor dobo: »Či s svojim živlenjom pokažeš, da si zaistino takši kakši želeš biti. Drugič: Či boš dobro govorio, bolše pa ešče činio.«
BALKANYI ERNO Alsolendva i Muraszombat,
čan Franc topničar, Tarandek Martin z M. Središča, Antolin Andraš, betežen vojak, Koren Jožef, metalec min, Frumen Ferenca žena z Ottovec, Gjergjek Mihal z Kovačavec, Grah Štefan, pešak 53. pešpolka. — Po 3 K: Žalig Ferenc z Gomilic, Kondor Jo_ iefa žena z Sakalovec, Kornhauser Alojzij, paziteo zajetih, Huber Jožef, železničar, Prkič Ferenc poddesetnik, vojni delavec, Ros Matjaš topničar, Marič Anton desetnik 83. pp. — Po 4 K: Franc Jožef sanitec, Pertoci Ivan p. 83. pp., Matjasec Ivan i Tivadar Ferenc od Lipe, dr. Vitez Gyula fiškališ z D. Lendave, Mesaric Jožef topničar, Žerdin Manka z V. Polane, Cigler Marija, Vagula Marija z Poterne, N. z TCrnišča, Erjavec Ivan topničar, Benko-vič Jožef z Ivanec, Sinek Martinek, Kovač Matjaš z SchOpfen-dorfa, Toth Janoš i Forjan Štefan domobranskiva topničara, Magdič Jožef pešak 48. pp., Kustec Ignac topničar, Petek Martin pešak 13. bat., GjBrkSš Janoš i Pozvek Ferenc topničara. — Po 5 K.: Kosednar Anton pešak IV. bat., Sračnjek Augustin p. 19. pp. nabrao, Piivar Jožef z Sodišinec, Rogan Ferenc z Nuskove, Marič Štefan topničar, Prkič Jožef četovodja 18. dpp., Jerič Janoš mornar, Krčmar Štefan pionier. — Po 6 K.: Lesar Franc vojni delavec, Magyar Štefan od strojnih pušk, Trplan Mirko četovodja 83. pp., Štessl Mikloš vojni pek, vlč. g. Alojzij Nastran misijonar z Gradca, Brunec Janoš podd. 19. dpp., Lukač. Martin topničar, Škodnik Matjaš p. 83. pp., Rapoša Jožef trenski vojak, Maček Štefan p. 83. pp., Toplak Štefan p. 13. bat., Mujdrica Janoš narednik 48. pp. — Po 7 K.: Cehska družba kovačjega ceha z M. V. Polane i Brezovice. — Po 3 K. 10 fil.: Virag Lena nabrala v Adrijancih. — Po 8 K. : Cigan Ivan z D. Bistrice, Mu-kič Ludovik domobranec 14. dpp. — Po 3 K. 40 fil.: Kustec Andraš vojni pek, ves Bukovnica. — Po 9 K.: Horvat Štefan zvonar, nabrao v T6rni5či; — Po 10 K.: Skledar Štefan topničar, Puhan Janoš p. 48. pp., Vučak Štefan dbr. 37. dpp., Vrečič Mihal vojni delavec, Horvat Štefan, Lešnjek z Črensovec, Rogač Ivan prednji telefonista, Jauk Karol desetnik 11. huz. polka, Pertoci Alojz topničar. — V veksiH zneskah: Horvat Štefan zvonar nabrao vTOrnišči 22 K. 20 f„ v Martjanskoj fari nabrao vlč. g. Horvat Jožef pleb. 200 K. 20 fil., Fujs Mihal nabrao v Prosečkojvesi 33 K., Bačič Ivan vojni delavec i pajdaši 16 K., Hegedtiš Matjaš nabrao v Sodišincih 25 K. 40 f., Gančka občina 48 K., f Šarjaš Jožef z Trnja 20 K., Cigan Matjaš 20 K., Bogojančarje 33 K. 40 f., Strelovčarje 15 K. 30 f., Šernek Ferenc nabrao v Maloj Polani 18 K. 50 f., Bašša Martin narednik 48. pp. nabrao 22 K., G. Sinička fara 41 K. 45 fil., Melin Štefan telegrafist i Maučec Ivan
sanitec z Mostara 12 K j Prva Roža živ. Rožnoga Venca iz Kol vačavec 15 korpn.— V filerak: Virovec Jula od Sv. Margete 40, Djura Ana z Sr. Bistrice 40, Debelak Franc z Petanec 40, Žila-vec Agneška z Dedonec 40, Horvat Jožef z Beltinec 60, Szep Jože! z M. Polane 60, Rotdeutsch Marija od Grada 40, Morčič Jano.; z Koprivnika 10, Špilak Janoš od Grada 40, Morčič Jožef z Kop-rivnika 60, Hajdinjak Treza od Grada 40, Cor Ferenc, Bokan Marija z Kovačavec, vsaki 40, Vehak Mihal od Grada 60 filerov. — V Nedclici je nabrao Pucko Ivan 25 K. 40 ju, Darovniki so ti: Po 1 K.: Čepi Ferenc, Vitez Štefan i Ana, GjOrkSš Ivan, Jožef i Janoš, Vuk Ivan, Horvat Martina žena, Ščmen Štefan. — Po 2 K.: Liitar Marko, Cseh Štefan, Denša Štefana žena. — Jerebic Štefan 1 K. 40 fil., Gjorkoš Štefana žena 4 K. — V filerah. GjOrkOš Jožef i Š5men Marka žena vsaki 50, Horvat Ana 20, Zver Agota, GjOrkoš Jožef, Horvat Jožef, Prša Štefan, GjorkSš. Jožef, Cseh Ferenca žena, Reček Jožefa žena vsaki 40 filerov. — Srce Jezusovo naj z preobilnov svojov ljiibeznostjov povrne vsaki te najmenjši dar. — Vrednih.
VSEBINA.
Marija, dobra Mati . ........
Razlaganje katekizma po nedelah i svetkih v
57
vsakoj hiši..........
Najsvetejše Oltarsko Svetstvo i svetniki Kak morejo vse včiniti, ki prav častijo Srce
58 61
Jezusovo . . . . . Hvaljen1 bodi Jezus Kristus Zlate Jagode.....
64-65
J3alkanyi Erno Alsdlendva i Muraszorabat.