204. številka. Ljubljana, vtorek 8. septembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerake deželo aa celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. aa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanja na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake veya znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pašti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stoptie potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. 5e se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo fe v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hoto! - Evropa". Opra v ni«t. v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. t3^£"" Zaradi denašujega praznika izide prihodnji list četrtek. Politični razgled. TtTotruiiJe Uežele. V Izubijani 6. septembra. Cesar je denes odpotoval v Prago, kjer obe stranki delati velikanske priprave za slovesen sprejem. S tem, da bodo češke občine dajale cesarju adrese, proseče, naj se vladna sistema v Čehom prijaznem smislu »premeni, dobiva to, potovanje političen pomen. Ali pa bodo Če bi kaj dosegli, o tem se ne da govoriti. Kakor reči zdaj stoje, teško da. — Vendar je vsem novinam to potovanje zadnje dni stoječ predmed raz glabavanja. i*raiki mestni odbor izreka v svoji adresi do cesarja, da se tem bolj veseli sreče njegovega priboda, ker v tem nahaja poroštvo, da se srce nj. veličanstva nij odvrnilo od češke dežel«. „V. veličanstvo, nadaljuje potem adresa, pozna želje in potrebe te dežele. Daj bog, da se blagi in očetovski nameni, katere je V. V. glede na zvesti, za državo in najvišjo dinastijo vselej žrtvoljubni Češki narod uže večkrat izreči blagovolilo, se na češki zemlji zopet mogočno oživljajo, ter dosezajo ono neupogljivo moč, katera more nadi domovini srečno prihodnjost zagotavljati, potrebno edinost in moč države obraniti po utemeljenji stalnih, na vse strani zadovoljujočih in pravičnih avtonomnih in svobodnih naprav." V celi adresi o septem-berskem res kriptu nij govora; vidi se tedaj, kako lažnjivo so poročali nstavoverni listi. Moravski Nemci so imeli zadnjo nedeljo v Znojmu svoj ustavoveren sbod, katerega se je udeležilo 6O0 mož , mej njimi moravskko-nemški poslanci. V ti ta ii J «> dii»u«>, Srbski knez Milan bode 15. sept. prišel v Turin in bode sprejet od italijanskega kralja Viktor Emanuela. — Naj se v L-i--:_________________~_:______; __„:__r __ Kantorčica. Roman s pogonskega zakotja. (Češko spisala Karlina Svčtl.i; poslovenil Franjo Tomšič.) (Daljo.) „Tvoj ubogi praoče se je zaljubil v to krasno gospodično, to je bila cela njegova bolezen", zašeptal je Otik, ki je z gorečimi očmi poslušal Encfo. „To, to!" razžaljena odgovori ona, „8aj vam pravim, da je bil oženjen in v naši rodovini so se še vselej božje zapovedi spoluovale od prvega do zadnjega rodu." Otik jo je moral gledati, tako je bila lepa, ko se je z plamenečimi lici spominjala čednosti predkove. „Ti govoriš kakor vitežnja o svojem rodu," posmijal se je njeni gorečnosti. Italiji nauči, kako bede srbski narod zedinil. kakor je Viktor Emanuel italijanski narod. Iz JV»rt#<* se javlja, da so bili na 4. sept. kot obletnici republike v Meze, Montpelliern nemiri, in več osob je ranjenih, ena mrtva. Tudi v Lyonu so nekoliko ljudij zaprli. V francoski permanentni komisiji je minister izjavil, da se pravda proti sokrivcem pri begn Bazainovem 14. septembra začne. Na vprašanje legitimistov odgovarja vnanji minister, da je Francosko glede priznanja španjske vlade ravnalo v porazuniljenji z ev-ropeJBkimi vladami. Francoska vlada se bode zdrževala vsacega vtikanja v notranje španjske zadeve. V Bourg- Madame na meji so se poslale vojaške Čete, da branijo francosko mejo. Sicer pa španjska vlada nij zahtevala, da bi se v pirenejskih departementih okli cal obsadni stan. Legitimisti so zopet proteBtovali proti priznanju španjske vlade. Iz španjskega bojišča se poroča, da so Karlisti zopet okolo Bilbao utrdili se in šance postavili. Ministerstvo Zabala je odstopilo. Sa-gasta je novo ministerstvo sestavil, v katerem je za vnanje zadeve ostal Uloa minister. Colmenares je za pravosodje, general Serano-Bedova za vojno, Camacho finance, Navare-Kodrigo za trgovino, Romeo Ortiz pa za kolonije. V nemškem prihodnjem državnem zboru nameravajo Elsas-Lotaringoi protestirati proti zapretju več francoskih šol in Bismarka o tej samovolji interpelirati. Iz Poznanja se poroča, da je policija tam vsem nunam, ki so iz tujih dežel, ukazala v treh dneh ki oster in deželo zapustiti. Dopisi. Iz Sleda 3. sept. [Izv. dop.] Lepo je videti, kako bo leto za letom vzdigujejo v našej okolici krasne vile, kako se pusti in obraščeni griči spreminjajo v krasne vrte, kako se sploh Bledu obeta še lepša prihodke da se vsaka vitežka ne more ponašati s takimi predniki. To so bili sami možje po voli božji in koristili so ljudem s svojimi samaritanskimi deli več, nego bog vć koliko plemeuitnib rodov skupaj, kateri takrat nijso na nič druzega mislili, nego kako bi svojo mogočnost in posestvo zvekšali, videči le v tem Blavo, in zaslugo, da so jako dosti sobratovske krvi na bojišči prelili. Kako Čisto drugače so ravnali ti, iz katerih sem jaz," je s ponosom odgovorila, in še zraven postavila kakor kraljica. „Na tisoče ran so zavezali, na stotine zmrzlib udov upravili, brezštevilno bolnih so zgojili in ozdravili. Zraven nijso gledali na zložnobt po dnevi, in ne na nočni počitek, po zabili so na korist in dobiček tukajšnji, imeli so le krščanske dolžnosti v očeh in to vse na skrivnem in v ponižnosti, brez vpitja, ošab-nosti in slave! Svet jih Še poznal nij, nij govoril od njih, nij jih častil, zato so jih nost. A kažejo se pa pri nas tudi nekateri nasledki, ki morajo srce vsakega rodoljuba žalostjo napolniti. Večina posestnikov, ki se tu naseljujejo je namreč nemška in ima nemške posle, ki zelo škodljivo uplivajo na prosto ljudstvo in slovenski govor. Uže nekaj let sem se slovenščina tukaj tako pači, da je joj; ako Bi prosti kmet zapomni le kako nemško besedico, jo vtika povsod ako govori tudi slovenski. — Berača ki pri kmetih vendar največ v-boga-ime dobiva, ne slišiš drugače prositi nego nemški. Vsaka baba, vsak otrok se štuli z nemščino; se ve da tako, da se mu moraš smijati. — Tukaj kjer se je Črtomir obupno bojeval za neerečno slovensko domovino, za svobodo naroda slovenskega, tu, kamor je pribežala zadnja peščica svobodoljubnih našib pradedov, tu nam preti germanizacija. Pa kaj čuda! — Nemarno ne enega društva, ki bi gojilo in branilo pravice jokajoče Slavijo; med tem ko so po drugih krajih bralna društva in čitalnice močni jezi proti potujčevauju, drže tukajšnji rodoljubi roke križem in gledajo deroči tok germanizacije. Po krčmah ki se vendar štejejo, da so za olikane ljudi, se ne dobi noben slovenski da, še nemški časnik ne, in popje namesto da bi za slovenstvo delali hujskajo na knu te ako bero „Slovenski Tednik". Sploh pa nemarno pri nas nobene gostilnice, ki bi imela le nekoliko slovenskega značaja. Kes da se da to nekoliko opravičiti, da le malo Slovencev pride za delj časa semkaj in da gostilničarji gledajo le na lasten dobiček ,- pa vendar se mora reči, da oni ki pridejo za en dan (in to bo sami Slovenci) puste tu več denarja, nego drugi gostje, ki cel dan sede pri bokalu vode in jezero občudujejo. — Ne bilo bi se torej treba bati izgube onemu, ki pa častili oni, katerim so bratovsko pomagali in bodo pravili od njih, ko bode zado-nela troniba angela božjega, klicaje vse otroke te zemlje, naj pridejo k sodbi, ker je napočil dan plačila pravičnim in krivičnim. Gotovo bodo vsi oblečeui v bele rjuhe in njih mesta bodo na gospodovi desnici pri znožji njegovega trona, tam kjer izvira žar večnega življenja." Iz Enefmib oči so se ndrle solze, katerih si nij biisala, pustila jih je prosto teči Črez lice, niti Otik si nij upal pretrgati t. koči njen govor. Tako je bil vuet od teg-a, kar je videl in slišal, da ga skoraj nij bilo druzega kakor sluh in pogled. Nij bila le njena lepota, nego njeu govor, njeni nazori, njene misli, ki so ga z začudenjem navdali; nikoli bi ne bil „novi odrešenik ljudstva" rekel, da je mogoča taka dovršenost, navdušenost in gorečnost pri dekletu njenega stanu in njene olikanosti. Čem več je gledal v bi napravil goatilnico slovensko kakor je pri M al nar j i ne ni 3 k a. Kljub u temu, da 80 bližajo počitnice h kraja, se pri nas vendar ne pozna da bi manjkalo gostov; vedno Se novi dohajajo. Tukajšnji Žandarji so Ncslovenci; slovenščino tako lomijo, da je bog raznmi, mi jih ne moremo. Slovenci se poliljajo v nemške kraje, Nemci semkaj. Malo več luči na visoke glave! Iz slovenskega fttujerjtt 3. sept. [Izv. dop.) Ako prebiramo klerikalne časnike, v nobenem ne pogrešamo sestavka, v katerem se ne bi ali svobodomiselna šolska postava, ali kateri učitelj na hndoben način črnil. Nij torej Čuda, da je vsem privržencem te klerikalne stranke šola trn v peti, da ne pošiljajo svojih otrok v šolo (vsaj redno ne), da pri vsaki priložnosti obreknjejo učitelja, kateri v njih rog ne trobi pred drugimi, saj jim omenjeni časniki mnogo gradiva za to dajejo in besede v usta pokladajo ter tako ovirajo poduk in nčiteljn delo težijo. Stanje učiteljevo je tedaj tamkaj, kjer duhovniki na prebivalstvo uplivajo, zelo slabo, vsled tega tudi šola slaba. Noben pripomoček, s katerim ti fanatiki šolo in učitelja črniti morejo, če še tako hudoben, jim nij prepodli, da se ga ne bi posluževali. Saj pravijo, da delajo „po izgledu Gospodovem." Tožijo, da so vse pravice v šoli izgubili, da so otroci v veri slabo podučeni, ker ste duhovniku 2 k večjemu 3 nre v tednu za podačevanje dovoljeni itd. — Več ur bi imeli radi, a še teb ne izpolnuje-jo. Mesto da bi šli v šolo, gredo na pojedine, sprehode, itd. potem pa vpijejo „vera peša." Kdo drugi je temu kriv, če je tako, kakor sami. Ako pa uže v šolo pridejo, se jim podučevanje ne poljubi, ampak dajejo otrokom osem let starim „legende!" brati, — jim vežejo z rutami oči rekoč: nPovej mi! kaj imam v roki ? kaj je zdaj na mizi ? itd. — tako se je lansko leto v neki šoli na slovenskem Štajerji podučevalo. To v 19. stoletji — žalostno pa vendar resnično ! Žalibog da se pa tudi na slovenskem Staj eru mnogo takih utiteljev še nahaja, katerim je Šolska postava deveta briga, katerih geslo je: fajmošter pa njegova kuharca potem še le šola; kateri z mnogo večjo natančnostjo mežnarstvo opravljajo, nego da bi neutrudljivo za poduk mladine delali, za kar so poklicani. Celi dan si taki jemljo njeno notranjost, tem bolj se mu je zdel zraven nje vsak Človek marijoneta brez občutja in duba. „Ustanovitelj našega roda je bil nekdaj slaven zdravnik na kraljevskem dvoru v Pragi; ko se je pa jela Praga zmirom bolj in bolj kužiti, bolj Sodomi podobna postala kakor mestu, na katero se cela zemlja s poželjivostjo obrača kot na vodnikinjo in mojstrinjo svojo; dvor z njegovim krasom se mu je priskutil in zbežal je v samoto, a ne da bi živel le v molitvah in nič ne delal, nego da bi tu tudi svojim bratom služil. Prišel je sem v te hribe ter postavil h*i kočo sredi hoste. V tej strani nij bil nihče naseljen, le na Svetli je stalo nekoliko hišic okolo cerkvico, ustanovljene od nekega viteza, kateri se je bil izgubil v tukajšnjih gozdih v neki viharni noči. Uže je mislil, da mu je zadnja ura odbila, ko je Čal grmenje, bobnenje vetra in rjovenje preplašenih zve- prosto, ter gredo v oddaljene kraje, duhovnom voljo izpolnovaje, orglat ali mežnarit To so sredstva s katerimi si nekateri učitelji prijateljstvo duhovnikov zagotavljajo. — Okrajni šol. svet pa — gleda tiho in mirno njih početje, na mesto da bi postavno proti takemu ravnanju postopal. Dokler tedaj okr. šol. 8 veti proti takim ne postavnim naredbam z vso energijo ne vstanejo, nij se nadejati, da bi se stanje učiteljevo v tem obziru zbolj-šalo. Le, ko bode vsaka šolska oblast točno svojo nalogo izvrševala, takrat bo tudi učitelju mogoče, dano mu nalogo natančno izvršiti. Je pa tudi res več slovenskih duhovnikov, kateri so — vneti za šolo, prijatelji učitelju in mu v poduku še pomagajo, a ne bi gospodarstva in vsega nadzorstva zahtevali. Od SV. Mlkole blizu Ormoža 4 sept. [Izv. dopis.] Tatovje so prodrli 1. sept. pri Ivanu Trstenjaku na Krčevinah skozi okence, ki je bilo prepleteno se železnimi križi; razbili so jih in pokrali platno, obleke, meso, zabelo in drugih rečij, do katerih so le segle tatinske roke. Ali molčimo o veliki zgubi našega prijatelja! Enakih prikaznij se prigodi mnogo v našem okraji; posebno okolo sv. TomaŽa pri Ljutomera se uže mladi dečki navadijo na tatvino, razbijanje in klanje. Taki tatovje nosijo samokrese in nože. Tako so pomladi ti mladi dečki razrezati Seb. Skrjanca po belem dnevi. A zdaj so uže tretjokrat pokrali kmeta Kolariča v Šalovcih. V Laboncih so pred nekimi dnevi ulovili žaudarji devet mladih dečkov — naorožanih tatov, da je eden mož jedva odnesel njihovo orodje. Pa kdo še bi več tega našteval in kazal milim rojakom spričevala samega ropanja 1 Uzrok je temu ta, ker je tukaj, kakor povsod mnogo ubožcev, kateri so lenuhi, in nečejo delati, nego raje kradejo; a drugi so zopet bogati, a kraj vsega bogatstva nemajo omika in zato divjajo v noči po občinah. Taka Živinska nagnenja in divja čutstva naj bi se izkorenila iz srca našega naroda, za mlado generacijo da bi se poskrbeli in jo poduČevali, da bi se z njo in v nji rodila nasprotna plemenita čutstva. To je naloga narodnih učenikov in duhovnikov, ker ti faktorji lebko pospešujejo omiko narodovo; ker živijo v narodu. Uče-niki v tukaj Snih šolah napravili so uže velike korake v tem času, da je veselje, ali rin, ko se mu je na enkrat prvi jutranji posvit skozi drevesa zasvetil. Aj „svetli se !u je vskliknil radostno in iz hvaležnosti, da mu je bog Življenje ohranil, dal je na tem mestu, kateremu je ime „Svetio" les posekati in cerkvico postaviti. Takoj ko se je moj praoče tukaj naselil, napravil je v svojem stanovanji nemudoma nekoliko postelj z mahu ter šel na pot ogledavajc se, kje je kdo njegove pomoči potreben. Nij mu bilo treba daleč hoditi. Takrat so bilo nepreneh-ljive vojske, iz katerih so sledile kužne bo-lezui; po javnih cestah je ležalo mnego bednih in ranjenih brez potrežbe in pomoči. Zbral si je vselej najbolnejše izmej njih, in prinašal je na hrbtu domov, kjer jim so žene in pozneje tudi otroci stregH. Bil se je namreč oženil s hčerjo ubozega osobenika na Svetli, katera se mu je pa zavoljo njene redke krasote in dobrih čednoatij bolj priljubila, nego vae plemenitaške, 8 katerimi zopet ne povsod, aH zato vstajejo duhovniki povsod pri starem. Naj še ne bi duhovniki kmetu zabijali vedno v glavo, da je vera v nevarnosti; naj bi mu naznanjevali ljubezen, da je treba spoštovati bližnjega. Ne močite narod z dogmatiko, katere ne razumeva, raje se poskrbite za moralo, katero potrebuje narod, kakor mlinar vode. Ali malo skrbijo nekateri duhovniki za omiko naše domovine, da bi pospeševali moralo, saj poznam in videl sem duhovnika, ki se je neskončno razveselil, ko si je napolnil trebuh z raznim jelom in pilom, zgrabivši se z obema rokama za trebuh, rekoč i „to je moja domovina". To sem vam moral povedati, da bodete poznali take omikance. D;'i, koliko še se dragih somišljenikov drži za trebuhe in kriče kmetom povsod : „to je moja domovina in vaša vera, ki je v nevarnosti in smrtni stiski, če je prazna, zato jima dajte, kar terjata, da bote prišli v nebesa". S takim elementom ne more imeti omika sprave pod nobenim pogojem. Jasno je torej, da so taki ljudje lebko postali prizor zatajevanja domovinske ljubezni boreči se za svoje egoistične namene, za svojo eksistencijo — za svoj želodec. Iq ravno za tega del je treba neke evitlobe, ljubeznjive luči, ki nam prihaja iz narodnih šol, gder nam izobražujejo mladino skrbni učeniki. Treba je torej šole, ki bi zasadila v srca mladih ljudij prvo klico omike, da bi uže mladi ljudje spoznali pravo svojo bodočo nalogo, da bi delali za napredek svoje občine, za njeno omiko, a ne da bi vznemirjali še tiste, ki jo hočejo poboljšati. Da se to doseže je zopet treba Šole, saj je ona prva in edina učilnica narodova; ali „Gosp." štev. 35, v zahvalnici bi. g. Hermanu pravi: da bode — „pri dobrih krščanskih šolah manj hudodelnikov." A kdo da je v zdanjem času večji hudodelnik šole, ako ne pop? ki se veseli, če nam ostaje ljudstvo topo in rijavo, da zamore laglje gospodariti. Mnogi pop greši v šoli in mej narodom proti principom človeškega življenja. Njemu je prav, če nam odgojeva „svete Tončke", ki delajo vse v imenu sv. cerkve, a ubogi narod goljufajo. Ali bi nam morebiti mogel koristiti tak pop, ki zatirava naš napredek in podira našo omiko? V pojasnilo vam podajam to resnično prigodbo: „ Pri šel je v naš kraj frater, ki ima tu med nami pošteno in precej bogato se je pi6 pri dvoru razveseljeval. Živel je z njo v ljubezni in složnisti mnogo in muogo let. Njegovi potomci so ravnali po njegovem vzgledu in smislu; zmirom je bila pri njih boln'ca, kjer se je nekoliko bolnih zastonj zdravilo. V francoskih vojskah je imel ded-ček polno kočo, od poda do sklepa, samih ranjencev. Ko so pa jeli gospoda tu in tam ustanovi i :-iti bolnice, kamor so ljudje tudi zastonj jemali, tu je nehala pri nas bolnica sama od sebe; ljudje so hodili k nam le po svet in če bolniki nijso mogli hoditi, te je Šel dekček k njim. Zdaj hodim jaz namesto njega. Ali nij to lep in vesel spomin?" „Imaš prav, Enefa, da si ponosna; nema nihče k temu toliko prilike, kakor ti," pritrdil jej je Otik, omamljen od njene gorečnosti in govornosti, to se ve da mu je bila prej njena, nego prednost njenih očetov na mislih. „Nijsem ponosna," popravi mu takoj rodbino. Ko je zagledal lepe zidanice, začel je nagovarjati svoj rod, naj le podere te lepe hiše, ali pa jih naj razproda, pa si samo iz kakega protja ali pa iz česar dragega splete male kočice in jo z blatom zamaže, pa bo nže dobro, ker se tako delo dopada samemu bogu.* Tako tedaj, to so učeniki omike vade klerikalne bire. Taki „admoveant" iz naše dežele. Kako še je mogel ta potepenec nagovarjati kmete, „da le ne bi pošiljali svoje dece v šolo, ampak da bi jih doma nčili kmetije, ker, če bodo imeli premoženja, bodo uže lehko živeli." Ne jedi več laka, dragi frater, ako hočeš, da ne bodeš njim vonjal. Ti še bi rad nekaj dobil nv božje ime", ali zastonj si iskal mesa od svojih ovac, ker so tvoji ljudje sprevideli, da ne bi nič bilo, če bi bo volkovi nasitili. Pa taki da bi imeli srce za šolo, za narod? (Ne smemo pozabiti, da je ta pritepenec grajal žene v svoji rodbini, da so k . . . ., ker imajo deco, in tako jih je dolgo puntal, ali ko je videl, da je njegovo prizadevanje zastonj, nij se niti hotel pogovarjati se takimi ženami, ki so imele otroke. Kdor tako govori s poštenimi ženami, ta nij vreden, da se prišteva k Človeškemu društvu; ker ga ne ve ceniti.) Dragi frater, le navleci svojo kuto na glavo pa beži v svojo luknjo, ker ne imaš srca za narod, in če ga imaš, kakor pravijo, mi ti odgovarjamo: Est modus in rebus. Pa zopet, kaj nam je pridelal g. Herman, da bi se mogli ponašati. Vse je lepo, če jo g. Herman ostal „pravi in zvesti ka toličan", kakor ga- nekateri hvalijo, ali za take njegove kreposti se mi ne zmenimo, ker še nam nijso koristile v nobenem ozira; za vse te krščanske lastnosti ne moremo mu biti hvaležni mi, ker Še nam z njimi nij nič zaslužil, pač mogoče še je vendar, da mu bodo njemu pomagale v nebesa. Volilci, ki so ga tukaj volili, nže se kesajo, ker so izprevideli, da so jih naši klerikalni duhovniki prevarili s Hermanom, ker vidijo, da so drugi poslanci pametneje delali, nego on. Domače stvari. — (Ljubljanska volitev.) Pri vče-rajšni volitvi smo propali z narodnim kandidatom nasproti združenemu nemškutarsko-vladnemu pritiskanju. Udeležilo se je volitve krepko; „jaz le svoje prednike čestim, rada o njih govorim in se zahvaljujem bogu, da me je v tako veljavno rodbino postavil, kjer nijsem nikoli, kar sem na sveti, videla druzega, nego same dobre reči." Zdaj se je vrnila Mrakotova z zaželenim platnom. Izgovarjala se je, da se je zamudila; imela je v pondeljek vselej svoj križ z družino — nij mogla k delu po nedelji ; kar nij baš moralo biti, to se tudi storilo nij. Potožila je malo in zopet šla po svojih opravkih, da bi prišlo vse kar je mogoče hitro na svoj pravi pot, in da bi vsak, kakor drngekrat svojo dolžnosti spol-noval. Enefa je ratrgala staro platno na proge, čeravno je imela škarje za pasom ovešene; pa obvezek na telo so ne sme striči, nego vselej le z rokami pripravljati. Nakapala je na nje olja iz prinesenih sklenie, jih skrbno doktorju na čelo p dožila in goreče zašeptala: „Bog pomagaj!" nerazmerno malo volilcev. Od 1210 volilcev je prišlo samo .»IO, tedaj še ne polovica vseh volilcev volit. Dr. Schrev je dobil 404 glasove, mej temi 220 glasov od c. kr. uradnikov in penzi j onistov; dr. Moše je dobil 13G glasov. Duhovni volilci nijso prišli k volitvi i u sicer se je mej narodnimi volilci kazala velika mlačnost in dez organizacij a, kateri je najbolj kriva mnogoletna pasivnost pri mestnih volitvah. — (f Ferdinand Gatti,) bivši dež. šolski nadzornik in sedanji direktor velike realke v Gorici je po kratki bolezni še le 52 let star 4. t. m. umrl. Tako so goriške srednje šole v enem tednu izgnbile dva direktorja, eden je šel na oni svet, eden v neprostovoljno penzijo. Gatti je bil Nemec, a v Gorici naturaliziran. Pred štirimi leti je G. hitro avanziral, a ker ministerstva nij bil po godu, Bpet hitro padel. In to moža nij malo peklo. — (Iz Rake) se nan piše: 14 sep. ob 9 uri bode pri nas na Kaki izpit šolske mladine in šolska svečanost. Rodoljubi in šolski prijatelji iz okolice se vabijo k tej veselici. — (Iz Se vnice) nam piše nadučitelj g. Drnjač: „V Slov. Narodu" št. 201 se tukajšna šolska veselica obširno popisuje. Dopisec med drugim tudi omeni: „Posebno moramo podlijevanje v drugem razredu kot vestno in postavno pripoznati." — Naj nam dragi dopisnik odgovori, ali nij podučevanje v prvem in tretjem razredu vestno in postavno? — (Tega dopisnik niti trdil nij. Ur.) In da bomo videli, če je on, ki toliko p našem podnčevanju soditi ve, med letom kedaj, ali pri šolskem izpraševanju zares v šoli bil, da bi se bil prepričal, kako se podučuje, naj blagovoli po tem pota svoje ime'naznaniti. Na dalje o omenjenemu dopisu po potrebi drugokrat. (Je menda nepotrebno. Nij navada da bi se dopisniki imenovali Ur.) — (Mariborska c. kr. okrajna sodni j a) je zdaj v dve sodnije ločena, des ni in levi breg Drave. Sodnijško osobje je uže imenovano. — (Goriški deželni zbor.) „Soča" piše: Naš deželni zbor menda še ves ta teden ne bode imel nobene javne seje; še le proti koncu druzega tedna je mogoče, da bo začelo zborovanje, ker je postavodavni odsek uže dovršil posvetovanja gledč postave o zemljiš-čnih knjigah. — Kakor se sliši je odsek po „Nij ti treba klicati boga, ozdraviš me lehko sama, čo boš prišla k meni vsak dan in se pogovoriš z menoj kakor denes. 0 nikar uže na odhod ue misli, zdaj ko si me preskrbela," prosil je Otik, ko je videl, da zbira svoje reči, tako zaležito, kakor še nobenega nij prosil. Pa mu tadi nij na ničemer še tako zaležalo, kakor da bi še ne odšla. „Saj mi še nij:u povedala, kaj se je z ded-Čekovo sestro zgodilo. Kes te ne morem poprej pustiti. Saj še ne veš, kako me tvoje pripovedovanje zanimiva. V vas spoznavam druge ljudi, dragi svet." rIlesnično?u začudila se je „to bi no bila rekla, da se morejo učenjaku take reči prikupiti. Ako si želite, vam bom jako rada pripovedovala vse, kar boste hoteli, ostanem tu Š3 veliko raj še nego me vidite, le da bode povest o moji protetici zopet žalostna, in to me mrzi." In Enefa je spolnila po doktorjev! volji ter še ostala in nasproti njemu na niz- k vladnem zastopniku povprašal ministerstvo glede nekaterih potrebnih prenaredeb te postave, te prenaredbe se posebno nanašajo na določbe gledč vpeljave knjig j postave namreč določujejo za vsak sodnijski okraj svoju komisijo; naši poslanci pa so želeli, da bi bile samo 4 komisije, za vsako glavarstvo po ena in v Gorici še ena 5., centralna komisija, ki bi vsa dela nadzorovala, po tem je odsek tudi hotel, da se v postavi izrekoma določi, da bode vsaka sodnija imela svoje knjige in nasvetovano so bile še nekatere manj važne premembe. A ministerstvo je baje odgovorilo, Če hočete tako, je prav, če ne, pa nič. — Postava pa je naši deželi silno potrebna in nij mogoče več odlašati te važne zadeve, vsled česar so naši poslanci v nekem posilnem stanju (zwangs-lage) in nolens volens bodo morali sprejeti postavo, kakor jo hoče ministerstvo brez Tiska premembe. — Kakor smo uže zadnjič izrekli, tudi denes ponavljamo, da našim poslancem prav nič ne ostaje, kakor da se za zdaj podvržejo volji ministerstva. — Vendar pa naj se oglasijo in ministerstvu javno povedo, da nij vestno in tudi varno za državo ne, če se Btavijo ljudski poslanci v take posilne položaje in če se ljudski zastopi tako, skoro bi rekli, ponižajo in stavijo v eno vrsto z uradi. Kakor se iz vsega vidi, je namen sedanjega ministerstva popolno degradiranje dež. zborov in če bodo te korporacije na tak način zmirom bolj prezirane, ne bomo na zadnje Se dež. poslancev dobili, kajti kedo bi se ne naveličal breznspešnega dela? Prav zrelo ljudstvo bi v takih položajih pustilo ministrom, naj si sami imenujejo poslance. — Dež. zbor in odbor, pa goriške šole, to so naše rane, ki vedno krvave. — Klerikalci so peli glorijo, ko so bili kaznovani nekateri profesorji in bahajo se še zdaj, da so jim oni posvetili. — Če je to res, tako morajo oni biti v prav bližnji dotiki z vlado : vendar pa doslednost nij njih reč, kakor smo uže večkrat omenili; oni ne-ceje biti vladni, na drugi strani pa hočejo celo de več vedeti, kakor vlada. — (Iz Središča) se nam piše: V noči mej 4. in 5. sept. vlomili so tatje skozi okno v hišo vdove M. J., ter odnesli vso posteljno obleko itd. kar je v izbi imela. Nek mož je pred večerom v bližnjem gozdu videl pet mož, kateri so se, okolo sedeči, tiho pogo- stolcc sela, glavo v dlan položila, in premišljevala nekoliko Časa, predno je začela. Otik z vanjo uprtimi očmi bi si bil voščil, da bi mogel ta čas na večno podaljšati. V Bobi je bilo Čisto tiho in mirno. Dulgi žarek soluca, ki se je k zapadu nižalo, ga jo razsvetljeval, zavijajo Eaefo v oblak rumene svitlobe; krasnejša pač nij mogla biti, kakor v tej res čarovni svitlobi. »Sčinkovci, znašajo svoja gnezda, so čivkali zunaj pod oknom, pred katerim na vrtu 80 sc majali v večerni sapici cvetoči vršički dreves. Na dvorišči se je slišalo izmej kokodakanja ku-reti, bučeuja drobnice, gruljenja golobov, glas skrbne matere. Denes je prvič previde!, da to, ker mu je ena želela, nij tako slabo, euodušuo in brezradostno, kakor je mislil; počel jo slutiti blagost rodbine, domačo s;ečo, tuirupolnega pohlevnega in koristnega življenja. (Dalje prih.) varjali, a poznal nij nobenega. Brž ko ne so ti na noč tamkaj Čakali. — Živinska kuga se je v bližnjem Varaždina prikazala. Meja in vsi panniki so mučno ostra-ženi. Ne ve se še, koliko glav je prešlo, ker je večina ho na paši, in se zdaj domov spravljati ue sme, pa tudi na pašo ue sme spuščati. — (Tat je.) Na Kogu so tatje tri kleti razbili, ter vino, žganje in kar so našli odnesli. Ubogi kmet I« zgubi zadnjo knplico, katero si za trgatev brani. Nij čuda nad tolikimi tatvinami, ker se sedaj tatu, ako-ravuo so pri zločinstvu zasači nič ue zgodi. Nek tat je k jeseni rekel: ../daj uže moram kaj ukrasti, da me v zimo v gorko sobo zapro. _ Razne vesti. * (Avstrijska polarna ekspedicija.) Dve leti je, odkar je avstrijska la-dija „TegetthoP jadrala v severno ledeno morje. Ker ves ta čas nij prišlo nobeno poročilo, moralo se je misliti, da se je ladiji kaka nesreča prigodi!*« Ruska vlada je ukazala vsem mornarjem, ki gredo v severno morje, naj precej poročajo, ako najdejo kakšne slede o ladiji. 4. septtmbra se je iz Kristiane na Norveškem telegr^fovalo, da se je ladija „Tegettbofu v ledu razbila, da pa so ljudje, ki so bili na njej, srečno rešili in prišli do Wardr>ea. Ruske barke so nesrečneže našle in rešile. Sest in devetdeset dni so šli po saneh , predao so prišli do morja. Komandant „Tegettluia" lejtenaut Weyprecbt telegaiično naznanja, da so našli dozdaj še neznano daleč se raztezajočo snho zemljo. l»0talt»l!10. VseM bolnim moč in zdravje brex leka in brez stroškov po izvrstni Rmlesciere k Banr Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstno Reva-lesciere du Uarry srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo te drago zdravilne hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsak, pljučab, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v dušniaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje tudi ob času nosečosti, scalno Bilo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so se vsem zdravilam zoperstavljale: Spričevalo št. 73.877. Veliki Varadin, '28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Kevalesciero. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojem obupnem polo- /.tji čudeže storilo, zaradi česar to zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče človečanstvo imenujem. Izvrstna Revalesciere me je od nevarnega k a tara na pljučah in v dušnjakn, od vrtoglavice in tiŠ-čanja v prsih odrešila, katere so vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo-hvalo In se more trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Florijan K 6' 11 e r, c. k. vojaški upravnik v pokoji. Točnoj ši kot meso, prihrani Kevalosciere pri . M' ..iti .a pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastib pušicah po pol funta l fcoiiv 50 kr., t funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-.ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 goid^ — Revalesoiere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v praha in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. >0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 tas 86 gold. — Prodaje: Barry da Barrv & Comp. na Du-aitjl, W»llOeeknUMM it. 8, v LJubljani K,L Mahr, v tirsild bratje Oboranzmeyr, v inm-i.nikn Dieohtl & Frank, v Celovel P. Birn-bacher, v Louel Ludvig Mtlllor, v Mariboru P. Ko lotu i k & M. Morič, v Merana J. 15. i .nek imus ud, kakor v vseh mestih pri dobrih lo-... i j fa in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja duuuj- ska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Dunajska borza 7. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) JEnctni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 70 „ 1860 drž. posojilo.....110 „ — „ Akcijo narodne banke . . 977 „ — „ Kreditne akcije .... 243 „50 „ London........109 „ 75 , Napol.......... 8 „ 81 G. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........104 . 10 .t<3y; Moj mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinsko prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupiti, za katere firma prodajalca no da dovoljne garancijo. Pri meni kupljeno ure so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, dokai uaj-»trogejSe soli «a nos t i I ¥/a*\ I O lil "12 «>*l Prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s £iti J-Vf 111 mmt o1* čisto verižico, medaljonom, etuijem, ključem in 51etnim garantilnim listom, in z reservnim urnim steklom vred. Taiste krono-časonierno uro, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. I tt j || Ori ir I volj A praktična, dobra in čista romontoirna ura, ™" C* tako zvana cesarska ura, ki ie najboljšo delo, kar se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme. TJ« "I tt Ju I w irl se dobijo moderne vojaške ure, lehke, lične, £Jil X«J lil J. O poleg tega jako elegantno In okusno, in kar je glavna reč, zelO natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano srobrno urno verižico po modemom fazonu z ključem, etuijnm, medaljonom in blotnim garantilnim listom. ^Mllin IS *\ I i 12*1 u*| Prava angleška srebrna siderna ura, sa-►3«*1IHJ iC5 ti 11 IWtl —«» voneto z dvojnim pokrovom, najfinejše gravirana, s vorižico in garantilnim listom vred. i,r| prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kro-►3JIIIILF ^ 1* riometor-ura z verižico, medaljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom, ^•llllrt Ifft '»I i 17 irl prava angleška Prince of Wales-remon-►3c#IIHJ *v *• toarna ura, najmočnejšega obsega, s kri- stalnim steklom, kolesjem iz nikeina v pravem, čistem talmi-zlatu; te ure imajo celo pred družinu to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. ^♦IIIIO 14- nI I 17 «*| cel° majhna ura za gospo, iz pravega K_5«*uvr tiii m m srebra in prav pozlačena, s verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. Skt> 11\t\ £20 PnlVH a llKl< najfinejša v ognji pozlačena sre- ^ ' u brna kronometerua ura z dvojnim pokrovom, naj- finejšo emajlirana, s fino verižico modaljonom in garantilnim listom vred. SnillO IH ali *&(\ ju OK crl najfinejša prava angleška si- ^aiiiu io gmedaljonom in garantilnim listom vred. Smiiio ^i^h /LK iti Kfi tv\ prava angleška zlata siderna ura mililo e>i>? m lil OU gl. J kriatahSn, »teklom. Snikin DO 7^ in