Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 23.	Cena ednoga drobca 1 krona.	5. juni 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Govor našega poslanca gospoda J. Klekla
v Belgradi na seji konstituante dne 10. maja 1921.
Zastopam sicer cel narod, a predvsem svojo ožjo domovino, naše lepo Prekmurje. Ta pokrajina je šele pred kratkim začütila bratski objem matere domovine Jugoslavije, a vendar je slavila to vjedinjenje s takšim navdüšenjom, da je brate prek Müre ne samo dosegla v iskrenom radüvanji, nego mogoče še prekosila. To se je zgodilo 13. avgusta 1919 v Beltincih, kje je 15.000 zavednih Prekmurcov slavilo vjedinjenje starodavne prekmurske „Slovenske krajine“ z materjov Jugoslavijov. Civilna i vojaška oblast je bila očarana, kda je videla to navdüšenje. I bodi povedano, gospodje:	med nazočimi izobraženimi
Prekmurci so bili edino tamošnji dühovniki jugoslovanskoga mišljenja. (Klici: Tako je!“
Vzroki nezadovoljnosti v Prekmurji — krivice.
Če zdaj iščemo to navdüšenje, ga ne najdemo. (Minister Pucelj: „Kam ste ga pa dejali?“) Vam takoj povem. Navdüšenje ne izginilo za toga voljo, ar morebiti ljüdstvo ne za našo državo. Saj so naši ljüdje komaj čakali vjedinjenja. Toda hujskači so, ki hodijo okoli i agitatorje. Ti agitatorje so krivice.
Povdarjam, da me ne bodete napačno razumeli: v Prekmurji imamo sodnike, ki so dobri brez razlike; imamo tüdi dobre uradnike, izvrstne častnike, imamo dobre vučitelje. Toda, vendar moram konštatirati, da nešteri delajo tako, da jemljejo ugled ne samo svojim kolegom, nego tüdi državnoj slüžbi; imamo uradnike, ki, bi pravo, tirajo v obup naše ljüdstvo. (Poslanec Brandtner: „Kdo so ti?“) Vam bom takoj navedel posamezne slučaje. Jaz sem odkrio rane našega ljüdstva gospodi finančnomi ministri, g. ministri prosvete, g. ministri za šume in rude, za agrarno reformo, za socialno politiko, g. ministri saobračaja i drügim i se vüpam, da bom uslišan i da se posüšijo skuze mojih rojakov. Vendar pa mi dovolite, da pokažem tü na dva vzroka, ki büdita našo nezadovoljnost.
Zasmehava se vera i blati dühovščina.
Prvi vzrok je to, da se zasmehuje vera. (Ugovori ministra Pucelja, poslancev Venčeslava Wilderja in Milana Pribičeviča. Klici: „Konkretne slučaje!“) Počakajte, Vam navedem takoj konkretne slučaje. Naše ljüdstvo, čast njemi bodi, je globoko verno. Mislim, da je za državo dobro, če je narod veren. Kajti če je narod veren i pobožen, tüdi boga. Mi njemi rečem o z besedami svetoga pisma: „Ne oblasti zvün od Boga“, i da je oblast od Boga, zato jo moraš bogati. I za toga voljo, da je Prekmurec veren, tüdi boga. Če bi ne bio veren, bi se špuntal. (Poslanec Fabjančič: „Ali je sovjetska oblast od Boga?“) Je. (Poslanec Fabjančič: „Ali jo je treba ubogati?“) Treba jo je ubogati. Toda ne smemo ubogati takrat, če oblast zapoveduje nekaj, ka nasprotüje božjim zapovedom. (Poslanec Fabjančič: Mi zapovedüjemo osvoboditev.“) Od česa? (Poslanec Fabjančič: „Od kapitala.“) Tüdi mi to želimo, samo ne potom revolucije, ampak potom evolucije.
Gospodje: Za toga voljo, da je naše ljüdstvo globoko verno, težko prenaša takše šikane, s šterimi se zasmehuje verski čüt prebivalstva. (Ugovori.) Naj omenim samo nekaj! Den za dnevom se smešijo tisti dühovniki, ki so edini i samo oni delali za vjedinjenje naše pokrajine s tov državov. (Poslanec Škulj:	„To je
zahvala!“) Res, to je zahvala! (Poslanec Škulj: „Kdo je delal največ?“) Ne govorim rad od toga, da ne zbüdo vtisa, kak da bi se mi dühovhiki hvalili. Vendar pa moram, da dobite pravilno sliko o naših razmerah, konstatirati to le : Gospodje, naši dühovniki so bili preganjani, so bili celo zaprti, so bili oropani, ar so se borili za vjedinjenje. Hvaležnost za to se pa kaže v tem, da se den za dnevom blatijo katoliški dühovniki. (Poslanec Milan Pribičevič: „Kdo Vas zasmehuje?“ Minister Pucelj: „Povejte,
kdo Vas smeši!“) Saj bom povedal. Mi imamo ništerne vučitelje, naglašam: samo ništerne, ki... (Poslanec dr. Žerjav: „Povejte imena!“) Lahko Vam vsak čas postrežem ž njimi. Povem en slučaj. Ko je postal mesto dr. Brejca predsednik deželne vlade v Ljubljani dr. Pitamic, vzeme neki vučitelj v Prekmurji v roke političen časopis i reče: „Glejte, deca, zdaj je konec popovske vlade.“ (Medklici: „A s tem se ne smeši vera!“) Pač pa se smešijo dühovniki, ki so se za ujedinjenje največ borili. (Velik nemir. — Medklici: „To nima z ustavo ničesar opraviti.“ — Poslanec Škulj: „Počakajte, bodete že videli, v kakšoj zvezi je to z ustavo.“ Nešteri poslanci i ministri pristopijo k govorniki in se informirajo pri njem v razgovoru podrobneje glede inkriminiranih slučajov. Predsednik dr. Ivan Ribar: (zvoni) „Prosim gospode poslance in ministre, da se ne razgovarjajo z govornikom. Poslanec Josip Klekl: Odide katehet iz šole. Učna moč odpre okno i pravi pred decov: „Naj düh popovski ide ven!“ To vendar ne  dostojno: Drüga učiteljica javno  naglašüje: „Jaz sem naprednoga mišljenja, sem bila, sem in bom. I zato ne grem v cerkev i ne spoštüjem popa.“ Ali je to samo norčevanje iz našega stanu? (Poslanec Milan Pribičevič: „Cerkev bi bila bolj spoštovana, če bi ne politizirala.“) Naši dühovniki ne politizirajo, gospodje.
Omeno sem že, da je naše ljüdstvo verno. Vsako nedeljo je njegova prva dužnost, da ide v cerkev. Mislim, da toga ljüdem ne zameriti. Toda ka so bile volitve, so bila volišča nalašč tak razdeljena, da naše ljüdstvo ne moglo zadostiti svojoj verskoj dužnosti. Ljüdje pravijo: „Lahko bi volili doma pri cerkvi, pa so nalašč volišča tak razdelili, da ne moremo iti k meši, če ščemo iti volit.“ Cela katoliška župnija Sveta Jelena je morala iti volit v nemško občino Fükslince, kje je bio en sam volilec i kje ne redne božje slüžbe. (Klici:
„Čujte!“) To vendar ne verska svoboda!
2
NOVINE
1921. 5. juni
Višji šolski svet — cerkvena oblast.
Omenim še nekaj. Civilni komisar za Prekmurje je razposlao sledečo naredbo, datirano z dne 4. aprila t. l. št. 880/š: „Vsem šolskim vodstvom v Prekmurju. Vsled odloka višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 29. marca 1921. Štev. 3733, se prepoveduje nadaljnja uporaba prekmurskega katekizma. Ta knjiga se mora odstraniti iz šole takoj, in nadomestiti s katekizmom, ki ga ja izdala Jugoslovanska (prej katoliška) knjigarna v Ljubljani. Ta knjiga se dobi pri šolskem oddelku.“ Glejte, gospodje, slovenski katekizem je prepovedan, a ravno po tem katekizmi se poučuje v madžarščini i nemščini.
In zakaj je izšla ta odredba? Zato, ker se ta knjiga dobi pri šolskem oddelki. Gospodje so naküpili knjig, tako sem informiran, pa jih ne morejo prodati; zato so naš slovenski katekizem prepovedali (Poslanec dr. Žerjav: „Toda saj je novi katekizem tudi katoliški in slovenski in ga je izdala Katoliška knjigarna v Ljubljani!“) Toda nišče nema oblasti, da uvaja nov katekizem! Naši kateheti so dali odgovor, da se tej odredbi ne podvržejo. Ljüdstvo je ogorčeno. Ali ne to preganjanje verske svobode, če nam predpisuje katekizem višji šolski svet? To je naša cerkvena zadeva. Mi imamo za Prekmurje poseben vikarijat. Pri nas ima pravico naš vikarijat odrediti, štera knjiga se mora pri poučevanji veronavuka rabiti. Če bi bio naš katekizem madžarski, bi človek saj razumel, da ga svetna oblast preganja. Toda to je slovenski katekizem, čisto slovenski. Ali ne to preganjane vere? (Ugovori.)
Zato je naše ljüdstvo nezadovoljno in išče sredstev, da si pomaga. In to sredstvo je: dajte besedo našemi ljüdstvi: Mi smo imeli poprej takozvani prekmurski sosvet. Zastopniki našega ljüdstva so se poklicali i pritožbe naših ljüdi so se poslüšale. Zdaj toga ne več, zdaj se dela brez nas.
Imenüvanja uradnikov davčne stroke v Prekmurji leta 1921.
Pri davčnom okrajnom oblastvi M. Soboti: davčni oficijal Mahs Merčin za davčnoga upra-vitelja v IX. čin. razr.
Pisarniški nadoficijant Agust Kos in pisarniški uradnik Alojzij Vörös pisarniškim asistentom v XI. čin. razr.
Pri davčnom uradi v M. Soboti:
Davčni praktikant Alojzij Germovšek davčnim asistentom v XI. čin. razr.
Pri davčnom uradi v Dol. Lendavi Vodja davčnoga urada oficijal Rihard Koller davčnim upraviteljom v IX. čin. razreda.
Davčna asistenta Stjepan Kramar in Anton Šel, davčnim oficijalom v X. čin. r., davčna praktikanta Jožef Jurak in Rudolf Kump davčnim asistentom v XI. zíin. razr.
Novo imenovana davčna asistenta Cimerman Franc in Gregor Josip sta prideljena davčnomi uradi v M. Soboto, a davčni asistent Čeplak Dragotin pa davčnomi uradi v D. Lendavi.
Davčnim izsterjevalcom za okraj M. Sobota je imenüvan vojni invalid Janez Richtarič, a za okraj D. Lendava Kozjek Rajko.
Glasi.
Vse, ki se ščejo naseliti pri D. Lendavi na herceg Esterhazyjovom posestvi, ešče enkrat pozavamo, naj se taki zglasijo ali osebno ali pismeno pri Uredništvi Novin v D. Lendavi. Či se što pismeno zglasi, naj zapiše na karto svoje ime, zdajšnje stanüvanje, kelko kotrig računa familija, kelko vrednosti ma, i či hišo ma ali ne. Či se naši ne priglasijo za dosta, te se Primorci bodo tam naselili! Na vsakšo kotrigo prej dobi en plüg zemlje. Hišo si pa more sam gorspovati, a k tomi pa dobi državno podporo ali v lesi ali pa v posojili penez na fal intereš.
„Drüštvo prekmurski slovencov v Ljubljani“. V Ljubljani se je ustanovilo te dni novo drüštvo prekmurski slovencov. Čisti nameni, ljübezen do naše rojstne grüde, ljübezen do našega prekmurskoga ljüdstva je povzročila te stopaj i pripelala nas do toga uspeha. Den de dneva se nas namreč več zbira iz Prekmurja v Srdišči naše ožje domovine, v Ljubljani, ki pa smo vsi počütili teškoče prvi dnevov nepoznanoga kraja, posebno v danešnjih razmerah. Zato ščemo pomagati na novopridočim. Namen drüstva je — ki pa se samo v siršem pomeni besede lehko imenüje drüštvo, ar še dozdáj nema pravil i dovoljenja od merodajni faktor-jov — vzgojitev medsebojne ljübez-nosti, podpiranje kotrig, posebno pa podpiranje — ali izključno samo v privatnih zadevah, — potom pojasnil tisti prekmürcov, štere življenske raz-
mere v Ljubljano prisilijo. Obrnite se zato z vüpanjom na. podam naslov v vaših privatnih zadevaj i drüštvo vas bo. .informiralo. Ob ednim pa tüdi prosimo, da se za odgovor priložijo znamke (štempl.) Drüštvo Prekmurski Slovencov, Ljubljana, Deželna bolnico.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti naj ide k Sršeni v Lotmerk.
Zakaj? Zakaj šinfajo prekmurski liberalci govor .našega poslanca, gda so njemi v Belgradi ešče liberalni minister, fini gospod dr. Krizman čestitali ? Zakaj pišejo, ka so od nevol prekmurskoga ljüdstva nej gučali, a šimfali so pa vse uradnike finance i orožnike? Zato lažejo vse to, ár je kotle nevoščenost 1) záto, ka ne sedijo oni kak zastopniki Prekmurja v Belgradi, nego sedi dühovnik, ki celo Srce má za naše vse ljüdi! 2) zato ka, njihovih krivic naš pošlanec neso zamučali, oni bi je pa zakrili tam kak tihi grob; 3) zato ar je govor bio tak lepi, ka je navdüšo ešče poštene liberalce, šteri se je .vsem dopadno, ki so ga z pravičnim srcom poslüšali. Njihove píitve düše toga uspeha ne morejo prenesti. No ja grozdje je kisilo.
Dijaki, šteri čütijo v sebi misi-jonski poklic, (šteri se želejo včiti za misijonare) bodisi za domače — šteri ostanejo vsigdar v svojoj domovini — bodisi za zunanje, to so tisti, šteri želejo poznej kak misijonarje v Afriko ali-kara Jnan vö z domovine. Vsakši, dobi lahko o tom raztolmačenje, kak se najleži i brez velkih stroškov dosegne točno, pismeno pri Karali Kornhauser, Tabor 12. Ljubljana. Do 15. juniuša. Ali po od 1. juliuša do 15. augustuša pri Kornhauser Kareli, sv. Jürij, Prekmurje.
V Črensovcih je vmro 24. majuša mladi, vrli, od vseh spoštüvani dečko, Kazimir Smodiš. V svojoj 20. letnoj mladosti pa ednom leti dugo. trpečem betegi se je preselo v srčne večnost. Žalüjejo za njim dragi starišje, vsa rodbína i priatelji. N.p. v m.
Amerikanski Slovenci iz South-bethlehema, so darüvali na Bratonske zvoné 1500 Kr. Smej Ivan, Krenoša .Treza iz Beltinec 100—100 K, LipiČ Matjaš, Olaj Ivan iz Gančan 50—50 K, Gelt Jožef iz Murske Sobote 50 K, Neimester Štefan iz Rakičana 50 K, Legén Jožef iz Bratonec 1100 K. Vsem darovnikom se prisrčno zahvali Bra-tonška občina.
Zamüdili so naši liberalci. Zdaj delajo resolucije v Soboti, gda smo je mi naše kmečke zveze post-taši po beltinskom, črensovskom, tör-janskom itd. spravišči že davno naznanili. vladi potom našega poslanca. .Vse ka smo mi zahtevali, zahtevajo zdaj oni. Veseli nas to, da idejo za nami i pobirajo gor naše drtinje! Sküpno delo je najbolše. Mi poštü-
3
NOVINE
1921. 5. juni
jemo njihovo prepričanje, mi ne tajimo da i med njimi so pošteni ljüdjé, ali nikak ne moremo odobravali toga, da našoj stranki ne priznajo ni piknjice dobrote i da jo Potvarjajo, ka z pa-vinim pérjom hodi, oni so vse včinoli. Naša stranka je razvija svojo zastavo s delala z cele moči za celo naše Prekmurje za katoličance, evangeličance i izraelite brez razlike, gda domače vérstvene i demokratske stranke ■ešče nej bilo pa itak drügo kak sramotenje od demokratske stranke naša ne dobi. Njihovo glasilo ,,Prek-niusrki Glasnik", drügo kak potvarjali, lagati i sramotiti ne ve. Ne je nam Žao za to, ne, ar od ljüdi, ki nemajo düše i srca, drügo nemoremo Čakati. A ta prilika, da so tüdi poštenja^ v nasprotnom -tabori, nas pa ji sili, da pitamo, kak je to mogoče, da ti poštenjaki trpijo te način razširjena svoje stranke ? — Železnico, moste, tajnike, saditev duhana, agrarno reformo itd. itd. što je prvi želo ? Sto se je borio najbole, ka bi domači ljüdjé prišli do. slüžb ! Što.je Spravo največim domačim slüžite? Jeli naša stranka. Što je Ormoško železnico v tisti tér Spravo, da se stalno zag-radi? Jeli naša stranka z ministrom naše stranke, dr. Korošcom, ki se je kak železniški minister za našo prošnjo tak zavzeo, da se je ta poslühnola. Pa odgovor na vse to je, da naša stranka i njéni voditelje pavino pérje nosijo, to je da se gizdavijo z. tistim, ka je ne .njihovoga...Jeli .kak nesramno delo je to za poštene ljüdi, ja, slabosti 'mamo vsi, zna po slabosti priti kaj med ljüdi, ka je ne istina. Ali den za dnevom prinašati naprej sramotenje i laži i té nikdar ne popravljati, to ne je že slabost, nego hüdobijo. Komi se dopadne ta Hüdobija, naj stopi V demokratsko stranko, .za'nas krščenike i izraelite, ki verjemo de je laž greh, da je ogrzávanje .celo smrten greh i ka bomo mogli strašen račun ednok pred Bogom davam za to, za nas je ne mogoče, da bi ‘ mi té stopaj napravili, — Prinas so.zamüdili na reke liberalci. Katoličanski, evangeličanski i izraelitanski pristaši »kmečke zvéze",
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi Ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdáj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 26 K. Tüdi svilni i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Najmočnejša stranka. Naši prekmurski liberalci (demokrati), trosijo na vse strani, ka je njihova stranka najmočnejša i ka ž njov se vse dosegne, po njej se Prekmurje v paradižom spremeni, v šterom de ešče goričko borovje šunke pa povitice rodilo. Moč demokratske stranke je to: Vseh poslancov (követov) je zdaj v Jugoslaviji 419, iz med teh je 94 de-
mokratov, vse ove stranke so proti njim, to je, večine nikdar ne morejo dobiti brez drügih strank i zvün osem poslancov Samostojne kmetijske stranke, štera se kak trebina vleče za liberalci, pravimo zvün teh osem, niedna stranka ne podpira liberalce, nego vse je sovražio, ar so oni najhüjši kapitalisti, šteri gledajo samo za svoje banke, ne pa za siromaka, kmeta i delavca, v cerkev pa tak radi hodijo, kak rade se koprive pridihávajo. Tak više tristo poslancov stoji proti sto demokratom. Jeli kakša moč? Pa glejmo Slovenski orsag. Té odebira 40 poslancov. Iz med teh so liberalci dobili samo tri. Jeli kakša moč? Na Horvackom niti dvajseti jih nemajo, čeravno Horvatska ma skoro sto poslancov. — Pa če same stranke po sebi gledamo, je tüdi nej najmočnejša, ár radikalna ma več poslancov kak demokratska. — Občinske volitve so bile zdaj v Sloveniji. 810 to je osemstodeset občin je odebiralo zdaj župane (rihtare i poglavare) i ta najmočnejša stranka je iz med 810 občin v svoje roke komaj do 50 (pétdeset) občin dobila, vse ove so njoj pobrale drüge stranke se zna, da največ naša kršč. “kmečka zveza“, štera že dozdaj má na Štajarskom 69% na Kranjskom pa 60% občin v svojih rokaj, to je dvetretjini slovenskih občin je v našoj krščanskoj stranki. Dozdaj mámo 6649 naših odbornikov. Kje je pa te moč demokratov, v čem so oni najmočnejša stranka? Najmočnejša stranka je v tom, da niedna niti kommunistična ne piše tak nesramno proti pravici, proti veri kak ta, da niedna nezagovarja tak kapitaliste kak ta proti pravican prostoga kmečkoga i delavskoga ljüdstva, da niedna kak ta ne pokápa svoj lastni narod, ár kak se je njeni voditeo dr. Žerjav izjavo, on je zato, da se slovenski jezik spremeni v srbskoga, to je slovensko plemen vömerje. Vera Krščanska i naše pleme naj prejde, to je jedro programa te takzvane „najmočnejše demokratske stranke“. V tom so najmočnejši naši demokrati i pa v kričanji.
     Procesija na telovo se vršila letos v D. Lendavi impozatno i dozdáj ešče v D. Lendavi na neviden način. Odeležba je bila ogromna, ne samo od strani prostoga ljüdstva, nego od strani intelligence tüdi. Vulice, po šteri je Šla procesija, so bile z zelenimi vekami vse okinčane tak i tüdi hiše, kre	šteri	se	de	proce-
sija mikali, okna pa Vseširom razsvet-Ijena. Nikaj genljivoga je bilo gledati jo dugo procesije, da se po vulici razvrstila v	najlepšem	redi.	Takše
procesije i takšega	reda še Lendava
ne vidla. Procesije so se udeležim tüdi vse civilne i vojaške oblasti. Baldachino	(nebo)	so	nesli	vojaki.
Častna garda je pa dala pri vsakšem blagoslovi „salve“ iz pušk. Če drügo ne, že to je velkoga pomena bilo, da
smo se letos znali odtrgnoti starim tradicijam, navadam. Oltare smo spostavili na drügih mestah kak je dozdáj v navadi bilo. Bole na razno, da se procesija bolje mogla razvrs-titi. Morebiti so se za toga voljo stari Posestniki, pri šterih hišaj so dosegamao obarje bili postavleni, priza-dete čüteli. Vse eno. Red je zahtevao to. Ljüdstvo se pa pomali tüdi Privadi k obdržavati reda, šteroga dozdáj smo ne jako opažüvali. Vse to reorganizacijo i delo so na sebe vzeli naš g. župan Božidar Sever, šteri so “zaistino neutrdlivo delali na tem, da se procesija sv. Resnoga Tela na kem slovesnejši način more opraviti. Za njihov trüd i požrtvovalno delo njim mestni Župni urad tem potom izraža svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Nesmilenost orožnikov v Prekmurji. Dne 22. maja, ravnoč v nedeljo se zgodilo nikaj dosedaj v Prekmurji neslišanoga. Dva Črensovska Orožnika sta mela ednoga Človeka za koles (biciklin) privezanoga i tak je sirmak od Črensovec notri do Lendave za biciklinom moral bežati. Roke je meo vküper zvezane, na rokaj jé držao črevlje, da boš naj ležej cepeče za kolesom. Ljüdstvo, gde je vidilo to nesmilenost orožnikov, je bilo vsešerom ogorčeno med tem barbárstvom. Saj smo ne v Afriki, med kulturne narode se računamo. Kaj šteč je včino te Človik, na takši način se ne sme ž njim delati v enoj kulturnoj državi, Či je kaj pregrešo, naj postpajo -ž njim poleg zakona. .To g. majori Sagadin! na znanje i zahtevamo preiskavo proti tem orožnikom, da se takši slučaji naj več ne pripelo v Prekmurji. V vednost pa tüdi našemi g. poslanci v Belgradi. Ar dostakrat konkretne slučaje zahtevajo od njih demokrati.
Dom i svet.
Belgrad. V parlamenti se naša ljüdska stranka dale bori za naše pravice. Vlada je postala že mehkej-šega srca i rada bi popüstila pri razdelitvi orsaga na oblasti ali županije. Prekmurje dozdáj najbole stoji, ar se zahteve našega ljüdstva upoštevajo. Naš poslanec zahtevajo, da Prekmurje postane oblast ali županija, čl to dosegnejo1- g. poslanec, so nam Prekmurcom vse dosegnoli i si zaslüžijo večni špomin pri našem ljüdstvi. Iz ministerski!! krogov so zvedili, ka se njihove žele spunijo, Prekmurje z Medjimurjom bo edna oblast A či so Prekmurci ne zato. ka bi Medjimurje tüdi k Prekmurji spadáj, naj v Belgrad odločno naznanijo, ka Prekmurje samo naj bo en vármegyőv ali županija (oblast.) I mi mislimo, da so vsi Prekmurci zato. da ostanemo sami v Prekmurji.
Vrednost dolarov páda. Nigda so valali 146 K, a zdaj že samo 122—123 K.
4
NOVINE
1921. 5. juni
Posta.
Amerikancom. Prosimo naše drage Amerikanske naročnike, naj nam dopošljejo naročnino, dokeč je ešče več vreden dolar. Prosimo Vas, ne spozabite se tüdi z podpore na M. List. Samo Poštnina nas košta v Ameriko do šestjezero koron. List ma tak malo naročnino, ka brez bogate naročnine i podpore vaše, ki mate delo, nikak ne more shajati, ár štamp samo Novin brez papira i brez pošte i brez vseh drügih potrošov košta više jezero kron na tjeden.
Flegar Kata Bakovci. Nega nindri pravde, da bi vi pismonoši 4 K. mogli vkraj dati, gda dobite svojo siromaško penzijo. To níšče nema juša želeti od vas. Penzija bo vekša. Če pa ste velika sirota, betežasti vi ali deca, naj vam doktor da svedočanstvo, prosite ž njim podporo v Ljubljani pa ešče dobite vekšo podporo za ednok.
Ascherl József
épitőmester,
épületfa, deszka, lécz és tüzifa kereskedését junius 1-vel ismét megnyitotta. A vevő közönség pontos kiszolgálásban részesül.
Oicsó árak.
„FATELEP“ Dolnja Lendava (a posta mellett.)
Jožef Ascherl stavbenik
je zopet odpro z 1. junijom v D. Lendavi (poleg pošte) svojo lesno trgovino. Prodaja vsakovrstni stavbeni les, deske late i drva. Vse po najfalejši cenah. Točna postrežba.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam: prvovrstni Portlandcement v vlagvaj in vrečaj, Mašinsko in Cilinder olije, Komposicia in Asbest za mlatilnice in mline. Nadalje pak imam vsigdar vsake vrste železa in velko izbiro druge razne železne robe.	Nizke cene!!!
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo drüštva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
                          Vsi Slovenje v to drüštvo!
Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša
vöra je Suttnerova vöra!
Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki.
H. SUTTNER, Ljubljana, št 945.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Trgovina z mešanim blagom
Franc Repič
Ljutomer prodala vse vrste pravoga farbarskoga drüka po K 38 m. i domače platno po K 40 m. V zalogih ma vseh vrst blago po najnišiših dnevnih cenah.
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki. I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin trgovina z ledrom v Beltincih.
Novi vozni red
na železnici Dolnja Lendava— Čakovec je od 1. junijuša 1921:
I. Vlak pride v D. Lendavo ob 12.49 opoldne odide iz        „       ob  1.40 popoldne II. Vlak pride v D. Lendavo ob 11.26 opolnoči  odide iz       „        ob 12.01 opolnoči
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.