pomurski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto XI. — Štev. 50 MURSKA SOBOTA, 17. DEC. 1959 Cena din 10.— S posvetovanja Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o proble matiki socialistične politike na vasi NA POTI SOCIALISTIČNE ORGANIZACIJE KMETIJSTVA Minuli teden je bilo v Ljubljani pod predsedstvom predsednika Glavnega odbora SZDL Slovenije Mihe Marinka dvodnevno posvetovanje o problematiki socialistične politike na vasi v luči IX. plenuma Zveznega odbora SZDL Jugoslavije. »O problematiki socialistične politike na vasi v luči IX. plenuma SZDL Jugoslavije« je poročal predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Jože Ingolič, član Glavnega odbora SZDL Franc Simo aič pa je govoril »O vlogi in nalogah političnih in družbenih organizacij ter njih ovem članstvu na vasi«. V razpravi je sodelovalo 22 udeležence posvetovanja, zaključil pa jo je predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije Boris Kraigher, ki se je dotaknil načetih vprašanj o prihodnjih nalogah v kmetijstvu, zlasti še v letu 1960. Iz poročil in razprav povzemamo vprašanja, ki zadevajo zlasti območje našega okraja. JOŽE INGOLIČ: 0 problematiki socialistične polike na vasi v luči IX. plenuma SZOLJ V začetku svojega referata je Jože Ingolič dejal, da so v Sloveniji zadnja leta dozoreli vri družbeno-politični in ekonomski činitelji, ki silijo k intenzivnejšemu reševanju problemov, da nadalje organizirajo kmetijstvo na podlagi so- ciia«li:stičnih odnosov. Dejal je, da so industrijske kapacitete skoraj enakomerno razvrščeno po Sloveniji, kar pa ustvarja določene specifične pogoje za socialistično preobrazbo kmetijstva. To ima za posledico, da se delavski razred povsod zelo prepleta s kmečkim in nekmečkim prebivalstvom. S tako razmestitvijo pa so urejeni ipogoji za zelo pozitivne vplive za napredek vasi. Tega dejstva pa v Sloveniji doslej nismo dovolj izkoristili v prid hitrejšega socialističnega razvoja kmetijstva. Mnogokrat so prav poldelavci in polkmeti prinašali v mesto negativne vplive. Zaradi razporejenosti industrije ter prepletenosti kmečkega in nekmečkega prebivalstva lahko ugotavljamo, da je skoraj polovica naših de- lavcev povezana s kmetijstvom, precej delavcev pa ima tudi zemljo in se ukvarja z dvojno proizvodnjo hkrati. Nadalje je tov. Ingolič dejal, da smo imeli ob koncu lanskega leta le še okrog 33 odst. kmečkega prebivalstva;, ki živi samo od kmetijstva. Dosedanji uspehi družbenih posestev in kooperacijske proizvodnje dokazujejo, da smo tudi v praksi razbili koncepcijo, ki je omenjala, da lahko v kmetijstvu napredujemo predvsem s pospeševanjem privatnega kmetijstva. Znano je namreč, da nam razdrobljena 'individualna kmetijska proizvodnja nudi izredno omejene možnosti za povečanje proizvodnje in tržnih viškov. Tovariš Ingolič je nato dejal, da je ob sedanji družbeno-ekonom-ski situaciji le malokdo pripravljen nasesti nasvetom nekaterih dobronamernih« ljudi, saj se proti takemu sanjarjenju ne borijo samo naši aktivisti, ampak tudi številni kmečki proizvajalci, ki so se prepričali, da jim vsako vračanje na staro, v končni liniji samo škoduje. Gospodarski razvoj že omogoča znatnejša investicijska sredstva tudi za hitrejši napredek kmetijstva, saj je bilo na socialističnih kmetijskih posestvih v zadnjih treh letih investiranih skoraj 19 milijard dinarjev. Uspehi izdatnejšega investiranja pa so že očitni in se zrcalijo zlasti v vse večjih tržnih presežkih družbenih posestev in organizirane proizvodnje kmetijskih zadrug, ki že marsikje določa jo okvir formiranih cen na nižji ravni. Letos je bil v tem pogledu dosežen večji napredek, ki ga vse bolj občutijo individualna (Nadaljevanje na 2. strani) Seja okrajnega zbora proizvajalcev Združena sredstva za investicije Zbor proizvajalcev pri okrajnem ljudskem odboru je predvčerajšnjim razpravljal o koriščenju sredstev gospodarskih organizacij, o vprašanjih poslovanja bank ter o nekaterih postavkah iz analize zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1958. Na seji zbora proizvajalcev, katere so se udeležili med drugimi tudi predsednik Okrajnega odbora Socialistične zveze Ivan Ros. predsednik OLO Rudi Čačinouič in podpredsednik OLO Joško Slauič, so razpravljali o porabljanju sredstev gospodarskih organizacij. V uvodnem poročilu kot v razpravi je bilo izraženo mnenje, da bo potrebno za nadaljnjo investicijsko izgradnjo zajeti vsa razpoložljiva sredstva tudi v gospodarskih organizacijah. Gospodarske organizacije s področja industrije, obrti, kmetijstva in trgovine so razpolagale ob koncu oktobra z 209 milijoni dinarjev na skladih osnovnih sredstev, s 55 milijoni na skladih skupne uporabe, skupno z amortizacijo in še nekaterimi drugimi skladi pa z 1 milijardo 441 milijoni dinarjev. Za- radi prevelike razdrobljenosti se ta sredstva ne morejo v zadovoljivi meri družbeno koristno porabiti za investicije, ki jih predvideva okrajni perspektivni plan. Večina, predvsem manjših podjetij, lastnih investicijskih sredstev trenutno ne rabi, zato je popolnoma umestno, da jih začasno dajo na razpolago tja, kjer primanjkujejo. S sredstvi letošnjega leta in s sredstvi prihodnjega leta bo tako mogoče sorazmerno hitreje doseči predvidene investicije v posameznih gospodarskih panogah. V razpravi o bančni službi v Pomurju je bilo med drugim poudarjeno, da se je potrebno boriti proti birokraciji v denarnih zavodih, razen tega naj bi bili odnosi med bankami in gospodarskimi organizacijami s strani bank bolj življenjski. Med razpravo je bil naveden podatek, da imajo predvsem zadružne organizacije pri svojem denarnem za- (Nadaljevanje na 2. strani) Občinska konferenca LMS v Murski Soboti V BORBI ZA RAZVOJ socialističnih odnosov V nedeljo je bila v Murski Soboti občinska mladinska konferenca, kateri so poleg delegatov iz vseh aktivov na področju občine prisostvovali Sida Podlesek, sekretarka Okrajnega odbora SZDL, Franjo Šonaja, sekretar Občinskega komiteja ZKS, Karel Lutar, predsednik ObLO, Karel Trplan, član predsedstva CK LMS, Štefan Šeruga, predsednik Okrajnega komiteja LMS in Rudi Horvat, predsednik Občinskega sindikalnega sveta. V poročilih in referatu predsednika občinskega komiteja LMS Franca Čagrana je bilo prikazano delo mladine v soboški občini v preteklem letu in iznesenih več predlogov za nadaljnje delo, kako tudi kritika o delu občinskega komiteja in aktivov po vaseh, šolah in v podjetnih. Predsednik občinskega komiteja je v svojem referatu poudaril, da je nujno vključiti mladino na vasi v proces socialistčne preobrazbe vasi ter dati aktivom mladih zadružnikov mesto, ki jim pripada. Aktivi mladih zadružnikov morajo skupaj s kmetijsko zadrugo uveljaviti načela socialistične preobrazbe vasi ter s spojim delom in uspeli, predvsem pa z intenzivom obdelovanjem zemlje pokazati da ima kmetijstvo svetlo bodočnost v so- cializmu in to zaradi moderne in napredne kmetijske proizvodnje. V bogati in obširni razpravi so delegati in gostje poudarili predvsem naloge mladine v razvoja komune, gospodarstva, kulture in prosvete ter pri sprejemanju nove šolske reforme. Politično-ideološko delo je vedno ni zadovoljivo, kljub temu, da delaje politična mladinska šola in da so bila organizirana različna predavanja. Predvsem je treba temu posvetiti večjo pozornost med vajensko in kmečko mladino, na srednjih šolah pa v politično-ideološko delo vključiti čim širši krog mladincev. Še vedno je problem, kako poživiti delo aktivov mladih zadružnikov in kmetijsko-gospodarskih šol. (Nadaljevanje na 2. strani) Gostje na mladinski konferenci v Murski Soboti Neposredne naluge v kmetijstvu Iz zaključkov zadnjega posvetovanje SZDL Slovenije Na posvetovanju o socialistični politiki na vasi, ki ga je sklicalo predsedstvo Glavnega odbora SZDL Slovenije, so glede na razvoj družbeno-poličnih in ekonomskih pogojev ter velike dosežene uspehe na družbenih posestv.li in v kooperaciji sklenili, da je treba za hitrejši napredek posvetiti pozornost predvsem naslednjim problemom in nalogam. Razvoj proizvajalnih sil našega družbeno-političnega in ekonomskega sistema ne le omogoča, ampak terja hitrejše in doslednejše uveljavljanje naših socialističnih načel tudi za preobrazbo kmetijstva. Organizacije Socialistične zveze morajo kot osnovni nosilec programiranja in planiranja rasti naše socialistične stvarnosti razviti najširšo politično aktivnost za vse uspešnejšo socialistično preobrazbo vasi. Poglobljeno politično delo edino lahko mobilizira vse n3Še delovne ljudi v mestu in na vasi ter razvija njihov interes za še hitrejši in skladnejši razvoj našega socialističnega gospodarstva. Ta pa lahko omogoči večje zadovoljevanje rastočih potreb in višjo življenjsko raven nekmečkega pa tudi kmečkega prebivalstva. Pri razvijanju splošne politične aktivnosti naj organizacije Socialistične zveze pomagajo zlasti ljudskim odborom in njihovim organom. Od njihovega pravilnega dela in usmerjanja je namreč v veliki meri odvisno nadaljnje usposabljanje kmetijskih zadrug in družbenih posestev. Ljudski odbori se morajo čimprej usposobiti za uveljavljanje socialistične politike, politike komune tudi za socialistično graditev na vasi. Pri razvjanju socialistične zavesti zlasti podeželskega prebivalstva lahko zelo pomagajo razna kulturno-prosvetna društva, organizacije Ljudske tehnike, strokovna društva, ljudske univerze itd. Za uspešno opravljanje vseli teh in še mnogih drugih nalog so organizacije SZDL dolžne široko razvili politično delo med delovnimi kmeti, delovnimi kolektivi družbenih posestev in zadrug ter aktivom SZDL. Temeljito naj preštudirajo vse gradivo IX. plenuma SZDL. posebno pa referat tovariša Kardelja. Aktivisti SZDL, zadružni in strokovni delavci bodo na ta način dosegli zaželeno ideološko razgledanost, da bodo laže reševali zamotana vprašanja pri graditvi socializma na našem podeželja. S tem bodo tudi delovnega kmeta vse bolj navajali k aktivnemu političnemu udejstvovanju, da bo tudi v prihodnje prispeval glavni delež k socialistični preobrazbi vasi in graditvi socialistične družbe. Uspehi v nadaljnjem razvoju kmetijstva na višji tehnični in družbeni ravni so v veliki meri odvisni od nadaljn jega razvijanja in utrjevanja dela organov delavskega in družbenega upravljanja na kmetijskih posestvih in v zadrugah. Zato morajo organi Socialistične zveze, sindikati, zbori proizvajalcev in drugi posvetiti posebno pozornost delavskim in zadružnim svetom in njihovim odborom na posestvih in zadrugah. Sistem stimulativnega nagrajevanja kot glavna osnova ekonomske zainteresiranosti delavcev in uslužbencev tako na posestvih kakor v zadrugah moramo še naprej razvijati in izpopolnjevati, da bi sprožili nadaljne pobude delavcev in strokovnih kadrov ter utrjevali perspektivo za razvijanje moderne proizvodnje. Družbena posestva kakor tudi kmetijska proizvodnja zadrug naj v svojem nadaljnjem razvoju pokažejo nadaljnje prednosti ne samo glede visoke proizvodnje, temveč predvsem ekonomske prednosti pred drobno kmečko proizvodnjo. Na osnovi večje produktivnosti dela naj stalno zboljšujejo materialne pogoje delovnih kolektivov, še hitreje morajo razvijati specializirane industrijske načine proizvodnje in organizacije dela. Posestva se tudi v prihodnje ne smejo zapirati sama vase. S svojim vse večjim napredkom morajo utrjevati tudi socialistični vpliv na svojo okolico. Zato naj obravnavajo širše kmetijsko območje, povezujejo svoje delo z delom področnih zadrug in naj čimprej postanejo uspešnejši organizator kooperacijske proizvodnje. Svojo proizvodnjo naj povečujejo tudi na zemljiščih. ki jih lahko kupijo ati vzamejo v zakup od privatnih kmečkih gospodarstev. Pri tem naj kombinirajo tudi zaposlitev njihovih lastnikov. Po odpravi nekmetijskih dejavnosti so se zadruge neprimerno bolj usmerile v samo kmeti:sko proizvodnjo. Majhnim kmetijskim zadrugam zavira nadaljnji razvoj razen nekaterih pomanjkljivosti tudi premajhno kmetijsko območje. Zaradi tega naj ljudski odbori skupaj z zadružnimi vodstvi na osnovi konkretnih analiz proučijo nujnost in možnost združevanja razdrobljenih in šibkih zadrug v večje in teritorialno zaokrožene gospodarske enote. Socialistična kooperacija je v preteklem letu zajela dvakrat toliko površin zemljišč kot prej, ustvarila pa skoraj trikrat toliko tržnih viškov. Na osnovi doseženih uspehov se je tudi v naših razmerah afirmirala in pokazala kot ena najboljših oblik povezovanja družbenih in individualnih interesov lastnikov zemljišč v naporih za socialistično rekonstrukcijo vasi. Prav zato je tudi stalna in osnovna oblika naše socialistične preobrazbe. Zato moramo z vso potrebno pozornostjo skrbeti za njen nadalnji pozitivni razvoj. Ob takem razvijanju kooperacijske proizvodnje torej ne more biti govora o kakršnem koli administrativnem ali političnem pritisku, Odpravljati moramo nadalje vsako šablonsko in formalistično uvajanje kooperacije ter vso težo polagati na njeno družbeno-ekonomsko vsebino in zadovoljivo tehnološko izvedbo. Vse hitrejši splošni gospodarski razvoj, dosledno uveljavljanje našega družbeno-ekonomskega sistema in smotrno razvijanje gospodarske iniciative med drugim povzročalo, da dajejo mnogi kmetje, zlasti pa poldelavci in polkmetje. kmetijskim zadrugam in družbenim posestvom vse več zemlje v zakup. Organizacije Socialistične zveze morajo zlasti skrbeti, da bodo med kmetijskimi organizacijami in lastniki takih zemljišč naslajali taki ekonomski odnosi, ki bodo temeljili izključno na ekonomskih interesih obeli partnerjev, torej na jasnem rentabilnostnem računu. Le na tak način se bomo izognili bodisi izgubi pri kmetijskih organizacijah bodisi mnogim političnim in socialnim problemom ki bi jih nam odprlo vsako drugačno urejevanje tega problema. Vso pozornost morajo naše organizacije posvetili uveljavljanju mladine na posestvih in v zadrugah. Socialistična zveza naj pomaga aktivom Ljudske mladine, da zajamejo vso mladino, da se bo učinkovito uveljavila pri delu posestva ali zadruge in da bo postala najaktivnejši činitelj vsega naprednega življenja na vasi. V okviru splošnega gospodarskega razvoja ustvarja napredek kmetijskih organizacij tudi nove in vse boljše pogoje za vse večje uveljavljanje kmečkih žena kot vsestransko aktivnih graditeljev novega življenja na vasi. Le pravočasna skrb organizacij SZDL lahko zagotovi, da se bodo kmečke žene razvile v aktivne in kvalificirane proizvajalke v celotni kmetiiski proizvodnji. To pa ho tudi najsolidnejši temelj za njihovo uveljavljanje v delavskem in družbenem upravljanju. Velika objektivna zapreka k hitrejšemu razvoju v mnogih kmetijskih zadrugah in posestvih je še vedno nezadostni, oziroma družbeno-politično in strokovno prešibak kader. Zato je ena izmed važnih nalog organizacij SZDL, da vplivajo na izbiro, vzgojo in sploh kadrovsko politiko v kmetijskih organizacijah. Občinski ljudski odbori in krnetijske organizacije morajo s povečanim šolanjem in štipendiranjem omogočiti potreben dotok kadra tudi za odgovorne naloge socialistične graditve vasi. Zato je treba prilagoditi organizacijo šolstva vse večjim potrebam po kmetijskih kadrih. V soboto bo zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Na zasedanje so povabili tudi podpredsednika Izvršnega sveta LS LRS dr. Jožeta Vilfana V soboto bo v Soboti zasedanje obeh zborov okrajnega ljudskega odbora. Na skupni seji obeh zborov bodo razpravljali med drugim o sistemizaciji delovnih mest upravnih organov OLO, o veterinarski službi ter o delu centra za pospeševanje gospodinjstva medtem ko je predvideno za ločene seje sklepanje o predlogu odloka o notranji organizaciji upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, o predlogu odloka o spremembah statuta okraja ter o nekaterih drugih predlogih. Na zasedanje so povabili tudi podpredsednika izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Jožeta Vilfana in sekretarja za občo upravo pri Izvršnem svetu B. Tušeka. Z letne občinske konference LMS v Ljutomeru MLADIMA MAJ POMAGA PRI RAZVOJU KMETIJSTVA V nedeljo, 13. decembra je bila v Ljutomeru občinska konferenca LMS, ki so ji poleg številnih delegatov prisostvovali še sekretarja Okrajnega in Občinskega komiteja ZKS Ivan Ros in Aleksander Pirher, predsednik ObLO Ljutomer Tone Truden, član CK LMS Tone Ferenc, sekretar OK LMS Franc Pucko ter gasilski zastopnik Janez Blagovič. Delegati so kritično ocenili celoletno delo organizacije in po obširni razpravi ugotovili, da je bilo doslej zlasti pomanjkljivo ideološko-politično delo. Za minulo obdobje je predsednik Ob K LMS tov. Silvo Prelog poudaril, da je bilo delo posameznih mladinskih aktivov razmeroma zadovoljivo, premalo pa je bilo ideol-oškopolitičnega in izobraževalnega dela. V občimi je 28 aktivov s 1234 člani. Med njimi je 15 vaških aktivov, štirje delavski ter dva šolska. S svojim delom se zlasti odlikujejo aktivi v Logarovcih, Veržeju, Ljutomeru ter Ključarovcih, zelo slabo pa je delo aktivov v Radoslavcih in Bučkovcih. Ker sta ta dva aktiva na pretežno kmetijskih območjih, je potrebno njuno delo nujno poživiti ter ga uvesti tudi v aktive mladih zadružnikov, kajti prav sedaj, ko pospešeno razvijamo naše kmetijstvo bi močmi medinski aktiva pripomogli k hitrejšemu napredku. Zato se vse bolj kaže potreba, da se mladina seznani s te- meljnimi načeli napredka in razvoja našega kmetijstva. Kot je dejal predsednik v svojem poročilu, pripravlja občinski komite v zimskih mesecih seminarje in predavanja, na katerih se bo mladina obširneje seznanila z nadaljnjim delom. Mladina se zlasti zanima za predavanja, ki obravnavajo pretežno kmetijska vprašanja, kot je kooperacija ter nadaljnji razvoj kmetijstva na sociakisličrnili osnovah. Pri tem pa je potrebna pomoč zlasti političnih organizacij. Zadruge bodo morale v bodoče budneje spremljati delo mladinskih organizacij, zlasti še aktivov mladih zadružnikov, ki bi jim lahko pomagali pri napredku kmetijstva. Doslej je bilo takega povezovanja premalo, ponekod pa se je celo, čutilo neupoštevanje mladine. V poročilu je predsednik omenil neljubo ugotovitev, da se je delovnih akcij udeležilo sorazmerno malo mladincev. Nadalje je še dejal, da bo potrebno urediti odnose do mladincev s kmetijskih šol, ki so na obvezni praksi na kmetijskih posestvih. Delegati so se v razpravi zavzemali zlasti za večje vključevanje mladine v ZK in za večje udejstvovanje v kulturno-prosvetni dejavnosti. Nekatere organizacije se zavzemajo zlasti za ustanovitev folklornih skupin, šahovskih sekcij, pevskih zborov ter strelskih im drugih sekcij. Zlasti pomanjkljivo je delo mlad ime v telesnovzgojni dejavnosti, ki pa bi se lahko razvila tudi na vaseh in to s skromnimi rekviziti, katere so organizacije sposobne nakupiti. Nekatere organizacije pravilno razumejo in usmerjajo svoje delo. ostale pa bodo lahko seznanili z delom ter jim dali smernice za nadaljnje delo na prihodnjih seminarjih, oziroma posvetovanjih. J. S. Sekretarja okrajnega in občinskega komiteja ZKS Jan Ros in Aleksander Pirher na mladinski konferenci v Ljutomeru V borbi za razvoj socialističnih odnosov (Nadaljevanje s 1. strani) Velik korak naprej v preteklem obdobju, z ozirom na pogoje, v katerih dela, je naredila vajenska mladina. Tudi kulturno-prosvetna in športna dejavnost bi bila lahko boljša, vsekakor pa je razveseljiva ugotovitev, da mladina soboške občine iz dneva v dan bolj posega v naše kulturno-prosvetno delo na vasi, v podjetjih, tovarnah in ustanovah. Delegati so razpravljali tudi o delu uslužbenske mladine ter o vzrokih njene pasivizacije pri reševanju različnih problemov. Tudi o gradnji samskih stanovanj bodo morali razmisliti v bodoče odgovorni organi, saj je dvig življenjske ravni mladih delavcev in uslužbencev nujno povezan s tem vprašanjem. Pred kratkim so bili ustanovljeni mladinski aktivi tudi na osemletkah in tem je potrebno nuditi vso pomoč. Vendar pa to ni samo dolžnost ObK LMS, ampak tudi vaških aktivov in vseh množičnih organizacij skupaj s kmetijsko zadrugo in posebno prosvetnih delavcev na teh šolah. Sekretar Občinskega komiteja Franjo Šonaja je v svoji razpravi pohvalili delo mila dime v soboški občini in opozoril na razveseljivo ugotovitev, da je skoraj polovica novo sprejetih članov ZK mladih ljudi. Nadalje je poudaril da mora biti mladina gonilni mehanizem napredka na vasi in prevzemati naioge v organizacijah SZDL. Ko je govoril o delavski mladini, je rekel, da morajo biti podjetja učilnice nove generacije in da je namen vseh tečajev, seminarjev, predavanj in krožkov izgraditev socialističnega človeka. Sida Podlesek, sekretarka OO SZDL, je v svoji razpravi poudarila, da moramo skrbeti, da bodo predavanja in različni seminarji, ki jih prirejamo za mladino, privlačnejši in pri tem uporabljati vse tehnične pripomočke. Prav tako je potrebno pri delu šolske mladine skrbeti za povezanost med različnimi oblikami upravljanja na šolah. Predsednik Obč. T.O Karel Lutar pa je opozoril, da mora mladina upoštevali pri svojem delu pogoje, v katerih živi, in stopnjo gospodarskega razvoja občine. Borba za gospodarski napredek občine je hvaležno področje, na katerem bi mladi ljudje lahko pokazala svoje sposobnosti in želi velike uspehe. Na konferenci so delegati razpravljali tudi o delovnih akcijah in o nalogah, ki čakalo mladino prihodnje leto na lokalni delovni akciji pri gradnji ceste Mačkovci—Šalovci. Delovnih akcij v letošnjem letu se je udeležilo 113 kmečkih fantov im deklet ter delavcev, poleg tega pa je večji del brigadirjev srednješolcev bil ravno tako iz soboške občine. Na konferenci je bil izvoljen tudi novi 25-članski komite. Še naprej bo opravljal dolžnost predsednika ObK LMS dosedanji predsednik Franc Čagram. Karel Sukič OB DNEVU JUGOSLOVANSKE ARMADE 22. decembra je praznik Jugoslovanske ljudske armade. Kakor je bila naša Armada o vojni tesno povezana z našim ljudstvom, tako tudi sedaj v socialistični izgradnji njeni pripadniki požrtvovalno pomagajo povsod, kjer je njihova pomoč najbolj potrebna. Na sliki: pripadniki JLA pri žetvenih delili letos v Vojvodini Na poti socialislične organizacije kmetijstva (Nadaljevanje s 1. strani) kmečka gospodarstva. Nagla modernizacija kmetijskih posestev ter povečani obseg kooperativne proizvodnje z nekaterimi pridelki že pomembno vplivata na trg. Vse to pa povzroča, da sami kmečki proizvajalci vse bolj razmišljajo o nujnosti napredka kmetijstva in naprednejših oblik in vse to iz lastnih interesov. Prvi rezultati torej že v praksi kažejo, da je ekonomski interes neposrednih proizvajalcev v našem sistemu zelo važen faiktor, da ga je mogoče stopnjevati ter da postaja osnovni pospeševalec boja za moderno, na socialističnih odnosih temelječo, kmetijsko proizvodnjo. Nadalje je tov. Ingolič v svojem referatu omenil tudi skrčevanje virov nezaposlene delovne sile, s katero so v stari Jugoslaviji razpolagala neka- tera območja, med njimi tudi Pomurje. Dejal je, da ob spremenjeni sestavi prebivalstva nastopa tudi v teh predelili pomanjkanje delovne sile. Mladina se vse bolj zaposluje izven kmetijstva, na posestvih pa ostajajo starejši ljudje ter večina tiste mladine, ki vidi v večjih osnovnih sredstvih kmetijskih zadrug in posestev osnovo, kakršna lahko pripelje do večje produktivnosti, tako niso več redki primeri, ko zlasti mladi gospodarji dajejo zadrugi zemljo v zakup, da bi si v njenem okviru in z njeno pomočjo ustvarili sodobne kmetijske obrate, ki bodo lahko nudili urejene socialistične delovne pogoje in jim omogočili uresničevanje teženj po višjem življenjskem standardu. S takim razvojem pa bo tudi sam kmečki proiz- vajalec preraščal v delavca in se uveljavljal kot samoupravljalec družbenih proizvodnih sredstev ter v skladu s svojo storilnostjo uresničeval svoje življenjske potrebe. Vse to pa vodil k postopnemu odpravljanju razlik med mestom in vasjo. Ko je orisal rekordne pridelke na družbenih gospodarstvih z nizko lastno ceno, je dejali, da je na osnovi letos razpisanih natečajev vloženih že samo za živinorejo in agromelioracije investicijskih zahtev v višini preko 11 milijard dinarjev, v celoti pa bodo znašali okrog 28 milijard. Razumljivo je, da ne bo mogoče realizirati vseh načrtov, vendar pa ti kažejo, da so delovni kolektivi začeli misliti in razpravljati o možnostih, k jih za nadaljnji napredek omogoča naša socialistična stvarnost. Danes lahko ugotavljamo izredno pozitivno dejstvo, da celo industrijska podjetja s svojimi skladi podpiralo graditev določenih modernih objektov, ki bodo omogočili boljšo preskrbo njihovih kolektivov. Tovariš Ingolič je v svojem referatu nato še omenil čedalje večjo sposobnost zadrug za organizacijo kmetijske proizvodnje ter dejal, da je razvoj in napredek zadruge v največji meri odvisen od velikosti zadruge ter sposobnosti strokovnera kadra, Nadalje je dejal, da se z nadaljnjo modernizacijo socialističnih kmetijskih posestev in proizvodnih procesov v kooperaciji, kakor tudi z ustanavljanjem novih specializiranih farm ob vse večji in kvalitetni proizvodnji rešile hitro tudi problem preskrbe. Ob koncu svojega referata je še tov. Ingolič dejal: »Ob našem sistemu socialistične demokracije, delavskega in družbenega samoupravljanja, našega ekonomskega sistema, katerega del je tudi razvijanje kooperacije, imajo vsi naši ukrepi namen, da se vsi naši delovni ljudje z delovnimi kmeti vred lahko čutijo in napredujejo kot svobodni državljani in aktivni graditelji jugoslovanske socialistične družbe«. * Na posvetovanju je predsednik Glavnega odbora SZDL tovariš Miha Marinko opozoril, da je naloga vseh družbenik činiteljev čimprej usposobiti zadruge, da bodo pripravljene na čedalje večji pritisk zasebnih kmetov, ki ponujajo zemljo družbenim kmetijskim organizaacijam. Primitivni način proizvodnje bo kmalu predrag ter za kmeta nevzdržen, zato bo pritiskal na zadrugo, da bi mu pomagala izboljšati položaj. Kot je nadalje dejal predsednik Miha Marinko, lahko že s primeri dokažemo, kako je moč organizirati socialistično kmetijsko proizvodnjo ter gospodariti bolje kot je mogel zasebni kmet. Nadalje je poudaril, da morajo predvsem občinski ljudski odbori pravilno oceniti položaj ter ugotoviti, katera industrijska podjetja bi lahko del svojih sredstev odstopila tudi za kmetijske investicije, kar bi bilo v njihovem interesu. V obširnih razpravah so sodelovali tudi zastopniki iz Pomurja. Tovariš Štefan Antatič je najprej omenil velike stroške im naporne, ki so bili vloženi za vzgojo zadružnih kadrov ter poudaril, da je treba tem ljudem zagotoviti take pogoje, da ne bodo uhajali iz zadružnih organizacij. Zaradi sistematične vzgoje so sedaj številni člani zadružnih svetov pravi propagatorji socialističnega kmetijstva ter se zanimam za zadrugo in njene sklade. Da pa zaupanje kmetov v zadruge raste, dokazujejo številni primeri, ko kmetje zavestno in prostovoljno odstopajo posestva z gospodarskimi noslopi vred kmetijski zadrugi, člani družine pa se zaposle kot zadružni delavci, oziroma upravljavci. Tov. Antalič je med drugim tudi dejal, da še zadruge žal niso dovolj usposobljene za sprejem zemlje, ki jo kmetje ponujam. Podpredsednik OLO Joško Slavič pa je v razpravi med drugim dejal, da je med najpoglavitnejšimi nalogami kmetijsikih družbenih posestev dokončna izgradnja, intenzifikacij kmetijske proizvodnje pospševanje investicij v živinoreji in obnova vinogradov ter sadovnjakov. Posvetovanje je zaključil predsednik izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije Boris Kraigher, ki se je dotakni1 načetih vprašanj o prihodnjih nalogah, zlasti v prihodnjem letu. V POČASTITEV 40-LETNICE SKOJ IN 17-LETNTCE USAOJ TER DNEVA JLA PR1REJATA KLUB PREKMURSKIH AKADEMIKOV IN OKRAJNI KOMITE LMS V PONEDELJEK 21. DECEMBRA 1959 OB 20. URI V DVORANI KINA »PARK« V MURSKI SOBOTI SVEČANO AKADEMIJO NA KATERI BODO SODELOVALI SLUŠATELJI AKADEMIJE ZA IGRALSKO UMETNOST. AKADEMIJE ZA GLASBENO UMETNOST IN MEŠANI PEVSKI ZBOR MKUD »STEFAN CVETKO« POD VODSTVOM PROF. VLADIMIRA MOČANA. Delovno predsedstvo soboške mladinske konference NAŠ ZUNANJE POLITIČNI VRENJA V PARAGVAJU Po raznih poročilih je več tisoč paragvajskih emigrantov iz Argentine in Brazilije prišlo na ozemlje Paragvaja, hkrati pa je prišlo tudi do notranjih nemirom v nekaterih paragvajskih mestih. Ponekod je prišlo tudi do spopadov med vladnim; enotami in »uporniki«, paragvajski državni radio Asundon, ki skuša zmanjšati pomen upora, prihaja tudi v svojih poročilih do nasprotij. Medtem ko poroča, da se nadaljujejo »operacije čiščenja«, pa po drugi strani govori, ida so morali mob Lizirati še »rezerve« in podvzeti še druge nujne ukrepe. Sploh pa ne poskuša zanikati, da je prišlo do npora. NASA GOSPODARSKA DELEGACIJA Prejšnji teden je jugoslovanska gospodarska delegac ja, k.i jo vodi Miloš Lajovič, opolnomočeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve, odpotovala na obisk v Afganistan, Pakistan in Indijo. Delegacija se bo v omenjenih državah razgovarjala o povečanju trgovine in razširitvi gospodarskega sodelovanja Jugoslavije s temi deželami. DR. KREISKY NOVINARJEM Preteklo soboto je priredila Zveza inozemskih novinarjev na Dunaju kosilo na čast avstrijskemu zunan. ministru dr. Brunu Kreiskemu, Avstrijski zunanji minister je med drugim izjavil, da se je osebno zanimal za pritožb , ki jih imajo predstavniki koroških Slovencev in da na zunanjem ministrstvu te pritožbe proučujejo. Izrazil pa je mnenje, da verjetno ne bo prišlo do spremembe zakona o manjšinskih šolah, ki ga Slovenci ne priznavajo. Kol je dejal, je potrebno najprej ugotoviti, ali se ne bi dalo negativnih posledic tega zakona na kak drug način odstraniti in popraviti. MAKARIOS — PRVI PREDSEDNIK CIPRA Po dokončnih podakih o volitvah na Cipru je dobil nadškof Makarios 1-14 tisoč glasov, drugi kandidat Kleridcs pa 71 tisoč. V ponedeljek zvečer so tako na zelo svečen način proglasil nadškofa Maknriosa za predsednika ciprške republike. Makarios je v svojem nastopnem govoru pozval Ciprčane, naj bodo strpni in prežeti z duhom sodelovanja med Grki in Turki. Združena sredstva za investicije (Nadaljevanje s 1. strani) vodu opravek skoraj vsakdan, kar terja precejšnje materialne stroške. Zbor proizvajalcev v tem pogledu priporoča, da se gospodarske organizacije, ki nimajo banke na sedežu podjetja, poslužujejo v čimvečji meri bančnih akreditivov in tako prenesejo vso poslovanje z gotovino v komunalno banko, ki jim je bliže. V razpravi o zaključnih računih za leto 1938 so odborniki dali nekaj kritičnih pripomb na prispevke in članarine zbornicam in strokovnim združenjem. Ti prispevki so lani znašali 46 milijonov 435 tisoč dinarjev. Odborniki zbora proizvajalcev so med dru- gim navajali, da od zbornic in strokovnih združenj ne dobivajo pričakovane pomoči, zato so predlagali, naj bi se v bodoče odvajisd enak odstotek sredstev od doseženega čistega dohodka gospodarskih organizacij, in ne kot doslej, od skupnega bruto-dohodka. Ugotovitve v zvezi s tem naj bi zbor proizvajalcev pogredoval tudi republiškim organom. Na splošno je analiza za-klj-učnili računov gospodarskih organizacij za lansko leto pokazala. da se je finančno poslovanje v podjetjih v primerjavi z letom 1957 znatno izboljšalo. Nekatere pomanjkljivosti ugotovili 1e še v kmetijskih zadrugah in pri poslovnih zvezah. -jm POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ul. 7, telefo 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1600 din. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 605-70 POMURSKI VESTNIK, 17. DEC. 1959 2 Ob proizvodnih planih za 1960. leto Manj zaposlenih in večja proizvodnja AGROTEHNIKA — SERVIS LJUTOMER BO POVEČALA PROIZVODNJO ZA 42 ODSTOTKOV — V TOVARNI DEŽNIKOV LENDAVA EDINI PROBLEM PROSTORI — ŽICA PROIZVODNJE NE MORE POVEČATI ZARADI POMANJKANJA SUROVIN V mnogih večjih industrijskih in obrtnih podjetjih so že sprejeli delavski sveti proizvodne plane za prihodnje leto. Skoraj povsod predvidevajo nekoliko večjo proizvodnjo, ustvarjena sredstva pa bodo porabili v glavnem za nadaljnje rekonstrukcije. Agrotehnika-servis Ljutomer bo po planu za prihodnje leto povečala proizvodnjo za 62 %. Glede na to bodo uvedli še eno delovno izmeno. Doslej tega niso mogli narediti, ker ni bilo dovolj strokovnega kadra. Poleg tega nameravajo urediti še večjo delavnico, za kar bodo rabili okrog 50 milijonov dinarjev sredstev. Prav tako bo povečala proizvodnjo Tovarna dežnikov Lendava in sicer za 55.000 dežnikov. Vendar je delavski svet podjetja mnenja, da bodo to lahko dosegli, če bodo imeli prihodnje leto obljubljene delovne prostore je nekatere dodatne stroje. V ljutomerski Žici so dosegli letos okrog 130 milijonov dinarjev družbenega brutoprodukta, medtem ko predvideva plan za leto 1960 140 milijonov dinarjev, kar je za 13 milijo- nov manj kot je predvideval letošnji proizvodni plan. Izpad v proizvodnji utemeljujejo predvsem s pomanjkanjem materiala za predelavo. Tudi v opekarnah predvidevajo prihodnje leto nadaljnji porast proizvodnje. V Lendavi bodo naredili 500 tisoč več opeke, podobno v radgonski opekarni. Proizvodnje ne bodo povečevali na podlagi večjega števila zaposlenih, marveč zaradi postopne mehanizacije. V Radgoni bodo leta 1961 zmanjšali število zaposlenih celo za 30 odstotkov, nekaj manj kot letos pa bo zaposlenih v obeh opekarnah že prihodnje leto. Tako so imeli v lendavski opekarni letos zaposlenih povprečno 128 delavcev, plan za prihodnje leto pa predvideva 116 zaposlenih. Glede na priporočilo republiškega, sekretariata za gospodarstvo, da bi naj v pomurskih opekarnah povečali proizvodnjo zidne opeke, v lendavski opekarni menijo, da bi to lahko izvedli le ob manjši investiciji za sušilne prostore. V lendavskem opekarniškem obratu bi se tako povečala proizvodnja že prihodnje leto za 1 milijon 200 tisoč zidakov. Upravni odbor Opekarne Lendava je predlagal proizvodni plan surove opeke 10 milijonov kosov. Zaradi vsakoletnih spomladanskih vremenskih neprilik pa je delavski svet podjetja ta predlog znižal za 400 tisoč kosov opeke. Izmed značilnosti proizvodnih planov za prihodnje leto je ta, da bodo v večini podjetij povečali proizvodnjo, ven- daT ne na račun povečanja zaposlenih. V nekaterih podjetjih, ki so že letos v glavnem izkoristila vse proizvodne kapacitete, bodo povečali proizvodnjo le v manjši meri ali pa bo proizvodnja v letu 1960 na isti ravni, kot letos. Med taka podjetja spada med drugimi Tovarna perila »Murna« Murska Sobota, kjer so letos predelali 3 milijone 200 tisoč metrov blaga. Enako količino predvideva tudi plan za leto 1960. Pač pa bodo prihodnje leto svoje izdelke tudi izvažali Inozemskim trgovcem bodo prodali izdelkov v vrednosti 220 milijonov dinarjev. Na zadnji seji je delavski svet »Planike« v Turnišču analiziral perspektivni plan in dosedanji razvoj podjetja. Razpravljal pa je tudi o razširitvi proizvodnje, kar bi se doseglo s tem, da bij sedanje skladišče, ki je sedaj v tovarni, preselili v M. Soboto, v proste prostore pa bi namestili stroje, pri katerih bi se lahko zaposlilo 25 do 30 ljudi, kar bi bilo velikega pomena, saj je še precej nerešenih prošenj za zaposlitev. Jan Baukart - sedemdesetletnik »Pr1e kak začnen kaj pisati, van moran povedati što prav za praf sen ... Jas sen vüjec Balaž, duma pa sen tan ge majo mlako po vogli poslujeno...« Tako je Jan Baukart pred dobrimi sedmimi leti pričel s svojimi šaljivimi pismom našem listu. Marsikdo, ki je v Prlekiji rojen in je tam živel, ne bi mogel tako tankočutno prisluhniti slikoviti govorici Prlekov, kot je zmogel to on. Prav po prleško veder, dovtipen in šaljiv je bil vedno — in to je tudi danes. Takega poznajo vsi, ki jim je bil Baukart v štiridesetih letih službovanja v Ljutomeru sodelavec v raznih društvih in takega poznajo oni, ki jim je bil o meščanski šoli in kasneje v gimnaziji učitelj slovenskega jezika. Poleg svojega glavnega dela v šoli je bil Baukart zelo aktiven na kulturno-prosvetnem področju. Predvsem mladini so znani nekateri njegovi spisi kot Marko Senjanin in prevodi iz tujih jezikov, med drugimi Knjiga o džungli. Šest angleških povesti itd. Plodno je bilo tudi njegovo sodelovanje v mnogih strokovnih in ostalih revijah. Baukartovo predvojno delo je prekinila okupacija. Po zaporu je bil izgnan na Hrvaš- ko, odkoder je odšel o Ljubljano, kjer se je povezal z OF. Nekaj časa je nato prebil tudi n taborišču Osmiecim. Po osvoboditvi se je vrnil o Ljutomer, kjer ga je čakalo delo: organizacija gimnazije o Ljutomeru in nešteto drugih nalog. Kljub temu, da je bil takrat že tik pred upokojitvijo, se je z vso vnemo posvetil delu. Leta 1952, kmalu za tem, ko je bil upokojen, se je preselil v Maribor, kjer je ustanovil Pionirsko knjižnico, katero uspešno vodi še danes z vso skrbjo in prizadevnostjo. Poleg tega dela v Klubu prosvetnih delavcev, v Pedagoškem društvu. Vzgojni posvetovalnici in v Zvezi kulturnih delavcev. Tako je dohitela Jana Baukarta sedemdesetletnica med kopico nalog in načrtov. Poln mladostne svežine tudi na zunaj ne kaže, da je po Abrahamu preživel že celi dve desetletji. Kljub temu, da se je preselil v Maribor, svojega »Lotmerka« ni pozabil. Če le more, se vrača v prleško metropolo, na katero ga veže nešteto spominov. Našemu jubilantu želimo, da bi še vrsto let uspešno posredoval svoje bogato znanje in izkušnje mlademu rodu! NOVA ŠOLSKA MREŽA V LJUTOMERSKI OBČINI PET OSREDNJIH OSEMLETNIH SOL PRIHODNJE LETO NOVA ŠOLA V STROČJI VASI Tudi v ljutomerski občini uvajajo v šolah reformna načela. Medtem ko so značilni za levi breg Mure majhni in razdrobljeni šolski okoliši, je v ljutomerski občini problem velikih šolskih okolišev. Zabeležili so primere, da so sedemletni šolski otroci prehodili dnevno v šolo in nazaj 8—14 km. V zvezi z uvajanjem nove šolske mreže so se v ljutomerski občini sporazumeli za 5 osrednjih osemletnih šol in sicer v Ljutomeru, v Križevcih, v Bučkovcih in na Razkrižju. Ostale šole so 4—5 razredne in pošiljajo svoje otroke v višje oddelke najbližje osemletke. Zato je svet za šolstvo ustanovil v Stročji vasi petrazredno šolo, za učence Stare ceste in Cezanjevec pa bodo uredili avtobusni prevoz. Po sodbi občinskega sveta za šolstvo bo mogoče v ljutomerski občini zajeti prav vse učence v osemletno šolanje. Tako bodo postopoma odpadli vsi kombinirani oddelki na višji stopnji. Le-ti namreč nikakor ne morejo dati tiste iz- obrazbe, ki je današnjemu človeku potrebna. Od prvega do vključno petega razreda teče pouk povsod po novih učnih načrtih. Svet za šolstvo je nudil precej pomoči učiteljem pri sestavljanju učnih načrtov s krajšimi seminarji im posvetovanji, Z novimi učnimi načrti so učiteljski zbori zadovoljni, težave imajo le z zbiranjem gradiva, ker za to še ni potrebnih pripomočkov. Tudi v ljutomerski občini so potrebne nove šole, posamezne učilnice, delavnice za tehnični pouk, učila in oprema. Pomanjkanje vsega tega občutijo prav tako kot drugod v okraju. Občinski ljudski odbor je uvidel te potrebe in v okviru svojih možnosti rešuje to vprašanje. Tako bo že prihodnje leto zgrajena nova šola v Stročji vasi, v načrtu je gradnja nove šole v Križevcih, dozidava učilnice v ljutomerski šoli, potrebna pa bo tudi posebna zgradba za pomožno šolo. Več sredstev bo treba tudi zagotoviti za modernizacijo zbirk učil in za nakup nove opreme za šole. Letos manjka v ljutomerski občimi 28 odst. učnega kadra. Svet za šolstvo in ObLO se trudita, da bi zagotovila učnemu kadru v občini določeno stalnost. Štipendije prejema večje število učiteljiščnikov v Mariboru in Murski Soboti. Občinski svet za šolstvo sodi, da bodo v 3—4 letih precej omilili pomanjkanje učiteljev v občini. Premalo pozornosti je veljalo doslej gradnji stanovanj za učiteljstvo. Vsi razpisi prostih mest so brezuspešni, če za učitelje ni primernih stanovanj. Nekoliko bo stiska omiljena z gradnjo hiše za učitelje v Stročji vasi in nekaj stanovanj v Križevcih. Ob vsem tem je pomembna tudi vloga šolskih odborov. Njihova dejavnost lahko v kratkem času odločilno vpliva na stanje glede pomanjkanja tehničnih delavnic in orodja, pri organizaciji šolskih zadrug in podobnem. Hkrati sodi svet za šolstvo ObLO Ljutomer, da lahko šolski odbori tesno povezujejo šolo s koristmi družbe. bš ŠOLA PRI VIDMU DOBILA VODOVOD V osnovno šolo pri Vidmu ob Ščavnici so pred kratkim napeljali vodovod in opremili prvi razred z novim pohištvom din opremo. Nova oprema bo potrebna še v nekaterih višjih razredih. Združevanje podjetij tudi v Pomurju V M. SOBOTI LESNOPREDELOVALNI OBRAT »OPREMA« Zakaj se nekateri kolektivi ne strinjajo z združevanjem? Zamisel o združitvi soboških mizarskih delavnic je stara že več kot leto dni, vendar je prišlo do uresničitve te zamisli šele pred kratkim. Občinski ljudski odbor Murska Sobota je namreč sklepal na nedavni seji o ustanovitvi novega podjetja Oprema, v katerega naj bi se vključila dosedaj samostojna obrtna podjetja Javor, Jelka in Ledava. Kolektiva v podjetjih Javor in Jelka sta pristala na združitev, dočim se Ledava ne namerava priključiti novemu podjetju. Podobno se je priključilo podjetju »Blisk« vodovodno inštalatersko podjetje »Strojnik«. Občinski ljudski odbor je predvidel za novoustanovljeno podjetje Oprema 10 milijonov dinarjev sredstev za gradnjo primernih delavnic. Delavnice bodo pričeli graditi prihodnjo pomlad, stale pa bodo za tovarno mesnih izdelkov. Namem združitve omenjenih podjetij je predvsem v možnostih boljše organizacije dela in večjega izkoriščanja strojev in ostalih naprav. Razen tega bo imelo novoustanovljeno podjetje Oprema vse možnosti za nadaljnjo širitev, predvsem glede na bodoči razvoj lesnopredelovalne industrije pri nas. Podobno kot podjetje Oprema naj bi se v bodoče razvilo tudi podjetje Blisk, kateremu so nameravali priključiti poleg vodnoinštalaterskega podjetja še radiomehanično delavnico Rafimus. Vendar se omenjena delavnica ni priključila. Tako Ledava kot Rafimus nimata v dosedanjem obsegu nobene perspektive. Med osta- lim bosta imeli obe podjetji precejšnje težave tudi glede delovnih prostorov, saj je predvidena v bližini podjetja Ledava gradnja novega obrata za predelavo perutnine, prostore, ki jih ima sedaj podjetje Rafimus, pa naj bi preuredili v gostinske prostore, saj so v podaljšku hotela »Zvezda«. Poleg tega je predvideno, naj bi pri podjetju Blisk uredili finomehanično delavnico. To bo potrebno predvsem zato, ker pri Rafimusu glede na omejene prostore nekaterih dejavnosti podjetja ni mogoče več izpolnjevati, investicije za novogradnjo pa ob primernejši rešitvi — kot je to s podjetjem Blisk — ne bi bile najbolj gospodarne. Glede na te okolnosti si kolektiva v podjetjih Ledava in Rafimus nista storila z odločitvijo, da ostaneta samostojna obrata, nič drugega kot to, da sta si otežkočila nadaljnji razvoj. Vrednost in čar čardaša v Domu kulture v Ljutomeru Zdi se, da je o glasbi in petju vendarle veliko več čara za človekovo oko, kakor o še tako lepo govorjeni besedi. Ta misel je o meni od srede o minulem tednu naprej, ko sem v ljutomerskem Domu kulture bil delček množice gledalcev, ki jih je zajel veseli ritem pesmi, muzike in plesa. Vedro besedilo operete »Kneginja čardaša« in ognjevita muzika Emericha Kalmana sta v gledalcih dvignili prvotno človekovo slo po ritmičnem skladnem, lirično ubranem izražanju življenjske sile in vedrine. Iz vsega pa je vela za srce tako blagodejna a za misel tako ubijajoča ona znana madžarska otožnost, ki naj bi med drugim bila odsev otožnosti brezmejnih madžarskih pust, osamljenih salašev in zategnjene melodije pastirskih piščali. In če je k tej otožnosti primešanih še par spominov na razočaranja v ljubezni iz mladostnih dni in še nekaj alkoholnih hlapov, je človek v stanju, da po bohemsko meče izpraznjene kozarce ob tla. Vsega tega je v opereti »Kneginja čardaša« dovolj, a je kljub temu celotna predstava izžarevala toliko vedrosti in radosti nad vsem lepim v življenju. da se je moral še tak nasprotnik take vrste zabave ogreti za dogajanje na odru. Operetni zbor gledališča »Avgust Cesarec« iz Varaždina je v celoti navdušil gledalce. Posebej je treba omeniti Nado Kahn v glavni vlogi kabaretne pevke Silve Varescu. Pevka razpolaga z lepim glasom, visoko muzikalnostjo in z izgrajeno pevsko tehniko. S svojo prikupno pojavo in s prisrčno, pristno in nevsiljivo igro je bila v svoji razposajenosti ali otožnosti in z vsemi čustvenimi premiki na obrazu dovolj vznemirljiva in očarljiva. V polni meri pa so se uveljavili tudi vsi,ostali igralci in plesalci. Skratka, vsi nastopajoči so dokazali, da se varaždinski gledališki umetniki z istim navdušenjem in resnostjo kot dramatskih del lotevajo tudi lažjih veseloiger. Pri tem jim pomaga velika ljubezen do petja in gledališča. In prav zaradi tega so bili vredni tolikega navdušenja pri ljutomerskem gledališkem občinstvu, ki jih je nagrajevalo s ploskanjem ob odprtih scenah. In po vsem tem — kaplja pelina v ta kulturno zabavni užitek: zakaj ni kaj takega tudi v gospodarskem in kulturnem središču naše pokrajine? Letošnja gledališka sezona gre že k vrhu. a soboško občinstvo še ni doživelo nobene gledališke premiere v tej sezoni. Jože Ternar Slovenski izseljenski koledar za leto 1960 Slovenska izseljenska matica je za naše rojake na tujem izdala v teh dneh Slovenski izseljenski koledar 1960. Ta knjižni dar izseljencem, ki ga matica že več let redno izdala, je vreden posebne pozornosti, saj nam že bežno listanje pokaže, da je tako bogat, kot noben doslej. V prvem delu seznanja izseljence z najvažnejšimi dogodki v domovini, gospodarskimi uspehi in političnimi dogodki, drugi del pa so napolnili izseljenci s svojimi prispevki. V njih poročajo o svojem življenju, o delovanju raznih organizacij in društev naših rojakov in organizatorjev njihovega družbenega življenja. Ob teh prispevkih je najti imena izseljencev, ki ži- ve v Franciji. Kanadi, ZDA in Južni Ameriki. Za Koledar je značilno, da je izredno bogato ilustriran in dobro tehnično urejen. Zato bo enako kot v besedi tudi v slikah približal rojakom najpomembnejše dogodke v razvoju naše domovine v tem letu. Zato bo brez dvoma vesel tega koledarja vsakdo, ki ga bo vzel v roke, posebno pa izseljenci, za katere ga lahko naročilo tudi njihovi svojci in sicer pri Slovenski izseljenski matici, Ljubljana, Cankarjeva 1/II. Koledar sta uredila Zima Vrščaj-Holy in Mila Šenk, avtor naslovne strani je akademski slikar Jože Cjuha, koledarski del pa je opremil akademski slikar Ive Šubic. nc Soboški filmski barometer Glasbenih komedij ameriške proizvodnje nam zadnje čase res ne manjka na repertoarja soboškega kinematografa. Ob konca tega tedna bo na sporedu amer. kinemaskopski barvni film z naslovom LJUBI ME ALI PUSTI ME Že sam naslov ne obeta kdo ve kaj, še manj pa zgodba filma. Gre namreč za »resnično« zgodbo o revnem dekletu, ki mn sebični gangster utre pot iz neuglednega bara do vrtoglave slave na deskah broadwayskega gledališča. Seveda tega ni storil zaradi nadarjenosti dekleta, temveč zaradi sebe — da bi ozdravil svoj manjvrednostni kompleks. Zgodba je kajpak povsem ameriška in za ameriške pojme povsem običajna. Vsekakor dramatičnosti filmu ne manjka. Ni naš namen, da bi iskali njegove senčne strani. Za zdaj naj bo za nas dovolj, če omenimo, da ga je režiral znani hollywoodski režiser Charles Vidor in da nastopata v njem popularna in simpatična pevka Doris Day ter James Cagney, ki ga bomo tako v kratkem časa že dragic gledali na platnu soboškega kina. Samo dejstvo, da nastopa v filmu Doris Day, priča, da bo film žel med občinstvom obilo uspeha. Ce drugo ne, njeno petje ne bo razočaralo nikogar. Tudi filmov za mladino je zadnje čase dovolj. Tu mislimo filme, ki so primerni tudi za odrasle. Po »Svetu tišine« in dveh filmih Walta Disne- ya (»Puščava živi«, »Vodni ptiči«) zdaj še francoski barvni film NENAVADNA ZGODBA Zgodba, ki jo obravnava ta film, res ni običajna. Pravzaprav ne le zgodba, ampak pravljica. . „ ki ni takšna kot ostale, vsaj tiste, ki smo jih gledali doslej. Film bo prijetno razvedrilo tako za mlade kot za odrasle, saj jih bo za skoraj poldrugo uro odpeljal v pravljični svet. Naj omenimo še to, da je oskrbel dikcijo v filmu znani francoski filmski igralec Robert Lamonreux, ki smo ga spoznali v filma »Očka, mamica, služkinja in jaz . . .«. Italijanske filme naše občinstvo z veseljem sprejema. To bo veljalo najbrž tudi pri filmu OČETJE IN SINOVI Gledali ga bomo prihodnjo sredo in četrtek. Film obravnava v kinoskopski tehniki preprosto zgodbo iz življenja preprostih ljudi: peripetije okrog poroke kirurgovega sina s krojačevo hčerko. Film je režiral Mario Monicelli, v glavnih vlogah pa nastopa vrsta naših dobrih znancev: Vittoria De Sica, Lorella De Lnca, Antonella Lualdi s soprogom Francom Interleghijem, Gabrielle Antomini, Marcello Mastrojanni, Fiorella Mari in drugi. Toliko znanih imen italijanskega filma zares redko srečamo v enem samem filmu kot v filmu »Očetje in sinovi«. bjš Nova številka revije „Otrok in družina“ »Kje ste starši? Skrbeti morate za otroke tudi vi, ne le družba! Vaši so in vi ste odgovorni zanje!« — takšen klic je v 9. številki revije »Otrok in družina«. Tako kličejo pereči primeri neodgovornosti staršev, ki puščajo šestletnega otroka v času službe samega doma, štedijo pri otrokovi malici, da bi si kupili motor ali trden kmet noče žrtvovati za svojega bolnega sina nekaj tisočakov za zdravljenje itd. Se en pretresljiv klic: Pustite otroka spati! Kdo? Vsak, ki mu je otrokov spanec deveta skrb. Pojdite z menoj po beznicah, po gostilnah im kavarnah. Ponoči. Odrasli se zabavajo, se pogovarjajo, se smejejo, plešejo . . . Luči izpod stropa sipljejo svetlobo, zrak je zakajen, zatohel, moreč. Otroci sede ob materah in očetih. Spanec jim lega na veke, težke so, vsak hip težje. Utrujeni so, zaspani, bledi, prebledi za svoja leta. Spanca ne zmagajo več, zadremljejo in se zamajejo, starši pa jih stresajo, da se na silo zdramijo, smejijo se jim in jim natakajo pijače. Nikogar ni, ki bi otroke poslal domov spat: ne očeta, ne matere, ne krčmarja in ne natakarja . . . Prav tako živa so vprašanja v Pomenka s starši, v rubriki Midva im na prednjih straneh revije, kjer piše o družini in šoli, o šoli in stanovanjski skupnosti in o novoletnem praznovanju. POMURSKI VESTNIK, 17. DEC. 1959 3 KAKO TROŠIJO SVOJA SREDSTVA KRAJEVNI ODBORI Letos je 205 krajevnih odborov v našem okraju razpolagalo z okrog 28 milijoni dinarjev sredstev, ki so jih dobili iz občinskih proračunov. Samo v soboški občini, ki ima 104 krajevne odbore, so znašala ta sredstva blizu 17 milijonov dinarjev, medtem ko so v ljutomerski občini razpolagali krajevni odbori s 5 milijoni, v lendavski občini z dvema milijonoma in v radgonski občini s tremi milijoni dinarjev. Tako kot prejšnja leta so tudi letos krajevni odbori porabili večino proračunskih sredstev za popravljanje cest in vaških poti. Tu in tam so dodelili nekaj sredstev tudi za ostala komunalna in druga dela. Ponekod so upoštevali potrebe gasilskih društev ali pa so prispevali k elektrifikaciji, kot na primer v Stari novi vasi in Logarovcih. Mnogi krajevni odbori so imeli letos precej sredstev. Bogojina 339 tisoč, Radoslavci 380 tisoč, Negova 250 tisoč dinarjev itd. V glavnem so občinski ljudski odbori dodeljevali krajevnim odborom sredstva glede na višino občinskih doklad na območju krajevnega odbora, ne pa po dejanskih potrebah v posameznih krajih. Zato so nekateri krajevni odbori dobili zaradi tega precej manj sredstev. Krajevni odbor v Topolovcih je razpolagal s 55 tisoč, v Vratji vasi in Lomanoših s 30 tisoči, v Gresovščaku z 99 tisoči dinarji itd. Ponekod pa že ugotavljajo, da bo v prihodnje mnogo bolje dodeljevati sredstva krajevnim odborom po dejanskih potrebah, ne glede na višino družbenih prispevkov prebivalstva v občinski proračun. Podobno kot lani in prejšnja leta, tudi letos nekateri krajevni odbori ne bodo izkoristili teh sredstev do konca leta. Ponekod zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, v drugih krajih pa krajevni odbori niso znali teh sredstev primerno izkoristiti. Vendar sodijo, da se je letos stanje v tem pogledu mnogo poboljšalo. Krajevni odbori, ki so bili vsestransko aktivni, so poskušali najti poleg teh sredstev še druge vire. Predvsem tam. kjer so se odločili za večja komunalna in druga dela. V lendavski občini sodijo, da bo delo, ki ga opravijo volivci prostovoljno pri raznih komunalnih napravah, vredno okrog 10 milijonov dinarjev. Podobno je tudi v ostalih občinah. Zanimivo pa je to, da je v tem pogledu močno aktivnih sorazmerno malo krajevnih odborov, zato se skrivajo v tem pogledu velike možnosti, ki pa so jih krajevni odbori doslej še vse premalo izkoristili. IZ BOGOJINE Pretekli teden so začeli prekrivati streho prosvetnega doma v Bogojini, ki je bila že v zelo slabem stanju. Kakor streha, je tudi oder v zelo slabem stanju. Na zadnji seji upravnega odbora prosvetnega društva pa so sklenili, da bodo v kratkem uredili novi oder, če bodo le imeli dovolj finančnih sredstev. Dela za novo šolo že tečejo. Letos bodo naredili temelje, drugo leto pa bodo začeli zidati. Mislijo, da bo drugo šolsko leto pouk že stekel v novem šolskem poslopju. Delavci so brezplačni. S tem, da ljudje delajo brezplačno, zelo pocenijo gradnjo šole. Na bogojinski šoli so bili pred nedavnim sprejeti v mladinsko organizacijo učenci 8. razreda. Izvolili so tudi svoj sekretariat, ki bo vodil delo mladinske organizacije na šoli. V kratkem času bodo začeli z raznimi krožki. Stanko Maučec Na nedavnih sejmih je bilo v Pomurju odkupljenih 1108 glav plemenske živine O prašičereji v Pomurju: NAGEL PORAST TRŽNIH VIŠKOV Prašičereja se bo v našem okraju v obdobju perspektivnega plana močno povečala. Predviden je porast od 84.509 komadov na 105.000 kosov. Za to povečanje je bilo potrebno tudi v prašičereji določiti rajone. Tako je ljutomerski, apaški, soboški in turniški rajon določen za vzrejo, ostala območja okraja pa za pitanja. Predvideno je predvsem širjenje nemške žlahtne ter holandske in švedske pasme. Z razširjan jem švedske pasme, ki je med ostalimi najbolj primerna za vzrejo in pitanje, so že začela vsa družbena gospodarstva v okraju. V septembru so prevzela že 343 švedskih plemenic, ki se že razmnožujejo. Tako bodo posestva v razmeroma kratkem obdobju popolnoma pustila domače pasme. Kmetijsko gospodarstvo v Beltincih je domače pasme popolnoma opustilo in hleve že polni z naraščajem švedske pasme. Tako bodo družbena posestva z gradnjami, za katere imajo odobrenih preko 136 milijonov dinarjev investicij, več kot podvojila število letos zrejenih prašičev. To pomeni, da bodo v letu 1961 zredila že okrog 12 tisoč prašičev. Na posestvih omenjajo, da bodo poleg bekonov redili tudi plemenske, ker jim bo to omogočilo hitro odplačevanje anuitet. Na posestvu so mnenja, da bo vzreja bekonov še bolj rentabilna, ko bodo imela zanje popolno hrano. Na kmetijskem gospodarstvu ApačeČrnci, kjer imajo v prašičereji že tradicijo, so mnenja, da je za vzrejo bekonov v prvi vrsti potrebna ustrezna pasma, popolno krmljenje — doslej hrani manjka nekaterih hranljivih snovi — ter strokovnost ljudi. Letos so na posestvu prodali že okrog 1200 bekonov in plemenskih svinj, do konca leta pa jih bodo še okrog 300. Povečanje prašičereje na družbenih posestvih bo v naslednjih dveh letih precejšnje, vendar bodo v tem obdobju posvečala veliko skrb tudi kvaliteti. Prašičereja se je spričo ugodnih zagarantiranih cen. oplemenjevanja s primernejšimi merjasci ter izboljšanja prehrane tudi pri zasebnih kmetovalcih precej povečala. S tem se iz leta v leto močno povečujejo tudi tržni viški. Tako so na primer zadruge lani odkupile 37.509 kosov mešanih prašičev v vrednosti nad 744 milijonov dinarjev. Letos so se tržni viški spet močno povečali, saj bodo zadruge do konca leta odkupile že skoraj 50 tisoč prašičev. Od tega imajo z zadružniki sklenjene pogodbe za pitanje 26.624 prašičev, do 1. novembra pa je bilo odkupljenih že 18.191. Zadruge imajo torej na svojih območjih že preko polovico prašičev, ki predstavlja, tržni višek, pogodbeno organiziranih. Z ozirom na tako hiter porast prašičereje bodo kmetijske zadruge v letu 1961 odkupile preko 60 tisoč prašičev, kar pomeni, da bodo tržni viški porasli skoraj na poldrugo milijardo dinarjev. Zadruge nimajo predvidenih kakih večjih gradenj, pač pa dajejo velik poudarek pogodbenemu pitanju. Zadruge bodo imele v lastni reji le nekaj sto prašičev. Nekaj jih že imajo, za ostale pa bodo pridobile prostore z manjšimi adaptacijami. Nekaj časa bodo zadruge, oziroma zadružniki, obdržali v pitanju še dosedanje pasme, ker švedskih še primanjkuje, so pa tudi precej drage, saj stane kilogram od 800 do 1000 dinarjev. Nekatere zadruge, kot na primer Veržej, so že kupile za svoje člane večje število uvoženih plemenic holandske pasme. Tudi ostale zadruge bodo polagoma zamenjavale domače pasme. To bo pa vsekakor možno, saj so zadružniki vse bolj zainteresirani za pitanje mesnatih prašičev. J. Stolnih Več odgovornosti pri prodaji živil Vedno več pritožb in negodovanj je slišati o postrežbi v naših trgovinah, gostilnah in pekarnah. Kljub velikemu vsestranskemu napredku o Pomurju, v trgovini, gostinstvu in turizmu še ni vse tako, kot bi želeli. Seveda je to delno opravičljivo, saj vemo, da smo največ investicij po vojni vložili v industrijo in zadnja leta tudi o kmetijstvo, kar je vsekakor prav. Pa kljub temu ne moremo biti zadovoljni z negodovanjem, ki ga slišimo vsak dan. Priznati moramo, pa tudi oni najstrožji kritiki, da je že marsikaj mnogo boljše, kot je bilo prej, in to prav v trgovini in gostinstvu. Seveda se moramo truditi, da bo jutri še bolje, brez napak. Pri vsem tem pa ne moremo kupovati vse tisto, s čim nam postrežejo v trgovinah, gostilnah in pekarnah. Nič čudnega ni, da je ia ali ona gospodinja »pocenii kupila v trgovini puding, čokolado, kakav, čaj itd., ki pa je bil, kot je kasneje ugotovila, pokvarjen. To se zgodi večkrat, pa čeprav sanitarna in tržna inšpekcija odstranita iz polno založenih polic mnogo pokvarjenega blaga. Tako je vrednost blaga, ki se ni moglo več uporabljati in ne prodajati, samo o Trgovinah o soboški občini (ne vseh) narasla v mesecu oktobru na 69.800 dinarjev. Znesek bi bil verjetno mnogo večji, če bi prišteli še vrednost pokvarjenega blaga v skladiščih večjih podjetij. Največji del krivde, da je temu tako, odpade na trgovce, ki nabavljajo večje količine blaga, čeprav vedo, da se hitro pokvari in ga ne bodo mogli pravočasno prodati. Na to pa vpliva tudi pomanjkanje modernih skladišč. Vendar pa morajo trgovska podjetja sama skrbeti, da ne bodo vsak mesec morala izločiti iz prodaje za nekaj tisoč ali deset tisoč dinarjev blaga. Na podobne nepravilnosti pa naletimo tudi v gostilnah. Neverjetno, pa vendar resnično je, da so gostilne na podeželju mnogo bolj čiste kot soboške. V soboških gostilnah še ponekod vedno postrežejo gostom s pokvarjenim golažem in starimi žemljami. Pa tudi različnih tujih predmetov je mogoče najti o jedi. To so neprijetne malenkosti, na katerih pa si večkrat oblikuje domačin in tujec, ne vedno pravilno predstavo o našem gostinstvu. Soboške gospodinje pa večkrat tarnajo in se pritožujejo nad kakovostjo kruha in žemelj. Mnogokrat je kruh slabo pečen ali pa preveč ožgan. To pa še ni ose. V žemljah najdemo tudi različne predmete, kot so dlaka, špaga itd. In nič prijetno ne more biti delavcem o parni pekarni o Soboti, kakor tudi ne bolnikom, ki najdejo o prepečencu včasih tudi ščurka ali kaj podobnega. Pa čeravno so takšni primeri redki, tudi pri privatnih pekih, mečejo slabo luč na vse naše pekarne. Vse to pa je posledica tega, ker moka ni bila dobro presejana. Zato bo potrebno v bodoče bolj pazljivo presejati moko, če nočemo, da bi še marsikakšno grenko in resnično slišali o soboških pekarnah. Seveda pa pri odpravi teh nevšečnosti in napak lahko pomagajo tudi potrošniki tako. da bodo ose takšne primere takoj prijavili sanitarni in tržni inšpekciji. Ob nakupu blaga, posebno mesnih izdelkov, pa moramo gledati na datum proizvodnje in rok trajanja in potem bomo lahko brez skrbi, da smo kupili pokvarjeno blago. Če bomo delali vsi tako, bo takšnih neljubih in neprijetnih primerov v naših trgovinah, pekarnah in gostilnah vedno manj. PLANE DOSLEDNO URESNIČUJEJO Kmetijska zadruga Slatina Radenci vzgledno gospodari. Pri pogodbenem sodelovanju je dosegla lepe uspehe, saj je plan stoodstotno izpolnila. »Tudi za spomladansko setev in travništvo so obeti zadovoljivi,« mi je dejal upravnik Vrhnjak. Sicer pa je omenil, da dosedanjih uspehov niso dosegli brez prizadevanj. Zadruga je začela letos uvajati tudi lastno proizvodnjo na prevzetih površinah splošnega ljudskega premoženja. Osrednji poudarek bo dan živinoreji. Letošnjo jesen je zadruga v najeti zgradbi uredila z lastnimi sredstvi odprte hleve za 60 glav mlade goveje živine. Živino so imeli do gradnje v pogodbenem pitanja pri zadružnikih, pozneje pa so jo premestili v lastne hleve. Sicer pa ne mislijo ostati samo pri tem. Že spomladi bodo zgradili novi hlev za 100 glav mladega goveda, zgradili pa bodo tudi večje skladišče za reprodukcijski material in poljske pridelke. Tudi pri prašičereji planirajo dokajšen napredek. Že prihodnje leto bodo v pogodbenem sodelovanju z zadružniki spitali okrog tisoč bekonov, saj imajo zanje doslej sklenjenih nad 500 pogodb. Pri pogodbenem pitanju goveda planirajo do konca leta 200 glav, doslej so pa sklenili pogodbe že za 96 glav goveda. Dokaj lepi so tudi izgledi za izpolnitev planiranega prometa. -ko Združevanje sredstev kmetijskih organizacij Pred dnevi je bilo v Murski Soboti obširno posvetovanje z upravniki, računovodji in knjigovodji kmetijskih zadrug, družbenih gospodarstev in poslovnih zvez. Po predavanju o družbenem knjigovodstvu so obširneje razpravljali o investicijah v kmetijstvu v prihodnjem letu, o formiranju skupnega sklada ter o pereči problematiki agroservisne službe. Po obširni razpravi so sklenili, da bodo kmetijske organizacije v bodoče združevale vsa razpoložljiva finančna sredstva v posebnem skupnem skladu. Ta sredstva se bodo potem uporabljala za samoudelež-bo pri investicijah v kmetijstvu ter za uresničitev investicijskih programov. Na seji so tudi sklenili, da morajo zadruge porabiti kar največ umetnih gnojil ter po- hiteti s samimi pripravami za spomladansko setev. Pohiteti bodo morale z uresničevanjem planov pogodbenega sodelovanja s travniki, čeprav imajo že okrog 30 odst. sklenjenih pogodb. -ko Kmetijske zadruge v ljutomerski občini IZBOLJŠUJEJO POSLOVANJE Kmetijske zadruge v ljutomerski občini iz leta v leto izboljšujejo poslovanje. To izboljšanje se čuti predvsem pri izpolnjevanju planov. Zadruge bodo namreč lahko že prihodnje leto dosegle planirano vrednost bruto proizvodnje za leto 1961. Nekatere bodo že letos dosegle planirano vrednost bruto proizvodnje za leto 1961, vendar plan skupne vrednosti bruto proizvodnje kmetijskih zadrug zaradi nekaterih izpadov še ne bo dosežen. Planirani narodni dohodek za leto 1961 so zadruge že letos močno presegle. K izboljšanju poslovanja so znatno prispevale tudi precejšnje investicije, ki so se zlasti povečale v letošnjem letu. Tako so zadruge že letos presegle investicijski plan za leto 1961. Kljub temu, da je plan že nekoliko presežen, bodo morale zadruge v naslednjih letih investicije še povečati, zlasti za gospodarske objekte. Nekatere zadruge imajo že pripravljene investicijske programe, vendar bodo morale glede na naglo povečanje svojega obsega uresničevanje teh programov še pospešiti. Doslej so zadruge kupile že veliko kmetijskih strojev, ki domala krijejo vse sedanje potrebe. Marsikje pa se kaže potreba po bolj smotrnem izkoriščanju in negi kmetijskih strojev, kakor tudi po gradnji primernih lop. Letos so zadruge precej visoko dosegle plane za pogodbeno sodelovanje s pšenico, vendar pa še s lemi uspehi, čeprav so lepi, ne smejo bili zadovoljne. Predvsem bodo morale poskrbeli za čim višjo izpolnitev postavljenih planov za pogodbe- no sodelovanje s spomladanskimi kulturami in travništvom. Od sklepanja pogodb za sodelovanje s travniki si zadruge veliko obetajo, saj je za to sodelovanje zanimanje vse večje. Poleg pogodbenega sodelovanja pa zadruge ne sinejo pozabljati tudi na širjenje lastile proizvodnje, z zakupom ponujenih posestev. J. S. MELIORACIJA ŠČAVNIŠKE DOLINE prihodnje: leto Na izrednem občnem zboru Vodne skupnosti »Ščavnica« v Ljutomeru so ugotovili, da bodo lahko že v naslednjem letu začeli z melioracijo ščavniške doline. Sredstva so v glavnem zagotovljena. V prvem obdobju melioracije, to je od izliva do Berkovec, ki bo trajala več let, bodo po predračunu pora- bili nad 1 milijardo dinarjev. Ker so v predračun vračunane tudi gradnje objektov kot so mostovi, katere pa bodo finansirale druge ustanove, se bo predvidena višina investicij znatno znižala. Izračuni strokovnjakov kažejo, da bo ta melioracija vsekakor rentabilna, saj se bo rodnost zemljišč močno povečala. Na občnem zboru so sklenili, da se lahko vodna skupnost pri melioracijah zadolži v višini 1 milijarde 350 milijonov dinarjev. Sprejeli so tudi predlog, da naj se priključijo vodni skupnosti tudi ostale vasi Murskega polja, ki so prav tako prizadete. -ko ZADRUŽNO POSESTVO V KOKORIČIH KMETIJSKA ZADRUGA KRIŽEVO PRI LJUTOMERU BO IZPITALA LETNO 400 MLADIH GOVEDI Na območju kmetijske zadruge Križevci pri Ljutomeru je 100 ha zemlje splošnoljudskega premoženja. Zato pripravljajo ustanovitev posestva v Kokoričih. Tod bo zadruga organizirala pitališče mladih govedi. Po ureditvi pitališča bo zadruga izpitala letno 400 glav mladih govedi, kar bo prineslo zadrugi precejšen dohodek. V letošnjem letu je imela kmetijska zadruga Križevci v pridelovalnem sodelovanju 42 hektarov pšenice, 42 ha travnikov, 24 ha hibridne koruze in 29 ha krompirja. Na teh površinah je zadruga akumulirala 440.000 dinarjev čistega dohodka. Za setev v gospodarskem letu 1959-60 pa so že sklenili 155 pogodb za 82 ha visokoroodne pšenice, 96 hektarov travnikov in 10 ha hibridne koruze. Sklepanje pogodb še teče. Upajo, da bodo sklenili pogodb za vsaj še 20 ha travnikov im 60 ha hibridne koruze. bš Še ena račja farma Sekcija žena-zadružnic kmetijske zadruge Križevci pri Ljutomeru je priredila kuharski tečaj, ki se ga je udeležilo 25 žena. Sekcija je priredila tudi predavanje in še tako poskrbela za izobrazbo žena. Članice sekcije se redno sestajajo na sejah, uredile pa so tudi prostor za kuhinjo in po- trebni prostor za teoretične tečaje. Križevske žene-zadružnice pozdravljajo pobudo upravnega odbora zadruge, ki namerava urediti račjo farmo z zmogljivostjo 5000 rac nesnic. Kot vse kaže, bodo prišle že prihodnje leto aprila prve race iz zadružne valilnice, š Potreben večji poudarek KOOPERACIJI Kmetijska zadruga pri Vidmu ob Ščavnici polagoma izboljšuje poslovanje, pospešiti pa bo morala zlasti pogodbeno sodelovanje, kjer doslej še ni dosegla preveč zadovoljivih rezultatov. Za spomladansko setev v pogodbenem sode- lovanju ima zemljo že pripravljeno. Spričo velike vlage pa so stroji zadnje dni bolj nerentabilno zaposleni. V zadrugi se čuti zlasti potreba po ustanovitvi aktiva mladih zadružnikov ter žena-zadružnic. Zadruga je do 1. novembra z odkupom živine, lesa ter ostalih pridelkov napravila že preko 64 milijonov dinarjev prometa im se bo verjetno precej približala postavljenim planom. Spomladi ima zadruga predvideno tudi gradnjo strojne lope ter hleva za 100 glav mladega goveda. -ko Številni tečaji pri Vidmu Pri Vidmu ob Ščavnici je Zavod za širjenje elektrifikacije pred kratkim organiziral kuharski in prikrojevalmi tečaj. Za oba tečaja vlada v okolici veliko zanimanje, zlasti med dekleti. Kuharski tečaj, ki bo trajal tri mesece, obiskuje okrog 40 deklet in žena, pa tudi na prikrojevalnem tečaju je udeležba precejšnja. Tečaje obiskuje tudi nekaj učenk od 10 do 13 let. Pripravljajo tudi štiridnevni tečaj za starejše gospodinje, na katerem jih bodo seznanili s pripravljanjem pecivo. 8. marca prihodnjega leta bodo vse tečajnice priredile razstavo svojih izdelkov. -ko RAZKRIŽJE Krajevni odbor kot posamezne vaške organizacije Socialistične zveze se tudi na Razkrižju pripravljajo na letne konference. Pred kratkim so imeli na Razkrižju sejo krajevnega odbora SZDL, na kateri so ugotavljali, da se je med letom povečalo število članov Socialistične zveze za okrog 25 odstotkov. POMURSKI VESTNIK, 17. DEC. 1959 4 Potrošniki pozor! Veliko presenečenje! Pri drugem nagradnem žrebanju Vam je pripravilo TRGOVSKO PODJETJE „ZARJA“ - LJUTOMER dodatni dobitek 1 raztegljivi kavč ki ga lahko dobi vsak, če dokaže z blokom nakup blaga pri Trgovskem podjetju ZARJA Ljutomer v znesku 5000 din v času II. nagradnega žrebanja. Za drugo nagradno žrebanje Vam je pripravilo Trgovsko podjetje ZARJA Ljutomer prvih 10 nagrad: 1. moški zimski plašč 2. ženski plašč 5. samska postelja 4. moška obleka 5. volneno blago za žensko obleko 6. fantovska obleka 7. moška jopica 8. ženska jopica 9. otroške trenirke 10. moška srajca 20 nagrad blaga v vrednosti po 1500 din 20 nagrad blaga v vrednosti po 1000 din Žrebani bodo bloki, ki dokazujejo nakup v vrednosti nad 500 dim. Žrebanje dobitkov drugega nagradnega žrebanja in dodatnega dobitka bo 4. januarja 1960. Potrošniki, kupujte za Vaše potrebe le pri podjetju ZARJA Ljutomer, kjer boste zadovoljni s postrežbo in ugodnim nakupom! Sodobno gospodinjstvo štev. 10-59 Nova številka revije »Sodobno gospodinjstvo« ima zelo pestro vsebino. Prinaša članke o novih cenah električni energiji v gospodinjstvu, o pravilnih višinah delovnih mest v stanovanju in o vlogi barv pri opremljanju in urejanju stanovanja. Arhitekt odgovarja in vprašanja o ureditvi dnevne sobe v blokovnem stanovanju. Bralci bodo gotovo z zanimanjem prebrali članek o negi papig v stanovanjih. Nadalje prinaša revija članek o otroški telovadbi, navodila za izdelavo set prtičev, bolj praktičnega posteljnega perila in kvačkanja. Starši bodo radi prebrali tudi članek o neprimernih otroških čevljih, ki jih je v letošnji jesensko-zimski sezo ni dala na trg naša čevljarska industrija. Zanimiv je tudi prispevek o različnih vzrokih in vrstah utrujenosti. S področja prehrane prinaša revija članek o citrusih, o novi krompirjevi mešanici, ki jo je dala na trg ljubljanska Tovarna hranil, recepte za pripravo poznih jesenskih gob in recepte za pripravo zelenjadnih in mesnih jedi s pomočjo mešalnika. Ob koncu prinaša revija še članek o grmičevju na vrtovih vrstnih hišic. Revijo »Sodobno gospodinjstvo« izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Ljubljana, Miklošičeva 4/11. Revija izhaja mesečno v nakladi 23.000 izvodov. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI M. Sobota od 7. do 12. dec. 1959 Jože Gjergjek, četrtič, Terezija Legenič, osmič, Murska Sobota; Erna Bočkaj. četrtič, Bakovci; Bela Franko, petič, Markišavci; Kristina Horvat, Fokovci; Alojz Markoja. Štefan Dominko. Mihael Zadravec, Jože Zelko, Vinko Kociper, Stefan Smej, Jože Jerebic, Barbara Zver. Kata Hajdinjak, Marija Ferenčak, Katarina Zadravec, Ana Horvat, Marija Smej, Terezija Virag, Kristina Dominko, Marija Zver, Ana Jerebic, Verona Nedelko. Katarina Smej, Roza Ferenčak, Regina Gostan, Marija Costan, Ivan Kociper, Stefan Smodiš, vsi iz Odranec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota Oglas v Pomurskem vestniku gotov uspeh! LESENO HIŠO, z opeko krito, v dobrem stanju, ugodno prodam. Adam Kučan, Križevci v Prekmurju št. 73. M-1133 PLINSKI MOTOR (holc gazor) 10 HP prodam. Ludvik Horvat, mlin, Vučja gomila št. 39, p. Fokovci. M-1123 POSESTVO v izmeri 4,5 ha zaradi bolezni oddam v najem ali pa prodam. Verona Zemljič, Murski vrh št. 1, p. Slatina Radenci. M-1125 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 5 ha zemlje v bližini hiše po ugodni ceni prodam. Anton Vogrinec, Kokolenščak št. 1, Videm ob Ščavnici. M-1130 VELIKO EMAJLIRANO KOPALNO KAD. staro peč za kopalnico ter 20-1itrski emajliran bojler, po ugodni ceni prodam. Poizvedbe v Vrtcu. M-1143 KABINO »Ford Eyfel«, kompletno z diferencialom, za 45.000 din ter vse rezervne dele za Steyr Buldog, prodam. Naslov v upravi Usta. M-1142 HIŠO, takoj vseljivo, z gospodarskim poslopjem in 2 ha zemlje z mladim sadovnjakom v Krčevini ob Dravi, prodam. Avgust Volk, Krčevina oh Dravi št. 131, p. Ptuj. M-1132 HIŠO z gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju, takoj vseljivo, posestvo v izmeri 4 ha z vsemi pritiklinami, lep sadovnjak, njiva, gozd, vse v bližini hiše pri Mali Nedelji, ugodno prodani. Voršič, Podgrad št. 9. p. Gornja Radgona. M-1138 IZGUBILA SEM denarnico z dokumenti 8. decembra 1959 na avtobusni postat’ Murska Sobota. Poštenega najditelja naprošnm. da jo vrne proti nagradi na naslov: Kristina Kuhar, Motovilci št. 27. p. Grad. M-1141 ŠTIRIREDNO HARMONIKO »Lubas«, 3-krnt ugašeno po ugodni ceni prodam. Jože Role, Okoslavci 38. p. Videm ob Ščavnici. M-M29 MANTŠE POSESTVO vzamem v obdelovanje. Jože Štol, Dolič št. 53, p. Kuzma. M-1122 V Armadi je našel dom in srečo Na levem bregu reke Une je mestece Kostanjica. Nedaleč od samega mesta, ob velikem gozdu so majhne kasarne, kjer služim kadrovski rok. te več dni sem opažal, da se sprehaja po našem dvorišču gojenec vojaške šole o letalski uniformi. Spraševal sem se, kaj počne pri nas. Pozanimal sem se ter zvedel, da je na dopustu. da nima staršev in sploh nikogar od domačih. Kasarne so njegov dom, želi si novih poznanstev in zato je prišel k nam, k letalski enoti, o končanem kosilu je nekega dne pri st o vil tudi k meni in mi med številnimi pretresljivimi doživetji povedal tudi naslednje. Leta 1941. ko so začele na našo domovino padati sovražne bombe in množično uničevali naše prebivalstvo ter ru- šiti naša mesta, je ob nekem napadu na Arandjelovac vzela mamica svojega sina v naročje in ga odnesla iz hiše na obalo reke. Tu se je pod širokim hrastom sklonila nad njim. da ga z lastnim telesom zaščiti, Seveta je mu je govoril a pomirjevalne besede Vreme je bilo oblačno in hladno. To mu je edini spomin na mater. katere obličja si niti zamisliti ne more. ker se ga ne spominja. Umrla mu je, ko mu je bilo komaj šest let. Oče mu je umrl ob nekem napadu že na začetku vojne. Pragov in sesa ni imel, a od sorodnikov se nihče ni javil. Malega Boža je tako sprejel Dom za vojne sirote v Arandjelovcu. Tu je končal osemletko ter izdavil željo, da se bo naprej učil. Varuhi so mu pomagali iskati s pomočjo oglasov v časnikih sorodnike. Vendar se od teh nihče ni oglasil. Po petnajstih letih je dobil štipendijo, odšel v Železnik in se izučil za strugarja. Tu je živel kot gojenec v internatu. Mnogo se je naučil, se nekoliko osamosvojil in spoznal nove prijatelje. Po končani vajenski šoli se je zaposlil o Rakovici. Nekega dne. ko se je vračal iz službe, se je ustavil pred oglasno desko in prečital razpis za vojaško letalsko podoficirsko šolo. Odločal se je, da bo nadaljeval študij na tej šoli. Navzlir številnim pripombam prijateljev, češ da je šola težka, da se bo moral mnogo učiti, da je disciplina stroga itd., je nastal že jeseni gojenec letalske podoficirske šole. Sedaj je že razvodnik in s ponosom kaže rdeči znak na rokavu. Njegova želja je. da uspešno konča šolo in postane dober starešina. Po končani šoli bo polagal izpite za oficirja. Obiskoval bo večerno gimnazijo in se trudil, da bo v vsakem pogledu služil kot zgled. Upa, da bo uspel. So daj je star 20 let. Poleg vsega si želi tudi to, da bi zvedel pefli za enega izmed svojih sorodnikov, ki bi mu kaj več povedal o njegovih starših. Kljub svoji žalostni usodi je po'n vedrine in dobre volje ter pravi, da je v armadi našel pravi dom in srečo. Starše mu zamenjujejo dobri starešine. ki jih zelo spoštuje in ljubi. V naši domovini, v dobrem okolju, taki ljudje uspelo in ne morejo biti nikoli osamljeni. Vojak Anton Horvat VP 9273 Kostanjica — Hrvatska MURSKA SOBOTA — od 18.-20: dec. ameriški barvni kinemaskopski film: »Ljubi me ali pusti me«; od 21.—22. dec. francoski film: »Neobičajna zgodba«; od 23.-24. decembra i tal i jan. kinemaskopski film: »Očetje in sinovi«. GORNJA RADGONA — od 19.-20. dec. francoski film: »Frencb Kan Kan«; od 23.—24. decembra ameriški film: »Dolina maščevanja«. LENDAVA — od 18.—20. decembra angleški film: »Smrt na cesti«; od 22. —23. dec. jugoslovanski film: >Ko pride ljubezen«; Samo 24. decembra ameriški film: »Dama in pustolovec«. LJUTOMER — od 19.-20. dec. ameriški film: »Tarzan v puščavi«; od 23. —24. decembra jugoslovanski film: >H 8 . . .«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - od 19.-20. dec. ameriški barvni film: »Bitka v klancu«; samo 22. decembra ameriški film: »Lift pogube«. SLATINA RADENCI — od 19.-20. decembra ameriški film: »Dama iz Šanghaja«; samo 24. decembra francoski film: »Oče, mama, moja žena in jaz«. VERŽEJ — od 19.—20. decembra italijanski barvni film: »Fant za vse«; samo 23. decembra nemški film: »Lažni Adam«. ČEPINCI — Samo 20. dec. ameriški film: »Žigosan«. VELIKA POLANA — od 19.-20. decembra francoski film: »Podzemlje Pariza«. GRAD — Samo 20. decembra francoski film: »Oče, mama, služkinja in jaz«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 19.-20. decembra ameriški film: »Beg iz Gyuanne«. Petek, 18. dec. — Rado Sobota, 19. dec. — Urban Nedelja, 20. dec. — Julij Ponedeljek, 21. dec. — Tomo Torek, 22. dec. — Dimitrij Sreda, 23. dec. — Viktorija Četrtek, 24. dec. — Eva RADIO M. SOBOTA Nedelja, 20. dec. 1959: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte«. Torek, 22. dec. 1959: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 24. dec. 1959: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.30: »želeli ste, poslušajte«. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 23.10. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10. ure. PREKLIC Preklicujem žaljivko, ki sem jo .izrekla zoper predsednika Lojzeta Žalika, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marjeta Berke, Kranjčeva št. 13. Lendava D-1124 Okrajna odbor Zveze slepih Murska Sobota priredi 20. dec. 1959 v počastitev 40-letnice KPJ in 40-letnice ustanovitve zavoda za slepo mladino akademijo v Murski Soboti ob 15. uri v hotelu »Zvezda« in v Ljutomeru ob 10. uri v kino dvorani. Spored izvaja kulturno-umetniška skupina slepih iz Maribora. Prostovoljni prispevki gredo v korist slepih! VABLJENI! Delavsko prosvetno društvo »SVOBODA« Murska Sobota obvešča, da bo v petek, dne 18. decembra 1959, ob 19. uri letni občni zbor v prostorih Knjižnice-čitalnice M. Sobota VABLJENI! Uprava Trgovskega podjetja na veliko »POTROŠNIK« v MURSKI SOBOTI OBVEŠČA vse cenjene odjemalce, da bo redni letni popis blaga v navedenih dneh: skladišče manufakture od 23.—31. decembra skladišče špecerije od 27.—31. decembra skladišče galanterije od 27.—31. decembra skladišče železnine od 27.—31. decembra skladišče vina, žganih pijač, mineralne vode 4. januarja 1960. Podjetja in trgovine, nabavite si blago pravočasno! Kmetijska poslovna zveza »AGROPROMET« Lendava razpisuje delovno mesto ŠOFERJA za 3-tonski avtomobil Pogoji za sprejem: kvalificiran šofer z večletno prakso. Nastop službe s 1. januarjem 1960. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 25. decembra 1959. SOCIALNO ZAVAROVANJE Higiensko-tehnična zaščita Po veljavnih predpisih nima socialno zavarovanje nobenih pristojnosti glede higiensko-tehnične zaščite, ta pristojnost je dama delovnim kolektivom in inšpektoratu za delo. Kljub temu posveča socialno zavarovanje vprašanju higiensko-tehnične zaščite vso pozornost, v ta namen je izvršilni odbor zavoda za socialno zavarovanje imenoval posebno komisijo, iste komisije so imenovale tudi podružnice socialnega zavarovanja. Te komisije so izdelale poseben program za. dejo komisij HTZ, da bi s tem pripomogli k varnosti pri delu. Zavod za socialno zavarovanje je za delovanje HTZ komisij odobril tudi potrebna sredstva. Skladno s programom in v okviru materialnih možnosti so bili izvedeni tedni HTZ na področju podružnic Gornja Radgona, Lendava in v Ljutomeru. Pred kratkim je bil trodnevni seminar v Radencih, ki so se ga udeležili zastopniki skoraj vseh večjih podjetij našega okraja. Seminar je bil zelo uspešen. Pri dejavnosti HTZ ne zasledujemo kdo je pri tem pristojen, temveč zasledujemo družbene koristi, pri tem bi moral biti zainteresiran vsak delavec, ker gre v prvi vrsti za koristi njega samega. Nesreče in poškodbe pa brez dvoma občutno bremenijo gospodarske organizacije, kakor tudi sredstva socialnega zavarovanja. V našem okraju, ki je na nekem prelomu med starim in novim, ko uvajamo vsak dan več tehnike iin mehanizacije, naraščajo poškodbe zaradi nesreč in imamo na primer v tem lotu, ker smo uvedli v kmetijstvo več mehanizacije, kar štiri smrtne nesreče. Torej nam že sam razvoj nakazuje, da moramo HTZ odslej posvečati več pozornosti. Danes je že resna potreba po aktivnem delu HTZ komisij, ki jih imamo v vseh gospodarskih organizacijah. Dosedanja prizadevanja socialnega zavarovanja so bila predvsem namenjena, da pospešijo delo teh komisij. Kolektivi so dolžni razpravljati in izvesti potrebne ukrepe za varnost pri delu, skratka angažirati vse zaposlene po vprašanju varnosti pri delu pod parolo: »DELAJ VARNO!«. Okrajni zavod za soc. zavarovanje Murska Sobota ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, brata JOŽEFA GALA kurirja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za darovane vence in cvetje, posebno pa kolektivu »Agromerkur« za zadnje poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem prijateljem in sosedom, ki so v težkih trenutkih stali oh strani in z nami sočustvovali. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Murska Sobota, 10. decembra 1959. Žalujoči : žena Karolina, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo MOPEDISTI! Po pooblastilu Avto-moto zveze Slovenije št. 3987 z dne 9. decembra 1959 pričenjamo z izpiti za mopediste. Izpite bodo opravljali kandidati iz občin Murska Sobota, Beltinci, Lendava in Petrovci-Šalovci. Z izpiti pričenjamo 11. dec. 1959. Interesenti za tečaj in izpite naj se javijo v pisarni AMD Murska Sobota, Noršinska cesta 1, najpozneje do 29. dec. 1959 Upravni odbor AMD Murska Sobota Komisija za razpis delovnih mest pri Živinorejsko-veterinar-skem zavodu za Pomurje v Murski Soboti razpisuje delovno mesto KMETIJSKEGA TEHNIKA z dokončano srednjo kmetijsko šolo, na odseku za selekcijo in progenotestiranje. Prošnje sprejema komisija Zivinorejsko-veterinarskega zavoda do 25. decembra 1959. Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru M. Sobota razpisuje že drugič delovno mesto TRŽNEGA INŠPEKTORJA Pogoj : srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse v navedenih poslih. Ponudbe pošljite na gornji naslov. MLINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA prodaja naslednja osnovna sredstva: 1. luščilmk za žito, krtačni stroj za žito. plansko sito 6-deI-no »M1AG« z elektromotorjem, hidravlična preša za olje z vsem orodjem za pogon oljarne, transmisije in jermenice. 2. vodna turbina 18 KS, triier. špiral. tri;er viseči, mlin kladivar. valjčni stol »LAMELKA« 500 x 220, valjčni stol domače izdelave 700 x 220. Osnovna sredstva pod točko 1. samo proti plačilu, pod točko 2. pa kot prenos osnovnih sredstev. Ogled dnevno od 8. do 14. ure v mlinu Puconci. Prednost nakupa imajo zadružne in gospodarske organizacije, v kolikor pa od teh ne ho interesentov, se zgoraj navedena osnovna sredstva prodajo privatnemu sektorju, ki pa ima pravico nakupa od 1. januarja 1960. TRGOVSKO PODJETJE »GORICANKA« razpisuje delovni mesti RAČUNOVODJE in KNJIGOVODJE Plača po dogovoru. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Prošnje je treba vložiti do 25. decembra 1959 na upravo podjetja. POMURSKI VESTNIK, 17. DEC. 1959 5 „COLIBRI” si utira pot na svetovno tržišče Pred kratkim so zaključili v tovarni Tomos v Kopru zadnja dela pri novi poskusni stezi, ki je dolga 830 metrov. To je zadnji gradbeni objekt v okviru tovarne Tomos. Prihodnje leto nameravajo izdelati v tovarni med drugim 40.000 mopedov znamke Colibri, kar je seveda mnogo manj, kot zahteva domače in inozemsko tržišče. Po mnenju nekaterih lastnikov Colibrijev so Tomosovi mopedi primerni tudi za daljše poti. Zaradi vedno večjega števila mopedov bo organizirala tovarna prihodnje leto po vsej državi servisne delavnice. Novembra letos so v tovarni Tomos v Kotpru zaključili gradbena dela na 830 metrov dolgi stezi za preizkušnjo Tomosovih motornih vozil. Steza ie grajena popolnoma drugače kot nekatere znane tekmovalne in preizkuševalne steze po svetu, saj je namenjena le preizkušnji motorjev in ne avtomobilov. Med drugim je steza grajena tako, da zagotavlja preizkuševalcem motorjev čim večjo varnost. Povpraševanje po Tomosovih motornih vozilih je iz leta v leto večje. Prihodnje leto nameravajo izdelati 40.000 mopedov znamke Colibri, 4600 skuterjev Galeb, 1370 motor- jev s 175 cem, 100 tovornih motornih trikolic itd., skupno 54.770 različnih motorjev, medtem ko je vseh naročili za 111.356 motorjev, od tega kar 90.000 Colibrijev. Kljub močni konkurenci nekaterih priznanih svetovnih tovarn motornih koles se Tomos uveljavlja tudi izven naših meja. Letos je razstavljal Tomos svoje izdelke na mednarodnih sejmih v Leipzigu, Budimpešti, Brnu, Poznanju, Solunu, Izmiru, Damasku im Tunisu. Predvsem v Izmiru in v Damasku so dosegli lep uspeh. Povsod so se najbolj zanimali za Colibrije. Tovarna ima trgovska zastopstva v Gr- čiji, Turčiji in v Združeni arabski republiki. Prihodnje leto namerava j o tako doma kot v nekaterih drugih državah izpopolniti servisno službo. Doslej je v Jugoslaviji 121 servisnih delavnic za Tomosove izdelke. Na novo nameravajo ustanoviti 10 servisnih delavnic. Kot Vsaka sodobna in moderno urejena tovarna za predelavo kovin. ima tudi Tomos več proizvodnih sodelavcev. V Tomosu izvedejo za okrog 60 odstotkov vseh del, medtem ko pomagajo pri ostalem tudi kranjska »Iskra«, tovanna »Saturnus« v Liubljani, »Jugodent« iz Novega Sada im še nekatera druga podjetja. Na splošno obvladuje mnenje, da Colibri ni primeren za daljše vožnje. V tovarni sodijo, da to ni res. Letos so zabeležili več primerov daljših voženj s Colibriji, pri čemer so ugotovili, da je vozilo kljub 50 ccm vendarle primerno tudi za daljše proge. Tako je prevozil profesor Milorad Pešič iz Bečeja s Colibrijem Madžarsko in Avstrijo. V Tomosu so poleg tovarniških objektov gradili vsa leta tudi stanovanja. Letos razpolagajo s 76 novimi stanovanji, nedograjenih pa imajo še 130 stanovanj. Letos je tovarna prispevala za gradnjo stanovanj 230 milijonov dinarjev. NOVI SATELITI V VESOLJU 4. decembra so o ZDA izstrelili raketo z opico, ki so jo namestili o posebno konico. Konstruktorji sodijo, da bi podobno napravo lahko uporabili tudi za polet človeka o vesolje. Opico so priučili, da je približno 120 km visoko z ročico sprostila konico, ki se je potem s padalom spustila na zemljo. Se istega dne je ameriški rušilec dvignil iz morja konico, ki je tehtala nad eno tono. Ker na ladji ni bilo zdravnika, se niso upati odpreti konico, toda kasneje so jim preko radia dajali točna navodila. Opica se je počutila dobro in je kmalu potem,’ ko so jo osvobodili, sprejela hrano. Opica tehta 3 kg in 157 g, njen polet pa je trajal 15 minut. V Sovjetski zvezi pa so sporočili, da nameravajo sovjetski znanstveniki izstrelili satelit, ki bi krožil okoli Venere in Marsa. Poleg drugega še poročajo, da nameravajo fotografirati oba planeta na podoben način kot drugo stran Meseca. Cesta med Tržičem in Pristavo, ki jo je zemeljski plaz poškodoval V prejšnji številki smo poročali o tragediji d Frejusu o Franciji. Danes priobčujemo sliko. ki kaže velikanski jez —a Ji bolje ostanke jezu iz belega betona — Malpasset, kakršen je po končani katastrofi, ko so ogromne količine vode že opustošile prelepo dolino okrog Frejusa. — Na sliki o, kotu je graditelj lega jezu inž.Coyne (z belimi lasmi, gologlav), kako po nesreči izprašuje čuvaja pri jezu (z baretko) o pojavih pred in med katastrofo. ZEMELJSKI PLAZ V TRŽIČU Evakuacija 200 prebivalcev — Po prvih cenitvah je za okoli 150 milijonov dinarjev škode — Nad 600 pripadnikov JLA, Ljudske milice in gasilcev ter prostovoljcev v borbi proti premikajočemu se plazu — Zmanjšana nevarnost zaradi zboljšanega vremena V petek 11. decembra je začel zaradi močnega deževja drseti hrib med Tržičem in vasjo Pristava. Na ogroženem terenu je bilo 6 stanovanjskih zgradb s 24 družinami, tako da so morati gasilci iz Tržiča že v petek zjutraj evakuirati prebivalce iz najbolj ogroženih hiš. Na kraj nesreče sta prišli republiška in okrajna komisija. V soboto je zemeljski plaz podrl apnenico ob cesti, cesto med Tržičem in Pristavo pa je odneslo. Preko nje se je začela pomikati več kot 40 m široka in nekaj metrov visoka zemeljska gmota, ki je gubala in premikala vse področje proti strugi Bistrice. V soboto se je zemeljski plaz pomikal sprva 3 do 4 cm na uro in dopoldne porušil hišo, ki je stala ob cesti pod apnenico. Kasneje se je začel hrib pomikati s hitrostjo do enega metra na uro, pri čemer je bilo v nevarnosti več hiš. V soboto zvečer so ljudje s strahom pričakovali, da bo zemeljska gmota zasula Bistrico in jo zajezila. V noči od sobote na nedeljo se je pomikal plaz s hitrostjo okoli pol metra na uro, tako da je bila v nedeljo popoldne ob 16.10 struga Bistrice na najbolj kritični točki široka le še dva metra. Če reševalcem ne bi uspelo pravočasno skopati novo strugo Bistrice, bi morali evakuirati še 30 družin, poleg tega pa bi bili v tem primeru poplavljeni tudi nekateri oblekli v bližini reke: LIP v Tržiču, Predilnica in tkalnica, naselje Preska in delno tovarna čevljev »Peko«. Nad 600 ljudi, fasilcev, pripadnikov JLA in Ljudske milice ter prostovoljcev je nenehno delalo v izmenah ... Stanje je še vedno bilo kritično... Pripadniki Ljudske milice in JLA so — (kolikor je bilo mogoče — zavarovali plaz. Na pomoč so prispeli tudi gasilci iz Liubljane, Kranja in okolice. Tudi Tržičani so bili pripravljeni vsak čas priskočiti na pomoč. Nova struga Bistrice je bila skoraj končana. Se dalje so jo razširjali. V nedeljo popoldne je prispelo na ogroženo ozemlje tudi večje število strokovnjakov, predvsem geologov, ki so natančneje opazovali premikanje zemeljske gmote. Le-ta je povzročila že do nedelje popo1dne za okoli 150 milijonov škode. Že v nedeljo dopoldne je bila izredna seja upravnega odbora Predilnice (in tkalnice v Tržiču, na kateri so odobrili 10 milijonov dinarjev v sklad za pomoč evakuiranim. Sredstva v ta »klad je prispevala tildi organizacija SZDL iz Tržiča ter vaški odbor SZDL. V Bistrici so organizirali za evakuirane brezplačno hrano v treh gostinskih obratih. Do nedelje popoldne so evakuirali že oboli 200 prebivalcev in jih razmestili po šolah, sindikalnih dvoranah in telovadnicah. že v nedeljo zvečer so sporočili, da je kritična situacija za zdaj mimo, če ne bo večjih nalivov. Navzlic temu pa je razširjalo novo strugo za Bistrico okoli 150 ljudi, predvsem pripadnikov JLA. V noči od nedelje do ponedeljka in v ponedeljek se stanje ni spremenilo, vendar se je plaz — čeprav nekoliko počasneje kot prej — še vedno pomikal v bi- striško strugo. Na kraju nesreče so buldožerji izkopavali zasilno strugo, gasilci pa so s pritiskom vode pospeševali odvažanje zemlje. Na prostoru, kjer je bila prej apnenica, v zgornjem delu plazu, v ponedeljek ni več bilo večjih gmot zemlje. Gmota, ki se je prejšnje dni naglo pomikala proti Bistrici, je že bila v spodnji polovici plazu. Pomikala se je, gledano z vrha plazu, nekoliko v levo in je že podrla drugo hišo. Glavni del plazu v spodnji polovici mi več bil usmerjen proti obratu št. 4 tovarne »Peko«, kjer je struga najožja, ampak proti podolgastemu travniku nasproti skladovnicam lesa LIP Tržič, ki so na desnem bregu Bistrice. Ker je v ponedeljek zjutraj voda narasla, je začel 30-tonski bager, ki so ga pripeljali z Jesenic, poglabljati strugo reke in je omogočil normalni odtok vode. Zaito so vso skrb osredotočili na to, da rešijo stanovanjske probleme evakuirancev. Rudarji iz Kanižarice pa so poslali vagon premoga za evakuirance. Odbor za pomoč evakuirancem je odprl poseben tekoči račun v Komunalni banki, na katerega gredo vsi prispevki. Pionirji osnovne šole v Kamnici pri Mariboru so zbrali 4000 dinarjev kot pomoč za ogrožene otroke na področju Tržiča. Ves promet s težjimi tovori so preusmerili po železnici. Cesta iz Tržiča na Kovor in Podbrezje ne prenese težjega prometa, ker je na odseku ceste nad predilnico v Tržiču podporni zid popustil že pred 2 letoma. V ponedeljek je obiskal Tržič tudi predsednik IS Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher. REKE KOLPA, SAVA IN UNA POPLAVLJAJO Zaradi obilnega dežja ob koncu minulega tedna in minulo nedeljo so posamezne reke močno narastle. Narastle so zlasti Kolpa, Sava in Una v spodnjem delu. Kolpa in Glina sta poplavili okoli 16.000 ha obdelovalne zemlje v Pokuplju in na Kordujnu. Voda je poškodovala tudi avtomobilsko cesto med Glino in Dvorom na Uni. Zaradi naraslih pritokov je Sava dosegla pri Jasenovcu maksimum 840 cm, ki so ga zabe- ležili leta 1925. V nedeljo je kazalo, da bo Sava narasla še za en meter, tako da bodo posamezni kraji ob njenem spodnjem toku ogroženi. Časniki poročajo o nevarnosti poplav v Posavini in Semberiji. V ogroženih krajih ob Savi so objavili izredne obrambne ukrepe. Una je v soboto zvečer vdrla v Bosansko Dubico, kjer je prizadejala veliko škodo. Nad 350 hiš je pod vodo, tako da so morali izseliti številne dru- žine. Prispele so na pomoč tudi enote JLA iz Petrinje. Razen Bosanske Dubice so pod vodo tudi številne vasi, iz katerih so delno ali popolnoma evakuirali prebivalce. Ceste v Bosanski Krajini so skoraj neprehodne. Voda jih je mestoma preplavila tudi do poldrugi meter visoko. Zveze med številnimi mesti so skoraj popolnoma prekinjene. Tudi železniški promet je prekinjen na več krajih. Na progi Zagreb— Sarajevo vozijo vlaki čez Vrpolje namesto čez Banjaluko, ker je prekinjen promet na progi Doboj — Banjaluka. Le reka Sana je v nedeljo nekoliko upadla, taiko da se stanje v Sanskem mostu postopoma normalizira, vendar so posledice porolave katastrofalne. Nad 70 družin je ostalo brez strehe. ObLO je določil 4,5 milijona dinarjev za najnujnejša popravila hiš, ki jih je še moč rešiti. JOŽE ŠTUMCF S POTI PO BLIŽNJEM VZHODU Taborišče obdano z žico in že Angleži so nastavili ponekod mine. Nekaj minut hoda od našega taborišča je velika rumena stavba. Nekoč je bila v njej vojaška bolnišnica, tokrat pa si jo je izbral za svoj stan glavni štab vojske OZN. Nad zgornjo teraso stavbe so molele v zrak neštete radijske in teleprinterske antene. V poslopje je bilo možno priti le s posebno dovolilnico. Prav zadnjega decembra 1956 sem bil na straži pred glavnim vhodom v štab OZN. Čeprav sem poznal že mnogo oficirjev, sem vendarle vsakega še posebej legitimiral in dovolilnico predal dežurnemu podoficirju. Tak je bil pač red v glavnem štabu stil Združenih narodov. Zgodaj zjutraj sem večkrat slišal oddaljene klice. Nisem si znal tega razložiti, dokler se nisem povzpel na teraso. Z daljnogledom sem opazil, da kličejo hodže vernike k molitvi. Življenje v bazi bi bilo dolgočasno, če ne bi imeli različnih predavanj in če se ne bi ukvarjali s šahom in odbojko. Tu in tam nas je obiskala tudi egiptovska vojaška godba, navadno pa smo poslušali radio. POT NA POLOTOK SINAJ Medtem so bile nekatere naše enote na Sinaju, kjer so premagovale precejšnje prepreke, saj je potovanje po puščavi neprijetno in naporno posebej še, ker so še tiste maloštevilne ceste bile razkopane in uničene ter posejane z minskimi polji. Tu in tam so prihajali naši vojaki s Sinaja v taborišče. Vsi smo se zanimali, kako gre ostalim. So živi zdravi? Bilo je 8. decembra 1956. Dobil sem ukaz, da se takoj pripravim na potovanje. Kot radiotelegrafist sem bil dodeljen prvi četi, ki je odhajala na črto Ismailija — El Audža. Ob prekopu smo se vozili proti Ismailiji. Na vodni gladini je bilo nešteto ladij, med njimi ameriške, angleške, ruske, švedske, norveške in italijanske. Pred Ismailijo smo naleteli na barikade. Oddelki egiptovske vojske so se na barikadah urili Srečanje z egiptovskimi vojaki in civili v El Arishu za oborožen odpor. Bili so večinoma mladi ljudje. Približno 19 kilometrov od naše baze smo prešli Sueški prekop. Bab smo na cesti, ki pelje preko Sinajskega polotoka v Palestino, v izra- elsko mesto na egiptovski meji El Audžo. Ob cesti so ležala uničena motorna vozila, tanki in prazni bencinski sodi. Ker je bila cesta na posameznih odsekih minirana, smo morali delati velike ovinke čez puščavo. Končno smo prišli do taborišča naših enot. Do sem so prišla naša vozila, naprej pa ni šlo. Razpeli smo šotorska krila in šotore zasipab z peskom, da jih veter ne bi dvignil. Obdajala nas je valovita puščava. Le tu in tam so poganjali iz peska skromni grmički ali šop puščavske trave, v katerih se skrivajo majhni rjavi kuščarji, edini prebivalci v teh krajih. Velike preglavice nam je delal veter. Čeprav so kuhali kuharji v zaprtih kotlih, je bilo v hrani vedno nekaj peska, ki je neprijetno škripal med zobmi. Moja služba je bila naporna. Angleža in Francozi so motili naše oddaje in prejeme na vseli frekventnili področjih. Poleg tega je bilo ponoči pošteno mrzlo. Iz Ismailije so nas obiskali egiptovski »komandosi«. Bili so večinoma študentje iz Kaira. Že ob prvem srečanju smo postali dobri prijatelji. Sporazumevali smo se v angleškem jeziku ali pa s kretnjami. Drug drugemu smo dajali naslove in zamenjavali smo slike. Med njimi so bili tudi dečki osmih let. Skoraj vsak dan, odkar sem odšel iz El Balaha, je deževalo. Najhuje pa je bilo ponoči na 22. december. Spominjam se še, kako smo tisti večer, kljub dežju, odnesli na večjo sipino sod starega motornega olja, ga polili z bencinom in zažgali. V čast Dneva JLA je zagorel na sipini velik ogenj in kaj kmalu smo zapeli in zaplesali. Dež, ki je neprestano lil, nas ni motil. To je bila tudi zadnja noč. ki sem jo prebil daleč izven naše baze. kajti prihodnjega dne sem se moral vrniti v El Balah. Toda tudi tam nisem bil dolgo. Prišel je ukaz glavnega štaba, naj se naš odred odpravi na Sinajski polotok, v novo bazo pri El Anishu. Čez nekaj dni se je zvrstila po .cesti dolga kolona naših vozil. S seboj smo odneslo le spomine na dneve bivanja v El Balahu. POMURSKI VESTNIK, 17. DEC. 1959 6