The Oldest
and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
AMERIKANSK
NEC
ŠTEV. (No.) 78
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Ueslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmage} GLASILO SLOV. KATOll DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four. Slovene Organizations)] CHICAGO, ILL., SOBOTA, 21. APRILA — SATURDAY, APRIL 21, 1934
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Zdruienih Državah Ameriških.
LETNIK (VOL.) XLII1
• V •
EVROPO OSUPNILA FRANCOSKA NOTA, V KATERI SE OBJAVLJA, DA NOČE FRANCIJA NIC VEČ SLIŠATI O KAKIH RAZOROŽITVENIH POGAJANJIH.— NEM-ŠKO OBOROŽEVANJE DALO FRANCIJI POVOD ZA
PLAZ SE UTRGAL NAD CESTO
TO NOTO. t
Pariz, Francija. — Do novega življenja sta po vsej Evropi zopet prišla oba stara tabora, namreč revizijonisti, kateri zahtevajo, da se morajo mirovne Pogodbe predrugačiti, in proti-1'evizijonisti, kateri smatrajo te pogodbe za nedotakljive. Nota, ki jo je poslala v sredo zvečer francoska vlada Angliji, je povzročila to razburjenje in je poleg tega tudi nekako naznanilo, da bo vsakih razorože-valnih pogajanj definitivno v doglednem času konec.
V omenjeni noti se je francoska vlada izrazila, da so, kar se nje tiče, končana vsa pogajanja glede omejitve v oboroževanju. Edino pod enim pogojem bi bila pri volji, da bi se jih zopet udeleževala, in ta pogoj je, da se Nemčija vrne v Ligo narodov in na razorožit-veno konferenco, ki se vrši pod Liginim pokroviteljstvom. Sko-iTaj sigurno pa je, da Nernči.ja tyga pogoja ne bo izpolnila, in
tako se lahko smatra, da so vse ^Zoroževalne konference, si-neuradno, vendar končno-
veljavno zaključene, in tako je hidi pričakovati, da se bo z novo vnemp podvzela divja tek-111 a med ■ državami, katera se ^o bolj učinkovito oborožila.
Povod, da je prišla Francija do tega sklepa, se navaja v noti, je ta, ker se je Nemčija brez vsakega prikrivanja pričela oboroževati, kar dokazuje njen proračun, ki je bil sprejet pred par dnevi in ki izkazuje velikanske svote za nabavo novega orožja. Nemška vlada, pravi nota, namerava zvišati v velikem obsegu ne samo svoje armade, marveč tudi Mornarico in zračne sile. Ne Slede na to, kaj bo v svojo o-Pravičbo navedla nemška vlada, je jasno, da je Nemčija s ■fem onemogočila vsak nadaljnji pogovor o razoroževanju. Francija mora v prvi vrsti mi-s'iti na svojo lastno varnost. Nota se zaključuje s pozivom, ^aj se skliče končno zborovanje razorožitvene konference, kateri se naj javno naznani, da bi bilo vsako nadaljnje delo
PREDSEDNIK SE POSVETUJE
Pri konferencah se razmotriva-lo vprašanje srebra in pa pospeševanje gradbenih del.
Washington, D. C. — V četrtek je imel predsednik Roosevelt s člani vlade in s svojimi svetovalci dve važni konferenci. Na prvi se je obravnavalo vprašanje srebra in njega uveljavitev za denarno podlago na drugi pa se je razmotrival načrt za pospešitev zaposlenosti tekom poletja.
Že dalje časa se ponovno o-glašajo nekateri člani kongresa, ki zagovarjajo stališče, da bi se s tem, ako bi se priznala' srebru veljava za denarno podlago, znatno pomoglo ameriški trgovini in bi se s tem tudi re-
Iz Jugoslavije
STRAŠEN POŽAR V MARKOVCIH V PTUJSKI OKOLICI: SEDMIM RODBINAM ZGORELO POPOLNOMA VSE PREMOŽENJE. — PO 36 LETIH POŠTENEGA DELA — KRIMINAL. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IN NOVICE.
Niti semena za setev niso rešili [teden in so zaslužili čistih 80
Ptuj, 3. aprila. — Na velikonočni ponedeljek zvečer po 9. uri, ko j,e večina prebivalcev že spala, je začelo goreti v delavski naselbini v Markovcih ob Dravi. Ogenj je nastal v se-jniku posestnika Antona Zame-rija ter se od tam naglo prenesel na njegovo stanovanjsko hi-
iDin tedensko. S tem borim zne-'skom naj bi preživljali svojo družino. Prišli so v hude stiske in bedo. Eden med njimi je prišel na nesrečno misel, da so se j spravili na ponarejanje 50di-; narskih kovancev. Pa so začeli. Enega je vest pekla in je prigo-Ivarjal: "Vrzimo vse v stran, j Bo kakšna neumnost in bomo
šo, potem pa na hiše in gospodarska poslopja posestnikov Naprti." Napravili so po daljših I Jožefa Kostanjevca, Janeza Poskusih nekaj falzifikatov, ki Lubeja, Martina ForstneriČa, Pa llis0 blli sposobni za promet.
Mesto, kjer so nedavno tri osebe prišle ob življenje. Z gore Storm King, blizu West Point, Franca Majcenoviča, Marijo Najstarejši delavec je pred N. Y., se je utrgala plast kamenja, ki je zgrmela na spodaj ležečo cesto. Neka skala je padla Obranove in Antona Kukovca. tremi sodniki povedal: "Delal
na avto, v katerem se je vozila neka družina, oce, mati in otrok. * __
Vsi trije so bili ubiti.
NRA ZA
ILLINOIS
šilo vprašanje inflacije. Da jim Državno uveljavijenje NRA
da priliko, pojasniti svoje stališče, jih je predsednik sklical h konferenci.
Druga seja pa se je bavila z načrtom za pospeševanje od strani' vlade gradbenih del tekom poletja. Vlada bi pri tem projektu izvršila svoj del na ta način, da bi dajala posojila za graditev novih poslopij; potrebovalo bi se za to do poldrugo miljardo dolarjev. Pravijo pa, da predsednik ni več tako navdušen za ta načrt, kakor je bil še pred nekaj časom.
-o-
TISOČERI DELAVCI NA RAZSTAVI
Chicago, 111. — Pripravljalna dela na prostorih tukajšnje svetovne razstave pomagajo,
KRIŽEM SVETA
SVARILO
KAPITALISTOV
Ti' posestniki in člani njihovih sem 36 let Pfltteno in zvesto v družin so komaj rešili golo živ- tovarni. Slab zaslužek in sti-Ijenje, saj so vse njihovo imet- ska'
je uničili plameni. Ogenj se je1 Razprava je bila preložena, naglo razširil zaradi moč- da sodišče dobi iz Belgrada tja
nega vetra bila pomoč
kodeksov.
Springfield, 111. — Na pobudo governerja Homerja je bil v sredo stavljen zakonodajni zbornici predlog, po katerem bi uveljavljanje NRA kodeksov sprejela v oskrbo tudi državna uprava poleg federalne. Po predlogu naj bi se določila kazen za kršitev kodeksov, kakor tudi, da naj kupuje država svoje potrebščine le od takih tvrdk, ki so se podvrgle določbam NRA. VeČ drugih držav je že sprejelo podobni zakon.
-o-
FRANCIJA ZAPRLA ŠPI-
JONKO Pariz, Francija. — Oblasti so ujele 321etno Louise Duval
— London, Anglija. — Zunanje ministerstvo je objavilo,
da pričakuje, da;bo japonska (Groze, da se bodo južne drža- g^bokc^v. ,Spuhlje, Dimxay.sv......sobni. Vsi.ta^l dff^jpsM ogjBf
vlada podala pojasnilo glčde ve odcepile od Unije.	!Stojncev "in "Bukovcev. V gore-80 bili sedem tednov v pre
—0—	jče stavbe so naperili močne
Birmingham, Ala. — Poleg curke vode iz štirih motornih vseh drugih trikov, ki se jih po- |in štirih ročnih brizgaln, ven-služujejo industrijski magnati, dar bilo takoj jasn0) da je da očrnijo predsednika in nje- |Ves trud zaman. Zato s0 gasil. gov program, so pričeli izreka- 'ci napeli vSe sil6j da zadrže gir. ti že naravnost fantastične |jen je ognja> kar se jim je po_
grožnje. Tako je neki južni |Srečilo šele po večurnem na-kemični industrialist izrazil, ;p0ru.
svoje objave, v kateri svari druge države, naj pustijo Kitajsko. Japonska namreč te objave ni poslala vladam drugih držav.
— Varšava, Poljska. — Na Poljskem se je ustanovila nova stranka pod imenom "Narodni radikalci", ki si je sestavila svoj program popolnoma po
in brezuspešna je'P°s,ane falzifikate in ugotovi, gasilcev iz Ptuja,'al 80 bili res za promet nespo-
iskovalnemu zaporu, danes pa puščeni na svobodo. Družine so med tem časom stradale. Dobri ljudje pa so se jih usmilili, o--
da je "new deal" tako škodljiv
vzorcu Hitlerjevega programa, iza južne države, da se bodo V njem je izraženo tudi odloč- [odcepile od Unije prej, kakor no protijudovsko stališče. bo izveden ves program. Neki Pariz, Francija. — Izvoz drugi je pa vendar tako pame-
da je veliko brezposelnih dobi- o kateri pravi policija, da ima
pijač v Zed. države iz Francije ni tolikšen, kakor si je pred i preklicom prohibicije Francija obetala. Pohvaliti se morejo samo izvaževalci težkih pijač,
V Markovcih so si delavci postavili lične hišice in uredili gospodarska poslopja. Sedem posestnikov pa'je sedaj ob vse. Rešili so samo tisto malo obleke, ki so jo imeli na sebi. Posestniku Antonu Zemeriču je
ten, da mu je odgovoril, da tega ne bodo storile, kajti vedo,
da bi s tem izgubile trg za 80 !zgorel tudi prihranek 5000 di odstotkov svojih produktov, jnarjev, ki ga je imel priprav-
. o	ljenega za popravilo hiše. Po-
dočim so pridelovalci vina do TROTZKYJA OBDOLŽUJEJO je uničil tudi 8 krav. 14
lo zaslužek. Točasno je zaposlenih pri raznih stavbah nad 2000 delavcev in njih tedenski zaslužek skupno je skoraj 100 tisoč dolarjev. Glavna dela pa se bodo pričela šele okrog 10. maja in tedaj bo še znatno večje število oseb zasposlenih.
-o-
KONSERVATIVCI PROTESTIRAJO
Lexington, Mass. — Nekate-
b'"eZpomembno, in se naj tudi!" "purgarji" tukajšnjega me-Pokaže svetu, kje je krivda. Ifita> za katere so velike lzpre-
Kaj bodo napravile druge države kot odmev na to noto, Se ni možno napovedati. Točas-110 se lahko ugotovi le toliko, da so vse precej osuple in mno-tudi razočarane. Med zad-/lG spada predvsem Italija, ki Je še vedno upala, da bo ■osegla enakost v orožju N Francijo, in sicer potom ^°eajanj, kajti njeno premože-
imembe, ki se vrše v Washing-tonu, nedoumljive in si žele nazaj v stari sistem, so sestavili resolucijo, v kateri protestirajo proti "new dealu" in "nevarnosti, da bi Amerikanci izgubili svoje ustavne pravice.
dokaze, da je vršila vohunsko službo za sovjetsko Rusijo in da je ena najbolj nevarnih med vso skupino, ki je bila do zdaj aretirana.
PRISPEVKI ZA KRITJE STROŠKOV NRA
Washington, D. C. — Avto-iritetni odbor kodeksa za promet s truki je v sredo naznanil podjetjim, ki spadajo v območje tega kodeksa, da bodo morali prispevati k vzdrževanju kontrole nad kodeksom. Od vsakega truka bo moral biti plačan prispevek. Od takih tru-jkov, ki jih podjetja
skrajnosti razočarani.
— Bukarešta, Rumunija. — Pred sodnijo bo 20. aprila postavljenih 13 oseb, ki so bile obdolžene, da so bile v zvezi z zaroto na kralja in člane vlade. Med aretiranci je osem armad-nih častnikov in pet civilistov.
-o--
ZDRAVNIK POMAGAL DIL-LINGERJU St. Paul, Minn. — Pred federalne oblasti sta bila poklicana tukajšnji zdravnik dr. C. E. May in njegova bolniška strežnica, ker sta, kakor sama priznavata, nudila pomoč Dillin-gerju, ko je bil ta pred par rabijo zajtedni pri boju s policijo ranjen
nje
3i ne dopušča, da bi se ko-
Nala z bogato Francijo, zlasti 'j?. v graditvi dragih bojnih la-^ Anglija le na videz kaže Presenečenje, kajti za razoro-^itveno caSa
J^di pričakovala takega kon-Poleg tega tudi ni dosti naftna oboroževanju Nemčije. 1 l'ancoske zaveznice, Polj-
vprašanje se že dalje ni posebno zanimala in je
svojo lastno potrebo, za dostavljanje naročil itd., bo ta "da-'vek" znašal 90 centov na leto,
, vv. „ „ ... 1 od trukov pa,, ki se dajejo v m svoboscine . Za resolucijo i .	,,, . ■ •
, , ... ,,,___ , . . na]em proti odškodnini, bo pn-
so dobili 1200 podpisov m so| ,	01
, .	., 1 ,rr . ispevek $3. Skupno se mora
.10 nato kongresnikom v Wash- , , .... .
zbrati dva milijona in 700,000
dolarjev na leto. Predno stopi sklep v veljavo, ga bo moral podpisati gen. Johnson, administrator NRA. Enako bodo razpisani prispevki tudi za u-veljavljanje drugih kodeksov, vendar bo administracija skrbela, da ne bo isto podjetje taksirano za dva ali več kodeksov.
——o-
SlKlTE AMER SLOVENCA!
v nogo. Obdolžba se glasi, da sta pobeglemu zločincu nudila skrivališče pred oblastmi.
ZAROTE	Jsvinj in mnogo perutnine. Ško-
Pariz, Francija. — Leon ida se površno ceni na okrog Trotzky, izgnani bivši boljševi- .pol milijona dinarjev, vsi pogo-ški voditelj, katerega so zad- jrelci pa so bili zavarovani le za nje dni našli živečega v bližini 'nekaj tisočakov. Posestnik Ja-Pariza, je obdolžen, da je te- jnez Lubej se je tudi nevarno kom nemirnih dni v mesecu fe- opekel, ko je iz goreče hiše bruarju izdal na pariško delav- jskušal rešiti nekaj svoje imovi-stvo manifest, poživljajoč ga 'ne. Opekla se je tudi njegova na vojno proti vladi, in da je žena. Člani reševalnega dru-imel v načrtu, da upostavi v štva iz Ptuja so ji nudili prvo Franciji diktaturo. Oblasti pri- [pomoč, moža pa so odpeljali v tiskajo nanj, da se izseli iz 'ptujsko bolnišnico. Francije čimprej mogoče, ven- j Kakor ostali požari v ptujski dar so mu dale par dni časa, okolici, kaže tudi ta očitne zna-da si najde bodoče bivališče.
-o-
DO SKRAJNOSTI NATANČEN
ington dostavili s posebnimi odposlanci. Izvršili so to na predvečer 159. obletnice velike bitke pri Lexingtonu.
ska in države male antante, pa kažejo nasprotno nekak ponos na svojo pokroviteljico, Francijo, in so vesele, da je napravila ta odločni korak in s tem pokazala, da ne namerava kapitulirati pred Nemčijo.
IZPREMEMBA V JUGOSLOVANSKI VLADI
Belgrad, Jugoslavija. — V sredo zvečer je bila objavljena izprememba v jugoslovanski vladi. Bivši poveljnik armade Milovan Milovanič je imenovan vojnim ministrem. Razen tega so se izvršile še štiri druge važne izpremembe v vladnem o-sobju. V političnih krogih smatrajo novi kabinet kot začasen, in ima kralj nove načrte.
jIRITE "AMER. SLOVENCA"!
ike zločinstva. Ker je začelo goreti na seniku, so prebivalci 'prepričani, da je ogenj zanetila zlobna roka. Orožniki so a-
New York NY _ Dr A retirali neko sumljivo žensko,
j A. Smahl je hud nasprotnik ^ odločno zanika ^ vsako jnovotarije, ki jo je upeljala telefonska družba s takozvanim dial sistemom". Zato se tega nikoli ne poslužuje, marveč vedno pokliče operatorico, ki mora dobiti stranko zanj. Poleg tega se mu je pa tudi zdelo,
krivdo. Pogorelci, pridni in marljivi ljudje, so v največji stiski, ker jim ni ostalo niti semena za setev.
j	-o-
j Radi ponarejanja novcev
Ljubljana, 28. marca. — Na da mu družba pošilja previsoke zatožni klopi so sedeli trije račune za telefon. Zato si je družinski očetje, kvalificirani pretekli mesec sestavljal na- [delavci, ki so bili zaposleni tančen zapisnik, kolikokrat je neki ljubljanski tovarni. Ta je govoril na telefon, in ugotovil bila lani decembra izvedla veje, da je njegov račun za $5.40 liko redukcijo delavskih sil in previsok. Sodnija je prisilila obrata zaradi pomanjkanja na-družbo, da mu je v resnici mo- ročil. Vsi trije delavci so bili rala povrniti ta znesek.	'nato zaposleni po dva dni na
Tako-Ie dela alkohol
Jernej Funtek, 251etni delavec iz Podgorja pri Kamniku, zaposlen v tovarni Titan, je šel nekega večera pred velikonočjo po kolovozni cesti iz delavske kolonije proti Kamniku. Po cesti iz Kamnika sta se prizibala dva mlajša moža precej nadelana in sta z izbranimi izrazi dajala duška svojemu razpoloženju. Funtek jima je baje za-klical, naj nikar tako ne preklinjata. Tedaj je pa eden izmed njiju skočil proti njemu in mu zasadil nož v zapestje leve roke in potegnil proti komolcu. Noževa ostrina je napravila globoko zevajočo zarezo od zapestja do komolca in prerezala žile, da je kri kar v curkih brizgala iz rane. Funtek je odšel v najbližjo hišo k svojemu sorodniku, kateri je takoj obvestil orožnike in poiskal zdravniško pomoč. Funtek je pa moral radi prevelike izgube krvi v ljubljansko bolnico. Napadalca ni nihče poznal in tudi orožniki ga niso mogli izslediti.
——o-
Do smrti se je opekel
Posestnik Zupane iz Padeža pri Marija Gradcu je pripravil krop za krmo živini. Njegov komaj dveletni sinček Anton je pa menil, da je voda pripravljena zanj, da se bo skopal. Zato je skočil v škaf in se tako oparil, da je po par dneh za hudimi bolečinami izdihnil.
-o-
Pod avtom
Sprevodnik avtobusa Franc Sterlič je v Št. Vidu nad Ljubljano prehitro skočil iz avtobusa in padel pod kolesa še vozečega vozila. S strto nogo so ga izvlekli izpod avtobusa.
——o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
r Bisi !l
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 21. aprila 1931

ftMERIKANSKI SUOVENEC
Crv< <»» najstarejii slovenski ^ list v Ameriki«
aitanovlian leta 1WI.
(shaja vsak dr.n raiuu nadel], pona* talikov in dnevov po praznikih.
Izdaja in titkai £DINOST PUBLISHING CO.
Naalov urcdniftva in uprava:
I§49 W. Cermak Rd., Chicago
Jelefon: CANAL 5544
Naročnina:
„$5.00 _ 2.50 _ U0
C* celo leto----------
Ca pol leta-----
Xa četrt leta----
Za Chicago. Kanado in Evropo:
£a celo leto.................................-.......$6-00
Za pol leta_____3.00
Za četrt leta-----1-75
ko dvorano naj katoliški list vabi katoličane? Ne! Dokler vodstvo organizacije ali lastništvo dotične organizacije, ki je The first and the Oldest Slovene tedaj samo temu sramotnemu činu pritrjevalo in dajalo pobu-
Netospaper in Ameriks, Establish«! 1MA>
Issued daily, except Sunday, Monday and Iha day after holidays.
Published bys EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication of He*; 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription: For one year---
For half a year For three months
_$5.00
2.50 1.50
Chicago, Canada and Europa:
For one year-------$6.00
For half a year______3.00
For three month«____1.75
Dopisi važnega pomena asa hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, kc izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ns ozira. — Rokopisov uredništvo ns vrača.
do, tega ne obžaluje, naš list za tako dvorano pri najboljši volji reklame delati ne more. To bi pomenilo pljuvati v lastno skledo Tega pa za enkrat še, ne želimo. To je vzrok, da Vašega dopisa ne moremo objaviti.
Pa brez zamere!
LIST ZA LISTOM PADA
Cleveland, O.
V ponedeljek zjutraj ob 9. uri je po dolgi in zelo mučni bolezni za rakom na črevesu, za vselej zaspal dobro poznani
.; požrtvovalnost. Dobri farani in prijatelji naše mladine pa naj bodo prepričani, da so njih žrtve zapisane z zlatimi črkami v knjigi življenja in da bodo bogato poplačani za vse, saj je Gospod sam rekel: Kar ste sto-
stopnik. Seveda, da sem sama sebe tako goljufala, ni moja
daj se zaveš, da je v tvoji naselbini klub, ki spada k Amer.
krivda, ampak krivda johns-j Jugoslov. Zvezi, da je ta klub townskega zastopnika, ker je del te Zveze, tega deteta. Te-
obljubil, da pride, a ga ni. Sedaj se pa ne bom dala več ta-
daj šele veš, ko potrkaš na srce j tistih dobrih rojakov in roja-ko goljufati, pa magari pride j kinj, ki so skozi vsa leta spada-Hibenčan s svojo suho robo, alijli k Zvezi in pridno za njo de-pa z lonci. Zelo sem pa rado- lali. Povej mi, ali so te zavr-vedna, kako bo zopet johns-jgli? Ne, nikakor ne. Skušali so townski zastopnik na to odgo- ti pomagati. In ako nisi dose-i
Na pravi naslov. — Tujec V Parizu si je hotel ogledati muzej Carnevalet. Pa je ustavil
vorih Vam, dragi bralci pa v'gel, česar si želel, ali je bila to starejšega S°sP°da in B&
pojasnilo povem, da je johns- krivda lokalnega kluba? Ali 'lazno vprašal, po katerih uli-
townski zastopnik od vseh'morda krivda Zveze same' _icah bi Prišel do muzeja. Ogo-
muh, ki so tako žilave, da jim Ne! Ne moreš reči tega. ker;vorjeni se je mal° zamislil>
zmajal z glavo in odgovoril v
še zima ne more do živega.
Prav lepa hvala vam, g. u~ rednik, za sporočilo, da vas je
reči tega, ker i pomni, da se da veliko doseči,1
kjer je močna in velika posto-|zaclregi:
janka edina. Vprašaj samega' — Svetujem vam obrniti se obiskal moj brat M. Primožič, sebe: ali sem član, članica mo-jna prvega UlJca' ki gva 'srečate-Da bi mi povedal, da vas misli j jega lokalnega kluba? Misli si.|Jaz sem namrež Parižan-obiskati, bi mu moj mož izro-jda pride tudi za tebe lahko čil par cigar za vas, da bi še za naprej imel potrpljenje z mojo
Natančnost. —
svojim učencem
Učitelj hoče dopovedati,
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the. Act of March 3. 1879.	1
mož, Charles Krall, v starosti rili enemu teh malih, ste meni 61 let, stanujoč na 385 E.165th j storili. — In kaj je večje do-Street. Pokojni je bil doma iz'bro delo kot pomagati otrokom
Grehi našega socialnega
reda
V "Revue du Travail" beremo v daljšem opisu socialnih pokretov naše dobe tudi to-le misel, ki jo je mojstersko izrazil .Boucard o "grehih našega družabnega reda":
"Moderna civilizacija je splošno nagnjena k temu, da vsako stvar, telesno ali duhovno, ceni in vrednoti edinole po tem, koliko je vredna v prodaji. Tako je nastalo to, kar imenujemo produktivizem, to je nauk, ki trdi, da je proizvajanje edini cilj Človeškega dela. Namesto merila potrebe je moderna civilizacija postavila merilo prodajne možnosti in dobička, ki je najvišji cilj vsega našega gospodarskega življenja sploh. Tako je prišlo do naše samoljubne in čisto blagovne razlage človeškega življenja in. njegovega dela, razlaga, ki ne dopušča nobenih nadnaravnih ciljev in protiuteža ljubezni. Brez nadnarave in Hez ljubezni pa je naša civilizacija civilizacija živali. Zato W čuda, če se je s takšno elementarno silo pojavila želja, da jo nadomestimo zopet s civilizacijo človeka."
—--o--—
Če bi kapitalizem izginil...
Lucien Romier je napisal o tem. celo knjigo (Si le capitalism« disparaissajt). V tej zanimivi knjigi je polno bistrih in duhovitih utrinkov. Evo jih nekaj najlepših :
"Sodobni kapitalizem je neke vrste stopnja naše civiliza-eijefali se boljše rečeno, veriga med seboj povezanih gospodarskih dejstev in socialnih posledic, ki jih noben človek, nobena človeška skupina, nobena država, nobena sila ne more nad.r-rati. Kapitalizem je v naši civilizaciji ustanova hrt", nadzorstva. Kdor trdi drugače, laže . . ."
"Vse naše zlo izvira iz tega, ker kapitalizem ne pozna nobene morale. Vsa vzgoja, ki jo daje kapitalizem, je pogreše-na. Vse bo treba začeti znova, od tal, ter vrniti človeštvu v novem redu trdne gotovosti razuma in trdna prepričanja morale . . ."
"Stari kapitalizem ni bil vreden nič, sedanji je vreden še manj. Stafi kapitalizem, se je posluževal kredita, sodobni kapitalizem kredit zlorablja. Mesto, da bi človeška družba segla po kapitalizmu, da mu pomaga pri ustvarjanju potrebnih ma-terijelnib sredstev, se je sodobni kapitalizem povzpel nad družbo ter ji diktira svoje potrebe. Materija je postala diktator duha . . ."
--o-■—
LISTNICA UREDNIŠTVA:
J. S., Chicago, 111. — Dopis o pevskem koncertu prejeli. Objavili ga pa v našem listu ne bomo. Ne radi društva, temu čast in priznanje radi slovenskega pevstva, ki ga to društvo že toliko let marljivo goji. Ne objavimo ga pa radi dvorane, v kateri bo prireditev. Ako bi že tudi vsi drugi pozabili, mi še nismo, kaj se je v tej dvorani uganjalo proti duhovščini in veri. Celo iz Najsvetejšega zakramenta so se norčevali pred nekaj leti. Maškare so se oblekle v frančiškane in duhovnike in na odru so obhajali s "frankfurtaricami" (klobasicami). In v ta-
vasi Verdun, fara Toplice, od-, koder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Tukaj zapušča soprogo Agues roj. Kobe, iz Uršnih sel, fara Toplice na Dolenjskem, dalje dva sina, Charles in Henry, ter dve hčeri, Agnes, poročeno Mahnič, in Genovefo, poročeno Gorjup. Poleg družine tudi zapušča svaka Antona Kobe in sestrično Mrs, Ano Kobe, v stari domovini pa dva .brata.
k verski vzgoji ?
Vsem staršem in dobrotnikom naše šole se v imenu naših otrok zahvaljujejo
Šolske sestre.
■-o--
V ODGOVOR JOHNSTOWN-SKEMU ZASTOPNIKU
Bridgeville, Pa.
Že celi mesec nosim beli predpasnik, ker si mislim, da morda pa le pride johnstown-
pisavo. — Tebi, brat, pa izrekam najlepše pozdrave in prihodnje leto pa pridi zopet po
dan, da boš rabil pomoč. Vsi in; prav vsi bi morali spadati ki Ameriško Jugoslovanski Zvezi "aj popred vselej Pomislijo in v Minnesoti in to vse gori od sele potem govore" Zato jira Ely pa tja do Bovey in Grand S Fnporoča' naj vsakokrat do 50
pirhe. V pogovorih na domo-jfeapids. Ako bi bila vsaka iz-ikadar' želijo ka-> P°" vino in na najine starše, tako med slovenskih naselbin zasto- 1W5mbtlega Povedatl' do sto Pa'
hitro mine par dni, kakor bi pana po svojem lokalnem klu-preteklo komaj par ur. škoda, (bu v Zvezi, bi bila to že arma-
da te je ta presneta burja odnesla celih 1000 milj od Bridgevilla. Takrat, ko sem jaz prišla v Ameriko, je bilo pa že bolj mirno vreme, zato sem
pa kar ostala tu v bližini, ki je j le nekaj klubov, ki so v tako lušten kraj, kakor kak pa- in delujejo v blagostanje
da. In če taka armada keda.j kaj zahteva za svoj narod, bi se njene zahteve daleč slišale in gotovo bi to ne bilo brez ha-ska za narod. — Naj omenim
Zvezi svo-
Jožefa in Jerneja, ter dve se-'Kki zastopnik kaj okrog in bi stri, Marijo, poročeno Tolar in' tako laglje našel Kranjsko Mi-Ro z ali jo, poročeno Markovič. ciko. _ y SVojem zadnjem do-Pokojni je bil član društva sv. pisu je namreč celo zahteval,
x4- 1 fia l/ol/ t	, 1 ...	.	...
naj s celim imenom podpisala. To pač ni potrebno, ker me daleč naokrog bolj poznajo pod dvema črkama M.U.. kakor pa na U.R.A. s tremi črkami. — Prav veseli bomo, če nas Mr. Klučevšek v resnici o-bišče, bi se vsaj kaj pogovorili, kako se bomo zopet vojskovali prihodnje leto, pri prihodnji kampanji Amer. Slovenca. Svetovala bi pa Mr. Klučevšku, če pride v Bridgeville, da pokliče telefonsko številko 452W in takoj pridem z "genrijam" ponj.
~ ridge-da je
nevarno, da bi se Mr. Klučevšek tu ne zgubil.
Veste, kaj se mi j,e pripetilo zadnji teden? Vem, da ne veste, zato bom pa povedala. De-
radiž. Saj sem že poprej veliko-j jega naroda, in to so klubi v krat rekla s tisto narodno p<3S--Eveleth, Gilbert, Chisholm, Bi-
Jožefa št. 169 KSKJ., društva da bi se Janeza Krstnika št. 71 JSKJ., društva Katol. Borštnarjev v Collinwoodu ter društva Naj-sv. Imena. Bil je delničar Zadružne Zveze in Slov. Doma na Holmes Ave. Pokojni Karol je bil ustanovitelj društva Janeza Krstnika, predsednik društva sv. Jožefa in predsednik združenih farnih društev. BM. i je pionir, priljubljen in splošno poznan. Pogreb pokojnika se je vršil v četrtek dopoldne iz cerkve Matere božje na pokopališče sv. Pavla. Pogreb se j To pa radi tega, ker je je vršil pod vodstvom Antona I vjne tako veliko mesto jGrdina in sinovi pogrebnega zavoda ob 9. uri. Bodi blagemu pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! P. -o--
SHESOYGANSKA DELA . .
MLADINA
Sheboygan, Wis.
Kot mravlje so naši otroci pridno delali za obstoj svoje šole. Vedno in povsod so bili za petami fara nov in jim govorili na srce, naj žrtvujejo par centov za podporo njih učnega zavoda. In naši dobri župljaniime najmlajši pokliče in pravi,
lala sem na vrtu. Toplo pomladansko solnfce je upiralo svoje žarke na zemljo tako, da je bila tista nalezljiva bolezen, ki ji pravijo "spring fever", prav blizu. Bolj počasi sem potiskala lopato v zemljo, veliki slamnik, kakor starokrajsko rešeto, ki sem ga imela na glavi, mi je bil pa za solnčnik. Naenkrat
mijo, ki poje: Ne bom se moži la na visoke gore, ne bom je nosila na glavi vode . . .
Te dni nas je obiskal brat Antonin iz Lemonta. Prav na slabo vreme je zadel. Imeli smo namreč že lepe . tople pomla
wabik, Gary, New Duluth, Du-luth, Tower, Virginia, Aurora itd.
ce gre za prav važno stvar. —■ Drugi dan j3 opazil, pri peči stoje, kako nekateri šolarčki nad vse naglo ustnice premikajo. Nato je zadoneio kakor iz enega grla: Devetdeset osem, devetdeset devet — sto. Suknja se vam je vnela, gospod u-čitelj!
* * *
Preveč izbire. — V Afriki, kjer ima sol v nekaterih okoliših zelo visoko ceno, je nekoč črnec ukradel sosedu merico
soli. Zadeva je prišla pred kra-Seda.j pa vzemite v roke pra- Ija črncev in ta je razsodil: vila AJZ. in poglejte tam člen — Ker si ukradel sol, dobiš
.......„- .1L* ki 8'ovori 0 NAMENU zve- kazen, in sicer si lahko sam iz-
danske dneve, takrat,1''ko"'je'Zevpreberite vseh osem točk bereš, katero hočeš, ali poješ on prišel, se je vse nekam po-jtoCno In paz?jivo in P°tem so- to sol, ali dobiš 25 udarcev s
dite. Vzemimo na pr. točko 6, palico, ali pa plačaš 50 obrocev ki se glasi: Delovati za napre- žice iz medenine kot odškodni-dek in izobrazbo splošnega ju- no.
goslovanskega ljudstva na go-j Tat se je odločil, da poje sol. spodarskem, kakor tudi na'Ali ko je požrl prgišče, ni mo-znanstvenem polju.— Točka 7: gel dalje in je prosil, naj ma Varovati člane pred izkorišča- rajši dado udarce. Po 15. u-njem na gospodarskem, kakorj darcu pa mu je bila bolečina tudi na političnem polju.	'prevelika in odločil 8e. j g da
Kam'se boste zatekli, kadar Do PlacaI odškodnino. Tako je ste izkoriščani, oškodovani? Pomnite tudi to, da kadar se kedaj spiše kak protest, se mora'naslanjati na podlago; potom svojega lokalnega kluba to stori z dokazi. Kadar gre
kvarilo. Zavrtela se je burja in sneg je za£el padati v tako velikih kosmih, kakor bi oni, ki so nad nami, srajce doli metali. Ce se bo pa začel še led delati, bomo takoj telefonično poklicali johnstownskega zastopnika. — Končam in pozdravljam vse čitatelje tega lista. M. U.
ROJAKOM DRŽAVE MINNESOTA
Eveleth, Minn.
Dne 25. oktobra 1. 1925 se je v središču železnega okrožja, v prijazni slovenski naselbini Eveleth, porodilo dete. kateremu so ob rojstvu botrovali naroda> mar Zveza- tista, kil številni rojaki in rojakinje, ta- ie P°tom svorJ'ih lokalnih klu-j krat navdušeni za blagostanje
skusil vse načine kazni in je sam poostril.
si jo
Razumen kmet. — Stalin govori kmetom, da morajo podpirati sovjete. — Napodili smo
so imeli odprto roko in srce, in ta mali drobiž je nanosi! skupaj precej. Koliko, bodo žup-ljani lahko čitali v letnem poročilu ali bo pa c,erkvi. Res, nismo pričakovali takega uspeha v šolski kampanji, ker vemo, da je večina lju-
da nekdo trka na vrata. Hitro zaderem lopato v zemljo, slamnik pa obesim nanjo in stečem proti hiši. Takoj mi šine v glavo oznanjeno v misel, da je morda johnstown-ski zastopnik, zato se še bolj podvizam in ko ugledam moškega stati na hodniku, sem še
svojega naroda in so krstili to novo organizirano telo za Ameriško Jugoslovansko Zvezo v Minnesoti. Dokaj močna je že
bila in mnogim je pomagala do j;,6m e"ega telesa, kot je naša skorje kruha. Radoveden sem,	teda' se P a glas daleč
kje so vsi tisti danes, ki so ji	morajo nas upoštevati,
botrovali ob njenem rojstvu in Plen*«nit in resničen je prego-tako svečano obljubljali gojiti vor> kl" Pravi: Sloga jači, neslo-to cvetko. Obljubili so jo pone- ''a tlači.
za celokupni dobrobit našega graščalce in bogataše. Zdaj jo
- ^------- j • - • •' vse vaše. Ali ste razumeli ?
— Ničesar nismo razumeli, bov upoštevana pri zakonodaj —Nihče ni razumel? ji? Samostojni klub v državnih! Zdaj" vstane neki kmet: Jaz aferah prav malo ali skoro nič|Sem vse razumel! ne zaleže. Ako so pa naselbine skupno organizirane, pod okri-
—	Kaj si razumel?
—	Polje je naše. Žito pa je vaše. Reke so naše, a riba je vaša. Gozdovi ,so naši, a drva so vaša.
-o--
URITE "AMER. SLOVENCA"!
di ubogih in da je skoro vsak bolj pohitela. Pa sem bila raz-cent, ki si ga pritrgajo, žrtev, očarana, ker je bil moški le
TT ,	povem: Letne konvencije, pisa-
li Koncu vam še polagam najnja na različne instance, papir, wca: ' remishte dobro in pri- kuverte, znamke itd., to potre-stopite v svoj lokalni klub in buje denarja in zato gre polo-
, , . , v v. . v ak0 tudl v Zvezo- Ne odlašaj- vica članarine v zvezino bla-
svojega obstoja AJZ. še živ i, še te. Letna Članarin-, i*	ra •	en i
. ,. , . ... .	'	tidnaiina. je samo 50 gajno. — Sklepen
bdi med nami. Ah jo pa pozna- centov, od katere gre
sti v vsako slovensko naselbino širnega okrožja. Ali so spolnili svojo obljubo, svojo narodno dolžnost? Danes po osmih letih
mo ?
O oač.
gajno. -
oc v j vsem dobrim
pozdrav
. , .	. r^akrat. ko po- Zvezino blagajno, 2oc pa osta-'rojakom in rojakinjam
trebujemo njene pomoči, ta- ne .pri lokalnem klubu
jugoslovanskim
Zato pa tembolj cenimo njih letlar in ne jofenstownski za- krat, ko te tujec odklanja, te--boš vprašal,
a v
Zakaj ? i odgovor ti
Frank L. Tekautz,
gl. blagajnik AJZ.
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(52)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
"J'itia, Jaz to ns morem pustiti samo niapro-j," ji je pornirjcvaltio .rekel. "RdeCa Roža Zorama ne. potrebuje nikakega varstva od takega moža, kakor sj, li,je odgovorila razdraženo. "Bili smo si ttfkp dobri prijatelji do sedaj," ji je prigovar^ jal, "pohabimo kar je bilo. Jaz ti; morem zato, ce. ." —- "Kaj me briga. Sovražim te! Pojdi svojo pot naprej, ne maram tvojega prijateljstva," mu je rekla Jana jezno.
"Prepričana sem," jc kričala, "da če boš Se šel za menoj, te gotovo ubijem." "Potem me pa daj,'' ji reče Jason, "ker jaz bom šel za teboj. Če me tudi sovražiš, te ne pustim saine naprej." Kc js to rekel, je stopil proti njej. Ona je pa stala nasproti njemu z bodalom v dvignjeni desnici, jezno upirajoč vanj svoje oči. Jason se je ni bal. Mirno je stopal nasproti, kakor bi ji ponujal svoje prsi, da jih prebode.
Primitiven kameniti «ož v njeni roki jt> 83 trenutek grozil, nakar se .je roka povesila- Rdeča Roža gotacna.. sc' je obrnila in naglo zbežala izpred Jasona naprej. 'Bežala jc kakor, srna, kar Gridley ni Inoeil. ker ga je ovirala obleka in težko orožje ter strelivo. Klical jo je,, a ona se ni zmenila za njegove klice, le naprej je tekla. Nazadnje se je vendar odpravil za njo, da jo kje vendar doide.
------^iMUiakjtMatttt.
Od časa do časa jo je za kakim gričem zagledal, ali ko je skočila za skale, nazadnje se mu je popolnoma izgubila. Vendar ni hotel prenehati jo zasledovati. Ure in ure se mu je zdelo da že gre za njo, a je nikjer ni opazil. "Mar se ne bo ustavila?" si je mislil. — Končno jo je zagledal nad nekim prepadom. Tudi ona sa je ozrla in zakričala: "Nazaj! če ne, skočim v prepad!"
DENARNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. ~ Včeraj »o bile naše cene:
Dinarji:
/-a $ 2.70.......... 100	Din
7-a $ 5.00.......... 200	Din
Za / $10.00.......... 400	Din
Za $12.25.......... 500	Din
Z a $24.00..........1000	Din
Za	izplačila v dolar.iih:
Za	$ 5. pošljite____$ S.75
Za	$10. pošljite....$10.35
Za	$15. pošljite....$16.00
Za	$25. pošljite....$26.00
Za	$40. pošljite____$41.25
Vsa pisma in poŠiljatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL.
Sobota, 21. aprila 1934
•AMERIKANSKI SLOVENEC
NEWBURGSK1 POPOTNIK
Cleveland-Newburg, O.
Obljuba dela dolg. "Dolga nikar ne imej!" so me učili doma, "in kolikor mogoče se ga hitro odkrižaj !" Tem naukom naj sledim tudi v dejanju. Dolgim am, ker sem v zadnjem pisanju obljubljal, da vas o žalostnih rečeh prihodnjič več ne mučim, ampak da vam kaj bolj veselega poročam. Saj vam tudi lahko. Pomlad, kdo je ne bi bil vesel. Zeleniti je pričelo. Po vrtovih in gredicah so začele brskati pridne roke, da olepšajo vrtne grede in pripravijo lagodna tla za cvetje, ki naj bo!
življenje za tovariša.
Ali mislite, da je ta rešeni kdaj pozabil na svojega tovariša, ki je šel zanj v smrt? Dostikrat je pozneje vzel v roke njegovo sliko in jo pokazal svojim otrokom: "Glejte, otroci, ta vam je rešil očeta. Namesto mene je umrl." Da, zanj je u-mrl, da mu je rešil časno življenje, da je mogel skrbeti za ženo in otroke. Zato mu gre hvala, hvala čez grob.
Ista hvala in še tem večja mora vzrasti v naših dušah, ko ;se ob jubileju rešenja spominjamo, da je minulo 1900 let,
kras po naselbini newburškega j Q'dk&r je izkrvavei naš Gospod -Novega mesta. Vrabec na štre-
ni Odrešenik Jezus Kristus in 'idal svojo srčno kri za grehe Je žalostno čivkal okrog hiš in;sveta. Zato je sv. oče proglasil
hi je dobil druščino. Celo
zimo.
s svojim živžavom prosil, da se ga naj usmilimo z drobtinicami, da si uteši lačen želodček. Vse druge ptice so nas zapustile in umaknile mrazu in zimi in Poletele na jug v tople kraje. 0> sedaj so pa naši vrabčki bolj Veseli; kar je pa minul sv. Gregor, pa že iščejo primernega Zavetja, kjer si bodo pripravili; Varen kotiček za svoj zarod, Varni pred krščenimi in nekr-•Scenimi sovražniki tega sveta.
Po drevju skače z vrabci Vl'ed tudi kos z rdečim pocl-vratnikom, da bi ga v starem kraju krstili za korarja, tu v Ameriki pa vsaj za monsignor-•1a> ki nosijo rdeče podvratnike. Po zimi ni bilo teh kosov na spregled, v tem mesecu pa mi Vsako jutro žvižga podoknico, njegova družica pa znaša gnezdo v rogovili drevesa poleg hi-se- To bo še petja, ko vse zaživi.
MLADI ROOSEVELT SE RAZVNEL
Pa poglej našo mladino, ali jo moreš prisiliti, da bi ostala doma? Le poglej, kako se ti vo-
leto 1933-34 za sveto leto in ga zopet podaljšal, da bi tem več zadostili za svoje slabosti. Po pravici. V naših časih so obletnice na dnevnem redu. Celo brezpomembne dogodke obhajamo z jubileji. Pa se ne bi domislili najvzvišenejšega in na.j-| pomembnejšega dogodka človeške zgodovine! Jubilejno leto, ali nam ni neprestano stavilo pred oči ljubezen do nas, ko gledamo Jezusa v trpljenju, na j križu, ki še umirajoč ne pozabi I na nas. Lastno mater nam po-jdari, in ko nato umrje, si pusti Iprebosti srce, da v njegovi srčni rani najdemo zavetje v viharjih življenja. — Večje ljubezni nima nihče, kakor če kdo da življenje za svoje prijatelje. In Jezus ga je dal za na:?, svoje sovražnike. Kristus se je dal tebi, ali nam ni to klicalo sveto leto, nam ni narekovalo, |ti se daj Jezusu. Ali naj ta klic izzveni v praznino ? Mar naj Srce Jezusovo še naprej toži čez našo mlačnost in brez-
kulteto in bil posvečen v masni- 'je bil že skrajno nevaren. Dru-!ka. Še danes hrani Kaing-Ba hal se ni več zmenila niti za !potrdilo japonskega poslanika v'plinske bombe, niti za vodne jPctrogradu, ki priča o istinito-'curke, ki so jih spuščali ognje-sti izjav ruskega častnika Bila- gasci na njo. Pod nje pritiskom jeviča in o njegovi čudni usodi, so se morali stražniki umakniti
že v drugo nadstropje poslopja in od tam so s pomočjo strojnic
KATOLIŠKO DIJAŠTVO NA
POLJSKEM	'zadrževali napadajoče, dokler
Katoliška dijaška društva na jim ni prišel na pomoč oddelek Poljskem imajo svoj prav pose- (vojaštva. Šele okrog 2. ure po-,ben značaj. So zastopstva in no- polnoči se je posrečilo množico silci katoliške mladine, ki je pre- razpršiti.—Zločinec je priznal, j vzela nalogo, da ponese Kristu- da je izvabil deklico s seboj sov nauk v vsakdanje življenje. pod pretvezo, da bo pri njem Njihova vloga je toliko važne j- dobila delo kot družabnica nje-ša, ker je večina poljskih akade- 'g0ve žene.
'mikov praktično in pozitivno j	_0_
vdana venskemu Jn cerkvenemu BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT ;PriHka življenju. Samo v Varšavi si o
SIROM JUGOSLAVIJE
Nezgoda
Po lastni neprevidnosti je v tovarni Thoma v Mariboru delavka Marija Urbančičeva tako nesrečno padla, da so jo morali takoj odpeljati v bolnico.
F. D. Roosevelt, sin predsednika, se vidi na sliki ravno, predno je nedavno skočil v Philadelphiji nhd nekega časniike-ga fotografa. Aparat mu je sicer razbil, toda plošča je ostala nepokvarjena.
Če kdaj, je danes človeštvo ^vsakemu duša —• Aleluja — 'željno sreče miru, zadovolj- |Veaeli se, o kristjan, Kristus je stva, napredka. A vse to se nam vstal.
kakor izmika v nedosežene da- V Newburgu pa so se ta dan \jave, a vendar je težnja k te- nad vsa postavili naši godbeiii-mu globoko zakoreninjena v ki, ko so te dni prvič nastopili
človeško naravo. Človek pa se je pri iskanju sreče tega sveta
v lepih krojih. France s hriba pravi, da so bili kot dragonarji,
naenkrat znašel daleč od Bo- ki so prišli na dopust za veliko-
zijo po hodnikih na kolesih in brižnost?
.so ti vrte, da se jim komaj u-J Ali smo obljubili pri nogah tnakneš; kjer je večji prostor, Križanega, da ostanemo prija-ALjkačejo čez konja, bijejo žo- tel ji le Bogu?
&<• ti love in tekajo na vse jn Velikanoč? To je največji Stlm kriče, da bi se morala praznik veselja. To je dan, ki Podreti Jerih a, če bi jo posta- ga je naredil Gospod. Spomin vd> in bi ne bilo treba nobenih na Kristusovo vstajenje igra v ^ornpet.	!vsej krščanski zgodovini in v
Iz svetovne vojne so nam o-J vsem krščanskem življenju prekanjene razne podučljive do-'važno vlogo. Z vstajenjem je godbe. Tako beremo o mladem! Kristus kronal vse svoje delo vojaku, ki je prišel v francosko za odrešenje človeštva iz teme ujetništvo. Radi nekega upora in sence smrti. V vstajenju se y Umetniškem taboru, je voja- tudi jasno odraža ves Kristuse sodišče izreklo obsodbo, sov nauk, ki ga je dal vsem naj bo vsak deseti mož ustre- ljudem brez razlike in ga potrjen. Poleg mladega vojaka' dil s številnimi čudeži. To mi-st'3ji starejši tovariš, ki je imel sel je povedal apostol Pavel
doma ženo in otroke. Prav te-kra tudi zadene deseta številka, stopi mladi vojak naprej: Ako dovolite, ustrelite mene J^sto mojega tovariša." —
'Prav," mu odgovori častnik, | pa verjete v Boga, ki ga je o-ako hi ti tako nespameten." V,budil od mrtvih in mu dal veli-minutah je bilo vse kon- častvo, da je naša vera tudi u-Cano. Mladi prijatelj je dal!panje v Boga (Petr. 1, 21).
Korinčanom : "Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše o-znanjevanje, prazna tudi vaša i vera- (I. Kor. 15, 14). Prav talko povdarja sv. Peter: "Kateri
NAUK, VREDEN UPOŠTEVANJA
ga in njegovih zapovedi. A človek je videl jn mora tudi jasno videti, da pot greha vodi v propast, v propast sebe in družbe, proč od Boga, ki naš je ustvaril, ki nas bo sodil. Človek je res sin greha, a po Sinu božjem osvobojen ; po njegovi krvi smo zopet postali sinovi božji. Po Kristusovem odrešilnem delu in po njegovem vstajenju je človek povzdignjen visoko nad naravo, v nadnaravnem življenju je njegovemu delu zagotovljen gotov uspeh.
Danes nekateri skušajo podvreči vstajenje Kristusovo nekakemu znamenju mladosti, moči, pomladi; a mi vemo, kako prazna je taka razlaga Gospodovega vstajenja. Moč in mladost — lepe stvari; tudi pomladi in cvetja smo vsi veseli. A kaj vse to pomeni globoki naši duši? Ne moč, ne mladost in ne pomlad ne morejo prinesti sreče in vedrosti v to življenje, ampak le Oni, ki je ustvaril vso naravo in človeka, ima moč in voljo, da človeka obnovi in ga pripelje k cilju. Saj je On končni cilj vsega. Človek v službi božji povsod ve, veruje in upa, da ima v Bogu vso srečo in blaginjo, pa če bi bil trajno prikovan na križ svojega vsakdanjega trpljenja. Čim več trpljenja za Boga in Kristusa, tem boljša priprava za vstajenje k Bogu. To je baš moč in resničen pomen Kristusovega vstajenja.
veliki noči lahko naštel 12.000 dijakov, ki so šli k sv. obhajilu. Vseh katoliških dijakov na Poljskem je kakih 35.000. Največje katoliško dijaško društvo je Ma-rijanska bratovščina, ki je zastopana na sedmerih vseučiliščih in šteje 1500 članov. Njen namen je širiti Marijino češčenje med dijaki in dijakinjami.
Na drugem mestu so akademska misijonska društva, ki so znanstveno-verskega značaja ter imajo nalogo misijonska vprašanja znanstveno obdelavati ter izvrševati obširno misijonsko propagando.
Naslednja organizacija je "Juventus Christiana" (Krščanska mladina), ki deluje pred
Na zborovanju škotske mladinske zveze je imel nadškof iz Edinburgha msgr. dr. MacDo-nald znamenit govor, v katerem je dejal:
"Katoličani še vedno ne razumejo nujnosti, zadržani v enci-kliki sv. očeta! Še niso spregledali, da papež resno misli. On je najbolje poučeni vladar na svetu. Nihče mu ne more očitati, da mu manjka poguma, saj je vsemu svetu dal sijajen zgled. Gre za boj na življenje in smrt, ki ga bo svet moral izbojevati proti silam zlega. Ali bo svet v
čudna hvaležnost
Med številnimi brezposelnimi je bil tudi kolarski pomočnik France Raj h iz Maribora, ki je prosil dela pri nekem kolarskem mojstru v Sv. Lovrencu na Pohorju. Mojster mu je dal skromen zaslužek, a ko se je ponudila je Raj h svojega gospodarja in dobrotnika okradel. Za ta čin je dobil pred mariborskim senatom 6 mesecev zapora in dveletno izgubo častnih državljanskih pravic.
-o---
Promocija Za doktorja medicine je na graški univerzi bil promovi-ran Franc Cundarič h Gofij pri Bledu.
-—i—o—•—
isno oti našega delovanja, izhajati strokovni list Hmeljar-Kri" Prav lahko se bo zgodilo, da so |ski vestnik, ki je namenjen v pr-
noč. Če je pregovor resničen: obleka dela človeka, naj ti lepi kroji naše muzikante prekrojijo, da bo godba sv. Lc" renca ponos naše fare, da bodo v vztrajnosti in pridnosti kos svoji nalogi in se tam skazaR hvaležne onim, ki ,i0 jim vse to pr. skrbeli
Ko to končujem, naj napravim piko še z eno veselo za Newbuixane. V škofijskem u radnem listu so natiskali imena letošnjih novomašnikov v cle-velandski škofiji. In med temi imeni je ime našega farana, ki j bo prvi in prvikrat zapel vsem v veselje — "nebeško glorijo" koncem maja, in to je g. Ludo-vik Kužnik.
TO IN0N0
JAPONEC _ KATOLIŠKI ŽUPNIK V BUKOVINI
Ob vznožju Gozdnih Karpatov v Bukovini leži skromno mestece Wiznica. Na pragu tamkajšnjega župnišča uzremo mladega, živahnega duhovnika, s tipičnim mongolskim izrazom. To
vsem v Varšavi, v Poznanju in
v Vilni. Ta mladina študira pred	0(|v' vsem evangelije, da more
stusove nauke uvesti v zasebno,	tu med nami ljudj^ ki bodo še
socialno In narodno življenje.	prelili svojo kri in dobili muče_
Središče vseh pa je "Zveza niški venec. Pripravimo se na to, katoliških dijaških društev", ki ker je to čigto mogoče
izdaja svoj časopis "Katoliška] Niti svet niti katoličani do-mladina".
Časopisje v Celju
Lansko leto je izhajalo v. Celju sedem časopisov. Od teh sta bila dva politična, ki sta izhajala bližnjih prihodnjih letih postal j dvakrat na teden, dva strokovna, pekel na zemlji, to je odvisno od eden je izhajal dvakrat mesečno, nas katoličanov. Ali bo zahodno-j eden enkrat mesečno, eden list evropska kultura razpadla vije pa bil namenjen abstinentom, razvaline, ali jo bosta izpodrinila i Po novem letu se je število li-boljševizem in poganstvo, to bo: stov pomnožilo, začel je namreč od našega delovanja, izhajati strokovni
vi vrsti hmeljarjem.
..................o-
Nesreča na žagi
Na Koslerjevi žagi v Jurjevi-ci je udarila vozna vaga 25-let-
slej še niso razumeli strahotnega ,nega delavca Janeza Škrajnerja
MEHIKA PROTI TUJIM DELAVCEM
pomena brezposelnosti. To vprašanje postaja vsak dan resnejše in težje. Parlament je odpovedal. In revs se zdi "človeku, da tega
vprašanja parlament ne more
Mehiški notranji minister je izdal stroge predpise, ki zabra-, njujejo priselitev v Mehiko ino- rešiti. Saj ne ve, kje naj začne zemskim delavcem. V bodoče se'in kje naj neha. Zato bi rad vsa-bodo smeli na mehiškem ozemlju kemu delujočemu Človeku zakli-naseljevati samo trgovci, a tudi tal, naj za brezposelne kaj stoti samo proti posebnemu jam- ri iz hvaležnosti do Boga, ker stvu, da bodo morali investirati rnore še delati. Njemu ni nemo-v podjetje najmanj 20.000 pe-'goče nekaj storiti za tiste, ki ne zov. Od ukrepov v zaščito doma- morejo več delati. Ko bi vsak
čega dela je vlada izvzela samo učenjake, turiste in strokovnjake.
DRUHAL SKUŠALA LINČATI ZLOČINCA
Shreveport, La. — Množica kakih 3000 razkačenih moških in žensk je v torek zvečer oble gala ječo v tukajšnjem sodni.i-skem poslopju in divje napadala obrambno stražo, obstoječo iz čete šerifov in celotne mestne policijske sile. Na vsak način je hotela dobiti v roke
katoličan poslušal mojo prošnjo, bi brezposelno vprašanje na koncu svetega leta bilo čisto drugačno.
ije Kaing-Ba, ki deluje tu v ma- !nekega 381etnega Fred Lock-
Kakovost
Točno«!
lem župnišču in ki je prišel 1. 1905. za rusko-japonske vojne iz Mukdena. Kaing-Ba je preživel svoja prva leta pri svojem očetu, ki se je bavil s poljedelstvom. V njegovi hiši je stanoval tudi neki ruski častnik s aVojo ženo. Nekega dne se je namenil v Rusijo in se odpravil na oddaljeni
kolodvor. Triletni Kaing-Ba se je
Zato je velikanoč za nas ra- j igral tedaj na cesti, ko se mu je dostni opomin in tolažljivo u- .približal tuj vojak in ga odvedel
panje in bodrilo, da naj nas ne plaše muke zemeljskega življenja ; kot se Kristus ni plašil Križa in Golgote. Velika nede-
na postajo, kjer nanj častnik in Potovali so dan in noč, dokler niso prišli do mesteca Mohilev ob
sta že čakala njegova- žena.
®"s- Agnen Petschauer iz Chicage, ki je nedavno praznoti mali j in živela boš dolgo.
^ rojstni dan. Svoji mali pra-pra-pravnukinji daj
lja Kristusovega vstajenja nam Dnjepru. Tu je živel mladi Ja-zopet utrdi vero, da se le po ponec 3 leta pri častniku, ki je Kristusovi poti pride do odre- bil brez otrok. Šele ko je dorasel šenja in do vstajenja.
Tako je prišla velikanoč. — Zemlja je v gorkem pomladanskem solhcu kipela v brstju. Ptiči so žvrgoleli, bele lilije na oltarju, rudeči tulipani so krasili božji grob in kot pobožne žene, ki so prišle z dišavami k grobu, je v tem cvetju dihtel božji grob . . .
harta, kateri je posilil in nato umoril neko 161etno deklico in je zločin tudi priznal. Položaj
dr, H. m. mmm
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817
CHICAGO
Poitenofct
A f. WARHAN1H
— LEKARNA -t
Posluje preko 32 let.
2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL.
iz Velikih Poljan tako močno po nogi, da mu jo je zlomila.
" 'Araer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese nase delovanje."—Rev. Černe.
Ad. No. .5
Naj to slavno zdravilo skrbi za vaš želodec
Človeški možgani rešujejo' velike 11-ganke Vini«© za drugo. Zefcoclcc. je podlaga zdravja, kako ga držati v dobrem redu?
TRINERJEVO GRENKO VINO
je rešilo ta prcvblem. Kaj ono skrbi /.a. vaš želodec. Njega sestavin« so najboljše, kar jih pozna zdravniška veda. Cisti vaše drobovje, pomaga k boljšemu delovanju ledvicam in j etrom, odpravi zaprtje, slab tek, pline in glavobol in vam pomaga, da se izvrstno počutite. Pri vseh lekarnarjih, jos. Trincr Co.,. 1333 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vesela je velikanoč. Vsakdo jo z nestrpnostjo pričakuje. Čeprav, ni procesije izven cerkve, pa vendar človeku prekipeva srce, ko gleda nedolžno mladino, ki trosi cvetje in spremlja Boga v Najsv. zakramentu. — Zveličal* je vstal iz groba — zadoni iz kora, na o-brazih se bere veselje, ko poje
so mu povedali celo zgodbo, in odkod da je prišel. Kaing-Ba še do danes ni zvedel ničesar o svojih starših in bratih. Po preteku treh let je moral častnik na vojaške vaje. Oddal je mladega dečka svojemu bratu v oskrbo, ki je deloval kot inžen jer v Ka-mencu Podolskem. Tedaj je zahajal v inženjerjevo družino tudi neki princ Ghika s svojo soprogo, ki je bila Poljakinja. Na priporočilo tukajšnjega župnika se je odločila princezinja, da pošlje na svoje stroške Kainga-Ba v Krakov v neki poljski zavod. Tam so ga krstili, ko je bil 10 let star. Poleg poljskega jezika se je naučil tudi nemščine, angleščine in francoščine. Kasneje je dovršil v Krakovu teološko fa-
Novi zemljevid Jugoslavije
razdeljen v banovine, nove jolitične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti.
—Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki "ne poznajo nove razdelitve Ju-(joslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, 111.
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPfl
EKSPRESNl VLAK ob parniku v Bremerhaven za jamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK
V prijetnem okolišu, po zmerrti ceni.
TUDI K K DNA ODPLUTI A 7- DOllRO ŽNANIMI KAi'.'.XSKuh I'ARKIKI Izbonve železniške zveze od Cherbou! ga, Bremena ali
Ltamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
— 177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. CHICAGO, ILL.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Žefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago noč in dan! - Najboljši automobili ea pogrebe, krete in ženitova-
tija,*— Mrtvaška Cene zmerne.
kapela na razpolago brezplačno.
^•©<><>-<><>o<><>oo<>-oo<><><>-oo^	Icepljenju proti kozam
ZGODOVINSKA POVEST
1 Dr. O. I.i
F ^rStf JfHHKffl«^ "
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
\	(Konec.)
Darovala sta pod gradom Štralek razprostirajoča zemljišča z gospodarskim poslopjem kot nadarbinsko premoženje župnije Sent Rupert z nalogom, da se mora opraviti v vsakem kva-ternem tednu ena maša in zmoliti ob tozadevnih nedeljah in morebitnem prazniku po en Oče naš in Ceščena Marija v blagor in mir duš pokojnih Herbersteinov.
Pravili so, da v hrastovškem gradu od tega časa nikdo ni več opazil črne ženske, tudi ni bilo slišati nobenega tajinstvenega šuma in stokanja v prostorih, v katerih je stanovala nekdaj graščakinja Margareta Herberstein.
Tam pod sivim Golovcem v krasni Labudski dolini na Koroškem, obdarjeni od Stvarnika z vsem bogastvom, stoji samostan očetov benediktincev v Šent Pavlu.
Veličastno in mogočno gleda obširno poslopje dol v tiho dolino, kjer se vije bistra Labuda sredi zelenih travnikov in sadonosnikov kakor srebrn trak. Silno stara je ta naselbina in marsikaj je doživela.
Gor v visokem samostanu sedi ob oknu menih benediktinec.
Tam nad gorami proti jugu se podijo črni oblaki in lahek veter trga že orumenelo listje raz drevesa ter se igra z njim pri padcu na tla. Solnce se nagiba proti zatonu ter pošilja svoje še malo ogrevaj oče žarke čez hribe in planjave. —
Bilo je pred mnogimi leti, ko je prijezdil nekega pomladanskega dne plemenit jezdec v samostan. A kakor je bil mlad, tako je bil tudi resen. Sel je k opatu Benediktu.
Kaj sta govorila, je ostalo tajno; dotični ple-menitaš, saj tako se mu je poznalo po celem kretanju, je oblekel meniško črno haljo, po dovršeni predpisani dobi je postal duhovnik in bil sprejet kot redovnik v samostan benediktincev v Sent Pavlu.
Dobil je ime Thiemo. Malo je govoril in nikdo razen opata ni vedel, kdo je in odkod je prišel. Nikdar niso vedeli sobratje, da bi se nasmejal, neka otožnost se mu je brala z obraza. Posvetil se je študijam in knjige so bile njegovi največji prijatelji. Postal je učenjak, občudovan in spoštovan od vseh. Kedar je nastopil on kot govornik v cerkvi, ga je poslušalo vse, da se nikdo ni upal ganiti v svetišču.
A pri vsem tem je ostal pater Thiemo skromen in ponižen.
Minula so leta. Prej krepki mladenič-mož — se je sključil pod težo let, lasje so se pobelili in tudi v obrazu so nastale gube in roke so se tresle. Težko je že sopel, videti je bilo, da se bliža konec.
Danes mu posebno ni bilo dobro. Sedel je ob oknu v naslonjaču ter gledal, kako se podijo oblaki sem od juga in zakrivajo tu in tam solnce. Lahek veter se je igral z njegovimi sivimi, vedno še gostimi lasmi. Iz obraza se mu je brala neka posebna milina in oči so željno gledale daleč čez gore.
In napol glasno je govoril sam s seboj: "Bliža se ura, ko me reši smrt, minula so leta mladosti, minulo, kar mi je obetalo srečo in veselje, bridko je bilo spoznanje, da na svetu ni stalne sreče, izpil sem kupico bridkosti do dna, odpustil sem davno že vsem, tudi tebi — mati, če si ravnala po krivici — za tvoj mir sem prosil in tudi vseh onih, ki so bili v zmoti, sem se spomnil. Umirilo se mi je moje srce, a ugasnil mi ni spomin na te, ki si zame toliko trpela, moj čisti angel, bližaš se mi, iz sinje višave prihajaš in vodiš moje dete ob roki, kako lahno plavata sem proti meni, smehljata se, me vabita, da bi vama prišel naproti, vedno bližje, kažeta mi, tam gor v svetle višave, gre naša skupna pot k nebeškemu Očetu, tam je mir, večna sreča, da,

BORBA ZA GOLO ŽIVLJENJE
le kličita me, saj rad pridem, pridem vama naproti v vajin mil objem, — o Agata, >0 mo]e dete, z vama sem združen za vedno!"
In sivolasi menih se dvigne, tresoč se na celem telesu, počasno dvigne roke kvišku, kakor bi hotel koga objeti, oči mu zažari jo rajskega veselja, mil nasmehljaj se mu razlije po obrazu, hoče še odpreti usta, a mahoma pade nazaj v naslonjač, roke mu odrevenijo, nagne glavo — zadnji žarki večernega solnca so razlili svoje zlate valove čes belo glavo meniha Thiemo, ki je zatisnil za vedno oči.
Tako so našli sobratje tajinstvenega meniha; ko so mu odprli obleko na prsih, so zapazili na tanki zlati verižici malo podobico krasne ženske, ki je gledala v svet milo kakor angelj.
In ko so bili vsi očetje benediktinci zbrani okoli mrtvega sobrata, povedal jim je opat, da je bil ta tihi menih — graščak Ivan Friderik Herberstein, in podoba na prsih kaže njegovo nesrečno soprogo Agato.
Po pogrebu je izročil opat to sliko Erazmu Frideriku grofu Herberstein, ki je bil tedanji lastnik graščine Hrastovec. Zvesto je hranil ta spomin, ki ga je Friderik Herberstein tako skrbno čuval do zadnjega dne.
V hrastovškem gradu si še videl do zadnjega časa sliko mlade ženske nepopisne lepote; dvoje temnorujavih oči te je gledalo tako ginljivo in obenem zagonetno, črni lasje so obdajali svetlo čelo in okoli ustnic je igral lahek nasmehljaj.
Pravili so, da je to podoba Agate, katero je dal napraviti graščak Erazem grof Herberstein.
Kameniti križ v Črnem lesu, ki so ga ljudje obče imenovali le Črni križ, je začel razpadati, vsled česar ga je dal imenovani graščak popraviti leta 1650, kar je kazal tudi napis z začetnimi črkami E. F. G. H. — Erazem Friderik grof Herberstein.
Vremenske sile so zrahljale stavbo sredi temnega gozda in zopet je bil graščak Ivan Erazem Herberstein, ki je v spomin nesrečne plemkinje iz Štraleka ob istočasni ustanovi grofov Herbersteinov v Šent Rupertu dal popraviti ta križ leta 1789. Na posebni pločevinasti deski, pribiti na križ, je bilo v več vrstah popisano, zakaj se je postavil ta križ. Natančna vsebina tega napisa se ni dala ugotoviti, ker je ta napis neznano kam zginil.
Graščina Hrastovec je prešla leta 1802 v ro-. ke Pauer-jev. Pozabljen je ostal Črni križ. Ko so leta 1852 delali cesto iz Maribora proti Radgoni, so ga prestavili dalje na desno. Ker se nikdo ni brigal za ta spomenik, je začel razpadati, kmalu je bil le kup kamenja, ki so ga raznesli ljudje na vse strani.
In tam, kjer je stal nekdaj kameniti spomenik, rase sedaj mah in trava. Dve vitki smreki ter košat hrast označujejo tisto mesto. Drobne ptičice žvržgolijo v letnem času po teh drevesih in se veselijo življenja, ki ga je moralo na tem mestu tako rano zapustiti marsikatero mlado žensko bitje.
In če v bajno lepih mesečnih nočeh potegne rahel jug in slišiš otožne udarce šentrupertske-ga velikega zvona, naznanjajoče pozno uro in veje temnih smrek tajnostno šumijo, moraš nehote obstati.
Nehote se zamisliš nazaj v davne, davne čase in stopijo ti pred oči prizori, povzročeni po predsodkih ljudi v tisti dobi.
Ni sicer več nobenega znamenja na tem mestu, ki bi kazal na dogodke tedanjih dni, a v srcu ljudstva ostane vedno v živem spominu vse, kar so morali pretrpeti njih predniki, in pozabljeno tudi ne bo, kje je stal in kaj je pomenil kameniti Črni križ sredi Črnega lesa.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1
Na čereh otočka St. Mary v Tihem oceanu se je raztreščila in potopila jadrnica "Mynonie R. Kilby" iz Falmoutha. Vendar so njeno posadko v celoti rešili. Nje kapitan pripoveduje sledeče:
Ladja je komaj ostavila domače pristanišče, ko so odkrili, da je njena brezžična postaja pokvarjena. Radiotelegrafist si je zaman prizadeval, da bi jo popravil, da bi jo popravili v kakšnem pristanišču med potjo, ni bilo časa in tako so ostali na visokem morju brez vremenskih poročil, kar lahko postane za tako staro ladjo, kakršna je bila 'Mynonie", vedno usodno.
In res so kmalu zašli v vihar, ki bi se mu lahko izognili. Vihar sam ni bil eden najhujših in se je kmalu polegel, toda usoda je hotela, da je zadela ladja med njim na koralno čer in dobila j luknjo. Te luknje niso mogli zadelati, voda je vdirala v ladjo in s težavo so to z neprestanim črpanjem ohranili pred potopom, s težavo so nadaljevali vožnjo. Skušali so doseči Družabne otoke, toda preden so prišli tja, je zadivjal nov vihar, ki bi zdelal še veliko trdnejše ladje in ki jih je vrgel iz smeri. Luknja v trupu se je pod sunki valov začela širiti, voda je vdirala čedalje bolj v trup, niso je mogli več izčrpavati, v zadostni množini in ladja se je začela prav počasi potapljati.
K nesreči je vihar zlomil oba jambora, ki so ju morali hitro osvoboditi vrvi in ju prepustiti valovom. Valovi so besneli čez krov, ladja se je tako nagnila, da so se ljudje s težavo ohranili na krovu. Nekega mornariškega vajenca in starejšega mornarja je vrglo celo v morje, k sreči pa sta se utegnila oprijeti vrvi in so ju po velikih naporih spravili spet na ladjo, ki se ji je med tem čedalje, bolj bližal konec.
Minuli so dnevi v obupni borbi z valovi in vdirajočo vodo. Nihče si ni mogel privoščiti niti minute počitka, ljudje so se borili za golo življenje in to jih je držalo pokonci. Toda polagoma so tudi sami od napora in utrujenosti izgubljali moči in vero v rešitev. Eden izmed mož pri Črpalkah je med delom za hip zaspal in bi kmalu utonil v vodi, ki je segala tu že do pasu.
Vihar je divjal dalje. Potem je prišel trenutek, ko so bile vse moči izčrpane, črpalke so se lista vile, ljudje so zbežali na najvišji del ladje. Kmalu so opazili, da se ladja ne potaplja več. Prostor za tovor so bili prej zadelali, da ni mogla voda vanj in zrak, ki je ostal v njem, jih je edino še držal na*površju. Čudež je bil vendarle, da niso valovi nobene-
ga izmed mož, ki so bili čisto one mogli, zalučali z zadnjega zatočišča v morje.
Tako je minil še en dan v dolgi verigi mnogih dni, ki so jih preživeli v tem viharju. Zjutraj drugega dne so nenadoma opazili na obzorju obrise manjšega otoka. Ko so se prepričali, da se ne varajo, se ni njihovo razpoloženje dvignilo. Bili so že preveč izčrpani. Pojemajoči vihar jih je gnal proti otoku. Bili so skoraj vsi nezavestni, ko je nekdo zakričal, da se jim bliža rešilni čoln. Na kopnem so bili spoznali nevarnost, ki je pretila brodolomcem, in so jim poslali pomoč. Cez nekaj časa so iz čolna na razbito ladjo s harpuno zalučali vrv, po kateri je potem drug za drugim v rešilni vreči prispel v čoln. Zadnji je ladjo ostavil kapitan, ki se je v čolnu takoj spet onesvestil. Zbudil se je šele v bolnišnici na otoku in je zvedel, da se je "Mynonie" potopila nekoliko minut potem, ko jo je ostavil.
-o-
Človek zadrži dihanje hote le kakšne pol minute ali kvečjemu 60 sekund. Le izvežbani potapljači zmorejo tri minute. #
Na 10,000 rojstev se lllkrat rodijo dvojčki in enkrat trojčki. Cetvorčki pridejo na svet komaj 15krat na 10 milijonov rojstev.
NEMCI SE VRAČAJO NA STARA POTA
Navzlic uprekom proti monar-hističnim društvom v Nemčiji se pojavljajo v nemških lokalih v čedalje večjem številu slike bivšega cesarja in vladarjev posamnih dežel. V mnogih šolah danes zopet visi slika Viljema II. V Liibecku postavljajo spomenik cesarju Viljemu I., katerega kleše kipar prof. Tuaillon.
—.—o-
NJIH PRAVILA JIM POVZROČILA SITNOSTI Topeka, Kans. — V tukajšnji državi obstoji med dekleti pravilo, da k basketball igram ne smejo priti v družbi moškega. To pravilo je neka Miss G. Hill iz Silvis, 111., prelomila v decembru 1931 in posledice, ki jih je to povzročilo, se zdaj obravnavajo pred sodiščem. Ome-
njeno dekle toži skupino deklet za odškodnino $25,000, češ, da so jo tako preteple, da še zdaJ ni zdrava. Ker se je z nekim fantom udeležila basketball igre, so jo dekleta pozneje napadle, jo privezale na blatnik avtomobila in jo teple po hrbtu do nezavesti. Kakor zdravniki ugotavljajo, je zadobila resne poškodbe na ledvicah.
PERUJSKI GVANO
Perujski gvano, ki ni nič drugega nego ptičji odpadki, je kakor znano, zelo čislano gnojilo. Pred kakšnimi desetimi leti so ga pridobili letno do 25.000 ton, kar je bilo premalo za vso svetovno potreba .
Sčasoma pa se je prebivalstvo otokov, kjer nastajajo zaradi o-gromnih množin ptic vedno nor ve plasti gvana, naučilo pripraviti ptice s primernimi ukrepi do pospešenega produciranja gvana, tako da so n. pr. lansko leto pridobili več nego 90.000 ton. Večji del tega pridelka, namreč 70.000 ton, je porabil Peru sam, ostalo pa so izvozili po vsem svetu.
-o——
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu, čitajte ga!
KONEC NIAGARSKIH SLAPOV
Niagarski slapovi so že dolgo v nevarnosti, da izgube svoj sloves kot senzacija. Tudi trdi kamen ne prenese trajno uničevalnega dela vode. V veliki nevarnosti je kanadska stran slapov. Rečna tla so tu iz razmeroma mehkega kamna in stena, preko katere pada vodovje, nazaduje vsako leto za poldrug meter, medtem ko se znižuje tudi rečna struga. A tudi za vzhodno ameriško stran slapov pravijo strokovnjaki, da ni več daleč dan, ko jih bo konec.
-o-
NEKAJ ZA VSE
V dunajski "Klinische Woch-
enschrift" sporoča neki zdravnik, da mu je uspelo bolnike s pljučno jetiko ozdraviti z opeto-vanim cepljenjem s Ponndorfo-vim kožnim cepivom A. Procedura je zelo slična navadnemu

Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
V vsako hišo - Sveto pismo!

ŠMARNICE
ki jih priporočamo čč. gg. duhovnikom, družinam in posameznikom za mesec majnik:
1)	šmarnice "Marije Pomočnice", lepo vezane ... $1.00
2)	Šmarnice "Pozdravljena Kraljica"......$1,00
3)	Sveta M. Marija Alakok H . 95c
4)	Marija v predpodobali in podobah .......
5)	Marija vrtnarica našega srca, 95c
6)	Na sv. Goro.......95c
7)	Šmarnice arskega župnika . 95c
8)	Marija in sv. maša . . . 95c
Knjigarna
Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
'Amerikanski Slovenec'
$1.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD.
CHICAGO, ILLINOIS
Prireditve
pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE
Da je udeležba povoljna je treba oglašati!
Za večjo udeležbo oglašujte v listu

Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov.
V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika.
STANE S POŠTNINO
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS
MALE CVETKE SV. TEREZIJE
12 inčev visok ................................................$1.25
17 inčev visok ................................................ 2.00
22 inčev visok ................................................ 3.75
Kipe pošiljamo po expresu in po-šiljatvene stroške plača vsak sam, ko prejme kip. Gori navedene cene so samo za kipe in pošiljatveni stroški niso všteti.
Naročilom je pridjati potrebno svoto ter isto poslati na:
MARIJINI KIPI
6 inčev visok ................................
12 inčev visok ................................
20 inčev visok ................................