Štev. 352 Trst, v sredo 20. decembra 1911 IZHAJA VSAK DAN M rt ■•daljih la praznikih rt 5., rt paaadaljklk ah ijutraj. Maline 1UT. se prodajajo po 3 nvfi. (6 atol) v m norih KS'?*!: T,retS Ln Gorici. Kranju. Št. Petru, Portojni, Seiani, Nabrež.ni, Sv. Luciji, Tolmiau, Ajdor! Dornbargu itd. Zastarele lt«f. po 5 nvfi. (10 stot) ??^8,rS5pRA-?UNAJ? .MA*M,UMETRE v žirokosti 1 kdione.CENE; Trgovinski m obrtni oglasi po 8 at. mm. aautniee, lahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O at. mn. Za oglas? v tekstu lista do 5 vr>t 20 K vsaka M^jna vrsta K 2, Mali oglasi po 4 «tot. beseda, n»j-ms*i pa 40 st-nt Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .JJiinosti . — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Platljlvo In tofljivo v Tntu. Tečaj XXXVI spinost Glasilo pollti&nega društva „Edinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA „ V edincuti j* mot" aa celo lato 94 K, pol teta 12 K, 3 mesece 6 K ; na nt> roibe brn dopoalane naročnine, se uprava ne ozira ■araialM mm oadaljak* IKaaj« „BDI a OSTI' •«•■• : •» ••lo !•(• Kroa S it, p«l l*u Kron a ao Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko vana pisma aa aa aprejemaja la rakoplal aa vraflaja. Narofinino. oglase in reklamacijeja pošiljati na upravo lin.' UREDNIŠTVO: allot Glerp'i Galattl 20 (Narodni da«), lidajatel; in odgovorni uredoik ŠTEFAN HODIM A. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila T;skarna .Ed'no«f, vpisana aadruga z omejenim poroštvom v Trata. ulica Giorgio Galatti Atev. 20. Foltno-hranllnltnl ratun Itcv, 841-652. TELFfOfl It. 11-57 Slovenskim volilcem I. volilnega razreda onih treh mestnih okrajev (I., IV. in V.), za katere se danes vršijo nadomestne volitve za občinski svet, oziroma deželni zbor tržaški, priporoča podpisani odbor, naj oddajo prazne glasovnice! ODBOR polit. društva „Edinost0. Oradba se začne Še letos. Od Še ostale svote Ogrsko-hrvatski državni zbor 117 milijonov je določenih 30 milijonov za BUDIMPF^TA 1Q Pn«i in™*^ h* t gedls je priobčil •npm^f? v* zopet sestane šele ob zopet- 0 Indemnltetnl predlogi ter je predlagal nem sestanku zbornice, torej konec lebru- nuJnost> kl Je b„£ vsp*jeta prfde &RZ0JAUNE VESTI. Državni zbor. DUNAJ 19. Zbornica gre Jutri na počitnice. Delala je danes takorekoč s „polno paro", da se konča v plenumu prvo branje davčnih predlog in da se rešijo tudi predloge draginjskega odseka. Pričakovalo se je, da bo današnja seja trpela pozno v noč, toda govorniki so bili tako nenavadno kratki, da še ni bila 7. ura, ko je predsednik zaključil sejo. Jutri pridejo na vrsto še nekatere manjše »loge, potem pa bo praznoval parlament najbrž do konca meseca februvarja. Zbornica pa ne bo odgodena, ker bo predsednik že jutri predložil zbornici prvo točko dnevnega reda v pomladanskem zasedanju, namreč prvo branje brambnega zakona. Poročali smo 2e včeraj, da priključi vlada ostalim brambnim zakonom Še poseben zakon v zadevi ustanovitve posebnega podčastniškega zbora, za kar bo treba, kakor se zatrjuje z ene strani, 6 milijonov, kakor pa z druge, pa 12 milijonov kron pokritja. V počitnicah bodo zborovali nekateri parlamentarni odseki, da pripravijo gradiva za pomladansko zasedanje. Iz današnje seje naj poročamo, da le zbornica dokončala prvo bran|e davčnih predlog in jih izročila finančnemu odseku. Nato je rešila celo vrsto poročil draginjskega odseka, zlasti v zadevi stanovanjske oskrbe in zasilnih stavb ter povzdlge poljedelstva. Ministrski predsednik je vložil novelo k vodocestnemu in regulacijskemu zakonu. Po prečitanju interpelacij ^e je seja zaključila. Odsek za pomorsko plovitev in ribištvo. Post. Pitacco predlaga zahvalo posl. dr. Ryb4fu. DUNAJ 19. V odseku za pomorsko plovitev ln ribištvo je danes poročal posl. dr. Rybšf o vladnem zakonskem načrtu »zadevi podvrženja mornarjev zavarovanju proti nezgodam. — Odsek, je odobril vladni načrt z referentovimi dodatnimi predlogi vred. Referent posl. dr. R y b a f je tekom razprave opozoril na nekatere pomanklji-vosti vladnega načrta. Po vladnem načrtu se namreč določa, da morajo mornarji, katerim se pripeti nezgoda v tuzemstvu, pri-lavitl slučaj pri pomorskem kapitanatu, če se dogodi nezgoda v inozemstvu, pa av-sirijskoogrskemu konzulatu. — Referent pa I* opozoril vlado na to, da načrt ne vsebuje nikake določbe glede na ne-lgode, ki se dogajajo ob ogrsko-hrvatski obali. Vladni zastopnik je priznal to ;>o-nankljivost vladnega načrta ln je umaknil Zadevni paragraf, da ga vlada prenaredi. 7 Ob koncu seje se Je dogodil interesanten dogodek, da je tržaški italljanskoliberalni poslanec dr. Pitacco predlagal, da naj 0(«ek Izreče referentu posl. dr. Ry b A r u zahvalo in priznanje na njegovem na-in temeljitem poročilu, kar Je odsek "glasno sprejel. Interesanten je ta predlog P°sl. dr. Pitacca tembolj, ker so prav Itall-M ob oddaji poročil v tem odseku toliko jjovdarjall, da gredo ta poročila edino-le latinskim, ali pa istrskim italijanskim Poslancem. Proračunski odsek. DUNAJ 19. (Izv.) V proračunskem od-e*u se je danes nadaljevala razprava o ^'lanski pravni fakulteti. Govorila sta posl. 1 e 1 n w e n d e r, ki le napovedal predlog, 0 katerem naj bi se fakulteta ustanovila v primorskem mestu, in posl T u š a r, Je zahteval čeških šol na Dunaju in »ko univerzo v Brnu, nakar je odsek razpravljati o vodocestnih predlogah. d nnančni minister vit. Zaleskl Je izvajal, M I« vlada razpisala varja. Odsek za državne nameščence. DUNAJ 19. (Izv.) Odsek za državne nameščence je danes razpravljal o §§ 208 do 210 vladne predloge, kl zadevajo državne sluge. Odsek Je sklenil, da se v principu Izenačijo provizoričnl sluge z definitivno nameščenimi. Izrekel je načelo, da naj postanejo provizoričnl sluge po enoletnem zadovoljivem službovanju difinitivni. Sklenjena je bila resolucija, ki poživlja vlado, da naj opusti institucijo pomožnih slug in naj |ih nadomesti s provlzoričnimi, pri čemer pa ne smejo biti oškodovani sedanji pomožni sluge. Italijanska pravna fakulteta. DUNAJ 19. (Izv.) Danes popoludne se je v parlamentu mnogo govorilo o novem predlogu v zadevi italijanske pravne fakultete. Baje se posebno trudijo Poljaki, da bi se dosegel kompromis glede italijanske Pravne fakultete med Jugoslovani In Italijani, osebno se razpravlja sedaj v novem načrtu, da naj bi se v Trstu se nahajajoča nautična akademija izpremenila v visoko trgovsko šolo, kateri bi se priključila juridična fakulteta z italijanskimi in slovenskimi para-lelkami. Vodocestna predloga. DUNAJ 19. (Izv.) Vlada Je danes predložila parlamentu novo vodocestno predlogo, s katero se popolnjuje vodocestni zakon iz I. 1901. Nova predloga zahteva 193 milijonov kron. Že po starem zakonu iz leta 1901. je bilo namenjenih za vodocestne gradbe nad 400 milijonov in |e od teh še ostalo neporabljenih 117 milijonov. Nepo-rabl ena svota z novopredlagano vred znaša tore okrog 310 milijonov kron, kl se raz-dele takle r Ceska 116 milijonov, Moravska 45, Nlžeavstrilska 40, Šlezlja 10 ln Ga!ici|a 99 milijonov kron. V krogih zastopnikov južnih dežel se pojavlja vedno ostrejše stremljenje po zahtevi primernih kompenzacij za južne dežele, ko so tako velike svote določene edino le v gospodarsko korist severnih, ne da bi Imele južne tudi le količkaj dobička od tega. Draginjska doklada poštarjem. DUNAJ 19. Centralno vodstvo društva avstrijskih poštarjev se je oglasilo danes v parlamentu, da vpraša, v kaki meri bodo poštarji deležni draginjske doklade, ki jo vlada da ostalim državnim nameščencem dne 2. januarja 1912. — Dobili so odgovor, da dobe poštarji 50 kron draginjske doklade. Proti germanizaciji jia progi št. Peter- DUNAJ 19. (Izv.) Poslanca Mandič in S p i n č I č sta danes vložila interpelacijo na železniškega ministra v zadevi germanizacije na progi južne železnice Št. Peter-Reka. Interpelanta se pritožujeta, da se ta proga vedno bolj in bolj ponemčuje, da se namešča vedno več nemških uradnikov, da je občevanje tupatam že popolnoma nemško, zlasti so tiskovine večinoma samonemške. Nadalje se ptitožujeta proti nepristojnemu ponašanju postajnega načelnika v Matuljah in zahtevata, da naj železniško ministrstvo pritiska na ravnateljstvo južne železnice, da napravi konec tem razmeram. na dnevni red jutršnje seje. Nato je zbornica nadaljevala debato o ministerstvu za uk in bogočastje. Ban Tomašić na Dunaju. DUNAJ 19. (Izv). Ban Tomašić pride prihodnji teden na Dunaj, da se informira glede sklicanja hrvatskega sabora. — Zatrjuje se, da bo hrvatski sabor takoj po sestavi zopet odgoden na nedoločen čas. Županska volitev v Materiji. - Najmlajši župan v Avstriji. DUNAJ 19. (Izv.) Danes je bil izvoljen za župana materijske občine v Istri Božidar K a s t e I i c, sin bivšega župana Ka-stellca. Novi materijski župan je najmlajši župan v celi Avstriji, ker ne Šteje niti še 24 let. Nesreča na cestni železnici. TEPLICE (Češko) 19. (Izv.) Tu se |e na mestni cestni železnici zgodila velika nesreča. Skočil je iz tira voz cestne železnice, v katerem se Je nahajalo 14 oseb. Bilo je 7 oseb težko ranjenih, od osobja pa 1 sprevodnik. Štajerski deželni zbor. DUNAJ 19. (Izv.) Štajerski namestnik grof Ctary-Aldringen je danes v parlamentu zopet konferiral z voditelji štajerskih deželno-zborskih strank. — Poroča se, da te konference niso bile brezuspešne. Kakor se poroča, bo obsegal delavni program štajerskega deželnega zbora pred vsem deželni proračun, potem zasilne akcije, vodne in cestne gradbe in končno uzakonjene zvišanja učiteljskih plač, za kar je potrebna svota poldrugega milijonov K. Kakor se čuje, bo štajerski dež. zbor sklican dne 9. januarja. Da bo aeželni zbor delazmožen Je treba le še odpraviti nekaj narod nopolitlčnih vprašanj, za kar je baje razpoloženje precej ugodno. Dlnamitnl atentant. LONDON 19. (Izv.) iz New-Jorka poročajo, da so v Jeringtonu v državi Nevada v Severni Ameriki neznani atentatorji po noči z dinamitom razstrelili novo justično palačo. Umor 70-letne starke. MONAKOVO 19. (Izv.) Včera| zvečer je vdrl tu v stanovanje 70-letne zasebnice Abstreiterjeve neznan lopov, ki je umoril starko s sekiro in jo oropal. Zločinca še niso zasledili. Iz Perzije. TEHERAN 19. Bivši šah se nahaja sedaj v Oimiš Tepe. Njegov brat Salar es Dauleh se nahaja v Kermandšahu, njegov drugi brat Sua es Saltanah v Astrabadu. MedŠli je odklonil rešitev spora z Rusijo, ki jo je predlagalo ministerstvo. Rusi se pripravljajo, da prično prodirati v Perzl|o v četrtek. Prestolnica je apatična. Prodajalnice bodo zopet odprte. Berolin 19. „Staatsanzeiger" je priobčil kraljevo odredbo, s katero sta obe zbornici deželnega zbora sklicani na dan 15. januarija 1912. Černovice 19. Tukaj je izbruhnil generalni štrajk črkostavcev. Buenos-Ayres 19. Vlada je sklenila preklicati zdravstvene odredbe ukrenjene Zapostavljanje slovenščine pri najvlljem '^ttžffiffttl '"""t" sodišču Budimpešta 19. V tvornici za lesne nilNAi io Dna i ^ n , i izdelke bratov Meiater v Kerepeški ulici št. h a r 1, intJrnpL|(^nL ' je po noči gorelo. Vsa tvornica za izde- L? J ,Ž!S |U, tičrga mJmStra i ,ovanle ^rnir|ev je popolnoma pogorela. ^ t n kasa*Jsk0 H Lastnik tvornice sumi, da je bilo zažgano. venskem jeziku " V ^ °b9 ur» Slovenci so edini narod v Avstriji, kl, „J* , h , r m, pri najvišjem in kasacljskem sodišču ne', Berolin 9. Prestoonasednica Cecilija uživa iezikovne enakooravnosii. je ob 1. uri zjutraj povila princa. H e meje do Visle zgradbo kanala v dolgosti 12 od Km. uživa jezikovne enakopravnosti. Cesar obolel. DUNAJ 19. (Izv.) Cesar Je obolel vsled močnega prehlajenja. Počuti se precej slabo. Volitev na Hrvatskem. ZAOREB 19. (Izv.) Končni rezultat saborskih volitev je sledeč: koalicija 24, stranka prava 27, seljaška stranka 8, neodvisna osje-ška skupina 1, srbski radikale! 3, vladlnovcl 21 mandatov. Pri včerajšnjih volitvah so bili Izmed znanejših hrvatskih politikov Izvoljeni: Mile Starčevlć (pravaš) v Sv. Ivanu Zelini, Erazem Barčič (koal.) v Bakru, Grga Tu-Škan (koal.) v Sisku in Stjepan Radić v Ludbregu. Italijansko-turška vojna Konec italijansko - turške vojne ? PARIZ 19. (Izv.) S trdovratnostjo se vzdržujejo tu vesti, da je ugotovitev miru med Turčijo ln Italijo že prav blizu. Velesile so Izdelale predlog, ki naj bi omogočil mirovna pogajanja na sledečem temelju: Sultanu se prizna v Trlpolitaniji duhovno poglavarstvo kot kalifu, Italija pa plača Turčiji veliko denarno odškodnino. Politični krogi domnevajo, da bo mir med Italijo ln Turčijo sklenjen že tekom meseca januvarja 1912. Italijansko poročilo o položaju v Tripollsu. TRIPOLIS 19. (Oficijelno). V Tripollsu, Aln Zari, Tadplrl in Homsu nič novega. Potom brezžične brzojavke poročajo iz Ben-gazija, da je položaj tamkaj nespremenjen. — Viljem Marconi, ki je dne 16. t. m. dospel v Trlpolis, se je včeraj vkrcal na vojno ladijo „Pisa" in se povrne v Italijo. Tukaj je napravil različne dobrovspele eksperimente z malimi radlo-brzojavnlmi poljskimi postajami in je Izbral mesto za napravo normalne radlo-brzojavne postaje. — Kompetentne oblastnlje so pričele izvajati pripravljene načrte, da osnujejo pomorsko zdravstveno postajo. — Mnogo pušk, Man-serjevega In Martlnijevega modela ter drugih tipov in 8 milijonov Mauserjevih in Martinljevih patron, ki so jih Italijani zaplenili Turkom, je bilo odposlanih v Napolj. Italijani so rabili dum-dum patrone ? CARIGRAD 19. Nasproti italijanskemu dementl, češ, da niso italijanske čete rabile eksplozivnih snovi, izjavlja turško vo|no ministerstvo, da ima v posesti dum-dum patrone, ki nosijo znamko neke italijanske drž. tvornice. „Neue Freie Presse" — zaštitnica Italijanov! n. Časi se spreminjajo in žnjimi se jt spremenilo tudi razmerje med nekdaj vse-možno „Neue Freie Presse* in nemškimi strankami. Minoll so čas', ko je „Neue Freie Presse* igrala mogočno vlogo dikta-torice v političnem življenju avstrijskih Nemcev. Na tem listu opažamo fenomen, ki nas osuplja. List rase, se širi, se debeli; ohranil si je tudi svoje mogočne In ob enem tudi koristonosne zveze z — borzo In intimne odnoŠaje z borzijanci, kjer se brezčutno igrajo z neštetimi gospodarskimi ekzi-stencami in z usodo finančnega gospodarstva celih drŽav, s čemer vplivajo tudi na razvoj političnih dogodkov. Vse to si je ohranila „Neue Freie Presse" in ona sama slej ko prej Izborno vspeva pri tem. In vendar opažamo fenomen, da list sam vspeva, dočlm njega vpliv na politične dogodke in stranke —> pada že par let sem rapidno: list se debeli, politična smer pa, ki jo zastopa ta list, propada. Število njih, kl slede političnim naukom v „Neue Freie Presse", se krči vedno boli. Nemške stranke so si ustvarile svoja glasila in frondirajo danes proti rNeue Freie Presse". „Neue Freie Presse" nastopa sicer še vedno v pozi glavnega glasila avstrijskih Nemcev, v resnici pa je izgubila malone ves kontakt z oficijelno politiko nemških strank. Pred vsem |e prišel vmes židovski punkt. Prvi so se nemški radlkalci, vse-nemci, in kakor se že zovejo vse te nove nemške struje, začele otresati židovskega vpliva na nemško politiko. In resnica je, da vse krščansko-socijalno gibanje na Dunaju nI bilo nič druzega, nego posebna ln — kakor so pokazali vspehi tega glbanjo — srečno Izbrana forma boja proti židovskt mu terorizmu na političnem in gospodarskem polju. Najbolji dokaz za to |e sedanje popolno nacijonalUiranje in radikaliziranje nemških krščanskih socljalcev brez vsacega obzira na narodno čutstvo krščanskih socljalcev druzih narodnosti. — Jasno je torej, da vstvariteljev krščansko-socijalnega gibanja na Dunaju niso vodili tisti motivi, na katere kaže ime giba-njanja — ampak da so za protižldovsko borbo le Izbrali lormo, o kateri so srdili, da bo vabljiva za Široko maso. In niso se motili: napredovanje in naraščanje krščan-sko-socijalnega gibanja je b.lo fenomenalno, frapnntno. S tem pa Je bila Že Izdatno iz« podkopana politična moč smeri, kl jo zastopa „Neu^ Freie Presse" ln po velikem delu strta moč tega lista nad političnem življenjem Nemcev v Avstriji. In to je bil začetek konca, ker z gibanjem, ki se je tako zmagonosno uveljavilo med Nemci, so morale računati tudi druge nemške stranke. Tako je prišlo, da se Je politično življenje avstrijskih Nemcev bolj in bolj oddaljevalo od diktatorjev v uredništvu „Neue Freie Presse". In bolj In bolj se množe pojavi, ki kažejo, da tudi razni politiki, ki so do nedolgo temu prisegali na nemško-žldovsko-liberalni ortodoksizem v „Neue Freie Presse", začenjajo nasproti raznim važnim problemom avstrijske drŽave zavzemati stališče, ki se nimalo ne kiije z onim v njihovem ghvnem glasilu Takov pojav čitamo v dunajskem lokalnem listu „Dobllnger Nachrichten" — glasilu za XIX. dunajski okraj -• od minole sobote, doposlanem nam od neznane nam roke. Tu objavlja znani nemško-liberalni dunajski politik Lucian Brunner članek pod naslovom „Italijanska fakulteta*. Ta članek smo čitali zares z velikim zanimanjem in zadovoljstvom. Kajti nekaj novega, presenetljivega je, da nemško-liberalen politik, ki je bil pod sugestijo tako strupenega lista, kakor je „Neue Freie Presse", tako trezno In stvarno razpravlja o aspira-djah nenemških narodov. Stališče, ki je za v zemlje Lucian Brunner napram narodnostnemu problemu sploh, se nikakor ne krije ne s strupenim sovražtvom, ki je „Neue Frele Presseu že od nekdaj kaže nasproti vsaki in tudi najskromneji zahtevi nenemških narodnosti (izvzemši, seveda, Italijane), in tudi ne slavofobsklm In itallja-nofllsklm stališčem, ki je zavzemlje ta list ob vseučiltškem vprašanje in kakor je je še posebno debelo podčutal v Članku, ki je našemu nPiccoluu tako dobro došel, kakor na smrt žejnemu kaplja hladne vode. t Dr. Josip Frank. Zagreb, 18. XII. Dr.a Franka ni več med živimi. Z njegovo osebo legne v grob mož, s katerega osebnostjo je tesno zvezana zgodovina hrvatskega naroda v zadnjih desetletjih; on je političnim bojem Hrvatske v zadnjih desetletjih zadal takorekoč pečat svoje osebnosti. Od todi prihaja, da je bil ta mož na eni strani najbolj ljubljen, na drugi najbolj obsovražen človek na Hrvatskem. Danes pač nI še možno izreči končne sodbe o tem politiku, a to se more reči, da je bilo njegovo politično delo — kraj vse njegove velike nadarjenosti — pogubno za hrvatski narod. On je stal na ekskluzivno hrvatskem stališču; zanikal Je srbsko ime na Hrvat-tskem, zanikal nagodbo z Ogrsko. Vsa njegova politika je imela na sebi nekaj tujega, ni računala z narodno dušo in zato je tudi ponesrečila : dosegel je ravno nasprotni efekt, nego ga je hotel doseči. Mesto da bi bil s svojo politiko združil vse odporne sile naroda, je iste še bolj razcepil, na drugi strani pa je zopet dosegel ravno nasprotno onemu, kar je hotel doseči: mesto da bi bil razširil prepad med Hrvati ii Srbi, je provzročil nehote, da so se isti zbližali in da danes večina hrvatskega naroda priznava potreba hrvatsko-srbrskega edhstva. Pokojnemu dr. Franku se je po-gostoma očitalo, da dela iz koristotovstva; vendar so ljudje, ki so ga dobro poznali, zatrjevali, da je bil popolnoma nesebičen, da ni gledal nikjer na lastne koristi, da so mu bile koristi stranke, za katero |e do-prinašal ogromnih žrtev — vse. Ali, bilo kakor bilo, četudi je bil pokojnik osebno poštenjak, njegova politika bi bila — ako bi bil uresničil svo|e namere — pogubne za hrvatski narod. Frank je zlstematlčno In s pravim fanatizmom izpodkopaval in rušil glavni pogoj za vspešno borbo proti Hrvatski sovražnim namenom Madjarov: spo-razumljenje med Hrvati in Srbi. ista je imela na sebi nekaj tujega ; in morda je na to vplivalo njegovo Židovsko pokoljenje. * f Dr. Josip Frank |e bil rojen dne 14. aprila leta 1844 v Osjeku. Kakor odvetniški koncipijent je bil skupaj z umrlim dr. Lue-gerjem v pisarni dunajskega odvetnika dr. Steinbacha. Leta 1872 je dobil dovoljenje za otvoritev odvetniške pisarne v Zagrebu. L«ta 1877 je začel izdajati „Agramer Presse" in kmalo na to .Kroatische Post", Oba Usta sta bila strogo opozlcljonalna, zato ju je vlada zatrla. Enako se je zgodilo z „Branikom". Leta 1884 je bil prvikrat izvoljen v sabor. V stranko prava je vstopil leta 1890 in Ante Starčevlć ga je pred svojo smrtjo določil za svojega naslednika. Pokojnik je bil na glasu ne le kakor talentiran politik, temveč tudi kakor izboren Iurist. Zato je pa tudi dosegel večih vspe-»ov v svoji odvetniški praksi, nego-li v politiki. Mož si kljubu temu ni pridobil bogatstva in to dela čast njegovemu spominu. N p. v m. I Mestni svet triaški. (Seja dne 19. dec.) Župan je otvoril sejo ob 7'30. Prešlo se Je na glasovanje o predlogih finančne komisije glede uvedbe novih davkov v smislu svoječasnega predloga svet. dr. Pue-cherja in sicer I. Preide se na dnevni red o predlogu glede uvedbe tbčlnskega davka na čiste osebne dohodke, ki se jih Ima odmeriti s progresivno pristojbino na podlagi realne ali figurativne najemščine stanovanj. Svet. dr. P u e c h e r predlaga, da se njegov tozadevni predlog vsprejme ter pov-da'ja t ozlrom na prigovore dr. Brochlja, da nI mogoče kot merilo dohodkov vzeti v poštev le najemščlno za stanovanje, da bi se moglo vzeti za preračunjevanje dohodkov poleg stanarine tudi še kako drugo podlago. Stavi tozadevni preminjevalni predlog. Potem ko so svet. B r o c h i, P i n -cherle in Arch, dokazovali neumestnost takega davka In dn bi vlada istemu ne pri- trdila, je mestni svet v poimenskem glasovanju z vsemi proti glasovom socijaiistov odklonil predlog dr. Puecherja In vsprejel predlog finančne komisije. II. Opusti se za sedaj vsako povišanje doklad na državne davke in posebno obrtnega davka v kolikor to ne bo potrebno za pokritje večih potrebščin proračuna za leto 1912 s pridržkom, da se jih naloži pozneje, ako bi se pokazala v to potreba za rešitev važnih problemov. Tudi ta predlog komisije je bil vsprejet z vsemi proti socijalističnim glasovom. Istotako je bil vsprejet predlog lil. Opusti se za sedaj vsako povišanje dokiad na rentni davek s pridržkom, da se to stori pozneje, ako bi to zahtevalo ravnotežje bilance. Pri predlogu IV: se vspre|me načelo, da se uvede takso za avtomobile ki bi imela značaj takse za luksus in konsumne takse (za vporabo tlaka) in se naroči eksekutivi, da izvrši čimprej potrebne študije in predloži konkretne predloge je svetovalec dr. P u e c h e r predlagal, da se uvede poseben davek na avtomobile za privatno uporabo (luksus) in privatne ekvipaže, dalje, da se naloži poseben davek osebam, ki imajo uslužbeno več ko eno osebo za privatno postrežbo (služkinja — sluga) in da se uvede posebno pristojbino za gledališke vstopnice izvzemši stojišč. Vsi predlogi dr. Puecherja so bili odklonjeni in vsprejet predlog finančne komisije. Pri predlogu V. se preide na dnevni red o predlogu glede reforme doklade na pristojbine od prenosa nepremičnin med živimi v smislu, da se poviša takso in ojači progresijo, ter se naroči eksekutivi, da poizve pri c. kr. finančni oblasti, če bi bilo možno uvesti občinsko doklado na obstoječi državni davek o prometu efektov (vrednostnih papirjev) je svet. dr. Puecher med hrupnimi protesti večine zahteval poimensko glasovanje. Župan dr. V a i e r i o je izjavil, da ne more odrediti poimenskega glasovanja, ker Je dr. P u e c h e r to zahteval le v svojem imenu. Kjubu protestov socialističnih zastopnikov je Župan hotel odrediti navadno glasovan|e, ko ustane svet. dr. W i 1 f a n ter zahteva v imenu okollčanskih zastopnikov poimensko glasovanje. Pri glasovanju je bil predlog finančne komisije vsprejet z vsemi proti socijalističnim glasovom. Predlog VI. Se sprejme načelo, da se izvrši reformo obstoječih pristojbin od dedščln tako, da se bo od istih dobilo 50% veči dohodek kakor dosedaj, je bil vsprejet z vsemi proti glasovom Slovencev. Predlog Vil. Naroči se eksekutivi, da izdela načrt glede uvedbe občinske doklade na pri-stojbinski namestek (ekvivalent) je bil istotako vsprejet z vsemi proti slovenskim glasovom. Istotako je bii predlog VIII. Naroči se eksekutivi, da študira vprašanje glede eventuvelne posebne takse lastnikom hiš v onih ulicah, kjer bodo grad-jene nove tramvajske črte, vsprejet z vsemi proti slovenskim glasovom. R ivnoJako sta bila vsprejeta predloga IX. Se naroči eksekutivi, da študira način uvedbe takse za porabo vode, plina in električne eneržije na podlagi finančne moči posameznih konsumentov in X. Se naroči eksekutivi, da študira vprašanje morebitne uvedbe posebnega občinskega davka na trgovska skladišča. Pri predlogu XI. Občina naj stori pri c. kr. vladi korake v svrho razširjenja sedanje užitninske črte, je svet. dr. Wilfan rekel, da bo glasoval proti, ker okolica, ki je seda] izven užitninske črte, ni v takem gospodarskem položaju, da bi mogla prenesti to novo breme. Govornik misli, da prej kakor se išče nove dohodke, naj bl se gledalo, da bi se pametno trošilo. Ko bl se mislilo na to, da bi se pametno trošilo, ne bi bilo treba prihajati s takšnimi predlogi. Svet. dr. P i n c h e r i e povdarja, da so na pr. Barkovlje in Opčine deležne vseh dobrot kakor mesto in je torej le pravično, da tudi prebivalci teh vasi plačujejo užltnlno kakor meščani. Svet. C e r n i u t z Je rekel, da bodo socijalisti glasovati za predlog, ker če morajo meščani in spodnji okoličani plačevati užitnino, naj jo plačujejo Še gornji okoličani. Svet. Martelanc je izjavil, da ne bl bil proti predlogu, ko bi bile vse Barkovlje deležne onih dobrot kakor so hiše spodaj ob morju. A Barkovljanl nimajo ne ceste, ne plina, ne vode, sptoh ničesar druzega ko zrak. Zato tudi ne more glasovati za predlog. Svet. dr. Puecher izjavlja, da bl bil tudi on za to, da se hiše, ki niso deležne občinskih koristi, izloči iz užitninske črte. Pri glasovanju je bil predlog vsprejet z vsemi proti slovenskim glasovom. Dalje se Je za pokritje prekoračenega kredita „Občinska last" dovolilo znesek 25.0C0 K, katere se vzame iz preostanka za leto 1910. V odbor zavoda za mala stanovanja je bil poleg dveh najemnikov hiš izvoljen svet. Cerniutz. — Vspre|et je bil predlog komisije za reformo občinskih uradov glede avtomatičnega napredovanja občinskih uradnikov. Prešlo *e je na to na razpravljanje o predlogu mestnega odbora glede regulacije ulice Arcata in podaljšanja ulice Giosue Carducci. Odbor predlaga: »Določi se za ulico Carducci, katero se podaljša do ulice det Sapone, Širino 20 metrov in od tukaj dalje do ul. Barriera vec-chia širino 13 metrov v smislu tozadevnega načrta." Svet. Braldotti Je zato, da se določi Širino najmanje 17 metrov, ker je ta širina potrebna za dva tramva|ska tira. Ravnatelj tehniškega urada B o c c a s i n i dokazuje, da zadošča Širina 13 metrov in da bi, ko bi bil vsprejet predlog svetovalca Braidotti-ja, troški znašali polovico več kakor je sedaj proračunjeno. Na predlog svet. Brochi-ja je bila zadeva vrnjena mestnemu odboru v svrho dalnjih študij in tozadevnih predlogov. Sklenjeno je bilo kupiti v svrho regulacije mesta hišo Št. 1 v ulici Solitario za znesek 59.400 K In hišo Št. 5 v isti ulici za znesek 70.000 K. Naročeno je bilo slednjič eksekutivi, da se pogaja za nakup ostalih štirih hiš, ki tvorijo blok med ulicami Arcata, Solitario in Sapone ter da stavi tozadevne predloge. Ker |e bila me|tem ura 10*25, je župan zaključil sejo. Prihodnja seja drevl. Domače vesti. Ante Jaklć — w svečeniški obleki. V .Hrvatski Rječl", Izhajajoči v Šibeniku, čitamo, da so videli tam Ante Jaklća, urednika bivše .Slov. misli11 In srditega nasprotnika rimo - katolicizma, v svečeniki obleki. Došel da je s parobrodom iz Zadra in nadaljeval potovanje v Spljet. V nekem drugem listu po smo čitali, da utegne Jaklć postati — škof v Baru. Ta vest zveni sicer absolutno neverjetno, ali z ozirom na znane stike g. Ante Jakića z dvorom na Cetinju — Bog vel Iz mornarlSnlh krogov nam pišejo: V mlnolem tednu se Je odigral na naši la-dlji „Fran Ferdinand" dogodek, ki je nemilo dirnol vse nas Slovane, kar nas Je na ladiji. Vršil se je pouk. Bilo nas je raznih narodnosti največ, seveda, Slovanov, kakor sploh na vsaki ladi|l naše vojne mornarice. Ker je bila večina Hrvatov, je bilo naravno, da se je dotični častnik posluževal hrvatskega |ezika. Vsi smo bili zadovoljni. Vsi — razun enega, ki se piše zaAntonio Marža, rodom od nekje iz tržaške okolice. Drznim glasom je začel prigovarjati: Mi non capiso la lingua croata. Kar spogledali smo se vsi na te besede. Častnik ga je vprašal v hr vatskem jeziku, koliko let da služi v mornarici. Odgovor: tre ani signorl Častnik na to: Poprej ste rekli, da ne razumete hrvatskega jezika, sedaj pa odgovarjate na hrvatsko vprašanje I Tableaux! Žalostno I Ta dogodek |e nas Slovence, kakor že rečeno, najneprijetneje dlrnll. Položaj nas Slovencev je na ladiji neugoden. Nekaj našincev je ponemčurjenih, nekaj po-italijančenlh; le malo nas je trdnih v narodni zavesti. In še bi se morali često boriti proti nezavednosti lastnih bratov. — Nekega dne n. pr. sem nekemu tovarišu -Slovencu posodil »Ilustrovani tednik". Vrnil mi ga |e še tistega dne. Ko sem pa naslednjega dne zopet vzel list v roke, sem našel na zadnji strani napisane besede: Eviva Trleste itallana I Abbasso Liubiana slava I Abbassi i slavi, eviva Italianl I Eviva! To sta napisala, kakor sem pozneje izvedel, ravno isti Marz in pa neki goriški Slovenec I Tako je slovensko odpadništvol Božičnica združenih otroških vrtcev bo danes ob 3. uri pop. v veliki dvorani Nar. doma. Opetovano smo že vabili na to prireditev. Danes pa vabimo še poleg starlšev in otrok slovensko inteligenco, da se udeleži teh prizorov ter tako tudi pomaga k pokritju prireditvenih stroškov. — Vstopnina za otroke 10 stot. in ne kakor je po pomoti objavljeno na vsporedu. Razpisana služba. V področju c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu se ima po-polniti mesto davčnega eksekutorja z letnim pavšalom 1020 K odnosno 1080 K. Društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju. Veliko pomanjkanje in vse več|a potreba trgovsko naobraženih ljudi dovedla je vse Jugoslovane, Študirajoče trgovske vede na raznih dunajskih visokih Šolah, do tega, da so se združili v čvrsto organizacijo, s pomočjo katere se bodo lažje In uspešneje brigali za gospodarsko emancipacijo vsega |u-goslovanstva. .Društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju" hoče izpolniti to svojo nalogo s tem, da bode: 1. podpiralo svoje člane materijelno in moralno, prlrejevalo javna predavanja o spe-cijelno jugoslov. gospodarskih vprašanjih izdavalo publikacije in stremilo za tem, da vsak Jugoslovan, ki začne, tudi dovrši svoje trgovske Študije; 2. gledalo na to, da se naša jugoslov. akad. mladina čim več zainteresuje za zanemarjeno polje narodnega gospodarstva, a posebno trgovine; 3. rado posredovalo pri nameščanju sposobnih absolventov trgovskih nau. kov in 4. bilo vsej javnosti, splošno, vedna «* razpolago. Jugoslovani morajo zastaviti vse sile, da odgoje inteligentnega trgovca, ki naj bi s prirojeno energijo in podvzetnostjo dove-del do cveta jugoslovansko trgovino. Rado Lajtmanović Milan Planinec tajnik. predsednik. Zimski Sport. Prejeli smo: Tukajšnje c. kr. državno žel. ravnateljstvo je naznanilo s posebnim odlokom športnim In planil, skim društvom, da dobe za svoje člane posebne izkaznice za vožnjo v Bohinj itd. in to pri deželni zvezi za promet tujcev v Trstu (ulica Borsa). Teh izkaznic pa, ki imajo veljavnost od 1 nov. do 30. aprila pa še dosedaj ne morejo dobiti društva pri deželni zvezi v Trstu, ker se jih kratkomalo odpravlja, da naj se zglasijo za nje po praznikih, ali novem letu. Ne vemo res, čemu se sklicuje v Bohinju enkete za zimo v pospeševanje tega športa itd. S takim zavlačevanjem In postopaijen se pač ne pospešuje zimskega športa. Prosimo si. c. kr. državno železniško ravnateljstvo, da ukrene potrebno, da dobe društva te izkaznice takoj, a ne morda Še le drugo leto. Drulba CMD. v Ljubljani sestavlja svojo bilanco za solnčno leto; zato se za-računijo vsi zneski, prejeti po 31. decembru, t. I. za mesec januarij 1912. in ne pridejo v poštev v bilanci leta 1911. Vse podružnice, oskrbnike nabiralnikov ter druge podpornike družbe prosimo torej, da odpošljejo družbi sv. Cirila in Metoda namenjene prispevke najpozneje do2i decembra t. 1. Božični prazniki in novo leto se bliža. Pri tej priliki se razpošilja na tisoče pisem, razglednic in drugih voščil, Slovenci t Slovenke t Ako je Vam na srcu Ciril Metodova družba, ne pozabite prilepiti na vse pošiljatve družbini narodni kolek. Razvoj slovenskega časopisja. V včerajšnji notici pod tem naslovom se je urinila tiskovna pomota, ki v nasprotju z resnico glede udeležbe pri predavanju. Stavek: .Sinoči smo videli v naši dvorani stotine ljudi," se mora glasiti: .Sinoči smo videli v naši dvorani stotino ljudi." Toliko resnici na ljubo. Božičnica otroškega vrtca v Rojaou se bo vršila dne 26. t. m. ob 4. uri popc-ludne v dvoravi .Konsumnega društva*. Vstop svoboden. Radodarnosti niso stavljene meje. Novoustanovljeno društvo: .Društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved aa Dunaju" je izvolilo na svojem konstituira-jočem občnem zboru dne 7. decembra 1911 sledeči odbor: predsednik Milan Planinec, stud. com., podpredsednik Vekoslav Smol-čić, stud. com. tajnik Rado Lajtmanović, stud. com., blagajnik G. Kombol, stud. com,, knjižničar Josip Slantlg, stud. com., gospodar Milenko Stakovlć, stud. com. V pregle-dovalni odbor sta bila izvoljena: Emil Ru-žička, stud. com. in Fran Turk, stud. com. Cercle Franco-lllyrien. Prvi tečaj se bo vršil sedaj redno v prostoru »Trg. izobr. društva" v ul. sv. Frančiška I. (desno) in sicer vsak četrtek ob 7. url zvečer. — Kon-verzacljski sestanek se vrši ta teden v petek ob 7. uri zvečer v restavraciji Palals hotel Excelsior. Tržaška podružnica Slov. plania-skega društva naznanja svojim članom, d« bodo imeli razun zimskošportnlh osebilb vlakov, ki bodo vozili ob določenih nedeljah In praznikih v Boh. Bistrico, Bled, Jesenice Še sledeče udobnosti: 1. Vsak član trž. podr. S. P. D. vdobi takoj pri podružnici posebno izkaznico za vporabo znižanih povratnih voznih listkov. V ta namen mora poslati svojo fotografijo z 10 vin. znamko na naslov: Miroslav Pret-ner Trst ul. Fontana št. 10. II. 2. S to posebno izkaznico (nedruštveno) se vkup! pri deželni zvezi za promet tujcev v Trstu ul. d. Borsa Štev. 2 pritličje vozni listek. Tjavožnjo s temi povr. voznimi llsM se sme nastopiti le ob nedeljah in praznikih, ali dan preje, a za povrat so veljavni 5 dnij-Voziti se sme z vsakim osebnim vlakom |n tudi brzovlakom ako se pri blagajni postaje (ne vlaku) vplača malo doplačilo. 3. Cene teh znižanih voznih listkov za tja in nazaj so sledeče in sicer v kronan: h Trsta v Podbrdo tja in nazaj 11-red K 10. III. razred K 6 40. Danes popoldne k božićnici v „Nar. dom"! V Trstu, dne 20. decembra 1911. ►EDINOST« št. 3S3. Stran Tli U Trsta v Boh. Bistrico tja in naiaj j|. raired K 10 80, lil. razred K 690. U Trsta na Bled tja in nazaj II. raired K 12 30, III razred K 7 80. h Trsta na Jesenice tja in nazaj II. raz. K 13 10. III. razred K 8 30. Iz Trsta v VVeizelsdoif tja in nazaj II. razred K 16 20, III. razred 10 30. Iz Trsta v Celovec tja in nazaj II. raz. K 16 90, III. razred K 10 80. Iz Trsta v Beljak tja In nazaj II. razred K 16 20, III. razred K 10 30. Iz Trsta v Trbiž tja in nazaj II. razred K 16 20, III. razred K 10 30. Iz Opčine v Podbrdo tja in nazaj II. razred K 8 50, III. razred K 5 40. Iz Opčine v Boh. Bistrico tja in nazaj H. razred K 9 20, III. razred K 590. Iz Opčine na Bled tja in nazaj II. raz. K 10-80, III. razred K 6 90. Iz Opčine na Jesenice tja in nazaj II. raired K 1160, III. razred K 7*40. U Opčine v Weicelsdorf tja in nazaj II. razred K 16 20, III. razred K 10 30. Iz Opčine v Celovec tja in nazaj II. razred K 15 40, III. razred K 9 80. Iz Opčine v Beljak tja in nazaj II. raz. K 14-60, III. razred K 9 30. Iz Opčine v Trbiž tja In nazaj II. raz. K 14 60, III. razred K 9 30. Te posebne izkaznice, ki jih izdaja podružnica so veljavne do 30 aprila 1912. Veliki CM. ples v Trstu. Tombolski odsek Ciril-Metcdovega plesa, ki se bo vr-šil 3. febr. p. I. se obrača tem potom do slavnega občinstva z uljudno prošnjo, da prispeva kar največ mogoče z darili za sre-folov, katere naj se blagovoli pošiljati gej Roži Dr. Oregorinovi, ul. O. Galatl 20. in gospej Zlnki Dr. Rybafevi ul. Valdirivo 11. Naše gledališče. V nedeljo, dne 17. t. m., smo Imeli v laSem gledališču dve predstavi. Popoldne so ponovili Sudermannovo .Čast" ob skoraj popolnoma prazni dvorani. Uml|ivo je, da igralec nima pošebnega veselja, da bi govoril praznim prostorom, in s tem bodi tudi ocenjena popoldanska predstava. Odkrito povedano pa se nam zdi tudi nekoliko preveč, da naj iste moči, ki so nastopale v taki igri, kakor je „Čast", po kratkem premoru ene ure zopet igrajo v premijeri lake, vso tvorno silo igralca izčrpajoče Igre, kakoršno nam jo je dalo naše gledališče v nedeljo zvečer. Le ne preveč, kajti od utrujenega človeka ni mogoče zahtevati popolnosti. V nedeljo zvečer smo imeli na našem odru drugo senzacijo letošnje sezone, Oorkega „NA DNU1'. Da rabimo nemški izraz, je bilo to prava pravcata „Kraftprobe" za naše gledališče v dvojnem pogledu, „Kraftprobe" za oder ii * Kraftprobe" za dvorano, in če hočemo biti popolnoma odkritosrčni, moramo reči, da se ta poskus ni obnesel popolnoma niti v prvem niti v drugem, gotovo pa se je obnesel veliko bolje v prvem, kakor pa v drugem. Naša gledališka publika In pa ume-vanje Gorkega, ste pač dve stvari, ki se ne daste združiti kar tako tjavendan niti ob najboljši interpretaciji z odra, In če je še tu kaj pomanjkljivosti, potem: zbogom uspeh. Gorki] je šel v nedelja mimo devetdeset odstotkov gledalcev, ne da bi bil vzbudil v njih kaj globljega ali pa celo sploh kaj. Skok od enodejanske burke „Na dno" f pač pri nas nekoliko preglobok, to se pravi, previsok, da bi mu mogle slediti naše, Mke vratolomne telovadbe nevajeno gledališko občinstvo, ki „uživa" le v egiptovskih loncih .ljubezni", če se po tolikih in tolikih ponesrečenih poskusih „vendarle vzameta", »H pa, Če pride na koncu, kakor pri zajčji gonji, vsaj na vsakega drugega ali tretjega lo'ca, to se pravi, gledalca, po en zajec, to se pravi, po en mrlič na odru. Morda se bo zdelo to malo preveč, toda dosti bolje pa le ni. Nedeljska večerna P'echtava je pokazala to popolnoma brezdomno, da taka duševna hrana, kakor je Gorkij, žal, Še ni prebavljiva ogromni večini našega občinstva, ki je tudi samo izrecno potrjevalo to z očitim priznavanjem, da ne ve, .za ka| gre"; čul se je celo izmed sedežev »fej", ki ga je seveda postaviti na poseben račun „nejevernika" Gorkega. Rekli smo že, da se tudi „Kraftprobe" "a odru ni obnesla popolnoma. Res Je to, a le v gotovem pogledu. Bilo je namreč ravno nasprotno od dosedaj navadnega: l posameznostih dobro, da, celo najboljše, " manjkalo je harmonije. Reči moramo, da bile skoraj vse uloge do zadnje Izvedene Tcs s posebno ljubeznijo, nekatere narav-mojstrsko; ker pa so naši Igralci po ^inl ne samo diletanti, temveč celo Šele Jjfctnikl, je večinoma tudi izvedba lastne J°ge absorbirala vse njihove sile, da jim je J1 oMalo dosti za skupnost, imeli smo torej „ 0 vsto lepih kreacij, drugo poleg druge, pa Imeli harmonične celote. Umljivo 1 popolnoma umljivo in tudi popolnoma opravičljivo ob naših močeh in lahko smo zadovoljni, da naš začetek kaže vsaj take razveseljive auspicije za prihodnjost. „Na dnu" nima „glavne uloge", okrog katere naj bi se koncentrirale ostale. Osebe, ki nastopajo, so vsaka sama zase „glavna", a vendar tvore vse skupaj — „bosjaka", človeka, ki je izgubil življenje tistega „človeka", kakoršnega si misli in kakršnega malikuje današnja družba. Kemik bi rekel, da tvori tega „bosjaka" toliko in toliko molekulov, Koštllovih, Wasil!s, Medvjedovlh, Nastji, Satinov itd., ki pa so sestavljeni vsak iz toliko in toliko atomov tistih posebnosti, ki so jih prignale v „bosjaštvo". Na našem odru pa smo imeli toliko „bosjakov", ne pa „bosjaka". O posameznih ulogah moramo reči, da so bili Satin (Rajner) v maski Gorkega, Igralec (Dragutinovlč), Vaška Pepel (LjubIČ), Krašnja (Zeleznikova) in Wasilisa (Draguti-novlčeva) izvzemši nerusko obleko, naravnost izborni. Prav tak je bil tudi Baron (Bratina) skoraj do zadnjega, dokler nI v prizoru z Nastjo nekoliko pretiraval. Proti koncu je bil pretth, kar ludi velja za Ano (Lepuševo), ki je podala bolnico prav naravno, toda čuti je ni bilo v dvorani. Nataša (Mekindova) dobra, le nekoliko prehladna, Nastja (Janova) dobra, toda preumerjena, j take ženske so vsaj navadno živejše, Klešč sicer dober, le v hipu „spoznanja" premalo temperamenta, Bubnov (Ulč) prav primeren zadirač, Kostilov (Požar) sicer na mestu, toda padanje iz kontrasta v kontrast,! iz odurnosti v svetohlinsko ponižnost, ne-posrednejŠe, Medvjedov (Boleslavski) lep tip stražnika, ki pa naj bl le kazal, da je „nad sodrgo", dasiravno ji Je popolnoma enak, Tatar (Lah) In Kosoglavec (Jaki) dobra. Luka (Šuman) je uloga, o kateri bi se dalo mnogo govoriti, ker se da tolmačiti zelo različno. Naše mnenje je, da je Luka značaj, ki se dobro zaveda svojega smotra, ki mu beseda ni le beseda, da je izgovorjena, in vsdk čin ne le, da je storjen. Torej poleg vse dobrote tudi resnost, trdnost, samozavest. Luka na našem odru je bila sama dobrota, In kot tak je bil res dober, če pa ulogo razumevamo tako, kakor smo rekli, pa mu je manjkalo ono, kar smo omenili. Režija zasluži vso pohvalo. Inscenacija, oprema izborna. Vsekakor je bil nedeljski večer za tiste, ki so umeli stvar, lep večer, in ko vsaj kolikor dozori naše igralstvo In gledališko občinstvo, smo prepričani, da bo tudi pri nas Gorki] obvladal duše in srca. r— * * * h pisarne „Dramatičnega društva":' Gledališki spored za prihodnje praznike je sledeč: V nedeljo ni predstave. Na Božični dan> popoldne Tolstega drama j „ŽIVI MRTVEC". Zvečer premijera operete ftPUNČKA". Na dan Sv. Štefana: popoldne! repriza operete „VALČKOV ČAR". Zvečer premijera Betnsteinove igre „VfHAR" („Bacoarai"). Tržaška mala kronika. Brutalno početje. Kan Bini, star 24 let, šofer iz Florence, stanujoč v ul. Fabbii 1, je včeraj popoldne iz ničevnega vrroka tako brutalno pretepel trinajstletnega fantka Josipa Bertoka, da Je bil ves krvav po vsim telesu in da se mu je zvinila čeljust. Zasačen tat. Včeraj je bil aretiran 62 letni Alojz Gasparo, ker so ga zasačili, ko je hotel ulomiti vratarjevo lopo v ul. Maio-lica 14. Slučaj kolere v Izoli. — Zdravstveni oddelek tukajšnjega namestništva poroča: Dne 19. t. m. je obolel v bolnišnici za kužne bolezni v Izoli 50-letni ribič Jernej Bologna, brat rlbtča Boštjana Bologna, umrlega tamkaj za kolero dne 16 t. m. Prvega so izolirali, ko je obolel brat, in dne 18 t. m. so našli, da je bakcllonosec. — Glasom nekega privatnega poročila izjav-; Ijajo na kompetentnem mestu, da je izključeno, da bl bilo okuženje v Izoli v zvezi s slučaji kolere, ki so se prepetlli v Trstu in Istri mlnolo poletje, ktr so vsa tozadevna ognjišča kolere Že davno uničena. Dobro sta začela. 12 letna Virgil Go-des in Gvido Frankovič, oba stanujoča v ul. Piccardi, sta sinoči ob 8.30 zlomila žab-nlco na vratih trgovine s papirjem Olge Koch v ul. Parlnl Št. 9. Zasačil Ju |e pa pri tem delu redar in ju odvedel na policijski inšpektorat. Potem ko so ju vzeli na zapisnik, so ju Izročili rodbini v domače kaznovanje. _ Koledar t« vreme. — Danes: Libe-rat p. — Jutri: Tomaž ap. Temperatura včeraj od 2. uri popoludne •f 10 ° Cd k. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Jasno, hladna, severno-vztočni vetrovi. Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov naSe zadruge. SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE Odlikovana krojačnlca Avgust Stu I ar TRST - Vit delle Poste štev. 2, |. nit . TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. - Delo solidno. :S t i PoMorica:: Klara Kukovec im. SVOJ AMBULATORIJ za ženske In otroSke bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordlnuje od 3—4 Vi ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdtla) Si, 1049. TELEFON 19-8(5. ■■■■■■■■a V Poskusite FI- Col,,*:,,« ki Je naj-OOVO KAVO »OalUlin finejSI lit aajzdravejSl kavni pridatek. Dobiva sc v vseh boljSih prodajalnicah. D= PECI (Pfilsciil) j Trst, Via S. Caterlna št 1, Trst ; (hiša Greinitz) i ima čast Vam naznaniti, da se je ▼ i TRSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom Korošec (Podrožčica) bil jo svoj čas sekundarni zdravnik in asistent na Dunaju (oddelek Schur) ter šef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta. Za Motranje bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop. Kot ipp«IJallftt b« koiie baletni in bolezni na vodi (spolne) strogo le od llVa ao 1. ure. Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških oble* za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurenci v dobroznani trgovini ,ALLA CITTA' Dl TRIESTE" f nt iliea Giom Cariiccl it. 40 ore] TormtD Obleke za moške Iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ . 4-18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik Izbor oblek za otroke od K 2 14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA CITTA' Dl TRIESTE i TrI illca Bitne Carticd itn. 40 (pr) Mi) CS* PRODAJA "521 priložnostnih predmetov! Ulica Giosue Carducci št. 18 (nasproti kavarni Ghiozza) po znlžaulh ccuah. Ostanek igrač za sv. Miklavž --po vsaki ceni. ■ i cmmmm Prva primorska tvornica ca letne izdelke z vodno silo__l.l.u ■ tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITI:V i v»a v stavbeno mizarsko atroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, šole, BOLNIŠNICE, cerkve, javna poslopja itd. kakor: okna, vrata, podove, portale; popolne opreme ljudskih sol, Šolske klopj po Rettig-ovem patentu Itd. Proračuni tn načrti brezplačno. — Zahtevajte norce In cene. Parketna tvornica SK5».ASKS t&oo le hrast In bukovega lesa. Postrežba tskojinjs it vtako msoilso t Souirsli iddelet Bili m t itripite stroto šolajoče izdelke, - JAMSTVO! Vta dela m solidno in ttrokovnjuško izvedena. — Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen. —_____________ m „fXV Jtrtigiano" Trst - ul. Arcata št, 9 (vogal ulice Sapone). 3zgotovljene obleka za moška. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 43. Dobroznana tvrdka manufakturnega blaga Trst, ul. Nuova 36-38 vogal ul. S. Lazzaro ]' Trst, ul. Nuova 36 38 vogal ul S. Lazzaro opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjaia, spodnje jopice, kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna bombaževine itd. itd. Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, 5a prekosi vsako največjo konkurenco. MURNA ROBERT DIEHL priporoča svojo doma žgano itajersko slivovko, borovničevec. brinjevec, tropinovec. vinsko žganje in KONJAK. CELJE Izpred sodišča. Javno nasllstvo in nedovoljeno vmeSa-vanje. Včeraj predpoludne se je vršila na deželnem sodišču razprava proti 38-letnemu Josipu JuriŠeviču pok. Ivana, iz MarkovšČine pri Materiji. Juriševič je bil obtožen zločina javnega nasilstva, predvidjenega v § 81 ln kaznjtvega v smislu § 82 kaz. zak. in prestopka nedovoljenega vmtša\anja v poslovanje javnega organa. Bilo je dne 15. junija t. I., torej na praznik sv. Rešnjega Telesa. V MarkovŠčinl so v bližini krčme obtoženčevega brata Antona Juriševiša neki mladeniči igrali na cesti na krogije, kar je pa prepovedano, ker ovira javni promet. Bližal se je orožnik Jakob Leveč, ali čim so ga igralci uzrl), so pobegnili. Orožnik je stopil v krčmo Antona Juriševiča in mu očital, zakaj da je pustil igrati na cesti. Anton Juriševič je trdil, da krogije niso bile njegove in da Igralci niso bili njegovi gostje. Prišel Je pa tem obtoženec, ki je — glasom obtožnice — rekel orožniku: „Kal hočete tukaj? Če so Igrali, saj niso igrali z njegovimi krogljamil" — S tem je zakrivil prestopek vmešavanja po po § 314 kaz. zakonika. Ko ga je na to orožnik — kakor trdi obtožnica — aretoval in mu velel ž nJim v Podgrad, se je obtoženec najprej prijel za vrata in se vpiral, potem je pa, izpustivši vrata, zagrabil za orožnikovo puško. S tem je pa zakrivil zločin javnega nasilstva. Obtoženec, ki ga Je branil odvetnik dr. Brnčič, je včeraj na razpravi tajil, da bi bil zakrivil bodisi prestopek vmešavanja, bodisi zločin javnega nasilstva. Ko je on prišel v krčmo k bratu, je našel tam orožnika. Ko je izvedel, za kaj da gre, je rekel proti bratu: „Saj ti nič ne more, če krogije niso bile tvoje I" Orožnik Je na to zavpil nad njim: „MolčitelH, na kar je on odvrnil: „Saj molčim, saj nisem govoril z vami!" Orožnik je na to zahteval, naj mu pove svoje ime, a on je rekel: „Ej, za to malenkost vendar ni treba pisati mojega imena 1" — potem je pa vendar povedal orožniku ime. Orožnik je na to zahteval, naj gre ž njim v Podgrad, a on ni hotel Iti ter je velel orožniku: „Pošljite ml pozivnico, pa pridem I*4 — Na to ga je orožnik prijel za jopič za vrat ter ga vlekel proti vratom, kjer se |e on prijel za vrata. Orožnik mu jp raztrgal Jopič. No, slednjič ga Je orožnik Izpustil in on le odšel domov. Ni res, da je pograbil orožnikovo puško. Priča Jakob Leveč Je pa dobesedno potrdil obtožbo. Ko ga Je na to branitelj dr. Brnčič vprašal, kako da Je on tedaj držal puško, je priča, ne da bi se niti ozrl proti branitelju, rekel: „Vam nisem dolžan odgovarjati!" Vendar je pa potem potom predsednika odgovar|al raznim braniteljevim vprašanjem. Priči Anton Juriševič in Ivan Jakulin sta izpovedala analogno z obtožencem. Po govoru zastopnika državnega pravd-ništva, dr. Zumlna in zatem branitelja, je sodišče izreklo razsodbo, s katero je Josip Juriševič priznan krivim zločina javnega nasilstva in prestopka nedovoljenega vmešavanja in obsojen na mesec dni trde Ječe. V vtemeljevanju razsodbe Je rečeno, da sodišče nI verjelo izpovedbam prič Antona Juriševiča in Ivana Jakulina, pač pa oni priče Jakoba Leveč. _ TK2A3KA GLEDALIŠČA. VERDI. Tudi slnočnja vprizorltev Verdijeve „Aide" je izpadla sijajno. Aplavdirane posebno „Alda" in Amueris. Solisti so izvrstni, le tenor ne odgovarja popolnoma velikim zahtevam, ki |lh stavi Alda nanj. Danes „Alda". Začetek ob 8. EDEN. Atrakcijski program. Clou večera Moritz II. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. Drufttven* vesti. Zveza jugos'ovsnsklh železničarjev sklicuje dane* dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v druStveno dvorano ulica sv. Fran-ČiSkiga Asiškega štev. 2 javni shod s sledečim dnevnim redom : 1, Poročilo o koalicijski seji in glasovanju o železnićarski predlogi v državni zbornici na Dunaju. 2, Razno, — Železničarji! S tem .hodom se zaključi naše letošnje gibanje, in ker je poročilo o 1. točki dnevnica reda jako važno za vsakega železničarja, vabimo tem potom vse železničarje brez razlike njihovega mišljenja k obilni udekžbi ODBOR. Pevsko društvo „Trst* bo priredilo v sobe to dne 13. januvaria 1912 v veliki dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" ul. S. Francesco štv. 2 I. svoj družinski večer. Toliko na znanje slav. občinstvu. _ Nar. M orgAniuoij4 — Predavanje v NDO. Jutri 21. t. m. se ne bo vršilo predavanje „draginj", ker Je predavatelj zaposlen drugod. Skupina uslužbencev c. kr, glavnih skladišč, vabi vse odbornike in namestnike da se gotovo vdeleže izredne seje danes v sredo dne 20. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer, ker je dnevni red zelo važen. — Plesni odsek NDO naznanja, da plesne vaje v sredo odpadejo radi shoda Z. I. Ž. — Skupina „Plinarna" NDO. V četrtek dne 20. t. m. ob 9. uri zvečer odborova seja. DAROVI. — Dne 8. t. m. od dražestne neznanke kakor voznino iz Opčin v Sežano prejeti kroni 2 — polagam družbi na oltar. Denar hrani uprava. — Ob priliki Imendne ge. Barbare Na-bergoj nabral brat Fran Lukša 3 K 40 stot. za Sokola na Prošeku. Ob priliki zaroke brata Ivana BrlšČeka z gdč. Ivano OstrovŠka nabranih K 3. — 37. in 38. oziroma 13. In 14. pol-mesečni prispevek I. In II. skupine CM. Drobtlnarjev, skupno K 40, nadalje hredni neprostovollnl prispevek Italijana, prof. C., potom dr. SI., 10 stot. vse v knjižicah TPH. št. 15083 in 15311. - Nabiravec. — Za božičnico šked. CM podr. so darovali: gospa Viktorija Trebižan 8 m blaga, Obitelj Ivana Oodlna-Ban 3 K, gospa Purič Ana 4 K, gospa Terezija Suman-Furbo 2 K, gospa Marija Sancin Čuk 1.20 K. Gojenec otroškega vrtca Marcel Sancin-Piko je nabral ob priliki godovanja svoje babice K 5.44. Srčna hvala vsem blagim darovateljem, posebno gosplcl Ani Kobalovid, ki je kljubu temu, da Je ob bližajočih se praznikih obložena z delom sešlla 4 oblekce in 4 bluze po najnižji ceni. Slovenski združeni tedni blok-koledar in zapisniki Dosedaj smo bili prisiljeni take koledarje kupovati in držati v naših uradih in hišah v tujih jezikih. Sedaj pa je izšel isti v slovenskem jeziku, ter priporočamo vsakemu dobremu Slovencu, da odvrne tuje koledarje in si kupi tega. Dobiva se v Slovanski knjigarni Josipa Gorenjec v Trstu in v vseh slovenskih knjigarnah in papirnih trgovinah. E3MAL106LAS1EI \ nova, se rUrULIld proda po zelo ugodni ceni radi odložene poroke. O. Kerbler, Molino a vento 7. 2367 filflftftvir v& koncert in ples, isvrsten, drugi Ulaouvir glasovir za učenca je na prodaj. — Ulica Pttronio 9, vrata 16. 2205 RA79firi makaroni ln testenine s jajcem „Mo-?)u£clllvlj nopol" higienično pripravljene nado-mestujejo uspešno vsako drugo hranilo. Pazite na znamke na zavitke : „Monopol 2, 4 in 6 jajc". 2116 V Nabrežini (na trgu pri cerkvi) bogato založena prodajalno vseh mrtvi lk h predmetov, krst, vencev, Bveč itd. T. Vitez, zastopnik novo pogrebnega podjetja v Trstu. 2168 GOStilnSl V Bret*'n' me8ta 86 P™*** takoj radi oddelek Edinosti. odpotovanja. Naslov pove inaeratni 2227 Vinotoč Ivan Furlani iz Vogerskega, se je presalil iz ulice deli' Istria Štev. 65 v ulico deila Guardia it. 11. Toči izborno pristno kapljico vipavskega vina, Črnega in belega, lastnega pridelka. Priporoča se za obilen obisk. 2n80 Kontorist = kateri je popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, trgovske korespondence in knjigovodstva ter je spreten, trezen in zanesljiv delavec, ne pod 28 let star, sprejme se v zganjamo Roberta Diehl v Celju kamor naj se tudi pošljejo ponudbe s prepisi dosedanjih spričeval ter navede reference in zahtevo plačila. Vstop lahko takoj ali po dogovoru. Dr. Fran Korsano Specijalist z« slfilitlCne la kola« bolezni Ima svoj bm AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nlcol* Mcv. 9 (ud Jadransko banka). Sprejema od 12. do 1. to 5j/s do fcVh pop Piasss Ponkrocso trgovina kolenijat. Zaloga svtČ, mila in čistila v prid drulbl sv. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidcvc Kal vd. Mulej It. 5 Trgovina iestvin in Moka „O" „grifflg" lil dvojni „grifilg" u drobno 38 vili. kg. Zdrob (gris) za polento I. vrste po 26 vin. kg Oves I. vrste K 20 80 100 kg Oves II. „ „ 19'— „ „ Seno . . . „ 7'— „ „ Baruch in drug trst, nt. idL Riptria št. 7. Slovanske igralne karte rffi" knjigama J. Gorenjec, ni. Oaserma 16., Gregor Zidar & O., Kocol 263, tobakarna Begolln, ulica Industris (Bv. Jakob) in v Sežani: Fran Btolfa, trgovec, v Kozinit Ivan Dekleva. 1472 ioiioiioiiohoi V GOSTILNI ioiiohoi.o ioi JU dne Američani v Trstu, ulica Crosada St. 3 se točijo izvrstna ISTRSKA in VIPAVSKA VIKA pO f lliern!h cenah, preiskan« od ces. kr. poskuSevuliSća /.a živila v Gradcu v smislu § 3. zakona z due 16. jau. 1896. St. 89. Za umogobroipn obisk se toplo priporoča svojim rojaki m v mestu in u a deželi JOSIP ČERMELJ, lastnik. Dr. AL5ERT BOTTERI okulist Trst, Piazza della Borsa 7. II. ord. od 10-11, 3-4. Telefon 147|V1I1 Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga: CagfR Jnricv, trst, ilica Jlcqw5oNoit.) TIUFOI S7.1V V prodajalni likerjev G. Orismancich, Trst V Ulici Caserma St. 8 se bo prodajalo o priliki Božičnih praznikov maršala Florio po K 2 — liter od »/s •• dalie stari Cipro . m „ 2 — „ „ * . < Vermout , . „ . 140 „ „ „ - . FinI rum.....K 1*60, 2—, 240 Stari konjak........K 3'- „ malaga........3- m Aufiusto Dell' Asnolo - Edini preparat Iz zdravilnih rastlin. --— HTovarna: Trst, ul. Farneto 36. Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd. Ta grenčlca je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčlcl Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari ln ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, [ker obvaruje samo greDtiCI lUgMft) Dell* ACBOlO pred kolero. | Pozor! Opoldne in zvečer abonem&nt. /eio ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobol«). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan (b™)