tednik ' Miša Molk: »Če že sprašujete karieri, nelqe vmes je zabremzalaii | ZGODBA Frank Sinltra Modrooki osvajalec ^"-žametnim glasom vjH .. ........ ™ %Urak Öz?ivit = j Zdaj skrbi za potepuške pse Ö NASA TEM^ PODČETRTEK Tehnološki razvoj množi Grad v obč količine e-odpadkov str. 12-13 ON novi Tednik za Savinjsko regijo / št. 50/ Leto 75 / 10. december 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Frizerji bijejo plat zvona Frizerska dejavnost je zagotovo ena tistih, ki so jih ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa zelo prizadeli. Marca so bili frizerski saloni med prvimi, ki so morali prenehati delati in so bili zaprti sedem tednov. V drugem valu epidemije je vlada frizerjem najprej dovolila, da saloni ostanejo odprti, a je takšna odločitev veljala le en teden. Konec oktobra so saloni morali zapreti svoja vrata, kdaj jih bodo lahko spet odprli, ne ve nihče. In medtem frizerska podjetja propadajo, finančna in duševna stiska lastnikov in zaposlenih sta vedno večji, opozarja celjski frizer Kristijan Petek. str. 5 INTERVJU CELJE Kdo ima najlepše? str. 36-37 str. 24 Petra Pogorevc, dramaturginja in publicistka str. 26-27 "11=124. T novi tednik > 2 AKTUALNO zadetki »Pomemben korak na poti do manj e-odpadkov je oblikovanje izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je ekonomsko upravičeno popravljati.« Katja Sreš, Ekologi brez meja »Kot policist sem videl že marsikaj groznega, vendar se me je dogodek, ko je fant zaradi petarde ostal brez roke, resnično dotaknil. Grozljivo je bilo.« Bojan Senčar, policist Policijske postaje Šentjur »V časih, ko imamo poostrene ukrepe in se gleda-liščniki bojimo, da bo začasnost trajala predolgo, je treba poudariti, da ni samoumevno, da imamo vrhunsko gledališče, in da je stvari bistveno lažje izgubiti kot jih vzpostaviti.« Petra Pogorevc, dramatur-ginja in publicistka »Predvsem si želim, da bi s svojim življenjskim slogom vplival še na koga, da bi videl, da se da nekaj narediti. Prav zaradi ciljev in projektov, ki jih imam, še raje hodim v šolo in vsaka majhna zmaga mi daje novo energijo.« Jon Kanjir, dijak in avtor slikanice »Imamo trenerje, ki so odlično strokovno podkovani. Vsak dan se lotevajo detajlov, vsak dan opozarjajo igralke na napake in jim odpravljajo slabosti. To že leta daje rezultate in zakaj ne bi tudi letos. Snežana Bogičević, košar-karice Cinkarne CETRTEK SOBOTA Ф> PETEK 3 1 NEDELJA 6 1 Zaprte šole pomenijo nepopravljivo škodo za otroke s posebnimi potrebami »Pravico bomo iskali še naprej!« Če bo imelo dolgotrajno zapiranje šol številne posledice za otroke, ki se v domačem okolju vsak po svoje soočajo z zahtevami dela na daljavo, to še toliko bolj velja za otroke s posebnimi potrebami. Ti potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnega programa, predvsem pa celo vrsto terapij, za katere so prikrajšani, odkar so šole zaprte. Pred tednom so se starši teh otrok že razveselili, da bo morda sklep Ustavnega sodišča RS spremenil trenutne razmere. A za zdaj še ne kaže tako. TATJANA CVIRN Ustavno sodišče je namreč odločilo, da so sklepi vlade in ministrice za izobraževanje Simone Kustec o šolanju na daljavo neveljavni, saj podaljšanja veljavnosti ukrepov niso bila ustrezno objavljena v uradnem listu. Vladi je ustavno sodišče dalo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem. Medtem je vlada na dopisni seji popravila napako in ponovno izdala odlok o zapiranju vseh šol ter ga objavila v uradnem listu. Na sklep ustavnega sodišča se je odzvala strokovna svetovalna skupina za covid-19 in menila, da naj bo odpiranje šol za otroke s posebnimi potrebami individualno glede na to, kakšne so diagnoze teh otrok in ali gre za šole, kjer so otroci v zavodu, in tudi glede na pričakovanja otrok in staršev. »Nujna je dobra priprava šol na sprejem učencev, da bodo lahko naredile vse za preprečitev vdora virusa in za takoj šnjo zamejitev izbruha, če bo do njega prišlo,« so zapisali. Družini v boj za pravice otrok Ustavno sodišče je omenjeni sklep oblikovalo na osnovi pobude za oceno ustavnosti odloka o zaprtju šol. Pred približno mesecem sta ga vložili dve družini v imenu svojih dveh otrok, ki obiskujeta osnovno šolo s prilagojenim programom. Ena od predlagateljic je Celjanka Duška Milovanović, mama 9-letnega Bora, ki ima redko gensko napako, zaradi katere bo vse življenje potreboval pomoč. Vsakodnevno se sooča s številnimi izzivi, ki jih prinaša skrb za Bora, a vsega, kar mu je omogočalo obiskovanje posebnega programa v OŠ Glazija, mu doma ne more zagotoviti. Pri takšnih otrocih so pomembni učenje samostojnosti, socialnih veščin ... ter številne obravnave in oblike pomoči, za katere so zdaj prikrajšani (fizioterapija, delovna terapija, terapija v bazenu, logopedske in psihološke obravnave). Starši nimajo niti ustreznih specialnih znanj niti učnih materialov in pripomočkov, potrebnih za prilagajanje učenja njunim specifičnim potrebam in primanjkljajem. »Žalosti me, da so šole že toliko časa zaprte in da v tem času odgovorni niso iskali rešitve vsaj za izvajanje določenih terapij, ki jih ti otroci potrebujejo. Z zaprtjem šol naši otroci nimajo enakih možnosti kot na primer predšolski, ki še vedno imajo terapije v razvojnih ambulantah zdravstvenih domov, šoloobveznim pa niso omogočene, saj naj bi jih izvajali v šolah.« Kaj pa posledice? To traja že več mesecev in posledice bodo nepopravljive. »Tisti, ki imajo hujše gibalne težave, bi morali terapije imeti večkrat na teden. Teh so že sicer imeli premalo in smo starši iskali dodatne možnosti. Ironija je, da lahko Bora še vedno vodim samoplačniško na terapije, sistemsko pa jih ne more dobiti,« se nelogičnim ukrepom čudi sogovornica, ki jo veseli, da je sedem ustavnih sodnikov od osmih podprlo njihovo pobudo in da so se strinjali, da so otroci prikrajšani. Pobudo podpirajo tudi številni drugi starši, ki tako kot Duška ugotavljajo, da je treba nekaj narediti za dobrobit svojih otrok, se aktivirati in se ne jeziti le na socialnih omrežjih. In kako odgovarja na pomisleke, da bi odpiranje šol za otroke s posebnimi potrebami pomenilo novo žarišče okužb? »Teh otrok je malo glede na celotno šolsko populacijo in tudi oddelki so majhni. Navsezadnje je treba pretehtati sorazmernost ukrepov, na kar smo opozorili tudi v pobudi, kjer ugotavljamo, da je zaprtje šol za otroke s posebnimi potrebami očitno nesorazmerno s pričakovanimi koristmi glede širjenja epidemije.« Da tudi Bor pogreša šolo, ugotavlja njegova mama, saj jo zjutraj sprašuje, ali bosta zamudila v šolo. Zato je odločena, da bo pravico iskala še naprej, da otroci s posebnimi potrebami ne bodo odrinjeni na rob družbe. »Njena kakovost se vidi po tem, kako ravna s svojimi najšibkejšimi člani,« še opozarja Duška Mi-lovanović. Foto: osebni arhiv Referendum bo to nedeljo ROGAŠKA SLATINA - Volilni upravičenci bodo lahko to nedeljo izrazili svoje mišljenje o tem, ali na območju nekdanjega mizarstva želijo gradnjo 106-metrskega razglednega stolpa Kristal ali ne. Ustavno sodišče RS je zavrnilo predlog svetniške skupine Socialnih demokratov, da referendum o stolpu, katerega gradnja je ocenjena na 2,1 milijona evrov, zaradi razglašene epidemije ne bi bil to nedeljo. Omenjena svetniška skupina je predlagala, da bi referendum prestavili na čas, ko bodo v državi boljše epidemiološke razmere. Ustavno sodišče je predlog o zadržanju odloka, ki določa datum glasovanja to nedeljo, zavrnilo, saj niso izpolnjeni pogoji iz 39. člena Zakona o ustavnem sodišču. Slednji navaja, da sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Predčasno glasovanje je bilo možno od minulega torka do četrtka. V nedeljo bodo volilni upravičenci svoj glas lahko oddali med 7. in 19. uro. Občina Rogaška Slatina poziva občane in občanke k udeležbi na referendumu, saj je prepričana, da bo stolp prispeval k boljši prihodnosti tega turističnega mesta. Nasprotniki ideji o stolpu med drugim očitajo, da ta stavba ne bo trajnostna, da bo energetsko potratna in da bo spodbujala le množični enodnevni turizem. TS AKTUALNO 3 Kljub decembru še ni čas za sprostitev »Verjemite mi, takšne pandemije ni bilo že sto let!« Pretekli teden se je ponovno nekoliko zvišalo število hospitaliziranih covidnih bolnikov v Splošni bolnišnici Celje. Od sredine septembra je v Celju umrlo več kot 160 oseb s covidom-19, pri čemer nekatere bolnike premestijo tudi v druge slovenske bolnišnice. Stanje še vedno ni dobro, pravi Dean Sinožić, dr. med., specialist interne medicine in specialist revmatologije, predstojnik Oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo ter koordinator neoperativnega medicinskega področja. Dean Sinožić, dr. med., specialist interne medicine in specialist revmatologije, predstojnik Oddelka za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo ter koordinator neoperativnega medicinskega področja. Foto: arhiv NT SIMONA SOLINIC »Žal prihajajo v bolnišnico bolniki z vedno težjimi zdravstvenimi stanji. Tudi na co-vidnem intenzivnem oddelku so bolniki, ki se zelo slabo odzivajo na terapijo in pri katerih prihaja do razvoja tako imenovane pljučne fibroze oz. brazgotinjenja pljuč, kar je zelo slabo, saj pušča trajne posledice. To pomeni, da imajo ti bolniki slabe napovedi za dolgoročno dobro kakovost življenja ali celo preži- Okužene stanovalce doma starejših preselili v Thermano Med območji, kjer je v zadnjih dneh prišlo do največjega porasta okužb, je tudi občina Laško. Po desetih mesecih uspešnega boja proti vdoru okužb so se zaradi splošnega poslabšanja epidemiološke slike z njimi morali soočiti tudi v Domu starejših Laško, kjer je okuženih približno 40 stanovalcev. V domu so prvo okužbo s koronavirusom zabeležili minuli četrtek pri enem od stanovalcev, ki je bil tisti dan hospitaliziran. Preventivno so takoj odvzeli brise pri 23 ostalih stanovalcih. Z NIJZ so jih obvestili, da jih je 11 pozitivnih. »Presenetili so nas pozitivni rezultati oseb z asimptomatskimi znaki okužbe, zato smo nemudoma preventivno odvzeli brise še pri 56 stanovalcih, od katerih jih je bilo pozitivnih 27,« je povedala Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših v Thermani, v okviru katere deluje Dom starejših Laško. V Thermani so uredili zunanjo rdečo cono v prostorih kongresnega centra, kamor so v torek premestili vse pozitivne stanovalce doma. V rdeči coni je trenutno nameščenih 45 postelj, prostora pa je dovolj za 50 stanovalcev. »Po protokolu testiramo tudi zaposlene v domu: s hitrimi antigenskimi testi smo odkrili pet pozitivnih zaposlenih, ki so povsem asimptomatski in smo jih nemudoma izločili iz procesa dela,« je še navedla Janja Podkoritnik Kamenšek. RG vetje. Tudi na neintenzivnih covidnih oddelkih so bolniki s težjim potekom bolezni, kar povzroča daljšo hospitalizaci-jo,« pravi Sinožić. Zapleti tudi pri mlajših Znano je, da do zapletov prihaja pri bolnikih, ki imajo pridružene bolezni, predvsem onkološke, srčno-žilne ali sladkorno bolezen. Dejavnika tveganja za zaplete sta tudi debelost in kajenje. Vse to prinaša spremenjeno in oslabljeno delovanje imunskega sistema. »Zaenkrat ne znamo razložiti, zakaj prihaja do zapletov ali celo do smrti tudi pri mladih ljudeh brez pridruženih bolezni. Verjetno je odgovor na to vprašanje preburen odziv imunskega sistema na virus, kar na primer opažamo pri avtoimunih boleznih,« pojasnjuje Sinožić. Poudarja, da je ključno tudi spremljanje bolnikov, predvsem tistih, ki jih odpustijo iz bolnišnice in so imeli težji potek bolezni. »Smernice za spremljanje teh oseb so izdelane, vedno so predvideni pregledi pri infektologu ali pulmologu. Smernice so tudi glede preventivnega dajanja injekcij za preprečevanje strdkov, saj je pojav strdkov dokaj pogost pri bolnikih, ki bolezen prebolijo,« pojasnjuje zdravnik. Vsak bolnik tudi dobi pisna navodila, kako ravnati po odpustu iz bolnišnice in na kaj mora biti pozoren. Več bolnikov pomeni večjo obremenitev bolnišnice Sinožić dodaja, da je kadrovska stiska v bolnišnici še vedno prisotna in da kljub bližajočim se praznikom še ni čas za popolno sprostitev. Več bolnikov pomeni še večjo obremenitev bolnišnice, število zasedenih covidnih postelj v Celju je že na robu zmogljivosti. »Težava so še vedno okužbe zaposlenih na različnih deloviščih, torej tudi v t. i. belih ali čistih conah bolnišnice. Statistika za drugo polovico oktobra in november kaže, da je bilo v povprečju odstotnih 150 do 200 zaposlenih, kar še dodatno obremeni tiste, ki delajo. Res je, da imamo ogromno podporo javnosti, in moram poudariti, da nam to veliko pomeni. Hvaležen sem vsem, ki nam to podporo kažejo. Vedno moramo ostati pozitivni in na koncu videti luč. Če bomo imeli še naprej podporo ljudi, ki bodo spoštovali ukrepe, bomo v dveh do treh mesecih >izplavali<. Nekateri še vedno ne verjamejo, da je stanje resno, toda verjemite mi, borimo se s hudo pandemijo, kot je ni bilo v zadnjih sto letih,« zaključuje Sinožić. novi tednik vMno г илдауј/ У □ □ 1 e Zasloni Prenosniki Tablice Računalniki Tiskalniki LiLLi Na voljo nova mobilna aplikacija Zaradi divjanja ostal brez vozniškega dovoljenja Celjski policisti so včeraj dopoldne izvajali poostren nadzor cestneg kjer so ugotavljali prekoračitve hitrosti voznikov motornih vozil. V n zaznali petnajst kršitev. Štirinajstim kršiteljem so izdali plačilne naloi Preberite več... nt za iOS in Android naprave ► App Store I Google play VARUJMO OKOLJE S PRAVILNO IZBIRO SVEC! J_ Ekološke so tiste sveče, ki jih je mogoče v celoti reciklirafow^kosveca.si www.ekoloskasveca.si ^ј Spremljajte nas na www.novitednik.si novi tednik rad io cel je Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje novi tednik Vedno г iMmoj / 4 GOSPODARSTVO Blagovna menjava s severno sosedo raste iz leta v leto Avstrijski trg je zanimiv in pomemben »Avstrijski trg je zelo zahteven, a je na njem mogoče ustvarjati višjo dodano vrednost,« poslovanje v naši severni sosedi ocenjuje Jožef Kočevar, direktor v družbi Kočevar in sinovi iz Ločice pri Polzeli. Čeprav je podjetje v Avstriji prisotno že več kot dvajset let, nenehno išče nove priložnosti za širitev na tem trgu. Zato so se njegovi predstavniki tudi udeležili spletne konference o gospodarskem sodelovanju Slovenije in Avstrije, ki jo je v sodelovanju s slovensko podružnico Advantage Austria pripravila skupina Celje International. JANJA INTIHAR Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo je odlično, severna soseda je naša zelo pomembna izvozna in uvozna partnerica in se po skupnem obsegu blagovne menjave uvršča na tretje mesto, za Nemčijo in Italijo. Trgovanje med državama se iz leta v leto povečuje. Lani je skupna blagovna menjava znašala že malo več kot 5,7 milijarde evrov, pri čemer se je uvoz iz Avstrije okrepil na 3,4 milijarde evrov, izvoz v Avstrijo je znašal 2,3 milijarde evrov. Jedro menjave med državama so stroji in strojni deli, električna in elektronska oprema, deli za vozila, farmacevtski izdelki, plastika in plastični izdelki ... Zelo pomembna je tudi storitvena menjava, kjer je Avstrija druga partnerica Slovenije. Lani je menjava storitev dosegla 1,9 milijarde evrov, večinoma je šlo za transportne in turistične storitve. Avstrija se uvršča med najpomembnejše trge slovenskega turizma, gostje iz te države so po številu nočitev v Sloveniji na tretjem mestu. Kljub drugačnim razmeram na trgu, ki jih narekuje pandemija koronavirusa, je trgovanje med državama tudi letos živah- no. V prvih osmih mesecih je blagovna menjava med državama znašala 3,4 milijarde evrov. Slovenija je iz Avstrije uvozila za 2 milijardi evrov blaga in storitev in izvozila za 1,4 milijarde evrov. Uspeti je mogoče le z dobrimi izdelki Za podjetje Kočevar in sinovi, ki se ukvarja s proizvodnjo strojev za uporovno varjenje in kar 95 odstotkov svojih izdelkov proda v Evropi ter drugod po svetu, je avstrijski trg zelo pomemben. V sosednji državi sodeluje predvsem s podjetji iz avtomobilske industrije. »Avstrija nam je geografsko blizu, zato nimamo težav z logistiko, njena industrija je zelo razvita. Na tem trgu je mogoče uspeti le z visoko kakovostjo izdelkov, a hkrati zagotavlja tudi visoko dodano vrednost. Avstrijci so zahtevni kupci in včasih jih je v poslovanje celo težje prepričati kot Nemce,« pravi Jožef Kočevar. Podjetje Kočevar in sinovi ima na avstrijskem trgu samo pozitivne izkušnje, a si Jožef Kočevar želi, da bi bil obseg sodelovanja med državama še večji. »Zdaj naša podjetja sodelujejo z avstrijskimi predvsem kot dobavitelji komponent. Želim si, da bi bila na tem trgu bolj prisotna tudi s končnimi izdelki,« pravi. Da je avstrijski trg zelo pomemben in zanimiv, a hkrati zelo zahteven, se strinja tudi Miran Rauter, direktor in lastnik celjskega podjetja Hermi, ki izdeluje strelovodno opremo in kabelske police. »Poleg zelo dobrega izdelka je na tem trgu, če želiš uspeti, treba nadgraditi celotno verigo storitve, od jezika in tehnične dokumentacije do certifikatov. Predvsem pa je treba biti vztrajen,« pravi Miran Rauter. Podjetju Her-mi je uspelo postati dobavitelj največjega trgovca z elektroin-štalacijskim materialom v Avstriji, vedno več ima tudi drugih kupcev. Zato je pred nekaj leti tam ustanovilo hčerinsko družbo. »Avstrija je za nas že zdaj pomemben izvozni trg in bo v bližnji prihodnosti postala eden najpomembnejših,« napoveduje Rauter. Več kot tisoč podjetij z avstrijskim kapitalom Avstrija je najpomembnejši naložbenik v Sloveniji. Konec preteklega leta so avstrijske neposredne naložbe dosegle 3,6 milijarde evrov, kar pomeni 24 odstotkov vseh tujih naložb v naši državi. Po podatkih predstavništva Advantage Austria je v Sloveniji danes že več kot tisoč podjetij z avstrijskim kapitalom, ki zaposlujejo približno 25 tisoč ljudi. Gre za naložbe v vse dejavnosti. V Savinjski regiji je trenutno trideset podjetij v popolni ali večinski avstrijski lasti. Med njimi je na primer konjiški Isokon, ki se ukvarja s proizvodnjo ter predelavo termoplastov. Lastnik Is-okona je od leta 1995 skupina Isosport iz Avstrije, oba pa sta del koncerna Constantia Industries AG s sedežem na Dunaju. Po predlanskem prevzemu velenjske družbe TDS je Isokon, ki beleži nenehno rast in sodi med najbolj uspešna podjetja v svoji dejavnosti, letos kupil še podjetje Koplast iz Slovenskih Konjic. V avstrijski lasti je tudi celjsko podjetje Aero Ida. Leta 2016 ga je na dražbi kupila avstrijska korporacija Brevillier Urban&Sachs, lastnica blagovne znamke Jolly. Avstrijska sta furnirnica Merkscha v Celju in podjetje Schiedel v Preboldu, od leta 2012 je v večinski avstrijski lasti tudi celjski Bosio. Kot pravijo v predstavništvu Advantage Austria, je Slovenija za avstrijske naložbe privlačna zaradi geografske lege, kvalificirane delovne sile, dostopa do držav jugovzhodne Evrope in varnosti države. Povečujejo se tudi slovenske naložbe v Avstriji Zaradi privlačnega in stabilnega poslovnega okolja ter številnih finančnih spodbud se povečujejo tudi slovenske naložbe v Avstriji. Po zadnjih podatkih je tam 278 podjetij v večinski slovenski lasti, več kot 300 jih ima vsaj 25-odsto-tno slovensko lastništvo. Leta 2012 so v severni sosedi podjetje ustanovile tudi Ograje Kočevar iz Prebolda. Ker so bili odzivi kupcev na njihove izdelke in storitve zelo dobri, so pet let kasneje na avstrijskem Koroškem zagnale proizvodnjo ograjnih sistemov. V industrijskem parku Velikovec so na 600 kvadratnih metrih postavile proizvodnjo, skladišče in razstavni prostor. Pri naložbi, vredni 1,6 milijona evrov, jim je s subvencijo pomagala tudi deželna vlada Koroške. V Celovcu ima sedež družba CM Invest, edina lastnica Celjskih mesnin. CM Invest je bil ustanovljen leta 2013, njegova lastnika sta Amur inženiring s 60-odstotnim deležem in MIF Invest, ki ima v lasti 40 odstotkov družbe. Lastnik Amur inženiringa je Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, MIF Investa pa kranjski poslovnež Danilo Dujović. Kot je takrat pojasnil Krivec, sta se z Dujovi-čem za prenos lastništva na avstrijsko podjetje odločila zaradi nižjih stroškov upravljanja. razvoju slovenskega gospodarstva. (Foto: Isokon) Najboljši doma in v tujini v Evropi, hkrati je ohranila stroškovno konkurenčnost v primerjavi z azijsko konkurenco in zagotovila najboljše zmogljivosti dostave ter odlično prilagodljivost obsega.« LKK Foto- BSH Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je prejelo novo mednarodno priznanje. Na enem najstarejših mednarodnih izborov najuspešnejših tovarn Factory of the Year je proizvajalec malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij med svetovno elito osvojil 1. mesto v kategoriji za najboljšo veli-koserijsko proizvodnjo. Nagrado bo vodstvo podjetja uradno prevzelo na konferenci prihodnje leto junija v Es-slingu v Nemčiji. Podjetje BSH Nazarje letos praznuje 50-letnico obstoja. Jubilejno leto 2020 si bodo v podjetju ob izrednih razmerah zaradi pandemije zapomnili tudi po prejemu dveh pomembnih priznanj. Že oktobra so prejeli naziv tovarne leta v Sloveniji, zdai so se z enakim nazivom okitili še na mednarodni sceni. Izbor tovarne leta se ponaša z dolgo tradicijo in velja za pomembno priznanje med proizvodnimi podjetji. V izboru je doslej sodelovalo že več kot 2 tisoč proizvodnih podjetij iz več kot 30 držav. Letos je nazarsko podjetje na tekmovanju sodelovalo tretjič in prvič osvojilo prvo mesto ter nagrado v kategoriji za najboljšo velikose-rijsko proizvodnjo. Kot poudarjajo v podjetju, ta nagrada odraža sistematično osredotočenost podjetja na nenehno izboljševanje in zavzetost vodstva, da sledi ambicioznim ciljem. Kot še navajajo, so bile v njihovi proizvodnji dosežene izboljšave na področju produktivnosti. kaknvnsti ter učinkovitosti in uspešnosti uporabe novih tehnologij, pri čemer sta ključno vlogo odigrali digitalizacija ter analiza podatkov s pomočjo umetne inteligence. »Naš uspeh temelji na doslednem osredotoča-nju na štiri področja: izdelke, procese, ljudi in dobiček. V zadnjih desetih letih smo se osredotočili predvsem na izdelke, tako da smo stranko postavili v sredino procesa. Zmaga na tekmovanju Factory of the Year potrjuje, da smo veliko stvari naredili pravilno in da tudi digitalizacijo pravilno uporabljamo. S postavljeno strategijo nismo le ohranili proizvodnje v Evropi, ampak smo postali največja tovarna za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov v Evropi in kompetenčni center za proizvodnjo vrhunskih izdelkov, ki jim bo pripadala prihodnost na evropskem trgu. Naša tovarna v Nazarjah se imenuje Dom vrhunskih in povezljivih aparatov, kot so aparati za kuhanje in kavo,« je ob prejemu nagrade povedal Matiia Petrin, direktor družbe, odgovoren za tehniko v tovarni Nazarje. In dodal: »Zelo smo ponosni, da je bila tovarna Nazarje mednarodno priznana kot odličen primer tovarne SDA za >zadnjega človeka< Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je lani ustvarilo 345 milijonov evrov prihodkov in 13 milijonov evrov čistega dobička, s čimer se že vrsto let uvršča med največja podjetja v Savinjski regiji. BSH je lani zaposloval 1.265 ljudi, katerih povprečna bruto plača je znašala 1.893 evrov. Tovarna malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij je v jubilejnem letu, ko praznuje 50-letnico obstoja, prejela dve pomembni priznanji. Za naibolišo tovarno je bila prepoznana tako doma kot v tujini. GOSPODARSTVO 5 Kristijan Petek o posledicah prepovedi opravljanja frizerske dejavnosti »Vlada noče prisluhnit nam, frizerčkom« ki imamo podjetja in več zaposlenih, lahko zahtevek za dodelitev pomoči vložimo le v primeru, če smo plačali vse prispevke. Kako naj poravnamo vse obveznosti do države, če ne moremo ustvariti nobenih prihodkov? Kakšno je po vseh teh tednih zaprtih salonov stanje frizerskih podjetij? Kaj pravijo vaši stanovski kolegi? Veliko frizerjev zapira svoje salone, marsikdo odpušča, če si to sploh lahko privošči. Zaposleni so zaščiteni in tako je tudi prav. Človeka ne moreš odpustiti kar čez noč in se rešiti finančnih težav. Upoštevati je treba odpovedni rok, izplačati odpravnino. Marsikdo tega ne zmore in podjetje pošlje v propad. Je to smisel sodobne države? Da pusti gospodarstvo propadati? Moji stanovski kolegi, ki se trudijo preživeti in na vsak način rešiti svoje podjetje, črpajo svoje osebne prihranke, za katere so dolgo garali, in se zadolžujejo. Poskušajo najeti tudi bančna posojila, a imajo pri tem zaradi neprijaznih pogojev zelo veliko težav. V zadnjih tednih je mogoče slišati veliko očitkov o delu na črno. Da to res počnejo, frizerji priznavajo že javno. Kaj o tem pravite v obrtni zbornici, saj že vrsto let razglašate, da je treba delo na črno izkoreniniti? Saj se še vedno borimo proti delu na črno, ampak časi so zdaj drugačni. To ni delo na črno, to je boj za preživetje. Če moje stanovske kolegice hodijo po domovih in delajo na črno, da preživijo, naj jih zaradi tega obsojam? Ne, ne bom jih. Kdo jih je pripeljal tako daleč in zakaj? Poznam te kolegice in vem, da tega ne bi počele, če v to ne bi bile prisiljene. Strinjam se, da pri delu v stanovanjih in garažah ni mogoče zagotoviti sanitarnih, higienskih in proticovidnih zaščit. V salonih jih lahko zagotovimo na najvišji ravni. In kot sem slišal, v frizerskih salonih ni bilo odkritih nobenih okužb. Zakaj nam torej ne pustijo odpreti salonov? Vam je v 27 letih, odkar se ukvarjate s frizersko dejavnostjo, že kdaj bilo tako hudo? Ne, nikoli. Na svojih potovanjih po svetu, ko sem izobraževal druge frizerje ali sodeloval na modnih dogodkih, sem vedno s ponosom povedal, da sem iz Slovenije. Do letos. Pogovarjam se z ljudmi iz drugih dejavnosti in nikomur ni več jasno, kaj se dogaja. Iz tedna v teden čakamo na četrtke in trepetamo, kako se bo odločila vlada. Najprej nam da upanje, nato spet do-živimo udarec. December je za večino frizerskih salonov, a tudi za gostince in druge ponudnike storitev najpomembnejši mesec v letu. A je vse zaprto. Ima država denar, da bo pokrila vse stroške in izgube? Nima ga. Pa tudi če bi ga imela, kakšen smisel je sploh v tem, da nam daje denar? Ali kot je dejal eden od stanovskih kolegov: ne potrebujemo vaše pomoči, samo delati nas pustite. Foto: Andraž Purg-GrupA Frizerska dejavnost je zagotovo ena tistih, ki so jih ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa zelo prizadeli. Marca so bili frizerski saloni med prvimi, ki so morali prenehati delati in so bili zaprti sedem tednov. V drugem valu epidemije je vlada frizerjem najprej dovolila, da saloni ostanejo odprti, a je takšna odločitev veljala le en teden. Konec oktobra so saloni morali zapreti svoja vrata, kdaj jih bodo lahko spet odprli, ne ve nihče. In medtem frizerska podjetja propadajo, finančna in duševna stiska lastnikov in zaposlenih sta vedno večji, opozarja celjski frizer Kristijan Petek. JANJA INTIHAR »Nisem več razočaran, tudi jezen ne. Kar čutim zdaj, je vedno večja agresivnost, a nikoli do zdaj v življenju nisem bil agresiven. Ko slišim besede >še en teden ...<, bi kar ponorel. Je to sploh še normalno?« začenja pogovor Kristijan Petek, eden najbolj znanih in uveljavljenih celjskih frizerjev doma in v tujini ter predsednik sekcije frizerjev pri Območni obrtno--podjetniški zbornici Celje. V 27 letih je svojo frizersko dejavnost iz Celja razširil še na Ljubljano in Obalo, njegovo podjetje KSFH zaposluje dvajset ljudi. »Želim samo, da nam nehajo greniti življenje in začnejo gledati na nas kot na tiste, ki vemo, kaj govorimo in zakaj. Ampak vlada noče prisluhniti nam, frizerč-kom. In pozablja, da tudi mi, manjši, srednji in veliki, plačujemo davke in smo del te države,« je zaradi ukrepov, ki se podaljšujejo iz tedna v teden, ogorčen Petek. Kaj najbolj zamerite tistim, ki odločajo o tem, katere dejavnosti lahko delajo in katere ne? Sam in tudi moji stanovski kolegi si želimo, da bi bilo vodstvo naše države takšno, ki bi delalo za ljudstvo in ne proti njemu. Vlada mora pomagati vsem in ne le nekaterim. Saj se trudi, težave v zdravstvu so res velike in najprej je treba reševati bolne. Ampak z vsem spoštovanjem - že sedem tednov veljajo ukrepi, ki ne prinašajo nobenega uspeha. Frizerska dejavnost v Sloveniji je v drugem valu epidemije edina, ne le v Evropi, ampak na svetu, ki ji je že sedem tednov prepovedano delati. Je v Sloveniji virus drugačen? Naša stanovska organizacija je na vlado naslovila že ogromno vprašanj, a do zdaj ni dobila še nobenega tehtnega odgovora. Veliko delate tudi v tujini. Kaj o razmerah pri nas pravijo vaši kolegi po Evropi? Sem mednarodni ambasador pri podjetju Schwarzkopf professional in kot njegov modni sodelavec vsako leto obiščem vsaj trideset držav. No, od marca teh potovanj ni več, se pa s sodelavci vsak te- den srečujem na videokonfe-rencah. Vsi po vrsti se čudijo in se sprašujejo, kaj za vraga se dogaja v Sloveniji. Nemčija na primer frizerskih salonov ni zapirala, tudi Italija ne, frizerji delajo na Hrvaškem in v ostalih državah nekdanje Jugoslavije, enako je na Češkem in Slovaškem. V Franciji so sicer salone za krajši čas zaprli, a so zdaj spet odprti s pogojem, da sta na osmih kvadratnih metrih lahko samo frizer in ena stranka. Če pri nas omeniš osem kvadratov, je takoj vse narobe. Francozi torej nimajo pojma? Avstrija je vso državo zaprla za tri tedne in krepko znižala število okužb. Morda zato, ker so ti naši sosedje bolj redoljubni in bolj upoštevajo vlado kot mi, ki imamo že vsega »poln kufer«? Naša vlada bi si avstrijsko lahko vzela za vzor, tudi po tem, kako pomaga podjetjem in zaposlenim. Kašne državne pomoči ste doslej sploh bili deležni frizerji? V drugem valu epidemije so naši saloni zaprti že sedem tednov, podjetja v naši dejavnosti pa do danes niso dobila niti evra. Vse zamuja za najmanj dva meseca, tudi plače zaposlenim. Na vprašanje, zakaj je tako, so nam pristojni odgovorili, da imajo na zavodu za zaposlovanje ogromno dela z dokumentacijo in da postopkov ne morejo pospešiti. Verjamem, da je dela veliko, ampak ljudje propadajo, ne samo finančno, tudi psihično. Sramota, res. Na srečo so samozaposleni pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka dobili zelo hitro. Mi, IZ EMBALAŽE TETRA PAK V RECIKLIRANE ROBČKE. KUPIŠ 5 IZDELKOV V EMBALAŽI TETRA PAK -DOBIŠ 10 PAKETOV RECIKLIRANIH ROBČKOV Ob hkratnem nakupu 5 izdelkov Ljubljanskih mlekarn ali Dane v embalaži Tetra Pak vam podarimo 10 paketov papirnatih robčkov Lucart EcoNatural, recikliranih iz kartonskega dela embalaže Tetra Pak. POBUDNIK PROJEKTA PARTNERJI PROJEKTA © LJUBLJANSKE dareT tiduJIll «№*KM 13 ekopaketslo NA VOLJO SAMO V HIPERMARKETIH H Nlercator 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Nadomestni protipoplavni ukrepi Za varnost Špice in Medloga pred naraslimi vodami Direkcija RS za vode (DRSV), ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor (MOP), je pred dnevi na območju Medloga začela uresničevati projekt nadomestnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti v zahodnem delu Celja, na območju Špice in dela naselja Medlog. Ti ukrepi so nujni, ker doslej v spodnji Savinjski dolini ni bilo zgrajenih predvidenih desetih suhih zadrževalnikov, med njimi za to območje tudi ključnega suhega zadrževalnika Levec. Ti bi kot celovit ukrep omogočali trajno poplavno varnost tega območja in bi predstavljali zaključno nadgradnjo lokalnih ukrepov, ki so bili v minulih letih izvedeni v okviru več kot 45 milijonov evrov vrednega projekta Zagotovitev poplavne varnosti v porečju Savinje. ROBERT GORJANC Investitor nadomestnih ukrepov je zdaj namesto MOP direkcija za vode, kjer so uresničevanje projekta pospešili, že začeli pripravljalna dela in kot predvideva Roman Kramer, direktor DRSV, bi izvedbo nadomestnih ukrepov lahko končali sredi prihodnjega leta. Dodal je, da izvajanje nadomestnih ukrepov pomeni konec projekta poplavne varnosti Celja, za kar ima sklenjeno pogodbo podjetje Nivo Eko, ki kot izvajalec del nadomestnih ukrepov tako končuje to pogodbo. Seznam ukrepov je kar zajeten, najpomembnejša sta izvedba novih visokovodnih nasipov in zidov ter ponižanje terena na določenem območju. »Namen nadomestnih ukrepov je, da zavarujemo naselje Špica, kjer je približno 80 stanovanjskih hiš, ki so že leta poplavno ogrožene. Ti ukrepi predvidevajo gradnjo delno nasipa in delno zidu od Ljubljanske ceste do Savinje pri Migotu, da bomo zajezili poplavno vodo in jo preusmerili v Savinjo. Pomembno je tudi, da odpiramo nov koridor za to poplavno vodo, ki bo tekla vzporedno s Savinjo - med nekdanjim Gramatom in strugo Savinje - in se potem na koncu pri nasipu vrnila v Savinjo. S temi ukrepi ne poslabšujemo stanja gorvodno od nasipa, območja industrijske cone in stanovanjskih hiš, ki bo še nekaj let ostalo poplavno ogroženo,« je pojasnil sogovornik. Dodal je, da vse ostale rešitve, ki bi zagotavljale poplavno varnost celotnemu območju, za izvedbo potrebujejo sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN), kar pomeni, da bi lahko bile uresničene v petih letih. Do zdaj izvedeni visokovo-dni nasipi in zidovi ob Ložnici od sotočja s Savinjo do zahodne meje Mestne občine Celje in povišan nasip vzdolž levega brega Savinje proti vodomerni postaji Medlog namreč ne ščitijo obravnavanega območja pred poplavnimi vodami, ki prestopijo bregove gorvodno od Celja in pritečejo na območje Špice in Medloga po vzporednem toku. Kot je še pojasnil naš sogovornik, je MOP ob ugotovitvi, da suhega zadrževalnika Levec ne bo možno izvesti brez sprejetega DPN, naročil izdelavo študije Hidravlične preveritve širšega območja Špice v Celju, upoštevaje izvedene ureditve ob Ložnici in Savinji. Na podlagi te študije so bili predvideni nadomestni ukrepi, ki bi zašči- tili čim večji predel naselja Špi-ca in Medlog ob pogoju, da se ostalemu prostoru ne poslabšajo razmere. Vrednost naložbe nadomestnih ukrepov znaša približno 3,6 milijona evrov, natančna vrednost bo znana, ko bo dokončno narejen projekt za izvedbo, ki je v zaključnem postopku. Ta projekt bo sicer direkcija financirala iz sklada za vode. DRSV kot investitorica nadomestnih ukrepov je tudi že sklenila pogodbo z izvajalcem za izdelavo hidrološko-hi-dravlične (HH) študije porečja Savinje, ki bo podala natančne podatke za izvedbo vseh ostalih protipoplavnih ukrepov gorvodno od Celja. Vzporedno z izvedbo te HH--študije bodo ponovno začeli pripravljati državni prostorski načrt (DPN), s katerim bodo vsi predvideni ukrepi umeščeni v prostor. Direktor DRSV računa, da bi lahko bil sprejet v dveh, največ treh letih. »Z ministrstvom za okolje in prostor smo projekt protipoplavnih ukrepov na Savinji (vključujoč tudi suhi zadrževalnik Le-vec) uvrstili v sofinanciranje iz kohezijskega sklada v novi finančni perspektivi. Naložba je ocenjena na 55 milijonov evrov. Predvidevamo, da bo suhi zadrževalnik Levec zgrajen v petih letih,« je še dejal Roman Kramer. Foto: SHERPA Znano je, da je bilo v zvezi s projektom nadomestnih pro-tipoplavnih ukrepov kar nekaj nasprotovanja med prebivalci na tem območju. »Nekaj težav je bilo, ker ljudje niso bili dovolj obveščeni o tem, kaj bodo ti ukrepi pomenili, in so se, razumljivo, ustrašili, da bodo še bolj poplavljeni, kot so bili do zdaj. Vendar zagotavljamo, da se to ne bo zgodilo. Prebivalcem smo posredovali tudi obširnejše pisno pojasnilo, prav tako se pogovarjamo z lastniki posameznih hiš. Razumevanje je zdaj že boljše in ocenjujem, da ljudi ni več tako strah, da bi se jim razmere poslabšale,« je še pojasnil Roman Kramer. »Za izvedbo suhega zadrževalnika Levec, s katerim bi bil preprečen oziroma preusmerjen v Savinjo dotok prelitih vod iz zaledja na območje Špice in Medloga in preostalih devetih suhih zadrževalnikov je bil v pripravi državni prostorski načrt (DPN), ki ga je takratni minister za okolje in kmetijstvo Dejan Židan ustavil. Posledično ni bilo mogoče izvesti suhega zadrževalnika Levec, ki bi protipoplavno zaščitil predel Celja zahodno od sotočja Savinje in Ložnice in južno od železniške proge Celje-Žalec,« je povedal Roman Kramer, direktor Direkcije RS za vode. Roman Kramer, direktor DRSV, na območju predvidenega uresničevanja nadomestnih protipoplavnih ukrepov Seznam predvidenih nadomestnih ukrepov na območju Špice in Medloga: • povišanje Ljubljanske ceste od železniškega prehoda do avtobusnega postajališča v dolžini 425 m in maksimalne višine 60 cm nad obstoječim cestiščem, • ponižanje dela dovozne ceste do Ingrada z zvezno navezavo na Ljubljansko cesto na eni strani in na obstoječo cesto na drugi strani proti Ingradu z gradnjo nove servisne ceste za potrebe srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, • gradnja visokovodnega zidu na območju srednje šole za hortikulturo in vizualne umetnosti v dolžini 335 m in maksimalne višine 80-120 cm nad terenom, • gradnja zemeljskega visokovodnega nasipa od vzhodnega dela območja rastlinjakov do priključka na nasip Savinje v dolžini 736 m in višine od enega metra do 2,65 m, • gradnja odseka manjkajočega visokovodnega nasipa Savinje v skupni dolžini približno 180 m ter v višini do 1,20 m, • odstranitev v preteklosti deponiranih gradbenih odpadkov v količini 42 tisoč kubičnih metrov, • odstranitev nasipa ob Savinji v dolžini 440-450 m, • odstranitev nasipa na zahodnem delu Vrtnarstva Celje, vključno z ograjo, • ponižanje terena - koridor za odvod visokih vod dolžine 767 m in širine 70 m, • zemeljski jarek za odvod meteornih vod dolžine 691 m in globine 50-75 m, • odstranitev dveh dotrajanih rastlinjakov in morebitna prestavitev plastičnih rastlinjakov. IZ NAŠIH KRAJEV 7 BRASLOVČE - Začela se je obnova letuškega mostu Dobil bo sodobno podobo Pečat Letušu že od nekdaj daje tamkajšnji most čez Savinjo, ki je kot nekakšen simbolni stik med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino. Zaradi vedno gostejšega, predvsem tovornega prometa, je v zadnjih desetletjih postal ozko grlo celotnega naselja in v času prometnih konic nevaren za pešce. Njegova obnova, ki bo vredna približno milijon evrov, je bila zato neizogibna. ŠPELA OŽIR ШП7Г muzejnovejšezgodovine Icelje Vabljeni V MUZEJSKO TRGOVINO PO PRAZNIČNA DARILA! Bogato izbiro daril si lahko ogledate na spletni strani www.muzej-nz-ce.si. Naročite jih lahko na telefonski številki 03 428 64 10 ali spletnem naslovu informacijska@mnzc.si in prejeli jih boste na domač naslov! http://www.muzej-nz-ce.si »Še posebej nevarno je bilo prečkanje mostu v zimskem času, ko je bilo zaradi snega cestišče še dodatno zoženo in je bilo most mogoče peš prečkati le po cestišču. Glede na to, da po njem vodi tudi šolska pot, so bile težave še toliko večje,« opozarja bra-slovški župan Tomaž Žohar, ki ga zato še toliko bolj veseli, da se je več let načrtovana obnova letos novembra le začela. S krožiščem in križiščem Direkcija za infrastrukturo, ki bo financirala projekt, je v začetku septembra podpisala pogodbo s podjetjem Markomark Nival, ki naj bi zdaj v približno letu obnovilo most. Ojačalo bo temelje mostu, razširilo cestišče, ki bo po novem dopuščalo hkratno vožnjo dveh večjih vozil, in ob vsaki strani mostu uredilo tudi kolesarsko stezo in pločnik za pešce. V križišču Mozirje-Šmartno ob Paki, takoj za mostom, bo zgradilo majhno urbano krožno križišče in pred mostom obnovilo trikrako križišče, s katerim bodo domačini dobili urejen dostop do tamkajšnje podružnične šole. Izvajalec del je most v Letušu začel obnavljati novembra. Naložba naj bi bila končana v drugi polovici prihodnjega leta. Popolna zapora mostu Projekt, ki je največja letošnja investicija v braslovški občini, bo velik zalogaj, ne zgolj zaradi konstrukcije mostu, temveč tudi zaradi ureditve prometnega režima v času obnove. Prvotno je bila zaradi del predvidena zgolj delna zapora mostu, ki po ugotovi- tvah v okviru pripravljalnih del zaradi slabih temeljev ne bo možna. Most bo zato med obnovo zaprt tako za tranzitni kot lokalni promet, obvoz naj bi bil predviden skozi Rečico ob Paki in Podvin. »Z odgovornimi na ravni države poskušamo najti rešitev za postavitev začasnega mostu čez Savinjo vsaj za pešce in kolesarje. Če bo to izvedljivo, bomo za to zagotovo poskrbeli. Vsekakor se zavedamo, da bo sprememba prometnega režima precej vplivala na lokalno prebivalstvo, zato prosimo vse za potrpežljivost in razumevanje,« še dodaja župan. Most, po katerem vodi državna cesta, je namreč vezni člen za velik del prometa iz Zgornje Savinjske doline do preostale Slovenije. Foto: TT vaš zanesljiv partner, ki Kliknite na vam ponuja strokovno podp vzpostavitvi evidence in por o embalaži, dani na trg RS. močjo boste izpolnili obvezr vam jih nalaga zako oro pri očanju Z našo osti, ki lodaja. ZA YEC INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. ' - J Vi ij t jp ■>' j1 M]/;; 8 IZ NAŠIH KRAJEV LJUBNO - Tekma bo močnejša od virusa Priprave na dogodek na svetovni ravni Tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske bo na Ljubnem od 22. do 24. januarja 2021. Organizator jo je začel pripravljati takoj po koncu zadnje tekme, ki je bila na Ljubnem letos februarja. Za prizorišče naslednje tekme je med drugim že izdelan načrt postavitve televizijskih kamer, kar sta inšpekciji Mednarodne smučarske zveze in RTV Slovenija že preverili. BRANEJERANKO Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja ljubenske tekme svetovnega pokala Dogodek vzbuja po svetu vsako leto veliko pozornost. Letošnjo sobotno tekmo svetovnega pokala si je na primer ogledalo več kot pet milijonov televizijskih gledalcev, v obeh dneh tekme je prišlo na Ljubno več kot osem tisoč obiskovalcev. Tamkajšnja tekma je po številu navijačev edinstvena, saj jih pride toliko kot na vse preostale tekme svetovnega pokala skupaj. Zadnja, letošnja tekma na Ljubnem je bila tudi zadnji veliki športni dogodek v Sloveniji, preden je prišlo do epidemije. V zadnjih mesecih je posvečal organizator največ pozornosti sponzorstvu, marketinški dejavnosti. Na tem področju je po izbruhu koronavirusa tež- je, kot je bilo pred tem. »Kljub temu smo naleteli na zelo dober odziv, saj se vsi dobro zavedajo, da so takšni dogodki potrebni. To še posebej velja za Zgornjo Savinjsko dolino,« je povedal Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja. Dogodek je potreben tudi zaradi čimprejšnjega okrevanja zgornjesavinjskega turizma. Zaradi izbruha koronavirusa bo tekma svetovnega pokala brez obiskovalcev, zanjo bodo veljali strogi epidemiološki ukrepi. Ljubenski organizator tako med drugim tesno sodeluje z organizacijskim odborom tekme v Planici, imata v organizacijskem komiteju - na ravni Smučarske zveze Slove- Z letošnje tekme svetovnega pokala na Ljubnem, ki je bila februarja. nije - isto epidemiologinjo. Podobni ukrepi kot bodo veljali na skorajšnji tekmi v Planici, bodo po vsej verjetnosti veljali tudi na Ljubnem. V skakalnem centru na Ljubnem je letos kar nekaj novosti. Domači smučarsko-skakalni klub je s pomočjo občine obnovil zasneževal-ni sistem. To je bilo storjeno po uspešni prijavi na razpis Fundacije za šport. Novi so topovi za izdelovanje umetnega snega, tudi z novimi hidranti bo oskrba z vodo učinkovitejša. Tako bo med drugim manj težav s črpanjem vode iz bližnje Savinje. Nekaj izboljšav je bilo opravljenih tudi na skakalnici. Osvetlitev snežnega štadiona bo prišla na vrsto pozneje. Kot je povedal predsednik Pintar, je za ljubensko tekmo doslej prijavljenih že več kot štirideset tekmovalk in to iz desetih držav. Rok za prijave bo končan 14. januarja. Ljubenski organizator se z Mednarodno smučarsko zvezo redno usklajuje glede prihoda obiskovalk in obiskovalcev, med katerimi bodo tudi funkcionarji omenjene zveze, sodniki in delegati. Foto: arhiv NT ZELENE DOLINE S S &Sj m » RPF7 1 \©/ Ш www.novitednik.si Občina Žalec je iz proračuna namenila približno 177 tisoč evrov za ureditev 91 parkirnih mest za osebna vozila. Uredila je še štiri parkirna mesta za invalide, štiri za motorna kolesa in štiri za polnjenje električnih vozil. Občina je postavila tudi dve polnilni postaji za polnjenje električnih voz Poslovna cona Vrbje čaka na nove podjetne ideje ŽALEC - Žalski občini je uspelo v letu dni kljub številnim omejitvam zaradi epidemije novega koronavirusa končati projekt ureditve poslovne cone Vrbje. Milijon evrov vreden projekt sta sofinancirali tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Kot poudarjajo v žalski občini, bo sodobno urejena in razširjena poslovna cona omogočila hitrejši razvoj gospodarstva na tem območju in tudi širše. Območje je izbran izvajalec gradbenih del, žalsko podjetje Nivo eko, urejal po delih. Do maja so gradbinci zgradili in asfaltirali večino novogradenj, to so parkirišča na vzhodnem delu in dovozna cesta na severnem delu poslovne cone. Nato so obnovili ceste v južnem in zahodnem delu cone. Do sredine novembra je izvajalec dela na novo zgradil in obnovil 818 metrov cest, postavil javno razsvetljavo v skupni dolžini 830 metrov, zgradil pločnike in avtobusno postajališče ter parkirišča. Ob tem je obnovil še vodovod v skupni dolžini 565 metrov in kanalizacijski vod v dolžini 80 metrov. Delavci so ob tem poglobili še 175 metrov plinovodnega omrežja. Poslovna cona Vrbje je v neposredni bližini načrtovanega vodnega parka Hopslandija, ki ga želi Občina Žalec s partnerji zgraditi v prihodnjih letih. LKK, foto: STV аиа slovenska ŽENSKA " § 1 in družinska revija ^ 12 December 2020 fl SPANJE JE /DOBRA NALOŽBA. ' ,*f/lr -■ ,, jfj,' ШШШ" DRAGAN ŽIVADINO^; ^ V času reda dela nered, v času nereda pa гесЗл * ,-j S FOTONSKO TERAPIJO ;j| DO GIBLJIVOSTI PRAZNIKI PRI NAS D0N% m •J&S»- ' V :/. \ >»* % 1 j ■ \\ «v £ 'Ф .) - ■ m /Cf > Nasilja nad otro%i, / ženskami in starejšimi je vse vec ZE V PRODAJI! S IZ NAŠIH KRAJEV 9 PODČETRTEK - Najprej bo treba obnoviti streho in učvrstiti stavbo Grad v občinske roke »Za najbolj pereče stvari je treba poskrbeti karseda hitro. Nato bo dovolj časa za premislek, kako stavbo oživiti. Imamo ideje in možnosti. Vse bomo naredili za to, da bi bil grad občini v ponos in ne kot doslej, ko je bil v sramoto.« Tako je o načrtih z gradom Podčetrtek dejal tamkajšnji župan Peter Misja. Občina je za nakup mogočne stavbe, ki je vrsto let samevala, v proračunu namenila 150 tisoč evrov. Ko bodo končani vsi postopki s sedanjimi lastniki, bo postala stoodstotna lastnica gradu. TINA STRMČNIK Občina si je vrsto let prizadevala, da bi rešila lastništvo gradu Podčetrtek in po dolgotrajnih prizadevanjih letos vendarle podpisala osnovno pogodbo. Ko bodo svoje rekli še v pristojni davčni službi in bodo partnerji overili podpise, bo postala stoodstotna lastnica gradu. Misja se zaveda, da bo lastništvo omenjene stavbe za obči- župana ostrešje po obnovi ponovno kliče na več mestih. Več o tem, kakšna dela bo treba še postoriti, bo znano, ko bodo izvajalci odstranili drevesa, ki ponekod preraščajo zidove, in ko bodo strokovnjaki preverili, kakšna je statika gradu. Če bo šlo vse po načrtih, bi radi začeli, takoj ko bo grad tudi uradno v občinskih rokah. Misja predvideva, da bo vse črno na belem do januarja prihodnje leto. Občina ima za najnujnejša dela rezerviranih 200 tisoč evrov, pri obujanju spečega princa pričakuje še pomoč države, morda se bo za sredstva potegovala tudi na evropskih razpisih. »Po zaslugi omenjenih obnovitvenih del ljudje, ki živijo pod gradom, ob vsakem najmanjšem vetru ne bodo več preplašeni, kaj se bo zgodilo.« Najverjetneje vstopnina Občina Podčetrtek se bo med drugim zavzela za ureditev notranjega dvorišča ter terase nad konjušnico. Ko bo terasa spet zasijala v svojem sijaju, jo želi občina odpreti za obiskovalce. »Za veličasten pogled z gradu bo najverjetneje treba nekaj prispevati. Zbrane prispevke bomo namenjali za vzdrževanje gradu. Ko bo turizem ponovno zadihal s polnimi pljuči, bo to, da bo grad v občinski lasti, res velika pridobitev za nadaljnji razvoj naše destinacije.« Dodal je še, da bo občina z darilno pogodbo v dar prejela še kaščo pod gradom. Gradbeni inšpektorat je zanjo že pred časom izdal navodila o rušenju, saj je stavba v zelo slabem stanju. Misja je povedal, da si bo občina prizadevala, da bi ohranila vsaj spodnji del z oboki in s kletjo. Foto: SHERPA Peter Misja meni, da je občina z nakupom gradu Podčetrtek naredila velik korak k ohranitvi kulturne dediščine, ki je vrsto let samevala in propadala. no velik zalogaj, vendar pravi, da so tako občinski svet kot občinska uprava sprejeli odgovornost za nakup. »Smo dovolj močna občina, da bomo poskrbeli za stabilizacijo gradu, za nujno ureditev, v nadaljevanju bomo zanj najverjetneje iskali strateškega partnerja.« Občina je pred leti že poskrbela za delno obnovo strehe. Po besedah podčetrtškega Hodnik za pešce že prihodnje leto VRANSKO - Pešcem ob državni cesti znotraj naselja Prekopa bo le zagotovljena boljša varnost. Občina je z direkcijo za infrastrukturo sredi novembra podpisala sporazum o sofinanciranju gradnje hodnika za pešce ob državni cesti Ločica-Šentrupert. Projekt, vreden približno 150 tisoč evrov, predvideva dograditev pločnika v dolžini 180 metrov na desni strani državne ceste od avtobusnega postajališča do znaka za konec naselja. Pločnik bo višinsko prilagojen cesti in bo zgrajen ločeno od cestišča z varovalnim pasom, znotraj katerega bo postavljena jeklena varovalna ograja. Če bo občina pravočasno pridobila vsa potrebna zemljišča, se bo gradnja začela v prvi polovici prihodnjega leta. S tovrstno ureditvijo površin se bo na obravnavanem odseku izboljšala prometna varnost predvsem pešcev oziroma šoloobveznih otrok, ki dnevno hodijo vzdolž omenjene državne ceste. ŠO Sprejet osnutek proračuna VITANJE - Po osnutku občinskega proračuna naj bi imela občina prihodnje leto 2,5 milijona evrov prihodkov in štiristo tisoč evrov več odhodkov. Razliko predstavljajo še neporabljena sredstva. Osnutek proračuna je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta. Na cestnem področju načrtuje Vitanje prihodnje leto posodobitev približno dveh kilometrov cest. Od tega bo kilometer posodobitve ceste Kavčič-Lepko. Po dogovoru v občinskem svetu ima letos pri naložbah prednost območje Spodnjega Doliča, kjer bosta posodobljena dva cestna odseka. V preteklih letih sta že bila na vrsti Paka in Brezen, pozneje bo Stenica. Naložbe so predvidene tudi na področju oskrbe z vodo, na delu trškega dvorca bo obnovljena streha. Nekatere postavke so namenjene tudi za pridobitev projektne dokumentacije, za prijavo na različne razpise za sofinanciranje. BJ Misija človek gre na pot December kot mesec praznovanj in obdarovanj slovi tudi po številnih srčnih dejanjih. V zadnjem mesecu leta solidarnost in srčnost vselej dobita še večji zagon. A žal so med nami številni, ki si veselega obdarovanja zaradi socialnih razmer ne morejo privoščiti. In ker bi morali biti prazniki praznični za vse, so te dni še bolj kot sicer dejavni prostovoljci. Tudi ekipa dobrodelnega projekta Misija človek. Prihodnji teden se bodo prostovoljci podali tudi na pot. Prostovoljci, humanitarci po duši in prepričanju, že četrto leto zapored zbirajo potrošni material, ki ga ob izteku leta predajo varnim hišam, materinskim domovom in kriznim centrom po vsej Sloveniji. »Ogromno je ljudi, ki so do zdaj še nekako shajali iz tedna v teden, iz meseca v mesec, iz leta v leto, a so letos ostali še brez upanja. Tem ljudem želimo povrniti upanje v boljši jutri, vero v sočloveka, v njihovih očeh želimo prižgati iskrice sreče in zaupanja,« pravi vodja projekta Misija človek Kristjan Veber. Kot pravi, je vesel in ponosen, da ekipi prostovoljcev tudi letos ob strani stojita Celjski mladinski center in Gimnazija Celje - Center ter da je pomen njihovega delovanja prepoznala tudi Evropska unija, ki je projekt podprla v okviru Evropske solidarnostne enote. En teden, šest občin Letošnje leto je povsem drugačno od vseh prejšnjih. Zaradi trenutnih epidemioloških razmer v državi in zaradi številnih omejitev se zbirna mesta polnijo počasneje, kot so organizatorji projekta upa- li in želeli. »Ker je letos vse drugače, bo tudi akcija Misija človek drugačna,« pravi Ve-ber, ki se bo prihodnji teden s predstavniki ekipe ustavil v šestih občinah (Laškem, Šentjurju, Štorah, Vojniku, Žalcu in Celju). »Trenutno je gibanje po državi precej omejeno in oteženo. Zavedamo se, da veliko tistih, ki bi želeli pomagati, živi izven Celja, zato smo se odločili, da gre Misija človek na pot,« z veliko optimizma in pozitivne energije pove Veber. In ob tem pristavi: »Prosimo vas, da upoštevate ukrepe, ki veljajo za preprečitev širjenja koro-navirusne okužbe. Mi bomo poskrbeli za primerno oddaljenost in razkužila. Vi pa, prosim, spoštujete socialno razdaljo, imejte masko in material prinesite le v primeru, da ste zdravi.« LKK 14. december Laško OŠ Debero (pri glavnem vhodu šole) med 15. in 17. uro 15. december Šentjur OŠ Frana Malgaja (parkirišče pred šolo) med 15. in 17. uro 16. december Štore OŠ Štore (pri glavnem vhodu šole) med 15. in 17. uro 17. december Vojnik OŠ Vojnik (parkirišče pred šolo) med 15. in 17. uro 17. december Žalec OŠ Petrovče (parkirišče pred šolo) med 15. in 17. uro 18. december Celje OŠ Ljubečna (pri glavnem vhodu šole) med 9. in 10. uro OŠ Lava (pri glavnem vhodu šole) med 12. in 13. uro II. OŠ (pri glavnem vhodu šole) med 14. in 15. uro Poslusajte JUTRANJI in odpirajte adventna okenca! , Prijavite se na www.radiocelje.si -T * * radio celje / /J * 24\ (A jdanl J Ин и avtotehnika celj metrob- 10 KULTURA Razstava razglednic iz bogate zbirke Muzeja novejše zgodovine Celje Zgodbe vsakdana iz preteklosti in ščepec nostalgije V Muzeju novejše zgodovine Celje (MNZC) so 3. decembra, na Ta veseli dan kulture, odprli novo občasno razstavo z naslovom Preljuba moja žena, čakam na kolodvoru ..., v okviru katere si je mogoče ogledati zajeten izbor razglednic iz bogate muzejske zbirke Razglednice in še nekatere druge predmete. Razstava je zaenkrat na ogled le virtualno, in sicer na spletni in FB-strani MNZC. Ko bodo razmere dovoljevale in bodo sproščeni ukrepi, si jo bo mogoče ogledati tudi v živo. ROBERT GORJANC »Sporočilo z razglednice, po katerem je tudi poimenovana razstava, mi je bilo preprosto všeč, ker je prijazno, simpatično. O tem govori tudi nadaljevanje sporočila, ki se glasi: > ... vlak odhaja šele ob pol osmih. Kako lepo bi bilo, da bi bila ti tukaj in bi se peljala kam na morje ali kam v hribe. Poljub in Karla pobožajo Tako je mož pisal svoji ženi leta 1939. Tudi vsa ostala sporočila so zelo zanimiva, tako posebna,« je povedala avtorica razstave Bronislava Gologranc Zakonjšek. Vsako sporočilo z razglednice razkriva določeno življenjsko zgodbico ali dogodek iz vsakodnevnega življenja in ga je mogoče primerjati z današnjimi SMS-sporočili. »Ljudje so v tistih časih sporočali marsikaj, kako čakajo na postajah, ali bi jim kdo posodil denar, kako je treba zalivati rože ... Tega nismo več vajeni. Če se še odločimo za pošiljanje razglednice, ponavadi napišemo le lep pozdrav, a v glavnem jih ne pišemo več,« je še povedala avtorica. Razstava vključuje tri vsebinske sklope, vsak je v svojem muzejskem prostoru: prvi predstavlja razglednice na temo praznikov, kot so novo leto, božič, velika noč, Miklavž in god, drugi je posvečen razglednicam iz različnih delov naše regije, tretji sklop ponuja na ogled razglednice Celja. V vsakem razstavnem sklopu si je mogoče ogledati originalne razglednice in njihove povečave. Skupno je na ogled 97 originalov in 70 povečav iz muzejske zbirke Razglednice, ki šteje več kot osem tisoč razglednic. Razstavljene razglednice so od konca 19. stoletja do 2. svetovne vojne, razstavo Bronislava Gologranc Zakonjšek, muzejska svetnica in avtorica razstave o razglednicah iz bogate zbirke Muzeja novejše zgodovine Celje Muzejske zbirke so temelj vsakega muzeja, zato je v Muzeju novejše zgodovine Celje dozorela odločitev, da njihovi predstavitvi posvetijo posebno pozornost in javnosti razkrijejo tudi tisti manj očiten ali celo neviden del njihovega bogastva. V ta namen so zasnovali razstavni cikel Iz zbirke, ki ga je začela predstavitev pričujoče zbirke Razglednice. spremlja tudi glasba iz tridesetih let prejšnjega stoletja, dodani so ji še nekateri predmeti tega obdobja iz muzejskih zbirk, ki dopolnjujejo razstavo razglednic. Pripovedovalke sprememb v času in prostoru »Razglednice pripovedujejo zgodbe o času, v katerem so nastale, razkrivajo vpogled v pokrajino in vsakdanjik ljudi, v majhne za- nimivosti, ki bi sicer ostale pozabljene za vedno. Z njimi sestavljamo kroniko minulih časov, razvoja, spreminjanja, minevanja ... Predstavljajo tudi nostalgijo za nekim preteklim obdobjem, nekaj nostalgije pa vedno prija,« je sogovornica razkrila še en vidik te razstave, za katero si želi, da bi si jo obiskovalci kmalu lahko ogledali tudi v živo in ne le v virtualni obliki. Razglednice s krajevnim imenom, poštnim žigom, z znamko, s podatki o založniku in fotografu, pošiljatelju in prejemniku, z lastnoročnimi sporočili so izjemno dragocene ilustracije preteklosti. Včasih so bile zataknjene za steklo v vratih kredenc ali za okvir ogledala, danes so sistematično zbrane v muzejski zbirki. Možnost virtualne razstave tako zanimivega in dragocenega muzejskega gradiva je nadvse do- brodošla, še večji čar si bo to razstavo, ko bo mogoče, ogledati v živo. Ob razstavi so v muzeju izdali tudi zajeten katalog, ki po mnenju avtorice razstave s svojim izborom razglednic še bolj nazorno odslikava spremembe, ki so se zgodile v obdobju, ki ga obravnava razstava. Katalog, ki je na voljo tudi v spletni trgovini MNZC, je tako kot razstavo oblikovala Tina Pregelj Skrt. Foto: SHERPA Zaigrala v svetovnem orkestru Glasbeniki z vseh koncev sveta so združili moči. Skoraj dvesto - vsak iz druge države - se jih je prvič v glasbeni zgodovini zbralo v orkestru, s katerim brišejo fizične in kulturne meje. Skupaj in obenem narazen so zaigrali skladbo Together is beautiful oziroma Skupaj je lepo. Slovenske barve je zastopala priznana flavtistka Alenka Bogataj z Vranskega. Ideja o »vsesvetovnem« orkestru, v katerega je vključenih 197 glasbenikov iz prav toliko držav, se je porodila že nekaj let prej, preden je koronavirus dodobra spremenil vsakdan ljudi. Malo manj kot šestdeset se jih je že maja 2019 zbralo v studiu Abbey Road v Londonu in posnelo prve temelje za skladbo, katere avtor je skladatelj George Fenton. Gre za slovit londonski studio, kjer so po- sneli glasbo za filme Gospodar Prstanov, Harry Potter, Skyfall in nenazadnje Vojna zvezd. V njem so snemali tudi svetovno znani izvajalci The Beatles, Adele, Lady Gaga, Ed Sheeran in mnogi drugi. Pri nadaljevanju projekta se je nekoliko zapletlo. Glasbeniki, od džezovskih do klasičnih, zaradi pandemije niso mogli ponovno zaigrati skupaj. Odločili so se za nekoliko drugačno pot. Vsak zase je posnel svoj del, njihove posnetke so nato v Londonu združili v skupno skladbo, ki jo je založba Universal Music izdala pred nekaj dnevi. »Zelo občudujem organizatorje, ki so se lotili tako navdihujoče-ga in organizacijsko zahtevnega projekta. Uresničitev takšnega cilja, sploh v trenutnih razmerah, zahteva ogromno energije in usklajevanj,« prizna Alenka Bogataj, ki so Flavtistka Alenka Bogataj: »Skladba Skupaj je lepo je dokaz, da glasba lahko premaga vse kulturne, rasne in jezikovne razlike, premaga vsako razdaljo in pride do srca vsakemu, ki ji to dopusti. In ravno to je tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebujemo - da stopimo skupaj.« jo k sodelovanju povabili na podlagi predhodnega igranja v različnih orkestrih, ko je še živela in študirala v Londonu in Münchnu. Sodelovanja se je lotila zelo resno. Gre namreč za posebno nalogo, saj ni predstavljala le svojega glasbila - flavte - temveč tudi svojo državo Slovenijo. Ker je bil celoten namen projekta združiti čim več različnih kultur, v orkestru niso sodelovali samo klasični glasbeniki, temveč tudi tisti, ki so igrali na tradicionalna glasbila z vseh koncev sveta. »Priznati moram, da si v začetku nisem ravno predstavljala, kako bo vse skupaj sploh mogoče izvesti, sčasoma sem ugotovila, da je vse izjemno dobro organizirano in da ne bo večjih težav.« Projekt na tej točki še ni končan. Vsak glasbenik je pripravil tudi kratek predstavitveni video sebe in svoje države. Posnetke bodo vključili v dokumentarec, ki zaradi trenutne koronakrize še ni dokončan. ŠO, foto: osebni arhiv Alenka Bogataj z Vranskega je končala študij flavte v Londonu. Izobraževanje nadaljuje na magistrskem študiju v Münchnu. KULTURA 11 MA RIBORSK1 UMETNOSTNI SEJEM MUS december 2020 Spletna stran letošnjega Mariborskega umetnostnega sejma (Mus), kjer si je mogoče ogledati in tudi kupiti umetniška dela priznanih domačih ustvarjalcev, med njimi tudi štirih celjskih. SPLETNI SEJEM UMETNIN Na splet po umetniško delo V času epidemije je povsem zamrla koncertna dejavnost, v kinodvorane ni mogoče na ogled filmov in tudi do knjig ni več čisto enostavno priti. Tudi ljubitelji likovne umetnosti so ostali brez duhovne hrane, saj so razstavišča zaprta. Zato pa se lahko te dni sprehajajo vsaj po spletni umetniški ponudbi in morda tudi kupijo katero od slik ali fotografij (kipov je letos malo) priznanih slovenskih umetnikov. Šesti Mariborski umetnostni sejem ali Mus 2020 se je letos preselil na splet in med več kot 160 umetniki se predstavljajo tudi ustvarjalci z našega območja. Če je na spletu mogoče kupiti tako rekoč vse, zakaj ne bi kupovali tudi umetnin? Mus je v preteklih letih od prvih skromnih začetkov lepo zaživel in organizatorji so upali, da bo črka m v kratici, ki za zdaj pomeni mariborski, sčasoma pomenila mednarodni. »Leta 2015 se je predstavilo 30 umetnikov in vsako leto jih je bilo več. Tudi prodaja umetnin se je večala. Prvo leto smo prodali eno delo, lani že 40 del,« pravi Nina Jeza, umetniška vodja sejma. A letos so morali organizatorji sejem preseliti na splet. »Povabila sem umetnike in gale-riste. V tujini se predstavljajo ločeno, Slovenija pa je na tem področju posebna in se mi zdi nujno, da imamo vseslovenski sejem z galeristi in umetniki. Premalo je namreč prodajnih galerij pri nas in veliko več dobrih umetnikov. Galeristi jih ne morejo toliko predstavljati.« Mus tako povezuje prodajne galerije, prijavilo se jih je 16, in priznane umetnike, ki ustvarjajo profesionalno - letos se jih je na povabilo odzvalo več kot 160. To pomeni, da si je na spletni strani sejma do konca meseca mogoče ogledati več kot tisoč umetnin in jih seveda tudi kupiti. Že v prvih dneh decembra, ko je stran zaživela, jo je obiskalo več kot sedem tisoč ljudi, prodanih je bilo sedem umetnin. Zanimanje je Nina Jeza je vesela tolikšnega odziva, ki po njenem mnenju kaže, da se Slovenci zanimamo za umetnost. Meni, da je za marsikoga takšen način dobrodošel in da si na spletu umetnine ogleda veliko več ljudi kot na primer v razstavnih prostorih. »Veliko si jih ne upa v galerijo. Že lani smo opazili, da so si ljudje na sejmu, ki smo ga pripravili v prostranih sobanah dvorca, bolj sproščeno ogledovali dela, spraševali ...« Takšen sejem je pomemben tudi z vidika izobraževanja. »Nekateri so skoraj odvisni, vsak mesec morajo kupiti kakšno umetnino. Drugi si jo želijo in leta razmišljajo o Jubilej Gledališča Celje v žalostnem času V Gledališču Celje so minuli konec tedna praznovali častitljiv jubilej, 70-letnico profesionalnega delovanja. Gledališče je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor (MLO) Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc - Mihelič Operacija, ki jo je režiral Tone Zorko. Skozi desetletja so različne predstave celjskega gledališča ustvarjali številni veliki in priznani umetniki, igralci, režiserji, dramaturgi, scenografi, kostumografi, glasbeniki, koreografi in vsi drugi, skriti v zaodrju, ki so svoje znanje vedno znova predajali mlajšim generacijam. »Nihče si ni predstavljal, da bomo praznično sezono začeli bolj improvizirano, kot smo navajeni, in prilagojeno razmeram, ki jih vam, drago občinstvo, in nam, ustvarjalcem, narekuje epidemija. Vendar je prednost gledališča v tem, da v njem delujemo ustvarjalni ljudje, ki imamo več idej, kot jih lahko uresničimo. Zahvaljujemo se vam za vso podporo v teh letih in si želimo, da se čim prej ponovno vidimo v živo,« so ob jubileju zapisali v Gledališču Celje in pozvali svoje zvesto občinstvo, naj jih do takrat še naprej spremlja na družbenih omrežjih in spletni strani. Ob obeleževanju jubileja so razveselili tudi najmlajše in zanje pripravili Miklavževo presenečenje, saj so jim omogočili virtualni ogled kultne predstave Pekarna Mišmaš avtorice Svetlane Makarovič. RG Zaradi njih je kultura našla pot do ljudi nakupu. Cim bolj je treba izobraževati ljudi v smislu, da je umetnost nekaj višjega, da gre za dobro počutje ob lepi sliki, ki jo imaš doma.« Umetniki so veseli, da lahko sodelujejo, saj dobijo odziv, lahko se primerjajo. Ljudje vidijo, kakšne so cene umetnin, ki segajo od nekaj deset do deset tisoč evrov in več. Letos se na spletnem umetniškem sejmu predstavljajo celjski ustvarjalci Matej Če-pin, Narcis Kantardžić, Tomaž Milač in Bori Zupančič. Tričlanska ekipa, ki je pripravila spletno predstavitev, dela s skromnimi sredstvi, zato pa z veseljem in s srcem, ker meni, da Slovenija to nujno potrebuje. Nenazadnje tudi kratica sejma po štajersko pomeni nekaj, kar je nujno ... V prihodnje želijo organizatorji najti večji prostor, a še ni čisto jasno, kje bi bilo najprimernejše mesto za velik umetniški sejem. »S celjskimi umetniki smo se že lani pogovarjali, da bi bilo Celje zelo primerno, ker je nekako na sredini med Mariborom in Ljubljano in še prostor ima na voljo.« Cas bo pokazal, kako naprej. Mogoče bo tudi v prihodnje sejem le na spletu, čeprav je čisto drugače, če lahko sliko vidiš v nekem prostoru. TC Vokalna skupina 7 de'ci, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva A vista, ter zakonca Tom in Edith Costo so letošnji prejemniki nagrad, ki jih na Ta veseli dan kulture, obletnico rojstva Franceta Prešerna, podeljuje Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur. Prejemniki priznanj so se na posebej inovativen način soočili z okrnjenimi možnostmi delovanja v kulturi. Zaradi njih je kultura našla svojo pot do ljudi na neustaljene načine, je ZKD Šentjur zapisala v obrazložitvi priznanj. Razmere, v katerih smo se znašli zaradi epidemije koronavirusa, Vokalni skupini 7 de'ci niso odvzele veselja do petja. Skupina je letos redno vadila s pomočjo omrežja Zoom in tako upoštevala vse ukrepe za preprečevanje koronavirusa. Svoj letni načrt je skoraj v celoti izpolnila. Med drugim je pripravila koncerta pri šentjurski cerkvi sv. Jurija in pri slivniški cerkvi, kjer je sodelovala s Kulturnim društvom Gorica pri Slivnici. Zahvaljujoč omenjenima koncertoma, je vokalna skupina širila glasbo med občane na malo drugačen način. Na prihodnje leto je prestavila le načrtovan gledališko-pevski performans. Tom in Edith Costo, člana Društva Epik teater, sta v času prvega vala epidemije objavljala enourne komične pogovorne oddaje, v katerih sta odigrala različne like. Februarja sta z Impro- galaktiki in s šentjursko območno enoto Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) uprizorila predstavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Edith Costo je s svojo gledališko skupino Podružnične osnovne šole Blagovna uprizorila spletno premiero predstave Skrivnost raka Roka. Tom Costo je septembra, pred drugim zaprtjem kulturnih ustanov, v Šentjurju gostil Janeza Ča-kša, Žigo Petka in Aleša Novaka, ki so predstavili knjigo šmarskega narečja. Nekaj dni pozneje sta Edith in Tom z Improgalaktiki še zadnjič stala na odru v predstavi Improbranje. Tudi zdaj oba snemata komične posnetke. To bosta počela do ponovnega odprtja kulturnih ustanov in šol, ko bo kultura spet zadihala s polnimi pljuči. ZKD Šentjur je letošnji veseli dan kulture med drugim obeležila z odprtjem razstave na Sve-tinovem vrtu. Gre za vrt pred Centrom kulture Gustav, kjer imajo svoj sedež zveza in mnoga društva. Razstava je na ogled na posebni kocki, ki jo je zveza postavila ob finančni pomoči Občine Šentjur. Fotografije iz 30. in 40. let prejšnjega stoletja prikazujejo nekdanje prebivalce hiše, člane družine Svetina in podobo nekdanjega vrta. Novo razstavišče bo tudi v prihodnje namenjeno predstavitvi šentjurskih umetnikov in vsebin, ki so pomembne za kulturni razvoj občine. TS, foto: ZKD Šentjur Od leve: člana Društva Epik teater Tom in Edith Costo ter Zoran Borovšak in Jure Godler iz Vokalne skupine 7 de'ci. Nevsakdanja likovna provokacija Ob veselem dnevu kulture je bila v Mozirju na ogled nevsakdanja likovna razstava. Postavljena je bila na fasadi ene od hiš, ogledati si jo je bilo mogoče do nedelje. Domače kulturno društvo Jurij je na takšen način predstavilo dela, ki so nastala na ex temporu Mozirski gaj. Zaradi epidemije in njenega slabega vpliva na kulturo se je društvo Jurij odločilo, da je treba na tem področju nekaj storiti. Tako je prišlo do postavitve razstave na fasadi hiše predsednika društva Jurija Repenška, slikarja in likovnega pedagoga. Slovenci na splošno premalo obiskujemo likovne galerije, takšna postavitev pa nam je njihov svet približala. Mozirjane sta razstava na prostem oziroma njena nevsakdanja oblika navdušili. Slednja je pomenila obenem likovno provokacijo, performens. Na fasadni razstavi si je bilo mogoče ogledati predvsem olja in akrile na platnu in reliefe v lesu, ki so delo likovnih ustvarjalcev iz različnih delov Slovenije. Razstava je bila pestra tudi glede motivike, med drugim s prizori iz mozirskega trga ter Mozirskega gaja. Prav tako so bila razstavljena abstraktna dela, ki zahtevajo od obiskovalca razstave več razmišljanja. »Vsak obiskovalec je dobil nekaj svojega,« je bil zadovoljen predsednik društva Jurij Repenšek. BJ Razstava na fasadi ene od mozirskih hiš je pritegnila pozornost obiskovalcev. 12 NAŠA TEMA Odslužene elektronske in električne naprave najhitreje naraščajoča skupina odpadkov Razlog, da se količine tako hitro povečujejo, je poleg . hitrega tehnološkega razvoja zagotovo tudi hitra tehnološka zastarelost Tehnološki razvoj množi količine e-odpadkov Pomislite, koliko aparatov in elektronskih naprav ste imeli doma pred desetimi, dvajsetimi leti in koliko jih imate danes? Se je morda spremenila tudi njihova življenjska doba in se je kateri pokvaril tik po izteku garancije? Kot pravijo nekateri strokovnjaki, to naj ne bi bilo naključje. Po svetu se že nekaj časa govori o načrtni tehnološki zastarelosti, ki v povezavi z nenehnim razvojem ustvarja vedno več naprav. In kje vse te končajo? Mesto zanje je v zabojnikih za odslužene elektronske in električne aparate, a pristojne služne opažajo, da jih zberejo veliko manj, kot jih nastane. ŠPELA OŽIR Po podatkih statističnega urada je leta 2018 v Slovenji imelo vsaj en mobilni telefon šestindevetdeset odstotkov gospodinjstev, kar je bistveno več kot leta 2000, ko ga je imela le vsaka peta družina (dvaindvajset odstotkov). Tudi število računalnikov se je povečalo. Če je vsaj en osebni računalnik leta 1993 imelo približno štirinajst odstotkov gospodinjstev, je bilo takšnih leta 2015 že približno petinsedemdeset odstotkov. Statistični podatki kažejo, da je v slovenskih domovih tudi vedno več vrst aparatov, ki olajšajo delo v gospodinjstvu in poskrbijo za večje udobje. Če k temu dodamo še vedno glasnejša opažanja, da naprave zaradi tehnološke zastarelosti in pokvarljivosti menjamo več kot nekoč, ugotovimo, da ni nič nenavadnega, da je e-oprema najhitreje rastoča vrsta odpadkov. Lani naj bi jih po podatkih Organizacije združenih narodov (OZN) na svetovni ravni proizvedli 53,6 milijona ton, kar je dva milijona več kot leto prej. Tako Slovenija kot savinjska regija pri tem nista izjemi. Na ravni države smo leta 2015 zbrali malo več kot deset tisoč ton e-odpadkov, leta 2019 že približno štirinajst tisoč, kar je za skoraj devetintrideset odstotkov več. A to je še vedno bistveno manj, kot jih nastane. Pogosto se nam še dolgo valjajo doma, preden jih oddamo kot odpadke. Nekoč trajnost, danes posodabljanje Katja Sreš iz Ekologov brez meja pravi, da se o načrtni zastarelosti govori že dolgo, a jo je težko dokazati. »V Franciji je na primer že nekaj let opredeljena kot zločin, sodno prakso šele dobivajo. Eden bolj znanih primerov takšne zlorabe je bila ena od posodobitev programske opreme za iPhone, ki je starejše telefone namenoma upočasnila. Končni rezultat je, da bo Apple samo v ZDA plačal do Po podatkih statističnega urada je leta 2018 v Slovenji imelo vsaj en mobilni telefon šestindevetdeset odstotkov gospodinjstev, kar je bistveno več kot leta 2000, ko ga je imela le vsaka peta družina. pol milijarde odškodnin,« izpostavlja Sreševa in dodaja, da je to dober znak za industrijo, a ne bo dovolj. Potrebni bodo še drugi ukrepi v smeri boljše zasnove izdelkov za dolgoživost. Evropska unija sprejema nove kriterije za dajanje takšnih izdelkov na trg, ki po novem vključujejo tudi zahteve glede trajnosti in življenjske dobe. Tudi informatik Dušan Berce iz Celja kot poznavalec in zbiratelj starih še delujočih računalnikov opaža med njimi velike razlike. »Menim, da so naprave za širše množice namenoma narejene manj kakovostno, da naredijo prostor novim generacijam izdelkov, ko starim poteče življenjska doba. Katja Sreš iz Ekologov brez meja (Foto: Gorazd Kavčič) Računalniki iz moje zbirke so stari tudi do štirideset let in z manjšimi dodelavami še vedno delujejo, medtem ko sem v zadnjih petnajstih letih zamenjal kar nekaj telefonov, ker so prenehali delovati. Če sta bili nekoč pomembni trajnost in obstojnost, sta danes v ospredju nenehno nadgrajevanje in posodabljanje.« Prodajajo svetlobo, ne žarnic Pomemben korak na poti do manj odpadkov je oblikovanje izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je ekonomsko upravičeno popravljati. Zdi se, da poti nazaj ni več, a Sreševa meni drugače. »Letošnja pande- Katja Sreš: »Pri nakupu novih izdelkov bodimo pozorni na kakovost in zasnovo, na dolžino garancije in možnost servisiranja pri nas.« mija je pokazala, da je vse mogoče, celo v kratkem času obrniti življenje na glavo in spremeniti vsakodnevne navade. Ključno bi bilo poskrbeti, da do teh odpadkov ne bi prihajalo. To je odgovornost potrošnikov, a v še večji meri proizvajalcev. Želimo si kakovostne izdelke, še bolj storitve.« Kot dober zgled navaja zanimiv primer Phillipsa, ki v duhu krožnega gospodarstva »prodaja svetlobo« in ne več sijalk. V tem primeru je proizvajalcu pomembno, da njegovi izdelki zdržijo čim dlje in da so optimalno izkoriščeni. Sreševa ob koncu še dodaja, da je dobro, da smo pri nakupu izdelka pozorni na njegovo kakovost in zasnovo, na dolžino garancije in možnost servisiranja pri nas. »Ko se življenjska doba naprave konča, poskrbimo za pravilno odlaganje. Veliko bomo storili tudi, če ob okvarah izdelka ne bomo zavrgli, ampak ga bomo poskusili popraviti.« »Računalniki iz moje zbirke so stari tudi do štirideset let in z manjšimi dodelavami še vedno delujejo, medtem ko sem v zadnjih petnajstih letih zamenjal kar nekaj telefonov, ker so prenehali delovati,« opaža računalničar in zbiratelj starih računalnikov Dušan Berce. »Pomemben korak na poti do manj odpadkov je oblikovanje izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je ekonomsko upravičeno popravljati,« opozarja Katja Sreš iz Ekologov brez meja. NAŠA TEMA 13 Pravilno reciklirani e-odpadki so obenem tudi bogat vir nekaterih surovin. (Foto: arhiv Zeos) Vir sedmih odstotkov svetovne zaloge zlata Odslužene elektronske in električne naprave imajo zaradi vsebnosti nekaterih težkih kovin ob nepravilnem odlaganju vrsto škodljivih vplivov na okolje. Problematični so še posebej mali aparati in odpadne baterije, ki zaradi svoje velikosti velikokrat končajo v mešanih odpadkih ali celo na divjih odlagališčih. Po drugi strani so tovrstni odpadki pomemben vir surovin. Po nekaterih ocenah naj bi se v njih nahajalo sedem odstotkov svetovne zaloge zlata. »E-odpadki nikakor ne sodijo med mešane komunalne odpadke ali - še huje - v naravo, saj lahko v okolico izločajo številne strupene snovi in težke kovine. Strogo prepovedano je njihovo sežiganje, kar se pogosto v neprimernih razmerah dogaja v državah globalnega juga in vzhoda z namenom pridobivanja še uporabnih surovin,« pravi Urška Sreš iz Ekologov brez meja. Najbolj problematični tovrstni odpadki so tisti, ki sodijo v skupino nevarnih. Mednje štejemo CRT računalniške zaslone in zaslone starejših televizij, kjer je posebej skrbno treba ravnati s steklom, ki vsebuje premaz s težkimi kovinami. Problematični so sijalke z vsebnostjo živega srebra in hladilno-zamrzo-valni aparati, ki vsebujejo hladilne pline. »Prav tako se moramo zavedati, da večina vplivov na okolje nastane že pred nakupom, torej pri proizvodnji izdelkov. Govorimo o »Večina ne bi zavrgla nakita, ki vsebuje plemenite kovine, kot so zlato, srebro ali platina, medtem ko pokvarjenim elektronskim napravam ne posvečamo toliko pozornosti,« izpostavlja Urška Dolinšek iz družbe Zeos. nevidnih odpadkih, ki so bili zadnji teden v novembru tema letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Pri proizvodnji enega mobilnega telefona nastane kar 86 kilogramov odpadkov, preden pride do končnega uporabnika,« še dodaja Sreševa. Zlato, srebro, platina ... A ne pozabimo. Pravilno reciklirani e-odpadki so obenem bogat vir nekaterih surovin. Z ustreznim razstavljanjem lahko recikliramo kar devetdeset odstotkov naprav. Pri nekaterih materialih je učinkovito ponovno pridobivanje iz odpadkov prezahtevno ali predrago. V pametnem telefonu lahko najdemo kar petdeset do šestdeset različnih elementov. Milijon mobilnih telefonov za primer vsebuje dvesto petdeset kilogramov srebra, štiriindvajset kilogramov zlata in po devet kilogramov paladija ter bakra. »Večina ne bi zavrgla SPELA OZIR OB ROBU Denarnica in okolje vam bosta hvaležna Še danes se spomnim babičinega pralnega stroja, ki je bil kot Terminator, neuničljiv, in njene pečice, da ne govorim o sesalniku. Uporabljali smo ga več desetletij. Z njim bi še danes lahko prav dobro posesala stanovanje, če bi se lahko uprla vsem sodobnim smernicam, ki narekujejo uporabo sesalnikov, ki naj bi bili učinkovitejši, okretnejši in lažji za uporabo. A človek kmalu spozna, če si to hoče ali noče priznati, da stanovanje posesa tako prvi kot drugi sesalnik. Da ne govorim o pečici. Pečen krompir ni dišal nič manj slastno, kvečjemu še bolj, iz babičine več kot petnajst let stare pečice kot iz moje, stare le približno leto, z vsemi takšnimi in drugačnimi funkcijami in najnovejšimi pridobitvami. Stavim, da jo bo prej obiskal serviser, kot je babičino. A to je že drugo poglavje. Se vam je že zgodilo, da vam je odpovedal pralni stroj le nekaj mesecev po garanciji? Ali morda pečica? Niste edini. Kot opozarjajo nekateri strokovnjaki, naj bi se to v zadnjem času dogajalo pogosto. Nekatera podjetja načrtno proizvajajo naprave, ki hitro zastarajo ali se pokvarijo po določenem pretečenem času. Če jih je še pred leti lahko »pošraufal« že vsak, ki se je vsaj malo spoznal na te zadeve, je danes to zaradi takšne in drugačne avtomatike veliko bolj zapleteno. Popravilo pa je skoraj tako drago kot nov aparat. In tako počasi, a vztrajno nastaja gora odpadnih elektronskih in električnih naprav. Odslužen telefon pospravimo v predal, računalnik v omaro, kjer nas čakata na boljše čase, no, kvečjemu na slabše, dokler jih zaradi prostorske stiske ne zavržemo. Ne pozabite, kateri zabojnik izbrati. Veliko bolje pa je, če izberemo nekoliko drugačno pot. Še vedno delujoč izdelek podarimo komu, ki ga potrebuje, ali ga prodamo na spletnem prodajnem portalu. Hvaležni vam ne bosta le prijateljeva in vaša denarnica, temveč tudi okolje. novi tednik Vedno? г илтој I nakita, ki vsebuje plemenite kovine, kot so zlato, srebro ali platina, medtem ko pokvarjenim elektronskim napravam ne posvečamo pozornosti. Vržemo jih na dno predala ali celo na odlagališče. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da se kar sedem odstotkov zlata, ki ga imamo na svetu, trenutno nahaja v e-odpadkih. Zato je pametno, da dragocene materiale ponovno pridobimo in zagotovimo zadostno količino teh virov za prihodnje generacije,« izpostavlja Urška Dolinšek iz podjetja Zeos. Osveščenost se izboljšuje, a ne pri vseh Pomembno vlogo pri obvladovanju odslužene e-opreme na lokalni ravni ima Simbio, ki prevzema vse skupine teh odpadkov iz gospodinjstev in jih preda prevzemniku, družbi Zeos, ki nato poskrbi za nadaljnjo razpošiljanje. V Simbiu, ki zagotavlja zbiranje in odvoz odpadkov na območju širše celjske regije, so lani zbrali približno petsto ton odsluženih aparatov. Med njimi je bilo največ štedilnikov in pralnih strojev (sto osemdeset ton), sledili so računalniki, sesalci in likalniki (sto dvajset ton) ter televizorji. Kot pravijo, se zaradi razvoja tehnologije srečujejo z vedno več različnimi tovrstnimi odpadki, a so zaradi napredka manjši ali lažji ter s tem lažji za prevoz. Opažajo, da se osveščenost prebivalcev na območju njihovih dvanajstih občin na tem področju izboljšuje. Zbiralniki za odpadno elektronsko in električno opremo (OEEO) na ekoloških otokih so redno polni, a kljub vsemu je nekateri ljudje še vedno ne odlagajo pravilno. Za odlaganje veliko možnosti Gospodinjstva jo lahko brezplačno oddajo v sivo--zelene ulične zbiralnike, ki so na nekaterih ekoloških otokih, ali jo odpeljejo v enega od Simbijevih sedmih zbirnih centrov. Dvakrat letno - spomladi in jeseni - so jim na terenu na voljo akcije zbiranja odsluženih predmetov, enkrat letno lahko celo brezplačno domov naročijo odvoz kosovnih odpadkov. Če stari aparati še delujejo in niso starejši od deset let, jih lahko oddajo v kotiček ponovne uporabe v zbirnem centru v Bukovžlaku. Gre za nagradno igro, ki jo Simbio z družbo Zeos organizira letošnji konec leta in se bo končala 16. decembra. Glavna nagrada bo plačilo mesečnih položnic za komunalne odpadke za večji del leta. Kot vezni člen Družba Zeos je največja slovenska shema, ki v imenu proizvajalcev zbira e-od-padke, odpadne baterije in nagrobne sveče ter jih pre- daja v postopek nadaljnje obdelave. Prevzema jih od izvajalcev lokalnih javnih služb ravnanja z odpadki na območju celotne države, enako tudi od pravnih oseb, šol, zavodov. Sodelavka za področje projektov v omenjeni družbi Urška Dolinšek pravi, da največji del predstavljajo veliki in mali aparati z informacijsko-teh-nološko opremo. Sledijo jim hladilno-zamrzovalni apara- Uporabniki lahko odsluženo e-opremo iz gospodinjstev brezplačno oddajo v sivo-zelene ulične zbiralnike, ki se nahajajo na nekaterih ekoloških otokih. Na spletu je objavljen zemljevid z mesti teh zabojnikov za našo regijo. (Foto: SHERPA) ti ter televizijski in računalniški zasloni. Stare aparate, ki so jih v času trinajstletnega zbiranja nabrali skoraj devetdeset tisoč ton, ločeno prevzemajo po zbirno predelovalnih skupinah in jih nato prepeljejo v centre za predelavo v Sloveniji, kot so Surovina, Ekologo, Kemis in Dinos, oziroma v tujini. Neuporabnih delov skoraj ni Pri njih odpadke razstavijo, odstranijo ohišja, kable, stekla, plastiko, tonerje, baterije, elektromotorje, kondenzatorje, tiskana vezja in jih obdelajo do končnih sekundarnih surovin, kot so različne vrste plastik, barvnih kovin in ostalih materialov. Večji del predstavljajo kovine, kot so železo, aluminij in baker, ter različne vrste plastik, ki jih skozi proces obdelave na koncu pridobijo kot granulat čiste plastike in jih lahko uporabijo za proizvodnjo novih plastičnih izdelkov. »Neuporabnih delov skoraj ni, so sekundarne surovine in zelo malo odpadka,« še dodaja Dolinškova. 14 KRONIKA Tudi letos bo policija zagotovo zasegla več nedovoljene pirotehnike. Nevarne cobre so do zdaj že naredile ogromno škode. Že od novembra močni poki v Celju Nevarne petarde v rokah otrok Veseli december se je za nekatere začel že sredi novembra. Celjanom tako že nekaj tednov parajo živce močni poki petard, predvsem na območju Novega trga in spalnih naselij ob Savinji. Policija nadzore izvaja, vendar vseh kršiteljev še ni kaznovala. SIMONA SOLINIC Po do zdaj zbranih podatkih je policiji znano, da je med kršitelji kar nekaj otrok in mlajših mladoletnikov. Obstaja velika verjetnost, da gre za skupino, na katero Celjani že nekaj mesecev opozarjajo tudi zaradi ostalih kršitev, kot sta vožnja s skuterji po mestu in divjanje s kolesi. Ker so poki, ki jih občani slišijo skoraj vsak dan, izredno močni, se marsikdo boji, da bo iz takšnega početja prišlo do poškodovanj stvari, avtomobilov ali celo ljudi. Kot pravi inšpektor za splošne zadeve v Sektorju unifor- mirane policije PU Celje Boris Verdnik, zaenkrat ne kaže, da bi bile letos na črnem trgu drugačne oziroma nevarnejše petarde kot lani, a poudarja, da imajo različne učinke, predvsem glede jakosti poka. Črni trg cveti? Ker je prodaja petard v Sloveniji prepovedana, črni trg tudi na tem področju cveti. »Ker proizvodnje tovrstnih izdelkov v Sloveniji ni, mora nekdo te petarde pripeljati v Slovenijo. Za nakup je treba imeti denar in nekateri starši omogočajo nakup teh sredstev. Morda ne neposredno za petarde, vendar otroci denar porabijo za te stvari,« pravi Verdnik. Dodaja, da policija že od novembra izvaja poostren nadzor tudi zato, ker zaradi letošnje epidemije javnih praznovanj in dovoljenih ognjemetov ne bo, kar lahko nakazuje na možnost, da bodo nekateri morda bolj uporabljali petarde. Lani sta bili na Celjskem dve lažji poškodbi s pirotehniko, letos se je zvrstilo kar nekaj hudih poškodb. Petarde, ki so jih ljudje uporabljali v letošnjih primerih hudih poškodovanj, so bile največkrat predelane. Kazen za uporabo petard je 400 do 1.200 evrov. Slednje velja, če gre za kršitev, pri čemer lahko uporaba petard glede na okoliščine pomeni tudi kaznivo dejanje. »Lahko gre za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti, poškodovanja tuje stvari ali poškodovanja ljudi. Policija vsak primer preiskuje glede na način uporabe in glede na posledice,« dodaja Verdnik. Ostal brez rok Pred leti se je izjemno huda Mama na žalost ni dočakala resnice Never j etnih dvaj set let materinskega iskanja sina za Iko Plevnik, mamo izginulega Jureta Plevnika Goloba, ni dalo rezultatov. Kljub temu da policijska preiskava v vseh teh letih ni prišla niti do tega, da bi kogarkoli utemeljeno osumila povezanosti z Juretovim izginotjem, ta primer za Slovenijo še vedno ni razlog, da bi zazvonili vsi alarmi za odgovornost o tem, zakaj se primer nikamor ne premakne. Mati tako ni dočakala resnice. Minuli konec tedna je namreč preminila. »Bojim se, da se moj čas izteka. Toda moje poslanstvo še ni končano,« nam je dejala pred meseci, ko smo preverjali, kaj je s primerom. Kot da bi čutila, kaj se bo zgodilo. Niti upanja v policijo ni imela več, tudi to nam je zaupala. Na policiji namreč ob vsakem poizvedovanju pravijo, da »preiskava še vedno poteka«, a temu Plevni- kova letos ni več verjela. Sled za Juretom je izginila 7. aprila 2000, oseba, ki ga je videla nazadnje, se je zapletala v izjave o tem, kaj o izginotju ve. Do danes policija ni bila sposobna najti nobenih dokazov, da bi lahko to osebo ali kogarkoli drugega ovadila zaradi izginotja takrat 18-letnega Plevnika. Ovadba zaradi umora proti neznanemu storilcu je bila pred leti zgolj obliž na rane Ike Plev-nik. Do danes ni jasno, kaj se je na dan izginotja dogajalo s Plevnikom, razen tega, da je možno, da se je Jure nazadnje gibal na območju v Zgornji Savinjski dolini. V vseh teh letih je bilo kar nekaj iskalnih akcij, v katerih njegovega trupla niso našli, policija je sicer zaslišala kar nekaj oseb, a dlje od tega, da »preiskava še vedno traja«, na žalost ni prišla. Kljub smrti Juretove mame, ki jo je javnost dojela kot izrazito borko pri iskanju sina, možnost, da bi našli Juretovo truplo še vedno obstaja. Po vseh teh letih marsikdo več ne verjame, da je Jure še živ. Morda se bo zdaj vendarle kdo opogumil in povedal tisto, o čemer je do zdaj molčal. Policija bo morala preveriti tudi morebitne anonimne informacije, ki jih je možno podati na anoni- Zasegli so mu že deset vozil Konjiški policisti so konec preteklega tedna na območju Loč obravnavali 36-letnega voznika, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pijan. Na neregistriranem vozilu je imel nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu avtomobilu. Poleg tega je vozil še v času omejitve gibanja. 36-letniku so vozilo zasegli, zoper njega bodo napisali obdolžilni predlog, čaka ga kar 3.100 evrov kazni. Pred tem zasegom so mu od junija letos zasegli že devet vozil. Vsa vozila so bila na podlagi odločitve sodišča uni- poškodba zaradi uporabe pirotehnike zgodila na območju Šentjurja. Mladoletni fant je zaradi eksplozije petarde, kupljene pri preprodajalcu, ostal brez rok. »Kot policist sem videl že marsikaj groznega, vendar se me je ta dogodek resnično dotaknil. Ko sem prišel na kraj, so fanta ravno položili v reševalno vozilo. Razgovor z njim zaradi šoka in izjemno hudih poškodb ni bil mogoč,« je pred časom povedal Bojan Senčar, policist Policijske postaje Šentjur. Podstrešno sobo, kjer je fant prižgal skrajšano vrvico petarde, imenovane čebula in kupljene od preprodajalca, je moč eksplozije dobesedno razdejala. Eksplozija je podrla steno, uničila pohištvo in poškodovala fanta. »Spomnim se, da so bili povsod madeži krvi, najhujši je bil pogled na okrvavljene stene in vrata, ki jih je fant poskušal odpreti v stanju, ko se še ni zavedal, da nima več rok. Grozljivo je bilo,« je ob osve-ščanju o nevarnosti petard povedal Senčar. Moškega, ki je fantu prodal pirotehniko, so kmalu po tem dogodku prijeli in kazensko ovadili. Veljavna zakonodaja od 19. do 31. decembra dovoljuje prodajo, od 26. decembra do 1. januarja pa uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavna značilnost je pok. Kljub letom osveščanja pirotehnični izdelki, predvsem tisti, ki so predelani ali kupljeni na črnem trgu, še vedno povzročajo hude, trajne poškodbe, najpogosteje pri mladih. Ika Plevnik ni dočakala resnice o svojem sinu. Bo po vseh teh letih kdo upošteval njeno željo in povedal, kar ve? Se bo kdo vendarle zamislil in ta primer končno vzel za izziv pri iskanju resnice? mni številki policije 080 1200. »Ker nekdo nekaj zagotovo ve. Hudo je namreč, ko ostaneš pri takšni življenjski zgodbi v iskanju nekoga, ki si ga imel najraje, sam,« je pred meseci dejala Plevnikova. SŠol Foto: osebni arhiv čena. Več vozil so mu policisti zasegli že v preteklih letih. 36-letnik je doma z območja Slovenskih Konjic, v večini primerov, ko so ga policisti ustavili v preteklosti, je vozil pijan. Samo včeraj je imel 0,73 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. »Zaradi pogoste vožnje pod vplivom alkohola in drugih prekrškov je 36-letnik v prometu nevaren tako sebi kot tudi drugim udeležencem. Vozila, ki jih uporablja, so v večini primerov stara in pogosto neizpravna ter zaradi tega tudi nevarna,« pravijo na celjski policiji. Umrl v potoku, razlog odpoved srca Na območju Šmiklavža je včeraj umrl 62-letni moški, ki je padel v potok. Pred tem sta ga pri nadzoru prometa opazila mozirska policista in ga nameravala ustaviti, saj je brez čelade vozil neregistriran moped. »Policista sta mopedista večkrat pravilno ustavljala z zvočnimi in s svetlobnimi znaki, vendar ni ustavil, ampak je odpeljal v bližnji gozd, kjer je pustil moped in naprej odšel peš,« so sporočili s policije. Policista sta v nadaljevanju peš pregledala območje, kamor se je odpeljal, in našla parkirano kolo z motorjem. Nato je eden od policistov v potoku, ki je od kraja najdbe parkiranega mopeda oddaljen približno 300 metrov, našel moškega, ki ni kazal znakov življenja. Policista sta ga izvlekla iz potoka in ga oživljala vse do prihoda reševalcev. ZA ZDRAVJE 15 Ne pozabite na rekreacijo Spreh od i niso vedno dovolj Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je novembra na vlado naslovilo pobudo, naj v svetovalno ekipo, ki pripravlja ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19, vključi tudi strokovnjake z drugih področij in strokovnjake iz drugih vej zdravstva, ne le epidemiologe. SIMONA SOLINIC Društvo poziva odločevalce, naj ob načrtovanju i n sprejemanju ukrepov vedno pomislijo tudi na druge kronične nenalozljive bolezni1 ki prav tako ogrožajo naša življenja in jih ne čmemo zanemariti zaradi skrbi ob epidemiji. Poziv je namenjon tudi staršem, in sicee je z njihovo pomočjo pri očrocih in mladvstnikih ireba vzpostaviti redp v katerem zasloni predstavljajo le nujen čas (za šolo). Pomembna čta tudi gibanje in rekreacija za mlade in scarejse, ki se soočajo s boleznimi srca in ožilja, saj rekreacija predstavlja korak V boljšemu počuiju ali k pozitivnnmu načinu življenji. Ohranjč tuVi doboo zdzavstvee no stanje, kor jet ključno poed-vsem za kronične bolnike. »Puseite ljudem v nazavo« Predsednik Douštva zda zdravje srca in ožiljo Slovenije Matija Cevc opozarja, da ima večina Slovencev majhno stanovanje z razporeditvijo, ki ne omogoča intenzivne vadbe. Doma je mogoče izvajati statične vaje. Pri dinamičnih vajah se človek lahko hitro zaleti v omaro ali mizo, je orisal. Pri vadbi v stanovanjih so v nekoliko slabšem položaju starejši, ki so pogosto zanjo preveč okorni. Poudaril je, da je treba ljudem dati možnost, da gredo v naravo. Pri tem se je dotaknil omejitze gibanja na kilometer, ki jojo predlagala strokovna skupina za covid-19 na mini-st-sivu za zdravje, a še ni bila sprejeta: »Takšna omejitev bi omejila predvsem gibanje prebivaicev v- središčih mest in tistih, ki eivijo v blokovskih naseljih. Pri odhodu iz stanovanja ne bl mogli vzdrževati ustneppn razdalje. Pustimo, da gredo ljudje v hribe in se tam intenzivno gibljejo. Sprehodi na- žalost niso dovolj.« Prikrajšani otroci Zaradi omejitev gibanja so močno prikrajšani tudi otroci. Mzritze telesnega in gibalnega razvnja otroi so pokazale, da se je položaj med poletnimi počitnicami še poslabšal. Otroci za normalen razvoj potrebujejo bistvono bolj intenzivno gi- Koronarni klubi, ki delujejo tudi na našem območju, so ključni za redne rehabilitacijske vadbe za srčno-žilne bolnike, saj te vadbe preprečujejo predvsem ponovne zaplete. Vadba mora biti kontinuirana. Pomanjkanje živčno--mišičnih interakcij, ki jih pri gibanju v naravi doživlja posameznik, ima dolgotrajne posledice. Rezultati so lahko za vse, tako za mlade kot bolnike, usodni. banje kot odrasli. Morajo teči, skakati, plezati, hoja zanje ni dovolj. Strokovnjaki zato staršem svetujejo, naj se povzpnejo na bližnjo vzpetino ali začnejo družinski projekt, kot je na primer tek. V društvu za srce zato poudarjajo, da je čas, da se začne epidemiološka stroka pogovarjati z drugimi strokami glede ustreznih ukrepov, da ne bo stranska škoda večja od škode, ki jo povzroča širjenje virusa. Srčni bolniki potrebujejo gibanje, da vzdržujejo zdravstveno stanje na dobri ravni, manj gibanja namreč pomeni več možnosti za poslabšanje bolezni ali za pojav zapletov. Tudi predsednica Koronarnega kluba Ljubljana Petra Simpson Grom je izpostavila, da manj vadbe zaradi ukrepov proti širjenju covida-19 pušča številne posledice. V obdobju spomladanskega zaprtja države so zaznali spremembe na slabše pri bolnikih, ki so sicer redno vadili in bili dejavni. Zaznali so več poškodb, ki podaljšajo tudi čas rehabilitacije, kar ni dobro. »Pomanjkanje živčno-mišičnih interakcij, ki jih pri gibanju v naravi doživlja posameznik, ima dolgotrajne posledice. Rezultati so lahko za vse, tako za mlade kot bolnike, usodni. Ko pri srčno-žilnih bolnikih ohranjamo sposobnost za vadbo, prihranimo skrbi in finance tako bolniku, družini kot državi, še dodaja Simpson Gromova. Foto: splet Manj gibanja, več težav Otrokom in odraslim je torej treba omogočiti primeren in zadosten način gibanja, sprehodi vedno niso dovolj. Ob tem se moramo obnašati samozaščitno in preventivno glede vseh kroničnih nenalezljivih bolezni, ne gre samo za srčno-žilne bolezni, ampak tudi za posledice možganske kapi ali sladkorne bolezni in ostalih obolenj. Možganska kap prizadene kar tretjino ljudi, ki se premalo gibajo. 20- do 30-minutna telesna dejavnost na dan vsaj petkrat na teden zmanjša tveganje za možgansko kap. Omejeno gibanje je tako marsikomu preprečilo dejavnosti, ki so jih izvajali v drugih občinah. Z redno telesno dejavnostjo, zdravim načinom prehranjevanja in ustreznim uravnavanjem telesne teže lahko zmanjšamo tveganje za številne bolezni ali za zaplete pri kroničnih obolenjih. Veliko vadb v tem času omejitve gibanja je dostopnih na spletu, ampak težava je, da vsi starejši do spleta nimajo dostopa. Strokovnjaki že opozarjajo, naj ljudje, ko se pojavijo ali poslabšajo znaki kroničnih bolezni, ne čakajo, ampak naj nemudoma poiščejo pomoč. Postanite Božičkov pomočnik Ero pisemce za er nasmeh Že prejšaji tedea smo poročali, da bodo člani Humanitarnega društva Enostavno pomagam, ki ob podpori trgovskega podjetja Tuš vsako leto pomagajo Božičku in v Celju postavijo Božičkovo to- varno daril, tudi letos pripravili odmevno akcijo. Na spletu na naslovu bozickovatovarnadaril.si se je začela minulo nedeljo. Ker Boaičkooih pomočnikov nikoli pl prčočč, Oomo pri projek- ta lčtos sodčloooli tadi o medijski hiši NT&RO. Prosimo oos, do pom pomogotč tadi oi, noši eoesti Orolci. Pošljite pom soojč spodbudne misli, ki Oodo ozogamljolč ip bodrile, oOčpčv po povodte tudi oošč otroke, do porišejo kokšpo risOico, ki Oo pričorolo posmeh po oOroe. Skupoj lohko zrlagčmn iskrice tudi tom, kjer se je prej edčlo p-mogoče. Soojo pismo ip risOicč pošljite do 2ž. 12. 2ž2ž po posloo Epostoopo pomogom, Oopkorjeoo ulico 1, 3žžž Očljč. Čč selite, pom fotografijo soojčgo pismo oli soojč risOicč pošlj-tč tudi posloo Prčščmooo ulico 19, 3žžž Očljč oli po člčktmpski posloo tčdpik@pt-rc.si ip jo Oomo oOjooili o Noo-m tčdpiku. Hoolo, ker pom pomogotč pripo-šoti azopjč, oOujoti doOroto ip pri-aigoti luč ljuOčepi! novi tednik Vedm г Ш№ј1 a radio celje * * ENO PISEMCE ZA EN NASMEH "Z risbo in besedo poguma, ljubezni, sočutja, optimizma objeti otroke in starše, ki takšen objem potrebujejo še močneje, kot ptica svobodno nebo." K projektu vabimo vse otroke in družine, pravzaprav vse posameznike, ki bi otrokom želeli polepšati prihajajoče dni in zagotovo s tem odpreti okno drugačnih misli, razmišljanj. Vaša pisma bodo prejeli otroci in mamice v materinskih domovih in varnih hišah. Si sploh upamo predstavljati njihov nasmeh? To srečo, da nekdo misli nanje, da je nekomu mar zanje, da razumemo njihovo stisko in verjamemo v njihovo zmago. Vabimo otroke, da svoji risbici dodajo tudi lepo misel in vabimo vas, dragi odrasli, da besedo srčnosti odraslim namenite tudi vi. Naj besede opogumljajo in sporočajo dobro. Risbo in pismo prosimo ustvarite na format A4, jih vstavite v kuverto in odpošljite na naslov Humanitarno društvo Enostavno pomagam, Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje. Mi pa bomo vse vaše izdelke, prejete do 20. decembra, skrbno predali v prave roke. Organizatorja projekta: Risalnica in Humanitarno društvo Enostavno pomagam ZA ENOSTAVNO LLPŠI BOZIC. Za več informacij obiščite www.enostavnopomagam.eu ali nam pišite na enostavnopomagam@gmail.com. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo ^ ^; j m i M IV - - -T-'* -i ki ga ne pozabiš Z več kot 395 kvadratnimi kilometri je Brač največji otok Dalmacije in tretji največji otok v Jadranskem morju. V dolžino meri približno 40 kilometrov, širok pa je v povprečju 12 kilometrov. Obale ima Brač nekaj več kot 180 kilometrov. Najvišji vrh je Vidova gora, ki je s svojimi 778 metri nadmorske višine najvišja gora vseh jadranskih otokov. Otok Brača je obkrožen s Hvarom in Šolto, na obali pa so najbližje mesti Split in Omiš ter celotna Makarska riviera. Od Ljubljane do Splita je nekaj manj kot 500 kilometrov (s postanki približno 5 ur vožnje z avtomobilom), potem pa vas iz največjega dalmatinskega mesta čaka še trajektna vožnja do mesteca Supetar, kar traja slabo uro. Brač spada med najbolj sončna območja Dalmacije; njegova povprečna poletna temperatura je 25 stopinj Celzija. iütJ BUL A . \ ■ I S* iJSftfe Hotelska ponudba na otoku Braču je med najbolj pestrimi med dalmatinskimi otoki. OTOK BRAČ WATERMAN SUPETRUS RESORT 4* 9 od 10 RELAXOVIH GOSTOV BI SE VRNILO NAJNIŽJA CENA V SLOVENIJI: DO 31.12. LAHKO PRIHRANITE DO 114 EUR NA OSEBO CENA VKLJUČUJE: 7 x ALL INCLUSIVE v sobi 1/2 TWC B/TT SAT TV S KL, LEŽALNIKI OB BAZENU (do zasedbe mest), NOTRANJI BAZEN, ZUNANJI BAZEN, WI-FI. Prvi otrok do 13. leta brezplačno, drugi otrok do 12. leta brezplačno (plača pavšal) v sobi z dvema odraslima, otrok od 12. do 18. leta 30 % CENE SO ŽE ZNIŽANE ZA POPUST ZA HITRE PRIJAVE - 15% (velja za prijave do 31.1.2021), DODATEN RELAXOV POPUST 4 % za prijave do 31.12.2020 (cene v ceniku so že znižane za ta popust), OPIS RESORTA: Kraj: Supetar na otoku Braču, 500 m iz središča mesta, 700 metrov do trajektnega pristanišča Plaža: 50 m, prodnata, možnost najema senčnikov, ležalnikov in brisač do zasedbe mest ob doplačilu Bazen: dva zunanja bazena s sladko vodo, prvi v velikosti 190 m2, drugi v velikosti 420 m2. Notranji bazen s sladko vodo (temperatura od 26 °C do 28 °C) v velikosti 25 m2, ležalniki in senčniki brezplačno do zasedbe mest. Storitev: ALL INCLUSIVE (glej opis) Klimatizirano: da Internet: Wi-Fi brezplačno Parkirišče: plačljivo, 4 evre na dan Ostalo: hotelsko naselje sestavlja več zgradb, centralna recepcija, glavna restavracija s »show cookingom«, a la carte restavracija v poletnem času (z doplačilom), bar ob bazenu, aperitiv bar, wellness center, spa center, fitnes, savna, masaža, manikura, pedikura, frizerski salon, 6 tenis igrišč, nov animacijski prostor s 500 sedeži za večerno animacijo, klimatizirani notranji animacijski prostor s 300 sedeži, mini klub za otroke od 4. do 12. leta (od 15. 4. do 1. 10.), možnost različnih vodnih športov (surfanja, jet ski, vožnja na banani, najem pedalinov in skuterjev), lokostrelstvo, odbojka na mivki, mini golf, menjalnica, najem vozil in koles, možna izposoja brisač z doplačilom. ALL INCLUSIVE vključuje: • samopostrežni zajtrk, samopostrežno kosilo in samopostrežno večerjo s solatnim bifejem • »show cooking« • popoldan kava, čaj in pecivo • pijačo pri obrokih in v all inclusive barih v naselju med 10. in 23. uro, v juliju in avgustu do polnoči (točene domače alkoholne in brezalkoholne pijače) • brezplačne senčnike in ležalnike ob bazenu (do zasedbe mest) • uporabo notranjega bazena (zaprt od 15. 6. do 15. 9.) • športne dejavnosti: tenis (1 ura na dan na sobo, glede na zasedenost), namizni tenis, mini golf, balinanje, uporabo igrišča za odbojko na mivki, lokostrelstvo z animacijsko ekipo (vse ob predhodni rezervaciji), uporabo fitnesa in jogging steze. AKCIJSKA CENA AVTOBUSNEGA PREVOZA Velja za prijave do 31.1.2021 99^ur = 69 EUR Informacije in rezervacije 031 377 893. Pohištvo po meri i Mariborska 103a, Celje l 031 720 657 ' ceje@akron.si www.akron.si 13 vwvw.fingust.si 03/492-71-30 Cesta na ostrožno 22, Celje DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.si ZAPOSLOVANJE 17 trgotur Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike; nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, komple-tiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjeno-sti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi z polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na triizmenski delovni čas, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. mulativno plačilo (fiksni in stimulativni, variabilni del), redna izobraževanja in usposabljanja, karierni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 24. 12. 2020. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B--kategorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. in proizvodni proces, sposobnost vodenja in koordiniranja manjših projektov. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje) Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Biro Ogis, Andrej Kuzma, s. p., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Kontrojor kakovosti (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo strokovne izobrazbe, osnovno znanje angleškega in nemškega jezika, osnovno delo s preglednicami in z računalniškimi omrežji, osnovno poznavanje operacijskih sistemov, pripravljenost in sposobnost timskega dela, dobro komunikacijo (možnost usposabljanja sodelavcev), zaželene delovne izkušnje na podobnem delovnem mestu, vozniški izpit B-kategorije, dobrodošle so izkušnje poznavanja standarda ISO 9001:2015, natančnost, fleksibilnost, sposobnost odločanja, delovna vztrajnost ter pripravljenost na večizmensko delo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. Tiskar (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju grafične dejavnosti - tiskanje na Heidelberg offset tiskarskih strojih, računalniško pismenost, izpit B-kategori-je, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposobnost timskega dela. Nudimo zaposlitev za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. Operater stroja (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo vsaj 1 leto na področju nastavljanja strojev, pripravljenost na večizmensko delo, veselje do tehničnega področja, samoiniciativnost, natančnost, oster vid, ročne spretnosti ter predvsem zanimanje in voljo do dela. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. Vodja skladišča (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Pričakujemo končano vsaj VI. stopnjo ekonomske ali logistične smeri, vsaj 3 leta izkušenj na področju vodenja, poznavanje skladiščnih procesov, sposobnost vodenja večje skupine sodelavcev, organizacijske sposobnosti, odgovornost, natančnost, pripravljenost za sodelovanje in usklajevanje nalog s sodelavci. Nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, dvo-izmensko delo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo končano osnovnošolsko ali srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje niso potrebne, ker bo vsak kandidat deležen natančnega uvajanja in priučitve na delo, pripravljenost na večizmensko delo. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, poskusno obdobje 6 mesecev, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost za profesionalni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Gep Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Viličarist (m/ž) (Latkova vas) Od vas pričakujemo poklicno izobrazbo, izpit za viličarja, delovne izkušnje na področju dela z viličarjem in skladiščnega poslovanja, izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s 3-me-sečnim poskusnim delom, delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in sti- Tehnični nabavnik -koordinator (m/ž) (Celje) K sodelovanju vabimo zanesljivega in motiviranega kandidata, od katerega pričakujemo izobrazbo vsaj V. stopnje ekonomske, tehnične ali logistične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju nabave (ni pogoj), aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje nabavnih postopkov, dobro poznavanje programov MS Office ter drugih orodij in informacijske tehnologije, zanimanje za tehniko, strojništvo @ MojeDelo.com Višji inženir za kakovost (m/ž) (Velenje) Pričakujemo VIII. stopnjo tehnične smeri elektro ali mehatronika, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje SAP ter programske opreme MS Office ... Gorenje Hi-sense Europe, d. o. o., Partizanska cesta 12, Velenje 3320. Prijave zbiramo do 13. 12. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Upravljalec CNC-strojev in robotov (m/ž) (Planina pri Sevnici) Zaposliti želimo dva upravljalca CNC-strojev. Pričakujemo izobrazbo strojne smeri, leto delovnih izkušenj in usposobljenost za delo na CNC-strojih. Tajfun Planina, d. o. o., Planina 41a, 3225 Planina pri Sevnici. Prijave zbiramo do 20. 12. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. GLS-kurir (m/ž) (Celje) Zaradi hitre rasti iščemo kurirja, ki bo opravljal storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk na obm-čju Celja z okolico. General logistics systems, d. o. o., GLS, pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec (m/ž) (Velenje) V kolektiv vabimo kandidate, ki jim večizmensko delo v proizvodnji ne predstavlja težav. Leplast, d. o. o., Preloška cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 3. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodaje v trgovini/namestnik (m/ž) (Celje) Ste pripravljeni dati vse od sebe, da bi prodali? Ali radi delate v dinamičnem okolju z izzivi? Uživate v skupinskem delu? Če je vaš odgovor da, ste oseba, ki jo iščemo. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 16. 12. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pripravljalec proizvodnje (m/ž) (Velenje) Opis nalog: priprava proizvodnje in skrb za nemoteno delovanje, pomožna dela (kot so stiskanje odpadkov, odpisi materialov, preskrbljenost zaposlenih s po-trošnim materialom in podobno). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Rogaška Slatina) Želiš postati del podjetja, ki združuje tradicijo in sledi novim smernicam? Potem je to delovno mesto lahko tvoj naslednji izziv! Atlantic Droga Kolinska, d. o. o., Kolinska ulica 1, 1544 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 12. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir v IT-podpori (m/ž) (Izlake) K sodelovanju vabimo osebo z dobrim poznavanjem orodij za razvoj informacijskih rešitev, posebej na ravni upravljanja podatkovnih baz, osebo s poznavanjem jezika SQL in konceptov relacijskih podatkovnih baz. Zaželene so tudi izkušnje pri uvajanja in podpori ERP-rešitev. Zahtevano je napredno poznavanje MS Office orodij. ETI elektroelement, d. o. o., Obrezija 5, 1411 Izlake. Prijave zbiramo do 18. 12. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) (Celje Hudinja) Delo izbranega kandidata: prodajanje, svetovanje in informiranje kupcev, polnjenje in urejanje polic, reševanje reklamacij. Merkur trgovina, d. o. o., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 14. 12. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Varnostnik z orožjem (m/ž) (Celje) Kaj pričakujemo: II., III., IV. ali V. stopnjo šolske izobrazbe poljubne smeri, zaželen opravljen NPK za varnostnika ali končana srednja šola za poklic tehnik varovanja, usposobljenost za posest in nošenje orožja ... Aktiva varovanje, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skrbnik ključnih strank (m/ž) (PE Celje) Glavne naloge in odgovornosti: razvoj sodelovanja z obstoječimi in novimi kupci na dodeljenem terenu, vezanim na dostavne poti, prioritetna usmerjenost na ključne kupce, doseganje postavljenih planov prodaje po kupcih - realizacija visoke stopnje lojalnosti ključnih kupcev, odgovornost za profitabil-nost na dodeljenem območju ... Inter cars INT, d. o. o., Pot k sejmišču 33, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 1. 1. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec energetik (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: izvaja vzdrževanje delovanja energetskih naprav, kontrolira obratovanje hladilnih sistemov in vzdržuje naprave ter za ostala dela. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT Lea Debeljak je odigrala odlično v prelomnih trenutkih. V sredini je trener Damir Grgić. Levo sedi njegov pomočnik Jure Krajnc, desno je športni direktor kluba Uroš Kranjc. Cinkarna najprej zmlela Ježico, nato pripravila senzacijo v Jadranski ligi Kje so meje mlade celjske košarkarske ekipe? Košarkaricam Cinkarne je uspelo presenečenje, v dvorani Gimnazije Celje - Center so v ligi Waba premagale favorizirano bolgarsko Montano z 78:72. Mlada ekipa trenerja Damirja Grgića se je izkazala z izvrstno predstavo. Na parket je celjski strateg poslal vseh enajst igralk, blestele pa so Lea Debeljak z 20, Snežana Bogiče-vić s 14 ter Blaža Čeh in Mojca Jelenc s po 10 točkami. DEAN SUSTER To je bila druga zmaga v mednarodni regionalni ligi zelo mlade celjske ekipe, ki se bo v državnem prvenstvu jutri v Kranju skušala oddolžiti Triglavu za domači poraz. Ježico zadržale pod 50 V prvem delu slovenske lige so Celjanke na gostovanju izgubile z Ježico z enajstimi točkami razlike, v petek pa so se Ljubljančankam oddolžile z dvojno mero, saj so jih na-digrale z 72:49. Poznalo se je, da se je v ekipo vrnila odlična Srbkinja Snežana Bogičević, ki je bila s 17 točkami najboljša strelka derbija. Dve točki manj je dosegla Lea Debeljak, ki jo je trener Damir Grgić uspešno izvlekel iz manjše krize. »Morda se čudno sliši, toda nisem zadovoljen z igro svojih varovank, ki so storile preveč napak. Same so si ustvarile psihološki pritisk. Bile so boljše od nasprotnic, toda do prave igre jim manjka še veliko. Mlade so in nihanja so povsem pričakovana. Ekipa Montane je absolutna favoritinja, kar pa ne pomeni, da se ji ne zmoremo uspešno upirati. Pričakujem, da bodo naše igralke bolj sproščene,« je razmišljal Grgić. Brez napetosti v končnici In prav to se je v torek tudi zgodilo. Njegove mlade varo- Predsednik kluba Borut Kop: »Zaradi izjemnih mladih igralk bom še vztrajal pri vodenju kluba v teh težkih časih.« vanke se niso ustrašile Bol-gark. Bile so izjemno agresivne, tekmice so utrujale že na njihovi polovici. Ko jim je steklo v napadu, so dobile dodatno samozavest. Pri njihovem vodstvu s 27:21 je zadišalo po senzaciji. Izkušene gostje so v 34. minuti povedle s 63:61 in kazalo je, da bodo strle odpor Celjank. Toda dve zadeti trojki Lee Debeljak sta bili začetek preobrata za delni izid 17:6. Posledica je bila celo mirna končnica. »V prvem delu smo gostjam dopustile preveč protinapadov. Bile smo zelo motivirane in odpravile napake. Mednarodna tekma je bila dobra priprava za jutrišnji derbi slovenske lige,« je dejala re-prezentantka Debeljakova. Gostujoči trener Stefan Mi-hajlov je imel precej težav s Snežano Aleksić (izkazala se je z osmimi asistencami), ki jo je že napodil v slačilnico, nato pa jo poklical nazaj, ko je ekipi tekla voda v grlo, a je bilo prepozno. Celjsko ekipo je pohvalil za bojevitost. Različna Grgićeva pedagoška pristopa Trener Damir Grgić je skrival navdušenje, potem pa začel: »Ja, vsekakor gre za senzacijo, za veliko zmago. Naše igralke so se sprostile po zmagi nad Ježico. Čestitam jim. In tudi vsem v strokovnem štabu. Montana je eden izmed favoritov za končno zmago v ligi Waba. Ko so naše igralke sproščene, lahko uspešno igrajo tudi proti najboljšim. Uvidele so, da so kakovostne navkljub mladosti.« Grgić je v nekaj dneh predstavil dva pedagoška pristopa. Na tekmi z Ježico se je hudoval nad igralkami in jih nenehno priganjal, proti Montani pa jih je predvsem miril in hrabril, kar je bilo povsem ustrezno. »Odločilna je bila naša taktič- na priprava. Nenehno smo pritiskali na njihove branilke. V drugem delu smo grešili vsaj pet neoviranih metov. Morda bi lahko že prej visoko povedli. Je pa zato zdaj zmaga še slajša.« Tudi v napadu so bile Celjanke taktično odlično usmerjene, Grgić pa je določene igralke priganjal na posamične akcije. »Izkoristili smo slabšo obrambo gostujočih branilk. To smo res dobro izvedli,« je znova svojo ekipo pohvalil Grgić. Jutri bo sledilo gostovanje v Kranju. Triglav je v Celju slavil s 73:70 in ima trenutno na vrhu lestvice eno zmago več. »Rebeka Abra-movič je trenutno v vrhunski formi. Vsekakor jo moramo zaustaviti, če hočemo zmagati. Pričakujem zahtevno tekmo. Poskušali se bomo oddolžiti Kranjčankam za poraz v Celju. Upam, da se bodo naše igralke uspele spočiti po dveh zahtevnih obračunih,« je zaključil Grgić. Cinkarna se v tej sezoni ne more zanašati na končnico, v kateri bi lahko nadoknadila zaostanek iz rednega dela. V kaotičnem času lahko pride do prekinitve lige, zato je tedaj priporočeno imeti vodilni položaj v rokah. Foto: Andraž Purg - GrupA »Zelo sem ponosna na našo ekipo« Snežana Bogičević Snežana Bogičević je doma iz Srem-ske Mitrovice. S 15 leti se je preselila v Beograd in zaigrala za Crveno zvezdo. Pred poldrugim letom je 23-letna Srbkinja okrepila Cinkarno. Oče je bil nogometaš, mama pa rokometašica. Zacelili ste poškodbo. Kako je z zdravjem vaših najbližjih? Hvala bogu, vsi so v redu. Vsi pazimo nase in na druge. Moramo, treba je biti odgovoren. Potrpežljivost bo odločilna. Kdaj ste bili nazadnje doma? V mesecu avgustu. Od tedaj sem v Celju. V Srbijo se ne bom vrnila še precej časa. Bolje, da zdaj ne grem. Bolj varno je zame, za soigralke, za vse. Kako vam gre pri študiju? Po zaključeni gimnaziji sem se vpisala na Beograjsko bančno akademijo, kjer se usposabljam v ekonomiji. Gre za zasebno fakulteto, ki ima akreditacijo. To je bila zame ena redkih možnosti, da sem združila vrhunski šport in študij. Zaključujem tretji letnik. Diploma bo zame zelo pomembna, namreč nikoli ne veš, kaj te čaka na športni poti. Prav vaša poškodba je zaznamovala začetek Cinkarnine sezone. Ob vaši vrnitvi so se zmage začele nizati. Zelo sem ponosna na našo mlado ekipo. Proti Montani smo odigrale ekipno, ni bilo posameznic, ki bi se izpostavljale. Izpolnile smo vse naloge, ki nam jih je dal trener. Upam, da bo tako tudi jutri v Kranju. Vsekakor verjamem v nadaljnje uspehe svoje ekipe. Čeprav imate le 23 let, ste od nekaterih igralk starejši tudi za sedem, osem let. Kateri so razlogi, da ste na kolena spravili precej dražjo ekipo? Želja, volja, energija in seveda nekaj športne sreče. Obenem ne smemo pozabiti na kakovost, ki jo nedvomno imamo. Lahko obranite naslov prvakinj? Vsekakor. To pravim z določeno podlago. Imamo trenerje, ki so odlično strokovno podkovani. Vsak dan se lotevajo detajlov, vsak dan opozarjajo igralke na napake in jim odpravljajo slabosti. Vsem dekletom se posveča pozornost na igrišču in izven njega. To že leta daje rezultate in zakaj ne bi tudi letos. Se vi pripravljate za odhod? Vsekakor. A naj pojasnim. Jaz se na to pripravljam od prvega dneva, ko sem prišla v Celje. To je bila odlična poteza. Tu se učim iz dneva v dan, delam korak za korakom. Izbrala sem idealno sredino pri mojem prvem odhodu iz Srbije. Tu je vzpostavljen odličen sistem. Niti slučajno ne razmišljam, da moram izjemno odigrati vse tekme in posledično čakati na ponudbe bogatejših klubov. Najprej moram biti pripravljena za tak korak. Nočem preskočiti pet stopnic, pa se spotakniti na šesti. Naš trener daje vse od sebe. Po njegovi zaslugi se gradim kot osebnost, jasno, tudi kot košarkarska osebnost. DŠ ŠPORT 19 Celjanke in Dobovčani še niso oddali niti ene točke Tokrat gladko premagale državne prvakinje Nogometašice Celja, ki so bile državne prvakinje v dvoranskem nogometu v letih 2015 in 2016, trenutno premočno vodijo na lestvici štiričlanske slovenske lige v dvoranskem nogometu. DEAN SUSTER Po petih krogih imajo vseh petnajst točk in položaj na vrhu pred končnico jim nikakor ne sme uiti. Skoraj »teniška kravata« Že dvakrat so bile boljše od aktualnih državnih prvakinj, ekipe Slovenskih goric. V prvem dvoboju so v dvorani I. gimnazije v Celju slavile z 1:0, potem ko so ves čas napadale, gostje pa so nevarno pretile v protinapadih. Tedaj je edini gol dosegla Vanja Tanšek. Večkrat so se priložnosti ponudile Klementini Mavhar, a zmage sredi oktobra ni uspela potrditi. V petek se je v Spodnjem Du-pleku Mavharjevi popolnoma odprlo. Za vodstvo s 4:0 je zadevala sama, po golih Vanje Tanšek in Patricije Pesjak se je končalo s 6:1 za gostje. »Naslov vrniti v Celje« Obe ekipi sta odigrali najboljši tekmi v sezoni. S tem se je strinjal tudi trener Ce-ljank Drago Adamič: »Čestitam igralkam obeh ekip za izvrstno predstavo. V tem trenutku smo boljši od aktualnih državnih prvakinj, kar smo tudi dokazali. Dekleta so se držala dogovora, izpolnila so taktične zamisli in posledica je zelo dober re- Klementina Mavhar v Celju ni zatresla mreže Slovenskih goric, v Spodnjem Dupleku pa je s štirimi goli pravzaprav sama odločila derbi. Član Dobovca Kristijan Čujec (v beli majici) je v 120. nastopu za izbrano vrsto dosegel dva gola. NA KRATKO Povišali prednost Celje: Po nepopolnem 16. krogu v prvi slovenski nogometni ligi je Celje po remiju z Olimpijo povečalo prednost pred zadnjeuvrščenimi klubi. Zdaj ima sedem točk več od zadnje Gorice in štiri od Aluminija, za njim je tudi Bravo, ki ima tekmo manj. Olimpija je povedla po veliki napaki celjske obrambe. Gostitelji so bili za dobro igro nagrajeni šele v 86. minuti, ko je po odličnem prodoru izenačil Mićo Kuzmanović. Celjani so se nato pripravljali na dve gostovanji; včeraj so potovali v Sežano, v soboto se bodo odpravili v Novo Gorico. Tudi zato niso zmogli uslišati prošnje Olimpije, ki je želela igrati kasneje. Iz celjskega tabora so še sporočili, da niso brisali komentarjev, ki so jih prejeli na družbeno omrežje po porazu z Bravom. Kratka evropska epizoda Obrenovac: Odbojkarice Sip Šempetra se poslavljajo od pokala Cev. Na tekmi osmine finala jih je v Obrenovcu izločila domača ekipa Tent s 3:0. Šempetranke so v uvodnem nizu osvojile 21 točk, kasneje pa le še 11 in 17. Gostiteljice iz dežele svetovnih prvakinj so imele reči pod nadzorom. Pri gostjah, ki so bile slabše v vseh elementih, je še najboljšo predstavo pokazala Nika Markovič, z 12 točkami je bila tudi najučinkovitejša v svoji ekipi. Varovanke Bena Božiča zelo dobro igrajo v domačem prvenstvu. V Kamniku so bile s 3:2 boljše od državnih prvakinj. Do zmage so prišle predvsem po zaslugi odličnih začetnih udarcev. Najbolj učinkovita pri Savinjčankah je bila Nika Markovič z 18 točkami. Prvič sta tekmovala že pred sezono Celje: Svetovni pokal deskarjev na snegu v paralelnih disciplinah, ki se bo začel 12. decembra v Cortini d'Ampezzo, bi letos moral imeti enajst postaj, a tri so svoje tekme že odpovedale. Badgasteinu in Blue Mountainu se je pri odpovedi pridružil italijanski Piancavalo. Celjana Rok Marguč in Tim Mastnak bosta znova v deskarski karavani. »Do letos se nikoli nisem primerjal s tekmeci, da bi z njimi tekmoval v paralelnih dvobojih. To je bila moja letošnja novost, primerjal sem se lahko s Poljaki, Japonci, Mastnakom in še nekaterimi. Na tekmah bomo videli, ali se bo to izkazalo kot dobro, zaenkrat pa sem zadovoljen,« je povedal Rok Marguč. »Res je, da smo odlično pripravljeni, a odlične pogoje so imeli tudi drugi. Letos je povsem drugače, kot je bilo lani, ko smo imeli drugačne razmere in so se pokazale razlike. Lahko rečem, da bodo letos rezultati bolj realni,« pa meni Tim Mastnak. (DŠ) zultat. Iz treninga v trening napredujemo, dekleta vedno bolj sprejemajo moje ideje futsala. Čeprav nas čaka še ogromno dela, smo na pravi poti. Želja vseh je, da bi po dolgih sušnih letih pripeljali naslov prvaka nazaj v Celje. Moram pohvaliti svoje igralke, od prve do zadnje so zelo predane vadbi in pravi užitek je delati z njimi. Želim si, da bi v soboto v zadnji tekmi v letošnjem koledarskem letu ponovili kakovostno predstavo in premagali Sevnico ter dokazali, da se trenutno v Celju igra najkakovostnejši futsal v državi.« Popoln tudi Dobovec Adamovičeve varovanke so doslej dale 31 golov. Prejele so zgolj štiri, dva v Sevnici, ko so bile prvič in zadnjič v tej sezoni v rezultatskem zaostanku. Na Celjskem je marsikaj v znamenju futsala. Slovenska moška reprezentanca je v torek v Laškem začela kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu. Z 12:1 je premagala Švico. V naši ekipi so bili štirje člani Dobovca, ki je odličen v slovenski ligi. Zmagal je na vseh desetih tekmah, pred Ptujem ima šest točk naskoka, pred Litijo, pri kateri bo gostoval jutri, pa kar enajst. Derbi z južnimi sosedi odpovedan Vse manj je možnosti, da bi rokometaši Celja Pivovarne Laško ponovili spomladanski dosežek in se ponovno uvrstili v nadaljnje boje v ligi prvakov. V devetem krogu skupinskega dela so namreč z 31:29 izgubili v Zaporožju proti Motorju. Kar devet golov je dal Žiga Mlakar, ki bi bil ponovno zelo motiviran danes v Zlatorogu proti ekipi Zagreba, za katero je nazadnje igral pred vrnitvijo v matični klub. Toda »balkanski el klasiko« je odpovedan zaradi okužb v zagrebški ekipi. Nov datum tekme bo določen naknadno. Celjani so v dvanajstem krogu 1. slovenske lige premagali Maribor. Povedli so s 5:0, tolikšna je bila razlika tudi ob koncu srečanja, 29:24. Po pet golov sta dala David Razgor in Tim Cokan. DŠ Foto: SHERPA MALI OGLASI / INFORMACIJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. TANOV Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče in tete JOŽEFE KLANČNIK iz Celja (24. 1. 1932 - 24. 11. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja, cvetje in sveče. Mnogi ste z nami sočustvovali od daleč. Hvala vam. Hvala pogrebni službi Veking in gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni Imate dial i kdo ad vadi h 1 MOTORNA bližnjih težave z alOolrnloniO 1 1 VOZILA AA in Al-Anrn lahko oomogvta. Korta etozra 1 4oh olike : www.aa-slove nia.si (tel.: 0351802 710); PRODAM R 4, letnik 1988, odlično podvozje, nevozen, prodam za 300 tOR. Telefmn kk1 941- ra svojje in pr ijatelje: www.al-anon.si (teli 031 744 72p) 5р7 1149 Draga mama Ana. Ti nisi umrla, le daleč, daleč si, v naših srcih boš živela ti, dokler živimo mi, takrat se snidemo spet vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, prababice, babice, tete, tašče, svakinje in prijateljice ANE ŠTORMAN iz Vrha nad Laškim (13. 7. 1933 - 29. 11. 2020) ki nas je zapustila na prvo adventno nedeljo, se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala vnuku Maticu za prebran govor mami Ani. Zahvaljujemo se zdravnici družinske medicine dr. Simoni Grasselli iz ZD Celje za vso skrb in pomoč. Zahvaljujemo se tudi patronažni službi ZD Laško, posebej patronažnima sestrama gospe Tanji in gospe Zaliki, ki sta ji pomagali v zadnjih dneh. Zahvaljujemo se tudi Komunali Laško za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v svojem srcu in lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni GOLF IV, letnik 2004,5 vrat, registriran vse I gto 2021, prodam za 1.400 j UR. Telefon 041 951-527. 1189 STROJI PRODAM RAZŠIRJENA platišča z gumami, čelni nakla-dalec za traktor Univerzal, čelno hidravliko za traktor Lamborgini 60, Zetor 5245 ali 6245 in Deutz Fahr Agrolux 410,801 mešalec Inox za meso ali testo in »mikser« lnox prodam. Telefon 041 999-910. p KUPIM TRAKTOR, lahko je v okvari, poškodovan ali brez dokumentov in ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 040 507-060. 1081 TRAKTOR, kmetijske priključke in kiper prikolico kupim. Telefon 068 161 662.1194 PRODAM PRAŠIČE, težke od 40 do 130 kg in 250 kg, prodam. Doma pridelana hrana, dostava. Telefon 031 524-147. n PRAŠIČE, teVke od 30 4o 250 kg ter izločene svinje (čo0e) prodamo. Sprejemamo naročila za breje svinje mladice. Možna dostavtii domača drana. Telefon 031 311476 o ir KOKOŠI nesnice jarkice, tik pred nesnostjr, prodamo. Telefmn 07K 859-446. p BIKCA, starrga 5 mosecev, podani. Telefon 041816-119. 1188 PVAŠIČE rlomriče ozreje, različni6 tež, za zakol ali nadrljnio reji, iL izločene svinje prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.n DVE telici pasme limuzin, težki od 250 do 300 kg in bikca simentalca, težkega 250 kg, prodam. Telefon 041 480-486. 1178 PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega s kuhano domačo hrano, prodamo. Telefon 031 497-410. 1179 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne, grahaste in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČA, težkega 150 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 621-283. 1191 PRAŠIČA, težkega od 150 do 180 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Možen prevoz ali zakol. Telefon 031 782-708. 1200 PRAŠIČA za zakol, težkega približno 180 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodamo. Telefon 070 808-560. 1201 TELIČKO simentalko, težko 170 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 1196 BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, težkega 300 kg, lokacija Šentjur, prodam. Možna dostava. Telefon 041 818-894. 1195 KUPIM Ni reLr da je odše0 - nikoli nn bm! UjeV čč naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš Ooeak spremljal v tišin i. ZAHVALA Ob b oloči izgubi ljubljenegaočota, strica, starega ata in pradedija KARLA JAKOBA iz Pristove 2, Dobrna (3. 11. 1938 - 30. 11. 2020) see iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izražena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala pogrebni s-užbj Usar za organizacijo pogreba in gospodu župniku Milanu Strmšku za cerkveni obred. Zahvaljujemo se vsem izvajalcem sanitetnih prevozov. Hvala zaposlenim v podjetju Hemodial v Vojniku za pomoč pri zdravljenju v zadnjih treh letih, še posebej gospe Renati. Hvala gospodu zdravniku Muameru Mušiču, gospe Tatjani Jager in patronažni sestri gospe Simoni za vso zdravniško oskrbo. Hvala tudi pokojnikovi snahi Ireni za vso domačo oskrbo in podporo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Od našega dragega pokojnika smo se poslovili 4. decembra 2020 na Dobrni. Zal smo se zaradi ukrepov zoper covid-19 lahko poslovili le v ožjem družinskem krogu brez pogrebne svete maše in govora. Spominjali se ga bomo kot dobrega (človeka, ki nas je vedno polnil z modrimi besedami in noe cto zadnjega dne zabmvalr svojimi šolami. Žaeujoči: otroci Kristina, Drago- Norbert in Evgen z družinamv, nečakinja Herto ten ostalo sorodstvo PRODAM JEČMEN, večjo količino, ugodno prodam. Telefon 031 350-928. 1192 VINO, belo, rdeče, modro frankinjo, koruzo v zrnju in ječmen, prodam. Morna dostava, igodna cena. Te lefon 041 382-705. p KRMNI črmni krompir ter več sort jedilnega krompirja prodana Možna dostkva. Te ld-f6n 04l 742-334. p OSTALO SUHAbubva drva prodam. Telefon 031 8 51-4ej. p SLAMO v okroglih balah, rezano, fi 140 in cisterno, 280 I, za rezervne dele, prodam. Telefon 041 880-4Г8, 04(0 412-480. 1190 KOKOŠI pred nesnostjo, bele in rjave ter kakovostna krmila v prodaji na farmi Zg. Roje, Šempeter v Savinjski dolini. Telefon (03) 000-14L0. p KAD, kovinsOo, za gtlje npe prašičev (»irni-ro«), raone električne pripomotke Bvsrh v tvvrkv (vrklnik, Vtčsil loa ia parket, rnzal-tiitrmj) prodam. Telefon (03) 5730-101. 1197 PRODAM DEBELE, suhe krave in telice, plačiln takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š 0ITANE krave in telice za zakol, po šitši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-22V. p K4NJE vseh pasem, za rejo ali zadol, Uupim. Telefon 068 161-662. 1194 SUHA drva prodam. Možna dostava Celje in okolica. Telefon 041 442-999. 1159 SUHA jelševa drva prodam. Telefon 031 587055. 1158 SUHA bukova drva, metrska in prašiča za zakol, domača reja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 888-543. 1180 novi tednik Vedm 1 илшој/ DRUŠTVO Ozara Celje, Pisarna za informiranje in svetovanje, Kocenova ulica 4, 3000 Celje, ki nudi pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, je v času epidemije razširilo delovanje tudi na druge osebe, ki so se znašle v stiski in bi potrebovale pomoč. Dosegljivi smo na e-pošti: tanja. mlac@ozara.org; stacionarni telefon (03) 492-5750, službeni telefon 070 550-667. Strokovna delavka: Tanja Mlač. bp IŠČEM moškega za pomoč na kmetiji. Telefon 041 480-486. 1178 Z VESELJEM vam odpeljemo višek hlevskega gnoja. Telefon 041 763-763. 1198 od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 lil kanal 673 kanal 306 telemach kanal 271 kanal 152 r ^ POKRAJINSKI MUZEJ CELJE L J. МШШШбМ©: рдашшж: i; -j -lfti . ,» - . fV '.i' ŽIVLJENJE, DELO, ZAPUŠČINA 7 V V ^ ; KOLUMBOVA HCl ALMA M. KARLIN ZA VSE NAROČENE PUBLIKACIJE BREZPLAČNA POŠTNINA NOVI REPORTER MAGAZIN POSEBNA IZDAJA REVIJE REPORTER www.reporler.sl IZ VSEBINE: • 30 LET PLEBISCITA: SPOMINI NOVE GENERACIJE POUTKOV • ZNANI SLOVENCI IN PREŽIVLJANJE K0R0NAČAS0V • REPORTAŽE: FELDNIARŠAL RADETZKY SE VRAČA V TIVOLI, ZVONČKI ZA ALM0 KARLIN, VINAR Z JAJCI • MILIJONSKI BANKROTI ŠPORTNIKOV • KAJ POČNE DANES ŠPELA PRETNAR • IDEJE ZA DOMAČE SPA RAZVAJANJE • MODNA VROČICA MRZLE ZIME • RECEPTI: DARILA ZA SLADOKUSCE • LJUBEZENSKA ZGODBA: USODNA PRIVLAČNOST INFORMACIJE 21 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. V SPOMIN 6. decembra je minilo leto žalosti, kar nam je tragična usoda vzela naša draga SEBASTIJANA BEVCA in SIMONA KRIŽNIKA Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunih grobovih, prižigate svečke in ju ohranjate v lepem spominu. Za vedno v naših srcih: njuni najdražji Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, prababice, sestre in tete MARIJE SEKIRNIK rojene Vrečko iz Šentjurja, Na livadi 2 (1934 - 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene tolažilne besede in darovane sveče. Zahvala osebju ZD Šentjur, gospodu župniku Čonču za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Zagajšek. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Zahvala V 88. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in tašča PAVLA SELIC rojena Golouh (5. 6. 1933 - 29. 11. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Komunale Laško in trobentaču. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Za vsa dela tvojih rok naj ti poplača dobri Bog. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, prababica, tašča in sestra MARIJA PLANKO (9. 12. 1939 - 15. 11. 2020) Od nje smo se poslovili, glede na trenutne razmere, v ožjem družinskem krogu. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane sveče in svete maše ter izrečena sožalja. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali. Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi SLAVKO KLINAR iz Debra 39, Laško (4. 5. 1940 - 26. 11. 2020) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Laško, Komunali Laško, gospodu nadžupniku Roku Metličarju za opravljen obred in trobentaču Mihi za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Z žalostjo v srcu: žena Vida, hčerki Magda in Slavica ter sin Marko z družinami L 106 Sporočamo vam, da nas je 30. novembra 2020 zapustil naš ata, dedek in pradedek MARTIN BOHORČ železničar v pokoju, rojen 6. 11. 1935 Od njega smo se skromno poslovili 8. decembra 2020 na mestnem pokopališču v Celju. Ohranimo ga v lepem in trajnem spominu! Žalujoči: Branko, Robi in Darko z družinama ter vnučki ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in babice ANE ŠEPETAVC (6. 9. 1957 - 29. 11. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še posebej osebju Doma starejših občanov SeneCura Vojnik ter zdravstvenemu osebju Covid -7 oddelka Splošne bolnišnice Celje. Hvala gospodu župniku za lep obred. Naj spomin na drago Ano nikoli ne ugasne. Žalujoči: sin Jure in hči Maja z družino p p Prehitro ugasnilo tvoje zlato je srce. Nastala velika je praznina, zaskelela strašna bolečina, a v naših srcih boš živel, nikoli od nas ne boš odšel. ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi in nepričakovani izgubi našega dragega moža, atija in dedija FRANCA BRGLEZA s Hudinje v Celju (20. 9. 1950 - 29. 11. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ga poznali kot ljubečega, predanega, nasmejanega in vedno pozitivnega človeka. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani. Hvala vsem za besede tolažbe, ustno in pisno izražena sožalja in darovane sveče. Vsak trenutek s tabo je bil pravo veselje. Pogrešamo te: žena Marija, hči Simona, sin Franci z Nino in vnukinji Zoya in Alexandra Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas, še korak mi je znan, ko sprašujem zaman, zakaj te več ni . ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, botrce in prijateljice FANIKE TRUPEJ iz Spodnje Rečice 82 (4. 3. 1960 - 25. 11. 2020) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem Thermane Laško za darovano cvetje, sveče, prispevke in besede podpore. Posebna zahvala visceralnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za vso oskrbo. Hvala vsem, ki boste postali ob njenem grobu v Šmiklavžu. Žalujoči: vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 91. letu zapustil dragi mož, oče, dedek in brat ŠTEFAN KRIVEC iz Poženelove ulice 12 v Laškem Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 12. decembra, ob 12. uri na pokopališču v Laškem. Žara bo na dan pogreba od 11. ure v tamkajšnji poslovilni vežici. Zaradi izrednih razmer bo pogreb v ožjem družinskem krogu. Žalujoči: vsi njegovi 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Zdravstvene ustanove SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE Vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, ponovno obveščajo, da Splošna bolnišnica Celje ni več vstopna točka za testiranje na novi koronavirus. Vstopna točka za testiranje je ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku. V Splošni bolnišnici Celje so ponovno vzpostavili posebno telefonsko številko, na kateri lahko poiščete želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro je 03 423 30 79. Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer: od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27 ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89. Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo. V primeru, da pri hospita-liziranem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran. Omejen je program nenuj-nih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti, ki jih bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili. V Splošni bolnišnici Celje so prepovedali obiske hospi-taliziranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 minut. Obiskovalci na obisk pridejo s svojo zaščitno masko, ki si jo namestijo pred vstopom in jo nato nosijo ves čas obiska. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen. Spremstvo porodnice pri porodu je do nadaljnjega še dovoljeno. Več na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani bolnišnice. Zdravstveni dom Celje Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, pa so še naprej odprti dosedanji vhodi. Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Covid cona ZD Celje: vsak delovni dan od 7.30-17.30 po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: ZD za odrasle (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200, za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285, za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270 ZP Štore (v ordinacijskem času) 03 780 23 10 ZP Vojnik (v ordinacijskem času) 03 780 05 00 ZP Dobrna (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40 Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujočega stanja pokličite 112. Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh. Dežurna služba zobozdravstva ob sobotah, nedeljah in praznikih v ZD Celje Telefon 03 54 34 360 Sobota: 8.00-13.00 Nedelja: 8.00-13.00 (tudi med prazniki) URGENTNI CENTER CELJE (pon-ned: 24 ur) na tel. št. 03 423 30 79 V urgentnem centru Celje naj pomoč poiščejo le tisti pacienti z okužbo ali s sumom na okužbo z novim koronavirusom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. CELJSKE LEKARNE Spremenjen odpiralni čas dežurne lekarne v Celju: Lekarna Center bo do preklica zaprta ponoči od 21.00 do 7.00. Od preklica bodo odprte krajši čas naslednje lekarne: Lekarna Planet: ponede-ljek-sobota: 8.00-19.00 Lekarna Citycenter: po-nedeljek-petek: 9.00-18.00, sobota: 8.00-18.00 Lekarna Gregorčičeva: po-nedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00 Lekarna Laško: ponede-ljek-petek: 7.30-19.00; vsak drug teden 7.30-17.00, sobota: 8.00-12.00. Delovni čas ostalih lekarn ostaja nespremenjen. Odpiralni čas lahko spremljate na njihovi spletni strani. Knjižnice Do preklica oziroma spremembe vladnega odloka deluje v knjižnicah brezstična izposoja. Dovoljen je osebni prevzem knjig pri vhodu pred knjižnico, kjer je zagotovljen minimalen osebni stik. Želeno gradivo lahko naročite s pomočjo aplikacije Moja knjižnica ali po telefonu. Tudi vračila gradiv potekajo nemoteno. Vse podrobnosti lahko preverite po telefonu v svoji knjižnici. sport@nt-rc.si Delovni čas trgovin CITYCENTER CELJE V skladu s trenutnim vladnim odlokom so v Citycen-tru Celje odprte le določene prodajalne. Vse aktualne informacije o poslovanju nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so vam na voljo na Facebookovi in spletni strani https://www. city-center.si/. Megamarket Interspar in drogerija dm-drogerie markt sta odprta od ponedeljka do sobote od 7.00 do 20.45, nedelja in prazniki zaprto. Drogerija Müller: ponedeljek-sobo-ta od 7.00 do 20.30. Sensilab in Premium Pet Boutique: ponedeljek-petek od 9.00 do 20.00 ter v soboto od 8.00 do 20.00. Celjske lekarne in Bi-otopic: ponedeljek-petek od 9.00 do 18.00 ter v soboto od 8.00 do 18.00. L'Occitane: po-nedeljek-sobota od 10.00 do 18.00. Baby center (v omejenem obsegu): ponedeljek-so-bota od 10.00 do 19.00. Optika Clarus: ponedeljek-petek od 10.00 do 17.00; sobota od 10.00 do 15.00. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): ponedeljek-petek od 8.00 do 14.00; sobota od 8.30 do 12.00. Osebni prevzem dnevno sveže ponudbe »to go«: Restavracija Interspar -prevzem v Megamarketu Interspar, Čokoladni atelje Dobnik, Teta Frida, Pek Matjaž, Pizza Špica. Naročene izdelke lahko prevzamete ( »click&collect«): A1, Baby center, Big Bang, Hervis, Mass, Rossi sport, Sger-mobil, Telekom Slovenije in Top Shop. Cvetličarna Gardenia - dostava cvetja na dom v Celju, po predhodnem naročilu na 05 934 66 06. PLANET TUŠ CELJE Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 20.00, nedelja in prazniki zaprto. Tuš hipermarket je v decembru odprt od 7.00 do 20.00. V nakupovalnem centru nemoteno obratujejo: Tuš hipermarket, Tuš drogerija, Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo ter njihove obratovalne čase. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE: - vzgojno-izobraževalne ustanove (izobraževanje na daljavo) vrtci (izjema so otroci staršev, ki opravljajo dela, pomembna za delovanje družbe in države oziroma starši, ki potrebujejo nujno varstvo) - javni potniški promet (izjema so taksi službe) - nastanitve (hoteli), - gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari, - zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...), - športno-rekreacijske dejavnosti, fitnes centri, - kinematografi, - diskoteke in nočni klubi, - kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije), - storitve iger na srečo, - frizerski in kozmetični saloni, - avtopralnice, - knjigarne. USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO: - prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalnah, - lekarne, - prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki kamor sodijo tudi optiki, - tržnice (izjema velja za organizirane javne tržnice, za katere velja tržni red, ne pa za premične stojnice), kmetijske prodajalne (lahko prodajajo tudi npr. gradbeni material), - bencinski servisi, - banke in zavarovalniške storitve, - pošta, - dostavne službe, servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske in avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), izjema velja tudi za avtovleko, dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo te storitve, prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, sta lahko v prostoru prisotna izvajalec in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava in jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti, - gradbena dela v oziroma na naseljenih gradbiščih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki, - trafike in kioski za prodajo časopisov in revij, - druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti zdravja. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 10. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 11. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 12. december 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 13. december 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 14. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 15. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 16. december 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 Celjske lekarne, Optika Val-lis, Banka NKBM. V torek, 15. 12., odpira vrata nova prodajalna za male živali Tačka. Prevzemno točko imajo: A1, Od A do Ž, Decathlon, Cvetličarna IN, obutev Proalp ter Restavracija Tuš in kavarna in slaščičarna De la Creme. Mogoč je nakup živil s prevzemom v prtljažnik vozila v okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com. Informacije glede poslovanja nakupovalnega središča in posameznih prodajaln so navedene na spletni strani ter na Facebooku. TRGOVINE JAGER Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto. Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 7.00-20.45, nedelja in prazniki zaprto. TRGOVINE LIDL Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 7.00-20.00, oziroma od od 7.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si. TRGOVINE HOFER Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00 oziroma od 8.00-20.30, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si Komunalne storitve Izvajanje storitev ravnanja z odpadki poteka nemoteno. Do nadaljnjega je zaprt vhod v upravno stavbo Simbia na Teharski cesti in v Bukovžla-ku. Vloge strank sprejemajo na tel. št.: 03 425 64 00, z navadno pošto: Teharska cesta 49, 3000 Celje, e-pošto info@simbio.si ter v poštni nabiralnik pri vhodu. Mestna tržnica Celje Mestna tržnica Celje obratuje kot običajno (zaprt je samo bar, ostala ponudnika hrane nudita hrano za s sabo, WC je odprt ...) Energetika Celje Upravna stavba v Smrekar-jevi ulici 1 v Celju je zaprta. V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke: Kozjanski park Podsreda Virtualni praznični koledar Kozjanskega parka - na Facebook strani parka ali In-stagram profilu ali na spletni strani www.kozjanski-park.si Pošta Slovenije Delovni časi pošt ostajajo nespremenjeni. Pošta Slovenije poziva vse prebivalce, stranke in poslovne partnerje, naj obiščejo pošto oz. se poslužujejo uporabe poštnih storitev le, če je to nujno. Prav tako je omejeno število strank v prostoru glede na velikost prostora pošte. Še naprej vročajo pošiljke brez fizičnega stika, na prostem, hkrati pa uporabnike prosijo, da se v čim večji meri pri plačevanju poslužujejo plačevanja s plačilno kartico ali po predračunu ter tudi za uporabo alternativnih oblik za sprejem in izročanje pošiljk (paketomatov, pa-ketnikov, kot tudi možnosti dostave na dogovorjeno lokacijo). Izplačila pokojnin prek pokojninskih nakaznic potekajo na način brez fizičnega stika, na primernem mestu na naslovu prejemnika, o čemer ti prejmejo ustne napotke pismonoše. Podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani Pošte Slovenije. Razstave na prostem in kulturne ustanove Razstava Pokrajinskega muzeja Celje Dvorišče Knežjega dvora: panojska razstava Predstavitev Pokrajinskega muzeja Celje; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje Virtualni ogled razstave Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu (https://www.zac. si/2020/10/20/memento--mori/) Panojska razstava Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Vodovod in kanalizacija Do nadaljnjega sta za uporabnike zaprti upravna stavba JP Vodovod-kanalizacija Celje na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tre-merjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti: info@vo-ka-celje.si. Zemeljski plin 041 633 453 Daljinsko ogrevanje 051 230 771 Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@ener-getika-ce.si. bodo do božiča svoje sledil-ce virtualno razveseljevali z zgodbami in zanimivostmi iz Kozjanskega regijskega parka. Vsako adventno nedeljo namesto prižiga svečke praznična nagradna igra! Muzej Velenje Razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na spletu: https://muzej-vele-nje.si: »Družmirje. Bila je vas, zdaj je jezero.« Meeting Ornaments: The Textile Tradition in Slovenia and Lithuania / Srečanje vzorcev: slovenska in litovska tekstilna tradicija Razstava Jože Lampret Razstava Citre Razstava in projekt »Velenj-čan sem!« Razstava Velika noč Razstava 1. maj, praznik dela Občasne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem: Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini Trg svobode Šoštanj: 100 let Nogometnega kluba Šoštanj F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Multimedijski projekt M0V360 Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gradu Festival Velenje Delavnice in predstave si lahko ogledate virtualno na spletni strani Festivala Velenje www.festival-velenje.si, na FB-strani in na YouTube kanalu Festivala Velenje ČETRTEK, 10. 12. 18.00 Čarobne četrtinke: Chopin intermedijska predstava Plesnega teatra Velenje in Staneta Špegla PETEK, 11. 12. 18.00 Pop-up voščilo škratova ustvarjalnica, namenjena malo bolj veščim rokam SOBOTA, 12. 12. 10.30 Čarobne sobotnice: Družinski muzikal Aladin jr._ Projektno gledališče Festival Velenje NEDELJA, 13. 12. 18.00 Pletena novoletna čestitka škratova ustvarjalnica, namenjena otrokom oziroma družinskemu ustvarjanju Velenje: Praznični črkolov, do 4. 1. 2021_ Mestno središče, začetna postaja Titov trg pri kipu Rudarja Iskanje črk na posameznih postajah, črke bodo po opravljeni poti tvorile geslo. Velenje: Sreča(l)išče, do 8. 1. 2021_ Voščila na poti: na vrhovih izbranih okoliških hribov in na Škalskem jezeru so Hiša kulture Celje TOREK, 15. 12. 20.00 koncert ob 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna, na katerem bo pianistka Tamara Goličnik izvedla izbor njegovih klavirskih skladb, v drugem delu pa bo komorni ansambel Hiše kulture Celje pod umetniškim vodstvom soloviolistke simfoničnega orkestra RTV Slovenija Gee Pantner Volfand izvedel Beethovnov Septet v Es-duru. Več informacij na www.hisakulture.si in info@ hisakulture.si Dvorec Novo Celje NEDELJA, 13. 12. 17.00 Adventni koncert: Neli in Karmen Zidar Kos premierno predvajanje na YouTube kanalu https://www.youtube. com/user/ZKSTZalec, posnetki bodo na ogled tudi na STV. Po premieri ostajajo posnetki dostopni na spletu. Dom II. slovenskega tabora Žalec Čarobno decembrsko dogajanje na njihovi spletni strani https://www.zkst-zalec. si/sl-si/objave/3890/carob-ni-december ali FB-strani: https://www.facebook.com/ ZKSTZalec 10. in 11. december: plesni palčici Jingle in Bell 12. in 13. december: pismo Božičku s palčkoma Alaba-strom in Fredom V Zgodbah iz naših krajev objavljajo vaše fotografije okrašenih smrek, doma iz- postavljene posebne novoletne smrečice z dobro željo Gledališče Celje Vabijo vas k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih postopoma dodajajo na spletno stran in družbena omrežja, ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo YouTube. Najmlajši si lahko ogledajo predstavo Svetlane Makarovič: Pekarna Mi-šmaš. Oglejte si njihov Facebook in Instagram profil, kjer objavljajo različne rubrike: Karantenske skrivnosti, Obre-kovalnica, Mlada dramatika, Kul-tura, Rožmarin za spomin, Cicibanka in Cicifuj, Sedemdeset let delovanja Gledališča Celje na socialnih omrežjih predstavljeno z mejniki, ki so ga najbolj zaznamovali. Celjski mladinski center Spletni dogodki: ČETRTEK, 10. 12. 17.00 Predavanje Osamljenost: kazen ali priložnost predava: Alenka Jovanovski, s pomočjo spletne platforme Zoom, obvezne prijave na info@ mc-celje.si PETEK, 11. 12. 18.00 MCC vam pove: Podkast s Špelo Strašek (Boho Headwear) gostja oblikovalka Špela Strašek, ustanoviteljica znamke Boho Headwer, slovenske znamke ročno izdelanih modnih dodatkov za lase. Podkast v živo, na FB-profilu in Youtube kanalu Infopentlje in Celjskega mladinskega centra PONEDELJEK,14. 12. 10.00 Delavnica na temo medvrstniškega nasilja -Širimo raznolikost delavnico bodo izvedli s pomočjo Zooma za osnovnošolce 19.00 MCC Stream špil - Laura Menart Live prenos na FB-strani MCC, Infopentlja, Killing produciton, Producent. si ter YT kanalu MCC, Infopentlja in Killing production studio producent_si TOREK, 15. 12. 10.00 Delavnica na temo aktivne participacije v Evropski uniji - Priložnosti za mlade Delavnica bo govorila o programih Eramsus+, Evropska solidarnostna enota, Erasmus za mlade podjetnike in EURES; na Zoomu, prijave na info@ mc-celje.si. 17.00 MCC spletna učilnica: Iskalni marketing: Google Ads in Seo Zakaj je pomembno zasedati top pozicije na Googlu in kako priti do njih? Predavanje na Zoomu, povezava za ogled bo delanih okraskov ali video vsebin vaših skritih talentov. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Virtualna razstava 4. dela druge celoletne likovne kolonije Štirje letni časi (zima - pomlad - poletje - jesen) 2020 na temo jeseni. V organizaciji ZKD Celje in Šole za hartikulturo in vizualne umetnosti Celje v sodelovanju z JSKD OI Celje. Najdete jo na povezavi: https://www. artsteps.com/view/ 5fbb7038e7fa106cadc5054 Razstava je v počastitev 85-le-tnice Zleta Svobod v Celju! objavljena na Facebook dogodku. SREDA, 16. 12. 18.00 Pogovorni večer z Gregorjem Delejo, ravnateljem Gimnazije Celje - Center Pogovornem večer na Zoomu, obvezne prijave na info@mc-celje.si. Knjižnica Šentjur Na oddelku za odrasle so za uporabnike pripravili knjižno razstavo Po praznikih diši. Na Facebook in Instagram profilu ter spletni strani Knjižnice Šentjur objavljamo informacije o vseh dejavnostih v knjižnici ter aktualne knjižne novosti, ki so že na voljo za izposojo. Knjižnica Šmarje pri Jelšah OK Na YouTube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https://bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo: ČETRTEK, 10. 12. 9.00 Študijski krožki: Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek: Izdelava parfumov 18.00 Literarni večer: Pol, pol, pogovor z Andrejem Černelčem PETEK, 11. 12. 9.00 UTŽO: 1. zimska bioritemska joga s fizioterapevtko Vesno Tajnšek 18.00 Pravljica za otroke: Pravljico Lačni medved bo pripovedovala Natalija Čokl Šoštarič SOBOTA, 12. 12. 18.00 Glasbena knjižnica: Koncert skupine Chaves PONEDELJEK, 14. 12. 9.00 UTŽO: Svet pred domačim pragom z Miro Čakš: Zimski pohod na Sladko goro 18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom TOREK, 15. 12. 9.00 UTŽO: O kulturi pitja, Tadeja Vodovnik Plevnik SREDA, 16. 12. 9.00 Študijski krožki: Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar Vsebine so brezplačne, po premieri ostanejo dostopne. Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan novi tednik vMm г \Memjl radio celie Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Ted ni ko ve zaodbe Št. 50/ Leto 75 / Celje, 10. december 2020 »Priložnost je vedno na drugi strani vrvice« str. 32 SfflWJr^ä Foto: osebni arhiv Dušan Berce hrani O pomenu čustvene Kartonka za pomoč računalnike iz 80. let pismenosti otrok pri razvoju govora 26 INTERVJU Nekdanja Celjanka Petra Pogorevc je napisala biografski roman o slavnem igralcu Radku Poliču Racu Rac je zelo velik del zasebnega življenja žrtvoval za poklic Ni veliko knjig, ki se kmalu po izidu uvrstijo na lestvico najbolje prodajanih in ki dobijo tolikšno medijsko pozornost. Da je to mogoče, se mora zgoditi čarovnija dobre zgodbe in zanimivih likov. Vrhunski slovenski igralec Radko Polič Rac, leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je svoje razburljivo življenje zaupal dramaturginji in publicistki Petri Pogorevc in nastal je biografski roman Rac. BARBARA GRADIČ OSET Pred desetimi leti sta se na pobudo urednika založbe Beletrina Mitje Čandra dobila prvič in Petra Pogorevc je začela zapisovati Račeve spomine. A je Rac sodelovanje prekinil, češ da ni prepričan, ali želi knjigo o sebi. Drugič sta se začela dobivati leta 2015, nakar si je spet premislil. »Takrat sem bila prizadeta in malo jezna nanj. Lani se je nato spet sprožilo. Kasneje mi je povedal, da me je želel še tretjič zafrkniti, pobrati denar, ki ga je potreboval, in ne dokončati knjige.« A zgodil se je lanski september, ki ga je preživel v bolnišnici. Bližina smrti mu je namignila, da mogoče naslednjega jutra ne bo več in da bi bilo dobro narediti obračun s sabo in spomini. Nastala je knjiga, ki razkri- va, da je Rac enako strasten in zahteven tako na odru kot za njim. Knjiga Rac je bila oktobra najbolj prodajana knjiga v Sloveniji, na Slovenskem knjižnem sejmu se je potegovala za veliko nagrado knjiga leta 2020. Kaj je ljudi pritegnilo k branju in nakupu knjige? Najprej zagotovo to, da je Radko Polič Rac velik človek in priljubljen igralec. Pripravljen je odprto, strastno, kritično in uporniško govoriti o sebi, o igralskem poklicu in na splošno o stanju sveta. Drugo je, upam, to, da je knjiga dobro napisana. Uspelo mi je to, kar sem imela privilegij mesece in mesece poslušati iz prve roke, prenesti do bralcev na takšen način, da sem sama čim manj opazna. Vedela sem, da se moram skriti, da bo prišel do izraza Rac. Da bo njegova komunikacija z bralcem neposredna. Po odzivih sodeč, se mi zdi, da mi je uspelo, in sem tega zelo vesela. Odzivi na knjigo so zelo lepi. Nič negativnih kritik nisem zasledila. Odzivi so res lepi. V medijih in na družabnih omrežjih veliko in naklonjeno pišejo o knjigi, a tudi zasebno dobivam veliko sporočil. Z njihovo pomočjo na zanimiv način podoživljam svoje odnose z drugimi, saj mi jih pošiljajo ljudje, ki so mi bili blizu v različnih obdobjih življenja. Mnogih že dolgo nisem videla in sem zelo vesela, da nas je knjiga spet povezala. Posebej me je presenetilo in ganilo pismo nekdanjega novinarskega in kritiškega kolega Slavka Pezdirja, ki prihaja iz Celja tako kot jaz. Knjigo ste napisali tako, kot bi bralec resnično poslušal Raca na odru ali v filmu. Obdržali ste določene kletvice, stavke, ki jih je izrekel med vsakdanjim pogovorom. Pri branju knjige sem se počutila, kot da sedim z velikim igralcem na kavi in mi razlaga o svojem življenju. Hvala za to opažanje. Rac obožuje neologiz-me, besedne igre, sočne izraze, rad uporablja tuje besede in vse to sem ohranila. Živel in delal je namreč v različnih delih nekdanje Jugoslavije, kot otrok je nekaj let preživel tudi v Berlinu, veliko je potoval. Njegovo svetovljan- »Resničnost je, da v slovenskem prostoru ni zvezdniškega načina življenja, življenja naših igralk in igralcev niso ločena od življenj drugih ljudi. Rac to zelo jasno pove.« vzpostaviti. Knjigo sva zaključevala letos spomladi, v času karantene, zato se mi je zdelo, da moram to še posebej poudariti. Veliko sem proučevala zgodovino slovenskega gledališča. Gledala sem stare posnetke predstav, prebrala sem ogromno tujih kritik, se spomnila svojih lastnih. Vse to sem poskušala vključiti, da bi imela knjiga težo tudi po tej plati. Zanimivo je tudi, da je bila ena prvih predstav v SNG Drama Ljubljana, ki ste jo kot dijakinja I. gimnazije v Celju videli, prav predstava z Radkom Poličem. Povejte malo več o tem, kako ste prepričali sovrstnike in profesorje, da ste šli na predstavo v Ljubljano. V Celju sem hodila v gledališče in redno spremljala tudi gostujoče predstave. Ampak kmalu se mi je zazdelo, da jih je premalo. Ko si mladostnik, se ti zdi svet v lastnem mestu pretesen. Želela sem tudi videti, kaj ustvarjajo v ljubljanskih gledališčih. Moji starši niso bili preveč navdušeni nad tem, da bi se v Ljubljano vozila na lastno pest, in pomislila sem, da bi mogoče na gimnaziji organizirala izlete v Ljubljano. Bila sem predsednica kulturnega društva v šoli, naš mentor je bil Anton Šepeta-vec, ki je danes ravnatelj. Imel je velik posluh za vse, ki smo stremeli k nečemu več. Dovolil »Določene predstave so ostajale v meni dolgo časa, se vrivale v moje sanje in me ponoči zbujale. Sanjaš, da si doživel nesrečo, da ti je nekdo umrl, da ti strežejo po življenju, najrazličnejše skrajne stvari. Dolgo nisem vedel, kako jih izbrisati. Če bi vsaka od teh osebnosti, ki sem jih igral, ostala v moji notranjosti, bi prej ali slej počil po šivih. Zelo verjetno bi imel resne psihične težave. Zato sem že zelo zgodaj dojel, da jih bo treba sproti nekako zbrisati. Zmeraj govorim, da imam psihološko radirko, s katero lahko iz svoje glave zradiram tekst. Brisal sem besede, da bi zbrisal lik.« (odlomek iz knjige Rac) skost sem želela predstaviti tudi s pomočjo jezika. Tuje stavke sem vnesla v besedilo tako, da je njihov pomen lahko razviden tudi tistim, ki ne poznajo določenega jezika. Izogibala sem se opombam in prevodom. S pomočjo knjige ste se sprehodili po zgodovini naše skupne nekdanje države. Prav tako je knjiga poučen sprehod po zgodovini slovenskega gledališča. Knjiga ima tri ravni opisovanja. Eno predstavljajo osebna zgodovina Radka Poliča in odnosi znotraj družine, s prijatelji in tudi v zaodrju. Druga raven je družbenopolitični kontekst, kako se je razvijala in spreminjala naša skupna država. Tretja raven je zgodovina gledališča. V teh časih, ko imamo poostrene protikoronske ukrepe, zaradi katerih se vsi, ki delamo v gledališču, bojimo, da bo ta začasnost trajala predolgo in bo kasneje težko vzpostaviti karkoli nazaj, je pomembno poudariti, da zgodovina slovenskega gledališča ni bila naključna, da ni samoumevno, da imamo vrhunsko gledališče, in da je stvari bistveno lažje izgubiti kot jih je, da sem zbirala prijave za obisk predstav v Ljubljani, kamor nas je spremljal kot profesor in odgovorna oseba. Predstava Zid, jezero Dušana Jovanovića, v kateri je blestel Rac, je name naredila velik vtis. Tudi v knjigi večkrat omenjate to predstavo. Kot kaže, je bila res nekaj več. Preden odgovorim, moram poudariti, da je name naredil velik vtis tudi profesor Lado Kralj, ki je predaval na študiju primerjalne književnosti na filozofski fakulteti. Znotraj seminarja gledališke kritike me je naučil, kako je pomembno znati prebrati predstavo. Pri njem sem diplomirala iz dramatike Dušana Jovanovića in Rac je igral v številnih krstnih uprizoritvah njegovih dram. Že med študijem sem tako preverila svoje gledanje predstave Zid, jezero. Spraševala sem se, ali sem bila samo tako mlada in vzhičena, a sem videla, da je bila res nadpovprečna. Uveljavljen kritik Andrej Inkret je zapisal, da je Rac igral tako, da je bilo gledalce strah zanj. Očitno je bila res silovita predstava. Kako je prišlo do tega, da so vam v Bele-trini ponudili pisanje biografije o osebi, s katero se pred tem niste družili? Raca sem pred tem srečala samo enkrat, ko sem leta 2001 na Brionih delala intervju z njim in Radetom Šerbedžijo. Bila sem tudi v žiriji Borštnikovega srečanja, ko je dobil svojo zadnjo Borštnikovo nagrado. Nisva se ravno poznala in ne spomnim se, da bi Mitji Čandru kdaj raz- INTERVJU 27 lagala, da je Rac zame pomemben, tako da ne vem, zakaj je izbral mene. A sem tega seveda zelo vesela. Najbrž je iskal nekoga, ki je iz gledališča. O Racu bi namreč težko pisal nekdo, ki gledališča ne pozna iz prve roke, ker je njegovo življenje res zelo prepleteno z njegovim delom. Zelo velik del zasebnega življenja je žrtvoval za poklic. Kaj so počitnice, je bilo zanj dolga leta čista neznanka. Knjiga je zanimiva tudi zato, ker je Rac svet gledališča predstavil brez posebnega idealizma, zelo realistično. Služba v gledališču zahteva zelo poseben način dela. Vsake toliko časa se razvrstimo v ekipe, ki delujejo kot nekakšne razširjene družine, v obdobjih, ko se približuje premiera, smo zelo povezani in težje dostopni za bližnje. Zaradi predstave se vsakokrat nekako preselimo v čas in prostor, znotraj katerih raziskujemo in ustvarjamo. Trenutno z režiserjem Januszem Kico pripravljamo uprizoritev Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova, zato imam trenutno polno »Dvorane samevajo in gledališča drsijo v rdeče številke. Kultura je za narod izjemno pomembna. Potruditi se moramo, da se bo obdržala, da bodo tudi naši otroci deležni vsega, česar smo bili še do nedavnega.« glavo Rusije s preloma iz 19. v 20. stoletje. To se dogaja že nam, ki smo za odrom, kaj se šele dogaja v glavah igralcev, ki so sami svoj material. Jaz brskam po knjigah in internetu, igralec brska po svoji notranjosti, da lahko igra ljudi, ki so mu ali niso podobni. Zanimivo je gledati, kako nekdo ostaja on sam, a se postopno spaja tudi z likom, ki ga igra. Rac v knjigi brez dlake na jeziku opiše odnose med igralci, ki tudi niso vedno najboljši. Priznajmo si, da odnosi v nobeni službi niso idealni, zakaj bi bili v gledališču. Po eni strani je čudovito, kar počnemo, saj gledalcem čaramo neke druge svetove, skušamo biti pri tem čim bolj kreativni in navdihujoči. A vsak dan se na odru ugasnejo luči, gledališče se zapre in takrat zaposleni tečemo domov. Resničnost je, da v slovenskem prostoru ni zvezdniškega načina življenja, življenja naših igralk in igralcev niso ločena od življenj drugih ljudi. Rac to zelo jasno pove. Vsak ima svoje delo in svojo zasebnost. Četudi je Rac zvezdnik med slovenskimi igralci, to še ne pomeni, da zvezdniško živi. Točno tako. Zaradi katere vloge je ostal v spominu Slovencev? Mislim, da je to vloga Martina Kačurja v filmu Idealist režiserja Igorja Pretnarja. Žal mi je, da kasneje pri nas ni dobil še kakšne primerljive vloge, čeprav je imel veliko filmskih vlog tako doma kot v tujini. Njegova velika bolečina je, da po osvoboditvi Slovenije ni dobil glavne vloge v slovenskem filmu. Je pa v tem obdobju ustvaril nosilni vlogi v filmih Država mrtvih srbskega režiserja Živojina Pavlovića in Nočne ladje hrvaškega režiserja Igorja Mirkovića. V obeh je izjemen. Verjetno je v slovenskem prostoru znan tudi po tem, da je bil mož Milene Zupančič. Zagotovo. Verjetno precej bolj kot po tem, da je imel še dve drugi ženi, s katerima ima dva sinova. Z Mileno sta še danes velika prijatelja. Kako sta se odločila, kaj bo v knjigi? Dogovorila sva se, kje naj bodo postavljene meje. Tako za zasebne kot za poklicne zgodbe. Želela sva izpostaviti ljudi, ki so mu veliko dali, in ne recimo prati umazanega perila ali vključevati zgodb, ki niso prvenstveno njegove. Četudi ima knjiga skoraj 500 strani, sva izpustila kar veliko materiala. Prav je, da je osredotočena nanj. Zelo sem vesela, da so jo dobro sprejeli kolegi igralci. Da je to, kar je povedal o igri, zanje navdihujoče in zavezujoče. »Nekdo, ki je star, mora govoriti tudi o tem, da je osamljen, bolan, star, o tem, da se sprašuje, kaj je potem, ko je konec tukajšnjega življenja.« Zakaj je naslovnica v turkizni barvi? Rac je želel, da bi naslovnico krasila njegova fotografija iz predstave Babylon Tomaža Pan-durja, ki jo je posnela kostumografka Bjanka Adžić Ursulov. Ta fotografija je sicer zelo lepa, vendar je na njej precej neprepoznaven. Tako kot prizor iz predstave je potopljena v turkizno barvo, ki jo ima zelo rad. Jaz sem navijala za portretno fotografijo Marka Modica, na kateri mi je Rac zelo všeč, ker ima na obrazu izraz, po kakršnem se ga spominjam z najinih pogovorov. Na koncu smo naredili kompromis: uporabili smo Modičevo fotografijo in jo potopili v turkizno barvo, fotografija iz predstave Babylon pa je na hrbtni strani naslovnice. Zelo močno je njegovo opisovanje srečanj s smrtjo. Ko je bil lani v kliničnem centru v Ljubljani, sem ga redno obiskovala in zato sem lažje pisala o tem obdobju, ker sem to ustanovo spoznala od znotraj. Veliko sem bila z njim na pulmološkem oddelku in strah me je bilo, ali bo šlo z njim na slabše. Spoznala sem tehnike in sestre, ki se jim je na koncu knjige zahvalil. Pomembno je, da je spregovoril o tem, kako zdaj živi odmaknjeno in vsakdanje. Kot vsak starostnik je tudi on velikokrat osamljen. Odlično je, da je zdaj s knjigo vrnjen med ljudi. Pomembno se mi zdi, da sva spregovorila o teh temah. Nekdo, ki je star, mora govoriti tudi o tem, da je osamljen, bolan, star, o tem, da se sprašuje, kaj je potem, ko je konec tukajšnjega življenja. Starejša oseba se več ukvarja z bližino smrti in uganko lastne končnosti. S pisanjem in prebiranjem biografij drugih oseb nezavedno delamo tudi popise svojega življenja. Ste ob pisanju Račeve biografije preleteli svoje življenje, kaj in kdo vam je pomemben? Kaj še morate storiti? Seveda, zelo veliko sem se ukvarjala sama s sabo in iskala ustreznice v lastnem življenju. Kakšen je moj odnos do družine, prijateljev, gledališča? Zakaj sem takšen deloholik kot Rac? Kakšne so moje vrednote, prepričanja, zablode? Kateri ljudje in dogodki so najbolj vplivali name in me oblikovali? Na srečo o marsičem podobno razmišljava, zato se mi ni bilo težko vživeti v njegove zgodbe. Kako sicer živi gledališče v času epidemije? Težko. Zaenkrat še vadimo. Upoštevamo varnostne ukrepe. Kadar je mogoče, vadimo s pomočjo spleta, sicer pa v manjših skupinah v gledališču. Vsi upamo, da bomo lahko čim prej v živo pozdravili občinstvo in da bo obdobje, ko bodo gledalci v dvorani zdesetkani, čim krajše. V gledališču je občinstvo izredno pomembno. Energija, ki se vzpostavi med odrom in dvorano, je nenadomestljiva. Gledališče je živa umetnost, njegovo bistvo je zajeto v živem stiku igralca in gledalca. Ne glede na to, koliko tehnologije vključimo v predstavo, je ključna njuna skupna prisotnost v času in prostoru. Zelo pogrešam polne dvorane. Ne morem si niti predstavljati, kako je šele igralcem, ko igrajo pred praznimi sedeži. Vsi upamo, da bo kriza trajala čim krajši čas. Dvorane samevajo in gledališča drsijo v rdeče številke. Kultura je za narod izjemno pomembna. Potruditi se moramo, da se bo obdržala, da bodo tudi naši otroci deležni vsega, česar smo bili še do nedavnega. Foto: Andraž Purg - GrupA 28 PORTRET Za Dušana so bili računalniki že v otroštvu domač teren. Tako njegov oče kot stric sta se poklicno ukvarjala s poslovno informatiko. Nekaj zbirke zato ostaja pri hiši že od njegovega otroštva, pred približno desetletjem jo je začel nadgrajevati še s kupovanjem zanimivih primerkov na Bolhi in nemškem eBayu. Dušan Berce hrani zbirko še delujočih računalnikov iz 80. let Računalniški nostalgik sodobnih tehnologij Večina računalničarjev je tehnoloških zanesenjakov. Nestrpno pričakujejo takšne ali drugačne novosti informacij skotehnoloških podjetij, a za Dušana Berceta iz Celja to ne drži povsem. Že res, da je kot diplomant fakultete za računalništvo in informatiko zazrt tudi v tehnološko prihodnost, a mu bolj kot to posebno strast predstavljajo stari še delujoči računalniki iz osemdesetih let. Mesto zanje je našel kar v domači garderobni omari, ki jo je spremenil v računalniški laboratorij. Ob ZX Spectrumu, Commodorju 64 in Amigi se lahko za piko na i pohvali še s celotno zbirko jugoslovanske računalniške revije Moj mikro, med listanjem katere se z nostalgijo spominja časov, ko o »instant« tehnologiji še ni bilo ne duha ne sluha. v svetu Tuje mu ni niti komponiranje elektronske glasbe z računalnikom Atari ST in s klaviaturama Behringer TD-3 in Roland MC-303'. ŠPELA OŽIR Danes si brez računalnikov ne predstavljamo življenja. A še ne tako dolgo nazaj so veljali za nekaj redkega, nekaj, s čimer so se ukvarjali zgolj tehnološki navdu- šenci. Ena takšnih družin so bili zagotovo Bercetovi, ki je že v začetku 80. let prejšnjega stoletja doma imeli osebni računalnik. »Ko sem bil star približno pet let, smo imeli računalnik Spectrum, na katerega imam meglene spomine, tudi fotografije nimamo nobene. Ker je bil le napol delujoč, smo ga kmalu odstranili,« pove Celjan, čigar spomin je zato toliko bolj živ na njihov drugi računalnik. »Ko sva z mamo prišla z obiska pri stari mami, me je oče pričakal s prižganim računalnikom v dnevni sobi z igrico Manic Miner na zaslonu. To je bila ljubezen na prvi pogled.« ZX Spectrum oziroma po domače »mavrica« je bil med Dušanovimi vrstniki zagotovo prava atrakcija. Sošolci, bratranci in še marsikdo drug so k njem hodili igrat igrice, katerih ljubitelj je enainšti-ridesetletnik še danes. A pri tem ima drugo družbo. Pred zaslonom in z džojstikom v roki se mu z največjim veseljem pridruži enajstletna hči Brina. In kdo je boljši? »Dokaj neodločeno, morda je ona malo boljša. Nazadnje je bila hitrejša dva dni nazaj v igri Lotus Turbo Challenge 2 ali v Match Pointu, medtem ko v kateri drugi pred-njačim jaz. Spet pri tretjih gre za ekipno delo,« malo za šalo in malo zares prizna Dušan, ki sicer o lestvici najljubših iger težko govori. Zagotovo mu je zelo pri srcu poleg omenjenih še Manic Miner, njegova prva računalniška igra, v kateri se je kot neke vrste rudar spre- hajal po sobi, preskakoval ovire, izmikal pošastim in nabiral ključe. Veliko časa je preživel tudi med igranjem igrice Ms. Pacman oziroma Gospodična Pacman, za katero se spominja, kako jo je pošiljal po vseh straneh neba. Računalniki položeni v zibelko Za Dušana so bili računalniki že v otroštvu domač teren. Tako njegov oče kot stric sta se poklicno ukvarjala s poslovno informatiko, s katero se danes preživlja »Računalniške revije so bile včasih veliko bolj strokovne in manj >piarovske<. Duh časa je bil manj zasičen, brez trikov za pridobivanje pozornosti, embalaža je bila manj pomembna od vsebine.« PORTRET 29 Celjan je velik ljubitelj igric že od otroštva. V zadnjih letih se mu pred zaslonom in z džojstikom v roki pridruži enajstletna hči Brina. Mesto zanje je našel kar v domači garderobni omari, ki jo je spremenil v računalniški laboratorij. »Ko sva z mamo prišla z obiska pri stari mami, me je oče pričakal s prižganim ZX Spectrumom v dnevni sobi z igrico Manic Miner na zaslonu. To je bila ljubezen na prvi pogled.« tudi sam. Nekaj zbirke zato ostaja pri hiši že vse od njegovega otroštva, pred približno desetletjem jo je začel nadgrajevati še s kupovanjem zanimivih primerkov na Bolhi in nemškem eBayu. Posebno pozornost namenja vsaj trideset let starim še delujočim napravam, medtem ko se mu novejša tehnologija zbirateljsko ne zdi tako zanimiva. V garderobnem kabinetu, ki ga je preimenoval kar v laboratorij, si med drugim z oblekami mesto delijo ZX Spectrum, Commodore 64 in Amiga, Atari ter prenosnik Compaq. Ne prižiga jih vsak dan, temveč vsake toliko časa in če ugotovi da se je kaj pokvarilo, se nemudoma loti popravila. Kljub temu da je poklicno informatik, zna »mašino« tudi popraviti. Doma hrani še vedno delujoč matrični tiskalnik Epson in cel kup računalniške literature iz osemdesetih let. Še posebej je ponosen na celotno zbirko jugoslovanske računalniške revije Moj mikro, ki je izhajala od leta 1984 do 1991. »Na računalniško preteklost me vežejo lepi spomini in jo želim bolje poznati, tudi zaradi orientacije, kaj lahko pričakujem v prihodnosti. Vsekakor sem zazrt tudi vanjo, pri čemer večji pomen pripisujem zanesljivosti delovanja obstoječih sistemov, kot da bi bil za vsako ceno na tekočem z zadnjimi posodobitvami.« Nekoč več šarmantnosti Celjan sodi med računalniške poznavalce, ki se jim prav začetki »domačega« računalništva zdijo veliko bolj šarmantni kot današnji čas, ko na trg kar naprej prihajajo novosti. »Če za primer zrcala vzamem računalniške revije - te so bile včasih veliko bolj strokovne in manj >pia-rovske<. Duh časa je bil manj zasičen, brez trikov za pridobivanje pozornosti, embalaža je bila manj pomembna od vsebine. V današnjem stanju tehnologije vladajo drugačne zakonitosti, razlika je tudi v lastnostih ciljne populacije, ki ji je tehnologija namenjena,« kot primer navaja Berce in ob tem dodaja, da Moorov zakon o podvojitvi računalniških zmogljivosti vsaki dve leti še vedno velja, kar je posledica nenehnih izboljšav pri izdelavi. »Menim, da so naprave za širše množice namenoma narejene manj kakovostno, da naredijo prostor za nove generacije izdelkov, ko starim poteče življenjska doba. Računalniki iz moje zbirke so stari tudi do štirideset let in z manjšimi dodelavami še vedno delujejo, medtem ko sem v zadnjih petnajstih letih zamenjal kar nekaj telefonov, ker so prenehali delovati. Če sta bili nekoč pomembni trajnost in obstojnost, sta danes v ospredju nenehno nadgrajevanje in posodabljanje.« Berce zaradi tega spremlja razvoj z manjšim navdušenjem kot včasih. »Novo številko računalniške revije preletim v pol ure, pusti me nekako praznega, dobim vtis branja prodajnega kataloga, obogatenega z družboslovnimi vsebinami. Svet se je s poplavo spletnih storitev zelo spremenil, v prihodnje se bo verjetno še bolj, napredek me navdaja z rahlo tesnobo.« Kljub vsemu zaradi najstniške hčere ostaja na tekočem s sodobnimi aplikacijami, kot sta TikTok in Snapchat, ker le tako lahko razume tehnološko odraščanje današnje mladine. Da ne bodo pozabljeni In prav zaradi vseh sodobnih smernic si toliko bolj prizadeva, da mladim generacijam in seveda tudi nekoliko starejšim, ki so odraščali z računalniškimi začetki, predstavi zametke tega področja. Za sabo ima več razstav. Prvič je svojo zbirko na ogled postavil leta 2017 na sejmu Feel the Future v Celju. Sledila sta razstava Digitalni spomini v AQ galeriji v celjski umetniški četrti, ponoven nastop na celjskem sejmu, na laškem festivalu nostalgije in kulinarike Guštfest ter na Fakulteti za računalništvo Posebno pozornost namenja vsaj trideset let starim še delujočim napravam, medtem ko se mu novejša tehnologija zbirateljsko ne zdi tako zanimiva. B ja • ■ V* V V • »Menim, da so naprave za širše množice danes namenoma narejene manj kakovostno, da naredijo prostor novim generacijam izdelkom, ko starim poteče življenjska doba.« in informatiko v Ljubljani, ko je ta gostila igričarski festival Starfall. »Vtisi z dogodkov so čudoviti, malo je namreč tovrstnih načinov, kako iz ljudi izvabiti iskrice v očeh oziroma se z neznanci zaplesti v poglobljene razprave. Starejše generacije pritegne nostalgija, mlajše radovednost. Gre za dva svetova, ki se na to tematiko odzivata popolnoma drugače. Vsem se trideset let star računalnik seveda ne zdi zanimiv. Določeni ljudje v tem vidijo čar, drugim se zdijo stvari zastarele.« Računalniško zgodovino predstavlja tudi na svoji spletni strani retrocomp.si, kjer zbira povezave, ki se dotikajo zgodovine strojne in programske opreme ter tudi bolj poljudnih tem in iger. Pozornost namenja še demo sceni, ki spada med računalniško umetnost. Stran ima povezano s Facebookom, kjer poskuša združevati računalniške navdušence pod psevdonimom Pozabljen računalnik. Foto: SHERPA Dušan Berce iz Celja zbira delujoče računalnike iz osemdesetih let prejšnjega stoletja in stare računalniške revije. V zbirki ima ZX Spectrum 48K, ZX Spectrum +2A, ZX81, Commodore 64, Commodore Amiga 500, Atari 1040 ST, Atari 130 XE, prenosnik Compaq 386, PC XT. Hrani tudi delujoč matrični tiskalnik Epson LQ-400 in cel kup računalniške literature iz osemdesetih. Še posebej je ponosen na celotno zbirko jugoslovanske računalniške revije Moj mikro, ki je izhajala med letoma 1984 in 1991. Domač izbor kaset za ZX Spectrum 30 OD PISANJA DO RAZISKOVANJA Manja Koren Kodele o pomenu čustvene pismenosti otrok Dnevnik, ki otroke povabi v njihov notranji svet »Vse, kar otroci potrebujejo, je malo pomoči in malo upanja. Poleg tega potrebujejo še nekoga, ki verjame vanje.« Tako pravi misel, ki je še posebej ljuba diplomirani vzgojiteljici predšolskih otrok Manji Koren Kodele iz Šentjurja. Na različne načine raziskuje otroško dušo, medosebne odnose in človekovo ustvarjalnost. Prepričana je, da se temelj za to, ali bomo skozi življenje hodili pokončno ali z omahujočim korakom, skriva v otroštvu. Da bi otrokom pomagala razvijati čustveno pismenost, je zanje zasnovala Pisalnik. V njem nastopa lik Nace, ki je otroke ob sobotnih jutrih prebujal v otroških oddajah na Radiu Celje. TINA STRMCNIK Manja Koren Kodele pravi, da je raziskovalni dnevnik z naslovom Pisalnik nastajal počasi, ko je opazovala otroke, njihove misli in čutenja. Vedno znova se je spraševala, o čem razmišljajo otroci in kaj ji sporočajo z določenim vedenjem. Ob vsem tem je iskala odgovor na vprašanje, kaj jim želi predati kot odrasla sopotnica in kako jih lahko povabi v svet poglobljenega razmišljanja in izražanja. »Otroci nosijo v sebi mnogo misli, sanj, vprašanj, občutij. Izredno pomembno je, da jih ozavestijo, da jih prepoznajo in ubesedijo. Prav tako je izredno pomembno, da imajo ob tem vzor in podporo odraslega. Raziskovalni zvezek sem oblikovala tako, da spodbuja komunikacijo otroka z odraslim.« Zelo pomembno se ji zdi, da starši otrokom omogočimo prepoznavanje čustev ter jim ponudimo varno, mirno in spodbudno okolje za izražanje vseh čustvenih viharjev. V času njihovega odraščanja je to zelo pomembna popotnica, saj bo otrok vse te čustvene vzorce ponotranjil, živel bo v skladu z njimi in jih prenašal naprej, na svoje otroke. Ob tem sogovornica dodaja, da je razvoj čustvenih kom-petenc tudi razvojno pogojen in da ima pri tem veliko vlogo svet odraslih. »Na razvoj otrokovih čustev vpliva starševski vzgojni stil, ki ga vsekakor določajo izkušnje iz njihovega odraščanja. Ni vseeno, kako se odzovemo na otrokova čustva. Otroku smo pri tem lahko v pomoč ali pa ga s svojim vedenjem oviramo. Oviramo ga nevede, saj so naše ovire pogosto naši nezavedni vzorci.« Dragocen premislek o sebi Pisalnik ima dvesto črno-belih strani. Bralce v uvodnem delu pozdravi glavni lik Nace, ki predstavi ta raziskovalni dnevnik in jih nagovori k razmišljanju, pisanju in risanju. Dnevnik vsebuje različne naloge, ki so otroku v pomoč pri razvoju čustvenih kompetenc, naloge spodbujajo zavedanje sebe, zavedanje drugih, razumevanje svojih čustev, razvoj empatije, reševanje težav, ustvarjanje zamisli. Dodane so tudi pobarvanke z motivacijskim sporoči- »Če otroci postavijo svojo vrednostno lestvico, lahko svobodno in z zdravimi temelji razvijajo svoj jaz in navsezadnje tlakujejo svojo pot ciljev. Pogled v zunanji svet se jim zjasni in tako postavljajo gradnike svojega sveta, se zavedajo drugačnosti, si • I • • ■ • • • ■ ■• v a • • jo dovolijo izraziti in jo tudi spostujejo.« Manja Koren Kodele z Nacetom, ki otroke povabi k raziskovanju njihovega notranjega sveta. Raziskovalni dnevnik je oblikovala ilustratorka Nea Likar. Z avtorico Manjo Koren Kodele sta otrokom ponudili paleto idej za likovno izražanje. Risbe v Pisalniku otroka vodijo, da jih dopolni po svojih željah in predstavah. lom in prazne strani za razmišljanja ter prosto risanje. Ko se otrok sprehaja med platnicami, lahko poglobljeno razmišlja in raziskuje svoj notranji in zunanji svet, spoznava, kdo je in kdo želi postati. Med potovanjem po straneh lahko odkriva svoje sanje, spoznava čustvene viharje, ubesedi svoje želje in pogumno zapiše svoje zmage. Samorefleksija, ko otroci razmišljajo o sebi, se zdi avtorici izredno pomembna, saj mladi tako dobijo možnosti za nadgradnjo znanega in se učijo o sebi razmišljati na konstruktiven način. Kot je pojasnila sogovornica, bodo mlajši otroci pri zapisu odgovorov potrebovali pomoč. To se ji zdi krasna priložnost za pogovor med otrokom in odraslim, čez leta bodo mladi zahtevnejše vsebine lahko dopolnili sami. Starejši otroci lahko Pisalnik izpolnjujejo sami, a kljub temu je dobrodošlo, da odrasli sodelujejo. Tovrsten zvezek ustvarjalka priporoča tudi staršem in pedagogom kot idejo, motivacijo ali spodbudo za pogovor z otrokom. »Tako boste odprli priložnost, da otrok v varnem zavetju odraslega gradi pozitiven odnos do sebe, do zunanjega sveta in tako odrašča v samostojnega, samozavestnega, srečnega posameznika.« Ko je otrok učitelj Manji Koren Kodele se zdijo otroci izjemni. Dodaja, da se ljudje pre-malokrat zavedamo, da so naši učitelji. »Odpirajo namreč polja naših nepredelanih, nezavestnih vsebin. Pogosto na način, ki nam jemlje moč, ki nas spravlja v stres. Vsak korak v smeri ozaveščanja notranjih vsebin in njihovega ustvarjanja otroke opolnomoči v njihovem jazu.« Med stranmi Pisalnika je tudi naloga o tem, v kakšnem svetu želijo otroci živeti. Avtorica je s podobnimi izzivi pri otrocih želela spodbuditi, da bi razmišljali o svojih vrednotah. »S tem, ko bodo postavili svojo vrednostno lestvico, bodo lahko v polnosti razvijali tudi svoj jaz in navsezadnje tlakovali svojo pot do ciljev. Pogled v zunanji svet se jim bo jasnil in tako bodo postavljali gradnike svojega sveta, se zavedali drugačnosti, si jo dovolili izraziti in jo tudi spoštovali. Verjamem, da »Ko opazujem starše, se mi zdijo izjemni. Ni jim vseeno, kakšno prtljago polagajo v otrokov nahrbtnik. Zavedam se, da starševstvo ni enostavno potovanje, vendar je lahko čudovito, če se zavedamo vrednosti odnosa s svojimi otrokom in ga v polnosti živimo.« otroci s svojimi vrednotami in vizijo soustvarjajo našo družbo.« Navdih je življenje Avtorico raziskovalnega dnevnika poznamo tudi kot ustvarjalko otroških oddaj na Radiu Celje. V oddajah ji je družbo delal Nace, ki ga je zdaj vključila v Pisalnik. Za to se je odločila, saj imajo otroci radi zgodbe in like v njih. Dejala je, da se mali nade-budneži lažje poistovetijo z nekom, ki jim je podoben. Po njenih besedah je Nace vse to, kar so otroci, saj je zvedav, nasmejan, hudomušen, ustvarjalen in je velik raziskovalec sveta. »Vse to je otrokom blizu, zato ima ta junak moč, da jih povabi tudi v njihov notranji svet. Raziskujejo ga skupaj. Nace jih vodi, motivira, usmerja in jim nudi varno zavetje.« Delo z otroki in ustvarjanje zanje še zdaleč ni vse, česar se loteva Manja Koren Kodele, ki sebe opiše kot raziskovalko življenja, odnosov in barv. Diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok je svoje znanje širila z izobraževanjem na področju montessori pedagogike, družinske mediacije, nevro-lingvističnega pristopa, transakcijske analize, terapije z igro in art terapije -fraktalne risbe analitične diagnostike. Trenutno je študentka magistrskega študija družinske in zakonske terapije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoje pedagoško poslanstvo uresničuje v vrtcu, ob rednem delu je ustanoviteljica Leanai centra, kjer izvaja mediacijo in program z imenom Risalnica, namenjen razvoju otrokove ustvarjalnosti. Ljudje jo pogosto vprašajo, od kod črpa ideje in navdih. Manja pravi, da vse to črpa iz življenja. »Življenje ponuja neskončno možnosti za nasmehe. Ob tem ne smem pozabiti, da sem kot mama in vzgojiteljica prejela najlepšo vstopnico, ki mi omogoča raziskovanje otrokovega sveta. Svet, ki ga otroci skrivajo v sebi, nam je vsem lahko v navdih!« Foto: osebni arhiv Pisalnik je nastal z namenom, da bi sleherni otrok imel priložnost, da svoj svet in svet, ki ga obdaja, raziskuje v spodbudnem, svobodnem, varnem in ljubečem okolju. INOVATIVNE KNJIGE ZA OTROKE 31 Knjiga kartonka z risanko za pomoč otrokom pri razvoju govora Z Mihcem in živalmi bo »jezikanje« lažje Na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu je kot razstavljavka s svojo založbo Radovedni Mihec sodelovala tudi Sabina Korošec Zavšek, specialna pedagoginja, ustanoviteljica in direktorica zavoda Center za pomoč otrokom in staršem (CPOS) v Žalcu (poslovno enoto ima tudi v Celju). Na sejmu je mlada založba predstavila svojo prvo knjigo kartonko Mihec in živali, ki pomaga otrokom pri razvoju govora in jezika. ROBERT GORJANC Kot je povedala Sabina Korošec Zavšek, znana terapev-tka, ki dela z otroki s posebnimi potrebami, predvsem z otroki z avtizmom, je zamisel o takšni interaktivni knjigi nastajala kar nekaj časa. Gre za novost na slovenskem trgu, v knjigi so namreč skriti še risanka, video in fotozbirka. Osnovna ideja knjige je, da glavni junak Mihec pomaga otrokom pri razvoju govora in jezika, da podpre govorni razvoj otrok, ki potrebujejo pri tem dodatno podporo iz okolja. »Danes veliko otrok gleda risanke na tujih programih ali na tablicah ... Posledično se pri nekaterih otrocih prve besede pojavijo v angleščini, kar mnoge starše najprej navduši, a dolgoročno je spodbujanje tujega jezika v vsakodnevnem življenju v zgodnji dobi za otroke, ki imajo težave v razvoju govora, manj ustrezno. Otrok za svoj razvoj, še zlasti za razvoj socializacije, potrebuje vrstnike, ti pa v Sloveniji govorijo slovensko.« Sogovornica še pojasnjuje, da je zgodnje učenje angleščine za otroke lažje kot učenje slovenščine. Za poimenovanje na primer muce lahko uporabimo v našem jeziku več kot sto besed (muca, muc, mucka, mucek, mačka, maček, mačk-on...), in sicer v treh številih, ednini, dvojini in množini, ter šestih sklonih. V angleščini se za poimenovanje muce uporabijo približno tri besede. Otroci z govorno-je-zikovnimi zaostanki in avtizmom imajo pogosto težave pri osvajanju govora in jezika. Otroci za svoj govorni razvoj potrebujejo govorni vzorec. Brez tega se jim govor ne razvije. »Otrok dobi govorni vzorec najprej v družini, potem tudi v vrtcu. Naši govorni vzorci se spreminjajo od osebe do osebe, tudi pri isti osebi se lahko v različnih situacijah pojavijo drugačni govorni vzorci ali se pojavi različno poimenovanje istega predmeta, morda različna melodija ali jakost glasu, drugačno naglaševanje.« Pomen govornih vzorcev Sabina Korošec Zavšek še poudarja, da posneti govorni vzorci predstavljajo bolj trden steber pri učenju jezika, še zlasti pri otroku, ki ima govorno--jezikovne težave. Bolj kot je otrok čustveno povezan z nekim govornim vzorcem in dogodkom, bolj intenzivno kot je doživljanje ob tem, bolj močno sled bo ta govorni vzorec pustil pri njem. »Takšno močno doživljanje posnetega govora predstavljajo večkratni ogledi risank, kjer otrok neštetokrat sliši enako poimenovanje v isti situaciji. To je še zlasti primerno za otroke z govorno-razvojnimi zaostanki, tudi za otroke z avtizmom. Risanka, ki smo jo izdelali, je lahko le podpora pri razvoju govora in ne nadomešča odnosa med otrokom in starši.« Dodaja, da risanke, ki so sin-hronizirane v slovenščino, zaradi hitrega tempa govora in prekomerne dramatizacije govorca otrokom z govorno--jezikovnimi težavami ne ponujajo ustreznega govornega vzorca za razvoj govora. »Zato je zaživel Mihec, ki bo v svojih nadaljevanjih spoznaval različne situacije in teme. V tej prvi knjigi so poimenovane živali. Poudarek je na p o - zavi premikajoče se slike, glasbe in govora, v smislu manj je več. Enak govorni vzorec ponudimo v risanki in videopo-snetku živali ter ob njeni fotografiji. Na tej začetni stopnji so vse živali poimenovane v ime-novalniku ednine, pri čemer smo upoštevali, da mora biti izraznost povedanega besedila otroku čim bolj razumljiva. Ko smo risanko izdelali, smo ugotovili, da je zelo zanimiva tudi za otroke brez razvojnih težav,« je še pristavila Sabina Korošec Zavšek. Zahteven projekt zahteva odlično ekipo Izvedba interaktivne knjige je velik ustvarjalni in izvedbeni zalogaj. Da bi kot snovalka uresničila svoj projekt, je morala Sabina Korošec Zavšek sestaviti tudi odlično ekipo ustvarjalcev z različnih področij. Eno ključnih vlog je odigrala oseba, ki je radovednemu Mihcu posodila glas. »Igralec Boris Ostan se je s svojim prijetnim žametnim glasom in pretanjenim občutkom za ravno pravšnjo dramatizacijo prilagodil ciljnemu občinstvu, torej otrokom, ki so v začetni fazi razvoja govora in jezika, in jim ponudil primeren bitltiUuHlii. »Slovenski knjižni sejem smo prepoznali kot priložnost, da se predstavimo javnosti. Žal predstavitev knjige na stojnici zaradi epidemiološke slike in ukrepov s tem v zvezi ni bila mogoča,« je o namenu sodelovanja na letošnjem knjižnem sejmu povedala Sabina Korošec Zavšek. Za njeno založbo Radovedni Mihec je morda bilo celo dobro, da je bil letošnji knjižni sejem v virtualni obliki, saj če bi bil običajni sejem, tudi knjige v fizični obliki še ne bi mogli predstaviti občinstvu. Knjiga namreč šele prihaja na tržišče, sto izvodov s Poljske je naša sogovornica prejela pred dvema dnevoma. Knjiga je bila natiskana v Krakovu na Poljskem, saj v Sloveniji ni proizvajalca knjig kartonk. Večino teh knjig v svetovnem merilu sicer natisne Kitajska. da premalo slovenskih risank predstavlja težavo. Kar malo nenavadna sta bila izbor glasbe za risanko ter sodelovanje pri projektu v Sloveniji že dobro uveljavljene pevke, kantavtorice in skladateljice Ditke Čepin ter njenega očeta Gorazda Čepina. Od slednjega je Sabina Korošec Zavšek nekega dne med vožnjo prejela klic, da bi oba želela sodelovati pri projektu, Ditka tudi zato, ker je delovna terapevtka. Tako je za risanko prispevala vokal, njen oče pa avtorstvo, komponiranje glasbe, izvedbo itn. Dean Cencelj je glavni krivec, da risanka ni samo to ali aplikacija, ampak, da je risanka skrita v knjigi. Daša Bano-vec je kot estet svoj občutek za lepo prelila v celostno podobo knjige, risanke in oblikovala grafično ter spletno zasnova projekta. »Je že tako, da nič v življenju ni naključno in da se vse zgodi z razlogom . Pomembno je bilo spoznati prave ljudi v pravem času in jih med seboj povezati v našo zgodbo. Te čudovite zgodbe ne bi bilo brez ključnih ljudi, ki so s srcem soustvarjali in dodali vsak svoj kamenček v Sabina Korošec Zavšek, avtorica interaktivne knjige Mihec in živali (Foto: Nataša Muller) govorni vzorec. Knjiga je še posebej primerna za malčke in otroke z avtizmom,« je dejala sogovornica. Za ilustracije v tej interaktivni knjigi je poskrbela Katja Pavšer, avtorica in najboljša prijateljica Mihčeve podobe. Pomembno vlogo pri projektu sta opravila tudi Lea Vučko in Damir Grba- Radovedni Mihec sodeluje tudi pri Božičkovi tovarni daril, v kateri želi obdariti vsaj 3 otroke. V licitaciji, ki je na FB strani Radovedni Mihec in bo trajala do nedelje, 13. decembra do 20. ure, lahko sodelujete tudi vi in pomagate Mihcu razveseliti otroke. ÜStÄpjitJffÜj , novič, ki sta izvedla animacijo in montažo. »Pri animiranem filmu velikokrat govorimo, da so to risanke, ampak Mihec in živali je res prava risanka, ker je vsaka sličica, se pravi dvanajst slik za eno sekundo animacije, risana ročno, po Katjini likovni zasnovi. Pri nas je za risanke premalo denarja, zato morajo ustvarjalci iskati svoj preboj na globalnem trgu. Zaradi tega je tudi pomanjkanje slovensko govorečih risank, ker se vsi izogibajo dialoga in posledično sinhronizaciji, prevajanju,« je povedala animatorka Lea Vučko, ki se je z veseljem pridružila projektu tudi zato, ker je pri svojih nečakih opazila, mozaik,« je z izbranimi besedami o ekipi, ki je pomagala uresničiti ta zahteven projekt, povedala Sabina Korošec Za-všek. Dodala je še, da je del risanke z donacij o sofinanciralo podjetje Plastika Skaza, kar je bilo velikega pomena, saj so to bila prva finančna sredstva, da je bilo projekt mogoče začeti. »Ker je šlo za donacijo, za katero sem zelo hvaležna, smo se v založbi zavezali, da bodo starši otrok s posebnimi potrebami imeli brezplačen dostop do knjige in risanke v elektronski obliki,« je sklenila Sabina Korošec Zavšek. Foto: osebni arhiv SKZ Sabina Korošec Zavšek pred tiskarno v Krakovu, kjer je bila natisnjena knjiga kartonka Mihec in živali Notranjost knjige 32 PORTRET Maja Ptičar si prizadeva za spoštljiv in srčen odnos s psi »Priložnost je vedno na drugi strani vrvice« Kadarkoli je na nebu opazila zvezdni utrinek, si je Maja Ptičar zaželela, da bi imela svojega psa. Ista želja ji je skozi misli šinila, ko je iz njene dlani poletela pikapolonica ali ko je s prstov odpihnila trepalnico, ki jo je našla na svojem obrazu. Pred osmimi leti je v njeno življenje prišel Pan, madžarska vižla z neustavljivo energijo. Ob Panu je sogovornica stopila na nikoli končano pot izobraževanja, kako sobivanje s svojim ljubljenčkom zastaviti v zadovoljstvo obeh. Spoznanje, da pes ni lastnina, ki bi le poslušala povelja, ampak da z njim lahko na drugačnih temeljih zgradimo obojestranski odnos, se je le še okrepilo, ko je z možem Jernejem Opeko v njeno življenje stopil Oskar, avstralski ovčar. Slednji ima kopico vedenjskih težav. Ob njih je marsikdo pomislil, da bi se bilo takšnega psa najbolje znebiti. Sogovornici pa je odprl uvid do pristopa, ki ga je strnila v slogan »milo, ne s silo.« TINA STRMČNIK V otroštvu in mladosti so v družini Ptičar imeli dva psa. Čeprav je Maja pomagala skrbeti zanju, nobeden od njiju ni bil čisto njen. Ko je odšla na svoje in je začutila, da je napočil pravi trenutek, je v njen dom prišel kosmatinec Pan. Verjela je, da je nanj pripravljena. Preštudirala je ogromno gradiva o tem, katera pasma je primerna zanjo, prebrala je veliko literature o vzgoji psov in o tem, kaj pes prinaša v življenje po- Potrebe psa so ob tem pogosto postavljene na stran,« je opozorila. Pasti pozitivne motivacije Na poti iskanja je preizkusila veliko metod pri vzgoji psa. Čeprav se je podobno kot drugi lastniki psov zavzela za sodelovanje s svojim Panom, je ta hitro pokazal oblike neželenega vedenja. »Takšno vedenje ljudje praviloma jemljemo osebno, kar je prva napaka. »Zavzemam se za to, da je človek dobrohoten vodnik psa, ki se zaveda, da je to bitje dolžan voditi skozi življenje. Če dojamemo, da je od nas odvisno, ali bo pes uspešen, mu lahko pomagamo uresničiti številne potenciale, ki jih skriva v sebi. Pri tem je dobro svoj ego pustiti ob strani.« sameznika. Na podlagi izkušenj, ki jih ima danes, se zaveda, da je bilo vse znanje takrat le kapljica v morje. Nepripravljenost na to, v kaj se človek spušča, ko se odloči za psa, ni primerljiva z odločitvijo za starševstvo, čeprav tudi kot mladi starši ne vemo, kaj nas čaka, je pojasnila. »Pri starševstvu nas vodi intuitivno gonilo, kako ravnati s človeškim bitjem in z njim sodelovati, saj smo tudi sami ljudje. Pes je drugo bitje, to ni primat, ampak je zver. Zato naša intuicija tukaj odpove.« Kar ljudje delamo iz ljubezni do psa, je po besedah sogovornice zanj lahko velikokrat škodljivo ali celo boleče. Na popotovanju nabiranja znanja s svojim štirinožnim prijateljem je spoznala, da lahko na podlagi svoje izkušnje tudi drugim približa kakovostno sobivanje s psom. Slednjega nam zgolj želja do psa in znanje o njem namreč še ne omogočata. »Ljudje bi radi imeli nekoga za svoje čustvene potrebe, da bi jim krajšal dneve in jih zapolnjeval. Sogovornica na enem od tečajev v družbi kosmatincev. Pravi, da je vstop v pasji svet lahko tako širok, kot si ga človek naredi. Ne vprašamo se, zakaj se pes tako obnaša, zavedamo se le tega, da nam to ni všeč. Ko iščemo orodja, s katerimi bi razrešili svojo težavo, naletimo na ogromno ideologij, ki skušajo človeku razrešiti ta problem.« Pojasnila je, da se pasje šole precej razlikujejo glede na to, kako dojemajo odnos med psom in človekom, ter po orodjih, ki jih ponujajo. Najprej se je odločila za metode tako imenovane pozitivne motivacije. Čeprav pozitivna motivacija zveni kot gradnja odnosa na sodelovanju, mnoge takšne metode po njenem opažanju psa ne jemljejo kot enakovrednega partnerja. »Vseeno človek odreja, kdaj bo pes spal, kje bo spal, kdaj in kje bo šel na potrebo. Odvzame mu vso možnost izbire, ne opolnomoči ga kot bitja in posledično pes izkazuje veliko vedenjskih težav. Za vse, kar dobrega pokaže, psa nagradimo. Ko vedenje ni takšno, kot želimo, ga prisilimo, da dela drugače. Nagradimo ga šele, ko dosežemo svoje.« Pan (desno) je Maji Ptičar odprl svet kinologije. Oskar (levo) jo je naučil, da vzgoja psa ni priložnost, da vodnik uresniči svoje cilje, ampak da se zazre v svojega štirinožnega sopotnika. »Odnos s psom ni odnos z enakovrednim bitjem. Velikokrat povzročimo ogromno škode bitju, ki nima lastne volje, ki se ne more zagovarjati in je za ves čas svojega življenja obsojeno V • I • • • • na življenje s svojim vodnikom.« Biti dobrohoten vodnik Maja Ptičar, ki zadnja leta živi v Celju in svoje znanje predaja pod okriljem šole Puppyland, meni, da bi moralo vzpostavljanje odnosa s psom temeljiti na znanosti in etiki. Namesto tega ljudje pogosto delamo po občutku, naša etika pa zataji, saj smo s psom sami in si dovolimo marsikaj, kar ni sprejemljivo. »Na psa stresemo marsikatero frustraci-jo. A ne le zaradi neznanja, ampak tudi zaradi tega, kdo smo. Če bomo težili k bolj kakovostnemu odnosu s psom, bomo izboljšali kakovost njegovega življenja, a tudi svojega.« Njen pogled na sobivanje s psom med drugim odkriva že drugačno dojemanje vlog, v katerem človek ni lastnik psa, ampak je najprej skrbnik, ki skrbi za njegovo dobrobit. Če se je pripravljen učiti, lahko postane vodnik, je povedala. »Starši otroka enkrat pošljemo v svet. Pes nikoli ne bo prišel do te stopnje, ampak bo vedno ostal na stopnji dveletnega otroka. Naša naloga je, da ga varno vodimo skozi življenje. In ne da pričakujemo, da se bo znašel sam, da ga potiskamo v razmere, ki jim ni kos, kjer nato neizogibno čuti neprijetne posledice ali ga za neuspeh kaznujemo celo sami.« Dodala je, da pes brez pomoči vodnika ne bo nikoli zmožen pokazati svo- Družina Ptičar-Opeka je neločljivo povezana s psi. jih fizičnih ali miselnih spodobnosti. »V resnici si ničesar ne moremo lastiti v našem življenju, še najmanj živali. Če jo uzremo kot neodvisno bitje, nas lahko ogromno nauči. Priložnost imamo ves čas na drugi strani vrvice.« Odnos naj bo obojestranski Dodaten uvid v sobivanje s temi domačimi živalmi spoznava vse od »Že ko je bil mladič, so bile njegove težave zelo opazne. Iz malega je zraslo veliko in zaradi svojih težav težko sodeluje s svetom. Odprl mi je oči, da se da s psom delati drugače, zaradi njega sem posvojila slogan >milo, ne s silo<. Ob njem sem šele spoznala, kako veliko stvari sem prej želela prisiliti.« Oskar ji je pomagal pri zavedanju, da vzgoja psa ni pri- »Večina normalnih vedenj psa se ljudem zdi neprimernih. Na primer da pes voha, vleče ali koplje. Neprimerno se nam zdi tudi, da pes laja, ampak to ta žival pač počne, mi pa govorimo. Ko za krotenje teh vedenj, ki jih jemljemo osebno, uporabljamo averzivne metode, psu jemljemo glas.« takrat, ko je enega od njenih tečajev za vzgojo psa obiskal njen današnji mož s svojim psom Oskarjem. Ta ima izredno veliko vedenjskih težav. Če bi njegovo vedenje primerjali z vedenjem otroka, bi lahko dejali, da Oskar kaže znake zelo hudega avtizma. Prav ta kosmatinec je Maji pokazal metodo sodelovanja s psi, imenovano R+, ki ne temelji na kaznovanju, ampak zgolj na pozitivnem odnosu. Naučil jo je, da ji to, da kot vodnica psa lahko pritisne nanj, ne daje pravice, da to v resnici tudi naredi. ložnost, da vodnik uresniči svoje cilje, ampak da uzre svojega šti-rinožnega sopotnika, spozna, kakšne so njegove potrebe na telesni, čustveni in vedenjski ravni, kaj ga muči in kdo to bitje je. Na tej poti je znižala mnoga pričakovanja, se učila sprejemati in stopila na popotovanje od ega k pristnemu stiku z živaljo. Temu odnosu zdaj sledi, kadarkoli ji kot inštruktorici vzgoje kosmatincev pot prekrižajo štiri tačke. Foto: Osebni arhiv MLADI IN PODJETNOST 33 Dijak Jon Kanjir izdal slikanico z aktualno vsebino Pozitivno in z odprtimi očmi Kako otroku na preprost in razumljiv način razložiti, zakaj odrasli okrog njega hodijo z maskami na obrazu? Kako najmlajši dojemajo ukrepe, s katerimi naj bi zajezili širjenje virusa? Je lahko to priložnost za učenje o skrbi za sočloveka? Na ta vprašanja odgovarja slikanica Tudi Luka nosi masko, katere avtor je 17-letni Jon Kanjir, dijak 3. letnika programa predšolske vzgoje na Gimnaziji Celje - Center. TATJANA CVIRN Zamisel zanjo se je rodila v jesenski šoli podjetništva, ki je bila izpeljana ob podpori Spirita. Jon pravi, da ne dela rad le z otroki, ampak da ga zanima tudi podjetništvo. Je član podjetniškega krožka GCC StartUp in lotil se je že več manjših projektov. Tokrat si je zamislil, da bi s pomočjo slikanice otrokom predstavil ukrepe, ki jih zagotovo ne razumejo najbolje, zato je zanje ta čas zelo stresen. Luka in babica v slikanici »Odločil sem se za zgodbo o fantku Luki in njegovi babici. Skupaj preživljata dneve, pečeta piškote in čakata, da starši pridejo iz službe. Luka skozi okno vidi, da vsi nosijo maske, in v pogovoru z babico ugotovi njihov pomen,« strne avtor vsebino slikanice, pri kateri je bil največji izziv oblikovati besedilo tako, da na preprost način pove bistvo in hkrati temelji na epidemioloških dognanjih. Pomemben del ji dodajajo ilustracije Maše Črešnik. Če-trtošolka končuje umetniško gimnazijo likovne smeri in želi študirati slikarstvo. Kot pravi Jon, je sodelovanje rodilo odličen rezultat, saj mu je Maša pomagala in svetovala, da sta ujela bistvo zgodbe in da je narisala tisto, česar sam ni znal ubesediti. »Zelo sem vesel tega projekta, a še bolj tega, da sem dobil pravo prijateljico,« pravi Jon, ki je hvaležen tudi za podporo, ki sta mu jo nudila šola in ravnatelj Gregor Deleja. »Verjel je vame in me spodbujal, ko bi sam že morda obupal in odnehal.« S pomočjo podjetniškega mentorja Luke Srbiča, oblikovalke in učiteljice likovnih predmetov na GCC Ane Peč-nik ter s podporo Društva GCC je tako luč sveta ugledala zgodbica Tudi Luka nosi masko. Od ponedeljka je na voljo v spletni trgovini http:// luka-bere.si/. Privlačno podjetništvo Jon, ki je ljubitelj knjig, je že proti koncu osnovne šole vedel, da mu je všeč delo z otroki in da uživa, ko jih vodi pri igrah ter se z njimi ukvarja. Izbral je program predšolske vzgoje in ni mu žal. »Šola nasploh mi je dala veliko več od tistega, kar sem pričakoval. Spodbuja številne dodatne dejavnosti, ki nam dajejo neformalna znanja, ki nam pomagajo pri osebnostni rasti in na naši karierni poti,« meni sogovornik, ki ima sicer pred seboj nekaj ciljev, ki jih želi doseči, a vmes bo izkoristil priložnosti, ki se bodo ponudile. »Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj izdal knjigo, a je splet okoliščin prinesel prav to,« ugotavlja in dodaja, da ga vedno bolj privlači svet podjetništva. »Že kot otrok sem prodajal limonado na pločniku in imel največ denarja, ko smo se igrali trgovino,« pravi v smehu. Nekoč želi stopiti na svojo podjetniško pot. Kakšna bo, še ne ve. »Na svet gledam z odprtimi očmi in skušam izkoristiti vsako priložnost, saj nikoli ne vem, kdaj bo prišla tista prava.« Podobno je razmišljal tudi ob kandidaturi za predsednika šolske dijaške skupnosti in zbral največ glasov. V teh dneh ima zaradi tega več dela, saj se kot predstavnik dijakov precej ukvarja z vprašanji mature in mu je v zadovoljstvo, če lahko pomaga. Vsak dan začne z nasmehom Strinja se, da se nekoliko razlikuje od vrstnikov in da ga niti prijatelji vedno ne razumejo, on pa njih ne, a je to po njegovem mnenju dobra izkušnja, da se uči spoštovati druge. »Predvsem si želim, da bi s svojim življenjskim slogom vplival še na koga, da bi videl, da se da nekaj narediti, četudi smo le dijaki in naj bi bila šola na prvem mestu. A prav zaradi ciljev in projektov, ki jih imam, še raje hodim v šolo in vsaka majhna zmaga mi daje novo energijo. Znan sem po tem, da sem jutranji človek, veselim se vsakega novega dneva in že na avtobusu sem dobre volje, ker vem, da me čaka nekaj novega in lepega. Pomembno se mi zdi, da se vsak dan odločimo za pozitiven pogled na svet in iščemo stvari, ki nas lahko dvignejo,« razlaga Jon, ki prizna, da brez padcev seveda ne gre. »A ti nas okrepijo in nam dajo lekcijo, da smo lahko boljši ljudje,« razlaga najstnik, ki pravi, da mu šolanje na daljavo ustreza, saj ima več časa, ki ga je prej porabil za vožnjo iz Mozirja. Le dobro se je treba znati organizirati. »Če znaš hitro izpeljati naloge, ti ostane čas še za ostale stvari.« In katere so to? »Že od 5. razreda sem ljubitelj kokoši. Eden lepših dogodkov je, ko se iz jajc izvalijo nova življenja,« zaključi Jon Kanjir. Foto: osebni arhiv Avtor slikanice Jon Kanjir »Pomembno se mi zdi, da se odločimo za pozitiven pogled na svet in iščemo stvari, ki nas lahko dvignejo.« Mnenje o knjigi »V obdobju, ki ga trenutno preživljamo, se marsikateri otrok sreča tudi s stiskami, strahom, z osamljenostjo. Slikanica je odlično izhodišče za pogovor z otrokom ne samo o pomenu mask, temveč tudi o vrednotah, kot so potrpežljivost, strpnost, ljubezen do staršev, starih staršev, družine. Kar me še posebej veseli, je, da je to delo mladega pisatelja in mlade ilustratorke, saj dokazujeta, da premore tudi današnja mladina (kar radi omenjamo bolj v negativnem smislu) veliko empatije in hkrati odgovornosti do sočloveka. Toplo priporočam.« Mojca Štancar, diplomirana vzgojiteljica »Ne gre mi za zaslužek pri projektu, želim si, da bi otroci s pomočjo zgodbe lažje razumeli, kaj se dogaja.« Ilustratorka Maša Črešnik »Ko sem začel razmišljati, da bi zgodbo izdal, sem bil presenečen, koliko dela je z izdajo knjige.« Slikanica Tudi Luka nosi masko je namenjena otrokom od 2. do 10. leta. Na zabaven način jim predstavi pomen nošenja obraznih mask. Knjižica je tudi zanimiv dokument časa, ki si ga bomo zapomnili po pandemiji koronavirusa. Natisnila jo je Grafika Gracer, na voljo je v spletni trgovini http://luka-bere.si/. 34 PO SLEDEH SVOJE STARE TETE Zgodba o nesrečni Laščanki odmeva po Evropi Kruta usoda organistove žene Pauline Drolc, rojena Bast, je bila preprosta ženska iz središča Laškega. Po narodnosti je bila Nemka, poročena z zavednim Slovencem Francem, ki je bil v Laškem organist, vodja župnijskega pevskega zbora in cerkovnik. Za politiko se za razliko od svojih bratov, ki so bili prepričani nacisti, ni zanimala. Njena nesrečna usoda je opisana v knjigi Ženska brez groba, katere avtor je Paulinin pranečak Martin Pollack. Med drugim je znan kot nekdanji redaktor in dopisnik upoštevane nemške revije Der Spiegel. Knjiga o nesrečni Laščanki Pauline odmeva daleč po Evropi, o njej so poročali nekateri vodilni mediji v Avstriji, na Poljskem, v Švici in Nemčiji, poznajo jo tudi v Italiji, na Nizozemskem ... BRANEJERANKO O usodi Pauline Drolc so tako na primer poročali avstrijska radiotelevizija ORF, dunajski dnevnik Der Standard, švicarski Neue Zürcher Zeitung, poljski Polityka in Gazeta Wyborcza, poljska izdaja revije Newsweek, nemški Deutschlandfunk ... Lani je izšla na Dunaju knjiga Ženska brez groba v nemškem jeziku, v začetku tega leta je bil izdan njen poljski prevod, pred koncem novembra je izšla še v Celju pri Celjski Mohorjevi družbi. »Odmevi na knjigo so bili zelo ugodni, ne morem se spomniti nobenega kritičnega glasu. To pomeni, da obstajajo danes le še zelo redki ljudje, ki imajo revanšistične občutke,« je o odmevih v Avstriji dejal avtor knjige Martin Pollack. »Ta knjiga je - tako kot že knjiga o moiem očetu - odprla možnost razmisleka o območju, o katerem je malo znanega, ter o zavedanju skupne zgodovine, ki se je končala z uničenjem, s preganjanjem in z množičnim ubijanjem. Tudi o tem se je v Avstriji premalo razmišljalo,« dodaja Pollack. Pauline Bast je bila rojena na ozemlju Avstro-Ogrske, nato je bila državljanka nove in danes pozabljene države SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev), ki je kmalu postala Kraljevina Jugoslavija. (Iz poljske izdaje revije Newsweek, Varšava) Obračun z nacizmom Pred Žensko brez groba sta v slovenščini izšli že dve knjigi Martina Pollacka. Za razumevanje krute usode Pauline Drolc - Bastove je najprej treba spoznati njeno prvotno družino, njene krvne sorodnike. Pollack je namreč nezakonski sin nacističnega vojnega zločinca Gerharda Basta. »Izviram iz družine, kjer so se vsi moški navduševali za nacionalsocializem. Niso bili slučajni sopotniki, željni kariere ali drugih prednosti, ampak trdno prepričani. Takšni so ostali vse do svoje smrti,« je ugotovil Pollack, ki pravi za svojega očeta, da je bil dobesedno vojni zločinec. »Za njegova dejanja se ne čutim odgovornega, čutim pa odgovornost, da o tem govorim, pripovedujem. V Avstriji smo veliko predolgo sodili, da smo prva žrtev nacionalsocializma. Le redki so želeli govoriti, da smo bili tudi storilci, storilci s krvavimi rokami,« omenja Pollack. To ga je privedlo do tega, da je napisal knjigo o svojem očetu, in odmevi na knjigo so mu dali prav. Gre za knjigo Smrt v bunkerju, ki je izšla v slovenščini že leta 2005. Še vedno prejema elektronsko pošto in pisma, ko mu ljudje pripovedujejo, da so bili njihovi očetje, stari očetje ali prastari očetje esesovci, ge-stapovci ... »To, da pišem o svojem očetu in svoji družini tako odkrito, je številnim ljudem pokazalo, da se je s tem »Osnovno sporočilo knjige Ženska brez groba je vsaj v slovenskem prostoru na nek način prelomno, čeprav se je s tem soočal že mit o Antigoni. Vprašanja moralnosti smrtne kazni, kaotičnega povojnega časa in dostojnega pokopa so obravnavana skozi optiko posebnega slovenskega povojnega položaja, za katerega vsi vemo, da še vedno buri duha. Edinstvenost Pollackovega pisanja je v posebnem pristopu, ki sicer označuje določeno dogajanje in svoje prednike s subjektivno distanco. Obenem gleda na pravico do dostojnega pokopa in vedenja, kaj se je s kom po vojni zgodilo, povsem objektivno - kot danost.« (Aleš Čeh, urednik knjige Ženska brez groba) A " Bastova hiša v Laškem na stari fotoarafiji (Foto: Muzej Laško) Nemška ljudska šola v Laškem je bila zgrajena leta 1891. (Foto: Muzej Laško! »V glavnem govori knjiga Ženska brez groba o Pollackovi družini, ki je bila z nacizmom intimno zelo povezana. Ne govorimo o ljudeh, ki so se morali »za nekaj opredeliti« zaradi eksistencialne stiske, ampak o družini, ki je bila odkritih nacističnih prepričanj in je v ustroju družbe Hitlerjevega Tretjega rajha dosegala visoke položaje. Sredi te družine se je znašla avtorjeva teta Pauline, ki je vseeno izstopala: odkrito ni podpirala nobene politične opcije, temveč je delovala povsem nedefinirano, celo odmaknjeno od dogajanja. Kljub temu jo je dočakala naiboli kruta usoda ...« (Aleš Čeh, urednik kniiee Ženska brez groba) PO SLEDEH SVOJE STARE TETE 35 »Kako se spoprijeti s takšno zgodbo? Martin Pollack je dolgo okleval, preden je napisal to knjigo. Že ko je nastajala, se je spraševal, ali je to legitimno in ali ne predstavlja nevarnosti revanšizma, obračuna ...« (Iz dnevnika Der Standard, Dunaj). Knjiga Ženska brez groba o La-ščanki Paulini Drolc je bila v Laškem predstavljena že lani, ko je izšla na Dunaju v nemščini. (Foto: Knjižnica Laško) V slovenščino so prevedene že tri knjige Martina Pollacka. Novembra je izšla knjiga Ženska brez groba, pred tem njegovi deli Smrt v bunkerju ter Kontaminirane pokrajine. (Foto: Knjižnica Laško) Knjiga Ženska brez groba je lani izšla v nemščini pri dunajski založbi Zsolnay. Letos je izšla še na Poljskem in v Celju. (Foto: Knjižnica Laško) Avtor knjige Ženska brez groba Martin Pollack, pisatelj, novinar in prevajalec iz poljščine. Med drugim je bil redaktor in dopisnik upoštevane revije Der Spiegel z Dunaja in s Poljske. (Foto: Ingrid Schemmel) Pauline je bila tiha ženska, ki se je celo umikala. Njena mirna narava se s časom, v katerem je živela, ni ujemala. V mestu Tuffer - slovenskem Laškem na Spodnjem Štajerskem, kjer je živela - je izbruhnilo nasilje. Sredi te zmede se je znašla Pauline - Nemka in sestra esesovcev ter obenem žena cenjenega slovenskega krajevnega organista. S prepričanji svojih bratov se ni poistovetila. Kljub temu je bila po vojni odpeljana v taborišče Hrastovec, kjer je umrla. (Iz letošnje recenzije Pollackove knjige v tedniku Polityka, Varšava) mogoče spopasti - oziroma se je nujno spopasti,« je ugotovil Pollack. Zamolčana sorodnica V Bastovi družini po drugi svetovni vojni o Pauline Drolc, rojeni Bast, niso nikoli govorili. »Omenili je niso niti z eno besedo. Zato sem izvedel za njeno žalostno usodo razmeroma pozno. Dolgo sem menil, da je mirno umrla v Laškem,« se spominja avtor knjige Ženska brez groba. Molk o prateti ga je privedel k raziskovanju njene usode ... »Bila je tiha, skromna ženska, ki ni imela nič skupnega z radikalnim nacionalizmom svojih bratov - z mojim starim očetom recimo - ki so bili prepričani nacionalsocialisti. Ona ni bila. Ostala je takšna, kot je morala biti, tako do svojih slovenskih sosedov kot do svojega slovenskega moža. Takrat to ni bilo samoumevno. In to je bil vzrok, da sem o njej napisal knjigo,« je obrazložil Martin Pollack. »Le redke družine iz Srednje Evrope so bile na koncu vojne brez žrtev, pa naj bo to na strani nemškega agresorja in njegovih zaveznikov ali na strani napadenih. Avstrijski novinar in zgodovinar Martin Pollack je zdaj že drugič opisal zgodbo svojega sorodstva ...« (Iz dnevnika Neue Zürcher Zeitung, Zürich) Leta 1875 v Laškem rojena Pauline je živela odmaknjeno. V tretjem življenjskem obdobju je zapuščala domačo hišo le še poredko, večina sosedov jo je poznala kot žensko z okna. Opisali so jo kot prijazno in vedno pripravljeno pomagati. »Predvsem ji je bil tuj skrajni nacionalizem in pozneje nacionalsocializem, ki je prepričal njene brate,« je med raziskovanjem ugotovil Pollack. »Do svojih sosedov in do svojega moža je ostala poštena. Niti enega namiga ni bilo, da bi slovenske sosede odklanjala ali jih celo sovražila - tako kot je bilo takrat pri številnih Nemcih,« je ugotovil Pollack. Treba je pripomniti, da vsi štajerski Nemci seveda niso bili za Hitlerja in nekateri - med njimi recimo partizan-ki Alma M. Karlin ali Titova soproga Herta Haas - so bili celo na partizanski strani. Po drugi strani so se tudi nekateri Slovenci navduševali nad Hitlerjem ... Vsake vojne je enkrat konec in tudi v Laškem je bilo tako. Spomladi 1945 so skozi Laško potovale kolone beguncev, v katerih so bili nemško prebivalstvo Vojvodine, hrvaška fašistična vojska in številni drugi. Bežali so pred partizani in njihovim maščevanjem. Pauline se beguncem ni pridružila, saj se ni počutila krivo. Kljub temu je prišel nekega dne po njo rosno mlad partizan, odpeljana je bila v povojno taborišče v grad Hrastovec v širši okolici Maribora. Tam je 24. avgusta 1945 umrla, njen grob ni znan. Za razliko od nedolžne Pauline se ni njenim nad nacizmom navdušenim sorodnikom v Avstriji nič hudega zgodilo. Ta je bila razdeljena do leta 1955 na ameriško, sovjetsko, britansko in francosko zasedbeno območje . Oče Martina Pollacka Gerhard Bast - ki je med drugim sodeloval v holokavstu ter ubijal Poljake - se je pravočasno skril pri južnotirolskem kmetu, kjer je delal kot hlapec s spremenjenim imenom. Leta 1947 se je želel vrniti v Avstrijo in to s pomočjo tihotapca. Ta je Basta na prelazu Brenner ustrelil ter si prisvojil njegove stvari. Morilec je bil odkrit in obsojen na 30 let zapora. »Večkrat obiščem Slovenijo, tudi Laško. In moram reči, da se tam že od začetka zelo dobro počutim. Danes je Laško zame moja druga domovina, s katero me povezuje veliko, ne zgolj spomini, ampak tudi današnja doživetja, srečanja s čudovitimi ljudmi, ki so mi nenehno pomagali. Nikoli nisem občutka, da nisem dobrodošel. Ugotovil sem, da se veliko ljudi zanima za preteklost, brez grenkobe. S preteklostjo moramo živeti, z njo se moramo soočiti ter je ne smemo olepševati. Veselim se, da mi je bilo dano spoznati Laško z njegove najboljše plati, uživati velikodušnost in gostoljubnost ljudi, čeprav vsakdo ve, iz kakšne družine izhajam. Tega ne morem in ne smem odmisliti, s tem moram živeti.« (Martin Pollack, avtor knjige Ženska brez groba) Tako so se postavili pred kamero laški gasilci leta 1890, torej pred sto tridesetimi leti ... (Foto: Muzej Laško) Izlet laške slovenske družbe na Šmohor tik pred drugo svetovno vojno. Pauline Drolc sedi in je na fotografiji druga z leve strani, desno od nje stoji njen soprog organist Franc Drolc. (Foto: Muzej Laško) 36 MOVEMBER Zaključek dobrodelne movembrske akcije Kdo ima najlepše? Movember je mednarodno gibanje, katerega cilj je osveščanje javnosti o zdravju in boleznih, ki prizadenejo moško populacijo. Člani svojo podporo gibanju izražajo z nošenjem brk v novembru, od koder izhaja tudi ime. Gibanje se je leta 2003 začelo v Avstraliji in preraslo v globalno gibanje, ki po celem svetu, tudi v Sloveniji, združuje več kot pet milijonov ljudi. Letos smo se movembrskemu gibanju pridružili tudi v naši medijski hiši Novi tednik in Radio Celje. V celomeseč-ni dobrodelni akciji so sodelovali pevec skupine Šank Rock Matjaž Jelen, deskar na snegu Rok Marguč in radijski voditelj jutranjega programa Boštjan Oder, ki so se pogumno odločili za brkato preobrazbo. Komu so v novembru zrasli najlepši brki? Tako je v začetku tedna direktor medijske hiše NT & RC Drago Slameršak predsedniku Društva uroloških bolnikov Slovenije Francu Hočevarju predal vrednostni bon. (Foto: Andraž Purg - GrupA) LEA KOMERICKI KOTNIK Brkati november je zadnja leta namenjen osveščanju o raku na prostati in osveščanju o pomenu pravočasne diagnostike. Rak prostate je v Sloveniji še vedno najpogostejša oblika raka pri moških. Vsako leto odkrijejo približno 1.600 novih primerov, 400 moških vsako leto boj z boleznijo tudi izgubi. Podobno kot pri ostalih oblikah raka je tudi pri tej izjemno pomembna pravočasna diagnostika. In na pomen preventivnih pregledov opozarjajo člani številnih nevladnih organizacij in društev. Društvo uroloških bolnikov Slovenije že od ustanovitve skrbi za strokovno podporo moškim, ki se srečajo z diagnozo raka ali s katerimkoli drugim uro-loškim bolezenskim stanjem. Kot pravi predsednik Franc Hočevar, se trudijo, da bi ljudi osvestili tudi o pomenu rednega samoopazovanja in odkritega pogovora o tej tematiki. Tako smo novembra odkrito o raku prostate in pomenu movembra veliko govorili tudi na valovih Radia Celje, in sicer v akciji, s katero smo zbirali sredstva za Društvo Boštjan Oder: »Z brki sem v decembru zdržal še tri dni. Lahko bi še kakšnega, pa so bili pritiski od zunaj premočni, saj mi brki resnično ne pristajajo. Redko komu so bili brki na meni všeč. Večina pravi, da to nisem več jaz, da me spremenijo, postarajo. Se je pa našel tudi kdo, ki se mu je sprememba zdela simpatična. Verjetno bi morali obiskati okulista! Je pa z brki še ena težava, ker srbijo in pikajo. Sredi meseca je najbolj srbelo. Kljub temu mi je bilo sodelovanje v akciji v veliko veselje. Tudi sam sem bil radoveden, kako bom izgledal ob koncu. To je bila odlična priložnost, pa še za dobro delo je šlo.« Matjaž Jelen: »Na zadnji dan akcije mi je sin rekel: >Ati, s temi brki si pa res ogaben.< Sem mu potem razložil, zakaj sem si pustil rasti brke prvič v življenju. Verjamem, da smo tudi na ta način naredili nekaj dobrega. In morda koga tudi malo nasmejali. Da bomo lahko vsi skupaj bolj vedro vstopili v novo leto.« Rok Marguč: »Tako dolg kot je bil letošnji november, ni bil še nobeden. Točnega datuma konca novembra oziroma začetka decembra nisem še nikoli tako natančno vedel. Takoj, ko smo vstopili v veseli december, sem se obril. Verjetno bi bilo lažje, če nam ne bi bilo treba nositi mask. Tako pa je na koncu bilo kar naporno z brado in masko. Hči je komaj čakala, da se bom lahko obril. Ampak verjamem, da smo naredili dobro stvar.« NAREDIU SMO УШК0 DOBREGA TA MOVEMBER! HVALA vsem, ki ste pomagali Društvu uroloških bolnikov Slovenije. Najlepše ima voditelj Jutranjega ritma Več na www.radiocelje.si Matjaž Jelen Rok Marguč (Biostile SANAAMICUS PRIJATELJ NA POTI DO USPEHA radio celie Vqöw г mmj! planet zdravja medicinski.si UenoFarmacija MOVEMBER 37 Hvala vsem, ki ste akcijo podprli s poslanimi SMS-sporočili na 4246 in tako darovali 1 evro za Društvo uroloških bolnikov Slovenije. uroloških bolnikov Slovenije. V posebni brkati tekmi so se pomerili glasbenik in »front-man« zasedbe Šank Rock Matjaž Jelen, uspešen deskar na snegu Rok Marguč in simpatičen moderator v Jutranjem ritmu na Radiu Celje Boštjan Oder. V podporo akciji so si cel november puščali rasti brke. Poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika ste glasovali in izglasovali, komu od treh omenjenih mož so v mesecu dni zrasli najlepši brki. Tekmovalci so priznali, da z brki, a tudi z brado nimajo ravno veliko izkušenj in na trenutke so si želeli poseči tudi po britvici. Ker so pravi borci in zanje akcije ni konec, dokler je ni zares konec, so zdržali. Bralci in poslušalci pa ste odločili, da se lahko z najlepšimi brki pohvali in postavi radijski jutranjik Boštjan Oder. Foto: osebni arhiv Na spletni strani Radia Celje si lahko ogledate tudi posnetke vseh sodelujočih brkatih mož. Tam najdete tudi seznam vseh nagrajencev, ki so v akciji sodelovali s SMS-glasovanjem. novi tednik VMiao? г штј Urološki bolniki ena od žrtev aktualnih razmer Čeprav ne bi smeli dopustiti, da nas razmere ohromijo do te mere, da pozabimo na vse ostale stvari, ki nas poleg koronavirusa še vedno ogrožajo, se na žalost dogaja ravno to, pravi Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije. Kot ugotavlja, je bil letošnji movember precej drugačen. Odpadlo je veliko prireditev, ki so jih načrtovali v društvu in sorodnih organizacijah. Čeprav se zdi, da je te dni med nami zgolj ena bolezen, to še zdaleč ne drži, opozarja Hočevar. In čeprav je bilo letos odkritih veliko manj rakavih obolenj, jih v resnici ni manj. Samo nediagnosticirana ostajajo, žalostno ugotavlja sogovornik. »Jasno je, da se je dostopnost do zdravstvenih storitev in s tem tudi do diagnostike vseh vrst rakavih obolenj močno poslabšala. Nekateri podatki kažejo, da je bilo v tem obdobju bolezni covid-19 za kar 30 odstotkov manj diagnosticira-nega raka. Vsi vemo, da med populacijo zagotovo ni bolezni za tretjino manj, kot je je bilo pred epidemijo,« je zaskrbljen Hočevar. Kot je povedal, so v nekaterih bolnišnicah enostavno prenehali operirati bolnike z rakom na prostati. »Vse to bo imelo dolgotrajne posledi- Franc Hočevar ce za zdravje ljudi. Poslabšana dostopnost do zdravstvenih storitev je enostavno preveč očitna, da bi jo spregledali,« je kritičen do nastale situacije v zdravstvu. »Ni prav, ob vsej resnosti presoje virusnega obolenja covid -19, da se naše zdravstvo ni ustrezno organiziralo in obvestilo ljudi, kje in kaj je ob covidu absolutno nujno,« meni sogovornik, ki ugotavlja podobno kot številni Slovenci, da se ustvarja vtis, da nas trenutno ogroža samo covid-19. »Morda imamo le tak vtis, saj tudi mediji virusu namenjajo veliko, morda preveč prostora in časa. Realna podoba je izkrivljena,« meni sogovornik, ki je kritičen tudi do načina, kako so odgovorni na vseh držav- nih ravneh ljudem podali in še podajajo informacije o nastali situaciji, o novem virusu in grožnji, ki jo prinaša. »Posledica tega je, da ljudje ne verjamejo ukrepom in ne zaupajo navodilom ustanov. Ljudje ne upoštevajo dveh osnovnih preprostih in enostavnih priporočil, umivanja rok in razdalje. Rezultat je znan,« zaskrbljeno pravi Hočevar in dodaja, da so tako tudi urološki bolniki ena od žrtev trenutnih razmer. Odločno po zdravniško pomoč Ljudi zato poziva, naj bodo v trenutnih razmerah še toliko bolj pozorni na vse spremembe v svojem telesu in pri počutju, naj se posvetijo tako preventivi kot samopregledo-vanju. In če začutijo, da nekaj ni prav, naj vztrajajo, da bodo prišli do končne diagnoze. Predvsem vse poziva, naj se zaradi duha časa ne umaknejo vase in naj, v kolikor menijo da to potrebujejo, poiščejo zdravniško pomoč. »Ko bo koronavirusna kriza mimo, bo lahko za marsikoga žal prepozno,« opozarja Hočevar, ki se je z diagnozo raka prostate srečal pred desetimi leti. Danes je kot dolgoletni predsednik društva eden glavnih pobudnikov napredka v smeri izboljšav pri posredovanju Društvo uroloških bolnikov Slovenije je prostovoljno samostojno nepridobitno združenje uroloških bolnikov, njihovih svojcev, zdravstvenih strokovnjakov in vseh, ki se zavzemajo za reševanje težav na področju bolezni sečil ali so kako drugače pri svojem delu povezani s tem področjem. Namen društva je prispevati k uspešnemu zdravljenju in celostni rehabilitaciji uroloških bolnikov, nenehno skrbeti za izboljšanje pogojev zdravljenja, v zvezi s tem razvijati prostovoljno delo in samopomoč, širiti znanje o boleznih sečil in osveščati bolnike o njihovih pravicah. pravih informacij vsem, ki se z boleznijo soočajo prvič. »Naše delovanje je zanesljivo prispevalo k temu, da se je povečalo število razpisanih specializacij za urologijo, da so pristojni ustanovili razširjeni strokovni kolegij za urologijo pri ministrstvu za zdravje in da smo javnost, državne ustanove in nevladne organizacije osvestili in seznanili z zapostavljenostjo urologije, s šibko tehnološko podporo in z nujnostjo krepitve strokovnega potenciala na tem področju,« predstavi dejavnosti in prizadevanja društva. In doda: »Naša glavna dejavnost so pogovori z urološkimi bolniki in pomoč pri razreševanju njihovih osebnih težav ter prenos znanja s področja urologije. In seveda preventiva.« Foto: Andraž Purg - GrupA radio celie Naredite nekaj zase! • • • •••• Posebej za vas smo razvili dva odlična izdelka, ki vam bosta pomagala pri tegobah, pozitivno vplivala na vaše telo in posredno izboljšala vašo psihofizično kondicijo. Oba izdelka sta plod dolgoletnih raziskav in vsebujeta le vrhunske sestavine popolnoma naravnega izvora. Naredite nekaj zase. SANAAMICUS PRIJATELJ NA POTI DO USPEHA www.sanaamicus.si Krema IgnisCalda je povsem naravna krema za masažo iz eteričnih olj, ki nima stranskih učinkov in je namenjena lajšanju težav in bolečin. SanaPellis SanaPellis je povsem naravna krema za telo in obraz, saj ne vsebuje barv, arom, parafina, vazelina, mineralnih olj in aditivov, je brez stranskih učinkov in je zato prijazna do naše kože. * (Biostile^ V sožitju z naravo Imate težave z odvajanjem vode ali pekoč občutek med uriniranjem? RešitevjeUROVIT KOMPLET blagovne znamke BIOSTILE za preventivno ali kurativno delovanje vaše prostate. Je brez kontraindikacij in stranskih učinkov, izdelan v Sloveniji. Za naročilo pokličite: 080 88 88. www.biostile.si llledicinski.si VenoFarmacija SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI Izposoja in izdaja invalidskih pripomočkov na ZZZS ali zasebno. Možna dostava tudi na dom! 10% POPUST na kompresijske nogavice. * planet zdravja Ugotovimo VZROK vaših težav in jih odpravimo! MODRA ŠTEVILKA (((»0808810) Napredna naravna znanost za boljšo kvaliteto življenja. 38 INFORMACIJE V Sloveniji imamo pestro izbiro lupinastega sadja. Lupinasto sadje bogati našo prehrano že iz časa starih Rimljanov V prazničnem času iz številnih domov zadiši po tradicionalni slovenski potici. Orehovi, morda lešnikovi in še kakšni. Ali veste, da v Sloveniji pridelujemo odlično lupinasto sadje? Preden zavihate rokave in strete prve orehe, preberite o tradiciji t.i. lupinarjev na slovenskih tleh in njegovih koristih za zdravje ljudi. Dr. Anita Solar, strokovnjakinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, priporoča uživanje ene pesti lupinastega sadja nekajkrat tedensko. INFORMACIJE 39 Lupinasto sadje se odlično poda k različnim jedem. ♦ f H Ä. .Љ ä 4 // \* Znak »izbrana kakovost - Slovenija« označuje izdelke preverjene kakovosti. Za spodbujanje uživanja lokalnega sezonskega sadja in izdelkov iz sadja slovenski pridelovalci in predelovalci v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo promocijsko kampanjo s sloganom »Najboljše imamo doma«. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju o pestrosti sadnih vrst visoke kakovosti, ki so v Sloveniji dostopne čez celo leto. Potrošniki lahko na trgovskih policah najdejo sadje in izdelke iz sadja z znakom »izbrana kakovost - Slovenija«, ki je jamstvo za preverjeno kakovost, slovensko pridelavo in predelavo ter dodatno neodvisno kontrolo. Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost - Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Naj bo torej slogan kampanje »Najboljše imamo doma« čim večkrat naše vodilo pri nakupih. Ko govorimo o lupinastem sadju ali lupinarjih, mislimo na obsežno skupino sadnih rastlin, ki je razširjena po vsej zemeljski obli. Njihova skupna značilnost je, da je užitni del ploda - jedrce - shranjeno v oleseneli lušči-ni, ki ga varuje pred pritiski in onesnaženjem ter tudi podaljša obstojnost jedrc. Dokler so plodovi na drevesih, je luščina obdana še z različnimi ovojnicami. V Sloveniji imamo pestro izbiro lupinastega sadja. Po zaslugi naših pridelovalcev na trgovskih policah najdemo orehe, lešnike, kostanje in mandlje. Posežemo lahko tudi po številnih bolj eksotičnih lupinarjih, kot so pekan, pistacija, indijski in brazilski oreh, pinija in makada-mija. Med najstarejše rastlinske vrste na našem ozemlju sodijo oreh, leska, kostanj in mandelj. »Od antičnih časov dalje, ko so jih k nam zanesli Rimljani, so imeli plodovi oreha, kostanja pa tudi mandlja pomembno mesto v ljudski prehrani,« pojasnjuje dr. Anita Solar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V SLOVENIJI PREVLADUJE SONARAVNA PRIDELAVA LUPINASTEGA SADJA Zgodba o kakovostnem lupinastem sadju se začne v nasadih. Strokovnjakinja pojasnjuje, da slovenski pridelovalci v svojih nasadih uporabljajo okolju in pridelovalcu prijazne tehnologije pridelave. Precej nasadov v Sloveniji je oskrbovanih po načelih integrirane in ekološke pridelave. V primerjavi z velikimi, t.i. industrijskimi pridelovalci v tujini, je za naše nasade značilna bolj konser- Precej nasadov v Sloveniji je oskrbovanih po načelih integrirane in ekološke pridelave. V nasade pridelovalci uvajajo okolju in pridelovalcu prijazne tehnologije pridelave. vativna, včasih tudi ročna obdelava in sonaravna pridelava z zgolj najbolj nujno uporabo kemičnih sredstev. Tehnološki postopki, kot so rez, gnojenje, obdelava tal, varstvo pred boleznimi in škodljivci ter redno in pravočasno pobiranje, ustrezno sušenje, luščenje in skladiščenje zagotavljajo dolgotrajno kakovost plodov. Del slovenskih pridelovalcev in predelovalcev lupinastega sadja se je vključil v nacionalno shemo kakovosti živil, imenovano »izbrana kakovost«. Sadje in izdelki iz sadja, ki so pridelani oziroma predelani skladno s zahtevami te sheme, pridobijo znak »izbrana kakovost-Slovenija«. Ta označuje izdelke s posebnimi lastnostmi, ki so redno kontrolirani ter v celoti pridelani in predelani v Sloveniji. Znak lahko uporabljajo samo pridelovalci oziroma predelovalci s pridobljenim certifikatom s strani neodvisnega kontrolnega organa. KAKOVOST SE MED DOMAČIM IN UVOŽENIM SADJEM RAZLIKUJE Za pridelavo kakovostnih plodov pridelovalci skrbno izbirajo sorte lupinastega sadja. V Sloveniji sadimo domače in tuje sorte, ki smo jih predhodno preizkusili v naših pridelovalnih razmerah. Pri orehih dajemo prednost ta- kim, ki spomladi pozno ozelenijo, da jih ne prizadenejo pozne spomladanske zmrzali. Izbiramo sorte s kakovostnimi plodovi, ki morajo imeti tanko luščino, polno, okusno in čim svetlejše jedrce, ki se lahko dobro izlušči. Pri leski se za sorto odločimo odvisno od namena pridelave. Lešniki, ki jih uživamo kot namizno sadje in postrežemo v luščini, so debelejši in privlačnega videza, sorte za predelavo pa imajo drobnejše lešnike, ki morajo biti izenačeni, povrhnjica jedrc pa pri praženju lepo odstopa. Pri kostanju so najbolj zaželene sorte tipa maron z debelimi plodovi značilnih oblik, svetlečo lupino in povrhnjico, ki se ne zajeda v jedro, tako da se kostanj lepo lupi. Za dobro sorto mandlja pa velja tista, ki ima debele plodove s tanko lu- Lupinasto sadje vsebuje številne življenjsko pomembne sestavine. ščino in velikim deležem lepo razvitih in okusnih jedrc. LUPINASTO SADJE VSEBUJE ZDRAVJU KORISTNE MAŠČOBNE KISLINE Strokovnjakinja izpostavlja tudi koristi uživanja lupinastega sadja za zdravje. Številne klinične raziskave po svetu dokazujejo, da ima lupinasto sadje veliko blagodejnih učinkov na naše zdravje in dobro počutje. Že majhne količine nas oskrbijo z energijo, ki jo dajo maščobe, vsebujejo pa tudi veliko vlaknin in so odličen vir mineralov, kot so kalcij, kalij, magnezij, fosfor, železo in še nekateri drugi. Zaradi vsebnosti vitaminov A in E ter vitaminov B-kompleksa lahko lupinarje poimenujemo kar vitaminske bombe. Priporočena količina je ena pest oz. 30 gramov. To v praksi pomeni šest do osem orehov, 20-30 lešnikov in mandljev ali štiri do pet kostanjev. NAŠE SUPER SADJE www.nasasuperhrana.si П nasasuperhrana REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA 40 75 LET NOVEGA TEDNIKA ^ШШШШШШШШШ STRANKA SALJIVCEV Tudi humor in razvedrilo stalnica našega časopisa авлвш Člani Stranke šaljivcev pripravljajo v soboto, 20. decembra, novoletno srečanje pri Jožici Golob v Rečici nad Laškem. Bralce in sodelavce vabimo, da se srečanja udeležijo in rezervirajo svoj prostor na tel. 730-335. Ta teden odpotujeta na Dunaj na Božični sejem Anica Naraks iz Vojnika, kot nagrajenka za Salo tedna, in Klemen Mlakar iz Šentjurja kol izžrebanec med prispelimi kuponi. Današnji sodelavci so: Marinka Bukovič iz Rimskih Toplic, Lili Soline in Vinko Aristovnik iz Celja. Dodatni zaslužek Franca se je odločila, da si »polepša« svoje življenje s prostitucijo. Dodatno delo si je poiskala v znanem celjskem lokalu. Neko popoldne je srkala kavico in čakala, ko je pristopil zagorel Siciljanec: »Bona sera sinjorina!« »Kaj? Nič za bone! Samo za marke ali dolarje.« Na carini Na državno mejo se je pripeljal Miha in carinik je opravil formalnosti: »Kaj za prijavit?« »Ni č.« »Res ne?« »No ja, mali žepni računalnik imam.« »Pokažite,« reče carinik in mladenič je že imel v roki žepni nož. »In temu vi pravite računalnik? To je vendar nož« »Veste, pri nas samo s tem obračunavamo.« Na cesti Slave in Lojz sta se srečala in beseda je nanesla na vsakdanje stvari. »Slave, a ti kaj gledaš te iz parlamenta? Za katere pa si?« »Ti povem, da jih ne morem gledati. Včasih, ko so bili komunisti na oblasti, so v eni roki držali srp, z drugo pa so k sebi vlekli. Malo je ostalo tudi za nas, smrtnike. Zdajšnji pa imajo križ za vratom in z obema rokama k sebi vlečejo, za nas pa nič ne ostane...« Na ulici Prednovoletno razpoloženje in povišana penzija.. Kako ne bi bila Lojz in Slave malce okajena? Ko proti večeru iščeta izhod iz mesta, pride nasproti fletna manekenka. Slave se raz-korači, se izprsi in jo vpraša: »No, gospodična • hk. koliko bi mi jih dali?« »Ko vas takole gledam, kakšnih petdeset.« »Kje pa! Petinšestdeset, veste petinšestdeset...« »A veste, da vam ne bi dala,« je presenečena mladenka. Slave pa potem žalostno: »Saj bi tudi ne mogel...« Ena o blondinkah Blondinka in črnka se sprehajata po parku. Črnka vzklikne: »Poglej to ubogo mrtvo ptico!« Blondinka pogleda proti nebu: »Kje pa je...?« In se ena »Če bi se malo potrudila in se naučila likati, nama ne bi bilo potrebno plačevati gospodinje,« reče blondinkin mož. Ona pa nazaj: »Če bi se ti potrudil in boljše seksal, nama ne bi bilo potrebno plačevati vrtnarja!« ŠALA TEDNA Pogovor Franc in Treza sta bila zgleden par. Treza kar naenkrat hudo zboli in zaveda se. da so ji Šteti dnevi. Zato se odloči za resen pogovor in Francu pove nekaj nasvetov: »Lubi ■ vidiš, da je z menoj proti koncu. Glej, da ne boš ostal sam in se zapustil. Dobi si potem kakšno dobro in pošteno, da se bosta razumela kot midva. Vse ji pustim, samo to te prosim, naj ne nosi mojih oblek, da ne boš videl mene v njej.« »Brez skrbi, draga Rezi. saj je veliko večja od tebe...« novi tednik Vedno г илеиУј' Brez smeha ne gre, naj so še tako težki časi December, čeprav je seveda povsem normalen delovni mesec, je vendarle tudi nekoliko bolj sproščen, vsaj v običajnih časih, kot je to bilo še pred letom. Je tudi mesec novoletnih zaključkov in zabav, a letos bo vse drugače in teh zaradi epidemije koronovirusa in zaprtih restavracij zaenkrat zagotovo ne bo. Zaradi zahtevnih razmer najbrž marsikomu ni do zabave in veseljačenja, a tudi do preveč smeha ne. A kančku žlahtnega humorja, ki iz nas zvabi nasmeh in nekaj dobre volje ter vsaj za nekaj trenutkov prežene skrbi, se tudi v tem težkem obdobju vendarle ne bi smeli odreči, saj se bomo lažje spopadali z izzivi vsakdana. radio celie ROBERT GORJANC Res je, da se s tovrstnim zdravstvenim izzivom v času obstoja našega časopisa še nismo soočili, a kljub temu so bili v minulih več kot sedmih desetletjih tudi težki časi: povojna obnova, pomanjkanje, več gospodarskih kriz (zadnja velika tudi v tem stoletju), osamosvojitvena vojna ... Tudi v teh obdobjih je bilo treba poskrbeti za nekaj razvedrila, da niso misli bežale samo k hudimi stvarem. Naš časopis je v času obstoja, pod katerimkoli imenom je že deloval, prinašal razvedrilne vsebine in humor v različnem obsegu in oblikah, tudi glede na to, kako zajeten je bil. V prvih letih delovanja, ko je bil tudi časopis po obsegu manjši, je bilo razvedrilnih vsebin manj, včasih morda le kakšen krajši prispevek ali vest. S širitvijo obsega časopisa je bilo humorju in razvedrilu posvečena že tudi rubrika. Nekatere rubrike so živele dlje, nekatere krajši čas, saj se vsaka stvar pač tudi izpoje in ta zakonitost pri časopisu sploh velja. A idej, kako poskrbeti za nekaj smeha, ni nikoli zmanjkalo, kot ne bo nikoli zmanjkalo šal na račun kogarkoli ali česarkoli že. Včasih je naš časopis bodel manj, včasih bolj, odvisno tudi od družbeno-politične ureditve, v kateri je deloval, in glede na to, ali so bili bolj ali manj svinčeni časi. Seveda so marsikdaj urednikova ušesa morala prisluhniti tudi kakšnemu jeznem klicu oblastnikov ali direktorjev, če si je novinar ali sodelavec časopisa pri humorju privoščil malo preveč bodic. V devetdesetih letih je v časopisu za razvedrilo, smeh in dobro voljo skrbela celo Stranka šaljivcev. To je bila tudi edina stranka, ki smo ji v parlamentarni demokraciji in večstrankarskem sistemu samostojne države Slovenije dovolili, da se je (razbohotila v Novem tedniku. Tudi za čas »korone« se rojevajo številne šale, kar je še dodaten dokaz, da je s humorjem lažje prebroditi tudi najtežje čase. Ni me pokušata da kraja, Odšla je in ni mi nikoli oprostila. Zakaj? Vprašala me je in in jaz sem ji odgovoril. Nedawio je bit v naiewa aJdeJ-ku sestanek delavcev. Zasliševali so mojega prijatelja Slavkar ker je bil na delovnem mestu v ro-iicah. Prosim vas, ne sodite mi prestrogo, je prosit prijatelj. Nikoli se msem poprej napil. To je bito pr\ič, maj prijatelj tahko potrdi, da govorim resnico, je pokazal na mene. — Takoj bom zrači tnal, sem dejal... — Lani na moj rojstni dan... potem v parku na sprehajališču mladine... potem v klubu na plesu, ■ - potemno mislim, zgodilo se je kakšnih sedemkrat kolikor vem, Od takrat me Slavko tudi pogleda ne več; Zakaj, Vprašal je m jaz sena odgcjvortl. Grem zadnjič skoti park in srečam mater, ki je vlekla za roko porednega sinka: — Ce me ne boš ubogal, Peter-ček, t c bu tale stric stlačit v vre-eVj in te zaprt v klet, Ali ne, da boste? — Se, ne bom ga, sent odvrnil — Pn fč nimam vreče, drugič nimam kteti in tretjič se mi mudi v kino. Mamica se je razburita: — Da vas ni sram. Mešate se v vzgojo mojega otroka. Nesramnosti Bila je užaljena. Zakaj? ... To zgodbo sem napisal in in jo odnesel uredniku našega pokrajinskega Časnika, Polotit sem jo pred urednika in se ponosno vzravnal: — To je po moji sodbi najbolj zanimiva zgoilba v svetovni lite-raturi Boljše niste nikoli preči- lati, ali pa morda ste? Urednik je bei.no preletel vrstice in nadaljeval; — Citat sem mnogo, mnogo boljše, Tale vaša nima ne vsebini. ne poante, jezik je who paren. lema površfto obdelana.,. Tudi on govori tako kot misli, Odgovarja tako. kot je treba, Drugačen smisel, razne nianse, namigovanja in formalnosti so mu španska vas! Nesrečen M o-vek — tako kot jaz, German Probiz PAD MAČKE Mačka prileti vedno na noge, pravi prigovor, kt je prrnwrn tmti na ljudi, ki m v vsakrin položaju »pet ujamejo. Neki angleški fotoamater Je s film* ko kamero posnel padec mačke z višine. Ob vsaki naslednji nI i ki se dobro vidi, kako žival obr. ne svoje telo in kako z nogami pristane na tlrb. PLOMBIRANEGA FlATA TOŽBA Ni žalosti moji nikjer tolažila! Gospe ni več, da bi se k meni privila, da roka ponosne in bujne te žene, obložena z zlatom, bi božala mene. Ni več gospodarja, ki me je šofiral in 2 mano je rad kilometre požiral, ko z družbo izbrano drvel je v daljave in pel je in pil je poln sreče in slave. Pred barom, kavarno bi 16 mi je mest*, od koder bleščeč sem odhajal na cesto. Potem pa, tako je usoda hotela, me huda je kazen zadela kot strela. Ni zame več vožnje, ni zraka, ni sonca, ko tiho sameram in čakam le konca. Moj dom je zdaj uta, prepolna prepiha, kjer v prahu, nesnagi s težavo se diha. Mar svojo sem bridko usodo zaslužil? Že res s tihotapci sem tudi se družil! In uta uboga še dalje moj dom bo, ker ie jo bom nosil — carinsko to plombo. 75 LET NOVEGA TEDNIKA 41 42 PODLISTEK / BUKVARNA Ob 25-letnici smrti Miloš Rybar (1928-1995), slovenski bibliotekar in zgodovinar ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Prvega maja pred petindvajsetimi leti je umrl bibliotekar in zgodovinar Miloš Rybär, prof. Starejši Laščani, stanovski kolegi, njegovi študentje in obiskovalci Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) se ga spominjamo kot »markantnega«, zelo odprtega in prijaznega človeka. Deležen je bil splošnega spoštovanja zaradi velike učenosti, ki jo je podeljeval vsakomur, ki je pokazal le nekaj zanimanja zanjo. vzel vodstvo oddelka stvarnega kataloga. Bil je vodilni slovenski strokovnjak in soavtor več publikacij s področja klasifikacije knjižničnih gradiv. Istočasno je honorarno predaval na oddelku za knjižničarstvo Peda- Njegovi starejši sorodniki iz očetove družine, ki je izvirala s Češke, so bili pravniki, diplomati in bančniki. Njegov ded Otokar je bil dolgoleten poslanec državnega zbora na Dunaju, nato pomemben jugoslovanski diplomat. Predniki po materini strani so bili trgovci Els-bacherji in pivovarji Kukci iz Laškega. Miloš Rybär je živel v Ljubljani, a je redno zahajal v Laško, rojstni kraj svoje matere. Čeprav tam ni nikoli uradno prebival, se je imel za Laščana. Miloš Rybär se je rodil 7. 11. 1928 v Ljubljani, kjer je končal študij prava in kasneje še zgodovine. Leta 1959 se je zaposlil v NUK in kmalu pre- goške akademije in latinščino na Pravni fakulteti. Bil je član in odbornik Društva bibliotekarjev Slovenije (DBS), Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije (ZDBJ) in od leta 1980 Mednarodne organizacije za doku- mentalistiko (FID). Leta 1983 je zapustil NUK in se zaposlil pri pravni sekciji na SAZU, kjer se je ukvarjal s pravno terminologijo. Od leta 1988 do smrti je predaval na oddelku za biblio-tekarstvo Filozofske fakultete. Za svoje bibliotekarsko delo je prejel Čopovo diplomo DBS, častno diplomo ZDBJ in priznanje NUK za prispevek k strokovnemu razvoju NUK in slovenskega knjižničarstva. Pomembno področje njegovega delovanja je bilo sestavljanje bibliografij periodičnih publikacij s področja prava, zgodovine, izdaj Mohorjeve družbe ter zapisov o kartu-zijanih. Njegova široka razgledanost se je zrcalila tudi v biografiki. Njegove biografske zapise zasledimo v slovenskem, primorskem in avstrijskem biografskem leksikonu, v Enciklopediji Slovenije in reviji Knjižnica. Ves čas se je Rybär ukvarjal tudi z zgodovino. Napisal je nekaj znanstvenih člankov, pomagal zgodovinarjem s podatki z nekaterih manj znanih področij in seznanjal širše množice s slovensko zgodovino. Največ pozornosti je posvetil lokalni zgodovini, cerkveni zgodovini in zgodovini kartuzijanov. Med Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. pomembnejša domoznanska dela sodijo članka Laško gospostvo v dobi Babenberžanov in Pregled zgodovine Laškega do leta 1941 ter njegovo najobsežnejše tovrstno delo 800 let Jurkloštra, ki je izšlo v knjižni obliki. Najraje je Rybär pisal krajše poljudnostrokovne zgodovinske prispevke, ki jih je objavljal v revijah, zbornikih, časopisih in Mohorjevih koledarjih. Za dolgoletno obsežno sodelovanje z Mohorjevo družbo je prejel Finžgarjevo nagrado. Rad je tudi nastopal z različnimi zgodovinskimi predavanji po kulturnih ustanovah Slovenije, z nekaterimi tudi v tujini, predvsem v Rimu in na Dunaju. Svoje delo je opravil vedno suvereno, z velikim veseljem in z enako mero spoštljivosti do občinstva, bodisi da je nastopil pred visokim zborom strokovnjakov, pred skupino študentov ali pred različnimi udeleženci predavanj v kateri od enot laške knjižnice. Njegov prispevek v bibliotekarski, zgodovinski in pravni stroki je velik, njegovega pomena za zgodovino Laškega pa smo se v tem prispevku le dotaknili. Prispevala: Metka Kovačič Petra Pogorevc: Rac O burnem življenju in delu igralske legende Biografske knjige znanih osebnosti so vedno deležne velikega zanimanja bralcev in medijev. Ob napovedi, da bo svoje spomine obelodanil takšen vrhunski in karizmatičen igralec, kot je Radko Polič Rac, seveda ni bilo nič drugače. Ker smo že pri koncu leta, ko delamo zaključne ocene in preglede, lahko za biografski roman Rac avtorice Petre Pogorevc rečemo, da je bilo to knjižno delo založbe Beletrina zagotovo eno najbolj odmevnih v letu 2020. Po branju te odlično napisane biografije pa tudi ni nobenega presenečenja, da je na nedavnem Slovenskem knjižnem sejmu bila nomini-rana za knjigo leta. Glavno vprašanje, ki sem si ga zastavil pred branjem knjige, je bilo, koliko bo junak, ki je najbrž večini znan po nepozabnih filmskih vlogah (Idealist, To so gadje, Bitka na Neretvi ...) in poznavalcem odrske umetnosti tudi po gledaliških vlogah, pripravljen avtorici razkriti o sebi. Po prebrani življenjski zgodbi Raca lahko ugotovim, da je bil pripravljen zaupati res veliko, da je bil pravzaprav brez dlake na jeziku, tudi ko je šlo za pikantne podrobnosti iz intimnega življenja. Iz sočnega in slikovitega pripovedovanja Radka Poliča Raca, ki ga je avtorica imenitno ubesedila, lahko na primer spoznamo igralčevo burno zasebno življenje, ki je bilo začinjeno s tremi zakoni in ločitvami, ter poetično zgodbo o neuslišani ljubezni z eno od legendarnih hrvaških igralk. Knjiga tudi razkriva, kako se je Rac bolj po naključju znašel na igralski akademiji (AGRFT) in kako je to »gostovanje« usodno vplivalo na njegovo kasnejšo poklicno ter življenjsko pot. Iz Račevih zgodb izvemo, kako nestanovitno je bilo njegovo mladostno življenje (kasnejše pravzaprav nič manj), da je bil pravi »enfant terrible«, ki je v nekem zgodnjem življenjskem obdobju tudi povsem zašel ter rešitev in umiritev iskal v obveznem vojaškem služenju v nekdanji jugoslovanski armadi. To poglavje je tudi eno zanimivejših, a tudi bolj tragičnih v knjigi. No, vsaj za tiste, ki smo imeli priložnost za to izkušnjo. Račeva življ enj ska zgodba j e pravi potopis poti in stranpoti od »normalnega« življenja, za kar junak tudi prizna, da je v poklicu igralca neuresničljivo. Hkrati seveda »normalno« življenje nikoli ne more ponuditi toliko izjemnih in nenavadnih doživetij ter omogočiti spoznavanja tolikšnega števila zanimivih ljudi, kot ga lahko igralstvo, če v njem prilezeš do takšne veljave in ugleda, kot je Rac. Knjiga je tudi podroben vpogled v zakulisje dogajanja in odnosov v gledaliških hišah, je pretanjena družinska fre- ska, oda neki generaciji in prijateljstvu, tudi podoba družbenopolitičnega dogajanja in ustroja iz naše polpretekle zgodovine ter galerija Račevih vrednot in pogleda na svet. Biografski roman prinaša resnično veliko novega, česar o tem vrhunskem, legendarnem slovenskem igralcu doslej še nismo vedeli. ROBERT GORJANC O avtorici: Petra Pogorevc (1972) je v začetku svoje poklicne poti delovala kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka. Od leta 2007 je kot dramaturginja in urednica zbirke Knjižnica MGL zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem. Razglednico hrani Osrednja knjižnica Celje. Celje - Mestno gledališče ALBUM S CELJSKEGA Uporabljeni viri: https://www.theatre-architecture.eu/si/db/? theatreId=244 - https://sigledal.org/geslo/Glavna_stran - https://www.slg-ce.si/domov/o-nas/o-gledaliscu.html Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik; Vir: www.kamra.si Ob 70-letnici celjskega gledališča 6. decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje izdal odločbo o ustanovitvi poklicnega mestnega gledališča. To je 17. marca 1951 kot prvo pre-miero uprizorilo predstavo Mire Puc - Mihelič Operacija. Prva in edina zaposlena v sezoni 1950/51 je bila Nada Božič, ki je celjskemu gledališču ostala zvesta do upokojitve. Mestno gledališče v Celju, zgrajeno leta 1885 po načrtih arhitekta in stavbnega mojstra Vladimirja Walterja, je predstavljalo eno prvih meščanskih stavb v Celju, na kateri se je v obdobju historizma uvelja- vil neorenesančni slog. Njeno nekdanjo podobo kažejo stare razglednice in fotografije iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Prvo predstavo v slovenskem jeziku so v novi celjski gledališki stavbi odigrali šele po prvi svetovni vojni leta 1919, ko je dotlej nemško poslopje mestnega gledališča v upravljanje prevzelo slovensko dramatično društvo. Obdobje uprizarjanja slovenskih predstav je trajalo do izbruha druge svetovne vojne. Po njenem koncu je gledališče najprej delovalo v okviru ljudske prosvete kot kulturna ustanova z imenom Okrožno ljudsko gledališče, leta 1947 se je preimenovalo v Ljudsko gledališče Celje, leta 1950 v Mestno gledališče Celje in leta 1957 v Slovensko ljudsko gledališče Celje. Osrednja knjižnica Celje je v jubilejnem letu celjskega gledališča izvedla projekt digitalizacije njegovih gledaliških listov za obdobje 1950-1980 in v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico uredila njihovo objavo v Digitalni knjižnici Slovenije. Projekt je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Pripravil Srečko Maček BRALCI POROČEVALCI 43 Šolska Prešernova priznanja in koledar dijakov umetniške gimnazije (Foto: arhiv GCC) 61 Prešernovih priznanj na GCC Približno desetletje je 3. december na Gimnaziji Celje - Center (GCC) prav poseben dan, saj se s slovesnostjo ne spominjajo le rojstnega dneva največjega slovenskega pesnika, ampak uspešnim dijakom podelijo tudi Prešernova priznanja, kot se to tudi spodobi za edino slovensko srednjo šolo z nazivom kulturna šola in za evropsko točko za nadarjene dijaki. Na spletni kulturni prireditvi z v=MuMPoW8xkao), ki je obenem naslovom (Brez)mejno (povezava tudi tema celotnega šolskega leta, https://www.youtube.com/watch? so obeležili 220-letnico rojstva naj- večjega slovenskega pesnika, poudarili pomen kulture, ki je v teh nenavadnih časih fizične oddaljenosti na posebni preizkušnji, in se spomnili velikih obletnic političnih meja ter bližnje 30-letnice slovenske samostojnosti. Kot vsako leto so v šoli tudi tokrat izdali poseben koledar, ki je delo dijakov umetniške gimnazije likovne smeri, izšel je tudi razpis za dijaške prispevke za literarno revijo Podstrešje, ki bo izšla konec šolskega leta, odprt bo vse do slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja. 61 dijakinj in dijakov je za svoj izjemen prispevek h kulturnemu utripu v šoli in zunaj nje dobilo šolska Prešernova priznanja, zmagovalci natečaja za Naj kratko zgodbo, ki ga že 12 let razpisuje knjižnica GCC, pa so postali četrtošolka Naja Podbrežnik (zgodba Posmrkane marjetice) in prvošolka Ana Kum-perger (Zgodba o nastanku sveta), ki sta navdušili strokovno žirijo, ter drugošolec Nejc Petelinšek, ki je z zgodbo Beli bregovi zbral največ glasov med bralci. Na natečaj je sicer letos prispelo 19 kratkih zgodb. Prireditev je tradicionalno uvedla decembrsko dogajanje na GCC, ki se je zaradi aktualnih razmer preselilo na splet. GD Leto 2020 je polno sprememb, živimo in delamo v času, ki si ga pred letom še predstavljati nismo mogli. Vpliv koronavirusa je velik na naša življenja, delo in delovanje celotne družbe. Spremembe so izredno velike posebej na področju dela in Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje (OOZ Celje) z več kot 50-le-tno tradicijo delovanja se je situaciji prilagodila v največji možni meri. Glede na to, da že več kot deset let izvaja tudi vrsto projektov za razvoj in podporo podjetniškega okolja in je v letu 2018 OOZ Celje postala tudi sedež točke Spot svetovanje Savinjske, je dejavnosti projekta za podporo mikro, malim in srednje velikim podjetjem, zaposlenim, potencialnim podjetnikom in brezposelnimi osebam, dokler je bilo možno, izvajala na klasičen način, potem pa s pomočjo aplikacij na daljavo. OOZ Celje je vpeta tudi v projekt Mestne občine Celje (MOC) - Celje International. V letu 2020 je zbornica poleg dejavnosti v drugih projektih izvedla tudi sedem delavnic in dve usposabljanji s podjetniško tematiko, katerih izvedbo je z ukrepom podprla Mestna občina Celje. Branko Kukec, direktor Elektrosignala, udeleženec usposabljanja: »Namen vsake dejavnosti, tudi izobraževanja, je, da imamo od tega določene koristi. Izobraževanja, ki smo se jih udeležili, se mi zdijo koristna, dobro organizirana in na primerni ravni. Več kot bo ponujenih uporabnih tem, več izobraževanj se bomo udeležili.« Barbara Benčina, samostojna podjetnica BB Poslovne storitve Barbara Benčina: »Usposabljanje in komuniciranje s pomočjo spleta sta postala nova stalnica v našem osebnem in poslovnem življenju. Delavnice na to temo so zato izjemno dobrodošle. Poznavanje različnih aplikacij in možnosti je seveda predpogoj za kakovostno or- Izvajalka enega od usposabljanj Greta Jenček (Foto: arhiv OOZ Celje) / / / M 1 L чН^^^З ~ _. _CT; ganiziranje ali zgolj za sodelovanje na videokonferencah, webinarjih in drugih spletnih srečanjih. Obrtno-podjetni-ška zbornica Celje vedno poskrbi, da so vsebine zanimive m n 1 Ш in predavatelji strokovni, dostopni ter verodostojni.« Janko Trobiš, Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za gospodarjenje z nepremič- nim premoženje in pravne zadeve: »Da lokalna skupnost podpira podjetništvo, je pričakovano in nujno. V sedanjih razmerah se to še bolj kaže. Brez podpore podjetništvu, ki ga nenazadnje nujno potrebujemo vsi, ne bi bila omogočena primerna podpora lokalnemu gospodarstvu in občanom. Gre torej za razmerje z dvostranskimi učinki: lokalna skupnost podpira podjetništvo in podjetništvo podpira lokalno skupnost. Kljub težkim razmeram ocenjujemo, da je lokalno podjetništvo v Celju v dobri kondiciji, kar pripisujemo tudi večletni podpori lokalne skupnosti temu delu gospodarstva. Z nadaljevanjem takšnih projektov se stanje na lokalni ravni lahko le še izboljša. S konstruktivnim soočanjem z izzivi, ki nas čakajo po krizi, bomo lahko z dobrimi podjetniki vsi živeli bolje.« Na dogodkih v klasični izvedbi in na daljavo je bila dobra udeležba, kar dokazuje, da so teme res prilagojene ciljnim skupinam. V teh viharnih časih je zelo pomembno pridobivanje novih znanj, da se je lažje prilagoditi nastalim spremembam. Glede na zanimanje in udeležbo tovrstne dogodke podjetja, potencialni podjetniki in brezposelne osebe res potrebujejo. Mag. TATJANA ŠTINEK, OOZ Celje Delavnice in usposabljanja s podporo MOC OBMOCIJA Bilo je pred šestdesetimi leti Navdih za pisanje tega prispevka sem dobil od prijatelja Franca Tržana iz Štor, upokojenega železarja. Človek, ki je kot varilec v takratni skupni domovini Jugoslaviji hodil na tekmovanja kovinarjev po celotni državi in praviloma osvojil prvo ali drugo mesto med močno konkurenco. Omenim lahko tudi, da je veteran vojne za Slovenijo in je član našega združenja. Na takšne krajane smo lahko upravičeno ponosni. Pred časom mi je ob neki priložnosti podaril lonček, ki ga je ob deseti obletnici delavskega samoupravliania leta 1960 vsem svojim zaposlenim članom podelila Železarna Štore. Za to priložnost jih i'e izdelala tovarna emajlirane posode iz Celja. Tako lepo je bilo pred šestdesetimi leti. Na prostoru, kjer je danes trgovina Mercator na Lipi v Štorah, je bila velika prireditev v čast omenjene obletnice. V tistih letih se je na tem mestu postavljalo mlaj, na predvečer prvega maja kurilo kres, gasilci so spuščali rakete in na kresovanju je bilo vedno prešerno vzdiiši'e. Namreč nogometno igrišče, na katerem so bile pozneje organizirane različne dejavnosti, še ni bilo dokončano. To je bilo dve leti pozneje. Pravijo, da je zgodovina naša največja učiteljica. Verjetno imajo kar prav. Rad jo imam tudi jaz. Včasih zaplujem v njene spomine in tako se z veliko mero nostalgije spominjam tistih lepih časov in nepozabnih dogodkov. 44 BRALCI POROČEVALCI Vsak korak in vsak dan štejeta Velik del letošnjega šolskega leta profesorji in dijaki preživljamo pred zasloni, vendar kljub vsem preprekam ne smemo pozabiti na gibanje. Profesorji športne vzgoje I. gimnazije v Celju so se zato domislili celotedenske akcije Vsak korak šteje, s katero so želeli spodbuditi dijake h gibanju. Projekt, v katerem smo sodelovali profesorji in dijaki vseh letnikov naše gimnazije, smo izvedli med 16. in 22. novembrom. Ideja te akcije je bila tudi povezovanje med dijaki ter med dijaki in profesorji. Dijaki smo ves teden hodili, beležili število korakov in jih vpisovali v preglednico. Verodostojnost podatkov smo morali potrditi s posnetki zaslonov opravljenih korakov; nekateri so tudi poslali fotografije s terena, ki smo jih delili na šolskih družabnih omrežjih. Ob kon- cu tedna so profesorji športne vzgoje zbrali vse podatke in izračunali skupno število korakov razreda ter povprečno število korakov na dijaka. Aktivno so sodelovali vsi razredi naše šole, pridružili so se jim tudi nekateri profesorji, ki so na prošnjo dijakov prispevali korake za svoj razred. Zmagovalni razred v prvem letniku je bil 1.f (1.099.763 korakov), v drugem 2.g (1.316.602 korakov), v tretjem 3.f (1.527.395 korakov) in četrtem 4.c (1.288.630 korakov). Zmagovalci glede na povprečno število korakov na dijaka so postali dijaki 3.f, na drugem mestu so dijaki 1.f in na tretjem 4.c. Presenečeni nad dnevnim številom korakov Vtise o akciji Vsak korak šteje so nama zaupale dijakinje 3.a in 3. c razreda, ki so odgovarjale v parih. Vita in Sara se strinjata, da je projekt super, ker nas res spodbuja k več gibanja: »Zlasti zdaj ko smo še bolj statični kot ponavadi in ne gremo peš od npr. doma do avtobusne, železniške postaje in potem še do šole, temveč se samo prestavimo iz postelje za pisalno mizo (ali še to ne ...). Hkrati sva zase ugotovili, kako malo se, če odštejemo popoldanski sprehod, gibamo v celem dnevu. Ta projekt je zagotovo velika spodbuda za vse in se strinjava, da bi ga za kakšen teden še podaljšali.« »Nama se zdi zanimivo število korakov, ki jih prehodiva na sprehodih. Zdaj približno že veva, koliko korakov narediva pri določeni razdalji, in sproti ugotavljava, koliko korakov bova naredili do katere točke. Ta izziv nama je res všeč, saj nas spodbuja k čim več gibanja, morava pa priznati, da v naju zbuja tudi nekaj tekmovalnosti, zato poskušava vsak dan narediti več korakov kot prejšnji dan,« sta nama zaupali Ema in Nika. Ema in Mojca dodajata, da ju število korakov in končne razdalje kar presenečajo: »V celem dnevu prehodimo kar velike razdalje, čeprav se nama včasih sploh ne zdi tako. Dopoldne hodimo po hiši, popoldne se odpravimo na sprehod ter uživamo na svežem zraku.« Predajamo štafeto korakanja Akcija štetja korakov se je rodila med sestankom na daljavo profesorjev športne vzgoje. »Razmišljali smo, kaj lahko naredimo, da bi se vsi dijaki naše šole gibali na svežem zraku in hkrati opravili zadostno količino športnih dejavnosti v enem tednu,« je povedala učiteljica Maja Medvešek. Naslov akcije Vsak korak šteje so izbrali, da bi opozorili dijake, kako pomembno je gibanje doma, še posebej pa zunaj, v naravi. Nekateri dijaki še vedno hodijo vsak dan in pošiljajo svoje dosežke. Pravijo, da so se v enem tednu tako navadili na gibanje na svežem zraku, da jim je to postala vsakdanja rutina. Želimo, da bi akcija zaživela v vseh slovenskih šolah, zato vljudno vabimo vse šole, naj dijake spodbudijo h korakanju po stanovanju, v hiši, predvsem pa na svežem zraku ob upoštevanju vseh ukrepov. Zato predajamo štafeto ... Adventni koledar zdravega življenja Ker je december mesec praznovanja in obdarovanja, so se profesorice športne vzgoje odločile, da bodo dijakom podarile adventni koledar, s katerim bodo na športnovzgojno primeren način podarile tudi različne možnosti in priložno- sti za bolj zdrav način življenja. Tudi ta ideja je povezana z našo trenutno precej sedečo situacijo, tako da je njen osnovni cilj, da bi se dijaki čim več gibali, da bi ozavestili bolj zdrav način življenja, se povezali in družili na daljavo. Dijaki so adventni koledar prejeli v svoje skupine v MS Teams in na razredne elektronske naslove in vsak dan odprejo novo dejavnost. Naj naštejemo nekaj dejavnosti: čuječnost, sproščanje, športne dejavnosti, zdrava prehrana, smeh, meditacija ... Vsak dan so še posebej vabljeni, da naredijo pozdrav soncu. Dijaki so navdušeni nad idejami, nekateri celo čakajo do polnoči, da vidijo, kaj jih čaka naslednji dan. Všeč jim je ideja presenečenja. Vsak dan profesoricam športne vzgoje nekateri tudi pošljejo fotografije dejavnosti, video, se z njimi pogovarjajo o temi, ki je bila ta dan na sporedu, in se zahvalijo. MAJA KRESNIK-DOBERŠEK JULIJA DOLINŠEK Foto: arhiv šole Predaja donacije v Splošni bolnišnici Celje Tudi v času epidemije zelo dejavni Kljub temu da se člani Rotary kluba Celje - Barbara Celjska zaradi ukrepov za preprečevanje okužbe s ko-ronavirusom ne sestajajo na svojih rednih tedenskih srečanjih v živo, dejavnost kluba ni zamrla. Redni in častni člani se redno, kot običajno ob torkih zvečer, sestajajo na digitalni platformi in snujejo dobrodelne projekte v korist skupnosti. Klubska dejavnost je kljub razmeram zelo živahna. Tako so v času zaprtja šol spomladi in tudi tokrat pri- skrbeli računalniško opremo za šolarje in dijake iz socialno šibkejših družin, in sicer so podarili 25 računalnikov, 5 tiskalnikov in še nekaj druge opreme. Kovidnim oddelkom v Splošni bolnišnici Celje so v dveh donacijah v vrednosti tisoč evrov podarili izdelke, ki bodo olajšali delo zdravstvenemu osebju, ki v teh časih nesebično dela v dobro vseh nas. Prav tako so namenili do-nacijo izdelkov v vrednosti tristo evrov za osebje doma starejših na Jožefovem hribu, ki se z nadčloveškimi napori spopada z okužbami med oskrbovanci. V začetku novembra so z enkratno štipendijo v višini tisoč evrov nagradili tri izjemne mlade ljudi, ki so jih izbrali na že šestem razpisu nagrade za odličnost Barbare Celjske. Prejemniki nagrade so Aljaž Primožič, Katarina Vodopivc in Jaša Samec. Vsi trije prejemniki nagrade so pri svojem šolanju in tudi udejstvovanju zunaj izobraževalnih ustanov pokazali svojo odličnost in jim ob tej priložnosti iskreno če- stitamo. Slavnostna podelitev nagrad je bila zaradi trenutne situacije odpovedana in bo izvedena, ko bodo razmere to dopuščale. Nedavno je Rotary klub Celje - Barbara Celjska ustanovil Fundacijo Barbare Celjske, ustanovo za štipendiranje, ki bo v prihodnje prevzela izvedbo razpisa nagrada za odličnost Barbare Celjske ter tudi na druge načine podprla predvsem mlade šolarje, dijake in študente na njihovi poti do zastavljenih ciljev. AK BRALCI POROČEVALCI 45 Šolstvo sodeluje z gospodarstvom Projekt Erasmus+ KA2 Ukrotimo kompetence 21. stoletja je trajal tri leta (2016 do 2019), glavni koordinator je bila Osnovna šola Bistrica ob Sotli, medtem ko je I. osnovna šola Varaždin s Hrvaške sodelovala pri projektu kot partnerska šola. Projekt je bil vreden približno 60 tisoč evrov. V okviru tega triletnega projekta so projektne skupine učiteljev razvile svoje kompetence na področju IKT in se seznanile s teorijo ter prakso uporabe IKT v izobraževanju. Glavni cilj tega projekta je bil usposobiti čim več učiteljev z IKT-kompetencami, da bodo postali učitelji za 21. stoletje, ciljna skupina so bili slovenski in hrvaški učitelji. Ekipe učiteljev, ki so sodelovale v projektu, so naprej motivirale vse učitelje, ki jih je to zanimalo, in jih poučile o uporabi novih tehnologij pri delu z otroki. Rezultati projekta so bili predstavljeni tudi na konferencah CUC CARNeta v Dubrovniku in Mipro v Opatiji ter v obliki delavnic praktično predstavljeni sosednjim šolam. Naštete dejavnosti najdete tudi na projektni spletni strani http:// slo-erasmus-osbos.splet.arnes. si/ ter na eTwinning platformi, ki omogoča ogled materialov, fotografij in primerov dobre prakse. Projekt je vzbudil tudi veliko zanimanja medijev, zato menimo, da je dobro znan v obeh državah. Posredni udeleženci tega projekta so bili tudi učenci, ki pri svojem delu uporabljajo nove tehnologije. Po opravljeni evalvaciji se je pokazalo, da sodobna tehnologija veliko prispeva h kakovosti izobraževalnega dela. Med izvajanjem projektnih dejavnosti so učenci pokazali večje zanimanje za pouk, podprt z IKT, in so bili bolj motivirani za pouk. Da bi vsem učiteljem olajšali uporabo IKT in dolgoročno izkoristili rezultate tega projekta v vsaki šoli, smo pripravili priročnik v slovenskem in hrvaškem jeziku, ki vsebuje zelo natančna navodila za sodoben inovativen pouk. Ta priročnik sta izdali tudi založbi Profil Klett za Hrvaško in Ro-kus Klett za Slovenijo, ker sta prepoznali njegov potencial. Omenjen priročnik in rezultati vseh projektnih dejavnosti so bili predstavljeni na zaključni mednarodni konferenci v Varaždinu, ki so se ga poleg projektnih skupin udeležili tudi ravnatelji in učitelji šol ter predstavniki lokalne oblasti. Koordinator projekta je spremljal vse člane skupine in si zapisoval vsako dejavnost pri njihovem delu z učenci ter poskrbel za poročanje in hranjenje dokumentacije, ki jo je zahteval CMEPIUS. Komunikacija in sodelovanje s partnerji sta minila brez težav in razvila so se nova prijateljstva tako med učitelji, starši ter učenci. Zaradi tega projekta so OŠ Bistrica ob Sotli na posvetu CMEPIUS v Laškem septembra 2019 izpostavili kot pozitiven primer dobre prakse, kjer učitelji sami poskušajo doseči spremembe v izobraževanju, kar je le še en pokazatelj uspešnosti izvajanja tega projekta. Dodana vrednost projekta je, da je OŠ Bistrica ob Sotli v novembru 2020 brezplačno razdelila vsem šolam v Ob-sotelju in na Kozjanskem sto priročnikov, ki jih je prejela od založbe Rokus Klett. Šola je nato predlagala ponatis priročnika, kar je kot izziv sprejelo uspešno podjetje Grafika Gracer. Podjetje je tudi v vse osnovne in srednje šole širšega celjskega območja v začetku decembra razdelilo 150 priročnikov za šolske knjižnice. Zavezalo se je tudi, da bo še natisnilo dodatne izvode za učitelje, če bodo šole priročnik še potrebovale. MG Člani društva Most o internetu v prihodnje Internet je postal bistveni del naših življenj. Vedno več informacij, vsakodnevnih opravil in komunikacije z drugimi pridobimo in opravimo s pomočjo digitalnih naprav. Učinki interneta na naše medčloveške odnose in delovanje družbe, v kateri živimo, so zato vedno večji. Internet marsikomu pomaga ohraniti stik z bližnjimi, opravljati delo, se učiti in preživljati izolacijo v obdobju fizične razdalje, ki jo je povzročila pandemija. Ob tem smo ljudje postali tudi bolj dovzetni za tveganja, ki jih prinaša internet na področju zasebnosti, varnosti, kakovosti življenja in družbe kot celote. Zato je pomembno, da se v teh spremenjenih življenjskih razmerah vprašamo, kakšen je naš odnos do interneta in kakšna bi morala biti njegova prihodnost, da bo služil človeštvu. Člani Društva za razvoj civilnih iniciativ - Most Žalec smo se s partnerji Simbiozo, GT22, Inštitutom za elektronsko participacijo pridružili tisoče drugim udeležencem iz 77 državah po svetu, v katerih so izvedli občanske dialoge o prihodnosti interneta. Globalni koordinator projekta »We the internet« je Missions Publiques iz Francije. Zaradi ukrepov za preprečitev epidemije smo v društvu Most organizirali srečanje s pomočjo programa Zoom. Za marsikoga je bil to velik organizacijski zalogaj, saj so se nekateri udeleženci prvič soočili z novo tehnologijo. Društvo Most je k sodelovanju povabilo tudi celjsko enoto društva Ozara Slovenija, nacionalnega združenja za kakovost življenja. Razpravljali smo o vlogi interneta v vsakdanjem življenju in oblikovali predloge za boljše delovanje te tehnologije za posameznika in družbo. Prav tako smo nadgradili znanje o delovanju interneta, dezinformacijah, osebnih podatkih in zasebnosti. Zaključki občanskega dialoga v Sloveniji, v katerem je sodelovalo 72 udeležencev in udeleženk, so: internetu popolnoma ali pre- cej zaupa 44,1 odstotka udeležencev. 75,4 odstotka jih meni, da ljudje niso dovolj seznanjeni o svojih pravicah glede osebnih podatkov. 42 odstotkov udeležencev je menilo, da so izpostavljeni dezinformacijam. Udeleženci so kot najbolj nujno in učinkovito rešitev za naslavljanje dezinformacij predlagali izobraževanje uporabnikov interneta, da se naučijo prepoznavati pravilnost informacij. 55,1 odstotka udeležencev je menilo, da je svobodo govora na internetu treba nadzorovati z namenom, da ljudje ne bodo oškodovani ali nadlegovani. Po drugi strani je 49,3 odstotka slovenskih udeležencev menilo, da bi moralo biti uporabnikom interneta zagotovljene več zasebnosti. 48,4 odstotka udeležencev občanskega dialoga meni, da je umetna inteligenca tako priložnost kot grožnja. 71,9 odstotka udeležencev meni, da bi morale biti človekove pravice prednostno vodilo za razvoj umetne inteligence. 30,4 odstotka udeležencev je odgovorilo, da bodo v prihodnje spremenili odnos do deljenja digitalnih podatkov na način, da bodo delili manj osebnih podatkov. 72,1 odstotka udeležencev je odgovorilo, da bodo v prihodnje bolj previdni, kaj berejo, gledajo ali poslušajo s pomočjo interneta. Predhodni rezultati dialoga so bili predstavljeni odločevalcem na globalni ravni v okviru Foruma o upravljanju interneta (IGF). V Sloveniji bodo predhodni rezultati občanskega dialoga Mi, internet predstavljani na 3. Forumu Slovenske digitalne koalicije. Občanski dialog Mi, internet je vzorčen primer uporabe globalnega posvetovanja o prihodnosti interneta ter nov način iskanja skupnih točk in ukrepov glede upravljanja interneta. Predstavlja prizadevanja Organizacije združenih narodov in Mednarodnega foruma o upravljanju interneta, da bi kot družba postali bolj odprti in da bi vključevali kolektivna mnenja prebivalcev. ŠPELA JOVAN, predsednica DRCI Most Žalec Malo drugače ... Nedvomno je to leto drugačno, polno sprememb, novosti in izzivov. Poslanstvo Društva prijateljev mladine Šentjur (DPMŠ) pa ostaja isto. V leto 2020 smo članice društva ponovno vstopale polne idej in energije ter se veselile druženja z mladino na načrtovanih projektih. Februarja smo na pustnem rajanju s kurenti veselo, poskočno in predvsem glasno pregnali zimo iz naših krajev ter se mastili s krofi. Nagradili smo vse maske, saj so vse širile dobro voljo daleč naokoli. Vsem donatorjem se zahvaljujemo za nagrade in Občini Šentjur za finančna sredstva, ki so nam omogočila izvedbo dogodka. Članice smo se organizacijsko že pripravljale na projekt Jurčkovanje v sklopu tradicionalne prireditve Šentjurjevo, ko smo se nenadoma znašli v epidemiološki situaciji, ki je od vseh terjala dosledno upoštevanje ukrepov za zajezitev bolezni. Vsi načrtovani projekti za leto 2020 so bili odpovedani. V DPMŠ zaradi varovanja zdravja nismo izvedli nobenega projekta za predšolsko in šolsko mladino, kajti stremimo k doslednemu upoštevanju ukrepov in vsesplošnemu odgovornemu ravnanju. V DPMŠ smo se odločili, da bomo odobrena sred- stva Občine Šentjur, ki so bila namenjena projektom, namenili nakupu trgovinskih darilnih kartic, saj so se številne družine znašle v (dodatni) stiski. O upravičenosti dosledno sledimo predlogom Občinske zveze prijateljev mladine Šentjur pri Celju ter pristojnih ustanov. Nedvomno je to leto drugačno, polno sprememb, novosti in izzivov. V Društvu prijateljev mladine Šentjur želimo družinam, ki se bodo zaradi ukrepov znašle v finančni stiski, vsaj malo pomagati in hkrati delovati v skladu z našim poslanstvom, vendar po drugačni poti in na drugačen način. V Občini Šentjur so idejo pozdravili ter odobrili spremembo namenskosti, kar je dokaz dobrega in vzajemnega sodelovanja. Malo drugače ... Po drugačni poti, vendar skupaj složni pri doseganju cilja. Ravno zaradi okoliščin, v katerih smo se znašli, je to čas za iznajdljivost, prilagodljivost in sodelovanje. Letos se bomo v društvu veselili ob misli, da smo nekaterim družinam vsaj malo razbremenili pot skozi mesece, ki so pred nami. V tem trenutku imamo več vprašanj kot odgovorov. Vsi pa imamo zagotovo enotno željo - da bi ostali zdravi. Želimo si, da bi bilo leto 2021 ponovno leto brezskrbnega druženja v krogu družine, prijateljev, znancev, sodelavcev, ... ter seveda tudi z nami pri projektih. Pri tistih, kjer odmeva pristen glasen otroški glas daleč naokoli. Pri projektih, ki temeljijo na medgeneracijskem druženju. Pri projektih, ki nas bodo obogatili in v nas pustili lep spomin. Veselimo se srečanja z vami. Upajmo, da bomo naslednje leto ponovno sodelovali na »stari način« in živeli v duhu brezskrbnega javnega druženja. Vse dobro ter ostanite zdravi! ALEKSANDRA GRADIŠNIK, predsednica Društva prijateljev mladine Šentjur 46 RAZVEDRILO Ti veš, kaj je viagra? , U ST I Mislim, da so to naboji za stare pištole. Post »Natakar, prinesite mi sočen zrezek!« »Ali niste vegetarijanec?« »Danes imam post ...« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Perutničke »Imela bi kilogram peru-tničk.« »A piščančjih?« »Lahko mi daste tudi telečje, če jih imate.« Spet nasilje nad moškimi: zaprte gostilne, brez družbe, nogometa ... JV IV Sanjala sem, da sem v trgovini. Г ' Jaz sem sanjal seks z dvema ženskama. Kako preživljamo svoj čas v karanteni? Slišal sem, da lahko zaradi osamljenosti v karanteni znoriš. Sem se o tem pogovarjal s kavomatom in mikrovalovno pečico in sta oba enakega mnenja ... Z mešalcem pa ne govorim, ker vse po svoje obrne. Govori se, da bodo vsi možje, ki preživijo v izolaciji s svojimi ženami, dobili status vojnih veteranov ... Ve kdo kaj o tem? Sem si šel malo pozvonit na vrata, ker je dober občutek, ko dobiš obiske. Kako ljubečo ženo imam. Ponoči sem se zbudil in mi je držala blazino čez obraz, da se ne bi okužil s korono. Predlagam nov izziv! Slikajte se s policistom v drugi občini. Kako prav pridejo maske nam grdim ... Če zdaj ne najdem sorodne duše, je ne bom nikoli! Vse je za nekaj dobro ... Tašča je iz druge občine. Če v tem času vidite Štajerca s steklenic v roki, se ne prenaglite - on ne pije, temveč nalaga antivirusni program! Moški na urgenci, zlomljena noga, ključnica, čeljust. Zdravnik: »Huda nesreča?« Moški: »Ne, samo kihnil sem v omari!« Samoizolacijski nasvet: sami se postrizite, pa ne boste hodili iz stanovanja še naslednjih štirinajst dni ... Najbolje je, da maske nosite tudi v stanovanju, sploh v kuhinji, da ne boste pojedli vsega, kar vidite. Ko bodo gostilne spet odprte, takrat se spomnite, da so vam zaprli vrata, ko vam je bilo najtežje. Če vas v drugi občini hoče ustavit policija, pobegnite! Kazen zaradi druge občine je 400 evrov, za pobeg pa 250 evrov. Ne vprašajte, kako vem ... Pravijo, da te čokolada naredi srečnega! A ve mogoče katera, koliko je moraš pojesti? Sem pri peti, pa ni še nič bolje ... Nikar ne kličite policije zaradi čudnih ljudi, ki se gibljejo okoli vašega bivališča. To so samo sosedje brez ličila in frizure. Kako veš, da se ti že meša od tega, da so lokali zaprti? Ko greš v trgovino in rečeš prodajalki: »15 dag posebne in še sebi nekaj nareži!« Začel sem se resno ukvarjati s športom. Dvigujem kredite, preskakujem obroke in plavam v dolgovih. Oven Tehtni ca Množica ognjenih znakov, ki v tem času prevladujejo, bo voda na vaš mlin. Hoteli boste doseči veliko, mogoče celo preveč in prehitro! Bodite previdni ter pozorni na dogajanje okoli 14., ko bo ob mlaju tudi popoln sončev mrk. Urejali boste uradno zadevo, ki vam je v preteklosti povzročila kar nekaj neprijetnih trenutkov. Bodite vztrajni, saj bo na koncu zmaga vaša. Bik Lev Četrtkovo jutro, v katerem bo Luna še vedno potovala po vašem znaku, bo precej stresno, vi pa boste zelo kon-fliktno razpoloženi. Velja maksimalna previdnost, da si ne naredite škode! Situacija vas bo priklenila na sedanjost, zato ne izgubljajte časa z razmišljanjem kako bi bilo, če bi bilo .... Pošteno boste morali pljuniti v roke, da boste delo opravili pravočasno. škorpijon EU V tem tednu vstopi vaša vladarica Venera v znak optimističnega strelca, kar vam prinaša veliko pozitivnega v prihodnjih dneh. Zelo neposredno boste izrazili tisto, kar vam je še pred dnevi ležalo na duši, energija bo tekla zelo spontano. Po drugi strani bodite tokrat v neki zelo konkretni situaciji pozorni kot poslušalec, saj lahko izveste veliko koristnega. V petek in v soboto bodo pomembne tudi majhne stvari. Če malce razmislite, boste ugotovili, da je vse prijetno stkano prav iz teh čarobnih trenutkov. Romantike vam ne bo primanjkovalo, odlično boste lahko obnovili svoje zaloge notranje moči. Izredno pozorni bodite pri denarju, mimogrede vam lahko spol-zi med rokami in zapravite lahko bistveno več, kot ste nameravali. Dvojčka Vaš vladar Merkur potuje po nasprotnem znaku strelca, kar bo od vas zahtevalo več energije ter prilagajanja v delovanju. Sitnostim kar ne bo videti konca. Tisto, kar morate storiti, ne odlagajte. Glede ostalega si vzemite čas in dobro razmislite, če je smiselno vztrajati pri svojem. Izredno previdni bodite okoli 14. decembra! Nekaj se bo pričelo spreminjati na čustvenem področju. Rak Strel ec Sonce, Merkur in od 15. tudi Venera v vašem znaku obetajo izredno dinamiko. V nedeljo ponoči bo vstopila v vaš znak tudi Luna, ki se bo v ponedeljek popoldne »srečala« s Soncem. Lunin mlaj, ki se bo zgodil sočasno s popolnim sončevim mrkom, je za vas zagotovo znanilec sprememb! Ne vznemirjajte se, ne morete odgovarjati za vse, kar se dogaja. Kozorog Vaša vladarica Luna bo »mrknila« v 14. decembra, sočasno bo tudi popoln sončev mrk. Dobro je, da se umirite in posvetite sebi! Tudi 24-urni post je v tem dnevu odlična izbira za kasnejše odlično počutje. Ne postavljajte si nerealnih ciljev, ker jih ne boste mogli doseči. Takšne pretirane želje vam prinašajo samo grenkobo in razočaranje. Posezite po tistem, kar vam je na dosegu. Previdnejši bodite ob pričet-ku tedna zaradi vpliva mlaja in mrka! V torek in v sredo bo Luna potovala po vašem znaku, kar obeta odlično koncentracijo pri delu. Nekaj več pozornosti je treba imeti v sredo, ko je lahko vaše potrpljenje na preizkušnji! Neka oseba se vam bo odkrila v popolnoma novi preobleki. Razmišljali boste, kako ste lahko spregledali vse v zvezi z njo. Vodnar Soncu in Merkurju v sorodnem ognjenem znaku se bo v torek pridružila še Venera. Odlično za vas, vidno vas bo polepšala! Energije boste imeli po zaslugi naklonjenega Marsa ogromno, zato delujte s polno paro, uspešni boste! Tisto, kar se vam je odprlo po eni strani, lahko sedaj predstavlja po drugi nov problem. Videti bo, kot da nikoli niste zadovoljni, vendar to nikakor ni res. Čutili boste, da ste na pragu večjih sprememb, kar bo toliko bolj očitno po mlaju in sončevem mrku. Ko boste menili, da ste se že dogovorili, se bodo okoliščine postavile na glavo. Naj vas to ne spravi v slabo voljo, saj ne bo nič dokončno. Vse možnosti so še vedno na voljo, razmislite o tem. Vaša energija se bo bistveno spremenila, iz dneva v dan boste postajali bolj optimistični. Devica Neka situacija se pričenja sproščati in kar verjeti ne boste mogli, da vas ne omejujte več. Ni treba imeti blokade, ko razmišljate o spremenjenih in novih pristopih. Res je, da se za spremembe ne odločate v trenutku, vendar je sedaj že zadnji čas, da jih postopno izpeljete. Čas za večje spremembe bo nastopil po mlaju in sončevem mrku 14. decembra. Ribi Venera v sorodnem znaku vas bo vse do torka zvečer prijetno razvajala, zato ne dovolite ostalim vplivom, da delujejo na vas razdiralno. Ob misli, da drugi ne odobravajo vaših dejanj in jih še celo kritizirajo, vas bo kar stiskalo v želodcu. O tem, kar vas muči že nekaj časa, preprosto ne boste mogli biti več tiho. Po 14. decembru bo čas za spremembe. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka NASELJE OB VZNOŽJU POKLJUKE SITEN ČLOVEK JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA NENASIČENI OGLJIKOVODIKI S TROJNO VEZJO NOVOZELANDSKI STAROSELEC TROPSKA OLJNICA NEKDANJI VOTEL SLOVENSKI PREDMET NOVINAR NACE (MATJAŽ) JUNKAR 23 IVO ROBIC PREDMESTNO LJUBLJANSKO NASELJE DIAPOZITIV 15 NEKDANJA SLOVENSKA HUMORISTKA PUTRIH V ŠALI JE TUDI ... RESNICE SLOVENSKA RADIJSKA VODITELJICA GOŠTE 16 22 ZADNJI TROJANSKI KRALJ ŠPORTNI BOJ KAR SE DA BERAČU 19 BIKOBOREC, KI ZABODE BIKA 3 MAKEDONSKO KOLO NASPROTNO OD PESIMISTIČEN 10 JUNAK GOTOVČEVE OPERE ŽGALEC OGLJA OKRAJŠAVA ZA SREDO RUMENO RJAVA BARVA PEVEC SKUPINE PARNI VALJAK RAHI-MOVSKI SMUČIŠČE NAD SLOVENJ GRADCEM MARTIN (KRAJŠE) TALNA OBLOGA LJUBEZENSKI PESNIK 13 17 OZNAKE ZA ZAPIS TONOV Povsod z vami VRSTA ZAVAROVANJA PRSTNI ODTIS BRONISLAV FAJON MODRO BARVILO NEKD. SL. SMUČARSKI SKAKALEC (BOGDAN) ASTAT JAN PLESTE-NJAK: SAM DA TI MAŠ ... RADA Del MOLEKULE NEKDANJA ITALIJANSKA LIRA IZ TE ... NE BO KRUHA DROG ZA LOMLJENJE 18 BODEČ PLEVEL RELEJNA NAPRAVA (ŽARG.) ČEŠKA .. ŽELVE PRITRDIL__NICA 14 PLESNE, GIMNAS-TIČNE, PEVSKE POKRAJINA V VIETNAMU ITALIJANSKI MODNI OBLIKOVALEC (GIORGIO) IME VEČ PAPEŽEV MEDNARODNA OZNAKA MAROKA SLOVENSKA ZNAMKA POSODE POJAV PRI GORENJU VZGOJNI UKREP ZARADI KRŠITVE DISCIPLINE NORVEŠKA KRONA RASTLINSKA BOLEZEN ZVONE AGREŽ VRSTNI RED ODDAJ 12 PREBIVALEC DESENIC NOVI ZEMELJSKI VEK VEDA O MINERALIH 20 IZRABLJANJE, IZKORIŠČANJE (EKSPR.) PREROŠKO ZNAMENJE VRSTIJO SE KOT PO . TRAKU SUDOKU 443 4 2 4 5 7 7 6 8 5 8 6 2 3 7 1 9 1 5 6 8 4 2 3 9 5 SUDOKU134 3 9 5 7 4 1 6 7 6 8 2 9 1 3 8 5 3 2 8 8 1 4 5 3 9 REŠITEV SUDOKU 442 REŠITEV SUDOKU 133 5 7 2 1 6 9 3 8 4 8 4 9 3 7 5 2 1 6 1 3 6 8 4 2 5 9 7 7 2 8 5 1 3 4 6 9 4 5 1 9 2 6 7 3 8 6 9 3 7 8 4 1 2 5 9 1 7 4 3 8 6 5 2 2 8 4 6 5 1 9 7 3 3 6 5 2 9 7 8 4 1 6 9 4 2 3 7 8 5 1 8 2 7 4 1 5 3 6 9 3 5 1 6 9 8 7 4 2 4 1 9 5 8 2 6 3 7 2 6 8 7 4 3 9 1 5 7 3 5 1 6 9 2 8 4 1 7 2 3 5 6 4 9 8 5 8 6 9 7 4 1 2 3 9 4 3 8 2 1 5 7 6 9 7 21 4 6 5 2 8 11 novi tednik \fedm г илеиој / Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cel VMIAC? % цлтсj/ Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 15. decembra. Geslo iz številke 49: Če ni dogodkov, so vsaj lučke. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majico NT&RC, prejmejo: Danilo Florjančič iz Žalca, Nadja Terglav iz Tabora in Marija Pušnik s Planine pri Sevnici. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. ENA REVIJA V DVEH VELIKOSTIH www.trik.si 48 75 LET NOVEGA TEDNIKA Matija Golner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje: »Novi tednik je s svojim dolgoletnim kakovostnim delovanjem postal stalnica v mestu, prava celjska institucija. Brez njega si težko predstavljamo ne samo celjski medijski prostor, ampak tudi Celje. Seveda je tednik naravnan tudi regionalno, kar še poveča njegov pomen in omogoča spremljanje novic ter dogodkov v širšem prostoru, ki je neločljivo povezan. V časih, ko se razmere za tiskane medije hitro spreminjajo, je toliko bolj pomembno, da Novi tednik s svojimi tiskanimi izdajami vztraja in vzdržuje stik z bralci vseh generacij. Z vidika delovanja Turističnega in kulturnega društva Celje so lokalni mediji katalizator, kjer dobi naše delo odmev, potrditev in oceno. Zato so za kakovostno rast naše dejavnosti nepogrešljivi. Še več: projekt brez medijske objave takorekoč ni končan. Zato smo še posebej ponosni, kadar lahko o uspešno izvedenih dogodkih in projektih beremo v Novem tedniku. Vsem ustvarjalcem, novinarjem in urednikom se zahvaljujemo za odlično sodelovanje in se pridružujemo čestitki ob visokem jubileju ter želji na še mnoga uspešna leta.« (Foto: GrupA) Janez Tasič, upokojeni zdravnik, ustanovitelj Biotopica, dolgoletni sodelavec Novega tednika in Radia Celje: »V pisarni na Glavnem trgu imam na steni v okvirju sliko. Je na rahlo poru-menelem časopisnem papirju in ko jo pogledam, me ponese spomin v mlada leta, v zgodovino mesta, v življenje v njem, a tudi v zgodovino Novega tednika, v katerem je bila objavljena pred 30 leti. Torej v našem časopisu, ki je prinašal novice, mišljenja, kritike, članke, reklame, osmrtnice, čestitke ... že desetletja pred tem in je še vedno ogledalo časa in prostora, v katerem živimo. Na sliki sva s takratnim predsednikom občinskega sveta, gospodom Mirkom Kranjcem. Drživa in reževa trak v barvah slovenske zastave pred vrati naše prve zeliščne lekarne in biotrgo-vine v Celju. Tudi to je bila novica in za nas predvsem izziv. Pozneje sem napisal za časopis kar veliko prispevkov, predvsem o zdravstvenih temah, različnih pogledih o prehrani, alternativnih pristopih zdravljenja, jih obravnaval kritično, a tudi opisoval anekdote iz življenja, vplive na naše zdravje, odgovarjal na vprašanja bralcev, vpletal aktualne dogodke ... Marsičesa pa nisem vedel, tudi tega ne, da ima naš časopis velik ugled tudi drugje po Sloveniji, enako kot Radio Celje, njegov mlajši brat. Nekoč sem v Ljubljani srečal znanega celjskega umetnika, ki je tam živel. V pogovoru mi je dejal: >Veš, vsak teden se veselim četrtka, ko dobim Novi tednik, ki mi predstavlja povezavo z domom.< Nato mi je še pogladil srce, ko je rekel: >Vedno z zanimanjem čakam, kaj boš napisal o čokoladi, ljubezni ali bolezni.< In se je zasmejal s svojim gromkim glasom ter dejal: >Da boš vedel, profesor dr. GL mi je nekoč omenil, da če boš potreboval svoje prispevke za kakšno drugačno izdajo, jih lahko vse dobiš pri njem.< Tako je s tem časopisom. Ni samo v arhivih knjižnic, ampak ga hranijo ljudje zaradi različnih obvestil, zanimivih dogodkov, osebnih pričevanj, kakovostnih člankov in razmišljanj, ki jih je škoda pozabiti. Naj bo tako še naprej, naj ostane ogledalo časa, saj je to naš čas. Srečno!« (Foto: GrupA) Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec iz Rogaške Slatine: »75 let neprekinjenega izhajanja časopisa Novi tednik je velik uspeh. Čestitam vsem, ki so v teh letih sodelovali, in seveda današnjim novinarjem, fotografom . ter zunanjim sodelavcem. Poslanstvo lokalnih in regionalnih časopisov je zabeležiti čim več lokalnih dogodkov, kulture, športa, razvedrila ... Skratka informacij, ki so redko objavljene v večjih medijih. Moj spomin na Novi tednik sega v srednješolska leta in na pohod po poteh XIV. divizije, ki ga je zabeležil takratni fotograf Edi Masnec. Objavljena je bila fotografija, kako jaz fotografiram njega. V zadnjih desetletjih je bilo v Novem tedniku zabeleženih več intervjujev in reportaž o mojem delu na področju kulture, umetnosti in muzealstva, o čemer so lahko brali bralci. Vse te objave so neprecenljive tudi zame kot referenca in dokument časa, za kar sem neizmerno hvaležen. Vsem sodelavcem Novega tednika želim še veliko uspehov! (Foto: osebni arhiv) Klub Celje novi tednik Za Rotary klubom Celje je že 23-letna zgodba družbeno odgovornega, etično podprtega humanitarnega delovanja ter povezovanja številnih posameznikov in ustanov za skupni dober namen. V tokratni dobrodelni akciji združujemo moči z družbo Novi tednik in Radio Celje, da bi zbrali čim več denarnih prispevkov ter tudi različnih osnovnih dobrin za življenje in higieno. Akcijo smo zasnovali v času najlepšega meseca v letu, a letos žal najbolj žalostnega decembra, saj nas je vse zelo zaznamoval čas koronavirusa. Akcija zbiranja sredstev in tudi materialnih dobrin bo zato še kako pripomogla k blaženju ran tega časa. V akciji »Ko se sklenejo roke za lepši božični dan« bomo zbirali sredstva za najbolj ranljivo skupino v Sloveniji v tem trenutku, to so starejši ljudje, ki so ostali sami, pogosto »lačni« bližine ter tudi brez osnovnih dobrin za dostojno življenje. Njihovo dostojanstvo je bilo mnogokrat poteptano, saj se srečujejo z občutki zapuščenosti, osamljenosti, z občutki, da so breme družbe, ne glede na to, da so v aktivnem obdobju pošteno delali in si zaslužijo človeku dostojno življenje. Rotary klub Celje ter družba NT&RC skupaj v humanitarnem projektu »Ko se sklenejo roke za lepši božični dan« TRR z dobrodelne namene: SI56 0400 0027 6269 133 pri banki Nova KBM d.d. Starost je zahtevno obdobje že sama po sebi, kadar pa se pridružijo še bolezni, obnemoglost, osamljenost, zapuščenost, občutki nekoristnosti in bremena, je še posebej žalostna in težka. Ker je akcija zasnovana široko, saj bomo finančna sredstva zbirali na popolnoma samostojnem, ločenem računu ter s pomočjo SMS - sporočil, bomo nekaj zbranih sredstev namenili tudi ostalim ranljivim skupinam, ki prav tako potrebujejo pomoč. Verjamemo, da lahko zberemo kar nekaj sredstev tudi z vašo dobroto in pomočjo. Zelo bomo hvaležni za vsako tudi najmanjšo donacijo in vsa zbrana sredstva bomo razdelili med nujne primere. Rotarijci že vsa leta podpiramo tudi naše brezdomce, jih redno obiskujemo in se jih bomo spomnili tudi letos. Žal tokrat ne bo iskrenih pogovorov z njimi, saj nam čas koronavirusa tega ne dopušča, jih bomo pa vsekakor obdarili. Prav tako ne bomo pozabili na otroke in matere v Varni hiši Celje, saj je prav, da tudi njim namenimo nekaj lepega za prijaznejše praznike. Zastavili smo si visok cilj, da bi naša in vaša pomoč prišla k čim več ljudem, ki jo potrebujejo. Zavedamo se, da vseh stisk ne moremo rešiti in zbrisati vseh težav, a z združenimi močmi, tudi z majhnimi donacijami, lahko dosežemo velik učinek. Zavedamo se, da veliko različnih organizacij in društev zbira sredstva, a verjamemo, da bomo vsi pomagali številnim ljudem v stiskah, ki si to zaslužijo. Poleg zbiranja finančnih sredstev na TRR bomo v soboto, 19. decembra 2020, med 9.00 in 12.30 v mestu - pri tržnici - pripravili tudi dobrodelno stojnico, na kateri bomo člani Rotary kluba Celje ponujali različne dobrote, ki jih ustvarjamo sami. Domači kakovostni izdelki so lahko lepo darilo v prazničnem času, prostovoljni prispevek, ki ga boste namenili v zameno, bo šel k skupnemu znesku za obdaritev pomoči potrebnih. Podjetje Novi tednik in Radio Celje, ki je prav tako zelo pogosto darežljivo v različnih dobrodelnih akcijah, medijsko podpira tudi tokratno skupno akcijo zbiranja sredstev - da bi bili božično-novoletni prazniki za vse prijazni. Predsednik Rotary kluba Celje Uroš Rošer http://www.rotaryclub-celje.si/