PRIMORSKE DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRI ORJE Uto 2. Slev. 420 ■ Cna 4- lire gff““ ,p'ffV.UfgSB TRST, nedelja, 13. oktobra 1946 UREDNIŠTVO tn UPRAVA, PIAZZA GOLDONI it. 1 - L Tel. st.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi ae ne vračajo O mednarodnem sodelovanju je mogoče govoriti samo tedaj, ce se v skupnem interesu in ob spoštovanju vzajemnih pravic zahtevajo in priznavajo na osnovi enakopravnosti žrtve vseh prizadetih. KARDELJ ZADNJI P IVE VI KONFERENCE Razpravljanje o Madžarski MANU1LSKI: Nastal bi vihar protestov, če bi podonavske države zahtevale sodelovanje pri nadzorstvu nad vodami Anglije in ZDA | Pariz, 12. — Ponoči ob 1.15 je Menura izglasoval v treh urah 'n M določbe mirovne pogodbe z Bolgarijo. Danes pa bodo morali Vključiti razpravljanje o mirovni Zgodbi z Madžarsko. Jutri v netijo bodo delegati verjetno poči-in tako bo prišla bele v ponedeljek na vrsto zadnja satelitska J^ava Finska. V torek 15. t. m se “^o torej delegati — točno kot 1'® je bil določen rok — poslovili °d konference, ko bodo na zadnji 'kupni seji imeli priložnostne go-t»re. Tako bodo lahko delegacije po “Veh in pol mesecih pariškega zaganja odpotovale v New York 8a glavno skupščino Združenih na. Jodov. Obenem pa bo začel zaseda-u svet štirih zunanjih min’strov. ^kateri menijo, da bo imel svet Tadi stiske časa svoje saje na Prekooceanskem parniku «Aquita. ki bo odpeljal delegacije v ktoeriko. To naj bi tudi omogočilo. ^ bi bile,seje tajne. Drugi zopet ®S;bljejo, da ta vest ne bo držala. 'r si je Molotov že dal rezervirati ?*»to na parniku «Queen Ellsa- beth». Plenum ni rešil bistvenih vprašani V enem tednu torej je plenum Premlel vse osnutke mirovnih po-jj®db s satelitskyni državami Nem-J*. S hitrostjo filmskega traka so ** Pred nami zvrstile podobe poli- tičnih dogajanj in prav zaradi te hitrosti smo lahko dobili celotno sliko položaja. Jedro vseh diskusij je bil Balkan s srednjo Evropa: Trst, Albanija, grško-bolgarska meja in Donava so bili najtrši orehi konference. Prav ta vprašanja pa predstavljajo tiste bolne točke, ki so naravno izhodišče slovanskih in sploh balkanskih narodov na morje. Hkrati so pa to tudi točke, kjer skuša .kraljica morja* zapreti Slovanom dostop do vode, bilo to slane ali sladke. Zanimivo je dejstvo, da ravno teh bistvenih vprašanj plenum ni rešil. Kajti ne moremo imenovati .rešitev* izid glasovanj, kjer je So. vjetska zveza z ostalimi slovanski-mi državami zavzemala odklonilno stališče. da Je češkoslovaška vlada upravi-č.no zaskrbljena zaradi tega vprašanja. Rešitev tega vprašanja bi utrdila zdrave in prijateljske odno. šaje med Češkoslovaško in Madžarsko, ki bi tako dala svoj delež pri vzpostavitvi miru v Srednji Evropi. Sovjetska vlada si je dovolj prL Prelskava zaradi ravnanja s sovjetskim veleposlanikom ■VVashington, 12. VZN. — Namestnik ameriškega zunanjega ministra Acheson je včeraj izjavil, da so ob vestill sovjetsko veleposlaništvo v \Vashingtonu, da se vodi na pritožbo sovjetskega veleposlanika v Združenih državah Nikolaja Novi-kova, skrbna in vsestranska preiskava zaradi ravnanja na letališču «La Guardia* pri New Torku ob njegovem prihodu v preteklem tednu. t Jasno je torej potemtakem, da 1 zadevala, da bi Madžarska spošto- čaka svet štirih težka naloga, saj . vala svoje obveze, bodo morali r:šiti vsa ta važna ‘ vprašanja, o katerih bodo morali doseči soglasje. Brez pristanka Jugoslavije ne more svet štirih ničesar dokončnega skleniti Na današnjem zasedanju, ki mu je zopet predsedoval ameriški zunanji minister Byrn:s, je prvi govoril jugoslavanski delegat Moša Pijade, ki je ponovno poudaril, da se Jugoslavija nima vezano na sklepe konference, ki zadevajo njegovo državo. .Jugoslovanska vlada zahteva, da svet zunanjih jninistrov ne sklene nič dokončnega o vprašanjih, ki se neposredno tičejo naših narodov, brez predhodne odobritve Jugoslavije.* Tako je jugoslovanska delegacija že v četrtič izjavila na konferenci, da ne bc podpisala pogodbe z Italijo, ki b; vset ovala določbe, s katerimi ni sporazumna. Nato je Pijade izrazil upanje, da bo Madžarska spoštovala obveznosti, ki jih je sprejela glede manjšin jn da bo pristala na Izselitev 200.000 Madžarov iz Češkoslovaške. Za njim je govoril češkoslovaški delegat dr. Vlado Klementis. Dejal je, da se njegova država ne želi maščevati nad Madžarsko, pač pa hoče preprečiti, da bi tuje sile izkoriščale narodne manjšine za rušenje njegove domovine, kakor se je to zgodilo v nedavni preteklosti. Zato zahteva, da se manjšine, mca njimi tudi 200.000 Madžarov, izselijo v svojo domovino. Ameriški delegat general Bedeli Smith je ožigosal to .enostransko prisilno preseljevanje prebivalcev* kot nasprotno človečanskim načelom. Zato se je zavzemal za popravke mej na škodo Češkoslovaške, da bi se izognili .izkoreninjenju* Madžarov. Manuilski in Gusev proti plemenitosti na račun drugih krajinski delegat Manuilski je "tro napadel ameriški predlog za ^•žanje reparacij, ki Jih naj pla-^ Madžarska SZ, Jugoslaviji in Češkoslovaški od 300 milijonov do-[arj=v na 200 milijonov. »Plemenl-W postane krepost samo tedaj, "'čar jo kdo priporoča v lastno |Wo, ne pa na račun drugih. Zni. ‘Jnje reparacij so zahtevale ZDA. « hišo trpele zaradi letalskih na-"hlov, in ki jih vojna ni pustošila, /krajina ima ameriški predlog za ^'k mržnje, ki žali njen narod in 5*rode Sovjetske zveze, ki so pre-* toliko krvi za skupno zmago. Nato je Manuilski nastopil pro-lnternacionalizaciji Donave in upadel ZDA ln Veliko Britanijo ^koč, da .hočejo vsiliti svojo voljo donavskim državam ln Jim zabadati.* Nekatere države, ki so oddaljene stotine in tisoče km od Donave, ?Vhočejo vmešavati v vprašanja °havsk!h držav ter hočejo ime- ti nadzorstvo nad Donavo. Toda nastal bi vihar protestov, če bi podonavske države zahtevale, da sodelujejo pri nadzorstvu nad vodami Velike Britanije in ZDA. Male narode silno vznemirja rovarjenje nekaterih velesil, ki grade oporišča in pošiljajo čete na ozemlje malih držav. Na popoldanski seji Je avstralski delegat Beasley nastopil proti izplačilu 300 milijonov dolarjev, češ da je ta vsota pretirana in da bi bila potrebna predhodna preiskava o plačilni zmogljivosti premaganih držav. Nato Je dobil besedo sovjetski delegat Fjedor Gusev. Tedaj Je vstopil v dvorano tudi Molotov, ki je prišel poslušat svojega kolego. Gusev je dejal: .Gospodarsko obnovo Madžarske je mogoče pospešiti samo s pogojem, da se Madžarski vrne imetje, ki so ga Nemci ln Avstrijci odnesli, in ki je s:daj v rokah ameriških oblasti. Amer’ška vlada, ne zahteva nobenih reparacij od Madžarske, toda na drugi strani noče ničesar storiti, da bi Madžarska dobila nazaj svoje imetje, Postavlja se vprašanje, al! morda ne kani Amerika uporabljati tega imetja kot sredstvo za politični pritisk na demokratično vlado Madžarske. Ameriška delegacija očivldno želi olajšati Madžarski težave na škodo Sovjetsko zveze. Češkoslovaške in Jugoslavije. Zato predlaga znižanje reparacij od 300 milijonov na 200 milijonov dolarjev. Menimo da je to samo politična gesta, ki je naperjena proti koristim Sovjetske zveze, Češkoslovaške in Jugoslavije, Madžarska more in zato tudi mora izpolniti svoje obveze, ki jih je prevzela glede izplačila reparacij*. Nato se je Gusev dotaknil vprašanja preselitve 200.000 Madžarov iz Češkoslovaške ln dejal: .Revizionistične težnje določenih reakcionarnih madžarskih krogov dokazujejo, Američani v skrbeh za madžarsko gospodarstvo Ameriški gospodarski strokovnjak Wiliam Thorp je zahteval znižanje madžarskih reparacij, č.š da je vsota 300 mil'jonov dolarjev pretirana in da od Bolgarije niso zahtevali tako visoke odškodnine. Skliceval se js tudi na madžarsko gospodarstvo, ki ja po njegovem mnenju disorganizirano, ker raču-nn, da znašajo zasedbeni stroški in reparacije ter rekvizicije 35% vseh državnih dohodkov. Nato se je govornik branil pred trditvijo, da bi sprememba sporazuma o reparacijah privedla na oblast na Madžarskem reakcionarne elemente in da bj škodovala mednarodnemu o-zračju. Po njegovem mnenju utegnejo imeti ravno te reparacije, ki jih ima za pretirane, podoben učinek. Za njim je gcvoril britanski delegat Alexander, ki želi, da bi med Madžarsko in Češkoslovaško prišlo do neposrednih pogajanj, da bi rešili vprašanje izselitve Madžarov po človečanskih načelih. Alexander je tudi izrazil željo, da bi se Madžarska člmprej gospodarsko dvignila. .Kakor hitro bo naša industrija obnovljena, je dejal A!exander, bomo storili vse, da vzpostavimo trgovinske odnošaje z Madžarsko. Gospodarska obnova Madžarske je življenjskega pomena za izboljšanje življenjskih prilik in napredka v Srednji Evropi.* S tem je bila popoldanska seja zaključena, na večernem zasedanju pa je plenum prešel na glasovanje o določbah mirovne pogodbe z Madžarsko. Aretacija zaradi posnetkov atomske bombe ^ashington, II. VZN. — Arnerl- Pravosodno ministrstvo je da-haznanilo, da so aretirali v Bal- ^ru tri moške, češ da so objavili “tografijo o atomski bombi. Iz nagnila so izvedeli, da je eden Iz-, 'd aretirancev dobil te posnetke, ja služboval v skupini bombnl- na Pacifiku poleti in jeseni [Naznanilo pravi, da Je Imel sll-f George Wallace Comer, ki so f odpustili preteklega novembra 1 letalstva vojske Združenih dr-Ob pričetku tega tedna se je sestal s Frederlckom Dau-jj»heyerjem, ki Je bil v službi pri P«« oddplku mornarice v Baltl-, r“. ter sta oba stopila v stike L*totnikom vojske James Brames J0**Jem. Comer Je pokazal pet polkov o atomski bctnbi ln Rime le svetoval, naj Jih proda ne-časopisu za približno 7000 do-thfev' T>0nu(N)0 ao stavili listu J^Hrnore News Post*,- ki spada jNearstov koncern, toda osebje 1, Je takoj podvomilo in Je ob-"tli, Ameriški kapital naji/cuja ovira za pomirjenjc v svetu Obnovljena anglo-sovjelska trgovinska pagajanja Vzpostavljen promet med Rumanijo in FLRJ Bukarešta, 12. — Med Jugoslavijo in Rumunijo je bil vzpostavljen blagovni in potniški železniški promet. London, 12. — V Londonu so obnovili anglo-sovjetske trgovinske razgovore. Domnevajo, da se pogajajo za nakup lesa m rudnin s strani Velike Britanije. Sovjetska zveza bi se za svoje nakupe poga-1 muslimanom omogočili, da volijo jala naravnost z britanskimi izvoz- svobodno brez kakršnega koli prl-nimi družbami. | t'ska. Volitve v Bosni in Hercegovini Beograd, 12. Tanjug. — O vol't vah v ustavodajno skupščino Besne in Hercegovine, ki se bodo vršile jutri 13. oktobra, je ministrski ptedsednik Colakovlč izjavil predstavnikom tlaka, da je bilo s priznanjem pravice Bosni in Hercegovci, da si ustvar i državo r.a podlagi enakesti Srbov, Muslimanov in Hrvatov, vprašanje Bosne iu Hercegovine izbrisano z dnevnega reda. Na ta način so stvorill vzdušje za okrepitev bratstva in enotnosti med Srbi in Hrvati, medtem ko so Danes volitve za napredno ustavo v Franciji Pariz, 12. — Ministrski podpred- stavlja skupni napor razumevanja sednik Maurice Thorez je v nekem 1 in sporazuma med ljudmi dobre govoru med drugim izjavil: «V in-1 volje, ki si hočejo gradit; .hišo, v teresu Francije in republike je, da | kateri bodo lahko vsi slanovali* in jutri volite za napredno ustavo, ki jo je velika večine, poslancev sprejela v narodni skupščini. Glasovanje za ustavo bo odgovor ljudstva nekaterim ljudem, ki špekulirajo ob težavah za utrditev miru in nas hočejo potegniti v politiko blokov, ki Je izključno monakovskega kova. Zdi se, da tl ljudje nočejo razumeli, da je bil sporazum med našimi velikimi zavezniki glavni pogoj zmage ln da ostaja tudi glavni pogoj za trden in trajen mir. Francosko ljudstvo odklanja izbiro med vzhodom In zahodom in uti za svoje zaveznike enako hvaležnost. O ustavi je Thorez dejal da pred- Sprejem pri Giralu Pariz, 12. — Poljski, Jugoslovanski, bolgarski in češkoslovaški zunanji minister ter sovjetski poslanik v Parizu Bogomolov so danes prisostvovali sprejemu, ki ga je prl- G'asovanje ° policijo. ‘cit, S' lhbenheyerja Je aretirala tajna lc'Ja v uradih 1 sta »Ncvvs Posl*. ko Je ostalima uspelo po- H^Jha policija v Washingtonu Je ^ t'aniia, da je*Comer Izjavil, da ln še štirje vojaki koncem 1043 skrivaj odstranili po-neke atomske bombe ln Jo ]„ “^kflrall. Neki funkcionar je iz-,4^, 1 'ta predstavlja poizkus prodih ^^Krafije nekemu listu in teJ"**^elJevanJ* drugim osebam *°nakega stališča objavljanje. N, 5e vedno prlmanjkuie;o živila vVor*,1C- VZN> — °anes so **t'ih da v rnnoSih mestih Zdru-'triav občutijo pomanjkanje ln aiadkorja kakor tudi mesa. h4v’ ki so Jih dobili lz 45 mest Jo. da občutijo veliko pomanj-medtem ko v 24 mestlb ''o,.. ^ Popolnoma pogrešajo slad-'%>V-tlrUerih 40 mestih pa Je zelo iu mesa. To pomanjkanje %UJ*Jo stavki na havvajskth Hu’ *tavkt pomorščakov v Nev ^ ®tavki voza&v tovornih ■°bliov. London, 12. — List «Dally Wor-. ker* piše, da ima angleško ljudstvo pravico vedeti, čemu JeCrlada tako pasivno podpirala Byrnesovo politiko do Rusije. List pravi dalje, da bi bil skrajni čas, da bi se kdo od politikov bavil z vprašanji, ki sta Jih načela VVallaceJevo pismo In Stalinov govor. Vprašanje se nikakor ne sme rešiti na podlagi pobožnih splošnih Bevinovih in Morrisonovih Izjav, kakor tudi ne na podlagi Smutso-vih izjav, ki pravi, da ti morali Sovjet; menjati svoje zadržanje v var. nostnem svetu in na mirovni konferenci. Dejstvo Je. da mir lahko sloni samo na sporazumu med Sovjetsko zvezo in socialističnimi državami na eni strani ter kapitalističnimi državami z Ameriko na čelu na drugi strani. Ravno odklonitev Združenih držav, ki Jih v tem podpira Velika Britanija, da bi priznal« to dejstvo, onemogoča dosego miru. Prizadevanje Združenih držav, da bi vsilile svojo gospodarsko politiko drugim državam, in njihova domneva, da ameriški kapitalizem lahko svobodno ravna, kakor In kj.r koli mu ljubo, Je največja ovira za pomlrjenje v svetu. Amerlikl Industrljcl kopičilo b ago Washlngton, 12. — Predsednik CIO Philip Murray Je na neki tiskovni konferenci obtožil ameriške inčustrijce, da kopčijo različno blago v vrednosti 37 milijard do-iariev, da bi tako ustvarili umetno pomanjkanje blaga in prisilili vlado, da odpravi nadzorstvo pen. Slavka v Washlnglonu New Tork, 12. - Nameščenci pri dobavah družbe Shewery so lz solidarnosti s 5000 stavkujc* im) nameščenci 18 hotelov v Wa.sh.ngh> nu stopili v stavko. Danes Je v W«w ahkngtomi zelo težko najti P v(** ri v hotelih so zaprti. Posled stavke občuti 12 tisoč hotelskih gostov ln več tisoč drugih, ki Jih n so t.iogli sprejeti. Ravnatelji odklanjajo vsako povišanje pristojbin nameščencem. Po vzoru tretjega rajha Tokio, 12. — Davi je YoshIdova vlada sklenila, da bo začela takoj Izvajati zakon proti stavkam. Socialistični ln komunistični poslanci, kakor tudi zadružni ln sindikalni predstavniki so ostro protestirali proti temu zakonu. Politični opazovalci so mnenja, da bo Izvajanje tega zakona naletelo na velike težave In prav verjetno bo prišlo do ostrih spopadov med policijo in sindikalnimi člani. Določba o čtškoslovaško-madfar-ski meji je bila soglasno sprejeta. Prav tako so bila sprejeta tudi splošna načela o enakopravnosti državljanov. Madžarska bo morala vrniti vse arhive, ki jih je odnesla iz sosednih držav po letu 1848. Določba o reparacijah (300 milijonov dolarjev) je bila sprejeta samo z 12 glasovi in ameriški delegat, ki je glasoval proti, je izjavil, da bo ponovno sprožil to vprašanje. Vojaške določbe omejujejo vojsko na G5.000 mož, letalstvo na 90 letal in prepoveduje ‘ Madžarski nekatera orožja. Sprejeli so tudi načelo povrnitve škode za imetja zaveznikih narodov v znesku 75%. Določilo o svobodni plovbi po Donavi so sprejel! s 15 glasovi proti 6. Po tej mirovni pogodbi bo Madžarska imela ozemlje, ki ga Je imela 1. Januarja 1938, z Izjemo majhnega pasu na Južnem bregu Donave, ki bo odstopljeno Češkoslovaški, da bi se mogla Bratislava razvijati. Od vseh mirovnih pogodb je pogodba z Madžarsko šla najhitreje skozi rešeto plenuma: za glasova-r;e o pogodbi z Italijo so rabili 6 ur, za pogodbo z Bolgarijo in z Romunijo po 4 ure In pol, medtem ko so pogodbo z Madžarsko izglasovali v dveh urah ln pol. ki si ne želijo razdelitve francoske republike v dva sovražna tabora, Dušitev demokracije Francija je glasovala za predloge, ki nimajo nic skupnega z njenimi interesi Protestna zborovanja proti draginji Pariz, 11. — Nocoj je več tisoč delavcev in uradnikov, nameščenih v raznih tovarnah, na 32 zborovanjih v Parizu in predmestjih, prc-lestiralo proti draginji. Na ztorovanjih so govor IH voditelji sindikalne zveze pariške pokrajine in splošne delavske zveze. Francoski notnnar Magnien objavlja v pariškem Usta *Humani-ti» članek o delovanju francoske delegacije na niiroviu konferenci in pravi med drugim: Firmocski deiegat te ponovno glasoval proti aavcuni/ki Jugoslaviji, ki je zahtevala od Italije lt00 milijonov dolarjev za reparacije. Francoski delegat se je približal znesku 100 milijonov, ki ga je vsilila britanska delegacija. Pol'lika franooske delegacije se je občutno menjala proti koncu konference. Vedno bolj je s svojimi glasovi podpirala tiste, ki so si zadali nalogo, da ostvarjo iznakažen mir, ki ne bi bil v ničemer ugoden za demokratične sile v osvobojenih držaiKih in ki naj bi dovoljedal trajno vmešavanje mednarodnih kartelov v po-UVčno in gospodarsko življenje leh držav. Glasovanje proti prepovedi fa-list čnih organizacij v Italiji, glasovanje za škandalozne odškodnine petrolejskim trustom v J?tt-muniji, glasovanje za grške zahteve proli Bolgariji, glasovanje za anglc-ameriško tezo glede Donave, predlogi v korist Anglo-amen-čavioi' glede tržaškega statuta — i>*a ta stališča nimajo ničesar skupnega z interesi Francije. S tem, da so nekateri člani naše delegacije sprejeli anglosaško tezo o reparacijah, so neposredno zastavili francosko politiko glede reparacij, ki jih dolguje Nemčija. Obširno smo že dokazali, kako se pri teh ostrih razpravljanjih o mirovnih pogodbah z bivšimi zave zn,-ki Nemčije pripravljajo razgovori o Nemčiji in se skušajo ustvariti precedenčni primem, ki jih bodo skušali pozneje uveljaviti, da bi znižali — do ti e rečemo Fašistični hujskači med manifestanti Rim, 12. — Rimska policija Je odkrila fašistično organizacijo, ki je razširjena po vsej Italiji in ki je redil ministrski predsednik špansko j znana pod imenom republikanska republikanske vlade Giral ob prili- j demokracija. Advokat Palcanl, ki ki 454. obletnice odkritja Amerike, ga je policija aretirala, je dal na- vodla za nerede ob priliki mani- Žene v španskih zaporih London, 12. VZN. — Tri britanske žene skupno z neko poslanico so objavile poročilo o svojem nedavnem obisku v madridskih zaporih, v katerih Je več kot 900 pripornic. Glavni namen njihovega obiska je bil prisostvovati razpravi proti španskim ženam, neki znanstvenici in dvema delavkama, s katerimi so — kot poročajo — slabo ravnali. Eno Izmed obtoženk so že obsodili na 30 let zapora. Britanska delegacija je mogla obiskati tudi nekaj drugih aretiranih žena. Vse so Izjavile, da niso kamunist-ke in da se obtožbe proti njim opirajo na dejstva, da so pomagale antifašističnim pripornikom s tem, da so zbirale zanje denar in oblačila. Ena izmed teh Je bila v zaporu 19 mesecev, preden so začeli razpravo., r.eka druga pa 11 mesecev. Vsaka je izjavila, da so kvesturinl z njimi ravnali slabo. festaclj, ki so Jih v torek priredili delavci. S tem namenom so poslali na mesto 150 pravih fašistov, da povzročijo protikomunistično in protisocialistično manifestacijo. Ti Izzivalni agenti so se pomešali med množico mara;festantov in so bili oboroženi najmanj s palico. Nekateri med njimi so nosiH zavezniško uniformo brez značk ln so prejeli vsak 500 do 1000 lir. Anglo^egiptovske težave Kairo, 12. — Danes se je izvedelo, da bo egiptovski ministrski predsednik S!dky Paša odpotoval v sredo v London, kjer se bo raz-govarjal z Bevinom o reviziji an-glo-egiptovske pogodbe. Pogajanja so doelej še vedno na mrtvi točki. KRATKE VESTI WASHINGTON. — Predsednik Truman bo govoril v ponedeljek ob 22. uri po radiju ameriškemu narodu. Glavni predmet njegovega govora bo pomanjkanje mesa v ZDA. GENOVA. — Sinoči ob 11. uri je nenadoma izbruhnil požar v genovskem pristanišču. Uničenih je bilo 2000 bal bombaža. Skupna škoda znaša več kot 80 milijonov lir. zuje da se zgodovinske stranke bodo volitve v Rumuniji na dan, k! je bil določen. NI mogoč več noben odlog*. — odpravili nemške reparacije. Dokazali smo, kaj bi Francija zgulrila s Trstom, če bi ta ostal kot kolonija pod anglosaškim nad-zen stom. Samo s Trstom, ki bi imel resnično demokratični statut, ir* ki bi bil tesno povezan s svojim zaledjem, bi proizvodnja Francije, Alžira in ozemelj francoske zveze imela možnost, da vrže na trg svoje proizvode tn se razvija kot pred svetovno stojno. Couve De MourvUle je pod nogami Francije uničil temelj gospodarskega razvoja Francije v Sredozemlju ter v osrednji in vzhodni Evropi. Hkraii se tira v obup italijansko in slovansko de-lonmo ljudstvo Trsta. Pred kratkim nam je Pogassi, italijanski predsednik tržaškega Osvobodilnega sveta, ki je v imenu desetti-sočev Tržačanov odklonil statut po vzorcu Jamajke a7t Noirih He-bridov, ki so ga hoteli vsiliti me-s‘u. dejal: *Menim, da pomeni odcepitev Trsta od njegovega zaledja njegovo gospodarsko smrt. Danes, ko je Trst ločen od svojega zaledja, je tam SO tisoč brezposelni na 75 t!soč oseb delav-skeaa prcbiva7stva. Industrijska podjetja potrebujejo zato, da lahko delajo, naročil in surovin iz zaledja. Samo Jugoslavija ali o-stale države osrednje Evrope lahko to zagotovijo. Ta medsebojna odvisnost se mora vnesti v statut v oh’iki carinske, valutne bi železniške unije. Nasprotno pa bi brezposelnost narastla in prišlo bi do prisilnega izseljevanja družin, ki bi ostale brez kruha. Srce se vam stiska, ko pom'3'imo na usodo, ki bi doletela naše izredno izvežba-ne drfasece in tehnike, ki so zaradi svojih poklicrvh sposobnosti znani po vsem svetu, če ne bi v Parizu zbog sebičnosti hoteli razumeti glasu razuma in pravice». Niso poslušali glasu ljudstva, glasu razuma; udušili so demokracijo. Nov proces proti častnikom v Grči H Atene, 12. — Vojaško sodišče v Larisi pripravlja proces proti 98 častnikom in vojakom, ki so obtoženi sodelovanja z uporniki v zaroti, ki je nameravala zavzeti Lariso. Policija Je odklonila EAM-u dovoljenje za manifestacijo, ki bi morala biti jutri. Rumunske reaktronarne stranke se bojijo volitev Bukarešta, 12. — Na zborovanju bloka demokratičnih strank je ministrski predsednik Groza podal sledečo izjavo: »Opozicija zahteva odložitev volitev. V tem smislu sem prejel pismo Bratlanu-jeve llberal-naclona'ne stranke, ki zahteva odlog volitev. Ta korak jasno dokazuje da se zgodovinske stranke bojijo volitev. Na vse lažne vesti, ki so se pred na Lizbona, 12. VZN. — V Lizboni so bile tudi danes čete v pripravljenosti in policija je krcžila po delavskih okrajih. Nekateri opazovalci so danes izjavili, da vlada v portugalski vojski precejšno nezadovoljstvo zaradi draginje in ker vlada ni izvedla napovedanih ukrepov proti črni borzi. Nedavno zvišanje plač za 20 do 30% državnim uradnikom in vojsk! imajo za nezadostno v primeru z draginjo, ki stalno narašča. izgon francoskega dopisnika Iz Nemčije Berlin, 12. VZN. — Britanski dopisniki v Berlinu so danes sklenili, da bodo vprašali francoske oblasti za obvestilo «o vseh podrobnih okoliščinah, ki so dovedle do izgona dopisnika francoske obveščevalne agencije Jacquesa Souvairana iz Nemčije*. Souvairan Je moral včeraj zapustiti državo pod stražo, ker so ga obdolžili, da Je poročal prezgodaj, da je zavezniški nadzorstveni svet odklonil prizive v Niirnbergu obsojenih nacističnih voditeljev. Imenovani je prvi zavezniški dopisnik, ki so ga Izgnali iz Nemčije med zavezniško zasedbo. Britanski dopisniki so danes izjavili, da je vprašanje zelo velike važnosti z njihovega poklicnega stališča. Češkoslovaški pevski zbor v Jugoslai/iji Predstavnik indijske skupnosti V južni Afriki nam je prikazal delež, ki ga ima maršal Smuts pri uvajanju reakcionarne pomike v južni Afriki, zlasti kar se tiče zakona tlndlan Rcpresen tat ion Act». Ta zakon omejuje r nakup zemljišč po Indijcih na nekaterih področjih», nadalje določa stalne omejitve glede pravice do bivališča, trgovine in poljedelstva Indijcev. Proti onim, ki so se uprli zakonu, je bila uvedena prava teroristUna kampanja. Edina politična skupina v južni Afriki, ki se je stalno in vztrajno borila proti temu proti-indijskemu zakonu, je bi la komunistična stranka. JUŽNOAFRIŠKI INDIJEC GOVORI: ^Spominjam se še izraza na Smutsovem obrazu, ko se mu je predstavila delegacija indijskega kongresa južne Afrike ob pričetku t. I. Ta obraz je bit leden tn trd, brez najmanjšega siedu custira ali ganotja. Bil je to mož svetovne važnosti, mož, ki je odigral važno vlogo v svetovni zgodovini zadnjih desetletij. Skratka mož, ki ga imajo splošno za enega izmed stebrov angleškega imperija. Mož, ki zna razvijali idealistične teorije o bratstvu človeškega rodu tn istočasno izvajati politiko nadvlade belega plemena v svoji lastni dežen, Indijski kongres južne Afrike je izvolil delegac jo pedesetih članov, „ ki je predložila Bmuteu protest pro-1 ga zakona, DhiZELA KOLONIALNE DEMOKRACIJE R asizem v Južni Af rilci «Pobornik miru» maršal Smuts in zapostavljanje 300.000 Indijcev v Južni Afriki v očeh londonskega lista «Daily VVorker* W zakonu o zemljiški posesti, ki po-j Obenem je zasedal parlament tn stavlja Indijce v stalnt položaj i razpravljal o zakonih, ki utesnju- manjvrednosti, tako glede votivnih pravic, kot zemljiške posesti. Ta zakon ima namen nasilnega odrivanja Indijcev, ki so ga za to imenovali szakon gheta». Trije najstarejši voditelji kongresa so bili izbrani, da predlo že to vprašanje Smutsu. Zahtevali smo od vlade, naj ne uvede novega zakona, temveč na) sprejme naša priporočila, to je, na) se skliče skupna konferenca za Indijo tn južno A-friko. Vsa naša prizadevanja so bila zaman. Smuts je že določil svoje Izstopanje. V svojem govoru nam je povedal, da je vlada sklenila sprejeti novi zakon. Vse naše razlage n'so nanj niti najmanj vplivale. Bil je trdoglavo svojih misli. Delegacija je poročala odboru kongresa o Smutsovem odgovoru. Poročilu je sledila burna diskusija, v kateri so vet delegati izrazili svojo voljo za odpor. Kongres, najvažnejša orgtmizadja 500.000 Indijoev, je sklenil mobilizirati vse svoje pri staše, da bi preprečil uvedbo nove- jejo stmbodo Indijcev. Marial Smuts je predložil svoj zakonski načrt tn lajavi!, da je vlada sklenila postopati z indijskim vprašanjem prav tako, kot ie postopa z afriSklm domačim prebivalstvom. Pravice Indijcev do nakupa (n posedovanja zemljišč m ostalega premoženja morajo biti omejene. Toda teh praric ) 58.9. 6. Kevhin (J) 1:01.4, 6. Savčev (BI 1:01.9 min. Tek 1500 m: 1. Stefanovič (J) 4:10.2, 2. Talmadu (R) 4:13.3. 3. Ceraj (J) 4:13 3, 4. Spasov (B) 4:14.4, 5. Žanov (B) 4:15.3, 6. Pan-tlrca (R) 4:17.5 min. Štafeta i x iOO m: 1. Jugoslavija (Despot, Radulovič, Račič, Sabolo-Vič) 3:26.2; 2. Rumunija A ob 14.30; Drcher - Roianese na igrišču CRDA ob 9.; Rocol . Cebu-lec na Igrišču Ponziane ob 16.; Ponslana - Acegat na igrišču Ponziane ob 11. Ravber ne igra. Pevci šentjakobskega zbora »Ivan Cankar* so pozvani, da se udeležijo pogreba padlih partizanskih borcev, ki bo Jutri. Zberejo ne j se ob 9.45h blizu kapele v u! Oat-leri. Obenem se opozarjajo, da bc-stn prihodnjo sredo ob 20. uri važen sestanek in pevska vaja. Prireditve, predavanja In sestanki O PARIŠKI KONFERENCI bo drevi ob 20.30 uri predaval tov. De-sčradii v dvorani gostilne Sco-glietto. LJUDSKA VESELICA NA PROSEKU. Kulturni krožek Dugolin in prosv«tno društvo »Vojko* na Progeku in Kontovelju sporočata, da se bodo na Proseku danes nadaljevale prireditve, ki so jih morali preteklo nedeljo zaradi slabega vre. mena prekiniti. Izžrebali bodo nagrade velike tombole, predvedli razne manjše igre, nazadnje ' bo ples. Enotni sindikati SINDIKAT VRATARJEV. V torek ob 18. skupščina vseh vratarjev v ul. Conti 11. SINDIKAT LESNE STROKE. V nedeljo 13. t. m. v u! Imbrlani 5 skupščina zaupnih odborov za izvolitev novega upravnega »veta. Vsi člani sindikata naj se do torka 15. t. m, »glase na sedežu, kjer dobe nakazilo za sladkor. SINDIKAT PREVOZNIKOV. V»i člani naj se (glose na sedežu do Enotni sindikati SINDIKAT LESNE STROKE. Danes ob 9. v ul. Imbrlani 5 skupščina odtorev in zaupnikov za Izvolitev novega upravnega sveta. SINDIKAT KOVINARJEV. Jutri sestanek upravnega sveta kovinarjev, V torek ob 17.30 uri sestanek posvetovalne komisije kovinar, skih uradnikov. Ob 19. sestanek komisije za malo industrijo. SINDIKAT PEKOV. Jutri ob 17. sestanek upravnega sveta. .SINDIKAT PREHRANE. V torek ob 18.30 ssstanek upravnega sveta. Simplon - Orient -Exnress Te dni je bil obnovljen d‘rektni železniški promet na progi Beograd - Ljubljena - Trst - Milan • Pariz s spalnim vagonom Parla-Baograd. Vlak odhaja is Trsta za Beagrad trikrat tedensko, in sicer v sredo, petek in nedeljo ob 4.15 zjutraj, s prihodom v Ljubljano ob 8.22, v Zagreb ob 11.35 in v Beograd ob 22.86 istega dne. 12 Beograda - Ljubljane v Trst prihaja vsak ponedeljek, četrtek in soboto ob 23.39 in odhaja za Milan v Pariz v torek, petek In nedeljo ob 0.10, s prihodom v Pariz v sredo, soboto In ponedeljek ob 9.10. Darovi in prispevki Ant:faš‘stične žene iz Bovca so derovale Dijaški matici v Gorici 500 lir. Za tiskovni sklad »Primorskega dnevnika* Je darovala tov. Pavla Černigoj 300 lir. V počastitev spomina pokojnega očeta Janeza Pirca ln Brata Alojzija Pirca, je darovala sestra Ana Pirc Iz Trsta 1000 Ur za sirote pa-dKh partizanov. Iigublieno V Ajdovščini je na »Parad! dela* nekdo pozabil v avtu tržaškega Rdečega križa pelerino iz gumiranega platna. Dobi ga na sedežu RK v Trstu, ul. Carduccl 4. VERDI. 21; »Florette in Patapon* od Hennoquina in IVeberja. NAZIONALE. 14.30: «Slavčki v kletki* - N. Noel, R. Genin. — Ob 10. uri matineja: «Zvezd.'ce 1946», prof. Jesipova. SUPERCINEMA. 14: »Se zmeraj skupaj* . C. Boyer. FILODRAMMATICO. 13.15: »Ma- ščevalci* - D. Fairbanks, R. War-rick. ITALIA. 14.30: «Srečala sem te v Neaplju* . A. Nlevo, C. Gora. ALABARDA. 14.30: «Beg», O. Jo-y«ux, M. Robinson. IMPERO. 14.30; »Gospod ln gospa Smith* - C. Lombard, R. Mont-gomery. VIALE. 14: «Marija Lulsa* . G. Tournier, M. Hinter. MASSIMO. 14.30: »Kot Robinson Crosue* . E. Best, T. Mitchell. GARIBALDI. 14: «Grof Monte- kristo* - R. Vilm. NOVO CINE 14: «Odhod ob sedmih* - A. Rabagliati. CINE MARE. 14.30: bavarnl sovjet. sk| film »Kamenitl cvet*. Pred. vajan na filmskem festivalu » Benetkah. (Prvič v Trstu). ARMONIA. 13.30: »Spet so začenja življenje* . A. Valli, F. Giachetti. ODEON. 14: »Uj.tnik iz Zende* . R. Colman, Fairbanks. SAVONA. 14: »En sam se j« vrnil* - A. Magnanl, G, Cervi. AZZURRO. 14: »Tovariš P.» - sovjetski film. RADIO. 14: »Prvorojenka Smith* -L Howard. CENTRALE. 14: «Peklenska dolina* - J. Randal! MARCONI. 14: »Tarzanova nova doživetja* - H. Brlx. VITTORIA. 14: Družina Stod. dard* - I. Bergman, W. Baxter. ADUA. 14: «Mali ljudje*- Stanko ln Ollo. — Ob 9.30 matineja: »Leteč; vragov;* . Stanlo ln Ono. VENEZIA. 14: «Pcter Micca;*; sledi »Ježa po Ranchu*. CARDUCCL 14: »Nočni zalju- bljenci*, J. Randal! BELVEDERE. 14.30: «Bergery.jevi husarjl* . Z. Sxe)eczky. ARGENTINA. 14.30: »Rita lz Ca-scla*. KINO »PROSV. DOM* - NABREŽINA. Danes ob 16. in 20. in jutri ob 20.: »Zaročenec moje žene*. BAUDAS JOŽE, rojen leta (Jczbice) Kal pri Kanalu, pri Gorici. Kot italijanski vojak po 8. 9. 1943 šel v partizane. 1. 5. 1945 bil v I. bataljonu XVII. brigade. Pogrešan po borbi na Opčinah pri Trstu. Kdor kaj ve, naj javi upravi »Primorskega dnevnika*. Tov. Fa-nlci. t Potrtim srcem javljamo vBem sorodnikom, prijateljem in znancem lužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče JOŽE BATIČ gostilničar Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 13. t. m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Mali Repen 3 na domače pokopališče. Žalujoča soproga BERTA, hčerka EMILIJA por. IVANČIČ s soprogom RUDIJEM, sinovi MARIJ, JO/.E in FRANKO, vnuki MIRANDA in VERA, ter ostalo sorodstvo Zahva a Vsem, ki so spremili na zadnjo pot nRŠega nepozabnega sinčka ALEKSANDRA kakor tudi darovalcem cvetja, se najlepše zahvaljujemo ta izkazano sočutje. Bane, 13. 10. 1946. Žalujoče družine: BAN in MALALAN MALI OGLASI VILA Z GOZDIČKOM se proda v Tomaju na Krasu. Poizvedbe: Tomaj 95. _____________ ____________ KROJAŠKO POMOČNICO za ženske obleke sprejmem. Via Cunicoli 9.. Pozor. LAHEK KMEČKI VOZ 10 q nosilnosti prodam. Ulica della Lea 20, gostilna. ' _ _ REVEN MLADENIČ je v četrtek dne 10. t. m. ob 22 uri zvečer Izgubil dežni plašč na cesti Kontovel do gostilno Martelanc. Pošten najditelj se naproša, naj ga odda v gostilni Martelanc. MIZARSKEGA VAJENCA, pridnega, poštenih starišev, po možnosti iz okraja, iščem. Trst, u! Veltro 19. Alojz Leban naznanja da ima v Sent-petru pri Gorici štev 32 KOTLAUSKO DELAVNICO, ZALOGO BAKRENIH KOTLOV ZA ŽGANJEKUHO TER NAJMODERNEJŠE ŠKROPILNICE Sprejema tudi vsa kot-tarska popravila. RADIO TRST T. Radio Trsi II. s« vedno n* oddala NEDELJA, 18. OKTOBRA 8 vesti T slov., koledar; 8.2C glasbeni program v zvezi v Vidmom; 8.80 pestre jutranja glasba; 9 metijska ura: Kolobarjenje; 12.80 slovenske »borne pesmi; 12.45 vesti v slov.; 14,30 glasba po deltah; 15 otroška ur«; 19 orkestralna glasbo; 19.15 vesela ura: Skeči; 18.45 plesat g!a*vn; 20 najoved čns«, vesti v slov,; 23.15 zadnje vesti v slovenščini. NAJBOLJŠI PRIGRIZEK IN DOBER TERAN DOBITE Pftl SIRKU TRST BUFFE1 Ul. XXX Otlobr« 17 GOSPODARSTVO Kako je Trst Izgubil velik del svojega trgovinskega ladjevja «Finmare* (Societa Finanziana Marittima) je ena izmed številnih deiniških družb, ki jih je ustanovil I.R.I. (Istituto per la Ricostruzlo-r.e Industriale), ki je na podlagi državnih zakonov postal solastnik in tudi lastnik ladij in celih paro-plovnih družb v Italiji. Delniška družba «Finmare» je bila ustanovljena v decembru 1936. leta in sicer na podlagi zakona, ki pooblašča I.R.I., da ustanavlja delniške družbe. Njena osnovna glav-n.ca znaša 900,000.000 lir. Družba ’ma svoj sedež v Rimu. Njen namtn naj bi bil pospeševati razvoj italijanske trgovinske mornarice. Obenem pa Je bil Izdan tudi drug! zakon, s katerim je fašistična vlada reorganizirala italijansko trgovinsko mornarico, tako da je likvidirala nekatere pomembnejše paro-plo.vne družbe ter ustanovila 4 nove družbe, vsaki izmed njih začrtala njih redne pomorske subvencionirane proge. «Finmare» je bila pri teh družbah soudeležena z večno svojega kapitala. I.R.I. je izdal obveznice z državnim jamstvom za zgoraj navedeno Vsoto in tako prišel do denarja za ustanovitev ustanove «Finmare». Ta je svoj kapital vložila v nove diužbe, pokupila njihove delnice in tako postala njih solastnik odnosno lastnik. Štirim zgoraj omenjenim novim paroplovnim družbam so dodelili ladjevja desetih družb. Med posl-d-niimi so bile tudi tržaške družbe «Ccsulich», «Lloyd Triestino* in »Navigazione Libera Triestina*. Na novo ustanovljene družbe pa so bile «Italia» s sedežem v Genovi, »L!oyd Triestino* s sedežem v Tr- stu, »Tirrenia* s sedežem v NeaP" lju in »Adriatica* s sedežem v Benetkah. »Cosulich* in «Navigazk®e Libera Triestina* sta bili likvidira; ni a njuno ladjevje sta prevzeli »Italia* ln «Lloyd Triestino*. Prei! nji «Lloyd» je prepustil skoraj P0-lovico svojega ladjevja družbi «š-driatica*. Do te izmenjave ladij ? prišlo zaradi tega, ker so b.le P°" sameznim družbam dodeljene dele cene skupine pomorskih preg in s° podjetja potrebovala ladje, ki » bile za posamezne proge najb°'! primerne. Rezultat vsega tega Pa je bil ta, da je Trst izgubil p*'. cejšen del svojega trgovinske?-1 ladjevja, ki so ga prenesli v ladijske registre drugih luk v Ital!1-Ravno to pa je bil namen fašist ■ r.ega režima ln italijanskih kap-talistov. GOSPODARSKE IsTj NOVE CENE ZA OPEKO. nusija za določitev cen poroča, <** je ZVU odobrila sledeče cene ** opeko franko opekarna: opek®' 26 x 13 x 6 cm, 100 kosov 4500 ll[i votla opeka, 26 x 13 x 6 cm, kosov 4050 lir; votla opeka, 13 x 8 cm, 1000 kosov 4900 Ik. strešna opeka, 20 x 40 x 3 cm, kv. m 125 lir; strešna opeka, 26 X 13* 2 cm, kv. m 95 lir; prevrtani op*' čni Moki, 26 x 26 x 13 cm, 1000 keso* 18 000 lir; opeka marseljeza, 13 kv. m 1000 kosov 13.500 lir; opek« marseljeza, 15 na kv. m 1000 12.700 lir; korci, 28 na kv. m l()w kosov 8.500 lir. Odg. urednik DURAN HREŠČAK Krznarija ZILIOTTO iz Trsta odpre v ponedeljek 14. oktobre svojo podružnico v GORICI v ul. 24. maja itev. 9, tel. 856 Skrbno izdelana konfekcija Najnovejši Zmerne cene ZILIOTTO Strojenje kož, krojenje, neposredna prodaja Trat, ul. Trento 11. tel. 29374 Gorica, ul.24.maja štev.9 tel. 856 AVTOTRANSPORT MEDEN STANISLAV prevaža blago na progi TRST - Cona B I m na progi TRST - /talija TRST, Rojan 1 Kmetje! dobilo vse. kar potre- bujejo pri svojem delu. pri domači tvrdki Ed. Furl TRST Ulica Milano 18 TELEFON št. 51-69 Velika Izbira najboljšega moškega biaga za ob eke ln piaSče ter loden Dobite pri krojacnici CEHE UGODNE MOZETIČ, Piazza Garibaldi H odvto&usna GORICA - KOMEN d* Avtobusno podjetje ing. F. Ribi e C. sporoča, s 14 ok. zopet vzpostavlja redni avtobusni P met na progi Gorlca-Kpmen. Avto bo vozil iz na ob 7 zjut -aj, lz Gorice pa ob 14 popoldne Mladina iz SEŽANE ima danes, 13. t. m. ob 17. url kulturno SLEDI PLES Igra orkeater *VeseH veler* prireditev v uinodvor*«*’ KINO NA OPČINAH predvaja danes v nedeljo tS ***** ob 16 url RUSKI VELE*’*1' 2VI AVRICA^ RflZROPOR S Tor. FRflMCETOM BEFR0M l vero v nošo končno zmago Primorska delegacija je v Parizu zrušila n^t^or lažnih predstav o Primorski in Trstu, obudila i7est vsega sveta vpričo imperialističnih raču n o v zapvdnih sil Ob povratku na Je primor-nJen voditelj, predsednik site delegacije iz Pariza je PNOO ja tov. France Bevk sprejel naštga poročevalca mu dal o delu deiegac je Ih razmerah na mirovni koin-ferenej niz pomembnih izjav. V naslednjem podajamo njun rflzfrovor. Koliko je bila francoska jav-Wt pred prihodom naše debije poučena o našem Pfašanju ? : i»vzamem politične kroge, ki r"8« posebej zanimali za vpra.ša-| j6 Julijske- krajine, je bila ve-E!a ^ra,,wos^ce javnosti de slabo j^:e'w o razmerah pri nas, mir■ Ul* Wi znani globoko utemelje-^tozlogi na.Uh teženj. Pod vpll-** nam sovražne propagande itneU mnogi napačne predsia-I® naši deželi in o razpoloženju Tako so vedeli le malo wič o našem zapiranju pod fa- 'trdna italijanska emigracija I 'ancijt je pripomogla, da se ta« ustvarita o nas napačna Naši in jugoslovanski so-7®Wfei so po vojni e vsemi sred-g” širili laži in obrekovanja. t 6* Sramu se je še do zadnjega posluževala potvarjanja jjjL, . '-n. boju in o današnjem teror-^eofaSistov. Ni bilo brez vpli-t I*1 so imeli italijanski fašisti J^noiji mnogo prijateljev. Tu-1 l(e' " * *V, °rn, o požrtvovalnem osvobo- U° - "lev, ki vsakemu čutu resnice C niške veleAle javno trdil, *o o Trstu Slovenci in Italija-p razmerju eden proti deset, se pravi.■ na enega Slovenca it ti k ^5et Italijanov. Kdor pozna raz-.ere, se je nad tem zgražal ali fabli povprečen človek, ki Sivi , od nas, pa je to verjel. Tar ® so nasprotniki naših teženj PJJttno varali ja/vnost. Hed francoskimi katoliki jih je ki pošteno mislijo, toda J®* so živeli v prepričanju, da sta Jugoslaviji vera in cerkev predlani. Čudili so se torej, da je ženska in hrvaška duhovščina Julijski krajina za priključitev top Ugoslaviji. Od duhovnikov, čla- «»ta naše delegacije, so izvedeli, cerkev in vera v Jugoslaviji preganjani, pač pa da je bila naša duhovščina in slovenski jezik v cerkvah preganjan pod I-taUjo. Priznali so, da so bi H dotlej, žal, poučeni le od italijanske strani. Francozom se je zdelo čisto naravno, da so Slovenci in Hrvatje za priključitev k Jugoslaviji. Toda težko jim je bilo verjeti, da i-ma tudi večina Italijano-v Julijske krajine isto stremljenje. Mislili so, da je ta naša trditev le gola propaganda. K temu prepričanju so jih zavajale tudi tiste sile, ki rade zamolčijo ali celo zanikajo italijansko antifašistično gibanje, ker jim ne gre v račun. Ko so italijanski člani naše delegacije v imenu prebivalstva jasno izražali njegovo voljo, se je vedno znova ponavljalo vprašanje: «Pa zakaj hočete k Jugoslaviji !* Tehtni ekonomski razlogi so govorili tako glasen jezik, da niso mogli naleteli na najmanjši ugovor. Javnost je lahko spoznala, da slovensko-italijansko bratstvo ni prazna beseda, ampak živo dejstvo, ki že samo na sebi jamči Italijanom vse pravice in zagotavlja mirno narodno sožitje na tem ozemlju. Tako je morala naša delegacija korak za korgkom pobijati pred- sodke in ustvarjati pravo podobo o razmerah v Julijski krajini ter o težnjah njegovega prebivalstva. Napredno francosko ljudstvo in njegovi reakcionarni državniki Kateri krogi so naši dele-®eiji najbolj prisluhnili in ji iveč pomagali? s* tisti, ki so bili glede Julij- , krajine že prej zavzeli čisto pn°, nam prijazno stališče. j reciWctn Komunistična partija a, krogi okrov Narodne fronte j r°ht National). Ti nam tudi ni-. skrivali težav, na katere bo ■dela pravična rešitev našega i ~->an;a. Bili so trdpo z nami, g so vedeli, da bi naša zmaga penila utrditev demokratičnih k?0*! v svetu. Zavedali pa so se , > da bodo reakcionarne sile lrl! trdovratnostjo in z vsemi jJ^tvi branile svoje položaje, soglasju s svojim stališčem ,,am pomagali z nasveti in z itiK Qljem. Njihovi listi so princ*- Kašo izjave in članke. Na zbo- 'OlM «sPl°tne eveze dela* in frerft0Vwe stndilcalne zveze* so veliko množico obrazložili 1^* Upravičene zahteve. S sindi-‘h mitingov cele Francije so J/^li veliki četvorici protestne Slavke. .?Hdt veliko število odličnih o- i in katoliških in liberal-krogov se je odločno zavze- % % 'Oio za naše stališče. Med njimi Znani pisatelji, poslanci in ča- "rji. Ni bilo brez pomena, da i v rek/to število najvidnejših fran-f/'* intelektualcev napredne I * podpisalo javno izjavo, v P** je mhtevalo priključitev |?>a k Jugoslaviji, Med svoje Atelje s »jo lahko šteli tudi več c«ih tujih novinarjev. jKakšni so bili vaši stiki z Lucijami na mirovni koli. ei»ci? ob prihodu v Pariz smo 4 ' '',tiaki navezati stike e onimi ***•«, ki so imeli neposredno {^1 našo usodo. Pošiljali smo so nam sicer po večini priznavali upravičenost naših zahtev, nami-gavalt celo na pomoč, hkrati ga so se izgovarjali, da je Francija šibka, da ona ne odloča ter so s tem krivdo za krivično rešitev našega vprašanja zavračali na druge. Podobno je bilo tudi z delegacijami enaindvajsetih držav. Na naše utemeljene razloge so molčali kot pozneje na mirovni konferenci ati pa so našli le kak medel ugovor, omenjali svetovni politični položaj, kateremu na ljubo je treba popuščati. Nobene konkretne ob’fube, ako izvzamem slovanske države. Njihovo stališče je bilo že prej odrejeno v anglo-ameriškem smislu, ko so le površno poznali naše vprašanje; temu primerno je bilo tudi glasovanje. Le kadar jim je šlo za lastne koristi, nam je ta ali orna država pridružila svoj glas. Priznali so krivico in so vendar glasovali zanio V kolikšni meri je naša delegacija vplivala na razvoj javnega mnenja? Naše delo v tem pogledu ni bilo brez uspeha. Neki časnikar nam je dejal, da se je mnenje njegovih stanovskih tovarišev in s tem javno mnenje o Julijski krajini močno spremenilo po prihodu naše delegacije. To nam je bilo največje priznanje m po-hvala. Nismo iskali le osebnih stikov, ampak smo se poslužili -tudi radia, listov, konferenc tiska in filma o Julijski krajini, ki se je izkazal kot močno propagandno sredstvo. IzdejriJ ' sm° bilten, v katerem smo pcM očali o razmerah V Julijski fcM>.‘«* *h tolmačili naše stališče do %;pseh perečih vprašanj naše dele'C ^ v zvezi s mirovno kcmferenco.\ Pošiljali smo ga redno vsem dt^rdocifam, vsem vidnr.m političnim posebnostim in listom. Delih sn naše dokuzilno gradivo, ki je pe\ svoji preglednosti, učinkovitosti t. V lični izlelavi zbujalo splošno o v» 'u-dovanje. Spoznati smo, da so Franco rad« sprejemljivi za pametne raz- ' loge. Nemalo nam je tudi pomit- , galo dejstvo, da framooski narod še ni pozabil zahrbtnega napada italijanskih fašistov v enih izmed najtežjih ur njegove zgodovine. Pridobili smo mnogo prijateljev, hkrati pa smo s propagando dosegli, da so danes Francozom razmere in razpoloženje ljudstva v Julijski krajini mnogo bolj jasne, kot so bile prej. Tiste demokratične sile pa, ki so bile že prej z nami, zdaj še globje poznajo naše vprašanje in utemeljene razloge naših teženj. Se bolj so uverjene, da je pravica na našl strani, in še bolj pripravljene, da nam pomagajo. In kar je važno: To ne ostane samo v Franciji, ampak odmeva v vnanji svet. Naj h koncu dodan še to: Nobena izmed delegacij ne more trditi, da ni bila poučena o upravičenosti naših teženj. Kadar je glasovala proti nam, je glasovala z zavestjo, da nam dela krivico. Večina izmed njih nam je morala priznati, da je sedanja rešitev za nas krivična in da smo žrtev tišjih imperialističnih koristi v prilog evropskega miru. To je naša moralna zmaga. To je kapltcd na- šega truda in dela, M je naložen za bodočnost. Ni še padla zadnja odločitev. Toda naj bo ta kakršna koli, danes ves svet ve, da Trst, Trim in Gorica v etnološkem in gospodar- j skem pogledu spadata k Jugosla- i vlji kot deli ene same, nerazdeljive celote. In da je prebivalstvo vseh treh narodnosti Julijske krajine odločno za tako rešitev; to smo izpričali s svojo navzočnostjo in s svojo besedo. Svet pa ve tudi — kar smo sto krat ponavljali — da ljudstvo nikoli ne bo priznalo take rešitve, ki bi zanj pomenila krivico in ki bi ogrožala njegove življenjske koristi. Neki diplomat me je na tako izjapo ironično vprašal: 'AH boste napovedali vojno!». Če bi bil mož podrobneje poznal našo zgodovino izza zadnjih let, bi si bil najbrže prihranil to vprašanje. Ne, vojne ne bomo napovedali. Nimamo niti tankov niti atomske bombe. Toda imamo nekaj, kar je močnejše od vsakega orožja, ljubezen do pravice in vero v njeno končno zmago. rr.rinnnrD:r.:rmrriBrrinsir2r:^rr!nai h h n i u n :□«! ------------------------- IIIIIII II ILUiUO II II II I III | n ,.... ~ ~ iz razgovora z Dersenjevim. umetniškim voditeljem gledališča »Leninski komsomoU ::rmrri*rrinBn3piir^inHnrj m n: a n mi ni im :=» ji n:: n im n i Jl^UUL^aLJL^LDL^UULni I _____ _ D______________1 H 1 V Ljubljani je te dni z velikim uspehom gostoval ansambel mo-. skovskega gledališča eLenlnski komsomol». V ponedeljek jt Ivan Bersenjev privolil na razgovor z ljubljanskimi novinarji in nelca-tirimi predstavniki slovenskih gledališč. V živahnem razgovor u je Bersenjev podal sliko gledališkega življenjas v Sovjetski zvezi kakor tudi dela gledališča «Le-ninski komsomol», ki ga vodi on sam. V Sovjetski zvezi, je dejal Bersenjev, uživa gledališče veilko podporo vlade, obenem pa tudi veliko ljubezen vsega sovjetskega ljudstva, V najtežjih in naj- Jugoslavija POTOVANJA DRŽAVA DELA, OBNOVE IN NAPREDKA Druga vetovna vojna je imela strahotno posledice zaradi ogromnega pustošenja in uničevanja gospodarskih proizvajalnih sredstev in dobrin. Na teh razvalinah, ki jih je zapustil okupator, je bilo treba izgraditi novo gospodarsko življenje. To je bil in v mnogih primerih je Še poglavitni problem skoraj vseh evropskih tn tudi nekaterih izvenevropskih držav, ki so trpele na posledicah te uničevalne vojne. Jugoslavija spada med tiste države, ki so najbolj trpele zaradi uničevanja. Obnovo se je ljudstvo pod vodstvom svoje vlade Oprijelo s tako vnemo in žllavo-stjo, da moramo z občudovanjem priznati doseženo uspehe. Pri tem je Jugoslavija izvedla še nekaj ved. V stari Jugoslaviji je vladal liberalistični gospodarski red oziroma n sre d, ;Z katerega nastaja Sedaj iz ruševin okupacijskega gospodarstva novi sistem načrtnega gospodarstva. Istočasno se je ljudstvo Jugoslavije rešilo tudi tujega gospodarskega suženjstva. Saj js bilo ravno to tuje gospod-stvo v veliki meri krivo težkih gospodarskih in političnih razmer v predvojni Jugoslaviji. Posebno njegov nemški sektor je denarno vzdrževal psto kolono in moralno pripravil teren za napad osi na Jugoslavijo. Ni torej samo obnova, kar danes doživljamo, temveč tudi osnovna reorganizacija na novih temeljih. Ta preobrat v gospodarstvu ja podvig, katerega moremo primerjati edinole podvigom osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov. To je borba na poprisČa produktivnega dela, ki zahteva polnih mož, vdanih novim idealom boljše bodočnosti in višje življenjske ravni širokih ljudskih plasti. Smotrnost in načrtnost zavzemata mesto nereda in samovoljnosti. Vse je širše, ker j« osvobojeno tesnih okov maloštevilnih vodilnih skupin in postavljeno na novo široko osnovo ljudskih delovnih množic. Poteklo je komaj dobro leto po osvoboditvi in že obratujejo ^se železniške in avtobusne proge. Porušene mostove, viadukte in predore so obnovili. Promet, prvi pogoj za redno gospodarsko de'-javnost, je v celoti vzpostavljen. A ne samo to, da je staro obnovljeno, danes že gradijo nove zveze, ki so potrebne za širši razmah jugoslovanskega narodnega gospodarstva. Tvornice so obnovljene in de- lajo s polno paro teF so v mnogih primerih dosegle n& samo predvojno proizvodnjo, temveč Jo močno prekoračile. £.■«. en izmed najtežjih problemov, ki nastaja posebno v povojni dobi i>n Anglije In Amerike, v ,(fbi dlcdajo čuvarja starega . * feh krogov, ki se hočejo n'n*tjo Irrati r pomirljivi todreciovnlca, je iz*el tudi j fl tako imenovane tfranco-»C!*-* so jo na tujo želio %°J, ^1 u nasprotju s poročili ^ izvedencev. V razgovorih OSREDEK Pet hiš je visoko v bregu med cesto, Ithe so razmetane po strminah, kjer se posipa rjava, težka zemlja. Vse do vrha je sama lIrmina, gruče skalovja in v živo tih upognjeno drevje. Tja gor gre pot v dolgih ridah po samotni grapi. Po dnu šumi voda, vanjo se udira kamenje s kamenitih drč v Ravniku, zgoraj je goli Rog nad Sv. Katarino; vseokrog sama slemena: Goljek, rob nad vasjo Belo in tam Požarniki. Nebo se prislanja nad vršiče smrek, čezenj gredo oblaki in gozdovi šume. Tako ždi Osredek spomladi, ko pokrije njegove .bregove cvetoče resje in vzbrstc jablane; ždi, ko orumeni žito in zastane veter v sparini. Zdi v jesen, ko se prigode ieza slemen mrzli piši; Idi V zimo * viharji in zameti. Resje je vzovetelo, v grapah šumi narasla kalna voda. Izza Klasja se je dvignila kanja in kroti nad globeljo. Jarem se upira v bregu, lemet škrta ob kamenju. Z roba v rob odmevajo klici, nad vrho- ve drevja se vrtinči d,m in lnja po r~zg'njeni zemlji. Plug zvrača ogone, spet orje kmet kakor so orali očetje in dedje. Resje je vzcvetelo, toda med borovci je tišina, pesek ne škrtne na stezi in ponoči ne gorijo ognji v gozdovih. Nič več ne prihajajo partizani, ki so se spet izgubili, ko so na večer posedeli ob ognjiščih in so z njimi prihajale novice. Vsega tega ni več. Hajke so minule, bunkerji so se razsuli, poslednji kurir je pustil svojo sled Se v snegu na stezi proti Vrabčam. Utihnilo je neprestano brnenje letal, ki so se svetlikala u zraku, obmolknilo je daljno zamolklo bobnenje. — Mir je. Rdeče cvetje je pregr-nilo grobove. Zdaj bodo vstajali mrtvi t> tihe mesečne noči. ko se Im svetlikala rosa na tratah. Vračali se bodo v spomin in zablo-deli odmevi se bodo vrnili. Na Krasju bo jeknil strel, zabevskala bo strojnica: Hajka! Pred tremi Jeti------------- Sneg je odlezel s pobočij, le po osojnih senožetih na Belem so Se ležale skrite zaplate in čeznje se je ovijala gaz, po kateri so prihajali ljudje iz doline. Med ljudmi so šle tuje, doslej neznane besede, ki so si jih šepetali kmetje. Na Belem so se oglašali partizani. Po meji so Nemci gradili žične pregraje in polagali mine. Tu pa tam je padel kakšen strel, vrh Goljeka so oprezovale straže. Tiho se je pripravljalo k nevihti. Vse noči so prihajali fantje In jemali puške iz skrivališč. V gozdovih je oživelo. Po dolini se je med zelenjem po njivah motal dim s pogorišč. Pijane tolpe so požigale in se znašale nad onimi, ki so ostali na domačijah. Po cestah in za plotovi so ležali pobiti ljudje. Iz rasi so odganjali mote in jih odvlekli, da je komaj Se kdo zvedel zanje. Takrat , je pr‘šla tudi Maša. Prej so jo morda imenovali kako drugače In nekje je ostal za njo kos drobnega življenja, tihe solze in poteptana sreča. ePrišla semt* je preprosto dejala. Dvajset let njenega življenja je ostalo nekje na pogoriščih, zdaj se je porajalo v nji neko novo in divje. Pod borovci sta letala dva ranjenca, Borba v dolini je bila okrutna. Za Gradaščico so še goreli prevrnjeni kamioni. Maša 1e ostala som a vri ran lenima. četa. se je bj.a ped noč pomaknila na mejo, razkropljena, krvava, da bi prišla skoz vrzel v žični pregraji, Vzdolt meje so se vžigale rakete, bele in rdeče, ki so utripale kakor kakšne zlovešče kresnice in s svojimi žarki tipale v prežečo tišino po gozdovih, k\ so ležali u temi kakor bi se plazila zver za plenom. Spodaj v grapi je žuborela voda. Bunker je bil izkopan v peščini brea na okljuku steze, za streho so bile le nihajoče veje na drevju in vendar je bil skrit in neviden. Takšnega so si uredili kurirji za zavetje. Med šumenjem vode so doneli glasovi kakor bi st pogovarjali ljudje, včasih jt zaškrtal pesek, da je ljudem v bunkerju zastal dih. eVoda šumi», je rekla Maša, ko js ranjeni borec odvil poklopeo na bomb i, pa je razločno čula v dolini klic straže, *Ze gredo našit» je iz prestreljenih prsi zaječal drugi. 'Gredo, potrpi!* ga je tešila Maša In mu otrla zarosenn čelo. 'Vsak čas bodo tukaj!* Ranjencu je omahnila glava in tiho je bledel. 'Se ne bojiš Maša !* je zdajci vprašal prvi, ko je prej dolgo prisluškoval v temo, in se dotaknil njene roke. Sklonila se je bliže, ko je šepetal: 'Spodaj so, toda pred svitom ne bodo napadali. Zdajle se je menjavala straža. — Reši se Ma- ša*, ji je vroče prigovarjal. 'Vem za pot, po kateri bi šli. Pojdi nad robom gozda,..* Pod nebo je prasnila bela, svetla raketa, ki je presvetila veje in se počasi spuščala navzdol. Maša je odmajala z glavo. 'če naju odkrijejo, se bova borila do zadnjega!* Brez besed se je stisnilo dvoje rok. 'Vode!* je zaječal prestreljeni. 'Vode..,* Maša se je oklenila spolzkega orožja v svojih rokah. Dogorevajoča raketa je padla na tla. 'Chi va ldt» je zakričal stražar na cesti in strel je prasnil v temo. Topotajoči koraki so doneli m dračje je hreščalo. Zatem zamolkel pok, nato je bruhnil jedek plamen v temo pod drevjem. V bt egu nad Mostarjem je zalajala breda in druga za drugo so se vžigale rakete. Skoz veje nad bunktrjem so sikale krogle. 'Naši se prebijajo*, ji je mirno rekel, ko so z vseh strani prasketali streli. In v njegovem glasu je zadrhtelo. Borba se je pomikala v dolino. Temo v nji so prešinjali kratki bliski in se družili s tršskaiHmi poki. Krogle so klestile iglice z borovoev in svetleči se izstrelki so v ognjeP'h črtah švigali med nj’mi. Tu pa tam se je tleskoma ns vi v« A/ «11-si i) Tf Maša je segla po čutari, globoko spodaj je šumela voda in prestreljeni je prosil. Nenadoma se je vzpela kakor senca, zdrsnila med borovci po bregu, ko je šinila v zrak bela raketa in je po pobočju drdral rafal. Nekaj krogel je udarilo v bunker. In znova. Zatem je nastala tišina, le spodaj v grapi sta r kratke, vznemirjene krike tresnila dva strela iz pištole. In od nikjer ni bilo več glasu. Zdaj je na Osredku pomlad, ona kasna pomlad, ki prihaja v gore žele potem, ko se v dolinah žs ospč prvo cvetje. Morda se je z njo vrnila Maša v tiho mesečno noč, vso pokojno po tolikem hrumu, ko so ljudje iz tistih dni razkropljeni po vseh vetrovih leže po grobeh v peščeni zemlji, pod bukvami v gozdovih na Rogu, zasuti s skalami na Krasu, v gorah in na m*jah in katerih pepel raznaša veter po daljni tuji zemlji. Vsi ti vstajajo in so kakor iiri. Vračajo se in z njimi Maša. vsa sama kakor leži v samotnem grobu med cvetočim resjem, ki se je zadrnllo čeznjo. Dvajset let njenega življenja st je nekje Izgubilo, toda kakršna je b'la one kratke hipe od prvega mraka do svita, se je za vselej vrnila v življenje. sih skoraj brez ozira na avtorja. Delo, ki je bilo tako režirano, je postalo na odru nekaj povsem drugega. Nemirovii Dančtnko, ki se js proti temu formalizmu boril, je uveljavil geslo: Najboljši r*r žiser je tisti, ki ga na odru ni videti. Nova dramska dela V Sovjetski zvezi je veliko Sfe-vilo odrskih del, priznati moramo, da jih je zelo veliko, ki prav kmalu izginejo z repertoarja naših gledališč. Vendar pa so sovjetski dramatiki prav v zadnjem času ustvarili vrsto del, o katerih lahko trdimo, da bodo ostala na repertoarju še desetletja. Sovjetski dramatiki tesno sodelujejo z gledališčem. Leta 19//0. je prišel k našemu gledališču Konstantin Simonov, ki je do takrat pisal samo verze. Takrat pa je začel ustvarjat: gledališke komade tn prav v sodelovanju z igralci ustvaril svoje prvo delo 'Zgodba neke ljubez-n:*\,Ta igra ima svoje dobre lastnosti, vendar pa je začetniška in se je obdržala na repertoarju samo dve leti. Njegovo drugo delo 'Fant iz našega mesta* pa je bilo v našcm gledališču igrano tr stokrat, šlo preko večine sovjetskih odrov in bilo reproducirano tudi v filmu. Ta igra je Se danes povsod na repertoarju in je postala znana zlasti v letih domovinske vojne. V času vojne je bil Konstantin Simonov tudi vojaški ko-resppndent, pisal je pesmi in bil i>es čas na fronti med borci. Med drugim se je spustil s pada’om tudi na osvobojeno ozemlje r Jugoslaviji in po vsem tem napisal svojo znamenito igro 'Rusk' ljudje*, ki je doživela ogromen uspeh. Med, drugimi znanimi igralci moramo omeniti še Komejčuka in njegovo dramo 'Fronta*. To tpro so gledališča pripravljala v dobi evakuacije Moskve. Po povratku v Moskvo so jo predvajala skoraj vsa gledal šča Znamenito je tudi Pogodinovo delo 'Kremlska ura*, Leonova 'Vdor*, IjOvrtntijevi «Prelom* in 'Za tiste, fci so na morju*. Ta igra je osnovana n a stari mornariški navadi: Kadar se zberejo, izpijejo kozareo vina za tiste, ki so na morju. Dalje je Bersenjev odgovarjal na razna vprašanja o vlogi žene v sovjetskem gledališču, o mladinskih gledališčih itd. V Sovjetski zvezi, je dejal Bersenjev, je bil med vojno ženski letalski polk, ki je bil sestavljen v glavnem iz sovjetskih študentk. Pisatelj Boris Laškim je živel v tem polku mesec dni in napisal slavno dramo 'Sošolke*. To igro je igralo naše gledališče in k premieri je prišel ves tisti ženski polk. Tudi mladina kale veliko zanimanje za gledališče. V Moskvi sami je več gledališč za predšolske in šolske otroke. So posebne predstave za srednješolsko in visokošolsko mladino. Nova pota jugoslovanske odrske umetnosti Na vprašanje, kakšni so njegovi vtisi in vtisi vsega ansambla z gostovanja po Jugoslaviji, je Berse-njev dejal: 'Polomili bi Se vam svinčniki, če bi hoteli vse napisati, kar bi vam imel o tem povedati. Naši vtisi so najboljši. Prepričani smo, da se bo gledališka umetnost v Jugoslaviji v najkrajšem času široko razmahnila. Spoznali smo veliko število talentiranih ljudi, ki se bodo v novi Jugoslaviji lahko prav kmalu izredno razi Ali. Opazili smo, da v Jugoslaviji vsaj posredno dnbro poznate naš hudožestveni teater in ta .bo na vaša gledaVšča vsekakor blagodejno vplival. Jugoslovanska gledališča imajo bogato tradicijo, dasi je v njih Še nekaj vpliva za;uxdne umetnosti. V novih razmerah bodo gledališča, o tem smo prepričani, lahko prav kmalu razrila svojo lastno nacionalno umetnost. Mi, sovjetski igralci, smo vsekakor pripravljeni, da vam vsestransko pomagamo. Najbolje 61 bilo. da vaših gledališč izberete mlade talentirane igralce in jih pošljete za nekaj časa v Moskvo. Tako je pripovedoval slavni ruski umetnik slovenskim novinarjem. Odšli so s hvaležnostjo v srcu za njegove lepe in bodril-, ne izjave. ‘fCuitumo. cbio&bLne. TRŽAŠKI KVARTET je priredil v Ljubljani komorni večer, ki je ztlo dobro uspel. Na sporedu so bili Hugden, Čajkovskg, Debussg, Smetana, Schubert. Boo cherini, Dvorak, Grieg, Cheru-btni i n Borodin. Ljubljanski kritiki priznavajo kvartetu visok* umetniške kvalitete. TRŽAŠKA UMETNIKA CESAR IN LUKEZIC razstavljata svoje umotvore v Jakopičevem paviljonu. Zanimanje za njuna dela je veliko. KRLEŽEV! «GLEMBAJEVf» V POČASTITEV SOVJETSKIH UMETNIKOV »LENINSKEGA KOMSOMOLA* v LJUBLJANI. V režiji Bojana Stupice je uprizorila ljubljanska Drama v torek dopoldne Krleževo dramo 'Gospoda Glembajevi*, fci so ji prisostvovali Člani 'Leninskega kom-somola* in številni ljubljanski kulturniki in prosvetni delavci. Levar kot stari Glembag, Vi. Skrbinšek kot njegov sin Leone in Sava Severjem kot baronica Castelli so ustvarili like visoloth umetniških kvalitet. Vsi ostati sodelavci so soustvari’i močna celoto, kateri so izrazili navzoOi ruski umetniki polno priznanje. PRIMORSKI DNEVNIK — r4 — Letalska s Sovjetske Nekaj podatkov o letalih, ki so sovjetskemu letalstvu izvojevala najslavnejšo zmago v veliki domovinski vojni Sovjetsko letalstvo je odigralo odločilno vlogo v zmagi Rdeče armade nad vojnim strojem Hitlerjevega fašizma. Čeprav se je nemškemu letalstvu po zahrbtnem napadu na ZSSR spočetka posrečilo dobiti premoč v zraku, se je vendar kmalu pokazalo, da ga sovjetsko letalstvo daleč prekaša tako z boljšo tehnično opr:>no kakor tudi z boljšim letalskim in borbenim znanjem. Kmalu se je temu po zaslugi nadčloveških naporov sovjetskega zaledja pridružila tudi znatna številčna premoč. V zadnji fazi vojne so bila sovjetska letala absoluten gospodar zraka. Sovjetsko letalstvo je že ob nemškem napadu razpolagalo s številnimi odličnimi tipi letal. Ta letala so se med vojno stalno izboljševala an niso nikoli zaostajala za novimi tehničnimi dognanji nasprotnika. Poleg tega je nastala med vojno cela vrsta novih tipov letal. O nekaterih izmed njih vemo samo to, da so odlično prestala poizkusne pole te in da jih grade. V splošnem se lahko v tem članku opiramo samo na podatke, ki so bili objavljeni za prva leta vojne. O naj- bojno letalo IL-2, ki so mu rdeče-armejci pravili »Sturmovik*, Nemci pa so ga s trepetom imenovali «Crna smrt». Sturmovik je kot napadalno letalo krčil pot Rdeči armadi ter z nizkimi ali strmoglavimi napadi sejal smrt med sovražnike. Enosedežni IL-2 se je s časom razvil v dvosedežni IL-3, ki. je bil oboroZen še s strojnico ali topem na zadnjem delu pijetove kabine. Sturmovik je zaradi izredno močnega oklepa skoraj neranljiv in izredno teZko oboroZen (dva topa 32 mm in 4 strojnice). Nosil je do 400 kg bomb, namesto s topovi pa je bil često opremljen z dvema nosilcema raketnih izstrelkov. Njegov motor je razvijal silo po 1400 ks, dosegel pa je brzino 450 do 500 km na uro. Cez krila meri 14.6 m. Novo, še mnogo učinkovitejše bojno letalo je IL-10, ki je stopilo v borbo v zadnji fazi domovinske vojne. Tudi to letalo je konstruiral Iljiišin. IH Brzi bombniki in leteče trdnjave Tudi sovjetsko bombno letalstvo ni zaostajalo. Soyjetski graditelji so ga oborožili z najmodernejšim letalskim materialom vseh vrst od lahkih in brzih pa vse do leteče trdnjave TB-7. Iljušln je obogatil tudi sovjetsko bombno letalstvo. Dvomotorni bombnik IL-4 ali DB-3(F) slu-Zi bombnim in torpednim napadom in nosi po 1000 do 1200 kg bomb oziroma odgovarjajoči tovor torpedov. Prvotni tip DB-3 je dosegel z dvema motorjema po 900 do 1100 ks, brzino 400 do 420 a 2fS JT, ' M Napadalno letalo 11-2 «Sturmovik», ki so ga Nemci krstili za *Črno smrt» sluZi tudi kot transportno letalo za padalce. Poleg tega imajo sovjetske letalske sile celo vrsto novejših tipov, kot JAK-4 (dvomotorni izvidnik in lahki bombnik z raz-petino 14 m), R-10 (izvidnik), SU-2 (enomotorni izvidnik in lahki bombnik za nizke napade), MDR-6 (dvomotorno vodno letalo z razpetino 19.5 m) in druge, o katerih nam točnejši podatki riso dostopni. Med te spadajo tudi najnovejša letala na reakcijski pogon. Sovjetsko letalstvo je uporabljalo v vojni tudi nekatera, pred- vsem lovska letala angleške in ameriške izdelave, ki so nastopala večinoma na stranskih bojiščih zlasti pri Murmansku. Ta letala so v glavnem Hawker Hurricane (r.aj-večja brzina 530 km na uro), Curtiss Tomahavvk (brzina 540 do 560 km) in Bell Airacobra (brzina 560 km na uro). O številčni moči sovjetskega lf . talstva priča dejstvo, da je opr G_ vilo v aprilu 1945 kljub sla>y vremenu povprečno 216.000 poletov dnevno. »Sovjetsko It jidstvo je lahko ponosno na svoj7} zračno f,oto», pravi glavni my (/j letalstva, heroj SZ A. A. N.ot/ikov. Francoski list »Action* je objavil članek svojega poročevalca o njegovi poti po Španiji. V njem pravi, da Francu s prevzemom oblasti m uspelo uniči'j ljudske sile. Čeprav biva se^aj voditelj teh sil v New York’ j in njihov minister v Parizu, njih vojska še vedno obstoja in deluje. Dokaz za to je, pravi por jčevalec, da sem bil v Španiji v družbi njenih dveh čas tnlv -v. Obiskal sem urade njenega generalnega štaba. V njih sem vvjdel pravo moč republikanske f rmade. Kljub terorju mnogo ? Ativnih vojakov, previdno pripr? »\ja pot povratku demokracije. Španski č' .stniki uživajo sedaj izredne pr ednostl, vojaštvo pa spominja na čredo prostih strelcev um' jzane uniforme, sandali iz vrvi. Ozreti pa se je treba na maro? čete v njihovih lepih unifr ,rmah in razumeli bomo, kako veliko zaupanje ima Franco va hje. »Legionarji» dobivajo najboljšo plažo in najboljšo hrano. ' To so Francozi, Italijani, Nemci, Rusi iz Vlasoljeve armade. Bivši miličniki, bivši SS-ovci, bivše črne srajce so uvrščeni med nje po narodnosti in poveljujejo jim poveljniki, ki so jih tudi pripeljali v Španijo. V San Sebastiar.u tli povsed upor. Od Iruna do Ovieda se mi-ljon mož odločeno bor! proti fašizmu. Obsedno stanje je tu traj- ±j DEŽELA JEC IN PARTIZANOV Enosedežni lovec LAGG-3, novejši tip LA-5 ima močnejši radialni motor novejših vrstah lahko samo sklepamo, vemo pa, da je sovjetska letalska industrija v tem času zelo napredovala. Sov/etski lovci strah nemških leta cev Sovjetsko letalstvo je stopilo v vojno v glavnem s štirimi tipi lovet r, od katerih je prvi, Ze nekoliko zastareli 1-16 (Rata) kmalu izpadel, ker ni dosegel potrebne brzine, dasi je bil silno okreten in lahek (razpetlna kril samo 8.9 m). Ostala lovska letala LAGG-3, MIG-1 in JAK-1 so bila takrat najmodernejša in Ze takoj spočetka v premoči nad nemškim lovcem Me 109 in Fw 190. Te eno-sedrZne lovce, ki so bili strah vseh nemških letalcev, so zg-adill znameniti sovjetski konstrukter-J1 Lavočkln (LAGG-3), Jakovi jev, junak socialističnega dela, (JAK) ter Mikojan in Gurevič (MIG). Enosedežni lovec LAGG-3 je bil ob pričetku vojne opremljen z motorjem 1200 ks. ki mu je dal največjo brzino 560 km v višini 5000 m. OboroZen je bil s topom (20 do 23 mm), ki je streljal skozi votlo vijakovo os, in z 2 do 3 fetrojnleami (7.9 do 12.7 min), Raz-petina kril 9.8 m. JAK-1. je bil opremljen z motorjem, ki je razvijal 1100 ks, dosegel je brzino 540 km na uro v višini 5000 m, vzpenjal pa se je preko 10.000 m visoko. Oborožitev je enaka kot pri LAGG3, razpetina kril pa 10 m. Lovec MIG-1 je operiral v večjih višinah in dosegel v višini 7000 m, največjo brzino 570 km. Gnal ga Je motor s 1250 konjskimi silami. OboroZen je bil a tremi v trup vgrajenimi strojnicami. čez krila pa je meril 10.3 m. Vsa ta letala so se Ze v prvih letih vojne silno Izpopolnila. 7. raznimi izboljšavami so nastale nove vrste kot LA-5, LA-7, JAK-3. JAK-9 in MIG-3. Ta letala so desegala brzine po 600 do 640 km iu tudi oborožitev se je iz; opol-nila. Kaliber letalskega topiča se je povečala na 30 mm, nekatera letala pa so bila oborožena z dvema 20 mm topovoma. Podatki iz zadnjega časa nam še niso dostopni, vemo pa, da grad« tud' lovce na reakcijski pogon. Junak socialističnega dela Ser gej Vlad mirovič Iljušin Je dal sovjetskemu letalstvu strahovito km na uro v višini 5000 m, DE-3F pa dosega brzino 450 km v višini 7000 m. Tričlanska posadka je oborožena s tremi premičnimi strojnicami. Razpetina 21.4 metrov. Podobno, le laZje in hitrejše ja letalo SB, ki je pod značko AR-2 sluZilo tudi za strmoglave napade (pikiranje). Obenem je pa to tudi izvidnik z velikim akcijskim radijem. Najmodernejši med temi Je silno nagli PE-2, k; sluZi tudi za strmoglave napade in kot izvidnik. PE-2 ima dva motorja po 1100 ks in dose2e brzino 500 km na uro v višini 5000 m. Oborožen je s tremi v trup vgrajenimi in s tremi premičnimi strojnicami, PES, eden najhitrejših bombnikov na svetu nosi pa po 600 kg bomb. Razpetina kril znaša 17.2 m. Konstrukter A. M. Tupolev, znameniti strokovnjak za gradnjo velikih letal, je oboroZil sovjetske letalske sile z letečo trdnjavo TB-7, ki meri čez krila celih 40 m in je tako eno izmed naj-večjlh sedanjih letal. Sovjetska leteča trdnjava je opremljena s štirimi metorji po 1200 ks In do-seZe hitrost do 450 km. S 4 tonami bomb se vzpne 10.500 m visoko. Oborožena je silno močno. Ima dva topa (20 mm), enega v kupoli na trupu, enega v Sovjetska leteča trdnjava TB-1 repu, nadalje dve strojnici v kljunu, poleg tega pa še po dve strojnici po 12.7 mm v gondolah obeh notranjih motorjev. TB-7 Grška narodna junakinja ki se \e tri leta požrtvovalno borila proti Nemcem - usmrčena ZDRAVNIŠKI gr^-~ NASVETI 8. S. Trst. - Vprašate, kaj je griža in kaj jo povzroča? Griža ali, kakor Jo Imenujejo zdravniki, dizenterija, je nalezljiva bolezen pri kateri je iztrebljenje zelo pogosto in združeno s silnimi bolečinami v danki. Najprej so iztrebki zelo redki, potem pa postanejo krvavo ali gnojno sluzasti. Zraven tega se pojavijo kmalu znaki splošne obol?losti. Povzročitelja griže so ameba m bacili. Ameba spada med praži-valice (protozce), povzroča vrsto griže, ki Jo najdemo pogosto v južnih toplih krajih. Le slučajno jo včasih kdo zanese k nam, vendar pri nas večinoma ne povzroča novih primerov bolezni. Bacilov, ki povzročajo bacilno grižo, je več vrst. Vse te vrste proizvajajo strupe v raznih množinah in kakovostih. V telesu bolnika ali nos telja bacilov (bacilo-nosca) se bacili nahajajo predvsem v debelem črevesu, odkoder se izločajo le z iztrebki. Stafstlke nam kaZejo, da je griča pri nas stalna bolezen (endemična), ker imamo vsako leto vsaj nekaj stotin primerov. Griža se pojavlja predvsem poleti in jeseni, ker si tedaj najlažje z nezrelim sadjem, •mrzlo pijačo, neprimerno hrano pokvarimo prebnvila in s tem postanemo dovzetni (disponlrani) za grižo. Bolniki sl pri iztrebljanju mnogokrat zamaž?jo roke z blatom, v katerem je mnogo bacilov griže. Z umazanimi rokami okužujejo druge ljudi, s katerimi pridejo v dotik. Pri prenosu griže imajo veliko vlogo muhe, ki lazijo po bolnikovih Iztrebkih in nato letajo po hiši, kjer sedajo ljudem na obraz In usta, dalje na kruh, solato, mleko in druga živila in jih s tem okužijo. F. K. Bol junec - Pišete mi, da vas boli želodec in vprašujete, kaj vam je storiti? 9 Težko je odgovoriti na vaše vprašanje, ker pozna zdravniška veda več vrst želodčnih obolenj in ker povzročajo tudi bolezni na drugih organih želodčne bolečine. Kronično vnetje slepiča na pr. je krivo močnih bolečin na želodcu, kakor tudi pogostega bljuvanja. V tej sezoni pa imajo velike težave bolniki na želodčnem čiru (ulcus). Karakteristika te bolezni je ravno ta, da se pojavijo ali pa se poostrijo bolečine spomladi in v Jeseni. Kmalu po zaužitju hrane pritiska bolnika ha želodcu, ga peče, kakor pravi. Včasih bljuva ali povrača kisel želodčni sok. Ako Imate take vrste bolečin, česar vam ne želim, vam priporočam, da se takoj začnete zdraviti. V večini primerov so zdravila brezuspena in edina rešitev je kirurški nož. Na zasedanju varnostnega sveta so predstavniki demokratičnih držav navedli mnogo novih neizpodbitnih dejstev o zverinskem postopanju grških oblasti z antifašisti, z ljudmi, ki so prelivali svojo kri za skupno stvar Zedinjenih narodov. Pred nedavnim se Je po vsem svetu razširila vest o zverinskem ) uboju znanega grškega demokratičnega funkcionarja in novinar- . ja Vidalisa. Oborožene tolpe 9 o ustavile vlak, v katerem je pot rival Vidalis ter ga nasilno Izvlekle iz voza. Zatem so ga mučili in zločinsko ubili. Grška jar not* smatra Angleže za odgovorne za ta umor. Pri tolpah Surlaaa, znanega krvoloka, je namreč, angleški ofcir Georgea kot Jcpolitičnl svetovalec*. Prva na smrt obso jena žena Vse svobodoljubne,- ljudi pa je Še posebno globoko ^pretresel podli umor grške junakinje Irene DZini. Pod r^mrm današnje monarhistične vlade Tsalčterisa. katere ministri so večji del -sodelovali s fašističnim okupatorjem, je bila prvikrat v zgodovini sodobne Grčije izvršena smrtna obsodba Zenske. Cernu? Kaj je zakrivila? Irena DZin.i je dobro znana po vsej Grčiji. To je bila mlada učiteljica, ki se kakor tisoči njenih tovarišic ni hotela podvreči nemškemu jarmu. 7.e v jeseni 1941 se je s puško v roki začela boriti proti fašističnim zavojevalcem in njihovim hlapcem. Mlada učiteljica, doma iz Makedonije, je spoznala, da zavisi uspeh borbe proti zavojevalcem v prvi vrsti od tesne povezanost; ljudskih sil. 7.e 1942. leta ji je uspelo aktlvizlrati slovansko, makedonsko mladino v narodno osvobodilnem gibanju EAM. Na tisoče makedonskih mladeničev in mladenk Je vstopilo v partizansko vojsko ELAS in se skupno z Grki požrtvovalno borilo proti okupatorju. Sest tisoč borcev partizanske vojske Egejske Makedonije je skupno z grškimi rodoljubi prelivalo svojo kri za svobodno in demokratično Grčijo Irena DZini je pokazala izredno hrabrost v borbi proti Nemcem. Aktivno je sodelovala pri razstrelitvi vojaške postojanke v Mu-haremhanu leta 1944. Na področju Vcdenska Je bila obkoljena od Nemcev, vendar ji je zaradi hladnokrvnosti in prisebnosti u-spelo. rešiti se iz sovražnikovega obroča. Irena Džinl je bila navdušena borka za enakopravnost Makedoncev. Po osvobojenju Grčije so monarhofašističnl krogi, ki so predstavljali neznatno manjšino prebivalstva v deželi in so se oslanjali na angleške bajonete, uvedli plemensko razlikovanje in ponovno vzpostavili fašistični režim kot v času generala Meta-xasa. 22 mesecev po osvoboditvi Posebno sirašnemu preganjanju so bili izpostavljeni Slovani ter prebivalstvo Egejske Makedo-nje. Ustanovili so tako imenovano »Črno fronto*, v kateri so se zbrale vs- e monarhistične in fašistične s’lupine, ki so bile preje v službi fašističnega okupatorja in po n.t egovih navodolih terorizirali pr ebivalstvo. N arodna junakinja Irena Dži-nl , ki se je tri leta požrtvovalno h urila proti Nemcem za svobodo 'Grčije, se je ponovno ravnala po svoji vesti in prijela za puško. Hrabro se je borila proti krvnikom Makedonije in proti sovražnikom grškega ljudstva. V letošnjem juniju so junaško in plemenito dekle prijeli grški orožniki in sodišče jo je skupno s šestimi tovarišicami obsodilo na smrt s streljanjem. Irena Džini je tudi v zadnjih trenotk;h svojega življenja razgalila grške izdajalce. »Cesto sem gledala v obraz smrti, boreča se proti sovražnikom domovine, toda nisem mislila, da me bo grško sodišče obsodilo na smrt 22 mesecev po osvoboditvi moje domovine od fašističnih osvajalcev.* To so bile njene be- sede pred smrtjo. Zatem je bila podlo ubita. Monarhisti so mnogokrat pretili Makedoncem, Slovanom. Teko je še v letošnjem aprilu poslanec Iliadis govoril v mestu Kastorni: »Imejte pred očmi, Slovani, da vas mi opazujemo in u se bliža dan, ko bomo obračunali z vami. Ako ne boste glasovali za nas, grške monarhiste, boste proglašeni za Bolgare - avtonomiste in tedaj gorje vam!* Nedvomno je divji teror monarhistov možen samo zaradi prisotnosti angleških trup v državi. V grškem parlamentu je 4. junija monarhistični poslanec admiral Sankelariu cinično priznal: «Sre-dišče naših narodnostnih in notranjih vprašanj sta London in Washington in ne Atene.* Široki krogi grške javnosti obtožujejo Angleže in smatrajo da so oni krivi politike rasne diskriminacije in množičnega iztrebljenja slovanskega prebivalstva v Grčiji. Iz umne ko Kako krmimo kokošji rod pozimi no. Kljub izrednim policijskim silam, ki neprestano patruljirajo po deželi, se »teroristična* dejanja množijo. Po raznih manjših vaseh pripovedujejo ljudje anekdote o sabotažah. Veliko je število talcev, ki jih sicer pustijo na svobodi, ki pa jih ustreljio ob najmanjšem uporu. 47.000. Baskov je bilo že ustreljenih. Preko 220.000. jih je že bilo po zaRorih. Ta čas jih je 30.000. po raznih zaporih in na prisilnem delu. Kantabr.ški wmaciuis‘‘ V Kantabriškem gorovju deluje najslavnejši španski «maquis>. Šteje 12.000. mož, ki jim poveljuje star polkovnik civilne garde. Sestavlja ga šest brigad po 2000. mož. Tu so zastopani vsi poklici, vse španske pokraj ne in vse pro-tifrankovske ideologije. Ta «ma-quis» deluje že od leta 1939., reorganiziral pa se je leta 1941., ko je zmagovito kljuboval rednim četam, ki so bile poslane na kazenski pohod proti njemu. Ta «ma-quis» je pa tudi najbolj slaven na vsem polotoku: 18. julija 1913., ko je Franco v Oviedu slavil svojo zmago, so «maquisi» prišli z gora in sejali paniko msd četami, ki so se udeležile parade. Teh 12.000 ostrostrelcev je v prostem času zaposlenih v tovarnah, kjer je tudi majhna orožarna. Fanatični falangist in minister za delo Glron, ki je v inozemstvu malo znan, uživa v Španiji večji prestiž kakor Franco. Na drugi strani pa je Francova Španija prikolica, ki je po mili volji vodi njen vlačilec - Anglija. Barcslonski rokodelci V Barceloni razkladajo ladje ljudje, ki so prej opravljali druge posle. Neki Gironov zakon prepoveduje intelektualcem, ki so se borili proti Francu, da bi opravljali vsakršem poklic razen rokodelskega. Eden od teh — bivši advokat — je pripovedoval, da se prizadeti ne pritožujejo nad tem, ker se v svobodi lahko dalje borijo. Delavci, ki imajo zelo nizke mezde, se ne morejo normalno preživljati. Bogatini pa lahko po visokih cenah nakupijo od falan-gi3tov vse, kar si želijo. Gironu je namreč uspelo doseči v korist falangistov izredne prednosti v oskrb!. Sedaj organizira Giron skupno s svojimi najzvestejšimi tovariši neko navidezno derniv kratično gibanje, ki pa zelo s po nacional-socializnju. Skrajna revščina je Pri3''‘„ mnogo uradnikov, da so zkP službe, ker niso mogli z V Mnogo je prosjakov, ki jih V°^ cija neusmiljeno preganja. >-vil ji srečuješ najbednejse njimi. Tam pa ši policija ne up* v njihove četrti. V Španiji se močno občuti » novanjska kriza, številne r ne živijo v votlinah in kleteh, sto da bi vlada skušala pres ti stanovanja brezdomcem, g letalsko ministrstvo v menzijah, da se govori, d vanj lahko spravili vse let*18 eskadrile Španije. „ Na lepem drevoredu Via* se vrstijo angleške, a ške in švicarske trgovine. V anglosaških ojnicah Ker so listi prejeli naj hvalijo Angleže, objavlJaJ° pr. tudi dvakrat tedensko Bevina in Churchilla ali ang kraljeve družine. Angležem je lo celo uradno vpeljati velik ^ na 18. straneh — «Tim^ Spains, k; ima naklado po *>) izvodov. Pogostoma se tu govori o ** ljiški reformi, ki so jo■ vedn« ^ ljubljali, a nikoli izvedli, v mur je znano, da žm P" v| kmet še vedno kot hlapec. lordi, člani parlamenta, so lastniki Spanje. —*n»{ Paroplovne družbe so po španske in nosijo španske vo, poveljniki in lastniki ^ ? pa so rojeni v L.ivei-poolu f Glasgovvu. V Londonu, v ^ Cityja prav za prav ima dež pravo špansko g°®P ministrstvo. Ce je Angležem uspelo, P0'"^ t! se paroplovnih družb, ■,]), Američani s svoje strani Pr je letalske proge. Na letališč' osebje povsod ameriško. Zobozdravnik specialist Dr, Igor Frank0 T R s T Ul. Cardncc' tel. 708 Kakor je poletno krmljenje poceni in enostavno, tako je pozimi drago in težko. Za to število živali v jeseni izdatno zmanjšamo in odstranimo vse starejše kokoši in slabe nesnice. Od mladine obdržimo le zgodnje jarčice, da nam z zimskimi jajci delno krijejo viso-, ke stroške zimske prehrane. Večerno krmljenje je isto kakor poleti: zrnje, menjaje vsak dan drugo vrsto. Rabimo pa sedaj več: 5 do 6 kg dnevno -za vsako kokoš. Od časa do časa damo lahko tudi keruzo, isrmimo vedno le v bližini kurnice, pod kako primerno streho, q ne v kurnici sami, ker želimo, da se kokoši utrdijo. Jutranjo mehko hrano v obliki žgancev, v glavnem iz kuhanega in zmečkanega krompirja, dobrih, t. j. debelih pšeničnih otrobov in dro. birja suhe deteljice. Žganci naj bodo trdi, napravimo jih brez vode. Da povečamo množino beljakovin v tei mešanici, dajemo več otrobov in čim manj krompirja. Deteljič-nl drobir vsebuje mnogo rudninskih snovi in precej beljakovin. Temeljna zimska krma za kokoši je torej: zjutraj žganci iz krompirja, otrobov In detelje, zvečer pa zrnje. Ce pa zahtevamo od kokoši zimska Jajca v večjem številu, potem moramo tej krmi dodati še vtč beljakovin. Ta dodatek beljakovin pomešamo med jutranje žgance. Odkod naj vzamejo te beljakovine? Kupljene beljakovine ..so drage. domačih pa navadno ni. V zadnjem času izdelujejo pri nas krvno moko, ki vsebuje zelo mnogo beljakovin (znana pod Imenom «ova»). Ribja moka je predrag inozemski proizvod. Skuta je za odrasle kokoši predraga, uporabljamo Jo le pri piščancih. Izborno belja-kovinasto krmilo so rjavi hrošči. Na razpolago so pa le vsako tretje in četrto leto. V posušenem stanju vsebujejo celo tretjino beljakovin, ker je itak naša dolžnost, da te škodljivce polovimo in pobijemo, je le še potrebno, da Jih posušimo in spravimo na suho mesto za zimo. Znatne množine beljakovin vsebujejo tudi oljnate tropine, ki so povsod po ceni na razpolago. Ce pa teh ni, imamo doma gotovo fižol, ki je poln beljakovin. Priporočljivo pa je, da dajemo le del beljakovinskega dodatka v tropinah ali fižolu, drugi del pa v krvni moki, hroščih ali mesnih odpadkih. Važno je tudi posneto mleko. Kjer koli ga imate, namesite žgance z njim in opustite krompir, ali pa zmanjšajte njegov delež! Važne so tudi sveže kosti zaradi rudninskih snovi. Kdor ima na razpolago mnogo teh kosti, mu priporočamo nabavo dro-bilnega stroja. Zdrobljenih kosti pa ne mešamo med jutranjo mehko hrano. Pomnite terej: Običajni zimski krmi naših kokoši moramo brezpo-1 gojno dodati še beljakovin v kale-1 rl koli obliki, drugače ne moremo pričakovati jajc. Ce kokoši pridno nesejo, jim vseeno še manjka apna. Le vršite kokošim poz‘mi nekaj Jačnih lupin, kako strastno Jih pozobljejo! Dokaz, da nimajo dovolj apna. Zatorej ne zametujte jajčnih lupin poleti, kadar si kure potrebno apno same lahko poiščejo. Skrbna gospodinja spravlja vse leto suhe, zdrobljene jajčne lupine, da jih pozirr.l od časa do časa daje živalim po eno peščico. Spravite tudi stari zidni omet! Tudi tega dajajte kokošim, ki dobivajo v njem apno ter za delovanje želodca potrebne ka menčke. Huhlnjske odpadke, zla sti mesene, mešajte med Jutranjo krmo! Soli potrebujejo kokoši zelb ntalo. Ce ne dajete nikoli kuhinjskih odpadkov, nasolite J!m jutranjo krmo prav malo! Varujte se preveč soli in oeta! Takih odpadkov kokošim nikdar ne dajajte! Končno ne pozabite na pitno vodo, ki je kokošim pozimi mnogo bolj potrebna kakor poleti. Marskomu se bo zdelo tako zimsko krmljenje preveč zamotano. Vse to pa je neizogibno potrebno, če hočete doseči uspehe in tudi pozimi sveža jajca. Trgovina s čevlji n Ul. Tarabochia2 Fiorentina H Velika izbira lesenskib modelov za moške, ženske in otroke Postrežba točna 1 Cene solidne! Pooblaščena trgovina z jestvinami Z ] e S l v i n a iu i ROMAN ROZE Tet. 29509 T R S T ULICA GIULIA 98 Tel-2950$ ŠPECERIJSKA TRGOVINA TRST ULICA GIULIA 100 BUDIH0 VALE Ril 1 TRfiOVINA S TEKSTII.O-'1 N ACM I AS Konfekcija najmodernejšo moški; m® TRST - ULICA S. LAZ/AROj* Goričani, Brici, Vipavci in prebivalci Soške doline poslužujte se domače KMEČKE BAHKE v GORICI/ ulica Carducci K Tel. 226 Vlagajte denar na hranilne knjižice, otvarjajte tekoče račune! Pri nas lahko dobite ugodno posojilo. Izvršujemo vse ban,čne posle točno in solidno. Dr. GDETA. zobozdravnik Izdeluj« proteze v jeklu, zlatu, kavčuku !n plastiki. Največja garan cija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori alovensko) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carducci) Dr. LEOPOLD UKMAR «ik na OPČINAH, ulica Nazlonale št. 124 Spra]«nta od B«12 In od 34 Preden se odločite za nakup ===== KRZNA - ................. obiščite tvrdko C. ALBERTI TRST - ulica delle Torri 2 Velika izbira krojaškega pribora po ugodnih cenah vedno pri TRGOVINA ČEVLJEV REBEC Dospela ie nova pošiljka najmodernejših damskih, moških in otroških čevljev TRST, Posso Goldoni 1 CENE ZMERNE F o d erami A. Pertot TRST, n'. Glnnastica 22 Se priporo!* TRCDVINA ČElllliV PRI SV. KRISPIMU GORICA RASTELJ 35 Velika izbira čevljev solidnega domačega izdelka Avtoprevoznistvo Zupančič TRST Bnrkovlje 3 - te’. 29482 Centralno prometno d. d. podružnica TRST - Ul. Cicerone 8 Tel 29-306