95. številka. Ljubljana, v četrtek 25. aprila. XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan svečer« izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemam za avslro-ogerake dežele za vse  leto 15 gld., za  pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za
jeden mesec 1 gld. 40 kr. _      Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
2v£eš6a.njo I
Naši kandidatjc so:
V prvem raircdu,
ki voli dne 27. aprila:
I>I*. JJIoscllC AlfoilK, odvetnik in deželni poslanec,
IIII ril i k cesarski  svetnik  i. t. d.
P«ftkiČ jf-liliael, hišni posestnik in trgovec i. t. d.
It a VII i k it r  ■ Vil II.   deželni knjigovodja. V Ljubljani dne 18. aprila 1889.
Narodni volilni odbor.
Najboljši konec Turčije.
Otoman8ka država ne more več dolgo obstati in tudi treba ni, da bi še obstajala Turčija, iz nastopnih razlogov nema pravice do daljšega obstanka.
1. Ker ni naloga te države, da bi dajala svojim podložnikom sredstev za razvoj duševnih in fizičnih sposobnosti) in sil, temveč da uničuje te sposobnosti in sile, kakor tudi pravico.
2. Turške dežele vladajo se jedino po koranu, kateri je sovražen in nestrpljiv nasproti drugover-skiin narodom, zatorej tako vladanje no daje nika-cega jamstva za varstvo interesov in pravic drugo-verskih narodov.
3. Zakon koranov ne izvira iz načela nrav-stvenosti in uma človeškega, zato pa odreka drugo-verskim narodom pravico do življenja, imenja in časti, zaradi tega nasprotuje ta zakon zdravemu zmislu in pravičnosti, zatorej nema pravice do obstanka, pa tudi država ne, katera se nanj opira.
4. Turška drŽava v petsto letih obstanka svojega ni storila niti koraka naprej po potu napredka in civilizacije; dala ni priložnosti svojim podložnikom, da bi napredovali v kmetijstvu, tovarniškej obrtnosti in rokodelstvu, ali pa da bi razvijali družbinstvo; tudi ni skrbela, da bi se razširilo blagostanje.
LISTEK
Troje srečanj.
(Ruski spisal J. S. Tur genev , preložil Ivan Gornik.
II.
(Konec.)
— Kaj torej hočete od mene? rekla je naposled.
— Jaz ? . .. Jaz nečem ničesar . . . Saj sem že itak srečen . . . Zelo uvažujem tuje skrivnosti ... .
— Tako? Vender ste do zdaj, kakor se kaže . . . Sicer nadaljevala je: — nečem vam očitati. Vsakdo na vašem mestu storil bi isto. Poleg tega naju je slučaj v istini tako trdovratno zbližal . . . to vam nekako daje pravo na mojo odkritosrčnost. Čujte: jaz ne pripadam številu onih nerazumnih in nesrečnih žensk, katere hodijo po maskaradah radi tega, da bi govorile s prvim, katerega srečajo, o svojih kopernenjih, katere potrebujejo src polnih sočutja . . . Jaz ne potrebujem nikakega sočutja, moje srce je umrlo, in prišla sem radi tega sem, da bi je popolnoma pokopala.
Pritisnila je rutico k ustom.
5. Lastnina je v tej državi produkt sile, ne pa kakor v druzih državah idealna oblika pravica, ki je podlaga civilizacije človeške; drugoverski narodi morajo b silo braniti svoje imenje pred gospodujoči m elementom, ker tega ne store oblastva.
6. Odnošaji podložnikov otomanske države so tudi produkt sile, gospodstvujoči živel j predstavlja državno oblast, in njemu morajo se pokoriti drugi elementi. Drugi elementi ne dobe" varstva pri nI) las t vi h. Vsakdo se more zanašati le na lastno moč.
7. V notranjem ni pravega državnega življenja, pravnega reda in zakonitosti. Še gospodujoči živelj se v Turčiji ne obrača do oblastev, temveč za žaljenje se sam maščuje in pobija.
8. Zakon koranov, po katerem se vlada Turčija, obeča večno blaženstvo vsakemu moharaedancu, kateri vzame drugovercu življenje, imenje ali čast — in tako se tudi postopa.
9. V otomanskej državi veljavni zakon korana naravnost zabranjuje oblastvom in gospodujo-čemu elementu spoštovati človeško osobnost in nedotakljivost imovine in rodbine drugovercev.
10. Ta zakon daje Turkom pravico, da se na nič druzega ne ozirajo in ne priznajo drugih zakonov in običajev, kateri bi omejevali iztrebljenje in uničenje drugovercev.
Vse to je res, daljših uzrokov pa mislimo, da ni treba navajati, zakaj Turčija ne more in ne sme dolgo več obstati, vsaj svet ve, kako je to turško vladanje in pritiskanje. Vsakemu je znano, da je imajo najnesrečneje življenje na svetu sedanji drugoverski narodi v otomanskej državi. Njihovo življenje je nepretrgana veriga trpljenja in mučenja. Drugoverci v Turčiji so v vednem strahu za svoje življenje in vedo, da se blagostanje Turkov opira na njih nesrečo. Kako bode preminola turška država ne vemo, bodočnost bode pokazala. Več načinov smrti je.
Mi mislimo in z nami se bodo ujemali mnogi drugi, da se Turki, da bi bila najbolja smrt Turčije, če se sama odreče od svojih pravic v korist kristijanskega prebivalstva. Taka smrt otomanske države bi bila mnogo boljša in koristnejša za gospodujoči element
— Nadejam se, rekla je nekako prisiljeno: — da ne bodete zrnati ali mojih besed za navadne mas-karadne izlive.   Razumeti   morate, da mi ni do
tega ....
In res, v njenem glasu bilo je nekaj strašnega u Ul jul) vsej ljubeznivi mehkosti njenih zvokov.
— Rusinja sem, rekla je ruski — doslej govorila je francoski: — dasi sem malo živela v Rusiji . .. Mojega imena vam ni treba vedeti. Ana Fedorovna je moja stara prijateljica; res da sem potovala v Mihailovskoje pod imenom njene sestre . . . Takrat nesem se mogla ž njim javno sestati . . . Brez tega se je že začelo govoriti . . . takrat bile so še zapreke — on ni bil svoboden ... Te zapreke so izginile ... on pa, čegar ime bi se moralo spojiti z mojim, oni, s komer ste me videli, zavrgel me je.
Zamahnila je z roko in obmolknila.
— Vi ga res ne poznate ? niste se videli ž njim ?
— Nikedar.
— Skoro ves ta čas bil je za granico. Sicer je on zdaj tu . .. To je vsa moja zgodovina, pristavila je: — vidite, da ni na njej nič tajinstvenega, nič posebnega.
nego vsaka druga, kajti lahko bi si zagotovili mar-sikake ugodnosti. Turki že tako ali tako vidijo v kristijanih bodoče gospodarje svoje in njih dolžnost je, da store svoje korake pri vladi, da He stvar hitro uravna. „Makedonija".
Prvo zborovanje „Zaveže slovenskih učiteljskih društev".
(Drugi dan.) V Ljubljani, dne 23. aprila 1889. V čitalniški dvorani  zbralo se je ob 10. uri dopoludne nad 1O0 učiteljev in tudi nekaj učiteljic k glavnemu zborovanju „Zaveže" slovenskih učiteljev.
— Predsedoval je podpredsednik g. Razinger, kot vladni zastopnik bil je navzočeu deželni in ma-gistratni svetnik g. Zamida, kot gostje župan g. Grasselli, deželni odbornik dr. Vošnjak in več profesorjev srednjih Šol. Podpredsednik gospod Razinger pozdravi zborovalce in naznani, da so zborovanje počastili s svojo navzočnosčjo gospodje: župan Grasselli in dr. Vošnjak, ud deželnega šolskega sveta kranjskega. (Živio! Slava!)
Župan Gra sseli pozdravi zborovalce v imenu Ljubljanskega stolnega mesta, narodnega središča slovenskega naroda. Čestita potem zastopnikom učiteljskih društev, da so si ustvarili nov organ za svoj smoter „Zavezo slovenskih učiteljskih društev", po katerem je upati, da bodo združeni dospeli do zaželjenega uspeha, kar posamičnim društvom ni bilo mogoče, ravnaje se po gaslu presvetlega našega cesarja: „Viribus unitis!" (Dobro, dobro!) Teška bode naloga društvu, posebno za slovenske učitelje, katerih je razmerno dosti manj ko druzih, a naudušeno delovanje mu je poroštvo, da bode tudi smoter „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" uspel do pravega smotra. Zato čestita društvu, želi mu vso srečo in božji blagoslov. (Dobro! Slava!)
Deželni odbornik dr. Vošnjak presrčno pozdravlja denašnjo zborovanje. Jako ga je oveselilo, da se je za prvo zborovanje tega društva izbrala Ljubljana. (Živio !) Slovenci na Kranjskem, hvala Bogu, sicer ne čutijo več istega iga, kakor Slovenci sosednih dežel, kajti deželni odbor,  deželni šolski
— In Sorento ? prikinil sem jo boječe.
— Seznanila sem se ž njim v Sorentu, rekla je počasi in se zamislila.
Umolknila sva oba. Čudna zmedenost se me je polastila. Sedel sem poleg nje, poleg one ženske, katere obraz se je tako često zibal v mojih mislih, tako mučilno me razburjal in razdražal — sedel sem poleg nje in čutil mraz in breme v srci. Vedel sem, da ne bo ničesar iz tega srečanja, da so bila mej manoj in njo brezdna, da se razstavši raz-ideva za vselej. Iztegnivši glavo in položivši obe roki na kolenih sedela je ravnodušno in nebrižno. Poznam to nebrižnost neozdravilnega gorja, poznam ravnodušje nepovratne nesreče ! Maske hodile so v Četah mimo naju ; zvoki „jednoličnega in neumnega" valčka odmevali so zdaj gluho v dalji, zdaj bližali se z rezkimi vzrivi, težko in Žalostno vznemirjala me je vesela plesna godba. „Ali ni — mislil sem
— to ista ženska, katera se mi je nekedaj prikazala v okni daljnega vaškega doma v vsem blesku veličastne krasote? ..." In mej tem, kakor se je kazalo, ni se je lotil čas. Spodnji del njenega obraza, katerega niso skrivale čipke korelka, bilje skoro mladostno nežen; a od njega vel je hlad kakor od kipa . . . Poveruila se je Galateja na svoje stališče in več ni mogla ž njega.
svet, ki se ima v prvi vrsti baviti s šolstvom, je v večini naroden in narodni udje teh zastopov store vse, kar je v prid narodnemu šolstvu. Težje je stališče narodnih učiteljev tam, kjer so ti označeni zastopi v nasprotnih rokah. A ker je slovensko uči-teljstvo v ogromni večini značajno in narodno, vrši tudi tam svojo težavno nalogo in ni dvomiti, da bodo njega nauki prešinili vso slovensko prebivalstvo in da se bode tudi v sosednjih slovenskih deželah obrnilo na bolje. Učiteljski stan je gotovo jeden najvažnejših stanov v narodu, posebno pa v sedanjem stoletji, v katerem je in mora biti pouk vsakemu Članu naroda pristopen ter ni več omejen le na boljše stanove kakor do še nedavno potekle dobe. Zato pa tudi zahtevamo od učiteljev, da so zvesti sinovi svojega naroda in da nam vzgajajo deco v narodnem duhu. Gotovo je, da gmotno stanje učiteljev še ni tako, kakor hi ga vsak prijatelj učiteljskega stanu želel, a kakor se je na Kranjskem že nekaj storilo, upati je, da se uslišijo opravičene prošnje, kajti kdor trka, temu se odpre. Z veseljem opazujemo, da se slovenski narod zlasti tudi kmet-sko ljudstvo jako zanima za šolstvo in za napredek Šolstva, da povsod zahtevajo kmetovalci sami novih šol in da velike žrtve doprinašajo za nova šolska poslopja. To je znamenje, da je v najširše kroge prodrlo spoznanje, kolike važnosti je pouk in da smo dospeli do tega, zasluga je našega narodnega učiteljstva. (Dobro, dobro!) Narodno učiteljstvo bodi povsod in zmirom uzor rodoljubja in naj uceplja naši mladini v srce, da so sinovi in hčerke slovenske in slovanske matere. (Burno odobravanje.) In če bodo imeli to pred očmi, potem bodo delovali na blagor svojemu slovenskemu narodu, zato kliče govornik: nBog živi slovensko narodno učiteljstvo !w (Živio-, Slavaklici.  Burno odobravanje, ploskanje.)
Potem je predaval gosp. profesor Lav t ar o „reformi računstva". Jako zanimivo predavanje trajalo je skoro poldrugo uro in je izvabilo mej predavanjem in posebno h koncu občno odobravanje slušateljev. Brezdvomno bode g. profesor priobčil svojo razpravo v kakem strokovnjaškem listu, ki bode gotovo v veliko zanimanje vsega učiteljskega stanu. — Podpredsednik g. Razinger izrekel je g. profesorju Lav t ar ju na izvrstnem predavanji zahvalo  zborovalcev.  —   Zbor z živiokliei pritrdi.
Potem poroča gospod Gabršek »o . formi osnovne šole". Referat je bil jako obširen, večkrat je bil pa, ko se je zasukal na politično stran in hotel kritikovuti našo dosedanjo ljudsko šolsko postavo, po vladnem 'zastopniku potom predsednika ustavljen. Kolikor je bilo torej po vladnem zastopniku dovoljeno govoriti, posnamemo po svojih beležkah utemeljevanje raznih predlogov, katere je stavil govornik. Rekel je, da prvo občno zborovanje „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" vrši se baš ob 201et-nici, ko se je poklical v življenje nov šolski zakon. S tem pa, da so se slovenski učitelji zbrali v toli obilnem številu k zboru „Zaveže", najdostojneje praznujejo to dvajsetletnico. Nova šola delovala je gotovo uspešno v občni napredek in da je ni bilo, gotovo bi slovenski učitelji ne zborovali danes v tako mnogobrojnem številu, in tudi družba snetega
Mohora ne imela bi toliko prijateljev in čitateljev. Priznati se mora sicer, da sedanji šolski zakon ni tako popoln, da bi mu ne trebalo poprav in pre naredeb. V 20 letih pokazalo se je, da je marsikaj neizvršljivo, da se o teoriji sliši jako lepo, kar pa pri današnjih okolnostih ni mogoče izvršiti. V zadnjih 20 letih se je tudi ves ostali svet korenito spremenil. Še le po mnogoletni skušnji more se temeljito izpoznati napake ter nusvetovati potrebne izpremembe. Le na tak način bode tudi šolskemu zakonodajstvu možno doseči vrhunec popolnosti. Trije novi načrti šolskega zakona so že predloženi, četrti se baje izdeluje.
Z ozirom na bodočo spremembo šolskega zakona treba pa je, da tudi učiteljstvo slovensko ne ostane hladnokrvno in gotovo je jedna glavnih nalog denašnjega zbora zaveze, da v imenu celokupnega slovenskega učiteljstva odda svoj glas v korist slovenski  šoli  in učiteljskemu  stanu.   Ko  je knez Liechtenstein predložil svoj načrt,  protestovalo je proti temu načrtu vse zavedno učiteljstvo. Nekateri listi so hoteli paralizovati te proteste z jako laska vimi izjavami in trditvami, da učiteljstva protesti sploh nimajo prave veljave, ker se ti potezajo le za svoje stanovske koristi.  Kadar se izdelujejo pravni zakoni, imajo pri tem prvo besedo pravniki in sami pravniki, v zdravniških zadevah odločujejo zdravniki, v vojaških  vojaki, v cerkvenih duhovniki, — le v osnovnošolskih zadevah naj ponižno molče izvršujoči organi.   Govoriti naj bi ne smelo učiteljstvo, ko se mu hoče izdatno spremeniti težavno področje, ko se hoče izdatno spremeniti pravno razmerje učiteljskega osobja, ko se izdeluje zakon, na katerega bo moralo prisegati, ter morebiti proti lastnemu prepričanju točno vršiti težavno  nalogo  pod najneugodnejšimi razmerami.   Proti takim napadom na učiteljsko svobodo mora se svečano protestovati. Učitelji so izvršujoči faktor šolskega zakonodajstvu, pa so tudi avstrijski državljani, kot taki  pri postavo-dajstvu posredno sodelujejo in v teh ustavnih pravicah ne bodo dali kratiti se od nikogar, dokler velja sedanja ustava.  Govornik preide potem na vse one točke, katere bi moral obsezati novi šolski zakon, da ne bo trpela ne slovenska Šola ne slovensko učiteljstvo. — „Šola ne sme žaliti  verskega čutstva mladine lK   To jo prava temeljna  točka, na kateri mora sloneti ves šolski zakon, ako hoče šola doseči svoj namen.   In tej resnici pridružuje se soglasno vse slovensko  učiteljstvo.   To je pa tista slavno-znana točka, ki dandanes vzbuja toliko nasprotstev in strankarskih strastnih  bojev,  da pač zaslužuje, da učiteljstvo slovensko jasno  in natančno določi svoje stališče,  da se morebiti pomirijo razburjeni Črnogledi duhovi ter zjedinijo z učiteljstvom v složno delovanje v prospeh slovenske šole in naroda, ter učiteljskega stanu.   Že prvi in temeljni  člen zloglasnega, „brezverskega"  zakona  z dne  14. maja 18G9 zapoveda, da se mora mladina tako vzgajati, da bode nravna in pobožna. Nravnost in pobožnost je torej temeljna terjatev, je načelo brezverskega zakona.   Da so vse šole na Slovenskem uravnane po tem načelu, da se slovenska mladina zares tako poučuje, da bi postala nravna in pobožna, če bi vsi
Najedenkrat se je vzravnala, ozrla 8e v drugo sobo in ustala.
— Dajte mi roko, rekla je : — idiva hitro,
hitro.
Vrnila sva se v dvorano. Šla je tako hitro, da sem jo jedva sledil. Ob stebru je obstala.
— Počakajva tu, zašepetala je.
— Ali koga iščete, začel sem . . .
A ona se ni brigala za nas: nepremičen pogled ujen uprl se je v tolpo. Temno in grozno gledale so izpod črnega baržuna njene črne, velike oči.
Obrnil sem se v ono stran, kamor je gledala ona, in razumel sem vse. Po koridoru, katerega je činila vrsta stebrov in stena, šel je oni mož, ka terega sem srečal ž njo v gozdu. Spoznal sem ga takoj, Bkoro nič se ni premenil. Ravno tako krasno vile so se njegove brke, z isto pokojno in samo-svestno veselost jo svetile so se sive njegove oči. Šel je polagoma in z lahka naklonivši svoj tanki stas razkladal je nekaj ženski v dominu, katero je vodil pod roko. Prišedši nama vštric dvignil je najedenkrat glavo, pogledal najprej mene, potem na njo, s kojo sem stal, in najbrže jo je spoznal, spoznal njene oči, kajti obrvi so se mu na lahno zganile — pritajil se je in jedva viden a nestrpno drzen nasmeh zazibal se mu je okrog usten. Nagnil
se je k svoji družici, Šepnil ji na uho dve besedi, ona vzrla se je takoj, modri njeni očesi pomerili sta naju brzo in tiho zasmejavši se pogrozila mu je s svojo malo ročico. Zlaska dvignil je ramo, ona pritisnila se je koketno k njemu . . .
— Obrnil sem se k svoji neznanki. Gledal je za odhajalcema in najedenkrat izpulivši mi roko odhitela je k dverim. Pohitel sem za njo, a ona pogledala me je obrnivši se tako, da sem se jej glo boko poklonil in ostal na mestu. Razumel sem, da bi bilo surovo in neumno zasledovati jo.
— Povej mi blagovoljno, brate , rekel sem četrt ure potem jednemu iz svojih prijateljev — živemu naslovnemu koledarju Peterburga, kdo je oni visoki, krasni gospod z brkami?
— Ta ? . . . neki inostranec precej neugibno bitje pojavljajoče se jako redko na našem obzorji. A čemu vprašuješ?
— Tako! . . . Vrnil sem se domov.   Od tedaj  nikedar več
nesem srečal svoje neznanke. Ako bi bil vedel ime človeka, katerega je ljubila, zvedel bi bil najbrže naposled, kdo je bila, a sam nesem si želel tega Rekel sem gori, da se mi je ta ženska prikazala kakor sen — in kakor sen šla je mimo ter izginila za vedno.
vzgojni faktorji storili svojo dolžnost, to morajo priznati najstrastnejši   Liechtensteinovci.   V slovenski šoli učitelji neso ovrgli nobene verske navade, ki je bila že v stari šoli udomačena, pač pa gledajo, da se iste vrše redneje in z večjo razumnostjo. Kako neutemeljen, kako tendencijozen je na Slovenskem boj proti sedanji šoli, ki je neki  iz šole izobčila celo : Češčeno Marijo, kar si nekateri gospodje iz druzih dežel izposojujejo ter tako begajo preprosto ljudstvo.   Naše šolske knjige neso še baš popolne, a mnogo boljše, kakor so bile v stari  šoli.    No iz teh knjig je „Bog" izključen, govore in lažejo neprijatelji naše šole.   S tem  pa kažejo, kako slabo poznajo naše knjige,  ter brez  prepričanja trosijo mej ljudstvo uezaupnost in mržnjo,  ter razdirajo tako blagodejno zvezo mej šolo in domačo hišo. Ako konservativcem neso po volji, zakaj se ne oglase ter razkrijejo na uplivnem mestu njih napake? Učiteljstvo jim bode hvaležno, kajti v mnogočem bode treba res popravka našim učnim  knjigam.   Da bi bili pa brez Boga, temu oporekati  ni potreba, saj knjige same najbolj dokazujejo začenši s prvim berilom, kako so vsi etični spisi napolnjeni s krščansko moralo. V neslovenskih pokrajinah pa se je dozdaj opazovalo tudi nekaj tacih šol, ki so nekaka izjema v našem šolstvu, ker se v njih ni poučevalo v zmi-bIu I. člena osnovnega šolskega zakona, da bi mladina postala nravna  in pobožna.   V jedno in isto šolo prihajajo namreč otroci razuovratnih veroizpo-vedanj in učitelj mora svoj pouk tako uravnati, da ne žali   nobenega verskega Čutstva.   To  je sicer prav in lepo, toda Če ga ne žali, ga tudi ne budi, ne krepi in ne vodi, in vzgojni cilj je deloma nedosežen   In ker so v Avstriji tudi židje jednakopravni avstrijski državljani iti je šola javna naprava, znali so se v avstrijske šole   vrivati  celo židovski učitelji.   Temu hoče opomoči Liecbtensteinov načrt, kar se mora odobravati, samo da je knez Liechtenstein zgrešil pravo pot k svojemu namenu.   Da je mladina razdeljena po verskih skupinah, katere poučuje istoverski učitelj, to je že logična posledica iz I. člena osnovnošolskega zakona, sicer kako naj se mladina v šoli vzgaja tako, da postane nravna in pobožna.   Ako se učitelj ne sme dotikuti resnic n. pr. katoliške vere, da ne bi žalil par drugovernikov, tako šola greši proti 1. členu sedaujega zakona. Ako je pa v katoliški šoli za  učitelja drugovernik, recimo žid, tako je tu dvojno mogoče.   Prvič, da ne govori  ničesar,  kar  je proti  njegovi  veri, da ne moli z mladino pred šolo iti po šoli, je ne spremlja k šolski maši itd., kar je vse proti zdaj veljavnemu zakouu in posebnim naredbam.   Ako pa žid vse to opravlja, da zadostuje zakonu in potrebam mladine tedaj je to mladini najčistejši uzor verskega hinavstva ali pa indeferentizma — zopet proti šolskemu zakonu in namenu osnovne šole. Čuditi se moramo torej, kako je bilo dozdaj mogoče, da se je v Avstriji grešilo proti tako jasnemu zakonu. In kjer se je pripetila taka obžalovanja vredna izjema, zakaj neso stariši storili potrebnih korakov, tudi po sedanjem zakonu bilo bi možno upirati se takim slučajem ter jedenkrat za vselej onemogočiti take izjeme. Konečno govornik nasvetuje sledečo resolucijo : „Slovensko učiteljstvo soglaša se s konservativnim šolskim načrtom v dveh  točkah,  da se namreč jasno izreče: 1. Mladina bodi vedno razdelena po verskih skupinah   in  2. Učitelj mora  biti   iste  vere z mladino.
Ta resolucija se jednoglasno vsprejme. (Konec prili.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani, 25. aprila.
V ponedeljek je češki poslanec v političnem društvu za srednjo Ce.šlto v Karolinškem dolu razlagal sedanji politični položaj. Našteval je, kaj so vae Č«'hi dosegli, odkar so popustili pasivno politiko. Če tudi ie delovanje deželnega zbora pod Belcredijem in Hohemvartom bilo važneje, vender je deželni zbor tudi sedaj dovolj dosegel. Pasivna politika bi se bila dala dolgo obraniti, ker se je narod že bil naveličal sitnostij, ki so ž njo v zvezi. Nekaj poslancev je ustopjlo v deželni zbor, in potem so tudi drugi morali. Želeti bi bilo, da bi mej obema narodoma se doseglo sporazumljenje in bi Nemci zopet ustopili v deželni zbor. Češki klub je že večkrat povabil Nemce, da bi se dogovorili s Čehi in ustopili v deželni zbor. Nemci pa ne marajo sporazumljenja, ker se še vedno nadejajo, da kedaj dobe večino, zato pa stavijo take pogoje, ki se ne dajo uresničiti. Konservativni veleposestniki so ponudili liberalnim tak kompromis, da bi nobeni
stranki ne bilo nič treba popustiti od svojib načel Hoteli so le jim dati priložnost, da zastopajo ko risti svoje v deželnem zboru. S tem kompromisom pa najbrž ne bode nič, ker so liberalni veleposestniki se postavili na stališče druži h nemških zastopnikov, da drugače ne ustopijo v deželni zbor, kakor, če Čehi jim vse dovolijo, kar žele. Govornik misli, da bi se lahko doseglo tako sporazumljenje, da dežele ne bode treba deliti in bodeta oba naroda jednakopravna.
Za katoliški nImmI. ki se snide na Dunaji, se je oglasilo 1500 udeležencev. Oglasili so se vsi škofje avstrijski. Nekateri pridejo osobno, drugi pošljejo zastopnike. Vladiko Djakovskega Strossma-yerja zastopala bodeta dva Člana stolnega kapitelja. Posebno veliko pride fevdalnega plemstva. Na shodu se bode nekda sprožilo tudi vprašanje o svetovnej oblasti papeževi.
Izjemni zakon, s katerim se je na Hrvatskem vzela sodcem nezavisnost in kateremu poteče veljava jeseni, se ne bode več podaljšal. Zato se pa hočejo poostriti nekatere točke disciplinarnih propisov za sodnje uradnike.
Finančni minister ogeraUI je v ponedeljek pred svojimi volilci v Nagy-Bany a razvijal svoj program. Novi minister ima res velik»» načela. Refor-movati hoče direktne davke, konvertovati državni dolg, polagoma urediti valuto in odpraviti loterijo. Finančni minister Weherle ima torej res dobro voljo zboljšati državne finance, toda ne ve se, bode li tudi mogel uresničiti namere svoje. Ogerska država ima premalo kredita v finančnem svetu, da bi mogla urediti valuto in konvertovati državne dolgove. Pravosodiiji miniBter Szilagvi je pa v odprtem pismu svojim Požunskim volilcem razvil svoj program. On tudi hoče korenito reformovati vodstvo. Tudi njemu se bode javaljne posrečilo doseči kacih posebnih uspehov.
* nanjo države.
Vlada srbMka misli osnovati v Serajevem in Tuzli svoja konzulstva. Ministerski predsednik pred lagal je, kako naj Srbija praznuje petstoletnico bitve na Kosovem polji. Dne 15. junija naj bodo po vsej deželi slavnosti v spomin carja Lazarja, v KruŠevci postavi naj se spomenik na Kosovem polji palim junakom na državne stroške, naj se izda spominsko knjigo, v katerej bodo vse narodne pesni zbrane, ki se tičejo boja na Kosovem polji. Ta knjiga bode imela tudi primerne ilustracije, osnuje naj se Lazarjev red, katerega bodo smeli nositi ie srbski vladarji in prestolonasledniki, dne 20. junija naj s<? kralj Aleksander mazili v samostanu Ziči. Regenti so vsprejeli te predloge. Sedaj se bode osnovni odbor, ki bode vodil vse priprave.
Iz Dolgarlje iztirali so petnajst Srbov, kateri so bili sumni. Klatili so se brez dela po deželi. Trdili so, da dela iščejo in da so ubožni. Ko jih je policija prijela, našla je pri njih mnogo denarja.
Bismarck hoče, da 8e začne preiskava proti vsem vodjam nemški li socijalnih demokratov, ko državni zbor konča zborovanje, ker ovirajo izvršitev zakona proti socijalistom. Izdali ro nek oklic, ki ni po volji Bismarcku, in nabirajo denar v ta namen, da ovirajo izvršitev zakona proti socijalistom. Nemški juristi sami ne vedo, kako bi bilo moč utemeljiti zatožbo proti socijalistom. Zaradi tega je mogoče, da si bode Bismarck jedenkrat zopet nakopal blamažo, kajti državno sodišče neče biti orodje njegovo.
Domače stvari.
— (Pri današnji dopolnilni volitvi II. volilnega razreda) v mestni zbor so bili izvoljeni od prišlih 130 volilcev, in so dobili glasov: prof. Toma Zupan 121, Fran Povše 119, Ivan Rozman 117, dr. Josip Vošnjak 113 glasov. Lani je bilo v tem razredu oddanih 172 glasov.
— (Imenovanja ) Davkarski kontrolor g. Karol Tavčar, imenovan je davkarjem v IX. razredu. Davkarski pristavi gg. Albin vitez F od ran-sperg, Gabriel Reven, Josip Kavčič in Toma Kummer imenovani so davkarskimi kontrolorji v desetem razredu; praktikanta gg. Rihard Debelak in Andrej pl. Lehmann davkarskima pristavoma v jednajstem razredu.
— (Deželni zdravstveni svet za Kranjsko.) Za bodočo triletno dobo bo imenovani v deželni zdravstveni svet od vlade gg, dr. Eisl, dr. Fux, dr. Kapler in dr. Valenta, od deželnega odbora gg. dr. vitez Bleisveis in dr. Vošnjak. Po zakonu je tudi zdravstveni referent deželne vlade g. dr. Keesbacher člen zdravstvenega sveta.
— (Enketa o posušenjiLjubljanskega barja) je danes zborovala ter se posvetovala o novem načrtu inženerja g. Podhavskega.
— (Z Iga) pod Ljubljano javlja se „Slovencu" da se je pol ure nad Studencem v gozdu posestnika Potokarja odprlo velikansko brezdno, nad 300 metrov globoko. Popis omenjenega brezdna je nekoliko nejasen, zato hočemo počakati, dokler kaj več ne izvemo.
— (Narodni  junak.)  Jugoslovansko haj« duštvo je nekaj poetičnega.  Jugoslovanski hajduki, Srbi, Hrvati in Bolgari  po  Balkanu,  katerim so Turki odvajali žene ter jim zavajali hčerke, morali so se maščevati za sramoto,  katero so jim delali Turki. Zato so pobegnili v visoke planine, skrivali se po pečinah ter prežah na one Turke, katerim so se imeli maščevati. Da, uboga raja morala si je iskati sama pravice, kajti pred Turkom ni je našla. Jugoslovansko hajduštvo in takozvana krivo razumljena v tujem  svetu  „krvna osveta"  je poetična, idejalna poteza jugoslovanskega življenja. Jugoslovani  niso   imeli  zloglasnih „razbojnikovu, katerih so bile od nekdaj   polne  nemške dežele, in šele tedaj,  ko je. začela nemška kultura prodirati v Jugoslavijo, zasejala nam je nemške „roparje" v naše dižele. Jeden takih razbojnikov bil jeAram-baša ajduk Simo Džepina, ki je pred jedno dvajsetemi leti uznemirjal Liko in Krbavo. Preganjanje tega hajduka Džepine polno je romantičnih epizod.   Džepino je imel prijeti in ujeti avstrijski oficir Peter Petričić,  kateremu se je cesarski nalog tudi posrečil.   Pokojni  hrvaški pisatelj Fr. Turič zložil je o junaku Peru Petričiču   lepo narodno epsko   pesem, ki so jo našli v pesnikovi ostalini.  To pesem priobčil je „Obzor" v 93. številki in zato mi opozarjamo na njo, da se tudi pri nas zve, kako je postal Pero Petričić narodni junak, o katerem poje pesnik:
,A iino se Petričiča slavi Po svoj  Lici i ravnoj Krbavi; Jer izbavi od napasti Liku, Sebi steče poštenje i diku: A slavi ga i turska krajinu, Dalmacija,  gdje je   doBti vina, Jer junački po vata ajduke I preda ih u gospodske ruke. Tebi pjesma na čast, gospodine."
Ta pesniški proizvod omenjamo pa tudi zato, ker vemo, da utegne zanimati Slovence, ako jim povemo, da je narodni junak Pero Petričić brat predsednika trgovske in obrtniške zbornice in podžupana Ljubljanskega gospoda Vas a Petričiča.
— (Učiteljsko društvo za Sežanski okraj) bode zborovalo v Sežani 2. maja t. 1. ob 10. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Verifikovanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Predavanje gosp. nadzorniku o računstvu. 3. Poročilo o zborovanji „Zaveže slov. učiteljskih društev". 4. Poročilo taj nikovo, blagajnikovo in pevovodjevo. 5 Volitev društvenega vodstva. G. Razni nasveti.
— (Čolni kompas.) Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani došel je od trgovinskega ministra ta-le razpis: „Vsi narodi, kateri se udeležujejo svetovne trgovine, čutijo od dana do duna večjo potrebo, da bi si za proizvode, katere izvažajo v tuje dežele, razširili dozdanje zveze 8 poj edinimi trgi in da bi si osnuli relacije še z drugimi, do zdaj ueobiskovanimi trošilci. Zategadel pa tudi izvozni krogi teže za večjimi informacijami o vseh odnošajih, kateri uplivajo na izvoz v pojedine dežele. Največ informacij je treba o dozdanjih izvoznih carinskih odnošajih prodajališč, kateri so merodav-nega pomena za uzdržavanje ali pridobivanje trga. Vsi izvozni krogi teže tedaj največ po tem, da si priskrbe popolna iu zanesljiva poročila o carinskih tarifib vnanjih trgov. Tem potrebam pa ne more ustreči pojedinec, in sicer ne radi znatnega obsega in težavne uporabe informacijskega gradiva. Vse to dalo mi je povod, da sem jel delovati v to, da se dozdanje informacijske naprave na tem polji tako popolnijo, da se domačinom, ki se pečajo z izvozno trgovino, podajo carinski tarifi naših važnejših trgo-višč, kateri tat in* naj bi se sestavili na podlagi dotičnega inozemskega originalnega gradiva in na podstavi oficijalnih, v to svrho nabranih informacij. Ta sestava carinskih tarifov pride na svetlo z naslovom : „ Zollcompas" ter ga bode izdal c. kr. avstrijski trgovski muzej na Dunaji; obsegal pa bode generalne, konvencijalue, oziroma diferencijalne tarife za zdaj vsega evropskega carinskega ozemlja, potem onih afriških in azijskih dežel, katere leže ob Sredozemnem morji, ter Združenih držav Severne Amerike. Popolnjevati to sestavo radi prememb izdanih tarifov, ki bi nastajale pozneje, bilo bi tako, da bi se do izdaje novega letnika pri-občevale take novele, v časopisu „Das Handels-m u se um", ki je razširjen v naših izvoznih krogih. Da bi se temu podjetju zagotovil željeni uspeh in da bi se to delo čira bolj razširilo mej udeleženci, sočasno pa da bi se nastavila čim nižja cena izvodu tega dela, katero naj  bi se oddajalo pred-
plačnikom v ceno, kar bode samo stalo, vabim ča-stito zbornico, naj pozove udeležence zborničnega okraja, da se jih čim več podpiše na 1. tečaj tega letnika". Ker bode ta knjiga gotovo dobro došla trgovcem, tvorničarjem in tudi onim, ki se zanimajo za carinske stvari, zato se obrača trgovska in obrtniška zbornica do vseh teh krogov z uljudnim vabilom, da se naroče na čolni kompas. Naročila vsprejeraa trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
— (Narodna čitalnica v Kranj i) priredi veselico dne 27. aprila 1889. Vspored : 1. Petje Ljubljanskega čveterospeva. 2. Igra: „Stojiei". Burka v jednem dejanji. 3. Ples. — Ustopnina neudom 50 kr. za osobo. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Razpisana) je služba 2. učitelja na jednorazrednici v Dragatuši. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. maja. — Dulje je razpisana služba 2. učitelja na Blokah.   Prošnje v 14 dneh.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 24. aprila. Policija zaukazala, da morajo biti v Favoritskem okraji, v Hernalsu in Otakringu hišna vrata ob 8. uri, gostilne in kavarne pa ob 9. uri zaprte. Vsakdo se pozivlje, da brez posebnega uzroka ne gre iz hiše.
Dunaj 24. aprila. Hernals je podoben vojnemu ostrogu. Dva pespolka in dva eska-drona husarjev zastavili so Hernals in pred-kraje in upati je, da se bodo izgredi preprečili.
Dunaj 24. aprila, (ob VaiO\ uri zvečer.) V Favoritskem okraji bil danes zvečer velik izgred. Množica kamenjala vojake, na kar so konjiki naskočili na izgrednike. Pri tem bilo je več osob ranjenih, mnogo osoh je policija prijela.
Dunaj 24. aprila. Mestni zbor sklenil, da je tramvajska družba zapala 50.000 gld. kavcije in da jo zadene globa 10.00 0 gld. za vsak dan, dokler traja štrajk in je promet zadržan. Referent rekel, da je nedostojno za kulturno državo, da morajo tramvajski vozniki 16—18 ur na dan biti v službi.
Bukurešt 24. aprila. Ministerstvo Ca-targi razveljavilo vse dekrete prejšnjih vlad. s katerimi so se iztirali ruski podaniki.
London 24. aprila. Boulanger ob 3. uri 45 minut popoludne semkaj dospel. Velika množica pričakovala ga je pred kolodvorom. Ouli so se simpatirni klici, a tudi sikanje in žvižganje.
Ra^iie vesti.
* (Princ — doktor.) Princ Maksimilijan Badenski, sin princa Viljema, rojen 10. julija 18G7. leta, napravil je pred velikonočnimi prazniki ustni in pismeni izpit na pravoslovni fakulti v Heidel-bergu ter bil potem promoviran doktorjem obojnega prava.
* (Politični umor.) Iz Carigradu se 19. t. m. javlja: Cherefeddin Aga, prejšnji na čelnik evnuhov in ravnatelj na cesarskem dvoru, mož skoro nezavidne politične oblasti, je umrl. Preteklo zimo postal je nagloma sumen, da se je za-rotil proti življenju sultanovemu, in takoj poslali so nesrečnega moža v pregnanstvo v Yemen v Arabijo. Sedaj je pak dognano, da ni umrl naravne smrti, kajti znano mu je bilo toliko o ministrih, da ga neso mogli več trpeti mej živimi. Zatorej so ga umorili, še predno je poslal sultanu spomenico.
Veteiu bolnim n* živefk se lahko h popolnim pi epričanjein priporoča, da ho seznanijo z že v 17. izdaji izšlo brošuro Romuna \Veissmann-a: «.I »■!►» -r Blerren-kranklieiten nud s«hla^ilus-., Vorb<»ta;;uug umi Heiluug", katero razpošilja zastonj in franko lekar JoNip Svoboda v IJ ubijani.
it
«ttoJi
za vse leto gld. 4.SO; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. f.15.
Umrli v.:.- v IJul>|jaiil:
23. aprila: Jarnoj Boštjančič, cerkovnik, 86 lot, Pred škofijo št. 10, za oslabljenjoin. — Ivana Košo, železniškega uradnika žena, 23 lot, Kravja dolina št. 11, M j etiko.
24. aprila: Amalija Koutny, cestnega ogleda h&L 1 mea., llilšerjeve ulico št. 6, za božjastjo. — Josip Simoncič, delavčev bih, 1 nics., Rožno ulico št. 7, za senom.
25. aprila: Janrig Delale, učenec, H> ler, Hradeckega vae št. 24, za krčem
T iij ci :
24. aprila.
Pri Mallčl: Serravatte iz Trata. — Latoschinskv iz Trsta. — Sermage iz Celovca. — Tonello pl. Stramare iz Trata. — Vellnsy z Dunaja. — C'larici iz Novega Mesta. — Terpotec iz Trbovelj. — Grfinbcrg z Dunaja — Ravnikar, GabrSek s Krškega. — Graf iz Urna. — Schweinburger z Dunaja.
Pri Slonu: Skrjanc iz Verna. — Lazzarini iz Ino-mosta. — Podhagskv z Dunaja. — Dolenc z Grma. — Rahli iz lim lini peste. — Jakobs iz Crefelda. — Gcist, Petritsch, Sorger z Dunaja. — Palina iz Szegedina. — SchrOder iz Crefelda. — Goldscheider z Dunaja. — Lavrič iz Nove Vasi. Nicolausig iz Trsta.
Pri Južnem kolodvoru: VVormazeder iz Pazla. Raznožnik z Bleda. — Premeri iz Vrbpolja. — Dobro iz Bleda.
Xržne cene v IAjiil>ljasii
dne 24. aprila t. 1.
Pšenica, bktl. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda,
PrOBO, „
Koruza, „ Krompir, , Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, MaBt,
Špeli frišen
		Lr.	* Speh povojen, kgr. .	*l. kr.	
• •	«	—		—	70
	4	88	Surovo maslo, „	—	bi
• •	r>	—	Jajce, jedno :   .   , .	—	2
...	3	—	Mleko, liter ....	—	7
	i	ilii	Goveje       meso, kgr.		M
	5	—	Telečje           „ „		52
t    • •	4	90	Svinjsko ,	—	5«i
	2	67	Koštrunovo    . „	—	34
.   . •	ia	—	Pišanec......	—	60
...	13	—	Golob......	—	1«
	11	—	Seno,   10O kilo .   . .	250	
kgr. .	—	90	Slama,   „     „   .   . .	2 32	
	:—	7<>	Drva    trda, 4 [~]uietr. i	t; so	
ti	1	54	„    mehka, 4 ,	44o!	
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem- Ve-peratura 1 trovi	Nebo	Mokri na v mm.
24. aprila	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	73.V3 mm. 7336 mm. 732G mm.	110" C  Isl. zali. 18 6" C    al. jz. 13-6° C   si. zah.	obl. obl. obl.	2-20 nm. dežja.
Srednja temperatura 111   za 43° nad uormaiom.
IDumaosIsa- "borza,
dne* 25 aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  8525 — gld. 85-05
Srebrna renta.....„     85'75 — „ 8540
Zlata renta......„   lil*— — „ 11120
6°/0 marčna renta ....     „   10030 — , 100-30
Akcije narodne banke.   .   .     „   903"— — „ 901-—
Kreditne akcije.....                       „   398*50 — „ 298 —
London........                                  „   120*25 — , 119-90
Srebro......•  .   .     „     —'— — B —'—
Napol........,       9-49V, — , 9-49
C. kr. cekini  ......     r      5*66 — „ 5*65
NemSke marke.....                         ,     58-57 — . 58*57
4°/o državne srečke i* 1. 1864     260 gld. 139 gld. ~ ■
Državne srečke iz 1. 1864           100   , 181 „ —
Ogerska zlata renta 4°/,,   ...... 103 „10 ,
Ogerska papirna renta 5°/0   .       ... 96 „ 45 ,
5°/,, štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 ,, 75 ,
Dunava rag. srečke 5°/0  .   .    100 gld. 138 „ 80 ,
Zemlj. obe"." avfitr. 4l/1°/0 zlati zast. listi . 120 „ 50 ,
Kreditne srečke.....100 gld. 191 „ 50 ,
Kr.dolfove Brcčke.....                           10 ., 21 „ —
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 ,, 130 ,, 60 ,
Tramnmav-druSt. velj. 17o gld. a v. 237 „ — ,
Hiša s posestvom
vse v dohrcin stanu, hllzu LJubljane (ltizovilt). Je proNtovoljno nn produj. — V hiši je gostilna in je pripravno tudi za prodajalnico. — Več pove lastnik Fran FerkulJ v llizoviku "hI. 1». (289—3)
Tatentovane Strakosch-Boner jeve
stroje za pranje in munge
priporoča (5715)
ALEXANDER HERZOG
Dunaj, (Iraku, liriiunmtrasse C. Katalogi zastonj in franko. -*
Hiša itd prodaj.
Prodam proste volje svojo v I.«»gatel imajočo IiIno Nt. 40, katera stoji na cesti proti kolodvoru. V hiši je krčma. — Natančneje pove gospod Ignacij Orunrtnr, c. kr. notar v Logu tel. (306—1)
Naznanilo. Hranilno in posojilno društvo (posojilnica) na Ptuj i
namesti takoj
pomožnega uradnika
z lepo pisavo, zmožnega slovenščino.
Tak prosilec, ki je že služboval pri posojilnici ali pri kakem drugem denarnem zavodu, vešč knjigovodstva, ima prednost. — Ponudim naj se pošlje načelništvu.
Na Ptuj j, dne 17. aprila 1889.
Načelnikov namestnik :
(295—3) Dr. Fr. Jurtela.
J"" 'jj Proti ognju varne
~ železne kasete,
ki se dajo z vijaki prit. < liti,  kakor tudi
rabljeno in nove, proti ognju varne
prodaja ceno
S. BERGER, Wen, RrlMientr. 10,
Deček,
kateri je ravno dovršil leta kot trgovski učenec, star 15 let, z dobrim šolskim in trgovskim spričevalom, — lide službe v kaki prodajalnlol na deželi.
Pisma naj se pošljejo na A. F. v Zagorje na Notranjskem. (3<-3— 2)
Brnsko sukno
za elegantne
pomladanske ia poletne obleke
f o«lrexklli po  .'m0 m, to je po 4 Dunajske vatle vsak odrezek, kateri stane
jmr gM« 4.MO iz fine rJi§r glfl. «.— iz finejšo JJ^    «I<1- 7.75 i/, jako fine I o.."»o It najfinejše
pristne ovčje volne.
Nadalje blago za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni loden, blago za livrejo, hlago iz sukanca, ki se sme prati, fino in najfinejše črno sukno za salonske obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetju zneska kot reelna in solidna dobro znana (106—21)
SIEGEL IMHOF v BRNU.
Izjava: Vsak odrezek je 3-10 m dolg in 136 cm
širok, torej zadostuje za cel> moško obleko. Tudi se pošlje vsacega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči se, da se pošlje ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. ' Uzorci zaslon j in franko. 3!"Z""""""""Z
Smrekovo seme kilo po 85 kr.,
Jelkovo seme kilo po 85 kr.,
Bekove rozge za sajenje tisoč po 1 gld. 50 kr.
priporoča, dokler jih kaj ima za prodaj,
Leo grofa Auersperga gozdarija v Uamršlu (Hammerstiel),
pošta Studenec pri Ljubljani. (288—4)
VIZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v LJubljani.
Uc zamegliti z Radgonsko. 41
Radenska kisla voda in kopališče.
Menei na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih prič.
|/n4 7ffl|*£llf llflSI lfflHsi Radenska kisla vod v ima med vsemi evropskimi kisleci največ natrona l"*ay"» tUMt ttVHIICl VUUcl. in litija. Posebna njena Ia9tn03tje, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled preveliku kisline v svoji vodi, kakor pri hudiei, pri kamnu v želodcu, mehurji in bulicah, ter j e neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
l/fi-f no tri |7n5l Ifflflfl Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in l\Ul   llcllll l£lld.   VUUa.   močnega penjenja jo radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča
pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo m zdravilo zoper davioo, ukrlatlco, mrzlico in kolero.
Kopeli se prirejujejo iz železnate in kisle vode z raznovrstno gor-koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper : hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—50)
Hriliprin l/icli li + ii |#nt -7HrQ\/iln Liter radensko kisle vodo ima v sebi 006 gr. dva-UljIjClIU IMOlI II LIJ IVU L ZUI CtVIlU. kratuo ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koSčeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa (ako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vodno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošilja zastonj in franka kopališče radenske slatine na Štajerskem.
v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.
Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja.
Najboljše in najcenejše
~ "AH
v plošccvinastih pušicah
se dobivajo pri
ADOLFU HAUPTMAN N-U
(218—14)
ms.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.