13).
nm. k*
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........12-—
četrt leta........ 6*—
na mesec........ 2*—
v upravniSrvu prejeman:
celo leto......K 22*—
pol leta........ U —
četrt leta.......« 550
na mesec ........ 1-90
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin , za trikrat ali večkrat po 10 via. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tJredniitvc: Enafiova ulica ii. 5, (v pritličju levo),
talefon št 34.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25r—
pol leta........ 13*
četrt leta........650
na mesec.....•  •   • 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 3fr—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ii Kmaflava »lica *L 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon ftt. SS
Bo] 30 laike pravno fakulteto.
Mesec že traja boj za Irsko pravno fakulteto. V vseh mogočih stadi-jali se je nahajal ta boj. Prišlo je celo do zelo nevarne krize, ko jo baron Bienerth zagrozil, da je od rešitve tega vprašanja odvisno ži\ljenje sedanje vlade, odvisen cel sistem. Do tega trenotka so Nemci na-bprotovali. Ko so pa zaslišali te grozilne besede, so se ponižno podali. Saj se je pa vlada tudi dovolj t rute r venomer pogajala. Značilno je le to. da je vlada poznala pri vseb teh pogajanjili edinole Nemce in Italijane, nas Jugoslovane je pa popolnoma ignorirala, čeprav ravno nas to vprašanje najbolj tangira. Vlada iii njeni privrženci so navajali razne momente, ki označujejo ustanovitev laške pravne fakultete. Toda vsi ti momenti so le pulile fraze, s katerimi hoče vlada zakriti svojo slabost. Lahom naj se da to. kar so že imeli to bi bila laška pravna fakulteta a Inomostu. kateri je nemška revolucija konec napravila. Razlika je pa med laško pravno fakulteto v Inomostu in pa med ono v Trstu ali na Dunaju. Nam ni fakulteta v Iuomostu skoro nič Škodovala, ker so jo obiskovali večinoma tirolski Italijani in ker je le minimalen procent absolventov : rišel v javne službe na Primorskem. Vse drugačne razmere pa bodo, če pride laška pravna fakulteta v Trst ali na Dunaj. Produkcija laške inteligence na tej fakulteti bo velika. ] ker imamo že danes preveč laških uradnikov po naših primorskih krajih, bo za nas ta fakulteta naravnost
)gubna, ker bodo laški uradniki preplavili tudi ti-ta mesta, ki gredo ..m Slovencem in pa Hrvatom. Priznamo, da je za nas nevarnost, ki jo povzročala fakulteta, če bo na Dunaju nekoliko manjša, kakor če bi bila v Trstu, toda vseeno nam bo ze-1   škodovala    ter izpremenila raz-
prje moči.   Poudarja se tudi, da se
•ra Italijanom že z ozirom na nji-ovo -.taro kulturo dati lastno vseučilišče. Starodavna je kultura Ita-
anov v kraljestvu, toda naši primki  Italijani poznajo    vse prej
-r" to toliko opevano kulturo. Si-1 t pa vseučilišče vendar ni spome-lik za kulturo Italije, temveč živ-ljtnska potreba \>akega naroda.
Vlada vso to nevarnost in ško-r\r. katero nam bo povzročila laška pravna fakulteta, prav dobro pozna,
ndar se pa ves ta čas boja in poga-:anj ni niti zmenila za nas. Jugoslovani sploh niso eksistirali za vlado. ŠpJe ob dvanajsti uri, ko si je že za-
lovila veliko večino, je prišla tudi k Jugoslovanom z ironičnim in naivnost žaljivim pozivom, naj gla-^jejo za laško pravno fakulteto na Dunaju. In ta vlada, ki vedno in povsod poudarja svojo pravičnost in •if pristranost, ni niti omenila naših kulturnih potreb, ni niti namignila
i kako tozadevno kompenzacija. Naša vlada dobro ve, koliko slovenskih Trok je v Trstu in v Gorici brez šol t>da noče priznati te potrebe. Je ;' ;koda, da nimamo bogatih stricev.
Vladi so se pa pridružili najraz-m jši faktorji. In vsi ti delajo z Vsfmii močmi za realiziranje laške ^lj<* po lastnem vseučilišču, nasproti* jo pa našim kulturnim potrebni. Združili so se ti faktorji ter za-r*H na vse mogoče načine pritiskati n* Jugoslovane, da bi kapitulirali ter se v svoji veliki in znani ponižnosti dali potopiti v nemškem ali la-'^m morju. Pojavili so se tudi razini »Prinzipienreiterji« ter zajahati >je konje. In začeli so dokazo-Vati, da naše stališče ni pravično, ker ne privoščimo drugim, kar sami zahtevamo. Ne vedo pa, da se more k takrat pravo protitežje ustvariti,
če se ustanovi obenem tudi slovenska pravna fakulteta v Ljubljani.
Žalibože, se je ravno vsled prevelikih in popolnoma neumestnih ozirov na to principielno stališče faktično podrla slovanska vzajemnost. Del Čehov je pustil nas Jugoslovane i>opolnoina na cedilu. In >i-cer edino vsled tega, ker ne razumeval ali pa noče razumevati pravega položaja. Dandanes pač ne cre za kulturno potrebo laškega naroda, ne gre za la.ško pravno fakulteto. Laška pravna fakulteta je edinole sredstvo, s pomočjo katerega naj se reši in obdrži sedanja vlada, sedanji sistem.
Nemci ne bodo glasovali za fa kulteto, ker priznavajo njeno potrebo, temveč zato, ker je od tega glasovanja odvisen sedanji sistem, sedanja krivična nadvlada Nemcev. In čudno, zelo čudno je, da del Cehov noče uvideti tega in da nam je z ozirom na razne principe pokazal hrbet. Nemški listi se vesele tega. posebno dunajska »Neue Freie Presse« se kar topi veselja. Toda tudi »Vater-land« se je oglasil. Ta pritiska na Jugoslovane ter grozi s konsekven-cami. ki l>odo nastale vsled jugoslovanske obstrukcije. Slika velikansko politično krizo, ki bo nastala vsled postopanja jugoslovanskih poslancev. Res. prava očetovska skrb. Vseeno pa noče ta človekoljubni li>t priznati naših potreb m pravic. Vač se mora torej vpoštevati, zunanja politika, oziri na onostransko državno polovico, samo da se nas Slovence potlači. Nam Slovencem ni treba niti slovenskih, ljudskih šol. samo rs edinega vzroka, ker Nemci pravijo, da se Sloveneem ne sme ničesar dati in ker nam Italijani niti enega slovenskega razreda ne privoščijo. Će pa država noče priznati naših potreb in če nima prav nikakih ozirov na nas tedaj bi bilo naravnost nespametno, če bi imeli mi kake ozire na vlado. NaM poslanci naj se ne ozirajo ne na, Ogre. ne na Aehrenthals. ne na zahteve raznih zunanjih zaveznikov, temveč naj gredo s krepko roko v boj za slovenske zahteve z vsemi sredstvi v boj proti vsem faktorjem, ki nam nasprotujejo.
Viharen manifestaciji Shod v Trsta
se je vršil v soboto zvečer ob impozantni udeležbi.
V imenu političnega društva »Edinost« je shod otvoril predsednik dr. Vilfan, ki je poudarjal, da irre-dentizem, ki vsebuje kako »veleiz-dajniško zaroto«, nas nič ne briga, pač pa nas briga oni irredentizera, ki stremi za tem, da priklopi dežele, v katerih smo rni doma in v večini, k tuji državi, ki bi hotel pripraviti tudi nam usodo — beneških Slovencev.
Italijani zahtevajo zase vseučilišče v imenu kulture in civilizacije. — Farizeji in hinavci so to, ki nam odrekajo z ironičnim nasmehom na ustih celo borno ljudsko šolo! In mi naj bi se ne upirali proti italijanski univerzi; naj bi gledali lačni, kako se goste na naš račun s pečenko naši nasprotniki!
Nemci pravijo, da podpirajo Italijane radi — kulture. Na jeziku jim je vedno le: kultura, kultura! — Mi pa jim mečemo v obraz: Hinavci! Farizeji! Nemcem ne gre za kulturo, pač pa za onih par italijanskih glasov, da se more ohraniti Bienertho-va vlada!
Našim tlačite!jem in mogočnim gospodom, ki imajo za nas vedno polno obljub, a nam nič ne dajo, kličemo: S krinko doli!
Viharno pozdravljen se je oglasil k besedi poslanec dr. Rvbaf, ki je pred vsem apeliral na vladnega zastopnika, naj pod« na pristojnem mestu pravo sliko o tem shodu, naj
popiše razburjenje zborovalcev in navdušenje, s katerim se bojujejo tržaški Slovenci za svoje pravice. — Nato je govornik v daljšem govoru razpravljal o italijanski pravni fakulteti in o strankah, ki Italijane podpirajo. — Ožigosal je italijansko kramarstvo tam gori na Dunaju, kjer klečeplazijo pred vsako vlado, med tem ko v Trstu uganjajo največji radikalizem in opozicijo proti Avstriji. Dr. Rybar se je končno tudi pridružil vzkliku dr. Vilfana: Da so Nemci in Italijani, ki nam ne privoščijo ničesar, sebi pa — v imenu kulture vse, farizeji in hinavci! Po Rvbaf oveni govoru je nastal po dvorani pravi vihar!
Ko so govorili še nekateri zbo-rovalci, je dr. Vilfan predlagal sledečo resolucijo:
»Tržaški Slovenci, zbrani dne 18. junija 1910 v »Narodnem domu« v Trstu, odklanjajo očitanje, da nasprotujejo kulturnim zahtevam drugega naroda, katere so obrekovalci sami ponižali v predmet politične kupčije;
poudarjajo svoje zahteve po slovenskih ljudskih šolah za tisoče slovenskih otrok v Trstu, po srednjih in strokovnih šolah in po slovenskem vseučilišču;
odobrnjejo stališče »Jugoslovan-ske Zveze« ia složno 'postopanje dr-žavnozborskih poslancev, ki ne dopuščajo, da se na šolskem polju da nasičenim zatiralcem edino, kar jim manjka, dočim odrekajo oni, ki se danes upajo v imenu kulture obsojati Slovence, tem poslednjim najele-mentarnejše na kulturnem polju;
izrekajo državnemu poslancu Kybaru, zaupanje, ter ga poživljajo, naj s tovariši vred nadaljuje zapri-četi boj za kulturo in pra^'ieo slovenskega naroda.«
Resolucija je bila z viharnim odobravanjem sprejeta.
K tej resoluciji se je oglasil dr. Josip Mandič in predlagal, naj se pošlje »Slovanski Enoti« brzojavka, v kateri izražajo tržaški Slovenci željo in pričakujejo, da bodo v tem, tako važnem vprašanju, podpirali Jugoslovane vsi Slovani, posebno še Cehi. K temu je predlagal dr. Rvbaf, naj se enaka brzojavka dopošlje tudi »Poljskemu klubu«, ker so Poljaki, žalihog, ravno taki afaristi, kakor Italijani in se za druge Slovane nič ne brigajo.
Tudi ta dva predloga sta bila sprejeta z navdušenjem, na kar se je masa, pevajoča slovansko himno, mirno razšla.
Celfeko mestno iospodorstiio.
Vsenemškemu celjskemu niest-noobčinskemii odboru imajo Slovenci, kakor vsi, katerim je za zdravo občinsko gospodarstvo, vso pravico očitati, da sramotno slabo oskrbuje občinsko imetje. Zdaj napenjajo nemški Celjani vse svoje sile, da bi dohili slovensko okoliško občino v svojo oblast. Okoličane Slovenci živo svarijo, naj ne dajo Nemcem glasov in naj se tako ubranijo potratnega gospodarstva v okolici, ki bi se takoj začelo, kakor zasedejo eeljski Nemci odborniške sedeže v okolici. Celjski Nemci odgovarjajo v svojem fistu, da je gospodarstvo v celjski mestni občini »izvrstno«, kakor se sploh hvalijo, da je vse »izvrstno«, kar počenjajo. Pravijo, da ima celjsko mesto kakih 20 hiš in da bi mnoga občina naj bila vesela, ako bi bila v tako dobrem gospodarskem razmerju, kakor Celje.
Poglejmo si stvar nekoliko! Celjsko mesto ima res več ko 20 hiš v mestu. Pa koliko nesejo te hiše. Waldhaus se popravil sam ne plačuje; zato fra je hotel mestni odbor aa kako petino kupne osne prodati, samo da se ca reii.  2*pan dr. Jabor-
negg (iz Tržiča na Gorenjskem) pa je sklep ustavil. — Studentenheim požere vsako leto nad 4000 K obresti, davke in popravke posebej, torej nese kakih 5000 K izgube na leto, katere se je nabralo v 14 letih Studen ten heima 700.000 K samo zato, da imajo nemške učence v gimnaziji To je ono »izvrstno« gospodarstvo. — Mestni del gimnazijskega poslopja ne nese nič, gledališče nič, poprejšnja c. kr. okrožna glavna šola nič, šolska poslopja, mestna uradnica, ubožnica, dve mitnici — to vse so poslopja, katera mora mesto vzdrževati, da izpolnjuje svoje dolžnosti kot občina.
Reklo se bode pa, morebiti da vsaj v najem dane hiše dobičke dajejo. To so hiše, katerih lastniki so bili poprej Dirmhirn, Planer, Kotzian, Centa, Smekal, Stadler in Senica.Vse te hiše je mesto preplačalo in vse poprek ne nesejo 3 %, mesto pa plačuje za kapital, s katerim jih je plačalo, 4 1/4 % obresti. Tako ima celjsko mesto pri najemninskih hišah letue izgube 1 V2 %■ Pri vseJ *eJ P°-trati jim vedno manjka denarja v blagajni in zato je dr. Jabornegg, ko je bil še samo občinski odbornik, obenem pa ravnatelj hranilnice, v javni občinski seji zahteval, da se mora skrbeti, da se obresti hranilnici plačujejo ob dnevih, ko zapadejo, kar se nikoli ne godi. Zdaj seveda je dr. Jabornegg še zmerom ravnatelj hranilnice, obenem pa kot mestni župan zastopnik največjega hranilničnega dolžnika — mesta. Pa tudi sedaj nima denarja za hranilnič-ne obresti, katere od časa do časa poravnavajo z novimi dolžnimi pismi in tako gromadijo obresti in obresti od obresti. Tako se gospodari vkljub 45 rr, 50% in 60 %nim mestnim dokladam na davke.
Zraven davčnih doklad mora še vsak človek, ki ima svoje stanovanje, plačevati mestu 10 % od najemnine, in 8 c/c vodne pristojbine, vkup 18 %.
Ti grozni davki, neznosnost v narodnem obziru in siljenje prebivalstva v nemško gledališče in na nemške veselice. — kateri obrtnik ne bodi v gledališče in na nemške zabave, ne dobi mestnega dela. — dozorili so nasledke, da se bogati in revni ljudje selijo iz Celja, kjer je — za malo mestece mnogo — praznih okolo 30 večjih stanovanj in veliko število malih. Ljudje bežijo iz mesta, ako morejo.
In tako bode v okolici, ako jo Nemci dobijo v svojo oblast. Za nemške namene, veselice in slavnosti, frankfurtarske zastave itd. imajo eeljski Nemci vedno odprto mestno blagajno, — vse gospodarstvo pa jih kaže, da so — zapravljivci*
Parlament.
Seja posl. zbornice. — Proračunska debata. —   Nujni predlog o tkalcih.
V soboto je posl. zbornica obravnavala 3. skupino proračuna. Prvi je povzel besedo minister Wrba, ki pravi, da se ne sme takoj neugodno soditi o državnih železnicah, če se pokažejo mimogrede manjši dohodki. Minister lahko na podlagi številk obeta, boljši položaj že v najbližji prihodnosti. Upa, da se bo posrečilo brez čudežev odstraniti nedostatke, ki so v železnični upravi. — Posl. Cingr (soc. demokrat) konstatira, da se ministrstvo za javna dela nič ne briga za rudarje. — Nem. nacionalni posl. Roller povdarja glede na obrtniški stan važnost kreditne zakonodaje in zakona o umazani konkurenci. V tem oziru je treba zakonodajo izpopolniti. Obžaluje glede vodnih vprašanj, da v vladnem poročilu manjka rentabilitetni račun. Nato govori o narodnostnem vpraša sja. Odsek za rešitev tega vprašanja Je bil izvoljen svoj čas soglasno, pa ne dobi nobenega dela, akoravno ae
^9 jhft JBOBH^^^^MnV^s^l« K^n>
drugi pa stvar res še ni dovolj zrela in slednjič se vlagajo novi predlogi, da bi uničili enotno akcijo. Kar se tiče jezikovnih konferenc so Nemci vedno pripravljeni s Čehi konfe-rirati na reelni podlagi. Toda od svojih starodavhih _ pravic ne bodo popustili ničesar. Čehi naj bi slednjič izprevideli, da proti Nemcem no bodo opravili ničesar. — Posl. Hudec (poljski soc. demokrat) govori o zanemarjanju Galicije glede pošt, telefonov in telegrafov. Izjavlja slednjič, da bo glasoval proti proračunu, ker nima v to vlado zaupanja. — Posl. Giinther pravi, da je višina davka na poslopja previsoka. Kar se tiče novih davkov se industrija z vso odločnostjo upira novemu osebnemu davku; istotako vpogledu v poslovne knjige posameznih producentov. Govornik tudi nasprotuje skrajšanju delavnega časa, ker je to neizpeljivo že z ozirom na delavnik, ki je navaden na Nemškem. Naspotuje tudi gradnji vodnih cest, zato se pa zavzema za regulacijo rek. — Posl. Holzhamer (nemški soc. demokrat) urgira gradnjo železnic, cest in mostov na Tirolskem. Peča se z razmerami na univerzi v Inomostu, ki so naravnost obupne. Slednjič govori o volilni reformi za tirolski deželni zbor. — Razprava se prekine in sledi nadaljevanje razprave o nujnem predlogu posl. Lisega glede tkalcev na češkem. Govori socialist posl. Starek.
Posl. Prodan je vložil interpelacijo glede rabe nemškega jezika pri dalmatinskih poštah.
Prihodnja seja   danes popoldne;
Predlogi posl. Hribarja.
Posl. Ivan Hribar je vložil v sobotni seji posl. zbornice tri predloge, in sicer glede prenešenja uprave Postojnske jame iz resorta poljedelskega ministrstva v resort ministrstva za javna dela; dalje glede gradnje delavskih hiš za uslužbence drž. železnic v Ljubljani in slednjič glede izpremembe voznega reda na progi Ljubljana - Kamnik.
Laška fakulteta in Jugoslovani.
Posl. dr. Susteršič popravlja poročilo v sobotni številki graške »Tagespost« o konferenci posl. Ploja in Susteršiea z bar. Bienerth oni, ki smo ga po tem listu posneli tudi mi, v toliko, da poslanca bar. Bienerthu nista grozila z obstrukcijo, temveč sta vzela njegovo poročilo samo na znanje.
Jugoslovanski vseuciliški odsek ima danes ali jutri sejo, da se posvetuje o vseučiliških zadevah. Slovenci bodo obvestili o svojih zahtevah parlamentarno komisijo »Slov. Enote«; ta pa se bo posvetovala v sredo o tem, kakšno stališče naj zavzame nasproti tem zahtevam.
Ustanovni oHni 5lwr tfeR«lowenste9ii kluba*.
V mali dvorani »Mestnega doma« se je vršil v soboto popoldne ob 6. ustanovni občni zbor društva, ki je bilo v Ljubljani že davno potrebno, kajti češko - slovenski stiki so da« nes že jako intenzivni in mnogoštevilni, in treba je instance, ki bi jih organizirala.
Ustanovni občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, gosp. dr. Novak, ki je pozdravil navzoče in na kratko izpregovoril o potrebi in važnosti ustanavljajočega se društva. Govori o češko - slovenskih stikih, ki so v zadnjem času posebno na gospodarskem polju prav, živahni. Iz pravil društva poudarja predsednik posebno točko, ki pravi, da stoji društvo v kulturnem oziru na naprednem stališču. — Tajnik pripravljalnega odbora g. V. M. Za-lar, poroča o delu pripravljalnega odbora. Omenja, da se je na poziv w, »Slovenskem Naroda* asafto letos pa zimi v »Narodnem domu« nekaj Sto*
frenoev In Čehtfv, H so po temefji-tem psjasjdarlm aMhnili, ustanoviti y Ljubljani »Ceiko - slovenski klub«. Takrat so bili   izvoljeni v priprav*
l jalni odbor gg. dr. F. Novak, ravn. L. Pečanka, insp. J. Rusička in V. M. Zalar. Pripravljalni odbor je izdelal pravila in poskrbel za njih oblastveno odobritev ter je nabiral člane. — Društvo bo imelo gotovo mnogo resnega dela. Izmed velikega števila praktičnih nalog navaja govornik izdajanje »Slovenske korespondence« informacijo češkim naprednim listom, prirejanje predavanj itd. o Čeških razmerah* posredovanja in inicijative na gospodarskem polju, vzdrževanje čitalnice čeških listov in revij itd. Omenja, da imajo Slovenci odplačati še velik dolg svojemu velikemu prijatelju in navdušenemu propagator j u češko - slovenskega zbližan ja, Janu Legi. Svoj čas se je namreč osnoval nek odbor, ki je nabiral prispevke za njegov nagrobni spomenik; nabral je okoli 600 K, manjka le še prav malo. Cela akcija pa ne gre naprej. Naloga društva bo, da tudi to stvar uredi. — Ker so pravila v rokah članov, predlaga tajnik, naj se odobre en bloc. — Sprejeto.
Slede volitve, ki se izvrše po \zkliku. Izvoljeni so: za predsednika gosp. dr. Fr. Novak, v odbor pa gg. Ivorinek. ravnatelj Pečanka, iur. Pleško. insp. Ružička. urednik Zalar in dr. Zupan: kot* pregledniki pa -o bili izvoljeni gg. mag. pharin. Cižmaf, dr. Fetl ich in V. Hejnic.
Članarina se določi na 6 K za celo leto in enkratna vpisnina eno krono.
Pri slučajnostih želi gosp. dr. Kokalj. naj bi odbor obveščal člane
n svojih akcijah potom naprednega časopisja. Predsednik obljublja, da se bo v tem oziru vse |>otrebno /.godilo. Ker je v te ni ravno prijel na zborovanje gosp. župan Ivan Hribar, društveni član. ga predsednik v toplih l>esedah j>ozdravi. omenja njegOVO vztrajno in neumorno delo na polju «Všk« »slovenskega zbližanja, posebno v gospodarskem j>ogledu. ko se je za to še malokdo zanimal. V tem. da je g. župan pristopil za čla-*ra društvu, vidi jamstvo za procvit društva. Z ozirom na ž«*ljo g. dr. Kokalja omenja g. V. M. Zalar, da l>o -eveda odbor o svojih akcijah člane vedno rad obveščal jjotom naprednih
• asopisov. <!a pa včasih to vendar ne bo mogoče iz taktičnih ozirov. Opozarja pa na prijateljski sestanek, ki je na]K>vedan za zvečer v hotelu »Tivoli«. — Ker se ni kdo več ne oglasi k bessedi. zaključi predsednik občni zbor. Zvečer se je vršil v hotelu »Tivoli« prijateljski sestanek, ki pa je bil zaradi slabega vremena manj do-nro obiskan.
Na ustanovni občni zbor je došlo vee pismenih in brzojavnih pozdravov; med dr. od akademičnega društva Ilirije v Pragi, od »Češkoslo-vanske jednote« v Plznju, od g. dr. Fr. Ilešiča. od urednika A. Žaluda j/. Plznja in od občin>k«ura sveta 5>raškega^ ki je v njegovem imenu brzojavi i    župan    dr. Groš bledeče:
Občinski svet kraljevskega glavnega  mesta   Prage  pozdravlja ustano-
itev Vašega kluba. želi. da bi kar najizdatneje prispeval k utrditvi stikov bratskih narodom slovenskega in
• eškega in kliče njegovemu prihodnjemu plodnemu delovanju odkritosrčni »na zdar!«
Članov ima »Ceškoslo venski klub<- trideset.
ziet »uumianske Jokolste župe".
Dva sokolska z let a drug za drugim. In za oba enako veliko zanimanje, na obeh enako velika udeležba od -t rani občinstva, na obeh enako izvrstno izurjeni in disciplinirani telovadci!   To kaže, da je sokolska
deja postala pri nas že popularna in da nam prehaja v meso in kri. Zlet Ljuhlaii&kc sokolske župe' s,- j<» završi 1 prekrasno, ker je to pot tudi neusmiljeni Jupiter pluvius z izredno nobleso ignoriral prireditev.
Zlet se je začel, kakor je bilo naznanjeno, včeraj zjutraj ob 7. na dirkališču v Tivoli s tekmovalno telovadbo obrtnega in trgovskega naraščaja, ki je bila jako zanimiva. Kot posebnost   omenimo,   da je pri
eku najhitrejši telovadec rabil za 100 m daljave samo 14 sekund! Ostali del dopoldneva so izčrpale skušnje za popoldansko javno telovadbo.
Ob pol 12. se je jel pomikati iz oirkališča po mestu sokolski sprevod. Pomikal se je I godbo Slov. Filharmonije na čelu po Bleiweisovi in Marije Terezije ter Dunajski cesti, po Prešernovi ulici, Sv. Petra cesti, čez jubilejni most, Kopitarjevo ulico, Vodnikov trg, Mestni, Stari in Sv. Jakoba trg, po Bregu, Turjaškem trgu, Gosposki ulici, Wolfovi in Prešernovi ulici (ker je skrbna vlada prepovedala Selenburgovo ulico) in po Franca Jožefa cesti   pred Na-
rodni dom. ' Olfianatm, ki ga je bilo no vseh ulicah, koder as jo sppevod, jako veliko, je parao* patieno pozdravljalo Sokola. Z t eri h oken so narodne gospodične Sokole obsule a evetlicaaaL V sacvvodu amo našteli okoli 250 Sokolov, na čelu jim župno predsedstvo.
Popoldne ob 4. se je začela ob jako veliki udeležbi občinstva na dirkališču javna telovadba župnih društev, t. j. Sokol v Domžalah, na Igu, v Ljubljani, v Šiški, na Viču (i odsekom v Notr. Goricah), na Vrhniki in Žensko telovadno društvo. Telovadba je bila vseskozi precizna in elegantna; pokazala je, na kako visoki stopnji stoje naši Sokoli; z inirno vestjo in častno bi lahko tekmovali tudi s prvimi češkimi Sokolskimi društvi, ki stoje na višini popolnosti.
V podrobnosti se zaradi pičlo odmerjenega prostora ne moremo obširno spuščati. Omenjamo krasne vaje s kiji in na mizi, ki jih je izvajalo Žensko telovadno društvo pod vodstvom sestre Debevčeve; dalje interesantne skupine »Ljubljanskega Sokola« na lestvicah, kar je bilo posebno zanimivo; dalje elegantne sestave skupin »Ljubljanskega Sokola« na bradljah; potem precizne proste vaje članstva i;? slednjič lepo zaključno skupino. Jako mnogo opravičenega odobravanja je izzval nastop, odstop in odhod člastva. Sokoli so težkoče, ki so jih vsebovale vaje, sijajno premagali in so pokazali, da niso Sokoli le po imenu, temveč tudi po duhu in telesu.
Kresna veselica.
Zvečer se je razvila na obširnem dirkališču sijajna kresna veselica, ki je privabila ogromno število ljubljanskega občinstva. Za telesni bla-_ > je bilo preskrbljeno za obiskovalce v mnogobrojnih paviljonih za vino, pivo, kavo. jestvine itd. Stregle so, na čelu jim neumorna gospa dr. Tavčarjeva, naše vrle narodne dame. V mraku >o w-le š\igati v zrak rakete, lepše od Hallevjcvcga kometa nesrečnega spomina in priredile so se krasne vaje z gorečimi kiji ter zažgal ogromen kres. »Slovenska Filharmonija« je prav pridno svirala in pari so se ob nje zvokih sukali neutrudno skoro do rana. Neizogibni vrtiljak je premotil celo marsikaterega doslej pametnega in solidnega človeka in ga je potegnil z magično silo v svoj očarujoči krog. Vspričo vsema temu se ni čuditi da je animi-rano razpoloženji* trajalo pozno v noč in notri do jutra in da je v tem virvaru marsikdo izgubil težko svojo glavo.
Kot posebnost omenjamo kopo >.potovalnih agentov«, ki so raznašali Kolinsko kavno primes« in jo ponujali slovenskim gospodinjam» pol zastonj pol za denar« — in, kakor smo videli, z velikim uspehom.
»Sokolski ljubljanski župi« prav iskreno čestitamo k izvrstnemu nastopu in k uspeli veselici.
Dnevne vesti.
-j- Iz deželnega odbora. Dne 27. junija 1910 !>o ustanovni shod zavodu za pospeševanja obrti. Deželni od-l>or kliče v ta zavod: (za malo obrt): Frana Končana, ključavn ičarja v Domžalah; Ivana Ronke, /idarja v Cerknici; Leopolda Ciglef ja, čevljarja v Rudolf o vem; Jerneja Lozar-ja, krojača v Ljubljani; Frana Pusta, tesarja v Ljubljani; Antona Ro-jino, mizarja v Ljubljani; '/.a domačo obrti: Valentina Šolarja, načelnika žebljarske zadruge v Kropi; Frana Pakiža, župana v Danah. Še v ti zadevi je tičala večina deželnega odbora v strankarskih svojih verigah, in niti enega zastopnika za zavod ni vzela iz naprednih obrtnikov! — Kure pl. Goldensteinova »umetniška« ostal ina se nakupi za 1410 K. Pri okrajnih cestnih odborih se vpelje redna računska revizija. V sanitetni okraj kočevski se kliče v imenu deželnega odbora prof. Obergefell, v oni   Fara-Kostel pa župnik Češark.
V okrajni cestni odbor loški se imenujejo: Ivan Turek iz Loža, Fran Lu-žar iz Nove vasi pri Rakeku. V idrijski zadevi bode dne 24. junija predli pravnim sodiščem zastopal deželni odbor g. dr. Šusteršič. Celih 30.000 K hočejo posoditi iz deželnih sredstev obrtni kreditni zadrugi v Ljubljani.
+ Deželni glavar Šuklje odlomil svoj državnosborski mandat. Vest, da je deželni glavar Šuklje, kakor smo že v soboto poročali, odložil svoj državnozborski mandat, odgovarja resnici. Zgodilo se je to na sestanku klerikalnih zaupnikov v petek 10. t. m. Na tem sestanku se je vzela Šu-kljetova resignaeija na znanje in določili so mu naslednika deželnega odbornika profesorja Evgena Jarea. Nekateri so predlagali za kandidata župana Josipa Zurca, p. d. Štemburja v Kan d i ji, vendar pa s to kandidaturo niso prodrli, ker se je naglasalo, da mora Suklje dobiti — posebnega in dostojnega naslednika. Pred leti so klerikalci, kakor je znano, proglasili načelo,   da je moglo deJelaega
ali
in-
m
ni rrmala na
zakaj tako Šusteršič kakor Suklje sta kot državna petinam zavojela izvolitev v deaalni odbor.    Pod pritiskom
javnega mnenja, v prvi vrsti pa seveda z ozirom na to, kar se je stalno preselil na Dunaj, je dr. Šusteršič na to vedarle odložil deželno odborni-štvo, Šuklje pa je cineal in se ni mogel odločiti. Šele sedaj po dolgih letih je Šuklje storil to, kar bi moral v smislu gori navedene strankine enucijacije storiti v tistem momentu, ko je bil imenovan za deželnega glavarja. Šukljetov naslednik ima biti, seveda ako volilci drugače ne odločijo, profesor Jarc. Ali bo tudi za tega veljala inkompatibiliteta f Kdo bo pa potem njegov naslednik v deželnem odboru? Vse kaže na to, da klerikalcem že nedostaja mest pri — koritu!
-i- Boj med papeštvom in protestantizmom. Zadnja enciklika rimskega papeža je spravila katoliško cerkev v skrajno stisko, nakopala je papežu brezprimerno ponižanje, protestantski svet pa tako razvnela zoper Rim in katolicizem, da je konfe-sijonalni mir na Nemškem v največji nevarnosti. Da imajo katoliški cerkveni krogi o reformaciji in o reformatorjih skrajno slabo mnenje, da sovražijo in zaničujejo protestanti-zem, to je čisto naravno, kakor je tudi čisto naravno, da protestant je sovražijo in zaničujejo katoliško cerkev in katoliško vero. Kako srdito protestantje katoliško cerkev sovražijo in zaničujejo, to se je pokazalo pred kratkim na Angleškem, ko je novi kralj prevzel vlado. Kadai angleški kralj zasede prestol mora priseči na ustavo. V tej prisegi obeta, da bo preganjal katolicizem in katoliško cerkev ter jo obdolži vsega pre-kletja vredne idoatrije. To je seveda le formalnost. Angleški katoličani so napeli vse sile, da bi se odpravil ta odstavek iz kraljeve prisege, a dasi vsak Anglež ve, da so to samo prazne besede, vendar je bil odpor protestantov proti zahtevi katoličanov lako silen, da se vlada ni upala ugoditi opravičeni želji katoličanov. Sovraštvo med katoličani je torej obojestransko; eni pišejo in govore o drugih kar mogoče slabo. Eni kakor drugi pretiravajo. Toda zdaj je papež sam v najslovesnc-jši obliki, v uradni deklaraciji, torej v svoji lastnosti kot nezmotljivi poglavar cerkve napadel in razžalil protestante. Očital jim je to, kar so posamični protestanti že sto ui stokrat s še hujšimi psovkami očitali papeštvu, ali protestantje tega niso mimo vtaknili v žep. Nemška vlada bi bila rada preprečila verske boje in pomirila protestante. V ta namen je papeža prisilila, da je moral obžalovati svojo encikliko in jo takorekoč sam raztrgati. Papež je namreč moral odrediti, da se njegova enciklika na Nemškem ne bo ne razglasila v uradnih listih, niti čitala s prižnie. S tem je papeževa enciklika za Nemčijo nehala eksistirati. Kaj to pomeni, se spozna iz primere. Denimo, da je cesar izdal slovesen manifest na vse narode, tri dni pozneje pa bi bil prisiljen sam odrediti, da tega manifesta ne sme objaviti v uradnih listih niti ga drugače razglasiti. Papež je fl oži vel strašno ponižanje. Vdal se je pač le, ker si drugače ni mogel pomagati, zakaj da svojih nazorov o protestantih ni spremenil, to se pač samo obsebi razume. A najhujše je, da mu celo s tem ponižanjem ni nič pomagano. Oficijelno se je pač pobotal z l»crolinsko vlado, ali konfesijo« nelni mir na Nemškem je vender v največji nevarnosti. Protestantje so se začeli gibati, zborovanja se vrše na vseh koncih in krajih, boj proti katolicizmu je parola in vehementni napadi na papeža, na katoliško vero in na cerkev oznanjajo kako besna ljutost je prevzela protestantski svet. Papež se je ponižal, a to ponižanje ni nosilo sadu. Boj med protestantizmom in katolicizmom na Nemškem se je začel iznova in oči vidno je, da hočejo državo pripraviti do tega, da bi se zopet postavila na tisto stališče, kakor je to storila po znani en-cikliki Pija IX. z dne 5. februarja 1875., da hočejo provzročiti pravo kulturno vojno.
+ Državna posta in slovanski časopisi. Nemški poštni uradniki delajo uprav svinjsko s slovanskimi časopisi in zlasti z našim listom. Ne samo, da ga sploh neredno odpravljajo, tudi s posameznimi številkami ravnajo grdo, vse da bi naročnikom nagajali in nam škodo provzročili. Za izgled nam je roja k-naročnik poslal iz Paverbaeha 134. številko našega lista, ki jo je dobil vso zamazano, ter nam piše: Pošiljam vam »81. Nar.« št. 134, in vas najprvo prosim, da ga previdno v roke primete, da se jih ne u mažete ob sliki, katero bode-te na izresku ugledali. Po smradu je soditi, da je prišel »Narod« i ribami v dotiko, na kar so jo ambulant v poštnem vosa tudi izgovarjal. Da je to resnica, se vidi is oliko na priloie-nem odresku, toda vprašanje je, ka-
ko psina list s tako poštno prtljago v dotiko t Ali je prostor za slovenske listo aa tleh, koder je vedno polno nesnage? Kam pa devljejo nemške in laške časopise, da vedno snažni prihajajo? Lopa slika je to! Mene je sram tak časopis v roke vzeti in v pričo kakega kolega brati, ker vsakdo lahko vidi, kako se z našimi časopisi ravna. In ta malomarnost se ponavlja rodno, radi česar sem se že večkrat pritožil. Quousque tandem. Kje je pa tu eneržija trgovinskega ministra dr. Weisskirchnerja in kaj ko bi ga naši poslanci enkrat prijeli kakor zaslužil
-t Kdo bo škof v Trstu? V zadnjem času stopa zopet v ospredje kandidatura goriškega kateheta na ženskem učiteljišču in vodje centralnega semenišča, Fr. Castelliza. Mož je zagrizen Italijan, ki je pokazal popolno nesposobnost za vodstvo centralnega semenišča, kjer je ustvaril čudne razmere s protežiranjem la ških semeniščnikov. — Mož je tiran, surov, klečeplazec. Morda je dober za katehet a, za kaj višjega ni. Gorje Slovanom v tržaško - koprski škofiji, ako bi prišel ta človek za škofa v Trst. Še slabše bi bilo kot pod Naglom ! Naravnost neverjetno je, da priporoča tega zagrizenega Italijana sam slovenski nadškof goriški, dr. Sedej! Castelliz je vodil zadnje dneve na učiteljišču v Gorici proti slovenskim gojenkam s čudovito vnemo neko preiskavo radi nedolžnih stvari; kazal pa je pri tem ves svoj značaj in vso svojo lepo dušo. Mero-dajni činitelji naj puste tega moža za kateheta v Gorici, v Trstu bi bil nesreča za celo škofijo.
+ »Deutsche Mittelsehule in Krain und Kiisten!and'< (članov 09!) je imela sejo v ljubljanski kazini dne 8. maja. Navzoča sta bila tudi dva zastopnika »Kartner Mitelschu-le«. Udeležili so se je tudi direktorji Junowicz, Pucsko, Riedl, »Direktor Dr. Alton (Triest, Gymn.), der nie fehlt, wenn der Vere in etwas veran-staltet, nadzorniki Schrautzer in dr. Eger, Vorsitzender des Krainer deu-tsehen Volksrates«!!
+ Priznanje. V petkovi »Reichs-posti« čitamo dragoceno priznanje. V uvodnem članku se piše o krščan-sko-socialnem programu, na katerega prisegajo tudi naši klerikalci. V tem programatičnem članku stoji dobesedno: »Konfesionalna stranka mi nismo. Naša stranka oklepa in varuje \sa krščanska veroizpovedanja.« To se pravi po domače, da je klerikalcem pravzaprav vsaka krščanska vera dobra, samo da jo morejo izrabljati v svoje politične namene.
-j- Spokorjeni Hraba. Dunajski občinski svetnik in zvest pristaš kršč. socialne stranke Hraba je pred tremi meseci kot finančni referent na nekem javnem shodu pripovedoval, kako so se nekateri njegovih krščansko-socianih kolegov okoristili z občinskim posojilom 360 milijonov. Obdolžil jih je, da časte boga »Po-basaj«. Hraba, ki je posebno dolžil člana dunajskega občinskega sveta Bielohlaweka in Axmanna, je bil pripravljen doprinesti pred posebno preiskovalno komisijo stranke dokaz resnice. Tega niso akceptirali. Hrabo so izključili iz komunalnega meščanskega kluba ter vložili tožbo zaradi razžaljenja časti proti njemu. Ker ga pa zaradi imunitete niso mogli sodnijsko preganjati, je vlada zaključila nižjeavstrijski deželni zbor. Vsa javnost je z napetostjo pričakovala ta proces, ki naj bi v jasni luči pokazal gospodarstvo krščansko-socialne stranke dunajske. Toda gotovi gospodi so se ustrašili tega procesa, ker imajo pač preslabo vest. In tako so pregovorili Hrabo, da je šel kot navidezno spokorjeni grešnik v Ka-nosso ter nekako preklical svoje ob-dolžitve.Hraba pa ni obžaloval svojega postopanja. Ravno to je pa značilno. Preklic je samo formelen. V zahvalo za to obdrži Hraba vsa svoja dosedanja častna mesta in vse referate, bo zopet sprejet v klub, vrhu-tega pa ga bodo še kandidirali v nekdanjem Luegerjevem volilnem okraju v državni zbor in stroškov pravde tudi ne bo on plačal, nego stranka. Morajo pač biti »lepe« razmere v dunajski krščansko-socialni stranki.
— Župan Ivan Hribar priporočal je občinskemu svetu da za žrtve grozne povodnji na južnem Ogrskem dovoli 1000 K.
— Slovenskim zdravnikom naznanjamo, da se vrši sestanek osrednjega slovanskega zdravniškega zbora od 3. do 5. julija v Sofiji. Znanstvene seje vršile se bodo 3. in 4. julija dopoldne v »Slovanski besedi«. Dne 2. julija zvečer ob 9. je kolegi-jalen sestanek v »Slovanski besedi«. Dne 3. julija popoldne ogledovanje sofijskih bolniških zavodov, zvečer skupen obed. Dne 4. julija popoldne ogledovanje mesta, zvečer koncert na čast slovanskim aostom. Dne 5. julija zjutraj izlet v Kjustendil, ogledovanje tega zanimivega mesta in mineralnih izvorov, skupen obed, zvečer povratek y Sofijo. — Slovan-
eki zdravniki, ki si imajo biLLplašsjo vstajo na bolgarskih železnicah. Da dobe člansko izkaznico in da se jim rezervirajo stanovanja, obrnejo naj se obratno na bolgarski odbor (dr. B. Beron, Sofija, ulica Proslav, br. 5), ob enem pa naj se javijo tudi podpisanemu predsedniku. Priporočati je, da si vsak udeleženec pri okrajnem glavarstvu, oziroma mestnem magistratu preskrbi potni list. - Da se pomenimo o vožnji in vsem potrebnem, vabim ljubljanske udeležnike na pogovor, ki se bo vršil v sredo, dne 22. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Zlata kaplja«. Sv. Petra cesta. Čas odpotovanja se potem objavi po listih. Za slovenski narodni odbor: Dr. De meter Blei-weis-Trsteniški, predsednik.
— Razstava ris. izdelkov na e, kr. učiteljišču, ki je bila otvorjena včeraj dopoldne s zelo zanimivim predavanjem g. prof. Sucherja o ribanju in njega sedanji metodi, napravi na vsakega obiskovalca kar najugodnejši utis. Razstavljene so risbe c. kr. vadnice, obeh učiteljišč in L drž. gimnazije. Razvrščene so tako. da je vsakomur razvidna učna pot, kar je zlasti za učiteljstvo zelo instruktivno. Zastopane so na njej tudi vse tehnike: svinčnik, kreda, pastel, pero, akvarel in olje. Prav posebne vrednosti in velike važnosti za učiteljiščnike pa so risbe predmetov v nadnaravni velikosti, izvršene z ogljem, kredo in pastelom, zakaj vsak trenutek pride učitelj v položaj, da je treba seči po kredi in narisati na tablo otrokom predmete, o katerih pri pouku ravnokar govori, zlasti, ako nima na razpolago dotičnih učil. Predmet risbam so bili zavitki, zvezki, knjige, škatlje, razno orodje, metulji, hrošči, cvetice, ptiči i. dr. Zastopane pa so tudi risbe po figuralnih modelih, portreti ter pokrajinske risbe in slike ter risbe živali, vse izvršene po naravi. Prav zanimive so tudi risbe »po spominu« in ilustracije, ter raznovrstni moderni ornamenti, ki so jih osnovali učenci sami. Večinoma so vse risbe prav dobro pogojene; nekatere iz moškega učiteljišča in gimnazije pa se posebno odlikujejo, ker so risane s krepko in široko potezo, — prav energično. Kakor rečeno, napravi ta velezani-miva razstava na vsakogar, najsibo-de lajik ali veščak najboljši utis in g. prof. Sucherju gre za njegovo uspešno delovanje na ris. polju vse priznanje. Razstavo si je ogledalo včeraj veliko število odličnega občinstva, zlasti je omeniti gg. dež. šol. nadzornika Levca in ravnatelja dr. Požarja. Želeti bi bilo, da si jo ogleda v najobilnejšem številu tuoi si. učiteljstvo, kateremu je v prvi vrsti namenjena. A. S.
— Razstava risb na tukajšnjem učiteljišču. Po sedanji metodi se čisto drugače razvija pouk v risanju nego je bilo to preje. Glavni smoter je gojiti hitro pojmovanje celotne oblike in barv, kontura (obris) kot najtežje v pouku pa se pušča za nazadnje kot vajo, ko gojenec obvladuje vse druge predpogoje risanja. Začetek se vrši v značajnih potezah izražati ploske (silhuete) oblik, na to se stopnjevano deli v posameznosti kakor tudi barv. Razstava risb na učiteljišču priča, da ta nov način poučevanja dobiva vedno več veljave in da pomaga taka metoda k hitrejši in bolj jedrnati izraziteljnosti v risanju sploh. Požrtvovalnosti in resnemu trudu g. prof. Fr. Suharja gre hvala, da je razstava zelo obsežna (porazdeljena je v treh prostorih) pa tudi v mnogem oziru prav mična. Najbolj se pa tudi odlikujejo akvareli, dokaz da je na podlagi te metode prišla zopet barva do svoje veljave, posebno so dobra dela II. in III. letnika in IV. razreda dekliškega oddelka vadnice. Da bi bil napredek večji, želeti bi bilo, da se take vrste razstave prirejajo večkrat, zavodi naj bi tekmovali med seboj in delili za boljša dela tudi nagrade gojencem; tako je vsaj drugod in s tem se še bolj vzbuja veselje do predmeta, ker risanje je vendarle vsestransko važno.
— Razpisana srednješolska me* sta. Od 4.—17. junija so bili objavljeni sledeči razpisi: Moderna filologija: Solnograd (g., D. 1. gr.), Heb (r, D. Fr., 25. VI.), Trutnov (r., P. Fr., 25. VI.), Idrija (r., D. 1. gr. in Fr. D., 10. VII. — Klasična filologija: Kromeriž (g., L. G. d., 30. VI), Feldkirch (g., L. G. d.), Ljubljana (II. drž. g., L. G. slov. ali d., 10. VEJ — Z god o v. zemljepis: Gradec (II. r» H., 30. VI.) — Mat. - fiz. skupina: Brno (I. r., M. Geom., 22. VI.), Dunaj IV. (r., M.. NI., 10. VIL), Idrija (r., M. Geom., 10. VII.). — Prirodo-pisna skupina: Ljubljana (I. drž. g-> Ng. m. nI., 10. VIL). — Prostoročno risanje: Idrija (r., 10. VII. — Telovadba: Ljubno (g., 30. VI.) — Su-plenture: Lipnik (dež. r., Fr. E., Fr. D. in M. Geom., 10. VIL), Idrija (r» asistentsko mesto za prostoročno risanje, 10. VIL). — Kratice in znaki kakor navadno.
— Pomoli se je včeraj v nunstf cerkvi K Ljubljani notarski kandidat
g. F. Prešečnik ii Gornja«* da z gospiee Vero Pospeh iz
pri Celju. Bilo srečno!
—  Umrla je v soboto v visoki
starosti mati tukajšnjega trgovca g. B a b i č a ga. Josipina Babic, posest-
nica v Kranju.
Umrla je znani rodbini Pečarjevi
V Medvodah nadebudna hčerka Rada.
Odprava Maloga kontamaca
V D. M. v P©liu. Okrajno glavarstvo je izdalo ta-le razglas: S 6. marcem 1.1. razglašen je v občini D. M. v Polju pasji kontumac do preklica. Ker se med tem časom ni pripetil nobeden nov slučaj, razveljavlja se kontumac z dnem 19. t, m.
Paa|i kontumac v Borovnici. Okrajno glavarstvo je izdalo ta-le oglas: Dne 6. in 7. t. m. se je klatil po občini Borovnica nek nezan, srednjevelik, po hrbtu črnosiv, po trebuhu rjavkasto-siv pes. kratkodlak, dolgega repa, kratkih po koncu stoječih ušes. Popadel je 7 oseb in več psov. Radi tega od-rejuje se na podlagi § 42 alin. 3 io 4 zak. o živinskih kugah pasji kontumac za celo občino Borovnico do preklica. Vsak pes mora biti ali priklenjen ali pa utora nositi prikladen, popadanje izključujoč nagobčnik. Prestopki kaznovali se bodo z zaporom do 2 mesecev, oziroma z globo do 600 kron. Vsako nadaljno sumljivo obolenje je takoj naznaniti.
V Rakitni je dne 16. t. m. trebilo v cerkveni stolp in sicer med velikim nalivom. Stolp ni dosti poškodovan, male poškodbe so tudi v neki bližnji hiši in v kuhinji. Naliv ,ie bil pa tako močan, tla je voda na več krajih poplavila travnike in njive.
Stavo gotovo dobite, če stavite, da ne bo nikoli odsedel enomesečno
• 7k»- ječe. ki jo je pri^dilo sodišče kaplanu   Hat lingerju.   pa.  tudi žup-
iik v St. Lovrencu Tone Oblak ne bo nikoli odsedel 14<lnevne prisojen? mu ječe. Stavimo kaj I
Izginil je Janez Javornik, me--ar v Novem mestu. Pred leti. ko je
ačel izvrševati v Novem mestu mesarsko obrt. je sekal meso silno poceni. Ko. ker od izgube ni mogel živeti.
e zabredel tako v dolgove, da ni mo-gel nikamor več. V začetku tega me-a >e je podal, kakor je rekel, na -emenj v Št. Jernej, pa ga ni bilo več nazaj. Zdaj se je pa izvedelo, da v Bosni nekje kot mesarski pomočnik.
Zvišana kazen.    Pevec, trgovec z Kočevja je dobil pri novomeškem okr<>ž. sodišču radi kride 14 dni napora. Višje deželno sodišče pa mu je Šalo t<» kazen na 3 mesece zapora, i emu pa hodi slovenski trgovec Ko-evarjem konkurenco delat .*
Meteorološka    opazovalnica na Gorjancih. V Jugo rji h se je nastani-:: vojaška meteorološka opazovalnica pod vodstvom nekega topničarske-~'a stotnika.
Rad? uhana je hudo poškodoval e vi jar Suštaršič Jože   v Rumanji-T asi Terezijo Zaletel. Leta je izguhi-'a pred Časom par uhanov, od kojih i« našel enega Suštaršič, ki ga pa ni tel vrniti    lastnici,    da-i ga je ta • vala od njega in mu ponujala ajdenino. Iz jeze ga je začela zmerjati, ta pa jo je pretepel s }>estjo in gazil tako,   da ji je zlomil nekaj reber.
Ljubeznivi    sosedje so K oče ve i. t. m. so posekali Ivan. franco Ferdinand Sehmidt  iz Pogorelea riri Toplicah nekaj bukovih dreves v du Erazma Misehe. Sehmidtovi in Mischetovi so hoteli te bukve izpelja-! in so se začeli med seboj pretepati, rance Sehmidt   je   vdaril Erazma he z vozno   vago po glavi tako, da   mu   je prebil   črepinjo   m ga : nonevarno poškodoval. I boj v Sp. Škrilju. Dne 5. junija t. I. so prišli   sfirje Kočevarji iz Roga in sicer Avgust Semič, Alojzij ^   lič,     Alojzij   \Volf     in Ivan Sehmuek   v   Vardjanovo gostilno, bo takoj začeli razgrajati in na-i laške oglarje tako, da jih je ilničar Vardjan zapodil. Odšli so to v Hutterjevo  gostilno,   pa so j   pričeli rabuko.   Ko jih je po-avil tudi Hutter pred vrata, so šli :krat   v Vardjanovo gostilno, 1 katero so začeli razbijati no mizi, da je bilo stiah, ker niso dobili pi-Prišel jih je pogovarjat okoli I let stari   pomožni natakar Jakob Movrin, pa je slabo naletel. Vrgli so na tla. tepli > palico po glavi in hotel vstati, mu je vrgel Lojze WoIf debel kamen v sence, da se je rin zgrudil in na mestu umrl, ti prebili so mu črepinjo. Katera   mariborska posojilnica je prava?    povprašujejo mariborski duhovniški listi. »V obeh sedijo od-' ' ni duhovniki«, — pa vendar se ne ve,   katera   je   prava! Rodoljubni Slovenci   pa že zdavnaj vprašujejo, zakaj   se eepimo   tudi na gospodarske?.!    polju?    Zakaj posojilnice po malih vaseh, zakaj po dve v eni valil Tako nima nobena potrebne moči. — Industrijo pa Slovenci preveč zanemarjamo, ko vendar vidimo koliko   zaslužijo in kako velikansko moč dobivajo tujci tudi v narod no-jolitičnem   obziru    med Slovenci s svojimi podjetji. Ne pošiljaj ni o toli-
ko mladina v ginaaijo, dajajme jik
v kmetijske, obrtne, trgovske sole, malko in tehniko. Posnomajmo Cehe, katerim vvsJenjo milijonarji iz tal skoraj kakor gobe! — Marsikatera posojilnica »ni prava«, ni samo nepotrebna, ampak v škodo je narodu, kateremu jemlje delavne moči brez naklonitve uspehov. Bodimo trezni, glejmo okolo sebe in — računajmo!
Štajerski deželni odbor je razde lil letošnjo   spomlad   1334 posestnikom 98 tisoč cepljenih trt in H6.850 ključev.
Surova mladina. V gozdu blizu Maribora sta učenca mestne nemške šole ujela mlado sruo ter jo tolkla s kamenjem toliko časa, da je poginila. Ubogo žival sta potem pustila v gozdu.
Podivjanost.   Ko   se   je te dni
vračal posestnik Bezjak iz Zobovc na Štajerskem zvečer krog 10. ure domov, ga je popolnoma brez povoda ustrelil kmečki fant Kristovič. Krogla je šla Bezjaku pri levem očesu v glavo.
Sto tiaao kron na fcnpaHioo,
Odbor občinske hranilnice v Mariboru je sklenil, da podari mestni občini mariborski 100.000 K za zgradbo javnega kopališča.
Prevarani ionitvo ioljnl možje.
V Gradcu so zaprli agenta Karla Viel-maierja, ki se je preživljal s tem, da je izvabljal denar od onih moških, ki so si potom inseratov iskali nevest. Opeharil jih je za več kot 80 tisoč kron. Da se izogne posledicam, se je Vielmaier v zaporu obesil.
Hnda mati .. • V Trstu so aretirali 55 letnega Antona Gustinčiča in njegovo 48 letno ženo Frančiško Gu-stinčič, ki sta svojega dveletnega otroka tako zverinsko pretepavala, da je deček v sled poškodb v boinici umrl. Posebno divje je z otrokom ravnala njegova mati.
Električna cestna železnica.
V soboto bi se bila ob 4 _{S. na Kar-lovški cesti lahko zgodila velika nesreča. Kondukterja elektr. železnice nista nič zvonila, vsled česar kočijaž Janez Kramar ni mogel vedeti, da se mu bliža voz elektr. železnice. Konji so se ustrašili in skoro bi se bila zgodila velika nesreča. Če kondukterji ne bodo zvonili, potem kočijaži še voziti ne bodo mogli. Voznik Kramar bi bil rad pogledal številko dotičnega kondukterja, a na potu je ta z nekim drugim sprevodnikom menjal mesto in mož ni mogel izvedeti, kdo je pravi krivec.
Zdravstveno stanje mostno občine ljubljanske od 5. do 11. junija. Rodilo se je 31 otrok, umrlo je 21 oseb. Med umrlimi je samo devet domačinov. Umrli so: za jetiko 5 (3 tujci), vsled mrtvouda 2 in za različnimi boleznimi 13.
Ogenj. Sinoči po 11. uri je čuvaj na Gradu s strelom naznanil na Ilovici ogenj. Vnela se je dosedaj še na nepojasnjen način hiša posestnika Pavla Mrzlikarja, ki je s hlevom vred pogorela do tal. Družina je mogla rešiti le golo življenje, obleka, pohištvo in nekaj denarja je pa vse upepeljeno. Na lice mesta sta prišla dva oddelka gasilnega in reševalnega požarnega društva, ki pa nista mogla nesreče pr°nrečiti.
Delavsko gibanje. soboto se je z južnega kolodvora odpeljilo v Ameriko 16 Hrvatov, 19 Macedoncev in 10 Slovencev. V Heb je šlo 62, v Buchs 24, v Inomost pa 40 Hr atov. — Včeraj je šlo v Ameriko 35 Mace-doncev, 26 Hrvatov se je povrnilo iz Neumarktla na Reko, 10 jih je Mo v Heb, 10 jih je prišlo pa v delo h Gru-barjevem prekopu.
Izgubljeno ta najdono. Delavčeva žena Jožefa Pleveljeva je izgubila denarnico, v kateri je imela čez 4 K denarja. — Posestnica Jožefa Gašper-šičeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 16 K. — Učenka trgovskega tečaja Minka Žerovnikova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarje. — Vdova g. Marjeta Pavlovskijeva jn izgubila denarnico s 5 K. — Posestnik Fran Suhadolc je našel platnen namizni prt. — Delavec Anton Koprivec je izgubil ročni kovčeg z obleko. — Zasebnica g. Neža Kuharjeva je našla nekaj ženskega ročoega dela.
Narodno obramba.
— Jubilejne razglednice in jubilejni   kolki Družbe sv. Cirila in Me-
toda so ravnokar izšli umetniško iz-vedf ni. Prii>oročamo jih vsem prijateljem družbe, posebno pa nodruž-nicam v obilno naročbo. Naročajo se v pisarni glavne družbe.
Naroden škandal je dejstvo, da se mi Slovenci tako malo zanimamo za naravne krasote naše domovine. Kako malo Slovencev je primeroma ki bi lahko rekli, da so videli svetovni čudež — kotlino Cerkniškega jezera, kadar je napolnjena z vodo in kadar jo pokriva — podobno ruskim stepam — nedogled u o daleč visoka trava. Začetkom meseca julija se na Cerkniškem jezeru lahko opazuje čudovito, rapidno padanje vode in zato je podružnica sv. Cirila in Metoda v Cerknici sklenila,, da pri-
rodi dno 10. julija t. L na vrta gosp. Ivana Btergulea v Cerknici (restavracija Javornik) v največjem obsegu vrtno veselico, pri kateri sodeluje vojaška godba c. in kr. pespolka it. 47 is Gorice.
Dnitmi mamilo.
se je vršil včeraj v salonu hotela „Ilirija*. Udeležba članov je bila velika. Načelnik Jeločnik je otvoril shod, pozdravil udeležnike ter predstavil zadružnega inštruktorja dr. Blodiga in zastopnika obrtne oblasti magistratnega komisarja Gutnika. K prvi točki dnevnega reda je poročal načelnik o velikem pomenu podpornega zaklada, ki se je ustanovil na zadnjem občnem zboru. Daljša debata se je razvila o prispevkih in fundiranju tega podpornega zaklada. Na predlog člana Lo-žarja so sklenili, da zadruga prispeva enkrat za vselej iz svojega premoženja za vsakega člana po 3 krone; razen-tega naj se pa pobira posebna naklada in sicer od vsakega člana po 1 krono na leto. S pobiranjem se prične Šele prihodnje leto. K drugi točki dnevnega reda je predlagal načelnik, naj shod sklene, da mora pod kaznijo vsak mojster svojega vajenca po prestani učni dobi poslati k zakonito obligatorični preskušnji, ker brez te ne dobi izpričevala. Tudi ta predlog je bil sprejet. Pri tretji točki
— raznoterosti v korist zadruge, je načelnik pozival člane, naj se strogo drže zadružnih pravil in naj svoje vajence in pomočnike pravočasno pri-glašajo pri zadružnem načelništvu. Načelnik sporoči, da se bo v kratkem vršil strokovni tečaj za krojače in kro-jačice in poživlja, naj se reflektanti o pravem času priglase Razgovarjalo se je še o drugih koristnih zadevah in vprašanjih. Nekateri člani so izražali željo, naj se prirejajo skupni sestanki mojstrov. Opoldne je načelnik zaključil zborovanje ter se zahvalil zadružnemu inštruktorju dr. Blodigu in pa navzočim članom in članicam.
Kranjsko društvo in varstvo Uvali bo imelo danes zvečer svoj redni občni zbor ob 8. uri v hotelu „Uniona, na kar vse prijatelje živali posebno opozarjamo, ker se bo razpravljalo tudi o premembi in o preustroj itvi in razširjenju društvenega delovanja.
Zadrnino bolniško blagajno nn Bleda občni zbor bo dne 26. t. m. oa 2. pop. v dvorani Blejskega doma.
Gasilno dmarvo v Idriji priredi 26. t. m. v proslavo svoje 20 letnice na Zemlji veselico.
yJElot Primorsko Sokolsko lupe*4 kateri se je vršil včeraj v Gorici je nad vse pričakovanje sijajno uspel. Sprevod po mestu je bil impo-zanten, udeležilo se ga je nad 800 Sokolov v kroju. Javni telovadbi prisostvovalo je na tisoče naroda. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, ko je zvezni starosta brat dr. Ivan Oražen v imenu „Slov. Sok. Zveze" na telo-vadišču pozdravil primorske Sokole.
— Obširneje poročilo sledi.
Izlot roških Slovoncov v Zamota. Preteklo nedeljo je priredilo „Slovensko društvo4* na Reki izlet v Zameto. Izleta se je udeležilo okrog 150 Slovencev, z Reke, Sušaka in okolice. Sprejem v Zameti je bil nad vse presrčen. Bratje Hrvatje so se potrudili, da izkažejo Slovencem vso svojo ljubezen in bratsko naklonjenost Vsa vas je bila v hrvatskih in slovenskih zastavah, pri vhodu v vas pa je bil postavljen velik slavolok z napisom, nanašajoč se na hrvatsko-slovensko bratstvo. Ko so se Slovenci približali vasi, so jim grmeli v pozdrav topiči. Ob slavoloku so čakali na slovenske goste rodoljubni Zametčani, „Sokol" in tamburaško in pevsko društvo „Sloga*. V krasnih govorih so pozdravili Slovence nadučitelj Rubeša ter oba predsednika imenovanih društev. Nato se je razvila presrčna zabava, za katero je zlasti skrbelo društvo „Sloge". Na prireditvi se je nabrala lepa vsota za „Družbo sv. Cirila in Metoda". Slovenski izletniki so se vrnili na Reko s prepričanjem, da imajo v Zametčanih brate, ki jim ni prazna beseda slovensko-hrvatska vzajemnost.
i petek se j€ vnUls obravnava, išče je WJlderja oprostilo vsake
krivde in kazni.
mftmm. Hrvatski pristaši svobodne misli so sklenili izdajati svoje glasilo. Prva številka lista, ki bo nosil ime ,Sio-bodna Misao", izide 12. julija. List bo izhajal kot mesečnik 20. vsakega meseca in bo obsegal 32 strani najrazličnejšega znanstvenega in propaga-toričnega čtiva. Naročnina bo znašala vseletno 3 K, za dijake in delavce pa 2 K 40 vin.
Slovanski jug.
Forrora. Radi justifi-kacije velikega boritelja za svobodno misel Ferrera so priredili protestni shod tudi v Zagrebu. Ker so vedeli, da bi vlada javnega shoda ne dovolila, so priredili zaupni shod, omejen na povabljene goste. Sklicatelj tega shoda je bil urednik „Pokreta" Wilder. Vkljub temu, da je bil ta shod sklican po § 2. d. z., vendar je pohaja vdrla na zborovališče ter zahtevala od sklicatelja Wilderja, da ji pove točno ime vsakogar, ki je bil navzoč v dvorani. Ker wttder tega ni hotel storiti, je policija shod razpustila ter obenem povzročila, da se je uvedla proti wilderju kazenska preiskava. Ta preiskava ie trajate mesece in
3on nn slovanski kongres v Šola. V hrvatskih listih čitamo: Zupan Janko Holjac je dobil vabilo na slovanski kongres v Sofiji s prošnjo, naj bi se ga zanesljivo udeležil. Z ozirom na kratek čas do pričetka kongresa in glede na to, da je silno obremenjen s posli, je župan Holjac sporočil v Sofijo, da se žal ne more odzvati vabilu.
Poplave no Ogrskem,
Kakor smo že kratko poročali, so nastale dne 16. t. m. na Ogrskem po-vodnji, kakoršnih ljudje še niso doživeli. Posebno jugo-vzhodna Ogrska je grozovito trpela. Lilo je kakor iz skala. Reke Černa, Bistra, Nerain Karaš so poplavile vse naokrog. Žetev je docela uničena. Pa ne samo žetev je uničena, tudi mnogo živine in na stotine človeških življenj je pokončala strahovita povodenj. — V Oršovi in okolici je stala voda dva metra visoko. Prebivalci so morali bežati na strehe, živina pa je poginjala v vodi. Reka Černa je odnesla vse mostove. Tudi Donava je prinesla s sabo nebroj človeških in živalskih trupel. Vasi Ljub-kova in Dolnja Ljubkova sta popolnoma razdejani. Poleg oršovskega okraja sta najbolj trpela bozoviški in moldavski okraj. V teh okrajih so razdejane cele vasi, nekatere so popolnoma izginile. Utonilo je nad 300 oseb, mnogo jih je odnesla Donava. Ljudstvo je vse zbegano in vsakdo gleda samo kako bi rešil sebe. V teh okrajih lahko nastane največja lakota. Grozovite podrobnosti o nesreči se poročajo iz Borovica na rumunski meji. Lilo je tako silno, da je voda že v par urah nanesla v mesto več tisoč metrov lesa iz bližnjih gozdov. Voda je odnesla cele mline in druga poslopja. Pri velikem mostu v Borovicu se je najprej zajezilo, potem pa je pritisnila voda s tako silo, da je odnesla železni most. Voda je nato udrla v neko ulico, iz katere je odnesla osem hiš. V dotični ulici so se ponesrečili vsi prebivalci razen nekega kmeta, njegove žene in sina. V neki drugi ulici je zbežal neki bančni ravnatelj s svojo družino pod streho. Čakal je z revolverjem v roki, kdaj se bo začela majati hiša, da po-streli vso družino in samega sebe, da se reši smrti v vodi. Zapazil je pa še o pravem času železen drog, s katerim je izdolbel luknjo v močnejšo in višjo sosedovo hišo, kamor se je rešil s svojo družil.o. — Povodenj je napravila škode na zasebni lastnini več milijonov. Tudi javne naprave so mnogo trpele, zlasti železniške proge in brzojavi. Treba bo najmanj 800.000 K, da se vsaj za silo popravi škoda, ki jo je neurje napravilo prometu. Kakor se poroča, je našlo smrt v vodi čez 300 ljudi, med njimi največ otrok.
Telefonsko in brzojavna porodilo.
Sokolska slavnost v Gorici.
Gorica, 20. junija. Zlet primorske sokolske župe se je veličastno ob-nesel. Udeležba je bila impozantna in se je sprevod, ki se ga je udeležilo kakih 800 oseb, sijajno obnesel. Občinstvo je Sokole navdušeno pozdravljalo. Iz oken j raznih hiš, zlasti »Trgovskega doma«, so dame obsipale Sokole s cvetlicami. Na veseličnem prostoru se je zbralo na tisoče občinstva. Prvenstvo v telovadbi so dosegli tržaški Sokoli. V imenu Zveze sokolskih društev je govoril starosta dr. Oražen, ki je zlasti poudarjal željo, da se zanese sokolska misel v zadnjo slovensko vas.
Nemški bnrši proti nemškim poslancem.
Dunaj, 20. junija. Ker se je razširila vest, da nameravajo nemški burši prirediti veliko demonstracijo proti nemškim poslancem, ki so sprejeli kompromisni predlog glede pn vizorične ustanovitve italijanske fakultete na Dunaju, je policija ob 10. dopoldne zastražila vse dohode k parlamentu.
Dr. Stanislav vitem Madeyaki umrl.
Dunaj, 20. junija. Z Lošinja Velikega brzo javljajo: Tu je danes po daljši bolezni umrl naučni minister v kabinetu Windisehgraets dr. Stanislav vites Madeyski. Pokojnik je bil star » let. Minister jo postal 1. 1903. in je opravljal to službo do 1. 1805. I* 1899. je bil imenovan za člana gosposke zbornice. Kot referent državnega  sodišča je glasoval
proti javnosti čeških sol nn
kar je dokaz, da njega slovanska zavednost ni bila posebno živa. IQo-gov sin je predsedstveni šef v na-učnem ministrstvu, njegova hčerka pa je omožena z Dunajewskim, sinom znanega finančnega ministra. Pokojnikovo truplo prepeljejo v Krakov, kjer bo pogreb prihodnji četrtek.
Konstituiranje madžarske vladne stranke.
Budimpešta, 20. junija. Včeraj je imela vladna stranka skupščino," na kateri se je konstituirala. Na shodu sta imela politične govore grof Khuen Hedervarv in grof Štefan Tisza. Za predsednika je bil izvoljen Dezider Perszel.
General Varešanin — baron.
Budimpešta, 20. junija. Uradni list priobčuje na grofa Khuena vladarjevo svojeročno pismo, v katerem se bosanskemu deželnemu šefu generalu infanterije Varešaninu podeli ogrsko baronstvo.
Razpust   reškega občinskega sveta t
Reka, 20. junija. Vlada baje misli razpustiti reški občinski svet. Za vladnega komisarja bo imenovan Csorgo. Vlada bo dala izpopolniti volilne imenike v svrho, da dobi tudi v reškem občinskem svetu večino za-se. Za bodočega župana je določen dr. Mavlander, ki je bil kot vladni kandidat tudi izvoljen v parlament.
O atentatu na Varešanina.
Sarajevo, 20. junija. Redarstvo ja dognalo, da je atentator Zerajić od 1. do 14. t. m. stanoval skupaj z znanim revolueijonarcem iz sandžaka Xovi pazar Mihajlom Koritovljevi-eem iz Priboja. Domneva se, da je leta Žerajiću dal orožje in denar. Grof Tolstoj na slovanskem kongresu.
Sofija, 20. junija. Pripravljalni odbor v Sofiji je povabil na vseslo-vanski kongres tudi grofa Leva Ni-kolajeviea Tolstega. Odbor je dobil od grofa odgovor, da pride na kongres v Sofijo, če bo mu to le količka} dopuščalo zdravje. Ta vest je napravila v Sofiji velik vtisk. Grof Tolstoj se na potu v Sofijo ustavi tudi v Bel-gradu, kjer ga nameravajo sprejeti z velikimi častmi.
Francoski in angleški žurnalisti na slovanskem kongresu. Sofija, 20. junija. Vseslovanske* ga kongresa se udeleže francoski publicisti Anatol Lerois, Viktor Berard in Rene Tunon ter znani angleški žurnalist Stead.
Železniška nesreča.
Pariz, 20. junija. V Ville Pre-neu se je v soboto zvečer prigodila strahovita železniška nesreča. Osebni vlak, ki odhaja ob 6. zvečer s postaje Drene, se je ustavil na postaji Vitle Prene. V istem trenotku je pri-drdral na postajo ekspresni vlak s hitrostjo 90 km. Stroj s tremi vagoni je trčil ob zadnje vozove osebnega vlaka. Vsi vozovi so bili hipoma razbiti in so jeli goreti. Strojevodja osebnega vlaka je zblaznel. Ubitih je bilo 18 oseb, težko ranjenih pa 25, po drugih poročilih celo 30. Mnogo izmed ranjencev, ki so jih prepeljali v bolnico, umira. Mrtva trupla so vsa ožgana. Strojevodja ekspresnoga vlaka izjavlja, da ni opazil znamenja, da ni prost vhod na postajo. Škoda znaša več milijonov. O nesreči je bil brzojavno obveščen minister javnih del Millerand, ki je nato tako^ prihitel v Velle Prene.
Bolezen nemškega cesarja.
Berolin, 20. junija. »Local An-zeiger« javlja, da je profesor Bier izvršil težko operacijo na cesarju in da se je ta operacija posrečila.
Beroin, 20. junija. Službeni krogi zanikujejo »Local Anzeigerjevo« vest o operaciji na cesarju in zatrjujejo, da se je tvor na nogi sam odprl in da je oteklina na nogi že skoro docela izginila.
Zmaga sokolstva.
London, 20. junija. Pri mednarodni tekmovalni telovadbi, ki se je vršila v soboto, so si češki Sokoli pridobili prvo mesto, Francozi drugo, Angleži tretje. Češki Sokoli so si priborili 782 točk, francoski gimna-sti 705 in angleški 633.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek.
Mtteorolo$lEno poroflto.
*?■	Čas •aszs-f trnja	Stszjt SSTO-adra f wtm	ji	Vetrovi	Nebo
18. ■	S. pop. 9: SV.	7364 737-6	23t> 17-0	sr. ijvzB, sl.svzkod	pol oblači dež
IS.	7. zj.	738-6	15*9	si. jvzhod	jasno
• m	Zpop. 9. sv.	7374 737-8	23-5 18-1	sr. Jvzh. brsžvstr.	deLoblad Jasno
20.	7. zj.	737-4	139	sL vzhod	deLiamo
norm. 18T* Padavina v 94
Tužnim srcem naznanjamo, da se je naša ljubljenka 2148
ada
danes zjutraj po dolgi mučni bolezni preselila med krilatce.
Pogreb nepozabne bode v torek, 21. junija ob polu S. uri popoldan v Medvodah.
Medvede, 20. junija 1910.
Izjava
2146
Jaz A. Poljane iz Radeč preklicu-jem vse žalitve, ki sem jih govoril dne 15. maja 1910 zvečer v hotelu Gmeiner v v Radečah o Ignacu KlopčiČu, sodnem oficijantu v Radečah, in se mu zahvaljujem, da mi je žalitve odpustil.
Anton Poljane
Sorejme se lakoj ali konte!!! Kriškega lela
učenec
iz boljše rodovine, s primerno šolsko izobrazbo, v trgovino z mešanim blagom.
Anton Tievu Jesenice, Gorenjsko.
:097
na 3 plehe rezoča, s  cirkularjem se da za del j časa 2139
v najem.
Žaga leži tik državne ceste in je 1 4 ure  oddaljena   od   železniške postaje Jesenice. Pojasnila daje A* S C h ne y, Jesenice, Gorenjsko.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko Vino 1774
KOČ
najboljše sredstvo.
4 steklenice (5 kg) franko K 4 —.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Edini slovenski
2140 zasebni zavod te vrste je
Prvi taki zasebni
lin, Tori
Vpisovanje 2. in 3. julija
od 9.—12. dop. in od 2.—*. pop. Sprejemajo se same gojenke.
učenec
iz boljše rodbtae v skega blaga L
lig©? ini Šoscscif*
20 Al 50 K b ia
lahko zaslužijo osebe vsakršnega stanu, z razpečavanjem norega predmeta, ki je potreben za vsako hi&o. — Pošljite stoj na slovna : Josipa atetttaf IaVft|S
Mer. Iti. 2103
Št 11331
Razpis.
2147
Za zgradbo aUfit Min h krnim p up Rita
na 21.786 K 18 h proračun jena dela in dobave se bodo
oddate potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela z ap opada joče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 2. julija t« I. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom:
»Ponudba za prevzetje fraAe cestišča, hodnikov ia koritnic pe
trga Hišnica, polic, okraj Kočevje".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati še kot vadij 5° 0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v puptlarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem
uradu.
Od deželnega odbora kranjskoga.
V Ljubljani, dne 15. junija 1010.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 8
Mi mjg zaton radi pmilitn mie Me majati ii inuja
pmilo, platno, mmi in spisi vse v ti stroko spadajoče predmete
po Izdatno anižanih cenah.
Lično in solidno, doma izdelano perilo, je iz najtrpežnejsega blaga in si ga ——— lahko vsak ogleda, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. ———
1918 K obilnemu posetu vljudno vabi
Anton Šare, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 8.
oWefcc, plašče, jzotiTfvc zyufit in foisače, ctvljc,
(\(ačc in vse ctn<j«£ po-/. ttetecinc fzipozcča
modna t imovina na^pteti glavne poŠte.
Sa
no sezono >
>
koncesija
aa mesto Ljubljano. 2128 Naslov pove upravn. »SI. Naroda«.
Podtes in pridan
mesarski pomočnik
ki je vajen vsega dela, tudi sekanja
se ižče.
Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaščine prosti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1990
Josip Sterle,
medvedji lovec Kaeiak pri »t. Petru
piše sledeče:
T. D.
Gospodu
Gabrijel Piccoliju
lekarnarju
v LJubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini   ter se Vam
iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodee. 711
itd. pod sajngodaejiimi pogoji eventualno tudi kres porokov proti enkratnemu sorostvesesam prispevam. Ntkikib
predstroškov. Prospekte in pojasnila daje za Kranjsko: 4845
J. Kosem. Ljubljana,
Krakovski nasip **. 22.
3 poštene, neoženjene
hlapce
h konjem sprejme preti dobri plaći 2138
Izvozna pivovarna in sladnica v Senožečah.
Nikdar več!
ne premenjam mila, odkar rabim mannovo lilifino mlečno milo s lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na L., ker je to eaino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti- Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. II 505
Naznanilo.
ffa c kr. prvi državni gimnaziji v Ijubljani,
(Tomanova ulica štev. 10, zraven »Narodnega doma)
bode v julijskem roku 2144
vpisovanje za L razred v nedeljo, dne 3. julija t. l
dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. S seboj je prinest«
krstni list in zadnje šolsko, ozir. obiskovalno izpričevalo.
Sprejemni izpiti bodo v ponedeljek, 4. Julija od 8. ura dalje.
Zunanji nčenei se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; morajo se pa potem dne 4. julija pred izpitom osebno oglasiti v ravnateljevi pisarni.
Po odloku c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2354, se smejo učenci, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah c. kr. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v
ljubljanske gimnazije samo pO dOVOljenjll C. kr. det. »OlskOgS SV0t&
Dotični rodi.telji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje.
Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 20. junija 1910.
Št. 18694.
2141
Z ara radi oddaje
i
vršila se bode
dne 2. julija t L ob 10. dopoludne
pri mestnem magistratu ljubljanskem v prostorih mestnega stavbnega urada javna pismena ponudbena razprava. «
Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva na stavbišču v Gorupovi ulici vsak dan od 8.—12. dopoludne in od 2.—6. popoludne vsakemu na vpogled.
Ponudbe, kolkovane in s 5% vadijem, na podlagi ponujanega skupnega zneska preračunjenim, opremljene, v katerih je navesti enotne cene in prera-čunjene zneske v številkah in besedah, vročiti je do navedenega časa v zapeča tenm zavitkih dražbeni komisiji.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisnim pogojem in na take, ki bi se pogojno glasile ali prekasno ali naknadno izročene bile, — ne bode oziralo.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. junija 1910.
Županov namestnik: Voačtaa 1. r
Vljudno naznanjam, da sem
ll Mali pri M H iN
tija irt Mota, miril iruHlja
hotel „Stol0.
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen- V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj. občinstva s dobro jedjo in pijača Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago. Raagted m krasna lega. Kraj jako miren in letovičarjem selo priporočljiv. V Nitmi naravno lepi Vintgar in Bled. — Cene niske, postrežba dobra In točna. — Priporočam se v prijesno vpoštevanje. 2145
4A
4Y
30
29
80
1561
M-N
3