fir.ain* plačana v gotovini.
ŠTEV. 246.
V LJUBLJANI, sobota, 29. oktobra 1927.
LETO IV. Pn^mnezna številka Din 1.—*
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 —.
Neodvissn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. LVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Dinastija Bratianu.
Nobenega dvoma ni, da hoče nekronani vladar Rumunije postati tudi njen faktični. Tako dolgo je že v rokah faini-lije Bratianu vsa Rumunija, da misli ta bojarska rodbina, da ji sploh nihče ne sme kratiti te njene vladarske pozicije. In tudi ne sama dinastija.
Ko je živel še stari kralj Ferdinand, se je sicer včasih le zgodilo, da se je moral g. Bratianu umakniti, toda avtoriteta prvega kralja Velike Rumunije je bila prevelika, da bi jo smel g. Bratianu atakirati. Ferdinandov naslednik pa je bil princ Karl. Ta'pa je storil nekoč v’ svojem mladeniškem temperamentu to napako, da se je ostro izjavil proti g. ^ratianu-u, da je ta vedel, da bodo za premogočne bojarske familije nastali slabi časi, če postane princ Karol ru-inunski kralj.
Zato je pričel Bratianu proti Karlu boi in v njem zmagal. S kakšnimi sred-f’,v* je bila izvojevana zmaga, je seveda
drugo vprašanje, ki pa ne spada v ob-jjeg tega članka. Dejstvo je le, da je g. Bratianu zmagal, ker je princ Karol pozabil, da prestolonasledniki nimajo pravice do svoje politike, temveč da morajo potrpežljivo čakati, da pride njih čas, zlasti še, če tako očitno pokazujejo, da so pod kolo zelo krvavi. Princ Karol je za nameček storil tudi to.
Če ni bila gesta princa Karla, s katero je pokazal svoje nasprotstvo do Bratianu-a in vse njegove žlahte, pametna, je ipa bila silno popularna. Zakaj bolj ko princ Karol in njegova okolica, je sovražil Bratianovo vlado rumunski narod. Naravna posledica je bila, da je narod uprl v princa Karla svoje oči in jasno povedal, da vidi v njem tistega moža, ki bo strl moč Bratianu-a. Samo ta nada je ^vdajala rumunski narod in zato se za atere g. Lupescu in druge niti zmenil ni.
Ker pa je narod tako čutil, je prevzela njegovo mišljenje tudi močna rumunska seljaška stranka in vsa rumunska inteligenca. Seljaška stranka je sicer po svo-jem jedru preje republikanska ko monarhistična, toda iz sovraštva do Brati-nnu-a, reprezentanta romunskih veleposestnikom bi šla tudi z navdušenjem v boj za princa Karla. Enako pa tudi inteligenca, ki ve, da tira Bratianov režim Rumunijo v propast.
Čez glavo je zrastel in še hoče zrasti g- Bratianu rumunski dinastiji, do grla ga je sit rumunski narod in tako je sama od sebe nastala zveza med dinastijo m narodom proti oligarhiji gosp. Bratianu-a.
To je ozadje velikega boja, ki se da-v Rumuniji in ki bi moral tifinn-« X* č. absolutnim porazom Bra-
-•*
rumunski narod nima te”a razv0Ja
Vsa naša novejša zgodovina je izpolnjena z bojem za osvobojene. g posledica tega je bila, da je demokracija, ker je bil ves narod eno se ni moglo vpraševati, kakšnega je kdo, temveč kakšen borec je. Zato je bilo le prenaravno, če so se poetični dogodki zadnjih petih let izvršili lako, kakor so se izvršili. G. Pašič ni toogel dobiti moči g. Bratianu-a.
, ^ Rum uniji je bil razvoj drug. Bojarje rodbine so po osvobojenju ostale ravno tako na vladi, ko pred ujedinje-fijem. In te tamilije mislijo, da so gospo-ar države. Danes so tudi dejansko, ker njih rokah je ves državni aparat z ',sem svojim brezobzirnim nastopom.
Ni dosti upanja, da bi bil narod kos te-lr»u aparatu in zato se ni čuditi, če prihajajo že prve vesti o zmagi Bratianu-a.
Skupščina sprejela stanovanjski zakon.
Beograd, 29. okt. Popoldnevna seja narodne skupščine se je pričela ob 4. Nadaljevala se je debata o stanovanjskem zakonu. Debata je trajala do 8. zvečer.
V	začetku debate je podal minister socialne politike dr. Gosar ekspoze. Najprej se je dotaknil vprašanja osemurnega dnevnega dela, ki je za večino industrijskega delavstva življenska potreba. T o vprašanje dobiva svoj pravi smisel šele tedaj, ako ima delavec svoj dom in lahko v prostem času dela, kar mu je potrebno.
Stanovanjsko vprašanje se mora rešiti tako, da se namesto najemniških kasarn v sredini mesta zgrade uradniške in delavske hiše, kakor se je to posrečilo v Angliji, na Holandskem in v Nemčiji.
Druga ideja je v tem, da bi se dela-dajalci in podjetniki, ki imajo zaposlenih več delavcev, morali vsaj do neke meje brigati za svoje osobje, ki naj bi dobilo vsaj začasna stanovanja. Po njegovem mnenju je najemninsko vprašanje stvar komunalne politike in ima država nalogo, da podpira iniciativo občin s primernimi odredbami in z daja-j njem gotovih ugodnosti. Omenja, da se | to vprašanje v njegovem ministrstvu 1 resno proučuje in se bo vršila v novembru anketa.
Pokazalo se je, da se pri nas, izvzemši nekaj mest, kakor n. pr. Maribor, ne čuti toliko pomanjkanje stanovanj, kakor pa pretirane najemnine za večino tistih, ki sedaj uživajo zaščito. Tako je v Beogradu danes mnogo praznih stanovanj, ker ne more nihče plačevati tako visokih najemnin. Pri gradnji novih poslopij za stanovanja je država storila, kar je mogla. Tako je zgradilo ministrstvo vojske 184 stanovanj, ministrstvo za promet 220 in tudi z 80 milijoni, ki jih je dobilo ministrstvo za promet, so bili sezidani najemninski objekti. Ministrstvo za socialno politiko je dalo iz dodeljenega kredita 10 milijonov državnim uradnikom posojila za zidanje stanovanj. Denar, ki je nabran za brezposelne, se bo tudi uporabil za gradnjo delavskih stanovanj.
Razumljivo je, da gre danes v prvi vrsti za vprašanje najemnine in šele v drugi vrsti za vprašanje stanovanj. Število odpovedi stanovanj po dosedanjem zakonu je bilo v Beogradu 1540, v Zagrebu 752, v Sarajevu 693, v Ljubljani 98. In to dokazuje jasno, da se pri- | bližujemo času, ko bo treba ukiniti dosedanje omejitve v razpolaganju stanovanj.
Namen tega zakonskega načrta je, da se čez -zimo preprečijo nasilne deložacije. Omejitve, ki jih nalaga projekt hišnim posestnikom, s» tako malenkostne, da s te strani ne more biti ni-kakcga opravičenega ugovora proti predloženemu zakonskemu projektu. Lahko trdim, da protesti nekaterih ta-kozvanih stebrov države, kakor se sami nazivajo, proti temu takozvanemu kon-fuznemu in boljševiškemu zakonskemu načrtu izvirajo odtod, ker ga niso še proučili, ali pa protestirajo iz principa.
Drugačna pa bi bila seveda slika, če ■>i princ Karol ali pa regentski svet v Rumuniji sami vodil boj proti bojarski vladi. V tem slučaju ni dvoma, da bi dinastija in narod zmagala. Toda vse to je le teoretična možnost, dooiin ima Bra-tiamr praktično vsa sredstva v svojih rokih in zato bo dinastija Bratianu v sedanjem boju zmagala in zavrla pravilen razvoj rumunskega naroda za desetletja.
Minister prosi skupščino, da sprejme zakonski načrt.
Nato povzame besedo Stjepan Radič in pravi, da bi človek, poslušajoč ministra, mislil, da ne gre za težko in resno osnovo socialne politike, temveč za nekako idilo. Socialna politika se umeva pri nas zelo primitivno. Normalna je prosta konkurenca. V socialnih vprašanjih ni več liberalizma. Naivno je pozivati hišne posestnike, da naj bodo humani. Hišni lastniki ne vodijo humane politike, temveč interesno politiko. Zato so tu parlament, vlada in razne socialne institucije, da skrbe za to.
Država s svoje strani ni nič storila za rešitev stanovanjskega vprašanja. Kritizira politiko ministrov za promet in govori o železniških delavnicah. Napada vlado, ki gradi ogromna poslopja za razna ministrstva za 100 in 200 milijonov dinarjev, nima pa umevanja za potrebe ljudstva, temveč samo za kroglice (kakor Radič. Op. ured.). Radič navaja, da v Zagrebu nimajo sodišča ne služabnika, ne tinte, ne peresa in ne svinčnika. (Imajo pa Radiča. Op. ured.)
Potem govori o radikalih. Hvala Bogu, da je minister financ umaknil ostavko, sicer bi prišlo do katastrofe. On je naš politični nasprotnik, a je delaven in human človek. Ako pride za ministra iinaue Kumanudi, pride do bankrota. Ako pride Boža Kuudak (puškino kopito) v prosveto, pride v tem parlamentu do take borbe, kakor je Evropa še ni videla.
Za Radičem govori samostojni demokrat Milan Kostič in socialist Petejan. S tem je bila zavržena diskusija v načelu. Preide se na glasovanje in se sprejme predlog z večino 170 proti 76 glasom.
Takoj nato se preide na specialno debato in po obširnem govoru dr. Mačka in dr. Besaroviča, poročevalca večine, se glasuje z vstajanjem in sedenjem. Zakonski načrt se sprejme s 172 proti 77 glasovom.
Nato se je vršila volitev odbora za pomoč oškodovancem po elementarnih nezgodah. V odbor je izvoljenih 7 radikalov, 4 demokrati, 4 radičevci, 2 Slovenca, 2 samostojna demokrata, 1 musliman in 1 zemljoVadnik.
Seja je bila zaključena ob 8. in pol in odrejena prihodnja za danes ob 9. dopoldne z dnevnim redom: Pretres o obtožnici Stjepana Radiča in tovarišev proti ministrskemu predsedniku in ministru notranjih del Velji Vukičeviču.
BRATIANUM GROZI KARLU Z OROŽJEM.
Bukarešta, 29. oktobra. Med ostalini se govori, da je Manoilescu prinesel od bivšega prestolonaslednika Karola proglas, v katerem je rečeno, da ni več daleč čas, ko bo zasedel rumunski prestol.
Dvorni krogi smatrajo, da Rumunija ne more ostati do polnoletnosti kralja Mihajla brez samostojnega vladarja in se v tem vprašanju strinjajo tudi opozi-cionalni krogi. Bratianu skuša s svoje strani 7. vsemi silami zadušiti ta pokret. j Lela četa policijskih agentov spremlja poedine opozicionalne politike na vsakem koraku. Bratianu je včeraj sporočil olu, ^a bo v slučaju njegovega povratka v Rumunijo odgovoril s proglasitvijo obsednega stanja in z drugimi vojaškimi ukrepi. Opozoril ga je tudi na to, da bi s svojim povratkom spravil v nevarnost obstoj cele dinastije.
Veliki BeČkerek, 29. oktobra. V Jugoslavijo prihaja vsak dan večje število židovskih družin iz Rumunije, ki žele najti zatočišče v Jugoslaviji.
Orzna laž „lutra“.
»Jutro«' piše, da so dobili nekater obrtniki v uradnih kuvertah za zbornične volitve poleg glasovnic tudi Ogrino-vo listo. Predsednik volivne komisije je že poslal »Jutru« tozadeven popravek,, ali »Jutro« vseeno ponavlja svojo lay/„ • Zato konstatiramo: Votivna komisija je oddala vse glasovalne listine na pošto že 16. t. m., dočim je bila prva kandidatna lista vložena in definitivno sestavljena šele 17. Že samo to dokazuje,, kako zelo neresnična je vest »Jutra«.
Če je kje kak obrtnik res dobil kako’ kandidatno listo, potem je bila ta podtaknjena, razven -seveda, če se je kakemu esdeesarju vsled vestnega branja o klerikalnih nasilstvih vse to sanjalo.
Slaba mora presti esdeesarjem, dr* se poslužuje take laži.
FINANČNI MINISTER UMAKNIL OSTAVKO.
Beograd, 29. oktobra. Sinoči ob 7. so> novinarji zopet vprašali Vukičevica, kaj' je z ostavko ministra financ. Vukičevič je rekel: »Ne bom več odgovarjal na te izmišljotine. Evo vam ministra financ* pa ga vprašajte, naj vam on pove!« Navzoči dr. Marinkovič je dejal:. »Ostavke ni!«
Na vprašanje, ali je sploh podal ostavko, je odgovoril: -,Evo vam predsednike; vlade, pa ga vprašajte!«
Ko Vukičevič ni hotel nič povedati, je dejal dr. Marinkovič: >Ne vem nič.«
Vlada prikazuje, stvar tako, da Markovič vobče ni podal ostavke, temveč je to le njegova stara namera. Po sporočilu, ki se je moglo dobiti iz dobro poučenih krogov, je minister financ zares podal ostavko na svoj položaj v vladi. Ker pa je v narodni s k upščini treba izvršiti še neka dela, za katera je potrebno, d» je vladna skupina solidarna, si je Vuki čevič prizadeval, da prepriča Markovič*
o	potrebi, da svojo ostavko v tern trenut ku umakne in da ne izzove nikakih pre tresljajev v političnem življenju.
Po vsem se zdi, da reflektira Markovič na položaj guvernerja Narodne banke in v poučenih krogih se trdi, da je Vukičevič voljan podpirati ga v tej nameri, samo je treba rešiti še nekatera dela, med temi tudi obtožnico Stjepana Radiča in tovarišev v narodni skupščin*. Na to vprašanje bo odgovoril v narodni skupščini. V tem pogledu je konfeniral
V	ukičevič včeraj s Korošcem in Vojo> Marinkovičem in si zagotovil podporo vladnih krogov o priliki debate in pa sklep, da se obtožnica odkloni.
Z ozirom na ostavko dr. Markoviča sc> politični krogi pretresali včeraj vso politično situacijo. Vukičevič ne namerava zasedaj načeti nobenega polit, vprašanja, tudi ne onega z Davidovičem. On hoče izkoristiti sedanje, zatišje, da reši vprašanje obtožnice proti sebi in se br> sel potem povrnil na reševanje politične situacije. Ako ne bo Davidovič delal nikakih težkoč v tem vprašanju in ne bo-dajal nobenih izjav, namerava Vukičevič pustiti celo situacijo na miru.
OBLASTNE SKUPŠČINE SKLICANE. Beograd, 29. oktobra. Kralj je podpisal ukaz, da se oblastne skupščine skličejo-na redno zasedanje 5. novembra.
NA »MAFALDI« POGINILO 331 OSE« Rio de Janeiro, 28. okt. Po zadnjttp
vesteh je končno ugotovljeno, d# j® vsled potopa s-Principesse Mafalde« izgubilo življenje 331 potnikov. Jugasf*: vani so se vsi reSili. Nesreča se je dila, ker se je fclomil propeler in jr ladja z zlomljenim propelerjem nadaljevala pot v Ameriko.
'<U	SC-fc
‘Zakon ponudbe inlpovpraSevania velja tudi v politiki.
Stara slvar je, da je cena blaga tem večja, •Sim večje je povpraševanje po njem in da je *na blaga tem nižja, čim manjše je povpraševanje. To ni le resnica, temveč naravnost tako n in že marsikateri podjetnik je zašel v konkurz, ker je mislil, da zanj ta zakon ne vedja, da more komu vsiliti svoje blago in ^voje cene.
Ta zakon pa ne velja samo v gospodarstvu, temveč tudi v politiki, čeprav naravno v malo izpremenjeni obliki. Običajno poklicni politiki to tudi dobro vedo in zato pridno prisluškujejo, kaj govori narod in te srčne narodne želje postavijo potem kot svoj program. In navadno se njih špekulacija sijajno posreči, ■zlasti v časih, ko so veliki dogodki pretresli svet in ko zijajo rane, usekane človeštvu na vseh krajih.
T« se 'je zlasti videlo po svetovni vojski. Tedaj je bila visokokonjunkturna doba za Sake vrste špekulantov. Ti so slišali, kako se narod navdušuje za republiko, ker ga je de-aar izseljencev premotil in je mislil, da bo »udi v Jugoslaviji toliko denarja ko v Ameriki, samo če postane Jugoslavija republika. Ni bilo treba tedaj nekaterim politikom govoriti na deželi nič drugega, ko da so za republiko in že so bile njih skrinjice polne kroglic in čisto kmečki okraji so glasovali aa socialistične in komunistične kandidate. Pozneje je seveda prišlo iztreznenje in ljudje eo spoznali, da je beseda republika prav tako prazna, ko vsaka druga beseda in da s Jo stvarjo ne bo nič. In če bi danes kdo prišel v tiste kraje in govoril o republiki, bi se mu ljudje kvečjemu smejali. Ali po pre-ohratu je bilo vsesplošno povpraševanje po republiki in zato je imela republika visoko ceno in dala je mandate.
Kakor z republiko, tako se je zgodilo tudi ' si drugimi gesli. Veliko ceno je imela včasih kmetska misel, veliko integralno jugosloveii-«tvo, veliko druga gesla, danes pa je vse to izgubilo na ceni, ker ljudje ne dajo več na gesla nič.
Danes Vprašujejo ljudje po delu, danes vprašujejo ljudje po reelnih uspehih, danes je dobro blago samo faktično delo. V tem je tudi vzrok, da vse hoče biti v vladi in da smatra vsak poklicen politik za svoj največji uspeh, če je v vladi. Ves boj za demokratski blok je treba presoditi s tega stališča, ker 'tu je njegova zadnja razlaga. Tu pa je tudi zadnji vzrok, zakaj se demokratski blok ni mogel posrečiti.
Ne samo za posamezne stranke, temveč za ■cel stranke velja zakon o ponudbi in povpraševanju. Danes je, kakor že rečeno, povpraševanje le po delu in na vrh pride samo stranka, ki daije garancije, da zna delati in da se z njo more delati.
Zato ni noben slučaj, da nista v vladi baš gospoda Radič in Pribičevič. Od nekdaj sta Vila slavna le kot gromovnika. Politika gesel, to je njunina prava politika in tu sta imela tudi največ uspehov. Čas za tako politiko pa je minul in zato tudi ni mesta v sladi za g. Radiča in Pribičeviča.
Bil je sicer v resnici v organizaciji hrvaškega kmeta g. Radič nad vse uspešen in tu •more pokazati velike uspehe. Toda le vsled iega, ker je razvil s svojo republikansko in mirotvorno politiko tako agitacijo, ki je bila za povojne čase trenutno uspešna, ki^pa se je resen in svesten politik ni poslužil. Ko aa je moral Radič svojo politično moč uporabiti za konstruktivno delo, je odrekel. Tu ne pomaga nobena olepšava, ker dejstvo je, da bi bil S. Radič še danes v vladi, če bi >nal tako delati, kakor je delal recimo njegov pristaš minister Krajač. In ne bo preje aa HSS mesta v vladi, dokler ne bodo imen ljudje ko Krajač odločilen vpliv v stranki in bo Radičeva moč reducirana na ono stop--njo, ki odgovarja njegovemu delu in sposobnostim.	,	,
Pa še večji dokaz moremo ponuditi za svojo trditev. Absoluten gospodar zagrebške ob-
lastne skupščine je g. Št. Radič. V tej skupščini je Št. Radič nastopil s tako nepremišljenimi predlogi, da je takoj revoltiral prod sebi ves Zagreb. Ne da se pa ovreči tudi to, da se delo zagrebške oblastne skupščine z ljubljansko ne more niti primerjati.
Ne more se danes priporočiti g. Š. Radič s konstruktivnim praktičnim delom, a samo duhovite in pri tem si vedno nasprotujoče izjave pa ne zadostujejo. Ne zadostujejo pa niti mandati, zlasti ne, kadar so volitve dokazale, da so bili v tem številu pridobljeni le vsled absence volivcev, ki čakajo že na bodočega moža svojega zaupanja.
Še manj ko g. Radič pa more g. Pribičevič priporočiti sebe kot moža dela. Da je osebno delaven mož, o tem ni dvoma in v volivni agitaciji agitaciji je razvil delavnost, ko le malokateri volitev. Toda tudi on je zagrabil v povojni dobi napačno geslo, čeprav mu je trenutno pomagalo kvišku. Ampak danes je centralizem premagana stvar in če se še vedno drži, potem le vsled tega, ker nima dovolj za delo kvalificirane večine in ker so bili vsi prečanski volilci organizirani na napačnih geslih. Centralistično načelo pa je bila posebnost g. Pribičeviča in njegove stranke in zalo je naravno, da je ustava vezana na njegovo ime, ravnotako ko obznana.
Samo negativne stvari pa more pokazati g. Pribičevič tudi v praktični politiki. Če je g. Pribičevič osebno pri tem prizadet ali ne, toda dejstvo je, da ni bilo ime nobene stranke tako zelo imenovano s polomi banic in podjetij, z zlorabo agrarne reforme, ko ime njegove stranke. Še bolj pa je ime te stranke osovraženo vsled njenega absolutnega preziranja vseh demokratičnih načel, ko je bila v ladi.
Po strankah centralističnih gesel, preganjanja demokracije in bančnih polomov pa danes nihče ne vprašuje, zato pa SDS tudi ne pride v poštev pri sestavljanju vlade. Vse to je logično, da ne more biti bolj in pri tem prav nič ne izpremeni dejstvo, če se v javnosti ne imenujejo vsi ti momenti. Ni treba, da bi akterji vedno vedeli, po katerih zakonih se vrši njih delovanje, toda poznejša analiza more te zakone vseeno dokazati.
Zato pa je tudi docela logično, če sta se v opoziciji znašla v tako ozki družbi Radič in Pribičevič. Prvi je hrvatski gromovnik, drugi pa je srbski. Ko pa je prišla doba gradnje — in tudi to ni slučaj, so se september-ske volitve prvič vršile na podlagi gotovega delovnega programa — ni bilo za oba gromovnika več prostora.
Ne demokracija in ne odpor proti reakciji, temveč samo vsiljeno opozicionalstvo je združilo oba ta politika, ki sta bila sicer tako velika antipola kot glavna predstavitelja predvojnega lirvatsko-srbskega spora. Predvojno mentaliteto sta skušala oba ta politika vnesti še v povojno Jugoslavijo in aato sta doživela tudi neuspeh.
Danes povprašuje narod po možeh dela in strokovne sposobnosti in samo ti ljudje bodo bodoči voditelji jugoslovanskega naroda. Ker pa teh ljudi narod danes še ne vidi, zato je opažati absenco volivcev, zato pada zanimanje za parlament, zato nima demokracija one sile, ki bi jo morala imeti. Iz ravno tega vzroka pa je danes tudi vsa javnost sprijaznjena s tem, da sta v času največje krize demokracije, ko je skupščina pokazo-vala najmanjšo aktivnost, prevzela dvoje naj-važne;ših resorov dva neparlamentarca — general Milosavljevič in bančnik dr. Bogdan Markovič. In čeprav nista skoraj nič agitirala, je bila njih izvolitev vendar najlažja, ker narod čaka na ljudi dela in strokovnih
sposobnosti.	.
Tako se mora — hote ali nehote — tudi naše politično življenje ravnati po zakonu povpraševanja in ponudbe in dobro je, da je tako, ker bomo vsled tega tudi res prišli do dela in napredka. Propagatorji gesel so bitko izgubili in dobro je to!
Italiia se pripravlia na «ojno.
Angleški major Newman je izdal senzacio-vaalno knjigo pod naslovom »Sredozemsko nor j e in njegovi problemi':. Knjiga je vzbu-
dila veliko zanimanje ne le v Angliji, marveč tudi v Franciji, zlasti radi nekaterih odstavkov o današnji Italiji, ki slavi petletnico
fašizma. Major Newman trdi, da je glavni problem Sredozemskega morja ta-le: Italija se mora razširili, ali pa bo eksplodirala. In če bi se poslednje zgodilo, kdo je še v stanu ohraniti evropski mir? »Italijanski narod,«, pravi pisatelj, "je končno dosegel svojo mladostno točko in v tej mladostni moči tvega silne napore v to, da bi dosegel skrajno višino in sledil tradiciji starega Rima. Iz patriotizma in potrebe išče možnost osvojitve novih posesti, kjer bi mogel naseliti svoje neprestano naraščajoče prebivalstvo. Če se ne bo hitro našlo kake rešitve, ne bo več mogoče preprečiti naravnega razvoja stvari in ta razvoj se more končati le z vojno.«
K temu mnenju angleškega oficirja pa je pripomniti 'o-ie:
Isto ko on trde vsi fašisti in preobljude-nost Italije je samo sugestija fašistov. Če bi danes obstojala še avstro-ogrska monarhija, Italijanom še v glavo ne bi padlo misliti na čisto južno-slovenske kraje. Ker pa ima Jugoslavija kamo četrtino prebivalstva Italije, mislijo Italijani, da je tu mogoča lahka zmaga. Odtod njih sanje o starem Rimu, odtod njih pohlep >po vzhodnem obrežju Jadrana.
Če pa Italijani sanjajo o veličini starega Rima, potem naj tudi pogledajo zgodovino Rima. Ta je rastel in se dvigal, dokler je bil njegov narod zdrav, dokler je bil rimski kmet še jedro države. Ko je bil rimski narod samo še poulična sodrga v Rimu, tedaj je tudi Rim propadel.
Naj fašistična Italija reši kolonsko vprašanje in takoj bo postora za sto- in stotisoče Italijanov v Italiji. Z rešitvijo kolonskega vprašanja si more dobiti nova Italija lovorik, toda te ji očavidno ne diše.
Sicer pa je dobila Italija mnogo zemlje po vojni, toda kako te zemlje upravlja, to je drugo vprašanje. Nikdar še ni poznala Goriška tako žalostnih časov, kakor jih pozna danes. In ne mi, temveč oni v Primorju so prekrstili Julijsko Benečijo v Julijsko Beračijo.
O, ravno tako je v vsej Italiji. Zakaj narašča brezposelnost, zakaj je vedno manj za-družbe, ki prevažajo italijanske izseljence v družbe, ki pdevažajo "italijanske izseljence v Ameriko? Na ta vprašanja naj odgovore fašisti in vsi, ki njim nasedajo!
Ne bomo pa mi plačevali računa za italijansko nezmožnost in še manj pa dopustili, da bi tudi Jugoslavija postala beračija, kakor so postale vse pokrajine, ki jih je zasedla Italija.
Politične vesti.
= Seja skupščine. Včerajšnja dopoldanska seja skupščine je bila mestoma zelo buma. Takoj po otvoritvi seje je bilo prečitano- poročilo finančnega ministra o znižanju uvozne carine na poljedelske stroje in nekatere druge poljedelske potrebščine. Poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Nato je bilo proSitano povoCllo glavne kontrole, ki se je postavila na rigorozno stališče in odklonila
odobritev vseh izdatkov, ki niso bili predvideni v proračunu. Tako n. pr. ne odobrava glavna kontrola kredita za gradbo poslopja narodne skupščine ter naj menda poslopje ostane še nadalje nedograjeno. Tudi ne odobrava glavna kontrola nakupa 10% delnic Albanske Narodne banke, kar je naša država vezana ter odklanja odobritev vseh kreditov za izvedbo volitev. Rigorozno stališče glavne kontrole bi bilo naravnost razveseljivo, če bi se tikalo drugih stvari in če ne bi povzročalo samo zmešnjavo. Druga je stvar, da odklanja glavna kontrola odobritev izdatkov za ministra brez portfelja, ker imamo v resnici preveč ministrov in je ta izdatek v nasprotju s proračunom. Za opo-ziejo je bilo seveda poročilo glavne kontrole prvi dobitek in sedaj ima opozicionalni tisk zopet dovolj hrane. — Predsednik je nadalje poročal, da je predložil pravosodni minister skupščini več zakonskih načrtov, tako
o	sodnikih, državnih pravdnikih, odvetnikih,
o	Čekovnem in meničnem pravu. — Svet. Pribičevič je vložil nato nujen predjog, da se ustanovi zunanji odbor skupščine. Svoj predlog je na široko utemeljeval in priznavamo, d;” je tak predlog tudi potreben ter upamo, da bo tudi uresničen. Vladna večina pa je iz lahko umljivih ozirov nujnost predloga
odklonila in ga izročila pristojnemu odboru.
—	V imenu radičevcev je nato vložil nujni predlog zn c-dpravo poljedelske krize posl. Predavac. Svoj predlog je obširno utemeljeval in v njegov prilog so govorili tudi drugi poslanci. Minister Stankovič se je nato izjavil za«nujnost predloga in s tem je bila usoda predloga rešena. — Nato je bila še prečitaiia peticija ženske stranke za žensko volivno pravico. Nato je skupščina prešla na dnevni red in izvolila anketni odbor za preiskavo dveh v Bosni sporjenih radikalnih mandatov. V anketo so bili izvoljeni: radi-kala Kc-basica in Kaludžera, musliman BeJi-men, zemljoradnik Kokanovič in radifevec Hutej. Nato se je pričela razprava o stanovanjskem zakonu.
= Sv. Pribičevič in St. Radič o Spahi « dr. Korošcu. Znana resolucija demokratskega bloka je naravno najbolj razljutila oba glavna propagatorja demokratskega bloka.
Ne samo, da je demokratski klub odklonil v tej resoluciji vstop v demokratski blok, lenivec je celo izjavil, da more vstopiti le, če pristane na to radikalna stranka. To slednje je Pribičeviča in Radiča najbolj razljutilo in zato sta ostro napadla g. Spaho in dr. Korošca, ker pač upata, da se bo g. D a vid o vič vendar še odločil za demokratski blok. Izvajanja g. Pribičeviča dokazujejo, da je napadel Spaha le zato, da preko njega udari neodločnost demokratov. Radičeva izjava pa je seveda bolj groba. — Sv. Pribičevič je s med drugim dejal: »Odgovor demokratske j zajednice bi bil vsekakor bolj odločen, da ni | g. Spaho s svojimi javnimi izjavami pred -sejo demokratske zajednice utirdil pozicijo radikalov. Fatalna napaka je, da nimajo demokrati zavesti ravnopravnosti z radikali. Oni se boje samo pomisliti na ravnoprav-nost. G. Vukičevič je sklenil s klerikalno stranko takozvani blejski pakt in ni pri tem vprašal demokrate miti zahteval njih odo-brenja. On jih je čisto navadno postavil pred izvršeno dejstvo in na prvi seji radikalnega kluba je javno pojasnil, da je sklenil pakt zato, da zasigura radikalom, da bodo najmočnejša skupina v skupščini. Torej g. Vif-kičevič je smel brez vednosti demokratov skleniti politično trgovino. Demokrati pa n® smejo brez vednosti radikalov, kakor se vidi iz njih odgovora, združiti niti najbolj sor°dne elemente v državi.«
= Izjava Stjepana Radiča je, kakor omenjeno, bolj prosta in se glasi: '•-Izjava dra. Spahe je pendan blejskemu paktu ter je nenavadno, čeprav le za kratek čas okrepila reakcijo. Blejski pakt je nastal od Koroščeve strani iz strahu pred določbami novega kazenskega zakona, ki odreja po pravici postopanje in kazni za zlorabo prižnice in spovednice. Vrhu tega je moral Korošec na povelje iz Rima biti v vladi zaradi konkordata, t j. zaradi cerkvenega posestva in strahovitih privilegijev katoliškega duhovništva; proti katerim so kmetje v Bosni, Dalmacij1 in tudi na Hrvatskem še vedno deloma V razmerju kolonov. Podobno pri Spahu. On je tako konservativen po naravi in tako , „«V cionaren, zlasti glede vprašanja rodbinskega prava, agrarne reforme in vseh socialnih vprašanj, da se je moral najti na isti liniji s Korošcem in v okrilju Velje Vukičeviča.
S tem je dobila reakcija formalno v skupščini 150 (resnično 153, op. uredništva) zastopnikov.« — A kaj bi dejal Radič, da se je odločil Spaho za demokratski blok? Nobenega dvoma ni, da bi bil potem Spaho že po svoji naravi najbolj napreden človek in vzor demokrata, kakor njegov vzornik ] Kemal paša. Taka je resnica z Radičevimi izjavami.
Beležke.
CELO ULICO SO IZGUBILI V BEOGRADU.
Beograjske »Novosti« pišejo:
Že nekoliko dni se ljudje mučijo okoli vprašanja, če obstoji v Beogradu ulica Sime Milutinoviča. Od pristojnih oblasti nihče ne ve za to ulico. Vendar pa mora po nekem oglasu obstojati in v njej bi se morala nahajati celo neka tiskarna.
V	resnici rekord reda, da se je mogla iz-suhiti kar cela ulica.
Svan Podlesnik:
IZ SPOMINOV NA DR. J. EV. KREKA.
Iz časa svojega uredovanja »Domoljuba« sni je v živem spominu dogodek, ki sem ga doživel s Krekom. Sam na sebi ni nič poseb-mega in mi tedaj ni dajal mnogo misliti. Z lozirom na poznejši razvoj dogodkov v SLS ipa daje slutiti, da so se že tedaj vršili v Kreku boji, ki so dobili potem izraza v njegovi afronti proti Šušteršiču.
Proti koncu 1. 1914 ali začetkom 1. 1915 je ■bilo, da je bil Dr. Evgen Lampe, tedaj na-mestnih deželnega glavrja Šušteršiča imenovan kanonikom ljubljanskega stolnega ka-■ piti ja' Lampe je bil tedaj poleg Šušteršiča in Kreka najmočnejša osebnost v SLS. V tem «elcrveku je poleg izredne inteligence tičala -ogromna volja, v kateri ga tudi Krek ni prevažal. Njegova splošna izobrazba, od glasbe 4>reko leposlovja, do kmetijstva, pa je bila ilaleč nad šušteršičevo. Do svojega nmenova-kanonikom je imel Lampe za seboj pe-«1to pot dela, požrtvovalnosti, zaničevanja in preganjanja ]>olno preteklost. Od uredništva 'sDom in Sveta«, preko dela v izobraževalnih društvih je šla njegova pot do odgovornega -n slavnega urednika »Slovenca«, potem do deželnega poslanca, odbornika in glavarjema namestnika. Kdor pozna tiste čase ta w da to ni bila nobena pot slave «n materi-teInih uspehov, temveč pot težkega dela, za iatero je Žel človek samo napadanje in blatenje od strani nasprotnikov
Tedanji politični boji so bili ogatai Jg x ozirom na to, da so se v pol£1» vtaftle iudi zasebne stvari. Lampetu, ki je bil kakor gnano, hrom, tudi ta telesna napaka m biki .praaneSena. Kot odgovorni ur,^lnlk .
‘■za je bil parkrat obsojen v ječo radi stvar ,
katerih on ni pisal in ki so prišle v list brez njegove vednosti. Enkrat celo radi stvaii, ki jo je napisal strankin političen nasprotnik.
O	vrednosti njegovega dela kot deželnega odbornika pričajo pomembne izjave o njem, ki so bile opetovano dane v avstrijskih ministrstvih od strani prvih strokovnjakov. Na te izjave je bil zlasti Krek ponosen in jih je večkrat omenjal. Koliko so štodovali tedanji politični boji slovenskemu gospodarstvu, v katerega so se pognali v nerazsodni strasti in zaslepljenosti, to pričajo boji, ki jih je imel Lampe pri svojih globoko zasnovanih gospo: darskih načrtih; priča pa tudi Ljubljana, ki je bila tedaj edina točka, na katero so mogli leteti v teh bojih izzvani protiudarci.
Kot literarni kritik, po njem urejevanega »Dom in Sveta«, je bil Lampe vsled bogastva svoje izobrazbe sicer bolj širokogruden, kot njegovi predniki in smrtniki, toda zagrizen. Prav tak je bil kot urednik »■Slovenca«, katerega je držal strogo v linijah navzgor se razvijajoče stranke. Skoke iz te linije V o?e_b-nosti, neokusnosti in tudi krivice, je zagrešil največkrat v svojem poslu, z veliko navdušenostjo in delavnostjo živeči, Ivan Štefe. Zal, da je bil ta delavni mož omejen v format ljubljanske in najbolj ozkosrčne strankarske politike. Ves drugačen kot urednik in politik je bil Lampe v gospodarski politiki. Glede oseb, ki so mu bile kot sodelavci na razpolago, ali katere si je moral kot take iskati, mu je bila merodajna samo strokovna sposobnost. Tu mu je bilo strankarstvo tuje, zato je naletel v svoji stranki na marsikak boj. Za vsak uvaievanja vreden nasvet je bil pristopen, pa naj je isti prišel od katerekoli strani. Vsa gospodarsko-pomembna dela, ki so bila zadnja leta pred vojno v Sloveniji napravljena, so šla skozi njegove roke
in njegovo glavo, kjer jim je bila povečini J tudi zibeljka.	.....	‘
Preidimo ceste, hleve, melorizacije in ka- • nalizacije, kmetijske tečaje in druge stvari, pa poglejmo samo Završnieo ter pozabimo, da je ona samo drobec velikega njegovega načrta za elektrifikacijo Slovenije. Ta drobec je rešil v velikih težavah v bojih z nasprotniki. Ako se spomni človek tistih bojev, se mu mora samo zasmiliti revščina tedanjih j dni; zagnusiti pa se mu morajo sredstva, katerih se je v teh bojih posluževalo. Kratkovidnost onega časa pa najbolj označuje tisti strankarski duh, ki je v tedanjem občinskem zastopu preprečil zidavo škofovih zavodov v Ljubljani zato, da se ne bi dvigala »sredi bele in napredne Ljubljane klerikalna trdnjava.« Res, v zid z glavami so se borili.
Za Ljubljano je imel tedaj Lampe velik načrt in je že delal na njegovi izpeljavi. Po njegovem načrtu naj bi se gradil na prostoru poleg hotela Uniona, torej sredi Ljubljane, velik modem deželni dvorec, s katerim j bil zazidan col kompleks, na katerem st J zdaj Akademski dom in Vzajemna posojiu* ca pa celo veliko dvorišče Verovškov govsko hiše. Sedanji dvorec, ki je _ magi-daj premajhen, naj bi luipl’"Itančne pro-strat za svoje uradne in re.P^LBni. store, ki so mu bili že afPbijano s to iz-
Mislimo si samo sedaj J obraz0 tedanjih peljavo. Mislimo s‘ mpe9 številkami na politikov, ko je '^^^2 milijona - bi dan! To so blll R Js ;e da bi bila to dva
r,tal.novi dvore«. IteSeje,^ti, ^ pa ne
milijona tedsnj ^ nA»„ rodu ker io bi obtičala na. ramah enega .odu, Ker jo
ime? Lampe t^daj v načrtu za to stvar dale-I korokno posojilo, če pa pomislimo, da bi bila	_
1 vojni ta dva milijona lahko čez noč pla- I kulturne panoge
čana, potem moramo reči samo: škoda, velika škoda. Pa to so vse načrti, bo rekel marsikdo, načrte pa so imele tedaj tudi druge glave. Upoštevati se mora, da je pri Lampetu njegove načrte podpirala nezlomljiva volja jih tudi v velikih naporih in zaprekah izpeljati.
Tedanje razmere	in pa	čas	jih je preprečil. Razmere v naši	ožji	domovini pa bo bile
tedaj take, da se niti idej in načrtov m smelo imeti, razen onih, ki bi služile v čimpreje uničenje političnega nasprotnika. Ce je vstal mož s še tako pametnim ob^onstn^ gospodarskim načrtom.	J	,	vedno pr^
iST? W	2.2. “f;
s*, fusha jrsss s £»>•
S	»*la	zasl«*«-	k»-
S načrt> ampak to je bilo glavno. Bili s? časi ko niso bili v Sloveniji samo duhovi, ampak tudi želodci, strogo politično opredeljeni in registrirani. Pravoverni je zavrnil kuhano jajce na mizi, če mu ni bilo servirano z zagotovilom, da izvira od kokoši, vzrejene v familiji, ki je ž njim politično »ene misli in enega srca«. Pri vsaki stvari se je vprašalo: od koga in odkod: Samo ena stvar je bila izvzeta: denar! Pri tej stvari sta bila pravo in krivoverni enaka. V tem oziru se tudi dandanes ni nič sprenuiilo. Zal. da se v našo politiko zopet vrača med vojno prebo; lela »slovenska bol«, katera stavlja tudi pri važnih gospodarskih vprašanjih: kdo "a(1 I kaj. Zopet zapadamo v bol, ki razjeda wo-j vensko gospodarsko telo in nam zavira po j naprej. Iz gospodarskega telesa, ki je tern J ! vsakemu drugemu napredku, pa se raz)
! ta bol-na leposlovje, gledališče m na druge I kulturne panoge.	(Dalj6	Pnn''
Mussolini o fašistovski revoluciji.
>NARODNI DNEVNIK«, 29. oktobra 1927.
■ —11 iittifr trumi" tr i v rvntr r-i-~r	'•■i— -t rnyrwnr no*«
. Pet let bo že minilo, kar si je fašizem polastil vlade in oblasti v Italiji. Bilo je 28. oktobra leta 1922, ko so fašistovske čete »zavzele« Rim in dvignili svojega »Ducej-a na prvo mesto v državi, odkoder še danes vlada neomejeno kot pravi, samo ne kronani vladar naroda in države. V petek, 28. t. m., bi se morala slovesno praznovati peta obletnica fašistovske »revolucijet, toda »Duce« je sklenil, da se praznovanje prenese na nedeljo, 30. t. m., češ, da se ne nakopiči preveč praznikov in se narod ne odteguje preveč delu. Enako se je preneslo tudi praznovanje obletnice italijanske »zmage« v svetovni vojni od 4. na 6. novembra, na nedeljo. Ne mislite pa, da je v resnici nakopičenje praznikov glavni vzrok premestile fei praznikov. O ne! Glavni vzrok je — l(a»jaiisko babjeverstvo, v katerem niti sani Pr,ri in najvišji Italijan, sam Duce«, gospod Mussolini, prav nič ne zaostaja za zad-“jo napolitansko branjevko. Oba ta dva velepomembna« državna praznika padala namreč letos na — petek! Nesrečen dan!
Proslava pete obletnice lašistovskega ^pohada na Rim« se bo torej vršila v nedeljo, 30. t. m., a da bo znal že vnaprej vesoljni svet, kakega pomena je ta obletnica, je sam gospod Mussolini napisal za svojo revijo »La Gerarchia« članek, ki govori o vzrokih fašistovske »revolucije« in o načinu, kako se je izvajala in se še danes izvaja. Članek so objavili že nekateri zunanji listi, n. pr. pariški »Le Journal in. londonska »Daily Mail«. Jugoslovenski javnosti, ki so ji dogodki pod faštistovskim režimom v Italiji skoraj bolje znani kot so v Italiji sami, pa bo ta članek gospoda Mussolinija goiovo tudi dobro došel, ker se da po njeni tako lepo primerjati resnica z izmišljotino.
Gospod Mussolini torej pravi:
»Nasprotniki fašizma so dolgo časa skušali zanikati revolucionarni značaj dogodkom, ki so se vršili na koncu meseca okto-“ra leta 1922 in so navajali naslednje raz-loge: Prvič, da ni bilo odpora in torej iudi ne krvavih spopadov; drugič, da so vse Protifašistovske stranke pustile svobodno Pot, ker je, kakor dodajajo ti komentatorji pohotno, boljševiška nevarnost že izginila :®r? ,1920, ko je zasedba tovarn končala v ,!iwi m mehurju, ki ga je izmislil in na-puinii Giovanni Gioletti. Napram tem lai-tijivim prizadevanjem, katerim je namen, a “ zmanjšali vrednost, plemenitost, s krvjo oškropljenih naporov črnosrajčnikov, ni nikdar dovolj ugotavljanja in ponosnega Predočevanja zgodovinskih dejstev fašistovske revolucije.
Krivo je, da bi bila boljše viška, ali bolje feženo, prevratna nevarnost že izginila z italijanskega obzorja v letu, v katerem so Črnosrajčniki udari na Rim.
Res pa je, da je bilo boljševiško delovanje v Italiji kar najintenzivnejše tudi po izjalovljeni zasedbi tovarn.
Res pa je, da je v novembru meseca let n
1921, to je, eno leto po zasedbi to vara, rimski boljševizem s splošno stavko in krvavimi napadi iz zasede odgovoril na sestanek črnosrajčnikov iz vse države.
Res pa je, da se je v mesecu avgustu leta
1922, to je, dve leti po zasedbi tovarn in samo tri mesece pred pohodom na Rim, bolj-ševize-jn smatral tako malo odpravljen, da se je z zloglasno »Delovno zvezo« (»Allean-
del Lavoro«) skušal v polni meri polastiti gospodarstva nad političnim položajem 'n morda tudi oblasti. Da so buli v -»Delovni zvezi« tudi socijalistični življi, ne pomeni nič. Značaj »Delovne zveze« je bil protifašističen in komunističen, ker so jo pač komunisti hoteli imeti in si jo pravzaprav na-rinili. Njen smoter je bil jasen: fašizem naj i se uničil s pomočjo delavskega pokreta »J**,.° P^V^o-Parlamentarno spletko. Z .	stl>?nka'	"a	drugi	strani
pa po»et Fihpa Turatija (vodja socijalistov) na Kvmnalu (Kraljeva palača). Ustanovitev Delavske zveze« ter skrivanje imen vodij in njenega sedeža dokazuje, da naj bi si bila splošna stavka v danem slučaju izpre-menila v pravo pravcato vstajo. Splošna stavka naj bi bila končni poizkus, da se prepreči pot fašizmu. To se je zgodilo, kar ponavljamo, čeprav začne že presedati, ne morda v letu 1919, 1920 ali 1921, temveč meseca avgusta leta 1922. Resnica je, da je krvavi boj med fašizmom in protifašizmom trajal od 15. aprila leta 1919 dalje in je uosegel svoj vrhunec prve dni meseca av-Susta leta 1922; ravno štiri leta tekom ka-
Arkadij Avertenlco.
moderna bežija.
Sklenil sem v glavnem lastno gledališče. Najel	SV°ie
žiral najboljše igralce in	’	®n8a'
žiserje, ki so se učili pri Re^SSe re'
»Mislim,« sem dejal višjemu režiserju lahko otvorimo sezono z »Othelom«.	’
»Dobro! Pogovorimo se o tem v režijski 8(*ji.«
»Čemu potrebujemo sejo?«
»Kako to, čemu? Saj je vendar komplicirana stvar vprizoriti kakšno delo A la Reinhardt.«
»Gotovo. Predno se razdele vloge, predno Prično vaje in predno so naslikane dekora-eije...«
Višji režiser me je prestrašeno pogledal in
dejal:
»Vi imate krasne pojme o gledališču! Milite, da zadošča, če imate glediiliško dvorano?«
»Oprostite, jaz...« v..»Kaj oproščati. — Sploh boste pa na re-ž,jski seji vse izvedeli.«
Ko je bilo na režijski seji vse zbrano, je spregovoril višji režiser:
»Gospoda! Najprej kratka retrospektiva na Baconove nazore. Do leta 1889 je bilo Ba-
r. s. — V Trstu, 26. oktobra.
terih je narod živel v skoraj splošni meščanski vojni.
Sele meseca avgusta 1922. leta, poudarjam 1922, je ta tragični, paradoksni dvoboj hipoma prenehal in se pretvoril v boj med tremi. Enega nasprotnika smo potolkli in nadvladali. Z zlomitvijo splošne stavke v avgustu meseca leta 1922 si je fašizem napisal eno najlepših in najbolj prvavih strani svoje domovine; zdrobil je zadnji napor svojih nasprotnikov in je j>okazal Italijanom, da more stopiti na mesto vlade in zajamčiti nepretrgano življenje narodu.
V avgustu meseca leta 1922 ste po končnem porazu »Delovne zveze«, to se pravi, vribn protifašistovskih strank, ostali na italijanskem političnem pozorišču le še dve sili: demokratsko - liberalna vlada in oborožena organizacija fašizma.
Z mesecem avgustom leta 1922 je prenehal boj s prevratnim protifašizmom. Ta je ležal na tleh. Ne vstane več. Ne upa se ničesar več, niti v znamenitih dneh meseca oktobra. Niti leta 1924. Kar jih je ostalo, so se poskrili.
V času od 28. do 31. oktobra se je zdelo, kakor da vsi ostanki rdeče vojske kratko-nvaio ne obstoje več. Ljudje, listi, organizacije, vse se zdi, kakor da je pod vtiskom strahovitih batin, ki so jih dobili meseca avgusta, (v italijanskem besedilu uporablja izraz ilegnata«, torej »batine«, dočim pa je v francoskem mnogo finejši: »tout meurtns de la defaite subie«, torej popolnoma pobiti po porazu, ki jih je zadel.«) Potrto streme v dovršen čin. Niti enega po-živa prosluiim »masam«! Niti enega krika! Niti ene kretnje! Kam so se poskrili? Fašizem je zopet zagledal te gospode šele 1(1. novembra, na klopeh poslanske zbornice, na katerih so tvorili — ironija nadvladanega položaja — še vedno večino. Toda v zbornici, »gluhi in mračni«, je večina, ki molči in trdi predvsem tedaj, ko se jo biča do krvi. (Tega stavka sploh ni v francoskem besedilu.) Stara parlamentarna igra na podlagi večine, hodnikov, spletek, napadov na poštni voz, papirnatih iger in stvar je končana (francoski: »jeu parlamentarie base sur les majoritčes, les intrigues de couloirs, les enibuscades«« parlamentarna igra, sloneča na večini,, hodniških spletkah, zasedah ).
Avgust leta 1922 je eden vrhuncev sočasne italijanske zgodovine. Ko je izginil tretji bojevnik, se je od avgusta meseca leta 1922 dalje vedno bolj poostroval dvoboj med staro Italijo in fašizmom. Z avgustom meseeom leta 1922 je pričela vstaška doba fašizma, ki se je zaključila s pohodom na Rim. Vstaja je trajala torej točno tri mesece. Važnejši dogodki te vstaje so znani. Tipična je bila zasedba Bozna in izrazito revolucionarna zasedba Trenta. Tekom te dolge vstaške dobe je padlo veliko število fašistov. Kronika zdrobitve splošne stavke se cedi mlade fašistovske krvi. V resnici se izplača čitanje listov iz tistih časov. Potrebno, da se vstaška konča z osvojitvijo politične oblasti, je odkrito proglasil Mussolini v svojih govoril v krožku Sciesa, v Levantu in v Vidmu. Poizkusi »kombinacije« v zadnjem trenutku so se izjalovili. Niso se niti jemali resno, temveč so se izkoristili le za to, da se pridobi časa za manj pomanjkljivo oboroženo pripravo. Dogodki so sledili vedno hitreje drug za drugim. Od 24. oktobra, zbora v Napolju. dalje se je zdelo, kakor da je skoraj zastal dih naroda. Končno je vstaška doba dospela do prvega zaključka. (Vseh treh stavkov ni v francoskem besedilu.) Vsa obotavljanja je presekala zadnja spletka, ki jo je hotela izvesti vlada na patrijotični, bojevniški podlagi. Treba je bilo preprečiti, da bi bila slavnost 4. novembra (obletnica »zmage«) podaljšala umiranje režima, ki je že bil obsojen. Neznani vojak se ne sme oskruniti celo toliko, da bi rabil vladi za alibi. Akcija 28. oktobra mora priti pred spletko, pripravljeno za 4. november. Ni se moglo več^ odlašali. Z naskokom se vrže vlada,	se vrze režim	in se	prepreči oskrunjenje	zmage.	Ta	veliki	dan naj praznuje
zmgaoslavni fašizem. Vstaja, ki je trajala tri mesece, je znatno pospešila svoj potek med 27., 28., 29. in 30. oktobrom. Vstaška akcija krene odločno proti svojim ciljem. V tem, ko so se kolone koncentrirale proti Rimu, se je pristopilo, kakor ibi se moglo reči, k splošni teritorijalni okupaciji naroda.	Oboroženi	fašisti so	vzeli v svoje roke
vse	življenske	žile	naroda: železnice, pošto,
profakture, vojašnice in druga javna po-
slopja. Prišla je poglasitev obsed. stanja tedaj, ko bi ga bilo skrajno težavno izvesti in preveč krvavo. (Tega tudi ni v francoskem besedilu). Skušalo se je vzbujati vero, da bi redne sile (vojaške) z lahkoto bile kos fašistovskim kolonam, Ta trditev se je tudi razkadila v zrak. Da se pokaže njena neresničnost in tendencijoznost, zadostuje, če se pove, da so bili poveljniki kolon kar naj-vrlejši, bogato odlikovani generali vojske, ki so prebojevali vso vojno in da so bili v kolonijah večinoma bivši bojevniki. Niso bile torej neizobličene trume demonstrantov, Iti jih razprši ena sama salva iz pušk, temveč urejene, oborožene legije, ki so jih vodili neustrašeni ljudje, legije, ki so bile pripravljene za žrtve in izkušene v vojni. Ni odveč, če se pripomni, tudi v počasi črnosrajčnikom, ki so padli tiste dni, da je bil pospešeni potek vstaje krvav. V dneh od 28. do 31. je bilo na desetine mrtvih fašistov, mnogo več, kakor pa jih je bilo pri zavzetju Bastilie, zavzetju, ki se celih 150 let poveličuje kot eden največjih vstajskili dni zgodovine in ki ni osvobodilo političnih jetnikov, kakor se splošno zopet in zopet poudarja, ker političnih jetnikov tam ni bilo, in navadni jetniki so bili samo štirje. (Tega seveda tudi ni v francoskem besedilu.)
S	prihodom črnosrajčnikov v Rim, 81. oktobra se je zaključila doba vstaje: avgust, september, oktober 1922.
Kakor po pravici navaja general Santi Ceccherini, je bil takojšnji odhod črnosrajčnikov po tej čisto simbolični zasedbi Rima, nekaj velikega, ne samo z računarskega’, temveč tudi z moralnega vidika. Nič ni bilo onega, kar po vsaki zmagi meče sum na zmago samo: nič šotorjenja, plenitve, na-silstev ali neredov! Dan je bil popolnoma čist navdušen, ascetičen, kakor je italijanska mladina, ki ga je hotela imeti. Vstaja se je zaključila na sijajen način. Po izvršeni dolžnosti so se legijonarji povrnili tjakaj, odkoder so prišli, in niso zahtevali ni-česar
Ko se je tako zaključila doba vstaje, se je pričela doba revolucije. Podlaga in orodje te revolucije sta se ustvarila nemudoma z »velikim svetom« in milico. Prelom med starim in novim režimom je bil nepopravljivo storjen.
Odtlej, to je, pet let sem traja revolucija. Da gre za globoko revolucijo, se nihče ne upa več dvomiti: Izmena ljudi, preoblikovanje in popravi zavodov, izprememba duha in moralnega ozračja naroda, javna dela in zakoni. Dejstvo, da so vse stare stranke brez vsake izjeme, od liberalizma do anarhije, protifašistične in ustvarjajo proti revolucijo, je dokaz ogromne prenovitve, ki jo je zanesel fašizem v italijonsko življenje. Da gre za pravo, veliko revolucijo, dokazu-ci protiitalijanski izseljenci, edini, kakor izhaja iz njihovega tiska, namreč, da priznavajo, da je nemogoča povrnitev k staremu režimu, ki ga je fašizem za vedno položil v grob. Fašizem je torej celo po besedah svojih sovražnikov storil nekaj definitivnega v zgodovini. Da gre za revolucijo, dokazuje dejstvo, da se v vseh deželah sveta bije boj za fašizem ali proti njemu, da se v mnogih državah porajajo fašizmu sorodne tendence in da boljševizem smatra fašizem za svojega sovražnika, ki se mu ga je najbolj bati. Ne bilo bi se pojavilo v svetu toliko zanimanja za fašizem, če bi bil le enodneven pojav, brez bodočnosti. Da gre za revolucijo, dokazuje dejstvo, da se je fašizem lotil vprašanja moderne države, njenega značaja in njenih funkcij. V tem ustvarjanju nove države, ki je avtoritarna, toda ne absolutistična, hierarhična in organična — to so pravi odprla narodu v vseh njegovih razredih, kategorijah in interesih —- leži velika revolucionarna izvirnost fašizma in proevit naroda za ves moderni svet, ki koleba med avtoriteto države in premočjo posameznika, med državo in protidržavo. Tudi fašistovska revolucija je imela kakor vse revolucije, svoj dramatični potek, toda to ne zadostuje za njeno opredelitev. Teror ni revolucija, pač pa samo v neki določeni fazi revolucije potrebno orodje.
Po petiih letih ni fašista, ki bi se domiš-ljeval, da je naloga končana ali blizu konca. Treba si je reči in reči, da ne bomo imeli nikdar enega leta počitka, da 1928. leto, VI. leto, ne bo nič manj polno težav in vprašanj ker nas ohranja budne in poostruje naše zmožnosti. Ugotavljam, da nam ni dovoljeno, da bi počivali. Sprejemamo to potrebo kot nagrado za naš trud.« — — —
Tako gospod Mussolini o fašistovski »revoluciji«. Naša javnost, ki, kakor že rečeno, pozna dobro dogodke v Italiji, si sedaj res lahko ustvari jasno sliko o tej »revoluciji«.
Njeni zaključki bodo pa najbrž precej drugačni, kot so pa zaključki gospoda Mussolinija, ki je tudi tu pokazal ono svojo veliko diplomatsko sposobnost, ki se označa s starim rekom, da diplomat potrebuje govor za to, da zamolči, kar noče povedati!
~K OTVORITVI MALEŠEVE IN CUDERMANOV E SLIKARSKE RAZSTAVE.
jutri, v nedeljo, bo otvorjana v bivšem Jakopičevem paviljonu slikarska razstava del Mihe Maleša in Staneta Cudermana, dveh mladih Kamničanov, ki prihajata po iormelni završitvi svojih študij iz tujine v Ljubljano, po svojo legitimacijo. Tujina ju je sicer že priznala, vendar človek, ki se zaveda svojega porekla, bi se le rad razodel onim, iz katerih je pravzaprav vzra-sel in od katerih sme po vsej pravici pričakovati globljega razumevanja, kakor od internacionalne in bolje — anacajonalne publike. Že v bistvu vsakega umetnika leži, čeprav morda danes namenoma zatajevana, nekakšna romantična pripadnost k domači grudi in njenemu človeku. Zalo pač razumemo hotenje obeh mladih slikarjev, ki sta morala že navsezgodaj prestati vse borbe, kakršne so pač pri nas ob takih prilikah, kadar gre za mladega darovitega človeka z novimi obzorji — v navadi. Boj med očeti in sinovi je pač pri nas, v teh malomestnih prilikah, res včasih potenciran do skrajnosti!
Mihu Malcš, rojen 6. jan. 1903 na Jeranovem pri Kamniku, je študiral po končani srednji šoli na zagrebški umetniški akademiji (prof. Križman, Kljavič, Voldec), potem na Dunaju (prof. Frolich) in končno 8 leta v Pragi (prof. Broemse, Thiel), kjer je tudi absolivral. V tem času je priredil dve ko-iektiviii razstavi (v Pragi in ‘Zagrebu), sodeloval pa je tudi na razstavah v Varšavi, Krakovu, Lvovu, dalje na mednarodni gra-fični razstavi v Firenoi, članski razstavi Umetnecke Besede v Pragi, pri zadnji slovenski razstavi istotam itd.
Stane Cuderman, rojen v aprilu 1895 v Kamniku, je po odsluženi svetovni vojni obiskoval zagrebško akademijo (prof. Kovačevič), odtod pa je odšel v Prago k prof. Bukovacu, Hinaisu, Obrovskem, Thielnu in Nehlebi, kjer je tudi ab&olviral.
| Razstava razpolaga z lepo zbirko del iz grafike in v olju ter bo nudila ne samo to-: čen razvojni pregled, ampak tudi prvovrsten j umetniški užitek. Zato opozarjamo sloven-[ sko javnost na prireditev in ji toplo priporočamo poset in nakup.
Trajno kodranje, vodna ondu-lacija ter prvovrstno barvanje
las izvršuje se strokovno v damskem česalnem salono
GJUD ALEKS mi.
Kongresni trg štev. 6.
»RAZGLED«.
Izšla je 4.-5. številka te naše edine moderne revije. Njena vsebina je pestra in slike so lepe in jasne. V vsakem oziru se šicer morda ne bi strinjali z njeno vsebino, loda dobro in razveseljivo je, da sploh imamo to edino slovensko družabno revijo. Zalo jo vsem prav toplo priporočamo in upamo, da bo naš apel tudi uspešen. — Opozarjamo tudi na razpis »Bralnega krožka«, ki omogoča, da more vsakdo za nizko oeno ogledati si vse moderne ilustrirane mesečnike in tednike.
»MENTOR«.
Številka 1-2, oktober 1927. — Vsebina: Sempronij Tiro, Iz dnevnika starega profesorja, II. del. — Cene Lodi, V domovini Simona Gregorčiča (s slikami). — J. Lan-gerholz, Med mladimi literait. — Iv. Dolenec, Finžgar v srednješolskih čitankah. — Prof. M. Pezelj, Organizacija, študija. —■ Dr. L. Sušnik, Trobadorska lirika. — V. Bohinec, Nastanek geografske karte in njena vsebina (s slikami). — Delo najmlajših: Kako smo taborili na Omišlju (s sliko). — Naši pomenki. — Mali obzornik. — Knjige in revije. — Fotograf. — Dijaški šport, — Na ovoju: Obvestila. — Malo za šalo, malo za res.
conov gibanje proti pesniku Othela le teoretičnega pomena, toda leta 1926 je objavil profesor Leo oster članek proti Baconovi
smeri...«	.
»Oprostite,« sem prekinil višjega režiserja. »Kdo bo pa igral Othela?«
Vsi so me začudeno pogledali, toda višji režiser je nadaljeval:
»Zdaj čujemo, kaj meni grof_ Echstadt o tem vprašanju. Sicer sem pa za jutri povabil dva profesorja akademije, ki bosta posebej predavala o tem vprašanju. Preidimo k vpri-xoritvi »Othela«. Jutri zjutraj odpotujem v Stretford .. .<
»Odpotujete?« sem vzkliknil prestrašen. »Saj ste vendar rekli, da preidimo k vprašanju vprizoritve.c
»No, da ... VI ste kakor otrok Saj zaradi-tega se odpeljem v Stratford. Saj veste, da je bfil tam pesnik »Othela« v cerkvi Holly Trinity krščen ...«
»Zares? Nisem vedel.«
Na licu mesta bom fotografiral, študiral Henly Street, kjer je pesnik stanoval, izpraševal bom prebivalce ...«
»Toda kdo bo pa igral »Othela«?,« sem vprašal še enkrat.
Igralec junaških vlog Koralov je dvignil roko: »Bržkone jaz ...«
Višji režasor ga je strogo premeril z očmi
in dejal: »Da — Je vi...«
»V tem slučaju,« je odvrnil Koralov, »moram še danes na pot.«
»Na pot? Kam?« sem vprašal nervozno.
»V Abesinijo.«
»Vi torej nočete sprejeti te vloge?«
»Nasprotno. Gotovo vam je znano, da tvorijo prebivalstvo severne Afrike razne rase. Te rase moram proučiti, da ugotovim, kateri je pripadal Othelo.«	*
»Dovolite! Kdo igra Desdemono?«
»Jaz,« je dejala junakinja ... »toda žal ne znam laško.«
>Saj^ ne igramo dela v laščini...«
»Kaj vi razumete! Kako naj igram to vlogo naturalistično, če nisem bila v doževi palači, če se nisem vozila po Canal Grandu v gondoli?«
»Peljem se z vami v Benetke,« ie dejal de-koracijski šef.
»Zakaj?« sem vprašal.
»V Benetkah so posebne tovarne za čipke ™ vi veste, da drži Desdemona benečanski robček v roki... Potem moram v London.
?ntish muzeju je Othelovo bodalo. Omisliti si moram natančno kopijo tega bodala ...«
»In jaz moram na otok Cyper, če hočem igrati vlogo Kasija. Da vidim, kako se tam vrši služba...« Vstal sem in pripomnil:
»Gospoda! Pozdravljam ljubezen, ki jo imate do mojega gledališča. Da bi se pa delo
&	la Reinhardt lahko igralo, storim še več. Spored določa: v drami nastopajo — poslaniki, muzikanti, mornarji itd. Mislim, da moramo igralca, ki bo igral poslanika, poslati v italijansko poslaništvo, da tam študira svojo vlogo. Muzikantje naj se vadijo pri profesorjih konservatorija in za mornarje bomo zgradili na reki model ladje. Ker se v drami tudi strelja, pošljemo pomožno križarko li Kruppu. V prvem dejanju kriči Brabancio: »Ogenj...!« Sporazumeli se bomo s tovarnami za žveplenke in s tovarnami netil... Tudi jaz, vaš ravnatelj, hočem sodelovati pri vpri-zoritvi.«
In kaj bosle vi prevzeli?« so me vprašali višji režiser, dekoracijski šef, junak in junakinja.
»Jaz? Gospoda, če hoče človek vprizoriti delo & la Reinhardt, mora imeti veliko denarja.«
»Da, ne malo,« je pripomnil režiser.
»No, vidite! Veste, kaj storim? Jutri vstopim v državno tiskarno kot navaden delavec in bom od a do ž študiral izgotovitev bankovcev. Ko se bom temeljito naučil, lahko vprizorimo Othela. Upam, da se bo premije-ra vršila čez štiri do pet let.,,«
Potem smo se žalostni razili.
Stran 4.
aia
>NARODNI DNEVNIK<. 29. oktobra 1927.
Štev. 246.
iiIMMUHMfcil— lllliilil i
Dnevne vesti
— Prometna konferenca v Pragi. Naši delegati, ki so se udeležiti mednarodne prometne konference v Pragi, so se vrnili. Na konferenci je bilo rešenih več prometnih vprašanj, ki se tičejo tudi naše države, zelo po voljno. Med drugim je bilo sklenjeno, da se reorganizira mednarodni potniški promet za naše Primorje, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na razvoj našega tujskega prometa.
— Izpiti na pravni fakulteti v Beogradu.
Na pravni fakulteti beograjske univerze so se prijeli izpiti. Izpiti se končajo tekom prihodnjega tedna.
— Izpiti na srednjih šolah. Meseca januarju se vrše na vseh srednjih šolali ponavljalni izpiti maturantov, ki so bili reprobi-rani za tri mesece. Istočasno se vrše izpili privatistov posameznih razredov. Prošnje je vložiti v obeh slučajih tekom tega in prihodnjega meseca pri prosvetnem ministrstvu.
— Kongres železniških vpokojeneev. Dne 23. t. m. se je vršil v Ljubljani kongres združenih društev železniških upokojencev. Tega kongresa so se udeležili delegati iz .Subotice, Sarajeva, Zagreba in Ljubljane. Na kongresu, ki je trajal cel dan, se je razpravljalo o nadvse obupnem stanju železniških upokojencev vseh vrst in invalidov. Začrtale so se smernice, po katerih se bode vnaprej delovalo. Sprejela se je tudi resolucija, katera se odpošlje na vsa merodajna mesta. Odposlale so se tudi tri brzojavke v Beograd. — Predsedstvo Saveza železniških upokojencev.
— Novi vozni red na dolenjskih progah. S 1. novembrom t. 1. stopi na dolenjskih progah popolnoma novi vozni red v veljavo. Administracija voznega reda »Ekspres- je založila za proge, kjer se je vozni red spremenil, dodatno tekture, katere dobe cenjeni odjemalci »Ekspresa« brezplačno.
— Razpis gledališkega abonmaja za člane zveze privatnih nameščencev. Na prošnjo zveze razpisuje uprava Narodnega gledališča v Ljubljani nov razpis gledališkega abonmaja z znižanimi cenami. Razpis je veljaven za člane zveze privatnih nameščencev, ki se morajo pri podpisu abonmaja izkazati z tozadevno člansko legitimacijo. Pri-glase sprejema gledališko knjigovodstvo od danes naprej dnevno od 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne. Priglašenci se bodo razdelili med že obstoječe abonmaje odnosno se pri večjem odzivu odpre še nov red abonmaja. Predstave, ki so se za nekatere abonmaje že vršile dobe novi abonenti na-doknadene. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih počenši z dnem podpisa abonmaja. Posamezni obroki znašajo: Lože v parterju 1—6 Din 420, lože v I. redu 1—5 ©in 480, lože v I. redu 6—9 Din 560, lože v II. redu 1—6 Din 288, parter I. vrste Din 128, parterui sedeži II. do IV. vrste Din 115, parterni sedeži V.—IX, vrste Din 107, parterni sedeži X.—XI vrste Din 96, balkonski sedeži I. vrste Din 102, balkonski sedeži II. vrste Din 78, balkonski sedeži III. vrsti Din 65, galerijski sedeži I. vrste Din 54, galerijski sedeži II,—III. vrste Din 43, galerijski sedeži IV,—V. vrste Din 33.
— Zavarujte sc proti požaru in toči! Kljub ponovnim opozoritvam prihajajo neprestano na Ljubljanski oblastni odbor Rdečega Križa prošnje raznih pogorelcev in onih, ki so trpeli vsled toče. Ker se po obstoječih predpisih s podpiranjem takih prizadetih nikakor ne moremo baviti in v to svrho tudi nimamo na razpolago nikakih sredstev, ponovno opozarjamo, da od strani Rdečega Križa ni pričakovati za pogorel-ce in po toči prizadete nikake {»moči. Svarimo vsakega, naj se zadosti zavarovanju
Šroti požaru in proti toči!— Ljubljanski hlastni Odbor Rdečega Križa.
— Smrt soproge pisatelja in pesnika Stritarja. V Aspangu pri Dunaju je umrla vdova slovenskega klasika Josipa Stritarja. Bodi ji ohranjen blag spomin.
— Imenovanje učiteljskih abiturientpv. Nameščeni so: Verdir Stanislava v Št. Janžu, Fister Pavla v Kalu pri Št. Janžu, Godec Alojzija v Cerkljah ob Krki, Hladnik Julija v Sv. Jederti nad Laškim, Avsec Nada v Vidmu ob Savi, Gorjup Justina v Brigi, Urbančič Justina v Šmarjeti, Bezeljak Marija v Slični, Brecelj Vera v Trbovljah, Štrukelj .Mija v Preddvoru, Jerše Danijela v Ambrusu, Perčič Angela v Hinjah, Tav-želj AvreJija v Selu pri Žužemberku, Lavrič Ana v $v. Lenartu nad Laškim, Šumi Gabrijela v Tomišlju, Benedičič Ivana v Sevnici, Kiferle Danica pri Sv. Antonu nad Rajhen-burgom, Železnik Marijan v Blanci, Leskovec Friderika v Sv. Lenartu nad Laškim, Turk Jože v St. Rupertu, Klun Franc v Zagorju ob Savi, Škulj Vladimira v Radečah, Ambrožič Angela v Zagradcu, Hayne Ade-la v Cerkljah ob Kolpi, Bahovec Josipina v Št. Lenartu nad Laškim, Peterca Aleksander v Kostanjevici, Jereb Mirko v Veliki Dolini, Berce Vladimir v Mirno, Čebulj Darinka v Trebijo, Lavrin Katarina v Starem trgu ob Kolpi, Čadej Marija v Mohorjih, Marok Marija Boža v Dobovi, Jezeršek Frančiška v Selu pri Kamniku, Centa Marija v Globodolu, Suhadolc Peter v Vidmu ob Savi, Rus Stanislava v št. Jurij p. Kumom, Slapšak Stanislava v Škocijanu pri Mokronogu, Ciuha Mira v Golem pri Vodicah, Dodič Ivan na Raki, Ule Hilda v Brežice. Premeščena je Fister Julija v Vele-sovo z Blance.
— Iz gozdarske službe. Za okrožnega gozdarja v P roku pij u je imenovan Marko Borko, za podgozdarja šumske uprave v Skop-lju pa Bogomir Šinkovec.
— Srebrn denar v Italiji. Ob priliki proslave petletnice fašizma »e izdajajo v Italiji v promet srebrni novci po 20 lir. Komad bo tehtal 15 gramov ter bo imel 35.;i mm v premeni. Na sprednji strani bo kraljeva podoba in napi9: »Viktor Emanuel kralj«. Na drugi strani bo rimska liktorska sekira
s svežnjem ter mladenič, ki pozdravlja z gorečo bakljo novo Italijo.
— Zionistični voditelji pri papežu. Predsednik izvršilnega odbora zionističnih organizacij Nahum Sokolov je prispel te dni v Rim. Nahuma Sokolova sprejmeta Mussolini in papež v avdijenci.
— Praktičen večerni list. Kot poroča »Piooolo«, je pričel izhajati v Hondurasu italijanski večerni list, ki je tiskan iia posebnem papirju, ki postane, če se ga drži nad paro tako lepljiv, da je izboren »muho-lovnik«, vsled česar ima izredno mnogo naročnikov.
— »Ariston men hidor«. Kot poročajo iz Beograda, je. sklenila zveza treznostnih društev, da uvede akcijo za povečanje produkcije brezalkoholnega vina in sadnih sokov.
V	to svrho nameravajo vplivati antialko-holiki v prvi vrsti na vinske producente in vinske trgovce. Organizacija namerava baje ustanoviti tudi sama večjo tovarno za produkcijo brezalkoholnih pijač. Hudomušneži pa pravijo, da bi storili antialkoholiki iz več vzrokov bolje, če bi se držali izreka grškega filozofa, ki je dejal »Ariston men hidor« (najboljša, najbolj zdrava in najcenejša pijača je voda)...
—	Špijonažna afera v Rusiji. Te dni se je vršil v Moskvi proces proti bratoma Provex, Korepanovu, Manovu in Vosrezkovu, ki so bili obdolženi špijonaže v korist Anglije. Brata Provex in Korepanov so bili obsojeni na smrt, Vosrezkov in Manov pa na dve leti ječe.
Jk&_
Jkkol!
Pletenine s to inanik o so najboljše t
Telovniki za dame In gospode. — ŽempcrjI, puloverji, kostumi.
— Nekrvava rodbinska tragedija. Mitar Pasič iz Novega Sada je živel s svojo boljšo polovico v večnih sporih. Zaradi tega je Mitar večkrat zapustil ženin dom, a se je na njeno prosjačenje in moledovanje vedno vrnil. Tudi te dni se je Mitar po hudem prepiru poslovil od doma. Rabijatna Persida je zopet prišla s prošnjami, naj se vrne k njej. Ker pa je bil to pot Mitar neizprosen, je oddala ženica na trdovratnega možička pel strelov. K sreči pa ga ni zadela. Kljub temu, da Mitra ni pogodila, je bila Persida aretirana in oddana sodišču.
— Na lastnem otoku živi v prostovoljnem prognanstvu. Gospa R. Christie ni vedela, kaj bi počela s svojim premoženjem, pa si je kupila otok Brovvnsea v bližini angleške luke Poole v grofiji Dorsot. Na otoku živi v gradu, ki ima 33 sob. Gospa Christie ima tudi lastno cerkev, veliko gospodarstvo ter več večjih in manjših hiš. Grad je iz dobe Henrika VIII. Gospa Christie je sklenila, živeti prostovoljno v prognanstvu.
— Strahovita zakonska drama. Te dni se je v Aillvill-u bliju Troyes-a odigrala strahovita zakonska drama. GOletnega Pale-a in njegovo ženo je vlak dobesedno raztrgal. Gospa Pate je že dalje časa trpela na močni duševni depresiji ter je večkrat izjavila, da bo napravila konec žalostnemu življenju. Ko se je te dni njen mož vrnil s sprehoda, je ni našel doma. Takoj je slutil, da se je ženi nekaj pripetilo. Iskal je jo ter jo našel ležečo na železniškem tiru. Hotel jo je dvigniti, a ona se je branila in odklanjala njegovo pomoč. Med tem je privozil vlak ter raztrgal oba na kose.
— Okultni pojavi pri večerji. V Budim{>e-šti je pri neki seji, družbe sv. Tomaža Akvin-skega poročal mlad duhovnik o nenavadnem slučaju, ki se je prigodil pred tedni enemu od članov družbe v Debreczinu. Redovnik tamkajšnjega samostana ga je naprosil, da naj o slučaju govori pri prvi seji. Rosner je s privoljenjem prvomestnika preči tal pismo, iz katerega posnemamo: Redovnik v Debreczinu je koncem septembra povabil dva znana župnika na večerjo. Eden od {»vabljenih se je odzval, dočim drugi ni prišel. Ker drugi gost le ni prišel, sta sedla k mizi ter z zadovoljstvom jedla mastno večerjo. Redovnik pa je imel še vedno upanje, da se povabilu odzove tudi drugi župnik, zato je pustil tudi za njega krožnik in pribor na mizi. Na prazni krožnik je položil sliko sv. Terezije. Nakrat sta gostitelj in gost opazila, da se je pričel krožnik vrteti v krogu, to pa le tedaj, če se je pogovor zasukal na izostalega župnika. Eksperiment sta večkrat ponovila in vedno je bil isti učinek. Iz tega sta oba gospoda sklepala, da bo tretji tovariš prišel sigurno naslednji dan. In to se je tudi resnično zgodilo. Izjave mladega duhovnika, redovnika Rosner-ja so vzbudile veliko zanimanje. Razgovor o nenavadnem slučaju pa se ni •vršil, ker tega ni dovolil prvomestnik družbe sv. Tomaža Akvinskega. Izjavil je, da je to očiten okultni pojav, da pa se redovniki ne smejo in ne morejo baviti s takimi (»javi.
Ljubavna drama. Med člani majhnega cirkusa, ki nastopa trenutno v nekem slovaškem selu se je nahajala mlada plesalka, v katero so se radi njene lepote zaljubili skoraj vsi fantje. Eden od njenih oboževalcev. kovač Gjuro Sulva, se je vtihotapil te j dni sredi noči v cirkuški voz, v katerem je
plesalka spala ter jo skušal {»siliti. Na njene klice ji je prihitel na pomoč njen zaročenec jahač Tichy. Ko je videl Tichy, za kaj gre, je potegnil bodalo ter zabodel svojega j tekmeca v srce. Sulva je obležal pri priči j mrtev. T,ichy je blodil vso noč po bližnjem gozdu, zjutraj pa se je podal na orožniško postajo, kjer je zadevo prijavil. Pridržali so i ga v zaporu.
—	Mistcrijozna najdba človeškega trupla.
V	bližini občine Vukin je voda naplavila truplo moškega. Truplo je močno razmesarjeno. Mrtveca cenijo na 35 let. Oblečen je v slavonsko narodno nošo. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo. Domneva se, da je postal neznanec žrtev roparskega umora..
Dr. PERKO
do 5. novembra ne ordinirf,
Ljubljana.
1— Hišne posestnike iz Ljubljane in oko lice opozarjamo na veliki shod, ki se vrši v nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Ure za zelo važne zadeve glede novega stanovanjskega zakona, občinskih doklad itd. Udeležite se shoda vsi. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
1— Preda ianje Rdečega Križa za ognjc-gasce. Ljubljanski Oblastni Odbor Rdečega Križa priredi s prostovoljnim gasilskim društvom ljubljanskim in pod pokroviteljstvom njega načelnika gospoda Josipa Turka ciklus predavanj iz splošnega zdravstva, prve pomoči in oskrbe bolnikov za ljubljanske ognjegasce. Predaval bode mestni fizik in zdravstveni nadsvetnik gospod dr. Mavracij Rus. K predavanjam, ki se bodo vršila v večernih urah, so vabljeni poleg vseh ljubljanskih ognjegascev tudi ognje-gasci iz ljubljanske okolice. Prvi sestanek se vrši na praznik, dne 1. novembra 1927 neposredno po društveni maši v prostorih prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani, Mestni dom. Takrat se določijo natančen spored predavanj in predavalne ure. Isti Oblastni Odbor Rdečega Križa priredi kasneje tudi enaka predavanja za orožništvo iz Ljubljane in okolice in posebej še za visokošolsko in srednješolsko dijaštvo.
1— Redna skupščina in volitve Sveta slušateljev ljubljanske univerze. Po sklepu od-borove seje SSLU dne 20. oktobra t. 1. se vrši redna skupščina SSLU dne 10. novembra t. .1. v zbornični dvorani univerze ob 15. uri s sledečim dnevnim redom:	1. otvori-
tev; 2. čitanje zapisnika lanske skupščine; 3. poročilo predsednika o delu SSLU; 4. poročilo sekcij; 5. poročilo o prvem kongresu študentskega Saveza v Beogradu; 6. poročilo o kongresu OIE v Rimu; 7. poročilo revizorjev in al>Bolutorij;	8.	samostojni
predlogi; 9. slučajnosti in 10. volitve. —
Volitve se vrše v petek, dne 11. novembra t. 1. v zbornični dvorani od 14. do 18. ure.
—	Vse, kar se tiče predlaganja samostojnih predlogov, kandidatnih list in imenovanja članov v volilno komisijo, je razvidno iz volilnega reda, ki je objavljen na deski Sveta v avli univerze. — V Ljubljani, dne 27. oktobra 1927. Za svet slušateljev ljubljanske univerze: Vekoslav Iskra, predsednik. Niko Kuret, tajnik I.
1— Otvoritev kolektivne razstave umetnikov Stana Cudermana in Mihe Maleša v Jakopičevem paviljonu je v nedeljo, dne 30. t. m. ob 11. uri.
1 — Operni pevec Nikola Cvejič, član zagrebške opere ,in bivši član ljubljanske opero priredi v pondeljek, 7. novembra v Ljubljani svoj koncert in sicer v Filharmonični dvorani. Na tem svojem koncertu bo izvajal priljubljeni baritonist celo vrsto pesmi in opernih arij iz domače in druge svetovne literature. Natančnejši spored priobčimo v jutrajšnji številki, vstopnice za ta koncert pa so že v predprodaji v Matični knjigarni. Cene navadne koncertne.
1— Nedeljske popoldanske operne in operetne predstave se začenjajo od sedaj naprej ne več ob 15. uri temveč ob pol 15. uri. to pa na izrecno željo zunanjih posetnikov, ki morajo odpotovati na svoje domove z vlaki, ki odhajajo takoj po 18. uri iz Ljubljane proti raznim smerem.
1— Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 30. t. m. se poje v operi zvečer ob 20. uri Prokofjevo delo: »Zaljubljen v tri oranže«, ki je doseglo pri premijeri in reprizi tako časten uspeh. Drama pa vprizori popoldne ob 15. uri velezabavno delo »Vrt Eden«, ki je še vsikdar izborno zabavalo občinstvo. Cene običajne.
1— Merkurjev jour fix danes ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda«. Odbor.
1— Ljubavna tragedija. Mladi O. K., sin ljubljanskega obrtnika je imel te dni nastopiti vojaško službo. Začetkom tega tedna je odšel od doma, ne da bi bil komu povedal, kam je bil namenjen. Včeraj dopoldne so ga pripeljali s strelom v desnem sencu v Ljubljano ter ga oddali v državno bolnico. O. K. je bil obiskal v Kranju svojo ljubico, n. ‘nkarico Mimico Klein. Vozila sta se par dni - avtomobilom po Gorenjskem. Končno sta se ustavila v Zagorju ob Savi, kjer sla se nastanila v gostilni Kovač. Kaj se je ponoči med njima godila, ni znano. Zjutraj okoli 6. so počili v sobi, v sta spala trije zaporedni streli. Ko so vo domači v sobo je ležala Mimica Kleap va, O. K. pa težko ranjen, v mlaki ktv. Deklica je imela dve rani ono v prMb, y go v desnem sencu; O. a j* ■ mrfvnS. desno sence. Deklico so	^ . t ‘ »
nico O K pa v ljubljansko bolnico. Iz \seh okoliščin je sklepati, da gre za dvojen samomor. O K. je moral ustrelit, najpreje svojo ljubico, nakar je pognal še samemu sebi kroglo v sence.
1	 Samo en novčič darujte na praznik
Vseh svetih društvu »Skrb za mladino«! S teni podpirate gradnjo letoviškega dohia
slovenske mladine obenem pa {»morete, da se štetje obiskovalcev grobov izvrši čim popolneje. Več ko bo obiskovalcev štetih, prej se bo naša mladina veselila lastnega doma ob valovih Jadrana.
1— Angleško sukno za moške obleke naj-finejše kvalitete dobite po soliduili cenah pri FRANC PAVLIN-U, Gradišče 3.
Maribor.
m— »Wir uiachen nieht mit!« tako se je odrezala socialistična »Volksstimme« v neki notici v svoji zadnji številki, kjer piše o obletnici italijanskega poraza pri Kobaridu in o možnosti bodočih konfliktov med Jugoslavijo in Italijo. Tepejo naj se s fašisti le buržuji, socijalisti se ne bodo! Posledice zveze med SSJ in SDS se torej kažejo tudi že v tem, da so socijalisti posta™ navdušeni za fašistovske metode in s tem«; povrh še za italijanski fašizem. »Wir ma-1 chen nicht mit!« pravijo, ml smo pa skromnega mnenja, »socialistovi okrog »Volks-stimme« ne bo prav nihče vprašal, če pride kdaj do tega, »ob sie mitinachen vvollen oder nicht«.
m— Strah pred potopom. Da je glorije SDS v Sloveniji za vselej konec, so končno pričeli uv.idevati tudi mnogi inteligenti v državni službi, ki so bili doslej najbolj fanatični pri- j vrženci te stranke. Nekateri se odmikajo v zatišje, drugi pa so že prijavili svoj vstop v. drugo stranko. Pričetek iztreznjenja torej prihaja, naj bi bilo to iztreznenje pa tudi res iskreno in ne samo navidezno.
m— Agrarni škandal v Prekmurju. Mariborski »Večernik« je posvetil te dni kar zaporedoma dva članka razmeram pri izvajanju agrarne reforme v Prekmurju. V članku se na demagoški način zaleta v Narodno radikalno in v Slovensko ljudsko stranko. Oba članka Sta očividno preraču-njena kot agitacija za SDS pri predstoječiti občinskih volitvah v Prekmurju in izvirala izpod peresa znanega gospoda v Dolnji Lendavi, ki se je proslavil z gonjo proti NRSJ in SLS tudi že pri volitvah v narodno sknp-J ščino, čeprav je kot državni uradnik bil vSjg to najmanj poklican. K njegovim izvajanjem moramo pripomniti, da se agrarna reforma v Prekmurju — kakor tudi drugod — ne izvaja ravno najbolj idealno, jedro vsega zla pa tiči vtem. da je bila agrarna ze'n,Jn 'izročena bankam in da so postali agrarni interesenti s svojo dodeljeno zemljo objekt bančnih spekulacij. To pa nista zagrešili niti NRS niti SLS, ampak ravno SDS in HSS, katerih branitelj in pristaš je tudi pi--sec teh člankov. Ako bo »Večernik« uganjal še dalje demagogijo z vprašanjem agrarne reforme v Prekmurju, mu bomo postregli s fakti, ki ne bodo boš prijetni za SDS in HSS.
m— Narodno gledališče in nemška gostovanja. S strani gledališkega vodstva smo doznali, da o gostovanju graške operete ni govora; gledališče bi pristalo saillO na gostovanje drame. Sicer pa soglaša ves slovenski Maribor v tem, da naj se z gostovanji nemških družb v našem gledališču samo tedaj, če bodo upoštevali naši Nemci tudi naše slovenske, posebno operne in operetne predstave in jih posečaJi, česar doslej niso storili, temveč so gledališče ostentativno bojkotirali. Usoda nadaljnjih nemških gostovanj je torej odvisna od zadržanja naših Nemcev napram slovenskemu Narodnemu gledališču.
m— Koncert zagrebškega »Kola«. Zagrebško pevsko društvo »Kolo- pride s svojim oratorijem »Sv. Ciril in Metod« tudi v Maribor. Koncert se bo vršil v soboto 5. novembra v Unionovi dvorani.
m— Velik uspeh mariborske operete v Zagrebu. V torek je gostovala v gledališču v Tuškaneu v Zagrebu naša opereta z »Bajadero«. Gostovanje je doseglo izredno velik uspeh. Vsi zagrebški kritiki se izražajo zelo pohvalno o naših igralcih in tudi o celotni predstavi, {»sobno jih je pa navdušil naš dirigeni g. ravnatelj Mitrovič.
m— Avtomobilske nezgode postajajo z naraščanjem avtomobilskega prometa vedno pogostejše; tekom tega tedna so se zgodile v Mariboru -in okolici kar štiri, ki pa vendar niso zahtevale človeških žrtev. Ostalo je le pri lažjih poškodbah.
POČASTITE SPOMIN DRAGIH PO K0JNIH IN NAŠIH ZASLUŽNIH MOŽ Z NAGROBNIMI LISTKI JU-GOSLAVANSKK MATICE.
Celje.
c- Trio Sancin-Marsič-rMat/ j« igral v soboto 22. t. m. prvič pred xaSfi ebško publiko v prostorih »Hrvat«*« «ienet jkk! okriljem »Glasbenega	Intelektualk*,-
Isti trio nastopi v tej seziji v Maribor'' P«*1
;kril em LTud%ir1Wrze; 1- ,udi v drl,f; i
mesta ie že vabljen.
c- svetovuoznani kvartet Zika, ki se je baš vrnil iz sijajne turneje po Južni Ameriki, nastopi 10. novembra t. 1. v CeJju.
c__ V nedeljo, dne 3(1. t. ni. popoldne se vrši v Mestnem gledališču zadnjikrat prelistava »Mogočnega prstana«. Kdor ga še ni videl, naj se ne brani te prilike.
c— Usmiljenja vreden je {dot pri Maksimilijanovi cerkvi, katerega je zob časa že tako decimiral, da bi lahko lastnik tega plota še te ostanke izruval.
c— Policijski drobiž. Dne 25. okt. t. 1. zvečer sta se Albert Železnik iz Gaberja in Ferdinand Dečman v gostilni v Matija Gubčevi ulici sprla in tudi dejansko spopadla radi kvalitete Bakhove kapljice, pri čemur je dobil Železnik lahke telesne poškodbe.
—	Kraja koles je postala že epidemična; vsak dan so prijavljene nove tatvine, vendar se policiji ni posrečilo priti zlikovcem n,a sled.
Ameriki je sledil London in angleške univerze, tudi v Nemčjii že priključujejo univerzam seminarje za psihologijo reklame in tečaje za reklamno tehniko, pred nekaj dnevi pa je otvoril poseben tečaj na dunajski univerzi bivši minister dr. Mataja.
Ne glede na to, kako važno vlogo da igra trgovec z moderno usmerjeno miselnostjo in izbrušenim okusom v svoji ožji ali širši okolici, neglede na to, da mu je .poverjena zlasti še na deželi vzvišena naloga pijonirja l ulture in civilizacije in neglede na to, da je zboljšanje našega izložbenega okna _v eminentno tujsko prometnem interesu splošnega blagostanja — je lepo aranžirano izložbeno okno najsijajnejše izpričevalo trgovčeve podjetnosti, solidnosti in naprednega duha.
Marsikdo bo dejal: Vse te reforme si more dovoliti le bogat trgovec, ki razpolaga s težkim kapitalom. Pa ravno to ni res. Že splošna estetska načela so proti slehernemu bogastvu, kupičenju in prenatrpanosti blaga v izložbenem oknu in zahtevajo predvsem pri-prostost, enostavnost in zlasti iznajdljivost.
Štev. 246.
v ČAST SPOMINU VOJNIH ŽRTEV.
Someščani! Zadnjikrat Vas letos vabimo, ia okrasile s cvetjem in prižgete lučke na prostranih poljanah, kjer počivajo vojne *rtve, kajti prihodnje leto bodo te poljane Prekopane, ostanki naših padlih tovarišev Koncentrirani in prenešeni v skupno grob-Jioo s kapelico in tako lep prostor pridobljen za pokop domačinov. Vse naše priznajo in zahvala naj velja vladnemu komisar-flf na magistratu A. Mencingerju, ki je odre-od, da so mestni vrtnarji in delavci pod spretnim vodstvom nadzornika Hajnica ven-j&r enkrat temeljito očistili in uredili že [tak skrajno zanemarjeno počivališče vojnih . ev. Hvala preiskrena za to kulturno dejanje.
Vojni tovariši po Sloveniji! Vi pa skrbite, da bodo vsi naši spomeniki, ki smo jih uosiej postavil; spretno okinčani, v morju dan? v kteščeči, z molitvami naših src ob-• ^Prosite šolsko deco, dekleta na po-ia fo *eD0 Helo usmiljenja in človeljub-
ioov voini Srob ne sme biti P°zab,ien>
5 naj govore cvetke naših livad voj-aun žrtvam.
Tujci prej, ste bratje nam postali, ko so v našo prst vas zakopali. ivk6v,?i naj vsi brez razlike radevolje za-POJO žalostiuke preminulim.
V Ljubljani se bo vršila žalna proslava dne 1. novembra takole:
Pričetek ob 15. uri 45 minut pri Sv. Križu v gaju Judenburških žrtev.
1. Vojaška godba zaigra eno žalostinko.
‘2. Klic iz vojnih grobov, deklamira učenec Lojze Segedin.
3. Pevci zapojo: Spomladi vse se veseii (Pavčič).
4. Kratek nagovor: Kurat Fr. Bonač.
5. Bivši vojni kurati intonirajo: Libera.
6. Pevci zapojo: Oj Doberdob, Prelovec.
7. Godba zaigra drugo žalostinko.
8. Vojni pozdrav (pošastna palba) iz pušk mrtvim vojnim tovarišem, nato razhod.
Le pojdimo družno na grobe Ob glasu zvonov jokajočih Obujat si v duše podobe Prijateljev v zemlji venočih. _
Glavni odbor Z. S. V., Ljubljana.
»Merkurjev« tečaj za izložbene
ARANŽERJE.
27. t. m. se je pričel v mali dvorani hotela t : loN za izložbene aranžerje ki ga je i ?ell*o požrtvovalnostjo in. obilnim trudom ptiredilo Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljana. Serijo predavanj je otvoril na prošnjo luživa »Merkur« naš znani akademični sli-kar g, Ivan Vavpotič, ki bo imel v vsem tri Predavanja.
Predavanje je ob malone polni dvorani PNoril podpredsednik društva »Merkur« g.
^a»čič, ki je v kratkih besedah podal zgodovino in razvoj trgovstva in njegovo veliko y- širieniu kulture in civilizacije v pre-.. J, H- Povdarjal je dalje ogromno važnost phlamo za napredek trgovine in gospodarstva ,kar so spoznale vse kulturne države in v ta namen ustanovile na svojih vseučiliščih že tudi stolice, ki se bavijo specialno s psihologijo reklame. Nato je podal besedo akad. slikarju g. Ivanu Vavpotiču, ki je izvajal med drugim sledeče:
»Rad sem se odzval ljubeznivemu vabilu Trgovskega društva »Merkur«, da s par pre-davnji dvorim v okvirju omenjenega dru-s^Va tečaj za izložbene aranžerje. Upam, da Ue bo ostalo le pri mojih več ali manj le eoretičnih izvajnjih, marveč da jim bodo sle--h« tudi praktični tečaji s poskusnimi vajami gradnji izložbenih aranžerjev razsvetljavi drapiranju, barvni kombinaciji, skratka v smn, kar zahteva modema izložba. Fe vaje pa naj bi vodili po možnosti danes pri nas i J(rav dobro vpeljani ipoklicni aranžerji, v pa.primanjkuje, bi se dalo pokli-z Dunaja Vh 4 i^a|* slwe*«*a specialista
Naš trgovec mora dokazati tujemu svetu, ki obiskuje nnse kiaje in prodvsem naše me-ato, da je zrel za svojo nalogo. Veliko se je storilo zadnja (2—3)leta za lepše lice naših rtložbenih oken. Ta napredek meji naravnost na čudež v primeri z malenkostnimi in malomeščanskimi razmerami predvojnih let.
Splošno lice Ljubljane dobiva čimdalje bolj volikomestne poteze, dosledno in vzporedno
sini™ I;a napreduje tudi vnanja in notranja ' razločka vere in narodnosti gorje pribeglih
ika naših trgovskih bulvarjev. Ljubljanske I Ar 	'	J—
■ govine so povečini lahko vzor vsem ostalim govrnam, ki še niso sledile zahtevam mo-časa, zlasti podeželskim trgovinam, sli*®. .r*b sem mnenja, da naj bi pošiljala Šolskim izletom svoje po-v svrho ogiedien,ce na tK)Učen izlet v mesto nih izložbenih oke??uo iu estetsko aranžira-Potovanja v tujino, ra,„ ni, dotok modernih revi?0 razstave, velesej-šolanih aranžerjev iz	modenl°	iz'
v	mor!	mnrdfl	tia
ni kos. V sporazumu z vlado je Društvo narodov ustanovilo v Grčiji »Begunski urad«, avtonomno institucijo z vsemi juridičnimi pravicami. Namen tega urada je, preskrbeti beguncem življensko možnost. Ta urad ,po-
PROSVETA.
Gospa Zinka Vilfan-Kunc iz Zagreba gostuje danes v soboto v ljubljanski operi in sicer poje veliko partijo Leonoro v Verdijevem »Trubadurju«. Ga. Vilfanova ima iz-
šdja o svojem delovanju vsako tromesečje j redno obsežen in polno doneč dramski so
poročilo grški vladi in Društvu narodov.	.................
Za poljedelce je bilo še kolikortoliko lahko j preskrbeti življensko možnost, izredno tež- j ko pa je bilo to za begunce iz mest, pred- :
vsem za inteligenco. Nekaj jih je sprejela j	_______
vlada v državno službo, nekaj banke, nekaj j v vsakem oziru odličnim in umetniškim pet-zasebna podjetja. Ker je bilo zanje premalo ; jem osvojiia tako publiko kakor tudi kriti-stanovanj in jih je bilo najprej treba spraviti it0 Danes se predstavi ljubljanskemu ob-pod streho, so sezidali cele nove mestne de- j činstvu v eni največjih in najvažneših žen-le v okolici Aten, v Edessi in drugod. Begun- < skih vlog Verdijevih del. Ostala zasedba je ki urad Zveze narodov je dal vsega skupaj s kakor običajna: ga. Thierry, Ines — ga. Ri-
pran ter je ljubljanskemu občinstvu znana iz za dveh svojih koncertnih nastopov v Filharmonični odnosno Unionski dvorani. Letošnjo spomlad je sodelovala na koncertu ljubljanske Glasbene Matice in si s svojim
zgraditi 16.700 stanovanj. Slednjič je začela zidati tudi vlada, tako da je danes zgrajenih : nad 22.000 stanovanj.
Vlada je dala Begunskemu uradu na raz- ; polago pol milijona hektarov zemlje, da jih j ■razdeli med begunce.Urad ostane posestnik i le zemlje toliko časa, dokler ni begunec iz j svojih dohodkov odplačal kupne cene, ki se j
mi, dotok modernih revij
v mali meri tudi dvoje^ka???.’,	ne
'očajev A. Sp. kluba »Primorje« oh ^•no-bele redute, vse to je mogočno vnbv»m na odločitev naših podjetnih trgovcev za ™ modernizacijo svojih trgovin, ki Se naj Pše odraža v njihovih eksterijerjih, v glav. 51 v izložbenem oknu. deklama igra danes v udejstvovanju tr-3 tako eminentno vlogo, da ji mora pod-ko 1 vse pomisleke, ki mu jih vzbujata ta-n»ft?re.'r.e2na kalkulacija kakor tudi bojazen ^ rizikom. Poglejmo samo Ameriko, ki je i »dar klasična dežela reklame, kjer tisoči za ( i I ateljejev, tiskarn itd. delujejo samo ha i sredstva reklame in kjer ostoja lehn-ie raznih tečajev in seminarjev za “luko m znanost reklamo iw
Izložbo je treba v čim najbolj pr.iprostem slo- j vknjiži na račun povračila begunskega po-gu prilagoditi miljeju, v katerem se'lokal na- ■ sojila. Zemlja, ki jo je dobil Urad od vla-haja. V izložbenem oknu je potrebna pogo- j de, obstoji deloma iz državnih domen, de-sta izmenjava blaga in ne le sezijska, ker j loma ,pa iz zemljišč, ki so jih zapustili iz-to predvsem vleče. In še eno važno pravilo j menjani Turki in Bolgari, in iz razlaščenih naj omenim: Raje več blaga iz izložbe v tr- j zasebnih veleposestev.
govino, kakor pa obratno. Čimbolj enostavna i Naseljevanje beguncev se seveda ni vršilo in okusna je izbožba, tembolj privlačna je , brez težav in zmed. Med domačini, kakor za občinstvo.	j	.udi med priseljenci so se nahajali ljudje,
In pa še nekaj atede zunanjosti trgovin, i ki so smatrali ravno te razmere za prave, zlasti glede napisnih desk in izveskov Sem- i da ribarijo v kalnem. Nastali so tudi spon pat ja naleti človek na skrajno neokusne na- j najrazličnejših vrst med priseljenci in doma-ravnost nemogoče napise Črke naj bodo po j čini, ki so deloma posestniki, deloma kolo-svoji izvedbi v skladu z zunanjostjo in ob- i ni. Agrarna reforma je tu v marsikaterem segom (simetrija!), Biasti ^ tudiJs stl.oko ! oziru morala poseči vmes. Naenkrat se je trgovine.	i	pokazalo, da je za toliko brebivalcev premalo
O harmoniji barv, o razsvetljavah v deli- j zemlje. Razkosali so veleposestva in začeli tvi .prostora, o modernem dekorju itd. se bom i razkosavati tudi srednja posestva, toda zem-specijalno pečal v svojih naslednjih preda- s lje je le še premalo: mnogo poljedelcev-be-vanjih.«	!	guncev je še nima. Radi tega se bodo sedaj
* podvzela velika dela za osuševanje mnogoštevilnih in obsežnih močvirij, ne samo, da se pridobi nova zemlja, temveč tudi, da se odpravi malarija, ki stalno razsaja po grških nižavah. Vprašanje osuševanja je velikanske važnosti za Grčijo, kajti ne samo, da primanjkuje zemlje, temveč tudi .prebivalstvo silno naglo narašča.
SPREMEMBA VOZNEGA REDA S
1. SEPTEMBROM 1927.
Dne 1. novembra t, 1. siopi na progi Ljubljana gl. kol.—Karlovac, Grosuplje—Kočevje, Trebnje—St. Janž na Dol. in Novo mesto—iStraža—Toplice novi v.ozni red v veljavo. 'Po novem voznem redu bode vozil med Ljubljano gl. kol. in Novim mestom en par potniških vlakov več, na ostalih progah pa ostane število potniških vlakov nespremenjeno.
Prvi vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7.33 in prihaja v Karlovac ob 12.30. Ta vlak ima zvezo na Kočevje, Št. Janž na Dol. in Stražo - Toplice. Drugi vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 10.50 ter vozi samo do Novega mesta — s prihodom ob 13.24. Ta vlak nima zveze za Kočevje in Št. Janž na Dol. Tretji vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 13.18 z zvezo Kočevje, Št. Janž na Dol. in Stražo - Toplice in prihaja v Karlovac ob 18.55. Četrti vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 18.40 z zvezo Kočevje, Št. Janž na Dol. in Stražo-Toplice ter vozi samo do Novega mesta, prihod ob 21.20. Iz Novega mesta nadaljuje vožnjo naslednji dan ob 5.01 in prihaja v Karlovac ob 7.40.
V nasprotni smeri odhaja prvi vlak iz Novega mesta ob 4.38 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 7 .15 brez zveze iz Straže-Top-lice, Št. Janža na Dol. in Kočevje. Drugi vlak odhaja iz Karlovca ob 3.50 in prihaja v Ljubljano ob 9.08 z zvezo iz Straže-Topli-ce, št. Janž na Dol. in Kočevja. Tretji vlak odhaja iz Karlovca ob 9.11 in prihaja v Ljubljano ob 9.08 z zvezo iz Straže-Toplice, št. Janž na Dol. in Kočevja. Tretji vlak odhaja iz Karlovca ob 9.11 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 14.30 z zvezo iz Straže-Toplice, Št. Janža na Dol. in Kočevja. Četrti vlak odhaja iz Karlovca ob 15. in prihaja v Ljubljano gl. kol ob 20.20 z zvezo iz Straže-Toplice, Št. Janž na Dol. in Kočevja.
Iz Kamnika v Ljubljano vozi od 1. novembra dalje še en vlak z odhodom iz Kamnika ob 6.23 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 7.37. Ravno tako iz Rakeka z odhodom ob 13.35 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 14.55. Zato pa izostane brzi vlak z odhodom iz Rakeka ob 4.45 in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 5.49.
Natančnejši vozni redi so razvidni na postajah.
bičeva , Manrico — g. Gospcdinov, grof -Luna— g. Holodkov, For ra n do —, g. Rumpelj, Ruis — g. Mohorič, sel — g. Simončič in poglavar ciganov — g. Perko, Opero dirigira kapelnik g. Neflat, rešijo vodi gosp. Šubelj.
Gospodarstvo.
BORZE:
Devize in valute.
Ljubljana, 28. okt. Berlin 13.55—13.58 (13.57), Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 8—8.03 (8.015), London 276.3—277.1 (276.7), Paniz 223—0, Praga 168.02—168.82 (168.42), Newyork 56.64—56.84 (56.74), Trst 309.375 —311.375 (310.375, 310.25, 310.50); ameriški dolarji 56.25—0.
Zagreb, 28. okt. Amsterdam 22.85—22.91, Dunaj 8—8.03, Berlin 13.555—13.585, Budimpešta 9.935—9.965, Milan 309.12—311.12, London 276.3 — 277.1, Newyork 56.638— 56.838, Praga 168—168.8, Curih 1094—1097, ameriški dolar 56.2—56.4.
Curih, 28. okt. Beograd 9.13, Berlin 123.825, London 25.255, Newyork 518.50, Pariz 20.3525, Milan 28.32, Praga 15.36, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3,19, Varšava 58.10, Dunaj 73.225.
Efekti.
Ljubljana, 28. okt. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 135—135 (135), Praštediona 910—0, Kreditni zavod 160—0, Vevče 133 —0, Strojne 70—70 (70), Ruše 280-290 (290), Kranjska industr. 380—0, Stavbna 56—0, šešir 104—0.
Šport.
MANOILESCU,
kakor kurir in bivši drž. podtajnik, ki ga je dal Bratianu aretirati.
■•■■■i'— i — —— —i——; m nmjmamssmam
NASTANITEV BEGUNCEV V GRČIJI.
(Dalje.)
Grška vlada je skušala takoj od začetka pomagati, kolikor je le mogla. Tudi inozemska humanitarna društva so hitro in uspešno priskočila na pomoč, predvsem ameriški Rdeči križ, ki je šest mesecev hranil pol milijona pribežnikov in jim razdelil velike količine oblek in zdravil, potem ameriško udru-zenje »Near East Relief«, ki je skrbelo pred-Z“ sirote’ in anf?leški društvi »Save the Children Fund« in »Ali British Appel«. Naravno, da so se domačini in domača dobrodelna društva potrudila, kolikor je bilo mogoče, da olajšajo bratovsko gorje, a tudi brez
mencev in drugih
Tako je nesrečna usoda na mah uničila helenizem v Turčiji. Štiristo let so životarili maloazijski Grki pod turškim jarmom. Šele v 19. stoletju so se začeli narodno prebujati, organizirati, gospodarsko in finančno osvo-bojevati. Malo je manjkalo, da pri polomu leta 1922 niso sploh popolnoma poginili. Patriotizem in prožnost grškega plemena, kakor tudi pomoč Društva narodov jih je rešila. Prekmorski helenizem se je zrušil, toda izvršilo se je ujedinjenje vseh Grkov v svobodni domovini! Danes je Helenska republika enotna, kar se tiče narodnosti, plemen ih vere. Narodnih manjšin ni niti 300.000 na prebivalstvo šest in pol milijona.
Po katastrofi v Mali Aziji je Društvo narodov, ki je spoznalo, kako nevarne posledice bi lahko imelo begunsko vprašanje ne samo za Grčijo, temveč za ves Balkan, po-slalo na lice mesta zadevo proučevat d rja rndtjofa Nansena, visokega komisarja Dru-krajev nega Iazislc<)valca severnih polarnih
Na podlagi njegovega poročila je dobila Grčija mednarodno posojilo za namestitev beguncev in Društvo narodov je prevzelo ureditev vse zadeve na prošnjo helenske vlade, ki je čutila, da dežela sama veliki nalogi
V. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA V LJUBLJANI.
Med prvenstvenimi tekmami, ki se odigrajo v nedeljo, 30. t. m., je najvažnejše srečanje med Slovanom in Primorjem, ki bo odločalo o drugem mestu v prvenstveni tabeli. V zadnjem času je pokazal Slovan stabilno dobro formo (zadnjo nedeljo v Celovcu 9 : 3), kakoršni moštvo jedva zaostaja za Primorjem. V teh okoliščinah je računati v nedeljo na zelo napet in oster boj za točke. »Drukerjem«, ki jih tudi Slovan nima malo, se obeta na vsak način precej vroč dan.
Tekma Slovan : Primorje se vrši ob 14. na igrišču Ilirije pred hazensko tekmo Ilirija : Concordija (Zagreb), ki bo odločila o državnem prvenstvu hazene. Vstopnina je za obe prireditvi skupna. Razvrstitev ostalih tekem v nedeljo je sledeča: ob 10. dopodne igrata na igrišču Ilirije rezervi Ilirija in Jadrana, na igrišču Primorja rezervi Slovana in Primorja. Ob 14. in 15.35 se odigrata na igrišču Primorja dve tekmi II. razreda In sicer med Krakovem in Svobodo ter med Panonijo in Reko.
Finalne tekme v Mont Chery. Ob zaključku sezije v Mont Chery se je vršilo več finalnih dirk za automobile in motocikle. Po vzgledu Brooklandske proge so namestili na eni daljici v svrho zmanjšanja hitrosti vreče napolnjene s peskom, vsled česar so morali vozači izvajati razne zaviralne in umetelnostne manevre. Doseženi uspehi so zelo dobri; omenimo sledeče uspehe: motocikli 500 ccm: Francasquqet na Sun-beam 500 km v 25:45.4, poprečna hitrost na uro 118.72 km 1. — Coulon (Terrot, 26:47) 2. — Richard (Richard 26:50, najboljša runda, 2.5 km v tempo 131.67) 3. — motocikli 1000 ccm v treh tekih po 10 km; najboljšo rundo ima Temple v 51.4 (povprečna hitrost 178.475 km).
štafetne zvezne dirke, ki jo priredi »Ceškti slovo« dne 28. oktobra, se vdeleži 100 štafet s skupno 1000 tekači. V vsakem od 10 oddelkov, ki vodijo od praške periferije na 4000 metrov dolgi progi k grobu neznanega vojaka, bo tedaj startalo 10 štafet.
Štev. 5107/26.
Mestna občina celjska proda na licu mesta v gozdnem oddelku »Gabrovka« v Pečovniku cca. 300 sežnjev bukovih drv cepanic najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačilu. Ponudniki naj stavijo svoje ponudbe bodisi pismeno ali osebno do 5. novembra t. 1. pri mestnem magistratu. Eventuelna pojasnila daje mestni gozdar (soba št. 9).
Mestni magistrat celjski,
dne 25. oktobra 1927.
Zupan:
Goričan s.
*      ‘CTU-ante im._de,	ki	je	čutila, da dežela sama veliki nalogi _ Dr.	Goričan 8. r.
Hektografični aparati zvitki, masa, črnilo, trakovi,
telefon
2980
w	dobite	vedno	lo	najceneje pri	.	ieieiun	»»su.
BARAGA - LJUBL) AIVA, Selenburgova ulica štev. 6.
Telefon 2980.
lija Erenburg:	7(j
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz rušžine prevedel Š. L.)
Razven tega je to ura ptič. Nihče jih še ne moti. Seveda je težko vrabcu ali kosu prekričati avtomobil. Teh pa zdaj še ni in ptice svobodno pojejo. Videti je, da je ves Pariz poln ptic, pa tudi drevja je mnogo, ki tudi nemoteno, svobodno diha. Ob tej uri mesto še ne diši po bencinu in provanskem olju, ampak po morju. Lahek vetriček pripominja redkim pasantom, da je do morja skoraj le dobei' korak. Morje je pa čudovito — prostorno in polno rakov.
Prišla sta do glavnih tržišč, kjer se je že nabralo precej ljudstva. Pod vlažnimi oboki je ležalo vse, kar lahko pogoltne v enem dnevu vseh dvajset .policijskih okrožij Pariza. Vetriček ni lagal Parižanom: morje je res prostorno in polno rakov, ki so bili že tukaj in nevoljno migali s svojimi generalskimi brkami, moleč na vse strani svoje samostojne oči. Jiili so čudovito podobni nekemu znamenitemu maršalu. Poleg rakov so počivale ogromne ribe, jegulje, podobne pretkanim špekulantom, in cele gore nedolžnih ostrig. Obslrani pa so dremali prvovrstni polži, ljubljenci pokojnega gospoda
Ney--a. Ko jih je Jeanne zagledala, se je nehote čudno nakremžila.
V	drugi vrsti je bilo ovočje. Ni namreč samo morje blizu Pariza. Redkvice so pričale o nežnosti jutranje zarje, artičoke so se šopirile in napihovale, po stopnicah se je razgrinjala svetlozelena solata, polna rose in svežine globokega jutra.
•Branjevke so srebale juho in grele premrzle prste nad malimi čašicami. Andreju in Jeanne-i ni nihče ponujal ne rakov, ne artičok. Gotovo nista bila podobna solidnim nakupovalcem. Kakor hitro sta pa zašla med cvetlične redove, so vse 'trgovke za-vreščale: »vijolice, parmske vijolice, hija-cinte, mimoz«, teloh, vrtnice, po deset soois, dvajset sous, kupite, prosim!«
Videti je, da ni vseh dvajset policijskih okrožij Pariza zadovoljnih samo z raki iti ribami. Razven živil požirajo vsak dan tudi cele grmade cvetja. Cvetje je bilo stlačeno v velikih, kvadratnih zabojih. Bilo je polno različnega, pestrega, dehtečega cvetja. Prepletene, zamotane orhideje, te arabeske, ki si jih je gotovo izmislil kak dekadent, so bile J) a prodaj kosoma. Do večera so zmrzovale v izložbah cvetličnih trgovin ulice Royale, dokler jih niso razkupili revmatični linansisti, hoteč s tem dokazati svojim Iju-
bovnieam vso fineso in zvišenost finansij-skih src. Brkate branjevke s škripajočimi samokolnicami so rajše jemale ceneno blago: vrtnice ali pa dišeči grahek. Te cvetke so razvažale na periferije Pariza. Iz njih so spletale male šopke, ker tudi ubožci ljubijo cvetje, mogoče ga oni edini prav ljubijo. Kdo je koliko poljubov je vzcvetelo v krajnih okrožjih mogoče samo zato, ker je dišeči grahek res dišal? Še celo na prokleto ulico Tibonmairy so zahajale te ljube branjevke. Nediplomirani provizor je z edinim očesom poškilil na okromne vijolice in zavzdihnil. To ni samo sentimentalna domneva, ampak resnica, ki jo poznajo vsi prebivalci ulice Tibonmairy; še celo enooki provizor ima rad cvetje, kaj šele uglaševalec klavirja.
Presenečena sta se Andrej in Jeane sprehajala med cvetličnimi redovi, kakor po najlepšem pravljičnem vrtu. Po mučnem duhu rib, po težkem duhu govejega mesa, sta slastno srkala .gosti vonj hijacint in re-sede. Med vsemi vonji je bil eden bolj gren-kast in istočasno sladak. Ko ga je Andrej začutil, je zadrhtel in obstal. Tako je dišala soba na ulici Odesa. Ne, ni dišala soba tako, ampak po vlagi in plesnobi, bila je pa minuta, ko je on začutil ta vonj, poljubinjoč
Jeanne-ino zamolklo ramo. Začudon se je zdaj obrnil in videl da mu Jeanne ponuja cvetlice, ki jih je kupila pri branjevki, svoje najljubše cvetlice. To je bila suhR in topla mimoza.
V	njenih rumenkastih bobkih je še dremalo sredozemsko solnce. Čini dalj je duhal to vejico, tem bolj jasno je spet preživljal tisto minuto, ki jo je doživel v ode&ki ulici. Mogoče se je ta minuta vlekla celo uro, mogoče tudi dve tri ure. Bolj točno so to vedeli kazalci mont-parnasske ure. Andrej je vedel samo to, da je premalo poljubljal ozko, zamolklo ramo in da je bila torej ena sama, edina minuta. Ib An-dreju se je strašno, olrcčje neudržnodofei'^' umnosti strastno zahotelo poljubljati J6*”' ne-o. Takoj . . .
Stal sta poleg stare cerkvice Sanit-®1' enne. Stopila sta vanjo. Nista hotela mo®1’ še sama nista vedela, zakaj sta tja zašla, ks-kor nista vedela čemu brodita po ribjem lr' gu med brkatimi raki. V cerkvi je b>'° prazno, samo neka čestitljiva meščanka if klečala pred kamenitim kipom. Svete De' vice, radi česar si je postlala malo prepih gico.
(Dslje prihodnjih)
VELOUR in 'mrnmm
puš	jj|
damske plašče, velika x v izbira — nizke cene
Miklauc ,Pri Škofu‘ Ljubljana, Lingarjeva ul.
TV3RNICAKIH IMOlTBARVUUtOV/IIINElAlMSTEKJUn/
iv •	\\.x	OKUŽBA	Z.OZ.	L3U	BL3ANA	//,/	/
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEI1
Issšlai je
Blasnlkova
70 pr^fopno leto 1928,
ki ima 366 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že* od naših pradedov najbolj vpo-števan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
»VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA, BREG ŠTEV. 12.
PRODAJALNA '
DUNA3SKA C. 14 UU8L3ANA
POLEO TRGOVINA
:hneider*verovŠck
Na|b»i|la v mtarijalu in v konitruketjl mi
Josip Petelinca
šivalni stroji in kolesa
Gritzner, Adler, in PhSnix.
Najiepie opreme, pouk v vozenju brezpiafan. Nizke cene tudi na obrolna plačiEa.
I	obvodlblisuPreSer-
■»JUSHiSfeda aovega spomenika.
Naznanilo!
Poleg že 20 lelne gostilničarske obrti sem ustanovil v dolenjskem delu mesta tudi KA VARNO C v zato odrejenem lokalu, katerega otuorim u soboto, dne 29. oktobra t. L Potrudil se bom, p. t. goste postreči z najboljšimi gorkimi in hladnimi okrepčili,
ter si prizadeval, nuditi vse po najsolidnejših cenah.
Se priporočam
Fran Kavčič
Privoz št. 4, Prule.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana
nudi
naifineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbo. i"1 Telefon ttev. 2389.
TehnlCno In higljenlCno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji, a ■ ^ Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta Ki. la, 11. nadstr.
't
- - Širite - -»Narodni Dnevnik"!
pri trgovcih najboljše uvedenega iščejo za Ljubljansko oblast velike domače tovarne. Ponudbe nej vpošljejo samo prvovrstni reflektanti z večletno prakso in prima referencami na naslov ALOMA COMPANY, anonč. reklamna družba Ljubljana pod šifro „2710".
SUKNO-DOUBL KAMGARN
•a moške obleke, ueliku izbira — nizke cene
R. Miklauc ,Pri Škofu' Ljubljana, Lingarjeva
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. Tržaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod >Stanoyanje<
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plat* 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—.
Dve lepi,
veliki, mahalasti palmi, primerni za okrasil'jy grobuic, ceno na prodaj Naslov v upravi lista.
Drva - Čebin
VVoltova 1/II. - Telet. 2056
Koresponaeuuv*
trgovsko in privatno. v tujih jezikih (angleSk , frauooski, nemški, it« janski itd.) prevzamem na dom. - Cen j. naslove na upravo »Nar. Dnevnika« pod »Korespondenca*
Gospodična
veiča vseh pisarniških de& išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno-Cenjene ponudbe prosi n« upravo tista pod >Mar' ljivat.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov v	x	,	,	milnico	Hranilnic*	H;
Ameriki, denarju nedo*	Za	hranilne	vloge jamči poleg premoženja hrani
mlina ŠE MESTO CELJE «
t a vsem premoženjem in vso davčno močjo
kveaega — denarja, posveča posebno painjo.
Hranilnica daja posojila na semlJiSča, po najniiji obrestni meri. Vse proSnje rešuje brezplačno.
UdaJatelJ: Alekiaalar Žele*ntk*r. - Urejuj«: VUdiuir Svetek. - Z» tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej 8c»er. Vil v Ljubljani.