41. številka. Trst, v ponedeljek 4. aprila 1S9S. (Večerno I/danjc) Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat n:i dan. razun ne.lt-lj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ol> 7. uri. <> ponedeljkih izhaja prvo izilanje oli 1 uri pop. Naročnina znana: < H>e izdan j i na leto . . . gl 3 nvč. večerne številke po A nvč.; ponedeljske popoldanske številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST _____ GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Mane 4 nvč. Talefon Itv. 870. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domari oglasi i. t. <1. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase »pre-jenia npravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I rednUtvo in titkarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. t "pravaistvo, od« pravnUtvo in sprejemanje inscratov v ulici Molin piccolo štv. II. nadfltr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Novejše vesti. Lvov 3. Neosnovana je govorica, da se deželni maršal grof Stanislav Badeni (brat bivšega ministerskega predsednika) umakne na višo željo, da l>i «e na ta način napravil prostor vitezu Abra-hatnoviču. Poslednji hode imenovan členom gospodske zbornice. _ Dunaj 2. V tukajšnjih diploraatiških krogih godijo, da je položaj v sporu med Spanjsko in Zjedinjenimi državami kritičen in težaven nad vso mero. Nada, da pride do mirnega rešenja tegn spora, skrčila se je skoraj na ničlo. O kakem posredovanju evropskih držav tii nikakega govora, kajti tako posredovanje je postalo nemogoče po zahtevi Zjedinjenih držav, da so proglasi neodvisnost Kube. IVaNliillgton 2. Pododsck komisije za vna-nje stvari v senatu predloži najbrže danes svoje poročilo in priporoči resolucijo, s katero se izreka: a) da je Kubi pri poznati samoupravo, b) za posredovanje Zjedininjenih držav. Poročilo se izreče, da je katastrofa, provzro-na ladiji Mainc, že sama zadosten vzrok, da se Apanjski napove vojna. Wa»dllllffton 2. V seji komore in senata je več govornikov izjavilo prepričanje, da je vojna neizogibna. Sftii Franeisco 2. Po brzojavki, došli iz Honoluba, je došlo tja iz Washingtona poročilo, glasom katerega se v slučaju vojne na otoku Havani razvije amerikanska zastava in otoki bodo morali služiti kakor postaja mornarice. London 2. Več amerikanskih častnikov, ki so bivali v Evropi na dopustu, jo odpotovalo nemudoma v Ne\v-York. Mnogo se govori o obisku nemškega poslanika pri državnem tajniku za kolonije, Chamberlainu. Poslaniki Avsro-Ogerske, Rusije, Amerike in Španjske so bili včeraj pri ministru za vnanje stvari. Kini 2. Amrikanski odposlanec Bro\vaon je došel sem. (iotovo je, da je prišel v ta namen, da bi nakupil ladij za Ameriko. Madrid 2. Odnošaji med Ameriko in Španjko «> skrajno napeti, vendar se nadejajo tukajšnji vladni krogi, da predsednik Zjedinjenih držav ne hode zahteval od Španjskc, kar je istoj nemogoče. Javno menenje pa smatra vojno kakor neizogibno. Med imovitimi rfi«ščani se je uvedla mib-skripoija v ta namen, tla se ustanovi fond za vojno jedne milijarde pese to v. Kraljica regentinja je podpisala jeden milijon, vojvoda Tetuan p<>l milijona. Tudi »kolje, duhovščina in samostani tekmujejo z dokazi domoljubno požrtvovalnosti. V vseh slojih ljudstva se nabirajo doneski v ta namen, da se reši čast Spanjske. .Madrid 2. Sleherni trenotek se pričakuje iz Amerike ultimatum Muc Kinlcva. Spanjska je že pripravljena na vse eventuvalnosti. Madrid 3. V Kadiksu delajo hlastno, da ustvarijo Hotilo torpedovk in ladij za ugonobljanje torpedov. To flotilo hode spremljala eskadra 4 ladij. Minister vojne, Correa, je predložil niinister-stvu načrt za vojno. Minister Copdebon se je izjavil v nekem pogovoru, tla vse kaže, da je vojna blizu. V Madridu in v provinciji se kaže patri-jotiška agitacija v vseh slojih brez razlike stranke. Celo Karlisti so ponudili Sag«►sti svojo pomoč v obrambo narodne ukupnosti. C-im bode napovedana vojna, se uvede javna subskripeija za popol-njenje hrodovja. — V cerkvah madridskih se je prečitalo škofovsko pismo, s katerim se poživljajo verniki v očigled vojne, naj molijo za zmago španj-skega orožja. Madrid, .'i. Vzlie pripravam za vojno je glavno mesto vendar povsem mirno, (lovori se, da je apostolski nuncij sezvul več zastopnikov tujih vlasti, da l>i se uvela akcija v prepreeenje vojne. Madrid 3. Spanjski zastopnik v Washingtonu Bernab^, je brzojavil, da vse kaže, da senat prisili predsednika Zjedinjenih držav do skrajnih korakov, Kil)! 8. V očigled dogodkom med Spanjsko in Zjedinjenimi državami je začela razmišljati italijanska vlada, da-li ne bi bilo umestno zaustaviti za sedaj izseljevanje Italijanov v Zjedinjene države. Madrid H. Ouje se, da se amerikanski zastopnik W o o d f o r d že pripravlja na o d h od. Madrid 3. Danes se je zbrala pred palačo ministerskega predsednika množica nad 4(MH) glav. Množica je poslala v palačo deputacijo, katero je v sprejel ministerski predsednik. Deputacija je prosila, da se revidirajo procesi proti anarhistom v Montjuichu, da se uvede obvezna vojaška služIm in da bodi uvažanje žita osvobodeno carine. Minister je izjavil svoje zadoščenje na tem, da je bila demonstracija mirna. Vlada želi hiti v soglasju z javnim menenjem, vendar so te prošnje toliko težke naravi, da ne more dati takoj odgovora. 1'arlz 2. Kasaeijsko sodišče je oprostilo Z o 1 o. (Kakor znano, je bil pisatelj Zola obsojen na leto dnij ječe radi razžaljenja vojske in vojnega sodišča. Op. uredn.) lTniČenje obsodbe se opira na dejstvo, da vojni minister ni imel nikakega po-oblaščenja za tožbo. Kajti Zola da ni razžalil vojnega ministra, ampak vojno sodišče, ki je oprostilo majorja Kstcrhazvja. — Vsled razsodbe kasacij-skega sodišča utegne nastati kriza, kajti razsodba kasacijskcga sodišča je provzročila ogromno senzaci jo. Praga 3. Na nekem koncertu je prišlo do spopada- med častniki in meščani. Prepir se je začel radi antisimitizma. Dva častnika sta povlekla sablji in sta težko ranila nekega žioslanei, negi> so storili, ko so stavili predlog, da se odpravi šolska tak^a, ali vsaj zaustavi tudi za tekoče leto, kakor je l)ila zaustavljena lani. Vsprejetje tega predloga hi pozdravili radostnim srcem ne le Hrvatje in Slovenei, ampak tudi vse ljudstvo po mestih, ki se prišteva k Italijanom. Ali zastopniki klik«* ne poznajo mlnerije: oni marajo za ljudstvo toliko, kolikor za lanski sneg. Ljudstvo naj le plačuje in molči, za vse drugo skrbi že —klika. In tako je določeno ne le to, da šolska taksa ostane, ampak se bode iztirjevala že to leto. Vladni poverjenik sam se je dvignil ob tej priliki in je zagovarjal predlog manjšine. To je bil čudež, nikdar vidjen v zbornici istrski. Toda nam se zdi, da je vlada imela — ako je v resnici hotela pomagati ljudstvu v tem pogledu — dovolj sredstev na razpolago, katerimi bi bila mogla preprečiti posledice šolske takse. Lani predlagnti kroni, naj odobri zakon o teh nesrečnih taksah, a sedaj zagovarjati predlog, da se odpravijo iste, to je — najmanje rečeno — nedoslednost, ki ni v čast vladi, niti jej ne utrja ugleda med ljudstvom. Ali kar je, je: Italijani hočejo, da se šolska taksa mora plačevati, ker menijo, da s tem uničijo že obstoječe hrvatske šole ter zajedno onemogočijo snovanje novih šol, O tem računajo ravno na siromaštvo in bedo ljudstva, o katerem se nadejajo, da se raje odpove soli, nego da bi moralo plačevati pristojbine za obiskovanje iste. Ta isti cilj ima tudi drugi sklep zastopnikov klike, sklep, da se šolski proračun nima odobriti v znesku, zahtevanem od vlade, ampak v veliko manjem. Naravno je, da vse šole, ki bi se imele ustanoviti, bi morale biti hrvatsko ali slovenske, ker za Italijane jih je že itak preveč, eelo tudi tam, kjer bi jih ne smelo biti. Z druge strani pa je največa sramota, da je v Istri blizu 20000 otrok brez šole, kateri otroei so skoro izključljivo našega naroda. Ali vse to ne opravičuje postopanja italijanskih poslancev, ki bi morali vedeti, da so se italijanske šole ustvarjale in vzdrževale tudi z našimi krvavimi žulji; a ne opravičuje tudi brezbrižnosti vlade, katera zna vzdrževati krasnih šol v Istri za peščico Nemcev, pa nam tudi ta trošok všteva v namišljeno pasivnost našo. A kam so prišli denarji tolikih bratovščin hrvatskih vasij, upravljenih po italijanskih občinskih glavarstvih ? Kam so prišlo obresti in kam je prišla n. pr. glavnica bratovščine občine Soline v Svet-lovresčini! Kaj je z denarji občine badernske in drugih, katere upravlja slavna in glasovita občina poreška ? Ali povsod: na KoperšČini, na Poljščini, na otocih, od jednoga kraja Istre do drugega, ste nas izmolzli in ogulili, o gospoda Latini, pa se sedaj še rogate zaničljivo naši bedi! Mili Bog, kako bedno jo to naše šolsko stanje! Posledica temu je, da se nam je v poslednjih 30 letih odtujilo toliko krajev in toliko naroda ! Domače vesti. K h po val ceni in čitateljem „Edinosti" lia Zliailje. — Danes in odslej naprej bode izhajalo vsaki ponedeljek in ob dnevih po praznikih opolu-dansko izdanje tega lista. Cena temu ponedelj-skemu opoludanskemu izdanju je 2 nvč. Danes zvečer in odslej vsaki ponedeljek in ob dnevih po praznikih bode izhajalo tudi večerno izdanje, ki bode stalo 4 nvč. Vse druge dni tedna bode izhajala »Edinost« zjutraj ob 11. uri in zvečer ob 7. uri. Cena za ta izdajanja bode: za zjutranji list 3 nvč., za večerni list 4 nvč. Tržačanom priporočamo še enkrat, naj kupujejo: ob ponedeljkih in ob dnevih po praznikih opoludansko izdanje; ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah zjutranje izdanje; a ob nedeljah sobotno večerno izdanje! Ta izdanja so namenjena za Tržačane. Prosimo oproSfenja. — Radi neznatnih tehničnih ovir, ki so neizogibne na novih strojih, ni moglo iziti sobotno večerno izdanje ob navadni uri. Radi tega so naprošeni čestiti čitatelji, da oproste to malo zamudo. Istotako prosimo oprošče-nja ono malo tržaških kupovuleev, ki so dobili list brez prilogo. Tudi to se je zgodilo v lahko umljivi naglici. Prva številka „Edinosti*4, natisnjena v lastni tiskarni, bode na prodaj ves ta teden po tobakarnah. Menimo namreč, da si marsikdo še kupi to številko za spomin. Zopet pogorel ! — Tržaški magistrat je bil svojedobno naložil g. Ivan Tenee-tu v sv. Križu globo 5 gld., ker je bil na svoji hiši odstranil uradno laško tablico in nadomestil isto se slovensko. Proti tej razsodbi seje Ivan Tenee pritožil na c. k. namest-ništvo in je dobil t«? dni nastopno rešitev: Zl. 156. Gospodu Ivanu Tenee — Sv. Križ 196. Tržaški mestni magistrat Vas je obsodil s kazensko razsodbo 18. novembra 1896 št. 54079 na temelju § 7 zakona 2i>. marca 1869 drz. zak. št. 67 na globo 5 goldinarjev oziroma na 24 ur zapora, ker ste odstranili svojevoljno uradno tablico na Vabe) hiši, nosečo napis «P. N. 196 S. Croee» ter isto nadomestili z lastno tablo napisom «Št. 196 Sv. Križ*. Reševaje Vaš utok, vložen proti tej razsodbi, visoko c. kr. Namestništvo, uvažujfe, da se ne more smatrati svojevoljno nadomeščenje laške tablice z slovensko tablico pre-memboj numerovanja, uvažujfe, da občina ni izdala naredb gledfe jezikovne jednakosti numerovanja, uvažujfe, da zategadelj v tem slučaju nsedojeta objektivnega učina prestopa §§ 7 in 30 gori navedenega zakona, je uničilo kakor neutemeljeno v zakonu omenjeno kazensko razsodbo ter Vas oprostilo kazni. Trst, dnfe 31. marca 1898. Fabrizi m. p. Tržaški mestni svčt bode imel svojo sejo nocoj ob 7. uri 6 sejo. Izpred sodišča. V soboto je bila razprava proti 211etneinu Antonu Veljaku, težaku iz Trsta, ki je bil zatožen radi žaljenja Njeg. Veličanstva. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. 41letna Ana Harcek je bila obsojena na 6 mesecev ječe, ker je težko l-anila in hudo natepla 161etno Ano Vida, ko jo je prišla le-ta dne 10. februvarija tirjati dolžnih jej 2 gld. 30 nvč. Obnovljeni mesečni semenj v Herpeijali (Istra). Iz Herpelj nam pišejo: Dne 2 aprila t. 1. je izpal ta sej m sijajno vzlio vsemu slabemu vremenu. Udeležba je bila velika od vseh strani. Bilo je nad 700 glav goveje živine. Tedaj na veliko izber mesarjem in kmetom. Prešičev ni manjkalo. Tudi oslov je bilo in še celo več konj. Bilo je več trgovcev z manifakturnim blagom, z narejeno možko obleko, klobuki, obuvalom, železnino, usnjem itd. Sploh je bilo čuti občno pohvalo glede lepega prostora. Bili so zadovoljni kupci in prodajalci. V obče je bila jako živahna kupčija, kakoršne nismo pričakovali. Dne 2. maja t. 1. se pričakuje še obilniše udeležbe. Zagotovlja se še boljša postrežba. (Prosi se slavna uredništva slovenskih in hrvaških listov, naj blagovolijo to vest ponatisniti v občno korist siromašnega istrskega ljudstva. Op. dop.) O ]) a z o v a 1 e c. Tatvine. Policija je aretirala 1»»letnega Frana Bortoluttija, ker je isti na sumu, da je ukradel Katarini Supan na Greti dvoje kokoši. Pozneje je Bortolutti priznal to, a je ovadil ob enem, da je bil žnjim v družbi tudi Josip Koeman. Nadalje je ovadil policiji, da mu je pravil Koeman, daje ukradel tvrdki Zadnik več manifaktnrncga blaga. Doznalo se je pozneje, tla je znašala vrednost tega ukradenega blaga 150 gld. Godcu na harmoniko Alojziju Trostu, ki se ga je bil nalezel p red včeraj preveč, je ukradel nepoznan tat harmoniko vredno 92 gld. Mariji P. je bila ukradena v soboto srebrna ura z verižico. Žaloi gra v rodbini. Soprog še mlade žene, ki se je zastrupila pred kratkim, je zblaznel. Odvedli so ga v bolnišnico. Prepovedan shod. — Policija je prepovedala shod društvu «Lega demoeratica», ki bi se bil imel vršiti včeraj popoldne. Prepoved se sklicuje na § I) zakona, za shode. Nov napredek — V angleški tvornici orožja Rvnoeij so zgradili nov top. Ta top bode res nevaren, kajti iz njega bode sfrčalo lahko na uro 600 krogelj. Top tehta samo (»koli 100 kgr. Isti bode streljal na 3 milje daleč. Ni čuda, Če «napre-dujemo* saj smo ob zaključku 19. veka. Seveda bi bilo želeti, da bi napredovali tudi v človeškem čutstvovanju vsaj toliko, kolikor napredujemo v izdelovanju morilnega orožja. Za sedaj stavljamo do veleč, gospoda župnika v Skednju nastopno uprašanje: Zakaj se letos — kakor je bila navada od nekdaj — na cvetno nedeljo ni pel kri že v pot?!! Na to vprašanje zahtevajo Škedenjci odgovora, kajti govori se marsikaj o vzrokih tej odredbi, po čemer bi morali soditi, da bi se hotelo tudi v cerkvi v Šk ednju zapri četi premembami na škodo naši narodnosti. Torej še enkrat, veleč. gosp. župnik: prosimo pojasnila! Lepe slovenske dopisnice s Prešernovo podobo, Bledom in Prešernovo rojstno hišo so na prodaj v tabakarni gosp. Lavrenčiča, Piazza della Ca-serma. Prodajajo se po 5 nvč. Podvizajte se, Slovenci, ker jih je le malo. Pevsko druStvo „Skala" v Sv. Križu je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 27. marca 1898. Izvoljeni so bili v odbor sledeči: Predsednik Iv. Kristjan Košuta; podpredsednik Ivan Tenee; tajnik Fran Furlan; blagajnik Martin Sedmak ; odborniki: Anton Košuta, Anton Bogateč, Kralj Anton, Košuta Jožef, Sulčič Miha, Ivan Hmclak; namestniki: Šemcc Ivan, Tenee Ivan, Škabar Anton; pregledovalei računov: Tenee Josip, Florenin Anton, Sedmak Miha. Živio društvo »Skala«! V slovo. — Iz kapelanije vatoveljske nam pišejo: Žalostnim srcem naznanjamo, da nas je zapustil preljubijeni č. g. kapelan Emil Sašelj, preselivši se v Šmarje pod Koprom, kamor je imenovan za župnika. Ta gospod je bil pri nas skoraj pet let. Ponosne, srečne in zadovoljne smo se čutili, dokler je vrli gospod bival med nami. Vsako stvar je ta gospod opravljal vestno; reči smemo, da je storil vsikdar več nego je bila njegova dolžnost. Prizadeval si je v vseh ozirih za blagor ubožnega ljudstva. Pridobil nam je poštno nabi-ralnico; podpiral je posebno Nakelsko - Brkinsko sadjarsko in vinarsko društvo. Temu društvu je bil časten ud in predsednik. Hvaležni mu moremo biti, da je našo mladino toli lepo poučeval in jej utrjal značaj. Naša mladina bi ne smela nikdar pozabiti tega vrlega in priljubljenega gospoda. Več časa je bil tudi učitelj naši mladini. Kakor je ljubil mladino vsem svojim srcem, tako je stal se svojo tolažbo na strani obnemoglim in starčkom. Kedo bi pcjzabil dne 25. aprila lanskega leta, na belo nedeljo, ko je nad 80 otrok prejelo prvo sveto obhajilo iz rok tega častitega gospoda. Nepozaben je ta dan. Daroval je takrat mladini iz lastnega lopo podobo sv. Alojzija, križ in zastavo, s katero smo ga tudi spremljali o njegovem odhodu od tu. Vse to in mnogo druzega priča, da nam je bil veleč. gosp. Sašelj pastir po božji volji. Kako, da bi mu ne bil zagotovljen hvaležen spomin mej nami ?! Kje je srce, ki bi ne bilo ganjeno na toliki blagodušnosti ?! Kje je oko med nami, ki ni rosilo dne 27. m. m., ko je tak duhoven jemal slovo od nas! Komu se ni krčilo srce, ko je odhajal od nas ? ! Nam seveda ne preostaja sedaj druzega, nego da pošiljamo blagemu gospodu svoje zadnje pozdrave in čestitamo iskreno župniji, ki je dobila takega pastirja. Prosimo pa gospoda župnika Šašelja, da tudi on ohrani nam blagohoten spomin. I. V. tr. Požar. Samomorilec požigaiee. Včeraj po-poludue ob 4. uri zapazil je neki Ivan Benčinjak dim v ulici Campo Marzio v hiši, kjer so nastanjeni sedaj vojaki reservisti. Benčinjak je obvestilo tem gasilce, ki so došli takoj. Mnogo truda in napora so imeli prodno so mogli omejiti ogenj. Šiloma so odprli neko izbico, iz katere je tudi prihajal dim. Tu so našli že hudo ožgano človeško truplo. Takoj se je doznalo, da je to 18-lctni Konstantin Caliviotti, unuk vratarja hiše, kjer je gorelo. Na steni izbe, v katari je bil najden mladenič K. Caliviotti, je bilo napisano z ogljem: »Oče, oprosti mi, ali jaz se moram usmrtiti«. Da jo žažgal on, sodi sc iz tega, ker ga je videla neka gospa predvčerajšnjem hoditi p<> strehi in sicer v isti smeri, kjer je začelo goreti. Nesrečnežu se je moralo gorovo zmešati. 0 pra/iilku sv. Jožefa v Rfcmanjlh nam pišejo: Tudi jaz sem bil na praznik sv. Jožefa v Kiemanjih. Videl sem tamošnjo cerkev, ki je velika in tudi lepo in okusno i>dičena. Ko so mi milo ubrani zvonovi naznanjali pričetek sv. maše, usto-pilfsem v cerkev. Posebno mi je ugajalo lepi petje. Nikakor pa mi ni ugajal samospev tenorja. Hvalevredno je to, da se pevci vadijo, da dosežejo uspehov, ni pa lepo, kar sem doznai pozneje, da zahtevajo nekateri pevci o gotovih praznikih odškodnino za pevanje v cerkvi. Mislim, da bi bilo najbolje, da se taki odstranijo iz društva, kajti takim početjem škodijo le društvu. Trudite sc, dragi pevci in pevke »Slavca«, da dosežete še lepših uspehov. Dne 20. m. m. je bil v Ricmanjih močan pevski zbor padričanskih mladih pevcev. Peli so jako dobro. Hvala jim, da so se potrudili do Ric-manj. Zabavali smo se takrat tudi, ko je zapel čveterospev pod vodstvom gosp. Ivana Kurata, nadučitelja v Dekanih. Križem domovine. — Mariborski slovenski delavci so si ustanovili »Slovensho bralno in pevsko društvo »Maribor«. Živio! V Smartnem na Štajerskem so osnovali »Kmet-sko in bralno društvo«. V Velikih Laščah na Kranjskem imajo novo »Kmetijsko bralno društvo«. V Postojni bodo zidali okrožno bolnišnico v proslavo jubileja našega vladarja. V Libučah pri Pliberku na Koroškem so ■Slovenci zmagali na občinskih volitvah v vseh treh razredih. Tako je prav; v našem domu moramo ukazovati mi! Mlekarske zadruge na Kranjskem se snujejo druga za drugo, kar je lepo znamenje gospodarskega prebujenja. Sedaj delujejo že zadruge v Trnovem, v Košani, v Rovtah, v Petkovcu in v Medvedjem Brdu, osnovala sc je 27. t. m. zadruga v Logatcu in snujejo sc zadruge na Razdrtem, v Hruševju, v Nadanjem Selu, v Žireh, v Ledinah, v Starem Trgu itd. Slovenska tovarna za žitno in sladkorno kavo, «e snuje na Kranjkcm. Do tega so pripomogla tudi navodila dr. Pečnika, prijavljena v »Soči«. Odbor akadenilčnega družtva „Slovenija" na Dlini^jn se je na I. rednem občnem zboru v letnem tečaju dne 1. aprila t. 1. sestavil tako-le: Predsednik: phil. Jožef Reisner; podpredsednik: meh. Ignacij Šega; tajnik: jur. Ivan Bakovnik; blagajnik: jur. Anton Bončar; knjižničar; phil. Hinko Vodnik; arhivar: jur. Aleksander Fatur, gospodar: jur. Vekoslav Kukovec; namestnika: jur. Frančišek Jerala; arh. Ignacij Stembov._ Koncert „Slovanske Čitalnice" v Trstu. — Dne 2. aprila t. 1. je priredilo to najstarejc tržaško slovansko društvo v svojih prostorih koncert na korist šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Pred vsem moramo pohvaliti odbor, da prireja vsako loto koncerte v dobrodelne namene. Četudi dohodki takih manjih zabav niso prav veliki, vendar ostaja vedno kaj za dotični dobrodelni namen. Z ozirom na to, da so sodelovale na tem koncertu le društvene moči in le iz prijaznosti in rodoljubja, ne moremo presojati izida koncerta se strogo umetniškega stališča in zato lahko trdim, da je bil izid istega povsem izboren. Na tem koncertu je zopet nastopila dražestna gospica Lina Šor lije v a, katera je svirala na klaviru A. Famagalli-jevo »La Pendulc« Capriee fantastične koncertno Polko mazurko. Ta skladba je krasno a težavno delo, ki je pogostoma v vsporedu znamenitih virtuozov na klaviru. \ endar je gospica Lina Šorlijeva premagala lahkotno vse tehniške težave te kompozicije, pokazavši ob enem svojo globoko glasbeno čuvstvo. Izbrano občinstvo ji je to tudi priznalo burnim odobravanjem. Izven vsporeda je pa še svirala ravno tako krasno Harmstonovo Bolero. Darovan ji jo bil po prvi točki šopek svežih cvetlic. Kavno tako častno je zvršila svojo nalogo milj ena gospica Bogomila V a len čiče v a, katera je igrala na braču Mil. pl. Farkaševo »Domovini i ljubi« in G. V. Broževo koncertno fantazijo »Trsatski zvonovi« s sprcmljevanjem klavira, Do- vršeni in občutni igri gospice Valenčičeve je bilo videti, da izhaja iz redne in vstrajne vaje; ona je dokazala, da se more izvajati tudi na tem pri prostem narodnem glasbilu razinerno težke skladbe, ker je osobito druga skladba precej težavna. Kar čudili smo se njenemu izvajanju dvoglasnih zvokov in dolge kadence v hrznem tempo. Tudi njej je zadonela ob koncu jednoglasna pohvala. Obdarovana je bila tudi ona šopkom svežih cvetlic. Izven vsporeda je zasvirala navdušeno narodno »Kde dom jo moj«. Na klaviru je sprem-ljevala točno in korektno gospica Lina Sorli-jeva. Nadaljna točka vsporeda tega koncerta je bil moški čveterospev, kateri je občutno pel A. Haj-drihov čveterospev »Prva ljubezen«. To je prav fino izdelana skladba po besedah Koseskega. Posebno moramo pohvaliti gospode pevce, ker so sprejeli to nalogo še-le zadnje dni namesto druge točke, ki je morala izostati in so imeli le malo časa, da se pripravijo. Prvo in zadnjo točko vsporeda je izvajal ženski tamburaški zbor, obstoječ iz dvanajstero mladih in ljubkih dam iz družin čitalničkih členov. Prva točka »Slovenske narodne pesmi« se je svirala nekako boječe, a tem bolj točno in dovršeno se je igral potem Mil. pl. Farkušev izvr.dak iz Zaj-čeve opere »Nikole Subitf Zrinski«, da-si je ta skladba precej težavna. Tudi negalanten in strog kritik, ki je slišal, kako točno in navdušeno so dame udarale ta komad, bi se jim uljudno poklonil. Čast gre pa tudi zborovodji, katerega stališče je pač zavidati. Občinstvo je sprejelo tudi točke ženskega tamburaškoga zbora burnim odobravanjem, vsled česar se je moralo igrati tudi izven vsporeda nekoliko narodnih pesmi. Čestitamo torej prav iz srca dični čitalnici na povsem izbornem izidu koncerta. Loterijske številke izžrebane dne 2. t. m.: Dunaj....... 4, 36, 39, 17, 31, Gradec...... 11, 49, 59, 13, 83. Politični pregled. K položaju., Češki in slovenski listi dajejo razumeti, da je na strani večine zavladal velik pesimizem in da so skupine na desni zgubile vse upanje, da bi mogle zaprečiti pozitivno delo za izvrševanje lastnega programa. Krivda je zopet tam, kjer je bila vedno: na strani vlade! Tu so stare tradicije tako ukoreninjene, da se ne more dvigniti iz njih niti grof Thun, ki je bil vendar vsikdar člen one skupine, ki je del sedanje večine. In to stare tradicije govore, da nemškemu življu gre neko posebno, ekseepcijonelno stališče v tej državi. Temu domnevanju so se vsikdar umikali vsi drugi oziri. In ker vedo siidanji zastopniki Nemcev, da je temu tako, so tem predrzne)i toliko v meri svojih zahtev, kolikor tudi v načinu zahtevanja. Nemci vedo, tla so svojo taktiko vsikdar dosegli, kar so hoteli, drže se te taktike tudi sedaj, in to tem odločneje, ker kaže, da tudi grof Thun vidi le njih. V dokaz temu navaja »Slovenski Narod« tudi način, kakor sta se iztisnila iz predsedništva vitez Abrahamovič in dr. Kramar po želji in zahtevi grofa Thuna !! »Slovenski Narod« piše: »Tista zoperna komedija, kakor o volitvi predsedništva, se je ponovila tudi zdaj. Takrat je desnica razglasila, da Abrahamovič in K rama f* sama nečeta biti izvoljena, in takisto je storila tudi sedaj, dasi je resnica, tla sta bila Abrahamovič in Kramar prisiljena, umakniti se, in to vsled pritiska grofa Thuna. Ne bomo govorili o nehvaležnosti desnice napram možema, katera sta delovala po njenih sklepih in po njenih naročilih, ali postopanje grofa Thuna je tako, da mora desnica priti žnjim na jasno. Ministerskega predsednika, kateri se obeša na suknjo opoziciji in kateri porablja ves svoj vpliv v to, da pomore nasprotnikom do moralnih zmag nad desnico, takega ministerskega predsednika vsaj vse stranke desnice ne bodo dolgo podpirale. Nekatere stranke desnice so se že do grla naveličale najnovejšega kursa notranje politike in zahtevajo pojašnjenja o razmerju mej vlado in desnico. V prvi vrsti so to Čehi, katerim pa se pridružijo gotovo še druge desničarske stranke. Jasnosti pa ni treba samo glede razmerja moj vlado in mej desnico, ampak tudi mej desničar- skimi strankami samimi, in to vse je rodilo krizo. Bodi konec krize že kakeršenkoli, boljša kakor sedanja negotovost, je vsekakor popolna jasnost, in čim prej se doseže, toliko bolje.« V istem zmislu piše tudi praška »Politik«. • Grof Fran Thun ima skrb in zmisel le za levico. Zanj obstoji le ona. Kakor da ni nobene druge stranke v parlamentu. Mi umejemo, ako zastavlja vse v ta namen, da premaga težave, ki s«' mu delajo od opozioijonalne strani. Toda danes ni več možno dvomiti na tem, da vse njegovo vabljenje, njegovo prijazno mišljenje in njegove izdatne obljube niso dosegle zaželjenega vspeha. Tr.ne ni bilo možno upogniti. Abstrukcija nadaljuje svoje razdevajoče delo, sicer z manjšim truščem, ali nezmanjšano silo. Ako bi se hoteli varati, bilo bi to usodno. Kaj hoče storiti grof Thun?» Potem opozarja praški list grofa Thuna na znamenja nevolje na desni ter ga svari, naj le ne greši preveč na račun potrpežljivosti desnice. 'Ako grof Thun ne more pomiriti opozicije, pa naj ne zahteva, da bi se desnica morala pokoriti za to. Ako bi hotel res umakniti sc pred nasilstvom ob-strukeije in odpraviti jezikovne naredbo, bi pro-vzročilo to tak obupen lw>j v narodu češkem, tla bi stresel državo v njenem temelju. O tem je uverjen sleherni politiško zdrelt človek. Grof Thun ve dobro, da bajonete je možno rabiti poprej za vse, nego pa za to, da bi sedeli na njih. Ako hoče torej izvršiti prevzeto nalogo, moral bode poseči po drugih sredstvih, nego jih je rabil do sedaj. Ta pouk mu je dala razprava o izjavi vlade. Ali bode grof Thun hotel slušati ta pouk ? Spor med Spanjsko in Zjedinjenimi državami severoamerikanskimi. — Iz današnjih brzojavnih poročil more se razvideti, da visi mir med tema dvema državama le na jedni sami niti. Pričetek vojne je morda vprašanje le nekoliko ur. Javno menenje v Ameriki je toli bojevito, da najbrže vlada ne bode imela toliko poguma — tudi ko bi imela dobro voljo za to — da bi se hotela postaviti po robu temu javnemu menenju. — V jednakem položen) u je tudi španjska vlada. Tudi tam je javno menenje, brez razlike strank, tako ogorčeno proti zjed, državam, da bi občutilo ne le kakor smrtuo ponižanje, ampak tudi kakor uničujoč udarec, ako hi se Španjska umaknila le za jeden sani las. Gorjč vladi, ki 1 >i hotela ugoditi zahtevam Amerike glede Španjske! Vihar javnega ogorčenja bi jo odnesel s pozorišča, zadela bi jo kazen zaničevanja vsega naroda in dogodki v Španjski bi utegnili zadobiti katastrofalen značaj. V Ameriki sili torej javno menenje k napadu, v Spanjski k najodločnejemu naporu in ob takem pritisku dveh nasprotujočih si sil je steza jako jako ozka do ohranitve miru. Pripravljenim nam je torej biti vsaki hipna naznanilo, da seje pričel krvavi ples med starim in novim svetom. Različne vesti. Avstrijski touring • klub se je namenil, da določi po vseh mestih in krajih avstrijsko-ogerske monarhije in po obmejnih deželah znamenite hotele in gostilne kakor podružne hotele, ozir. podružne gostilne za svoje člene in za člene onih kolesarskih društev, ki so v zvozi žnjim, in sicer za sedaj ; angleškega touring-kluba, nemškega Touren -kluba (Allg. Radfahr Union), belgijskega touring-kluba, švicarskega touring-kluba, italijanskega touring-kluba, luksenburškega touring-kluba, splošnega nizozemskega, \Vijlricder« društva, katera društva representujejo skupaj nad 100.000 kolesarjev kakor tudi za Člene avstr. automohil-kluba. Nadalje naznanja avstrijski touring-klub, da vsprejme zapisnik teh podružuih hotelov v ročno knjigo za člene avstr. touring-kluba. Torej se pozivljejo ta društva, da dopošljejo svoje adrese generalnemu tajništvu avstr. touring-kluba, Dunaj, 1, Nibclungnegassn H, da bode mogel isti stopiti žnjimi v dogovor. Ruski odposlanik pred Menelikom. Iz IVtro-grada javljajo, da je prišel k Mencliku ruski odposlanec Olasov. Menelik ga je vsprejel posebno častjo. Odposlanec mu je izročil lastnoročno pismo carjevo, katero je Menelik poljubil, med tem, ko je artilerija izvrševala dotične pozdrave. Potem je Menelik predstavil odposlanca kraljici in ministrom. Dvojni samomor radi ljubezni. - Rezervni f-antnik, letni Konstantin K<>l«»kotroni, xiu nekega grškega princa, je zaljubil v neko li<>zo Redingei1. I>a bi se bila mogla |M»n>»"iti, t<» je bilo izključeno povsem, kajti bile «o jima na poti neprn-magl jive ovire. Sklenila sta torej umreti. V petek sta se podala v hotel Khalenln-rg na 1 >unaju. Zaprla sta se v jedno *oho. Kar nakrat sta zadonela iz sobe tlvn strela. Prihiteli s,, koj postrežniki iti so našli nesrečna ljubimca v krvi na tleh. Vsaki njiju je imel v roki svoj samokres. < >ua je bila koj mrtva, on pa jej je s|el drž. zakona dovolila celo brezobrestna desetletna posojila posestnikom po trtni uši uničenih vinogradov za obnovljenje istih to pa s pogojem, če dežela oziroma deželni zbor v to določi enako svoto. Zakon je ustanovljen leta 18i*2., trtna uš pa uničuje naše vinograde od 1H{>0. leta dalje, a naš deželni zbor tudi v letu 1898. ni še doznal o tem. Kaka dobrota bi bila taka brezobrestna posojila za onega, kateremu je trtna uš požrla vse, ve le oni, ki si je skušal. Kdo pa je kriv, da naš Goriški deželni zbor ne dovoli k vladni podpori druge polovice? Morda pomanjkanje denarja? Ne! Pač pa ona nesrečna stranka, ki ni imela premalo denarja za namakanje furlanske ravani. Pač pa ga primanjkuje za nesrečne Vipavce in Kraševoe, ki imajo slabši svet »nI Furlanov bivajočih v bujni ravnini in ne po-znajoeib trtne uši. Rojaki! l>a se poboljša naše stališče, ustanavljajte kmetske posojilnice in jemljite pri pogojevanju kolikor možno ozir na one, ki zn-sajajo okužene vinograde z amerikansko trto. Tu se vam ni treba bati zgubc, kajti dokazano je, da ameriška trta obilneje rodi; torej kmalu povrača stroške. Tomajska posojilnica sprejemlje uloge tudi od neudov in obrestuje iste za letos po 4°/n. Pogojuje pa, to tudi za letos, po &°/tl. Kraševoe. London 4. — Iz Pekinga javljajo: Aagleška vlada je zahtevala, da jej Kitajska vlada odstopi \ ei-ba-vei, čim zapuste to pozicijo Japonci in to radi ravnotežja v vztočni Aziji. Kitaj je privolil v to zahtevo iti tudi Japonska vlada, da je steni zadovoljna. Madrid 4. L. Agetizia Fabra javlja: Tukajšnji apostolski nuncij je predložil kraljici regent i nji brzojavko papeža, katere vsebina se je takoj prijavila ministerstvu. Y tej brzojavki izjavlja papež, da je pripravljen posredovati, ako je s tem zadovoljna Spanjska. Papež povdarja, da ne bi mogel posredovati, ako ne preneha prelivanje krvi med onimi, ki so sinovi božji. Poživlja torej, tla se nehajo sovražnosti. Spanjska je sklenila, da vsprejiue to ponudbo tu odgovor se je takoj brzojavil v Rim. Zadnje vesti. Ihinaj 4. (Državni zbor avstrijski). — Širijo se razni glasovi o kombinacijah politiško-parlameu-tarnih. (tlasi se, da se je skušalo sestaviti v zbornici stranko centroma. Tej stranki bi pripadali katoliška ljudska stranka, liberalno veleposestvo, eventualno italijanski klub in svobodna nemška zveza. Da-li ti poskusi izhajajo od ministerskega predsednika samega, in da-li bodo uspešni o tem se ne ve nič gotovega. Diiuaij 4. — Novoimenovani namestnik za Galicijo, grof Pininski, je prisegel danes kakor namestnik in tajni svetnik pred cesarjem. Skupaj s Pininskim je prisegel tudi vojni poveljnik Tctnešvarski, i'inl. Ljudevit vitez pl. Selnvitzcr. Koledar: Danes v ponedeljek 4. aprilu: Izidor škof. J litri v torek f>. „ : Vincencij Ferer sp. Solarni: I Lunin: Izhod ol> f>. uri min. Izhod ob 4. uri 1 min. Zahod „ ti. „ 3H „ | Zahod „ 4. „ 2 „ Ta je ir>. teden. Danes je M. dan tega leta, imamo toraj se i'7'J ilni. Trgovinske vesti. Iliiiliin|M'št:i. Pšenica za sept, !).14—9,lfl. Pšenica za spomlad 18!)8. 12-68. do 12.«.r>. Oves za spomlad tf.63—6.H6 H/, za spomlad H.70 do 8.7f». Koruza za maj-juni 185>8. f>.27 do 2.28. Pšenica: ponudbe boljše, povpraševanje omejene. Prodaju 20.000 meterskih stotov. Vreme: oblačno. II u vre. Kava Hunto« good, average za april 35.75 za avgust 86.50 frankov za i'iO kgr. Hiiinhiirg. Huntos good average za mesec maj 2t>.50 zu juli 80,— za september 80.75 za december 80.25 Dnnajak* borza 2. aprila 1898. pr«>«l vOcruJ ilancN Državni dolg v papirju............102-25 10225 „ „ v srebru............102-05 109-96 Avstrijska renta v zlatu......121-95 121-85 „ v ktomdi..........102 05 102'10 Kreditne akcije..................364*60 855*25 London 10 Lsr..................120*40 120-40 Napoleoni......................9-58 9-58 20 inurk......................11-74 11-74 100 ital. lir....................44 5HJ 44 95 Trgovina z lesom. Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, |m»stavljenega na kolodvor v Trstu. (To so eeue, po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom). Jelove deske.....2« w»» 8/14" f. 49—57 za 1200" „ .....19 in 20 „ 7/14" „ 88—42 „ .. skurete .... 18 ,, 14 „7/14" „ 27—81 „ „ ........14 n 15 „ 7/14" „ 81—88 „ „ „ remeljui (mornli) 70 „ 70 „ „ 25—27 „ °/0 35 „ 70 „ „ 18-14'/, „ 80 „ 80 „ „ 32—34 40 „ 80 „ „ 16—17 „ !H) „ IM) ,, 40—42 „ 45 „ 90 „ „ 20—22 „ 100 „100 „ „ 62—64 „ 100 „116 „ „ 72-74 „ „ Po tramičih (tileri) 8/3, 3/4, 4/4, od 25 do 28. Trami 4/5, 5/6, 5/7, 6/8, 7/9 od 5—12 m. 30—33 kr. kub. „ 8/10 in 9/11 6—12 m. 34—36 „ „ Bordonali 10/12 in naprej 1'or. 12—13.50 kub. meter. V poslednjih 14 dneh ni bilo nikuke posebne spremembe v trgovini z lesom. — Trgovina z bukovno mrtva. Ženini in oenjene družine, Ki rabijo trio ptiišlvo in tanecariie, naj ne zamudijo obiskati zalogo Viljelma Dalla Torre v Trstu v uliti Cortliiiiioll štev. blizu trgu S. Uiovanni, kjer najdejo dobiček na vsem, jjj^r Moje pohištvo donese sredo. Slovenci! Podpisani je odprl svojo gostilno v ulici Molin grande Št. 4, uprav nasproti javnega vrta, kjer se točijo pristna vipavska in istrska vina, kraški teran ter pivo v sodče-kili in buteljkah. Postreže z izvrstno domaČo kuhinjo in pravimi kranjskimi klobasami. Nadejajo se obilnega obiska od strani slovenskega občinstva beleži se udani REP ANTON. -xxxx vrt Hotel Volpich „PRI ČRNEM ORLU" (AQUILA NERA) trst — via S. Spiridioue, corso, Via s, Nicolo — trst Najbolj v Hredišču mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM. V pritličju „Restavracija Pilsen" od F. Voipicha. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. 1 - TRST Zalora pohištvu /a Jedilnice, spalnice in »prejemnice. žimuic in peresnic. oirledui in železnih Mtis-ajn, po cenah, da se ni liali konkurence. PRSNI PRAH (prah za izvoščeke) (ne kailjaj) iiajholje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasilieiijii, n .1 hod n in druirtai Utaričuim ulVkfiJam. Skntljirn z navodilom po 30 nvč. Dobiva se Jedino v lekarni PRAXMARER. „Pri dveh zamorcih" občinska palača, Trst. Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto. \\m aeiavnu Josipa Matzenik & Karola Aite ViaS.Catterina št. 5 Via S. Catterina št. 5 vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model (.I8, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala ; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tok se jamči. ^p® Popravljenja v tej stroki izvriujejo ae točno in natanjino. Prošnja pripadkov. — Lastna peč za nikiliranje. PLUTE (SURI) ZA CEPLJENJE TRTE prevrtane in preklane izdeluje in prodaja v različnih vrstah in po najnižjih cenah L. NAIRZ v TRSTU ulica Torricelli št. 16. Izvršujejo se naročbe le od 1000 komadov naprej. ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessandro Levi Minzi v Trstu. Tla HHtoriro 21 in Piuzza vecelila 'i. Zaloga pohištva in tapetari] vseh slogov lastnega izdelku. Bogato nklndiAČc Ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtevan jo ilustfovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to račun i 1 stroške. Svetovni patent viožiluili podplatov iz nezgorljivega platna ,asM. Nova iznajdba, katera je poklicana kakor rezultat dolgih poskufenj in velikega truda, vzdržati nogo, jeden najvažnejih organov človeškega telena vedno zdravo. — Ne vee transpiracij, kurjih očes, kožnih trdob, ozebkov, žuljev, ne potnih nog, vedno zabranjene proti mrazu in mokroti. Po kratki uporabi olajšanje hoje vsakemu,ki noni čevlje z dr. Hogves-n patentovanimi podplati i/, oabenta. — Oena paru 1 gld. 20 nvč. ali il. 2. Pošilja ne le proti povzetju ali predplačilu zneska.— Prospekte, zahvale in pojannila gratis in franko. (»lavna zaloga v Budapešti. Ogerska tovarna za čevlje VI. Epreskergase št. 35. — Prekupce se išče. ical ia i) 1 Zavod za uniformiranje in civilna krojačui Frana Jiras ulica ('iiHerina 5» — v Trstu — ulica Canernia Priporoča »e /a napravo uniform in civilnih oblek. Postrežba poštena. Zaloga vs^h vrst za ualloriiit) iio lovamišKlli cenaH. {