Stev. 248 (Posamezna številka 8 vtnaijev.) khaja vtak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. UrctJniRvo: LHcj S\ PrančiSka A»iev. Oglas! se računajo na milimetre v ttrokosti ene kolčne* Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov . . mm po 10 vi» Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi dciia. lih zavodov ...............mm po 2C vta. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta.............i-- Mali oglasi iv) 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl otfdelek .Edinosti*. Naročnin« Is reklamacije s/- pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno l« upravi .Edinosti' — ttača in toži se v Trstu. Uprava In inseiatni oddelek, se nahajata v ulld Sv. Frančilk* AaUkega M. '10. — Pv&nonraniimtol račun It '41.652. političnem položaju, *OJ našega posebnega poročevalca). Dunaj, 5. sept. Poljski razkol je v ospredju vseh razprav v notranjem politiškem vprašanju. — Kandidatura p osi. Daszinskega za načelnika Kolu Polskiemu ie sicer na dnevnem r In. ali izvršen ta ..ačrt še ni in bijeiose zakulisni boji zanj in proti njemu. Socija'na frakcija Kola Polskiega očitno dolži konservativce, da že od 28. maja i! jie ruiejo prpij skl ix>m kluba in s tem :. :zTierm> narodni stvari - Kiub socijalnih demokratov je naznanil izstop svojih zastopnikov iz N. K. N. (Najvišjega Komiteja Narodnega) in sporočil njega i < socijalni demokratje nastopili v Krako-v i znano taktiko in izvedli secesijo le zategadelj. ker so se bali. da — ostanejo v nari^ini. — Najvišji narodni odbor torej o>tane dalje in bo skrbel za legije, ki se '>vii: ljo pod avstrijskim vo.nini povelj-st\ -in proti Rusom. Take zmede v poljskem taboru niso sposobne, da bi ohranile enotnost Kola Poiskiego v državnem zboru. Brez sodelovanja /Cola Polskiego pa vlada ne inore d- )iti večine za proračun, za razne dav-L?«e zakone in finančne operacije. — In ako ta vlada ne dobi večine nastane vprašanje, ali bi jo dobila katera druga in — !v skšna?! Komaj so torej incrodajni krogi meniti, da so srečno rešili eno krizo, ra-či:naje na Poljake, — že so pred zaprtimi vrati druge krize in ne vedo. kako si odpre: i vrata iz teh homatij. Zakaj tako? Ker je vse tako avstrijsko ■Z^'.'j manj nego polovičarsko, ker se ne n. ajo lotiti tistega velikega dela v pomla-j. :ijc države na edino možni široki podlagi zmagujoče demokracije. Z resnično in odkritosrčno mišljenim tako iepim geslom o samoodločbi narodov bi bilo tudi poljsko vprašanje rešeno, kajti verjetno je, (ako hi se bilo to izvršilo v pravem času), da bi se bili Poljaki izrekli za zvezno monarhijo habsburško »kjer bi bili enakovreden člen Zveze* z Jugoslovani, Čehi, Romuni itd. Tako pa cincamo in mencamo od krize do krize in končamo s tem, da ne bo zadovoljen — nihče! Tudi Nemci ne. T^daj pokažejo svojo pravo barvo, ki pa )c bo — čmo-rumeiia! Jugoslovani bomo -li takrat zaklicati: Mi si peremo roke! Svarili smo dovolj o pravem času! (Kakor smo nekdaj in neprestano svarili v Primorju in bi se danes lahko mirno P' ali roke, če ne bi š!o tudi za našo kožo!) Mm nrmudnn poročila. AVSTRIJSKO. HI NAJ, 6. >ni fr nli gen. polk. nadvojvode Jožefa od časa časa živahnejše bojao delovanje. italijansko bojišče. — Včeraj pr . J 12 dnevi so pričeli Italijani Svoi veliki, po načrtu izvajani napad na Sv. Gabrijel. Mogočne topovske in ^ miuovške mase so po cele ure bombardirale r»aše visinske postojanke. Na ozkem prostoru Je noč m dan naskakovala pehota najmanj 8 italijanskih brigad. Predvčerajšnjem je dospela borba do viška. Gorski vrh je v Setiuertja valovečem boju ponovno menjal posestnika, toda veselje po senzacijskem uspehu hlepečc«a Sovražnika je bilo prerano. požrtvovalna žilavost naših čet je zmagala. Ostri protisunki so zgrabili napadalca in mu iztrgali začasno priboriena tla. Včeraj opoldne je bil Sv. Gabrijel zo- P O H L I S T E K Milijonar, ki ie izginil. Roman. Francoski spisal Evgen Chavett*. .— Kotfa ljubi, vprašate? Človeka, o J.i'ierem sem prepričan, da se je pokaže vreden in ji pohiti na pomoč, — je Ogovoril resno. Maurice očividno ni razumel, kam meri stujri >luga. in je odgovoril začudeno: — Na pomoč ... proti komu ali proti 111 ■: u ?____Ali proti volji njenega očeta? Ne mogel bi verjeti, Colard, da bi bil ti svetoval gospodični Pavlini, da bi se upi-raia volji svojega očeta. Že drugič je sedaj zdravnik govoril o očetovih pravicah, namesto da bi obljubil svojo pomoč. Na sedanjo zopetno ponovitev istih besedi, je Colard nekoliko poble-Ilci in poizvedujoče pogledal Mauricu v oči, kot da bi hotel ugeniti njegove misli. pet v nagih rokah. Zvečer je bil močer napad krvavo odbit. Po zbiranju italijanskih mas v dolini je pričakovati nadaljiiih bojev. Vzhodno Gorice smo odbili delne napade. Na južnem delu kraške planote je trajala bitka ves dan, Italijani so bdi vrženi iz najsprednejših jarkov. Naša hrabra pehota se je zmagovito vzdržala v osvo-♦enih črtah proti vs^m poizkusom sovražnika, da bi popravil svoj neuspeh z močnimi protinapadi. Število 4. in 5, t. m. v tem bojnem ozemlju napravljenih ujetnikov je narastlo na 160 oHcirjev in preko 6300 mož. Trst šc b?l zopet cMj dveh hafijaeskite zračnih napadov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 6. (Kot.) Veliki glavni stan, 6. septembra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Rupreiita: V Flandriji je ostalo bojno delovanje artiljerlj močno, predvsem med gozdom Houthoulstoin in prekopom Ypern—Comines. Ko se je stemnilo, so napadli Angleži z močnimi silami dvekrat nase črte med cestami, vodečiinl iz Vperna v Poelcapelle in Zomiebecke; oba napada sta se izgubonostio in brez uspeha razbila v ognju m boju iz bližine. — Armada r.emšfrcga cesarjeviča: Na obeh straneh ceste Laon—SMssons in v vzhodnem delu Chemina des Dames je bilo topovsko delovanje od časa do časa znatno stopnjevano. Zvečer ie francoska re-*iOta po bofcisajočem ogrtju jugozapadno Parny—Filain izvršila napad, ki pa vsled našega (»brambnega ognja ni prispel v naše ovire. Pri Vauxailonu in na Z;ms;il gori usj>ešna naša poizvedovanja. Privedeni so b?li ujetniki. Močnemu ognju severno Reimsa »e **edil proti Bois Sou-laiuu delen napad Francozov. B:!i so odbiti. V kampanji ie bilo bojno delovanje v nekaterih odsekih živahno. Pred Verdu-nom se nadaljuje močni topovski boj posebno na vzhodnem bregu Moze. DosedaJ ii;^benih pehotnih boiev. — V noči od 4. na 5. t. m. so napadli naši letalci London, Southend in Margate. Opažen je bil učinek zažigalnfh bomb. Eno naših letal se ni vrnilo. Na celini je bilo sestreljenih včeraj i t sovražnih letalcev Jo. I prive/nl balou. Poročnik Voss ie lzvo|eval 40. in 41. znu-go v zraku. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pred fronto 8. armade so Rusi naglo nadaljevali svoje umikanje proti severu in severovzhod«. Ob Dvini je sovražnik izpraznil svoje močne postojanke pri Frldrikovu. Pri našem naglem prodiranju doSedaj nepopolno dognalo število ujetnikov in plena znaša 120 oficirjev, nad 7500 mož, 180 topov, 200 strojnic, več tankov In mnogo vojnega orodja. — Armada nadvojviKle Jožefa: V severo-zapadni JVioldaviji od časa do časa živahno topovsko delovanje in boji v sprednjem ozemlju. — Mackensenova armada: V gorovju severozapadno Focsan* se je izjalovil ruski sunek pri Muncelulu. Pri nekem lastnem sunku smo naprav iii ujetnike. Macedonska fronta. — Zapadno Prespamskega jezera uspešne nemške, vzhol o »loisan^^ega jezera bolgarske poiz\edovalne akcije. BEROLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan, 6, septembra 1917, zvečer. Severovzhodno Vperna in pri Lensu so se i/jalo\ili močni angleški delni napadi. Pri Verdimu traja t«?povski boi dalje. — Na vzhodu je naša konjenica • r^'a ruske zadnie oddefke pri Novem Kaipenu jugozapadno Nitave (70 km vzhodno Rige). Prvi generalni Hvart'.rmoister; pi. f.odendorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 5. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedcnska fronta: Bojno delovanje je na \sej ironti ponehalo; le od časa do časa slaboten topovski o^enj na razum točkah fronte. Pri Rastanih severno Bi-tolja smo odbili francoski poizvedovalni oddelek z ročnimi granatami. Na vznožjih Krušne planine, pri Dovatepe, poizvedovalne akcije, ugodne za nas. — Romunska fre-nta: Sovražno obstreljevanje Tulceje. Pri Isaceji pehotni in topovski ogenj. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijanske poročilo. 5. septembra. — Včeraj so biLi na Julijski fronti zopet srditi boji. Na Banjšici smo z osvojitvijo neke važne postojanke jugozapadno Okroglega, severovzhodno Gorice, pridobili na prostoru. Tekom včerajšnje bitke smo ujeli 86 oficinev in 1602 moža, ki so pripadali zelo različnim polkom. Na Krasu jc p<75lal sovražnik po zelo srditem bombardiranju svoje pehotne mase v boj proti postojankam od Kostanjev:ce dn -fm. V severnem odseku, med Kostanjevico in Koritom, je bil napad po menjajoči se sreči odbit. V središču, ined Selom in Koritom, so naše čete krepko vzdržale sedem divjih navalov in obdržale vse postojanke. Na jugu, med Brestovico in morjem, se je sovražniku med točko 146 severno Flondarja in železniško galerijo severovzhodno Lokve vasi, kjer smo se začasno umaknili iz nekaterih sprednjih jar ne 3. t. m. so naše čete izpraznile Rigo, potem ko so razstrelile utrebe v Dunamunde in mostove čez Dvino. Sedaj se umikajo v severovzhodni smeri ob obali. Nemci so zopet razširili svoj uspeh in sicer na severu ob cesti Waldcnrode—Pskov, v severovzhodni smeri pa proti Kranzenu, ivu»u iii tCaii Lider-Lciubuf t£. » smeri Dunamunde živahen topovski cgenj. — Romunska fronta: Pri Cernovicah, južno vasi Slobodje. so bili napadi sovražnika odbiti z izgubami zanj. Na ostali fronti praske. _____ DOGODKI NA MORJU. BliROLIN, 5. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Severnem morju so potopili naši podvodniki zopet 30.000 ton. LONDON, 5. (Kor.) SovTažen pod vodnik se je pojavil včeraj, ob 6'45 zvečer, na višini Scarborougha in je oddal do 30 strelov, katerih polovica je udarila na suho. Tri osebe so bile ubite, 5 ranjenih. Stvarna škoda je neznatna. HEROL1N, 5. (Kor.) Naši metalci bomb so v noči od 2. na 3. t. m. zmetali na železniške in pristaniške naprave v Dun-kirehnu 1500 kg bomb. O učinku so pričali veliki požari in eksplozije. V sledeči noči je bilo zmetanih na Calais 6500 kg razstrelilnih snovi. Požar, ki je nastal, je bilo videti še več ur. Drugo letalsko brodom j J ie zmetalo na verdunsko bo.iuo fronto 15.000 kg razstrelil__ PAŠIĆ V RIMU. RIM, 5. (Kor.) Srbski ministrski predsednik Pašič je prispel semkaj. Izprememba v ruskem kabinetu. PETROGRAD, 5. (Kor.) Voditelj vojnega ministrstva Sav i okov je bil ob obdrža-nju dosedanjega mesta imenovan na mesto Lebedeva, ki mu je poverjeno organiziranje posebnih prostovoljskih stotnij v notranji Rusiji, za voditelja mornariškega ministrstva. _' Avdijence. DLNAJ, 6. (Kor.) Cesar je poslušal včeraj v dvornem vlaku običajna poročila in sprejel v posebnih avdijencah ogrskega notranjega ministra Ugrona in ministrskega predsednika dr. Seidlerja. Cesar se je včeraj ob 9'30 zvečer \ mil s potovanja] na romunsko fronto v Reicbenau. Odgovoril ni niti besede, in ko je nekoliko trenutkov zastonj razmišljal o vzroku takega zdravnikovega vedenja, je počasi odšel proti vratom. — Ali že odhajaš, ColaTd? — }e vprašal Maurice, ki se je komaj vzdTžal nehotične kretnje, s katero ie hotel zadržati starca. — Da, — je je odgovoril žalostno hišnik, — povedati moram gospodični Pavlini, da v svoji nesreči nima nikogar, ki bi jo branil, kot edino le svojega siarega služabnika. Po teh besedah je Colard. počasi odšel po stopnjicah navzdol, še vedno upajoč, da ga pokliče Maurice nazaj k sebi. Ko ie prišel v pritličje, je počakal še trenutek, ali ne bi morda zaslišal svojega imena odzgor. Toda namesto pričakovanega klica je zaslišal glas nezvestega . »1 a urica, ki je pel veselo pesmico. Ko je zaslišal petje, je Colard vztrepe- tai v globoki bolesti in je rhtč zainrmral sam zase: — Zakaj neki ne ljubi več moje dobre, nesrečne Pavline? Coiard je pač preje moral povedati Pavlini, kam namerava iti kajti ko se je vrnil, mu je že pritekla naproti in ga vprašala s strahom: — Torej? — Doktor Gardie se še ni vrnil s potovanja, — je odgovoril Colard, ki se ni upal povedati Pavlini, da oni, katerega ljubi, ne misli več nanjo. Tisti trenutek, ko ji je odgovoril to, pa se je Pavlina, ničesar sluteč, obrnila proti oknu in je tam doli na koncu vrta zagledala zdravnika, ki je pravkar stopil v paviljon gospe Brichetove. — Zakaj mi neki noče Colard povedati resnice? — se je vpraševala s težkim srcem. Ko pa ;e opazila žalostni obraz svojega starega prijatelja, ni mogla več dvomiti o njegovi odkritosrčnosti in je Jugoslovani in teh?. »Venkov z dne 28. avgusta prinaša izpod peresa poslanca Sedlaka članek: »My a Slovinci«, iz katerega posnemamo med drugim: »V zadnjem času pišejo naši listi in bratsko jugoslovansko časopisje o naših skupnih odnošajih, predvsem o. programa-tičnih deklaracijah z dne 30. majnika. Proglas -Češkega Svuza* tunelji brezdvom-no na narodne.n načelu, istotako proglas Jugoslovanskega kluba. Toda mi se sklicujemo tudi na svoje historično državno pravo. Tega pri Jugoslovanih radi tega ni, ker niso bili ža;tbog Jugoslovani nikdar združeni na podlagi enega in lastnega državnega prava. Toda to jih ne ovira, da bi ne zahtevali združenja vseh Jugoslovanov Avstro-Ogrske na podlagi narodnostnega načela, kakor tudi nas ne ovira, da bi tudi mi stremili na podlagi istega načela po združitvi s češko-slo-vaškim plemenom. Naše simpatije do jugoslovanskih bratov so globoko ukoreninjene tudi zgodovinsko v skoraj enaki kruti usodi. Cehi imamo svojo Golgoto, toda Jugoslovani so bili najnesrečnejši izmed vseh slovanskih narodov. Skoraj vsi so zdihovali pod težkim jarmom Turkov in Italijanov, b;r so razdeljeni in so šc sedaj na mnogo iv znatnih delov, ki so jim onemogočali vsako medsebojno združitev. Od vseji strani so imeie nanje različna narodnosti svoj škodljivi vpliv: Madjari, Nemci, Turki, Grki in Italijani — in so jih deloma po-madjarili, ponemčili. poturčili, pogrčili in poitalijunčili. Toda. kakor mi, so se tudi oni brez tuje pomoči, brez k: ^e opore od kjerkoli, sami od sebe, s svo" lasL-io energijo, s svojim lastnim delo:'i v neprestanem boju s sovražniki probudili in dvig-i.ili in so se povzpeli z obširno ljudsko izobrazbo nad vse svoje tlačitelje. To skupno trpljenje, nas obeh v stoletjih pridobljeno izpoznanje, kdo in kje so naši sovražniki, to je pravi in gotovi temelj naše enotne obrambe, ki jo, ako Bog da od sedanjega le ou čas a do iasa t!yy t-nega nastopa položimo na trdne>ši temelj nerazdružne spojitve. Trnjeva je bila naša pot, še vedno nas čakajo tuintu.ni ovire, toda razumno in mirno s stalno mislijo na to, kaj nas čaka, če bi se razšli, odstranimo vse ovire in ni treba se nam ničesar bati. Ovire so samo radi tega na svetu, da bi jih z delom, duhom in vztrajnostjo odstranjevali. Ni treba se nam ničesar bati, če se bomo tega zavedali, da je le v edinosti sila, s katero bomo kos vsem navalom. Ne vemo, kaj nam prinese najbližja bodočnost. Toda to vemo gotovo, da bodo vse nenemške narodnosti korakale združeno proti vsaki notranji in zunanji nevarnosti in da si zagotovimo svoj narodni obstoj in razvoj na podlagi boljših življen-skih predpogojev, nego so bili dosedaj. Da -nc bomo primoran! več prenašati nadvlade drugih narodnosti, ampak da bomo vladali sami sebe na temelru enakopravnosti in demokratičnih načel, katera si bomo sami c-oločali.« »Slovenec« pripominja: »Jugoslovani pozdravljamo ta gals češke agrarne stranke To je naiboljši dokaz svetu, da med nami in Čehi ni in ne sme biti nobenega nesoglasja. Ravno nasprotno! Časi so resni in tesnejša prijateljska vez nas mora družiti. Skupno se moramo bojevati roko v roki, ramo ob rami v našem notranjem življenju, če hočemo doseči svoje pravice.«____ BcsunsHo vprašanje o držtnra zfcoru. (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 4. sept. Danes ob 4. pop. je pričela seja begunskega odseka. Udeležba nienda polnoštc-vilna. Begunski zakon, ki ga je sprejela poslanska zbornica v seji 12. julija, ni bil mislila, da ga Maurice ni hotel sprejeti pod pretvezo, da jc odpotoval. In sedaj je radovednost ljubeče žene prvikrat zapeljala Pavlino v laž. — Grem k Avrori, da pogledam, kako se počuti danes. — je rekla. — V paviljonu najdete gospoda de Ba-dierea, ki je po kratkem posetu pri vašem očetu odšel h gospe Brichetovi, — je odgovoril Colard. „ Pavlina se je tem lažje vdala izkusnja-vi. da bi videla Maurica, ker je vedela, da bosta navzoča gospod de Badičre in Avro-ra. Da bi se bila sešla sama, bi se ne bila upala, toda sedaj, ko ie vedela, da bosta prisotna tudi ona dva. se ni upirala svoji srčni želji, da bi se sešla ž njim. Človek bi mislil, da ima ljubezen v resnici peruti in da jih posoja tistim, kateri se daio voditi po njej. Pavlina je namreč naravnost poletela skozi vrt in je prav tako hitro stopila v paviljon, ne da bi bila kaj videla ali slišala. odobren v gosposki zbornici, in sicer v glavnem zastran § 9., ki >e mu je upirala ves čas tudi vlada in ki določa, da se mora beguncem, ki iz kakoršnegakoli vzroka doslej ie niso dobivali podpore, naknadno izplačati to podporo za ves čas nazaj, ko so morali zapustiti svoj dom. — Gosposka zbornica ; a vendar ni hotela, da bi begunci trpeli škodo, ako bi kar odklonila ta xukon, ka}ti bile so baš nastopile počitnice: zato pa je vlada zagotovita, da izvrši vse glavne določbe zakona — na-redbenim potom. In res je izdala dvoje na-redb: i:^. julija št. 45.249 in 6. avgusta št. 50.368, ki so sicer določile podpore po 2 K, pustile pa izpred oči razne važne določbe. Preselitev iz taborišč je takorekoč neizvedljiva. Ta vprašanja so prišla danes v razgovor. V razpravo je posegal tudi poslanec Gostinčar, ki nadomešča odsotnega dra. Kreka, in stavil troje resolucij. Utemeljeval jih je bitstveno tako-le: i. Sklepni begunski zakon zagotavlja svobodo selitve. V odseku se je mnogo govorilo o tem. Izpolnjena je bila končno srčna želja mnogih tisočev beguncev, ki hrepene ven iz taborišč na deželo, kjer bi našli dela in zaslužka in bolj človeškega življenja. Ali, kar jim je dal zakon, jim jemlje birokratizmi aparat. Pol i tisk a oblastva še nimajo novih navodil, ki bi soglašala z novimi določili zakona in olajševala preseljevanje beguncev. Saj so begunci v taboriščih le brezkoristr.i jedci, dočim bi bili na deželi zelo koristni delavci, ki bi s svojim delom redili ne le sche, marveč bi 'cdniki še za mnogo drugih. . o starih navo ' ;h je politiškim oblastveni dano v s vi . ;no odločanje, ali priselitev beguncev v okraj dovoljujejo ali ne dovoljujejo. To se godi z ozirom na ... aprovizacijske težave, kajti (»kraji ne dobivajo nakazila na živež za nove došlece. — Navadnemu človeškemu razumu je jasno, da begunec mora dobivati vsak dan svoj kruh in da mora biti državi pač vseeno, ali ga poje v taborišču, ali zunaj na kmetih kot koristen delavec med ljudstvom. Zato stavlja predlog: Vlada se poživlja, da razpošlje poJitiškim ohlastnijam nova navodila o svobodnem preseljevanju beguncev v smislu načrta zakona (Š 3), ki je bil v poslanski zbornici že sprejet, v namen, da morejo begunci kedarkoli zapustiti taborišče in naseliti se na kmetih, kjer bodo dobrodošli za sploš-nokoristna dela. — Nakazilo hrane v take občine mora soglašati s prirastkom beguncev. Takozvane aprovizacijske težave ne smejo delati določb o svobodnem preseljevanju beguncev — iluzorlčne. II. Od vseh strani prihajajo pritožbe, da begunci še do danes niso mogli priti do podpor. Mnogi ne vedo, kam se jim je obrniti. Tisti, ki vedo, se z uradi ne morejo sporazumeti in gospodje uradniki se zelo malo potrudijo, da bi šli ubogim ljudem na roko. Dogaja šc, da zahtevajo od beguncev nemški pisane prošnje. Ko jih po velikem trudu prineso, jim niso prav napravljene. Zato stavlia predlog: Vlada se pozivlje, da pouči politiške oblasti kot zglaševalnlce /a begunce, n?j osebna priglaševanja brez odloga sprejemajo na zapisnik in da takoj ukrenejo potrebno, da se begunske podpore izplačajo brez sleherne zamude. Pismena priglaše-, nja. ki bi se zdela oblasivoni pomanjklji-i va, se morajo uradoma takoj izpopolniti, ! da se izplačevanje podpore zaradi tega ne zakasni po nepotrebnem. Učiteljstvu, ki živi brez posebnega zaslužka v zaledju, se mora tudi izplačevati begunska podpora. lil. Oduierjevanje vojaškega vzdr/evul-rtega prispevka beguncem se vrši :ia način, ki ne odgovarja duhu zafkona in volji zakonodajstva. Odmerja se namreč beguncem le po K 1*60. pa naj živo kjerkoli, n. pr. na Dunaju, kjer znaša prispevek 2 K, ali v Gradcu. Trstu itd., kjer je K 1 '80. Tako ravnanje utemeljujejo z besedilom § 3. istega zakona, ki pravi, da znaša vzdrževalni prispevek po K 2, 1'bO ali 1'60 v tisti meri, ki jim jo daje pravica do te podpore gledć na takratno njihovo redno bivališče (»je nach dem sie zur Zeit der Entstebung ihres Ausproches ihren or-dentlichen \Vohnsitz liatien«). To določilo je bilo sprejeto v zakon pač le zategadelj, da bi se onemogočila morebitna zloraba. Cele rodbine n. pr. tik dunajske meje bi se preselile malce sem čez mejo. da bi dobivale i>o 2 K mesto K i '60. — Toda za begunce tako določilo ne sme veljati. Saj eni niti ne morejo bivati na svojem rednem bivališču, kakor bi to zelo radi, — oni so morali iz svoje domačije bežati, ne da bi navadno rešili kaj več nego golo življenje; med tem je uničen ves njihov iinetek. Ako so pa vsled prijateljskih ali sorodniških zvez našli na Dunaju ali v Gradcu itd. bivališče, tedaj jim pritiče vzdrževalni prispevek, ki je določen za Dunaj ali Gradec! Oni morajo živeti tukaj — kjer jc vsled dražjih življenjskih razmer prispevek tudi višje odmerjen, nego ob soški fronti. V taboriščih jc tudi na stotine beguncev, ki so doma :*e dobivali to, po njihovem begu iz domovine pa t e več. Ljudje niso vedeli, kani se jim je obračati za pomoč. Stran II. „EDINOST- Štev. 218. v irstu, aoe /. septemora i»w. Nikdo jih nI mogei obiskati, kajti begunska taborišča so tako skrbno zastražena, da jih nc more obiskati ne kak njihov žu- p?.r« in ne poslanec, da bi cul njihove pritožbe in jim pomagaL Tu skrivnostarenje Jc strašno, je neverjetno, je nečuvena odredba avstrijske birokracije. Odkod ima toliko pravice za tako omejevanje osebne svt^bode? Ali mnogi begunci so zda} poučeni, do Jim gre podpora za ves Čas, in prihajajo do poslancev, proseči pomoči. Zato predlagam. naj odsek sklene: Vlada se pozivlje, da pouči komisije za odmerjanje vojaških vzdrževalnih prispevkov, da jih je odmerjati beguncem po vsakečasnem njihovem bivališču in ne po njihovem prvotnem bivališču. — R. pr. Dunaju po 2 K, v Gradcu po K 1*80, ne pa K T60, k c kor da prebivajo še vedno ob soški bojni črti, odkoder so jih bojni dogodki pregnali. — Beguncem, ki so doma že dobivali te prispevke in se je izplačevanje v sled bega iz domovine pretrgalo, se morajo izplačati vsi zastanki. Končno je predlagal še četrto resolucijo. ki zahteva do zneska dvojne begunske podpore izredno podporo za tiste begunske dijake, ki se morajo šolali po mestnih sredniih šolah. — Taki dijaki stanejo danes do 2000 K, katerih troškov begunske rodbine ne zmorejo. Kaj sklene odsek, bom mogel sporočiti »Če je Seidler tudi ob namenu, da pozove le strokovnjake v svoj kabinet, jemal obzir na narodnostno sestavo Avstrije (pozvavši v kabinet po enega Jugoslovana in rajinca), bi bil moral brez ozira na zavzeta parlamentarna stališča pozvati tudi dva, ali vsaj enega češkega ministra v svoj kabinet. Kakor je našel nepolitičnega južnega Slovana in Ukrajinca, bi bil razkril tudi čeških strokovnjakov med sekcijskimi načelniki in vseučiliškimi profesorji, ki ne bi bili motili nepolitičnega in neparlamentaričnega značaja njegovega kabineta«. — To je pač vse kaj drugega — da, je naravnost nasprotno temu, kar trdi g. minister Prašek. Podobno sodi tudi socijalnodeinokratično »Pravo Udu«, čeprav ne govori tako naravnost o dejstvu, da ni v kabinetu nobenega Ceiia: »Kadi zgodovinske odgovornosti moremo le konstatirati, da nismo bili nikoli pristaši pasivnosti v vprašanju notranjepolitičnega razpravljanja ustavnih vprašanj, in zato ne pade na nas odgovornost, če se pokaže, da češka politika ni zadostno izkoristila prilike, ki se jc nudila v tem času, ko hoče nemški nacijonaHzem rešit? ta problem!« — Drugi listi — agrarni »Venkov« in svobodomiselni »Narodni Listy« — se oglašajo, da glasom programa Seidlerjc-vega ostane kurz isti, a tudi češko stališče ostane neJzpremenjeno, kakor je izraženo i v deklaraciji. — Ker pa se je minister pač šele jutri. Vsekakor je bilo potrebno. Prašek tudi prav žaijivo obregnil ob Ju- spraviti te reči v begunski odsek, ki mori od pomoči, ako hoče. Ne dvomimo o dobri volji. Zato upam, da bodo ta pereča vprašanja ugodno rešena. Ešar.ne politične vesti. goslovane — češ, da so se le sedaj z vsto pom Žolgarja v kabinet pokazale svojo barvo, kar bi pomenjalo neiskrenost napram Cehom, podajemo na drugem mestu znameniti članek, ki ga je priobčil agrarni »Venkov« o razmerju med Cehi in Jugoslovani, kjer se izjavlja za najtesneje za-Kako se strinja to? V dunajski »Infor- ,VeznKtvo. ker ni med nam: nobenih mat ion- se večkrat oglaša neki >jugoslo-1 resničnih diferenc!! Agrarec pa je menda vanski* politik«, da poučuje nemško jav-; tUii\ _ prašek! nost o dogodkih na našem jugu in o se-. Dr ^ramsf- _ predsednik češkega Na-dimji jugoslovanski politiki. Poučuje — ; r0dncga sveta. Kakor sc zatrjuje v praških da Bog pomagaj! Nedavno je skušal jprav| pomičnih krogih, bo na mesto odstopi vše-grjr V >! n jiti m denuncirati naso politiko j ga prcjsecinika češkega Narodnega sveta, In politike, predstavljajoč le Franke, Ra-1 jviatuša, izvoljen za predsednika dr. diče. Arnautiće, Šnsteršiče kot edino re s::: _ :as; »pr kc našega naroda na jugu i o. |ioris viadhnirovlč Stiirmer. Bivši i. ter edine zanesljive tolmače nlski mjr-istrski predsednik Boris Vladi- poizkuse nijrnvit" S t firm fr. ki ie umrl te dni v Pe- 10 (od 8 do 12 predp. m od 2 do 6 pop., Štev. 111—220 dne 1L septembra pri Oskarju Nemec, ul. Francesco d' Assisi 2 (od 8 do 12 predp. in od 2 do 5 pop). 3. Mestni okraj Sv. Jakob: Štev. 441—550 dne 16. septembra pri Rudolfu Signorini, ul. Guardia 9 (od 8 do 12 predp. in od 2 do 6 pop.), 4. Mestni okraj Greta: Stev. 1 do 110 dne 11. septembra pri Rozi Lo-visich, štev. 127 (od 8 do 12 predp. in od 2 do 6 pop.). Domače vesti. ču'stv; va: ja tega naroda. Te poizkuse mirovj£ Stiirmer, ki je umrl te dni v tega i■••.: L. 1872|e stopil v justično min istr-di kot mtsrmmm ialzriiknaj j dejste/. ;yrvo> kjer jC napravil hitro karijjro. Po-sc ie z u < "glasi! z — drugačna zncjc je prestopil v službo politične uprave r.iuziko. M a ciio na zadnjem shoou , -m ^ aazađnie guverner v Jaroslr vm. va j'Jr.; si oz aca k >t i« hi I rrrilc ciir i nec nrve vrste. varenja g. Pašiea v Londonu in Rimu. Scuaj so naši voditelji naenkrat veljavni zasto niki primorskih Slovencev! Kako. *** strinja to? In meJ temi voditelji je sprotmke. stiirmer je d;i ponov van kot ministrski kandidat, a je priš razmeroma pozno do moči. Po padcu Gore rrnik i na februarja 191r> jc bil imenovan za njegovega naslednika. Ko je kmalu anji minister Sazo- mer kot ministrski !j za vnanje stvari. Znaki blstrenfc* pojmov. Želeli bi — iskreno želeli, — da bi gospodje, ki so lancirali tisto »izjavo« proti našemu listu, pazno prečitali včeraj na tem mestu omenjeni članek g. kanonika A. Ka'ana v »Vzajemnosti«, glasilu slovenske duhovščine. UverjeJii smo, da morajo izprevideti, kako so grešili proti naukom, ki jih daje tako ugieden duhovnik. Kdor se ne daje voditi le od neizkorenljive antipatije, ali strankarske prenapetosti, kdor je, z eno besedo, sposoben za pravično in objektivno presojanje, mora prizriati našemu listu, da se sedaj pošteno trupi za pošteiio slovensko stvar, da se v te!i velikih časi-h velikih odločitev skrbno izogiblje vsemu, kar bi moglo škodovati edinstvenemu nastopanju vseh delov naroda za srečnejo bodočnost. A gospod Kalan uči v svojem članku v »Vzajemnosti«, da dobro treba sprejeti in podpirati, pa prišlo od kogar si bodi, torej (v našem slučaju) tudi od — »Edinosti«! In posebno naj si gospodje vzamejo k srcu besedo g. Kalana, kjer pravi, da le resnično nerazsodna masa se daje slepiti — razsodni ljudje pa da imajo oči, da morejo presojati* kaj Je dobro in kaj ni! Primorski begunci, ki so brez sredstev in ki bi sc radi povrnili v domači kraj, oziroma bi se hoteli preseliti v kako drugo občino — seveda ako imajo že tozadevno dovoljenje oblasti — se ponovno opozarjajo, da imaio pravico do brezplačne vožnje in do brezplačnega prevoza svoje prtljage po c. Kt. državnih železnicah, j Vse v to svrho potrebne dokumente si mo-i rejo preskrbeti pri pomožnem odboru za primorske begunce v Welsu, August Gol-lerichstrasse št. 31. — Nadalina pojasnila v teh zadevah daje ob uradnih urah mestni ana.rafični urad v ulici Sani ti št. 25, vrata r>3. Učiteijstvo sežanskega ofcraja se je včeraj 0. sept. ob 11 dop. predstavilo v odposlanstvu c. kr. namestniku. Deputacijo, ki jo je vodil državni poslanec g. dr. Ry-bar, je g. namestnik prijazno sprejel in obljubil svojo pomoč v dosego draginjske doklade, novdarjaje, da učiteljstvo, delujoče neposredno za strelskimi jarki to tudi docela zaslužuje. Spomenico priobčimo posebej. Rikreatoriji kd. Prejeli smo: V včeraj- šnji »Edinosti« prinašate notico, zadeva- za vnanje srvan vzgoJevališCa ^ ka,kor jim vojne stranke somu ze od početka ' x t nnviio- »rikreatoriie« V notici ie •• R i; i^f^n^f ^-Jskrajno nasprotovale. Zlasti kadeti .so K« te na shodu. k» ga isti j jug osi vanssi pwi . vol.:ic1ji niso pra- |n roneverjanic. Novembra 1916 je bil vi zastopnici naroda m tolmači njegovega Stiirmer nepričakovano odstavljen in imc-a. jutri pa so manifestacije, ki jih novan 7a njegovega naslednika Trepov. I t \ f ditvl;! — slovesne manifesta-| g.j je takrat težko bolan. Po izbruhu cite naroda za državno pripadnost k Av- j rcvo|uciie ie bil skupno s člani kabineta ni !! ! . s revolucionarji, destruktiv- jrci)(yv in 7 drugimi pristaši starega rezini hujskači, pačitelji javnega mrajij ma ^^ - -Cv .triiugalni elementi, jutri pa lojalni, pa-;' "" poudarjano, da mestna občina trosi za ta vzgojevališča znatne svote. Mi radi priznavamo, da so vzgojevališča zelo potrebna; žal pa, da je mestna uprava popolnoma prezrla tržaški slovenski živelj, ker je občevanje v vzgajališčih laiko, oziroma nemško! Nas, ki stanujemo v pred-mestjiii, boli srce ko moramo gledati-, kako tr • ni politiki! Kako se strinja A zakaj — od kod ta razlika v in c J danes ir jutri? Z;ikaj prej stremljenj n z drugmu pristasi s.tarega rez - slt>venska mladina vzgaja v tujem du-, v icco. Ra d i njegovih dozdevnih h k bi ^Zma morala skrbeti za slov««, j po posebnem miru je bila vlo- < , t . kakar skrbi za to;, i žena proti njemu ovadba radi veleizdaje, sodha.i a do razpraVr ni prišlo. Radi težke bo- rc\ Olu- i____; • _ u:l Cti.r.n.ir r*r/-i.ti triBnk i kUVCiji ske dečke ravno tako, kakor skrbi za laške I Mi moramo ravno tako plačevati svoj del stroškov za vzdrževanje vzga- V . , , VoJ n .di a eirn OenT t pr^ivel ^ ^kor ga plačujejo Italijani Zakaj Lovo? i e v tem. da obsojajo in so * VP Fe r^!ni l(>rc? vladni koilL ukren1l1 P°tre*no- £a vc d o o nesrečno politiko avstrij- ^ ^ ^ h >i'V io^eu oJ'sve.a tudi naša mladina uživala v svojem leskih vlad. tisto protislovansko vnanjo in 1 tžradiujpopoinofna ločen od sve,a.--jziklI vdobnosti, ki jih uživa o drugi so- norr :> j^litiko. ki je dovedla do seda- Anv#%iiiTldickfi CtVAri. I meščani?! Skrajni Cas bi bil, da se nelia ni; dcigou\ov in do tega. da morajo na Vi: MDrOV»X««»K» poitaUiančevanJem -- pa -bilo tudi v vt diteiji prirejati sedaj »slovesne mam-: GOVEJE MtSO. »vzgajališčih! Slovenci imamo tu ena^e fe • ;ije« — tisto politiko, ki je ustvarjaj julrj, v soboto, 8. t. m., se bo prodajalo dolžnost! s sosedi —.čem" sc nam ne da-di-va. zun v nesrečo narodov, ki morajo, goveje meso na izkaznico za živila l»i proti jejo tudi enake pravice.'! ^lov. oce. ^ al krvave;i v obrambo države, tisto izročitvi izkaznic št. 7. serije a. J), c. d, in; Sprejemni izpit na c. kr. državni obrtni . _ _ moglo i šoli v Trstu. Sprejemni izpit na višji obrtni uc skozi Jtsetietja same skrbcie za to, da c:, uj Commcrciale 3, Cadorini. ul. nad-; sitelj: za stavbno strokovno šolo se mo-s > sc o razmerah na slovanskem jugu ino- j vojvode Josipa 11. Stanisla\vsky, ul. S. ( rajo predstaviti v ravnateljstvu šole na 10. narhije širile v tujini povsem krive m iz-; Spiridioce 10. CavaUicii, ul. Poste 3. Bor-! septembra od 9—12 dopoldne m oni za rrcvržene domneve. \ s-w ozemlje ob i -no|o. ul. Lazzaretto vecchio 52. Rivolt.1 mehanično-tehnični oddelek na 12. sep-v adali vstrajno le na uslug ssiiniliana 8, Vattovatz, ul. (iiusti-1 tembra od 9—12 dopoldne. S seboj je pri- ne; r. Zadntiv, F. Giambatista \ico 7, Inestl zadnjo šolsko spričevalo. — Kasneja R< cclielli, P. Piccola 2 (za magistratom), j vpisovanja se ne upoštevajo. — Pouk na Ri dcl'a. ul. Beccherie 11, Fabbro. ul. Ma- višji obrtni šoli, kakor tudi na strokovnih r Terezije A.\ Sim. ;icua, uL dellc Lcgna; šolah za kamnoseke, mizarj-e in dekoracii-4 Fintcr, ui. Farneto 9, Folacco, ul. Tor-1 ske slikarje se prične v pondeljek, dne 17. re:i:e Zaiutta, ul. Farne t to 3S, Momig, j septembra, ob zjutraj. — Vpisovanje za ul. Acq edoito 15, (lodigna, ti. tiiulia 24.. učc:icc strokovnih šol se vrši v petek, dne \ uticva, i anazzin. ul. Senci nta.t: Z*. Fozzi,! misarijata št. V. so doznali, da se v hi^i l;: . ,a;i-v. ustvarjali so. prave Poteiuki-i -ve vasi itaiiiansko-r.arodnega posest-iic^a stanja in so državnim potom prisj>e-vali h krivemu nauku o italijanski kulturi i in italijanskem značaju teh ozemelj.« — j Fred pa' dnevi je tjugoskvanski politik < i soja!, danes pa blagoslovIja te naše vo-diielje in podelja sankcijo vzrokom nji-lio-vL>ia revolucijonarstva . Ka'^o se strinjalo? Forrej je sam razširjal krive trditve o Imrosiovanski politiki, sedaj pa sani < b- popoldne. K vpisovanju morajo spremljati otroke stariši, ali njih namestniki. Za vpis v I. razred je posebno potrebno spričevalo cepljenja; krstni list prinesejo pa le oni, ki niso krščeni v Skednju. Za otroke torej, ki so krščeni v škedenjski cerkvi, ni potreba krstnega lista. Vs-: drugi učenci pa, ki so že hodili v šolo, pridejo k vpisovanju s zadnjim šolskim spričevalom. — Opozarja se ponovno, da letos morajo priti stariši ali njih namestniki k vpisovanju tudi s tistimi otroki, ki so že hodili v šolo. da dajo vodstvu potrebne podatke. — Šolsko leto se prične dne 17. t. m. Šolska kosila v Škednhi. Učenci, ki niso še vpisani za šolska kosila bodisi tisti za I. razred, kakor tudi oni drugih razredov. sc bodo vpisovali v šoli dne 11., 12. in 13. t. m., od .2 do 5 pop3icfne. njr.mi. ki je v vsaki dobi drugačno, ie najti Trkajmo, da se nam odpre! Iz Kol on je. V juniju t. 1. smo objaA'ili v »Edinosti«, da so dobili otroci otroškega vrtca CMD v Kolonji izpričevali c cepljenju kožic s popolnoma poitalijančenimi imeni, čeprav je imel dotični zdravnik pravilno pisani imenik pre-d seboj. Otroška vrtnarica je vrnila izpričevala zdravniku, a ta ni hotel popraviti imen, češ: »kaj uganjate politiko!« A gca. otroška vrtnarica se je pritožila na c. kr. nam-estništveiio svetništvo in zdaj v septembru je bila stvar rešena in na izpričevalih so pravilno pisana im-o na. — Povemo to, -da bi šli drugi v enakih slučajih isto pot — čeprav, za božjo voljo — kaj bomo vedno tako tam zadaj, da bo treba beračiti za vsako Črko naših imen?! Slovenska trgovska šola v Trstu. Šolsko leto 1917/18 se prične dne 17. septembra z vpisovanjem učencev in učenk. Vpisovalo se bo dne 17. in 18. od 9—11 dop. in od 3—5 pop. Učencem se je zgiasiti v spremstvu starfev oziroma njih namestnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno; dovoljenje. Na novo vstopajoči učenci: morajo prinesti s seboj rojstni list. zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh. Onim, ki zadnje leto niso obiskovali šole, je prinesti vrhutega nrav-nostno spričevalo, izdano od županstva ali policije. Vsi učenci plačajo pri vstopu pri- j spevek za učila v znesku 4 K, na novo vstopajoči vrhutega 5 K vpisnine. Sprejemni in ponavljalni izpiti se vršijo dne 19. in 20. septembra od 8 ure zjutraj naprej. Dne 21. septembra ob 8 uri zjutraj bo skupna otvoritvena sv. maša v cerkvi sv. Antona. Reden pouk se prične dne 22. septembra ob 8. uri zjutraj. Soimiia "znaša za I. in II. letnik letno 200 K. za pripravljalni letnik pa 80 K. Revni učenei so lahko oproščeni plačevanja za polovico, četrtino šolnine ali za vso Šolnino, zato pa morajo vložiti tekom prvih šest tednov prošnjo za oprošoenje šolnine, opremljeno z ubožnhn listom, šolnina se plačuje ali v enakih 2 seinestialnih ali 10 mesečnih obrokih. V pripravljalni letnik vstopijo lahko učenci, ki so dopolnili 13. leto in dokažejo z zadnjim šolskim spričevalom, zadostno predizobrazbo. V prvi letnik se sprejmejo vsaj 14 let stari absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol ter pripravljalnih tečajev na trgovskih šolah. Tisti učenci, ki nimajo te predizobrazbe, se morajo podvreči sprejemnemu izpitu, s katerim naj dokažejo, da jim bo mogoče s pridom slediti pouku. V drugi letnik vstopijo lahko absolventi prvega letnika dvorazrednih trgovskih šol; drugim je delati izpit čez učno snoy prvega letnika. Natančnejši podatki o tem izpitu se zvedo pri ravnateljstvu. Absolventje naše šole dobć po dovršenih naukih odiiodno spričevalo, ki nadomešča predpisano učno dobo v kaki trgovski obrti in jim daje pravico po ^ 20, 1. odst. b) brambnega zakona z dne 5. julija 1912, drž. zakonik št. 118. do dveletne vojaške službe, eventuelno z naknadnim dopolnilnim izpitom do enoletnega prostovoljska. Glede pogojev za sprejem učenk x I. letnik dekliške trgovske šole kakor tudi glede denarnih prispevkov, velja isto, kar je zgoraj omiljeno za deško šok>. Učenke se ne oproš&ajo šolnine. S prihodnjim šolskim letom se otvori tudi 11. dekliški letnik. V priprav-liaini letnik se deklice ne sprejemajo. Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu naznanja, da se bo vršil v nedeljo, 9. t. m., ob 6 zvečer, v dvorani »Kon s umnega društva« v Rojanu, nastop članic, moškega in ženskega naraščaja. Ker gre za dobrodelne namene, se pričakuje obilne udeležbe s strani našega občinstva. Svojega očeta in mater išče Marija Rebula, rojena Zavadlal, Trst, Kjadin—Sv. Alojzij št. 787. Oba sta bila pred 11 meseci še v Velikem Dolu na Krasu, odkoder sta po evakuiranju vasi odšla nezna-nokam. Kdor bi vedel kaj o njih, naj javi to na zgoraj navedeni naslov. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne Junake ter za one v okopih. PošUeio naj se v Narodni dcmi- MALI OGLASI. Učiteljica nauči g »voriti nemško secib t!ar'ier.i T. treh liso* Absolvent I-.s. odri četrte gmiua ijc i=k (»umerite -lužbe v ksiki pisarni. Ponudb*? ti a Edinosti pod » ' bs»ol\ e it*. 1 Fotograf Cino Opol, Anton JerkiČ po« nje v svojem ateljeja v Trstu Via delle Poste it 10. 4t»7 Dvonadstropno hiša belo istrsko m žganje, prodaja APOLl ONIO. Amaiia 1(>. l'U "oii £ avni ces i. 5 _ minut od p>"»sf aje Sv. Lucija.-Ptem pa je to politik, ki pisc le za — svojo politiko! Mi pa smo vcJn : in bomo vsikdar govorili lak o. kakor miio na našein shodu: »Klkrito in brezobzirno. <> grehih avstrij-5k;h režimov — pa naj že govore, ali da Prednji cicli s priklado po K 672 kg, zadnji deli s priklado po K 7"b4 kg. • * * Prodaja cglja. V prihodnjih dnevih se bo prodajalo v- revolucionarji, a'>i pa. da prirejamo ogl^e! Pravico do nabave imajo naslednje s!- ..mil maiiiiestacije. Naša politika mu- številke (in sicer rdeče izkaznice). Na n> i> i narodna, jugoslovanska v vsako izkaznico se dobi po 10 kg. Cena c^viaraciie »Jugoslovanskega kiuba«, j jc 50 vin. kg. Izvršena oddara premoga se brez vsakega ozira na to, ali nas kdo zaznamuje s tein. -da se napravi Iukma v hvali, ali pa denuncira! (štev. I izkaznice. 1. Mestni okraj S. Vit: Cehi i« 110\o ministrstvo. Bivši minister Stev. 1—1 lu dne 11. septembra pri Karlu Prašek je Lil na nekem shodu te dni —, Jurissevichu, ulica S. Marco IG (od b do uiua»ka suhu v Mteomu. voostvo yadov>i;jc:i s sedanj 111 Seidlcrjcvim mi- i2 pred. in od 2 do 5 pop). 2. Mestni okraj nc ljudske šole v Skednju naznai : • is t rs tvom /.:•:•>, ker ni v niein — nobe- Novo mesto: Štev. 1—11«» dne .s. septein-1 bodo vpisovanja za novo šolsko ik^i Ceha!! L:;ion pa Ji tak'j-I.:! bra pri Andreju Gamozelu, ulica Geppa dn.h 11., 12. in 13. septembra cd 2 /stopili v neko drugo stanovanje v isti hiš;. Tu pa >e bil uspeh presenetljiv. Našli so S5 kg fižola, 95 kg bele moke, 20 kg sladkorja in jerbas z 268 jajci. Gospodinji (v tem stanovanju stanujete namreč dve družini) ste izjavili, da vse to blago ni njiju last. ampak da jima je je izročila žena nekega železničarja, ki biva v ul. Scor-cola S. Pietro št. 76., v pohrano. Ta poslednja pa )e zopet odločno tajila, da bi bilo najdeno blago njena last, ter je odklonila vsako odgovornost. Niicdo ni torej hotel biti lastnik. Blago so zaplenili m nadaljuje se seveda preiskava. Ljudska šola v Šltednju. Vodstvo mest- naznanja, da leto v septembra cd 2. ao 5. Ji&DRANSifA BANKA Trst, Via Cossa di Risparmio šieu. 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 13,200.000.— Fllijalke: Dunaj Tegethofstrrsse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vlogt na knjižice 31 a ° o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, p ome-e itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla«»o ležeče v javnih skladiščih. — Sate deposits. — Prodaja srečk razredne loterje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredi', re nbours krediti. — Borzna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676, J Brzojavi: JADRANSKA. == Uradne ure s od 9 do 1 popoldne — i