^POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNI LetO XII. TELEFON 23.67 Štev.287 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 20. decembra 1958 Cena NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— tega, ker Je * zvezi proti Kominterni, v kateri so Ita- tovom‘ Jvlak, vozil naPreJ> "»vzlic nasprot K Nemčija in Japonska In naj zaradi nf>mu si£na,u- c'Ka zapusti tudi Zvezo narodov. Ma- RIO DE JANEIRO, 20. dec. Reuter, barska naj zalo opusti svoje sentimen- Stošestdeset kilometrov od Ria de Jauei- ra sta trčila skupaj dva vlaka. Pri tem je bilo 25 ljudi ubitih in čez 60 ranjenih. Ta nesreča je največja, odkar obstaja brazilska železnica. Nesreča na Portugalskem LIZBONA. 20. dec. Na reki Tajo je pri potopu nekega potniškega parnika, ki se jo zaletel v neki bager. Izginilo 30 ljudi v valovih reke. Na parniku je bilo 70 potnikov. Vremenska napoved. Nekoliko manj mrzlo v nižini, bolj toplo na gorah. Sneg, zlasti na jugu, morda tudi na vzhodu. Pred veiikiml dogodka na evr. vzhodu Vrhovno poveljstvo nemške armade vodi na vzhodnih mejah Nemčije graditev velikih utrdb, zlasti pa na vzhodnem Pruskem. V zadnjem času so pripeljali v vzhodno Prusijo za ta utrjevalna dela velike količine španskega cementa. Samo v Konigsberg je prispelo 8 tisoč ton cementa. Nemška vlada, ki je nedavno sklenila pogodbo o dovozu cementa iz Jugoslavije, je odločila, naj tudi te pošiljke prihajajo naravnost v vzhodno Prusijo. Po vsem tem sodeč, bo prišlo v bližnji bodočnosti do važnih dogodkov, zlasti na evropskem vzhodu, kar poudarjajo tudi merodajni nemški faktorji. Tako je n. pr. tudi univ. prof. v Konigs-bergu v. Griinberg imel predavanje, v katerem je izjavil: »Moral bo priti trenutek, ko bo obrnil ves nemški narod svoj pogled na vzhod. V vzhodni Prusiji bo padla odločitev o usodi evropske kulture .. .« Tudi imena so ločili Ne sme se pisati »češkoslovaški«, temveč »češko-slovaški«. Besedo Čehosio-vah smo lakomiselno prevzeli iz nemških časopisov, ki pišejo »tschechosio-vakische Brigaden«. Ne vemo, ali bi Slovaki sprejeli naziv Čehoslovak... (»Naše fteč«, Praga.) „lhSeue Freie Presse" pojenjuje Tuji listi poročajo, da bo dunajski list Neue Freie Presse« v najkrajšem času prenehal izhajati. S tem zatone eden izmed najstarejših in nekoč najpomembnejših avstrijskih listov. Ustanovljen je bil leta 1864 in je bil nepolitičen napreden list. V zadnjih dneh Avstrije je list podpiral Schusclmigga in to je postalo zanj usodno. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je bil list usmerjen, glavni urednik von Miiller je izvršil samomor in večina urednikov je bila izmenjana. Zdaj »Neue Freie Presse« umira, da bi se umaknila dunajski izdaji uradnega organa narodno-socialistične stranke »Vol-kischer Beobachterja«. Angleško oboroževanje Nemčija ima 7000 protiletalskih topov. In mi, ki smo veliko bolj ranljivi? Pripovedovali so, da bi imel London dvakrat toliko topov za obrambo, če ne bi bankrotirala neka majhna tvrdka! Ali ni .o presenetljivo? Oprema redne vojske je žalostna. Vzemite motorizirano konjico! Imeti bi morali okoli 700 lahkih tankov. Zadovoljni bi bili. če bi jih bilo le desetina ali dvajsetina. In gardni bataljoni? Vsak bi moral imeti 52 lahkih strojnic in 24 protitankovskih pušk. Imajo pa le del vsega tega. Pred dvema letoma sem govoril, da je treba modernizirati oborožitev do 1. 1940. Sedaj srno že skoro tam, pa še vedno niči« (Winston Churchill, član mladokonzervativne angleške opozicije.) Hrvatska politika čeprav so imeli Hrvati večino med narodom, vendar je madžaron grof Khuen Hederwary vladal celih dvajset let. (1883.—1903....) One, ki se mu niso hoteli ukloniti, je preganjal Hedervary z najhujšo brezobzirnostjo. Pri skupnih uradih v Hrvatski je nameščal vedno več madžarskih uradnikov. Nejevolja tlačenega naroda si je često poiskala duška na viharen način. Vse zmage koalicije niso nič pomagale, ker so Madžari držali svoje nasilno gospodstvo, zdaj s pomočjo komisarjev, ki so vladali namesto bana in sabora, zdaj z razpustom sabora ter z najhujšimi nasilji. — (Anton Melik, na str. 205 in 206 »Zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev). M a r i b o r, 20. decembra. V nekaterih nemških listih smo ob priliki sedanjih skupščinskih volitev či-tali obžalovanje, da ni bil sprejet v Sloveniji na kandidatne liste noben Nemec in da je tako nemška narodna manjšina v dravski banovini brez parlamentarnega zastopstva. To obžalovanje je moralo biti napisano pač na podlagi popolnega nepoznavanja resničnega položaja in v krivi domnevi, da obstaja pri nas neka številčno močna in kompaktna nemška narodna manjšina, kar smo s Strani nemških listov v Ostmarki in Nemčiji že često slišali in čitali tudi razne podatke, ki so presegali celo one izza časa nekdanje cesarske Avstrije. V resnici pa je položaj tak, da nemška narodna manjšina v Sloveniji v nobenem primeru in po nobenem volivnem sistemu ne bi mogla dobiti svojega parlamentarnega zastopnika. Takoj po ustanovitvi kraljevine Jugoslavije, ko je bila Slovenija razdeljena na dve volivni okrožji in je bil uveljavljen v njih proporcionalni sistem štetja glasov in razdeljevanja mandatov, t. j. pri volitvah v konstituanto, je nemška narodna manjšina v Sloveniji združila svoje pripadnike v svoji manjšinski nemški stranki ter postavila kandidate tako v mariborskem kakor v ljubljanskem okrožju. Volitve so bile popolnoma svobodne, niti propagandi niti agitaciji se niso postavljale z nobene strani najmanjše ovire. Kljub temu je bil rezultat nemškega manjšinskega poizkusa v ljubljanskem okrožju popolnoma negativen, v mariborskem pa je bii izvoljen s pičlo zadostno večino komaj nosilec nemške liste. Nemška lista je dobila tedaj okoli 6000 trlasov, toda med njimi so bili v znatni meri tudi glasovi Nenemcev. Naj navedemo, da je dobila nemška lista tedaj ti. pr. nad sto glasov v Ribnici na Poh., kjer ni niti enega samega resničnega Nemca. Tako pičel je bil uspeh nemške kandidatne liste v mariborskem volivnem okrožju kljub vsej svobodi, kljub proporcu in kljub mnogim glasovom Slovencev, ki so glasovali za njene kandidate pod pritiskom ljudi, od katerih so bili gospodarsko odvisni. Ko so pri prihodnjih volitvah ti slovenski glasovi odpadli, je bil zadnji nemški poslanec dr. Schauer izvoljen komaj s preostankom, pozneje je pa ostala njegova kandidatura brezuspešna. Nemška kandidatna lista ni v vsem mariborskem volivnem okrožju, ki šteje nad 600.000 prebivalcev, mo-Sla zbrati niti več 5000 glasov. Tako so Nemci sami opustili vsaka nadaljnja prizadevanja in volivna tekmovanja tudi v mariborskem volivnem okrožju, kakor so jih že davno prej v ljubljanskem. Ako pa ni mogla nemška narodna manjšina dobiti v popolnoma svobodnih volitvah svojega parlamentarnega zastopnika niti po proporcionalnem sistemu in v velikem volivnem okrožju, obsegajočem vso bivšo Spodnjo Štajersko, Mežiško dolino in Prekmurje, pri sistemu kandidatur po okrajih na kak, tudi najmanjši uspeh, sploh ne bi mogla niti misliti. Tega se naša tukajšnja nemška narodna manjšina preveč dobro zaveda, da bi tudi le enkrat samkrat še tvegala kak podoben poizkus. Trdno smo prepričani, da bi odločno odklonila kot nesmisel vsako ponudbo, naj postavi svoje paralelne kandidature v katerem koli izmed naših okrajev in na kateri koli listi, vladni ali opozicijski. Fak poizkus bi pomenil blamažo, ki prav gotovo ne bi bila v interesu manjšine. Izvolitev nemškega Parlamentarnega zastopnika v Sloveniji bi bila mogoča nač samo v primeru, da bi ga postavila na svojo listo vladna stranka kot edinega kandidata v tem ali onem okraiu. Toda še v tem primeru bi tvegala, da sama izgubi v tem okraju zaupanje in nažene volivce v opozicijo. Praktično torej niti v tem skrajno izjemnem primeru izvolitev zastopnika nemške narodne manjši-,ve_v Sloveniji ne bi bila mogoča. Trdno smo zato prepričani, da so na-pisah omenjeni listi obžalovanje, da ni bil v Sloveniji postavljen noben nemški kandidat, samo in izključno v nepoznavanju dejanskega položaja in brez vednosti tukajšnje nemške manjšine. Ako bi se bili pri njej sami informirali, bi bilo to obžalovanje izostalo. Razni podatki, s tetejrirai. še. ve^. vejili op.erir.ajo go- Debata v angleški zbornici Odločna Chamberlainova obramba vladne zunanje politike Predlog nezaupnice odklonjen s 340 proti 143 glasovom LONDON, 20. decembra. Avala. Reuter poroča: V spodnji zbornici je bilo sinoči nadaljevanje zunanjepolitične debate, v kateri je spregovoril tudi ministrski predsednik Chamberlain. Na vprašanje o položaju v Španiji je dejal, da angleška vlada ničesar tako ne želi, kakor da se morija v tej nesrečni državi neha. Ob priliki svojih razgovorov z italijanskimi državniki v Rimu se ne bo prav nič odmaknil od stališča, ki ga je Anglija v španskem vprašanju že doslej zastopala. Chamberlain je dalje dejal, da ne potuje s Hali-faxom v Rim z nekim določenim programom ali z namenom, skleniti neki posebni sporazum. Nato je pričel Chamberlain govoriti o Nemčiji in izjavil, da se po svetovni vojni z Nemčijo ni postopalo posebno pametno in velikodušno. »Mi smo se«, je dejal, »naučili v teku časa spoznavati velike težnje in lastnosti tega naroda in želimo zato delovati z njim pri obrambi evropske civilizacije. Mi želimo, da bi ta velik in odličen narod sodeloval z nami v skupno dobro Evrope, ker v Evropi miru tako dolgo ne more biti, dokler Nemčija ne bo sodelovala pri vrednotenju življenja, ki življenske vrednote šele napravi življenja vredne.« Ministrski predsednik je nato polemiziral z nasprotniki monakovskega sporazuma in se ustavil zlasti pri očitku, ki je bil izrečen: da se Anglija kljub Monako-vemu nenavadno oborožuje. Toda Anglija je, je dejal Chamberlain, vedno pripravljena, pričeti pogajanja za omejitev oboroževanja. K takemu sporazumu pa mora vsaka država dati svoj delež. Dokler obstajajo države, ki delajo noč in dan na oboroževanju, tudi Anglija ne more storiti drugega, kakor skrbeti za svojo varnost. Chamberlain se je ukvarjal dalje z vprašanjem Daljnega vzhoda in dejal med dragim, da ni mogoče pričakovati od angleške vlade, da bi ustregla zahtevam, ki so v sedanjih razmerah naperjene proti njej. Svoj govor je pa sklenil z željo, da bi že končno bilo priznano, da je bila njegova zunanja politika zadnjih 18 mesecev pravilna. Ako bi jo moral še enkrat doživeti, tudi ne bi spremenil na njej niti pike. Odločitev se je glasila: mir ali vojna? Angleška, vlada se je odločila za mir in bi bila pristala na vojno samo zaradi blaznosti drugih. V debati o izvajanjih Chamberlaina sta nastopila sir Archibald Sinclair in David Lloyd George. Lloyd George se je po svoji navadi obrnil ostro proti totalitarnim državam in napadel s tem v zvezi tudi francoskega ministrskega predsednika Daladierja, kateremu je očital, da je sam kriv, ako se sedaj stavijo z gotove strani nasproti Franciji teritorialne zahteve. Ob koncu je pa spregovoril za vlado zakladni minister sir John Simon, nakar se je izvršilo glasovanje o zaupnici vladi. Nezaupnica opozicije je bila odklonjena s 340 proti 143 glasovom. S tem je bila seja zaključena. LONDON, 20. dec. Chamberlainu so pri včerajšnji razpravi stavili okoli 50 vprašani, ki se tičejo angleške zunanje politike. Odgovarjal je na vse, posebno važni pa so bili njegovi odgovori na vprašanja o sueškem kanalu, kolonijah, vzhodni Aziji in dr. Schachtovem obisku. O sueškem kanalu je dejal, da ni mogoče kar čez noč izpremeniti statusa in pogodbe iz 1. 1888. Zanikal je vse vesti, po katerih naj bi Anglija odstopila Italiji nekaj kolonij. Na Kitajskem ne bo Anglija prizuala nobenih izprememb, pri katerih ne bi bili upoštevani britanski interesi. Dr. Schacht se je razgovarjal v Londonu le o vprašanju izselitve Zidov iz Nemčije. Chamberlainovi načrti IZ RIMA NAMERAVA OBISKATI TUDI HITLERJA IN DALADIERJA. AKCIJA ZA KONFREN CO ŠTIRIH? LONDON,, 20. decembra. DNB. Iz poučenega vira se izve, da namerava Cham berlain po sestanku z Mussolinijem v Rimu obiskati tudi Hitlerja. Še pred odpo-tovanjem v Rim pa bo Chamberlain sprejel Hitlerjevega zaupnika stotnika Wiede-manna, ki bo prišel v London z nekimi novimi predlogi, ki bi utegnili biti velike važnosti za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. Ni tudi izključeno, da se bosta Chamberlain in Halifax na povratku iz Rima ustavila za en dan v Parizu, kjer bi se sešla z Daladierjem in Bonnetom, da ju obvestita o uspehu svoje rimske akcije. Ta sestanek bi se nanašal pred vsem na obvestilo o Camberlainovem načrtu za pomiritev Italije in Francije na ta način, da bi dala Francija Italiji neke kon cesije v Tuniziji, Džibutiju in Suezu. Ni pa tudi izključeno, da bo pripravil Chamberlain na teh svojih obiskih konferenco štirih velesil, ki naj bi rešila sprazumno vsa aktualna vprašanja. Sidor o politiki CSR KONČNI REZULTAT NEDELJSKIH VO LITEV NA SLOVAŠKEM SLOVAKOV NA NOTRANJO IN ZUNANJO POLITIKO POGLEDI BRATISLAVA. 20. decembra. Slovaška vlada je dobila v nedeljo pri volitvah v ustavodajni zbor 1,263.7000 glasov, t. j. 98% vseh oddanih glasov. Ker odpade na vsakih 20.000 glasov cu mandat, bo imel novi zbor 63 poslancev: 60 Slovakov, 2 Nemca in 1 Madžara. Minister za Slovaško, dr. Sidor, ki je sodeloval pri volivnem boju, se jc včeraj odpeljal v Prago. Pred svojim odhodom je dejal dopisniku agencije Havas: »Predvsem bom interveniral v mnogih notranjih zadevah ČSR, obenem bom pa tudi nastopil v aktualnih vprašanjih zunanje politike. Na Češkem se režim ni spremenil, želeti bi pa bilo, da bi se spremenil, zlasti glede dela skupnih ministrov. Da to dosežemo, smo imenovali tri slovaške delegate, ki bodo v skupnih ministrstvih zastopali slovaške interese. Mislim, da je sedaj najnujnejše tudi formalno odpovedati sovjetsko-češko-slovaški pakt, kakor je treba odpovedati tudi vse ostale ideološke zveze, zaradi katerih je propadla prva ČSR. Glede zunanje politike moramo skleniti najprej zveze s svojimi sosedi, šele potem pridejo lahko na vrsto drugi. Ako bo potrebno, se bo menjala zunanja politika po sestanku in sklepih slovaškega deželnega zbora. NOV NEMŠKI POSLANIK NA ESTONSKEM RIGA, 20. dec. Novi nemški poslanik von Kotze jc prispel na svojo službeno mesto. samezniki v nemških časnikih in časopisih, so čisto navadne bajke, ki prav gotovo nikomur ne koristijo, niti Nemcem niti nam niti nemški narodni manjšini v Sloveniji sami. Zato bi bilo v vsestranskem interesu, da bi za vselej izginili. — Nemški časniki in časopisi imajo gotovo na razpolago dovolj sredstev, da se pou-če o resničnem položaju na terenu. Mi jim bomo to proučevanje prijateljsko dopustili in jih bomo, ako se potrudijo k nam, tudi z veseljem sprejeli, kajti ne bo mm treba ničesar ne prikriti ne olep- šati. Na podlagi tega proučevanja se bodo lahko prepričali, da nemška narodna manjšina v Sloveniji ne le ne more dobiti v nobenem primeru svojega parlamentarnega zastopnika, ampak tudi ne nobenega mestnega ali občinskega sveta, ker ne tvori v nobeni občini niti relativne, še manj seveda absolutne večine. Nam v Sloveniji ni treba segati po nobenih izjemnih sredstvih: zadostuje nam navadna volja ljudstva. -r. i Užhorod izumrto mesto U2HOROD, 20. decembra. Užhorod, pred madžarsko okupacijo živahno in naglo napredujoče mesto, je pod Madžari napol prazen. V nekaterih hišah, zlasti vilah, ni sploh nobenega stanovalca in so popolnoma prazne. Prav tako so prazne tudi večinoma vse uradne palače. Domači Madžari se zelo trudijo, da bi mesto oživeli, a brez uspeha. Spočetka so upali, da bodo dobili stalno vojaško garnizijo, razne šole in državne ustanove, toda vsega tega ne bo. Državna meja poteka tik ob mestu in se zato v Budimpešti branijo, da bi tam nameščali večje ustanove. Razne obljube, ki so jih dajali Ukrajincem, niso izpolnili in jih na veliko preganjajo. Tako so samo v vaseh Radvanka in Dravce pozaprli čez sto domačinov, razpustili vsa društva in prosvetne organizacije ter zatrli vsako narodno delo. Dvolastnikom so sploh prepovedali prehod čez mejo in posestnika Štefana Kle-va, ki je šel v svoj gozd, so ustrelili. Veliko posojilo Kitajski BERLIN, 20. dec. Nemški listi se bavi-jo z milijardo in četrt milijonskim posojilom, ki so ga USA dale Kitajski. Podobno posojilo bo Kitajska dobila tudi od Velike Britanije. »Frankfurter Zeitung« piše, da bo morala Kitajska izpremeniti svoje neprijateljsko zadržanje napratf Japonski. SOVJETSKI RADIO PROTI ČSR. VARŠAVA, 20. decembra. Sovjetska vlada je ustanovila v Ukrajini nove od-dajnice, ki so namenjene zlasti propagandi proti Češko-Slovaški in bodo oddajale poročila v češčini in slovaščini. Posvečene bodo tudi protiukrajinski propagandi. Obenem so sovjetska oblastva pod nai' strožjimi kaznimi prepovedala poslušanj*-* češko-slovaških oddajnic. . - NEMŠKI DNEVNIKI V TUJINI. BERLIN, 20. decembra, že pred dvema letoma jc pričel urad za Nemce v zamej-stvu izdajati proti emigrantskemu dnevniku »Pariser Tageszeitung« svoj dnevnik >Die Deutsche Zeitung in Frankreich«, sedaj je ustanovil za nemško propagando v Londonu dnevnik »Die Deutsche Zeitung in GroBbritannien«, v Curihu Pa »Die Deutsche Zeitung in der Schvveiz^* Baje pripravlja tudi ustanovitev podobnih dnevnikov v nekaterih drugih državah. ZAPLENITEV SOVRAŽNE LITERATURE V SUDETIH. REICHENBERG, 20. decembra. Nem' ška oblastva v Sudetih so odredila, da sc morajo takoj zapleniti vse knjige, tako beletristične kakor znanstvene, ki so v nasprotju z nacionalno - socialistično ideologijo, ali so jih napisali židovski >n komunistični avtorji. Po knjigarnah n knjižnicah so bile te knjige že zasežena NEMIRI V BURMI RANGOON, 20. dec. Po stavki študentov so začeli stavkati tudi drugi slo.'1. Včeraj so se Burmanci vlegli na ulice i*1 angleška policija je morala s palicami odganjati demonstrante, ki so vpili: »Burma Burmancem!« AFERA GRYNSZPAN PARIŠ, 20. dec. Včeraj je preiskovalo1 sodnik rekonstruiral atentat poljskega Žida Herschla Grynszpana na tajnika laškega veleposlanstva von Ratha. Osebje poslaništva in trgovec z orožjem, kjer ]c atentator kupil revolver, je spoznalo storilca. S PANAMERIŠKE KONFERENCE LIMA, 20. dec. Predlog Kube, ki J' zahtevala intervencijo obeh Amerik Španiji, so odbili. Razen Kube je pre log dobil samo še dva glasova. MRAZ V EVROPI NARAŠČA LONDON, 20. dec. Po vsej AnglUi J tako hud mraz, kakor ga že 50 let ni bi • Na Škotskem je 23 stopinj mraza. Nemčiji, na Holandskem in češkoslo ^ škem je 30 stopinj mraza. Donava je gornjem toku žc zmrznila. ____ Borza. C u r i h, 20. decembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.645, London 20.G£ Ne\v York 442, Milano 23.25, Berlin 177.25, Praga 15.15. Smučarska poročila Mariborska koča In Pohorski d®”1, 20. dec.: —10, 8 cm snega, oblačno, p malem sneži, smuka se obeta. Peca, 20. dec.: ob 7. zjutraj drobno ni de na staro podlago, smuka idealna.' Socialna politika Socialna zaščita mladine V letih 1902.—1927. so padla rojstva v vseh deželah, ki so pretrpele svetovno vojno, za 11%, smrtnost pa je ostala na enaki višini ko prej. Narodi so se začeli starati, število starcev je presegalo število otrok. Da to ni zdrav pojav, je popolnoma jasno, in tu leži vzrok aktualnosti zaščite dece. Razen zdravstvenih vzrokov in pojava staranja naroda je začel vplivati tudi moralni propad. To so potep, lenost, laž, majhni kriminalni prestopki, seksualne abnormalnosti v gmotno slabih slojih, hohštaplerstvo, lenoba, nevestnost, nepreračunljivost in patološki egoizem v gmotno dobro situiranih slojih. Oboje je enake važnosti za življenje in napredek družbene skupnosti in so tudi vzroki v svojem jedru enaki. Gospodarska plat igra enako važnost, pri enih zaradi izobilja, pri drugih zaradi pomanjkanja. Družina, ta najboljša zaščitnica otrok je prav tako nezdrava pri enih in drugih. Današnja družina je žal prepogo-stokrat neresnična in neiskrena zajedni-ca, ki se vzdržuje le s silo, z zakoni ali iz gospodarskih vzrokov. Zato nič čudnega, če vzgaja bolehni naraščaj. S tega vidika gre zaščita otrok še dalje od zaščite matere, gre za ozdravitev družinskega življenja. Naša mati je neuka, brezpravna državljanka. Nezakonska mati in nezakonski otrok sta še vedno pojem greha. Matere, osobito nezakonske, ne ščiti nič, očeta pa prepogostokrat njegov položaj in denar. Otrok prav tako ni sistematsko zaščiten. Imamo sicer ustanove za dojenčke, kolonije za predšolske otroke, zavetišča za šolobvezne itd., toda kakor hitro izidejo iz ene zaščite, so na cesti bolj ubogi ko prej. Kontinuiteta zaščite se mora izvesti in to dokler otrok ne bo sposoben za samostojno vzdrževanje, ker drugače bodo vse mere zastonj. Eno samo vprašanje se sploh ne da rešiti, vse je tako tesno povezano, da se zdi skoraj nemogoče, izvesti eno brez drugega. Zato polovični ukrepi ne bodo prinesli nobene trajne koristi. Delo na tem področju je treba zagrabiti v jedru, globoko in stvarno, treba je proučiti natanko položaj in .se šele takrat lotiti načrtnega in vztrajnega dela. Treba je osredotočiti vse delovne enote zasebne in javne iniciative, vso gospodarsko moč iavnih in privatnih ustanov. Nov načrt mora obsegati vse od pokojninskih fondov za delavce, profilaktorijev, javnih kin. gledališč, predavanj, čitalnic, kopališč, najrazličnejših tečajev za matere, očete, menz za doječe matere, posebnih šol, v katerih bodo otroci lahko izbrali svoj poklic, delavskih in vajeniških domov itd. Naj navedem le nekaj smernic za najnujnejše delo, ki ga to vprašanie zahteva. I. Osnova, ki sestoji iz natančnega proučevanja področja potom statistik in resničnih dejstev ter iz natančnega načrta, odkod črpati sredstva. II. Socialno zdravstvena zaščita, ki mora obsegati: 1. varstvo dojenčkov in mater, 2. varstvo predšolske 'uladine, 3. varstvo šolske mladine s posebnim ozirom na reformo šole in pouka. 4, vzgojno moralno delo s predavanji, Predstavami in kulturnimi filmi; z omejevanjem alkohola, vinotočev in gosriln ter z organizacijo prostovoljnih delavskih čet prosvetnega in socialnega značaja. Seveda so to le najnujnejše in najlaže izvedljive točke. Vprašanja kot so otroška literatura, film. gledališče, osobito Šolstvo, so vprašanja dolgega in vztrajnega dela ter idealizma, ki bi vsako zahtevalo poseben referat. Zp. KONEC. Novice Cerkev, v kateri se nihče noče poročiti V Krušarih blizu Cuprije so pred dve-nia letoma zgradili novo cerkev. V njej se doslej še nihče ni poročil. Lahkoverni ljudje so prepričani, da bo tisti, ki se bo v novi cerkvi prvi poročil, ktnalu umrl. 2ato hodijo k poroki raje v Cuprijo kakor pa v domačo cerkev. Mnogi nudijo vjsoke nagrade paru. ki bi se prvi porodi v tej cerkvi. Pereča vprašanja obmejnega tujskega prometa GLAVNO VPRAŠANJE PA JE: GOSPODARSKA OSAMOSVOJITEV. — GLAS ZA ZAPUŠČENI KOZJAK. — UREDITEV CEST IN PROMETNIH SREDSTEV. Na včerajšnji seji poslovnega odbora banovinskega turističnega sveta je poročevalec g. Sotler tudi številčno pojasnil razvoj tujskega prometa v območju bivše mariborske oblasti. V letu 1937. je potovalo v tujino skupno 46.828 naših državljanov. Zaradi turizma je potovalo v tujino 20.293 oseb, po opravkih pa 26.535. Največ naših ljudi je potovalo v Nemčijo, in sicer 19.215, v Italijo 11.251 v Švico 1301 oseb. Dnevni potrošek naših v tujini je bil vedno večji od potroška tujcev pri nas. Po nalogu banske uprave je g. Sotler dalje časa proučeval problem tujskega prometa v severnem ozemlju in pri tem prišel do zanimivih ter zelo važnih zaključkov. Nujno je treba dvigniti gospodarstvo obmejnega ljudstva, ki je že na robu prepada. Severne obmejne kraje so obiskovali večinoma tujci, ki so naš živelj do skrajnosti izrabljali in ga v narodnostnem oziru upropaščali. Zato je treba v te kraje usmerjati več domačega tujskega prometa, ki se naj smotreno organizira. Na našo severno mejo je treba prirejati skupinske izlete z raznimi kulturnimi prireditvami. Izleti naj ne bodo namenjeni samo gostilnam, marveč obmejnemu prebivalstvu, ki od nas upravičeno zahteva kulturnih dobrin. Šolski izletniki in taborniki naj zbirajo statistične podatke obmejnih krajev. Vprašanje dvolastništva na meji je treba čimprej rešiti. V obmejnih krajih se morajo vsa turistično važna javna dela pospešiti. Potrebna je osamosvojitev naše obmejne vasi. Več pažnje je treba posvečati tudi gradnji raznih domov na meji. To so glavne točke iz Sotlerjevega poročila o proučavanju naše severne meje. Zanimiva je bila debata, ki je sledila temu poročilu. Inž. Šlajmer se je zavzel za zapuščeni Kozjak. Dočim tujec gospodarsko ojačttje svojo mejo, je na naši strani revščina in beda. Zato je pred- vsem treba rešiti gospodarski problem naše meje. Značilen primer gospodarskega propadanja naše severne meje je sedaj pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. 2e dalje časa je zaprta ena najbolj obiskanih turističnih postojank, tako zvana Lovčeva gostilna. Ta gostilna bo prodana. Toda komu? Morda nam v škodo? Ali ni nikogar, ki bi rešil to gospodarsko-turi-stično postojanko pri Sv. Duhu? Zato je inž. Šlajmer predlagal, naj to vprašanje reši banovina. Njegovo izvajanje o Kozjaku je izpopolnil in potrdil tudi kozja-ški župnik g. Pavlič z Remšnika. Upravnik zdravilišča Slatina Radenci dr. Šarič je obravnaval vprašanje prometne zveze Maribor - Murska Sobota. Na tej progi je treba na vsak način uvesti avtobusni promet. Mestni avtobusni promet v Mariboru ima baie že koncesijo za to progo in je nerazumljivo, zakaj je ne uporabi. • Zastopnik SPD v Celju dr. Hrašovec se je zavzemal za pritegnitev gostov z našega juga. Urediti je treba cestne zveze. Zgradi naj se že dolgo obljubljena cesta Mozirje-Šmihel. Predsednik Združenja gostinskih podjetij v Mariboru g. Klesič je predlagal, da turistični svet stori vse za odpravo vizumov, ki zelo kvarno vplivajo na razvoj našega tujskega prometa. Zanimivo je bilo tudi izvajanje magi-stratnega ravnatelja g. Šubica iz Celja, ki trdi, da moramo gledati, da se zboljšajo prilike. Tujec ne sme dobiti vtisa, da prihaja iz visoko organizirane države na Balkan. Zato predlaga 3, 4 in 5*letke za ureditev cest in meja. Organizirani načrt in njegovo uresničenje bo dvignil tudi moralno raven prebivalstva. Izčrpni diskusiji je po krajšem odmoru sledil program dela za razvoj našega tujskega prometa. O tem bomo poročali jutri. Obračun o delovanju PZ V nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor Pokojninskega zavoda, ki inu je prisostvoval tudi načelnik ministrstva soc. politike. Predsednik je podal daljše poročilo, v katerem je dejal, da je PZ dal v minuli poslovni dobi več posojil nekaterim banovinam, mestnim občinam in zasebnikom. Po odredbi finančnega ministrstva bodo morali pokojninski zavodi v bodoče nalagati 60% razpoložljive imovine v državne papirje, s čimer bo hudo prizadeta dosedanja gospodarska smer PZ. Ljubljanski zavod razpolaga letno s približno 30 milj. kapitala. Doslej je 20% tega zneska vlagal PZ v državne papirje, 15% pa v banovinske. Po novi uredbi pa bodo morala investicijska posojila odpasti. Uprava bo skušala doseči revizijo. Na gradbenem področju je bilo delo PZ zelo razgibano. V zadnjih letih je nakupil oz. dogradil za 33,256.000 din zemljišč oz. hiš v raznih mestih dravske in primorske banovine. Podatki o 5 letnem poslovanju in prometu so naslednji: Število obveznih zavarovancev je v 1. 1934. do 1938. naraščalo takole: 9.934, (1934.), 10.412, 10.909, x 1.793 iu 12.287 (1938). Povprečna mesečna zavarovalna premija je padala in rasla takole: 212.67, 207.73, 207.43, 207.96, 210 din. Skupni predpis premije je naraščal: 27,462.000, 28,176.000, 28milij. 828.000, 31,135.000 din. Zavarovanci so v istem času prejeli naslednje zneske izplačil: 10,976.000, 12 milijonov 364.000, 13,708.000, 14,887.000, 15 mil. 723.000, kar znaša skupno 67 mil. 658.000 din. Brezposelnm je bilo ta čas razdeljenih za 478.700 din podpor. Stiska v letih gospodarske krize je prisilila množico zavarovancev, ki so ostali brez dela na cesti, da so si dali izplačati od zavoda za okrog 10 mil. din povračil. Za zdravljenje je bilo razdeljenih 167.700 din. V celoti so člani PZ prejeli od zavoda 78.560.000 din. Leta 1934. je premoženje znašalo okrog 280 mil. do letos pa je doseglo vsoto 460 mil. din. i Nato je direktor dr. J. Vraučič poro- čal o razširitvi pok. zav. na vso državo, o katerem natančneje poroča Letno poročilo PZ. Ljubljanski zavod je pripravil vsedržavno organizacijo zavarovanja. Ustanovljeni so bili mnogi zavodi s poslovalnicami. Po revizijskem poročilu se je razvila debata, nato pa je dobil odbor nekaj važnih pooblastil zlasti z gradbenega področja. Na koncu je občni zbor odobril 160.000 din podpore za brezposelne in 100.00 din za podpore vdovam z otroki in vojnim sirotam. Mladinska božičnica v Breznem V nedeljo dopoldne je priredila mariborska I. dekliška meščanska šola na ljudski šoli v Breznem božičnico za ta-mošnjo revno šolsko deco. Pred božičnico je bila v farni cerkvi maša, pri kateri je pel cerkvene pesmi pevski zbor I. dekl. meščanske šole. V šolskih prostorih pa je bila nato prisrčna prireditev v okviru božičnice, ki jo je otvoril z nagovorom in zahvalo domači šol. upr. g. Škrabi. Ga. prof. H e r m a B r a č i č je imela za tem občuten in topel nagovor o Božiču in njegovem pomenu, pevski zbor pod vodstvom ge. prof. J o s i p i n e Černe pa je ubrano zapel nekaj ljubkih božičnih pesmi. Sledil je lep govor ravnateljice I. dekl. mešč. šole ge. Marije Rozman, dočim je pevski zbor odpel nato nekaj narodnih pesmi in zaključil s prepevanjem himne »Hej Slovani«. Zatem so bila med tamošnjo šolsko deco razdeljena praktična in okusna božična darila v perilu, obleki, raznih šolskih potrebščinah itd. Prireditve se je udeležilo- poleg sol-skih otrok tudi mnogo staršev, ki so se skupno z otroci radovali prisrčnega dogodka. Vodstvu, profesorskemu zboru in učenkam 1. dekl. mešč. šole gre za lepo socialno akcijo za našo revno in pomoči potrebno deco vse priznanje. o. »Karadjordjeviči« prof. Orožna, letošnja poučna knjiga Vodnikove družbe, DESIRTni BOnBOni so bili — kakor nam poročajo od mnogih strani — v naši nacinalni javnosti deležni splošnega priznanja. Je to delo, ki ga mora prečitati vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan. Stane pa z Vodnikovo pratiko za leto 1939., s ŠorHJevimi »Večnimi vezmi« in Zupančevim »Tretjim sodom« vred samo din 20.—, s poštnino din 27.—. o. Priznanje jeseniškim kovinarjem. Ravnateljstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah je delavcem, ki so 40 let nepretrgoma službovali v tem podjetju, priredilo lep počastilni večer. Jubilanti so bili pogoščeni, vsak pa je dobil 1000 dinarjev za priznanje svojemu delu. delu. o. Smrtna avtomobilska nesreča pri Ljubljani. V nedeljo popoldne je neki Ljubljančan z avtomobilom na Brodu pri Tacnu povozil 60-letnega brezposelnega delavca Antona Kopitarja iz 2ej pri Mekinjah, ker je tik pred avtomobilom prekoračil cesto. Kopitar je kmalu po prevozu v ljubljansko bolnišnico izdihnil. o. V Ljutomeru so neznani vandali izruvali več soh s sokolskimi reklamnimi tablami in razbili šipe na izložbi Sokolskega kina. o. Kam je izginil mladenič? Iz Gaberja pri Celju je neznano kam izginil 18-letni mesarski vajenec Vladimir Ivekovič, &i ga je gospodar s 450 dinarji posla! jw> teleta. Da bi fant denar poneveril, ni verjetno, pač pa sumijo, da je postal žrtev zločina. o. Na zimo pogorel. V občini VesJki pri Zg. Cmureku je pogorela lesena hiša hi s slamo krita stiskalnica kočarju Francu Pivku. Kočarju je pogorelo vse pohištvo, vsa zaloga živil, obleka in nad 700 din denarja, ki ga je imel spravljenega v postelji. Pivec je ves dan doma šival, požar pa je nastal, ker je prehudo kuril ter se je zaradi tega zažgal leseni strop v kuhinji. Pivec je iinel kočo zavarovano za 10.000 din, tako da je škoda le deloma krita. c. Umrl je v bolnišnici 54-letni orožnik v pokoju Strohmeier Ludvik iz Hrastnika. c. Okradena je bila v Domu za brezposelne služkinje kuharska učenka Samec Marija. Sumi, da ji je odnesla it torbice 200 din neka njena sostanovalka, brezposelna služkinja, ki je neznano kam odšla. c. Obstrelil je delavec pri Metki S, G. Arliča Ivana, delavca pri Westnu, stanujočega na Cesti na Dobrovo, v desno roko. c. Kino Metropol, Celje, od 17; do 30. dec. najnovejši Ufa-šlager »Andaluzijske noči«. Prelepa zgodba o usodni ljubezni vročekrvnega toreadorja in hrabrega oficirja do lepe ciganke. c. Kino Union, Celje, predvaja od 17. do 19. dec. prekrasen film »Koncert na Tirolskem«. V glavni vlogi nastopa deSki zbor »Wiener Sangerknaben«. c. Kino Doni, Ceije, predvaja do 20. t. m. film »Ljubimec Oxforda«, film vedrine, tempa in zdravega športnega duha. Od 21. do 23. t. m. »Druga mati«, po romanu B. Benefielda. »Še eno besedico v sončni prali!« in zmedem Maribor Naša najslabša cesta Nobena naša cesta ni tako neprijetna, kakor je Aleksandrova v svojem podaljšku od mestne meje dalje skozi Košake. Pešci se je bojimo ob vsakem vremenu in ob vsakem letnem času. Kadar je vreme suho, je na tej cesti toliko prahu, da se človek v njem lahko zaduši. Tudi vse hiše, vsi vrtovi in nasadi ob obeh straneh so ga polni. Zelenje je kar sivo in trava je kakor s pepelom posuta. Kadar pa dežuje, je na njej toliko blata, da se mu ni mogoče nikamor umakniti. Vozovi m avtomobili, posebno tovorni, s-a brizgajo na vse strani, v pešce, kolesarje, da se nekaj ukrene. Za enkrat naj se činoma nikjer ni nobenih hodnikov, v kofikor pa so. so zdaj na levi potem pa na desni, da jih je treba neprenehoma loviti čez prašno ali blatno cesto. Ta cesta je zato naša največja sramota in treba je, da se nekaj ukrene. Zaenkrat naj se prepove avtomobilom prenagla vožnja, da se prepreči razmetavanje blata in dviganje prahu, nato pa naj oblastva poskrbe za preureditev. Morda bomo po treh letih obljub vendar dobili na tej cesti tlak. Takrat naj se urede tudi hodniki za pešce, saj vodi cesta skozi predmestje, ki bo postalo prej ali slej sestavni del mesta. V ta namen pa je potrebno sodelovanje med državo, mestno in košaško občino. Nekaj je treba tu ukreniti, ker trpi zaradi sedanjega položaja vsa okolica te neznosne ceste. Jugotlovamki prosvetni film v Mariboru M NEZASLUŽENO NOSI TO IME. — KAJ SE V MARIBORU PREDVAJA KOT PROSVETNI FILM? Ve dni se je javil pri ravnateljstvih tukajšnjih srednjih in ljudskih šol zastopnik Jugoslovanskega prosvetnega filma. .Mnoge šole so peljale svoje učence gledat ta film. To, kar se je predvajalo, je bilo v nemalo jezo profesorjev in učiteljev. Mla- Okratjci Tedaj od urarja in juvelirja M. Ilger-jev sin, Maribor, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke. cima, ki nima kritičnega očesa, je bila kljub temu le deloma zadovoljna. Predvsem moramo ugotoviti, da je bil ta prosvetni film skrpucalo mnogih starih in zdrsanih filmov. Za primer naj navedem to, da so kazali slike s slapov Krke in So nato prešli brez vsakega presledka na reko Taro ali Lim, tako da otroci niso imeli pojma, kaj gledajo. Zanimivo je, da so pri predvajanju jugoslovanskega prosvetnega filma kazali steklarsko industrijo v — Turingi ji, ka- kor da steklarn v Hrastniku in drugod ne bi imeli. Da je bila govorica nemška, ni treba še posebej poudarjati. V filmu je bilo tudi nekaj razmeroma dobrih scen; tako je bila zelo posrečena vojaška reševalna ekspedicija na Tari iz filma »Durmitor«. Godba, ki je spremljala film, je bila po večini nemška. Za konec je bil neki prav star ameriški, komičen film o psu, brez vsakega jedra. NaJdOStO]ne]Ša darila od urarja in juvelirja M. riger-jev sin, Maribor, Gosposka ulica 15. Prodaja tudi na obroke. Brez ozira na to, da je bila vstopnina 2 din previsoka za današnje razmere, je bila sigurno previsoka za ono, kar je nudila. Prosvetni filmi se v drugih državah, u. pr. Češkoslovaški predvajajo bezplačno. Predvajanje takih jugoslovanskih prosvetnih filmov v Mariboru je treba preprečiti. »Aevček Andrejček" na studenškem odru Diletanti agilnega sokolskega društva ^ifudenci so v soboto presenetili Studen-čane s poznano in priljubljeno ljudsko i&ro Revček Andrejček. Režija je bila to pot v rokah br. Korčeta, ki je Studenča-nom poznan kot dober igralec, tokrat pa se je pokazal kot spreten režiser. Motiv, ki je zajet iz narodnega življenja, je pravilno dojel in ga kot takega verno podal na odru. Igarlci, prav vsi, so se potrudili, da so vse tipe na vasi, od župa-ita pa do potepuhov podali verno. Vse glavne vloge so podali br. in sestre, ki sme jih navajeni videti na studenškem <*kti. Poleg teh pa je nastopilo tudi nekaj novih moči, ki so naravnost presenetile in se jim bodo lahko v bodoče zaupale tudi težje vloge. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano popolnoma, je Silo z igro zelo 'zadovoljno, nekatere pevske točke so se morale celo ponavljati. |Usmilite se gladujočih ptic? Kako hudo je nepričakovana zima zadela naše »drobne pevce«, to vedo najr bolje povedati tisti, ki za nje skrbe. In teh je letos še manj, ko lani. Potrebna je splošna nabiralna akcija in določitev naslova za oddajo piče (star kruh, proso itd.). Treba pa je tudi stalne oskrbe. Ker se lani nameravano posebno društvo še ni ustanovilo, bo to, nalogo moralo prevzeti (preko zime itak nezaposleno) Olepševalno društvo. Potrebna je tudi straža za tiste zlikovce, ki še v parku, posebno pa po Kalvariji s fračami in floberti pobijajo ptice, jemljejo pičo po gajbicah ali pa tudi vse skupaj, kar se je zgodilo na Kalvariji blizu razrušenega spomenika. Nekoliko več kulture in usmiljenja nam ne bo škodovalo! m. Poroka. V Mariboru sta se poročila tekstilni strojnik g. Jože Kokot in gdč. Mjirica Spendl, uradnica mariborskega policijskega komisariata. m. Nov mecen mariborskega muzeja. Ob priliki otvoritve meščanskega dela mariborskega muzeja je daroval muzeju tovarnar g. Vilko Lavrič večjo vsoto. m. Nova telefonska zveza. Te dni je bila uvedena javna telefonska služba pri pomožni pošti Sv. Ožbalt ob Dravi. * Za božično darilo dobite krasne kasete in bloke pisemskega papirja, kakor amaterske albume in damske torbice pri Zlati Brišnik, Slovenska'ul. 11. m. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek ob 19. uri predavanje primarija dr. Brezovnika o »Samaritanski pomoči trpečemu človeku« s projekcijami slik iz predavateljeve knjige »Prva pomoč v nezgodah«. m. Pri včerajšnjem požaru v industriji »Drava« so pri lokaliziranju nad vse požrtvovalno sodelovali tudi gasilci iz Studencev pod poveljstvom predsednika g. Alojza Kaloha. m. Simfonični koncert Glasbene Matice. Mariborska Glasbena Matica pripravlja za prvo polovico januarja velik simfonični koncert, ki ga bo vodil kapelnik ljubljanske radijske postaje prof. Drago Marjan Šijanec. Na sporedu so same slovanske skladbe. Koncert bo v veliki dvorani Sokolskega doma. m. Črnec preko meje. Včeraj so graničarji v Lokovici nad Prevaljeni imeli nenavadnega eksotičnega gosta. Iz Nemčije je skrivaj pobegnil preko meje na UroT Iz strokovne trgovine M. Ilger-jev sin, Maribor Gosposka ulica 15. Prodaja tudi na obroke. našo stran 37-letni črnec Ali Romuli iz Mizinkurija v Afriki. Pripovedoval je, da je ladijski kurjač. Zadnje čase je bil kurjač nekega francoskega parnika, od ko- der je pobegnil. Prepotoval je že vse evropske države. Iz Turčije so ga izgnali v Nemčijo, od tam pa so Alija napotili k nam. Sedaj naše oblasti ne vedo, kaj bi s črncem. m. Obstrelil se je. V mariborsko bolnišnico so včeraj pripeljali 19-letnega viničarjevega sina Alojza Rokavca, ki ima prestreljeno levo dlan. Mladenič je pregledoval flobertovko, ki se je nepričakovano sprožila, da se je nevarno obstrelil. m. Vlomna tatvina. Včeraj je neznanec vlomil na podstrešje učiteljice Guštine Richarjeve v Kolodvorski ulici ter ji ukradel za tisoč dinarjev raznega perila, čevlje in šah. Nekaj ukradenih stvari so našli v culi, ki je ležala na hodniku. * Najlepše okraske za božična drevesca, božične razglednice iti polnilna peresa dobite pri Zlati Brišnik, Slovenska ul. 11. Volitve delavskih in nameščen-skih zaupnikov preložene Minister socialne politike je odločil, da sc volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov in njihovih namestnikov izjemoma za leto 1939 vrše v februarju namesto v januarju. — Delavska zbornica v Ljubljani. * Najprimernejše božično darilo je umetniški porcelan, katerega poznano najlepšo izbiro po nizkih cenah Vam nudi Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. * III. Sokolski ples v Mariboru! Žc sedaj opozarjamo našo javnost na veliki sokolski ples, ki ga priredi meddruštveni odbor sokolskih društev v soboto, dne 14. januarja 1939, v Sokolskem domu. Sokolski ples se vrši v počastitev rojstnega dne Njenega Veličanstva kraljice-, matere Marije. Kakor pretekla dva, tak® bodo tudi predstoječi sokolski ples v Mariboru prireditev, ki naj združi vso sokolsko javnost na področju Mariborske sokolske župe. * Božične jaslice dobite v veliki izbiri v Knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13, telefon 25-45. * Potovanje v ČSR. Od češko-slova-škega konzulata v Ljubljani je dospelo obvestilo, da morajo imeti vsi jugoslovanski državljani za potovanje na Če-ško-Slovaško vizum, ki pa je brezplačen. Preskrbo potrebnega vizuma prevzame »Putnik« Maribor in vse njegove ekspoziture. * Božični izlet v G raz z luksuznim avtokarom »Putnika«. Od 25. do 26. decembra za ceno din 110.— (2 dni). Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor. Nočna lekarniška služba: Lekarna p« Zamorcu, Gosposka ul., tel. 28-12; lekarna pri Angelju varuhu, Aleksandrova cesta, tel. 22-13. Kino * Grajski kino. Danes »Hraber kapetan«. Karl Ludvig Diehl, Lil Dagover. * Esplanade kino. Velefilm očarljivega petja »Bajazzo« s slavnim pevcem Richardom Tauber-jem. * Union kino. »Jošivara«, odlični velefilm. Michika Meinl in najboljši francoski umetniki. Mariborsko gledališče Torek, ob 20.: »Aida«. Red A. Sreda: Zaprto. Četrtek, ob 20.: »Kralj na Betajnovi«. Red B. »Pot okoli sveta« na mariborskem odru. Slovenska opereta, katere krstna predstava je določena na božični dan zvečer, ima poleg številnih zanimivosti v prvem in tretjem dejanju tudi v drugem dejanju učinkovit prizor: Pot okoli sveta. Preko odrai piha hlapon, viden z osmimi okni, skozi katera gleda osem potnikov ozir. štiri dvojice:, pojoč in predstavljajoč razne^ dežele, na primer Rusijo, Cehoslovaško, Španijo itd. Prizor se zaključi z zanimivim plesom. Kultura Dvoje izvirnih slovenskih stikanic Otroških slikanic večjega formata imamo Slovenci razmeroma malo, pa še te .so skoraj brez izjeme prevodi iz drugih mladinskih slovstev z izposojenimi klišeji. Zato moramo res z veseljem pozdraviti požrtvovalnost Učiteljske knjigarne v Ljubljani, ki je izdala za letošnjega Miklavža in Božič kar dvoje obsežnih izvirnih slovenskih slikanic, Josipa Ribičiča mikavno zgodbo »Tink in zajček«, ki jo jc ilustriral akad. slikar prof. France Mihelič, ter istega pisatelja napeto zgodbo »Pisan-e lutke« z večbarvnimi ilustracijami Ksenije H r u n k o v e. »Tinkin zajček« je namenjen v prvi vrsti dečkom nižjih razredov ljudske šole. Ta zajček je igrača, ki ponoči oživi, jo odkttri v svet m doživi prezanimive zgodbe sredi divjih zajcev in gozdnih /hvali, dokler ne krenejo za njim svinčeni vojaki. Josip Ribičič, eden naših naj-l>oljših mladinskih pisateljev, zna pripovedovati take zgodbe tako, da ogrejejo tiste, katerim so namenjene, zato bo overela tudi ta. Mihelič je opremil knjigo, ki obsega skoraj 100 strani debelega tiska na trpežnem papirju, tokrat z res prav posrečenimi ilustracijami, ki jih mladi čitatelji lahko tudi sami poslikajo z barvicami. Ta elegantno opremljena knjiga, ki se more primerjati z vsako tujo, stane trdo vezana s trobarvno naslovno stranjo 35 din. »Pisane lutke« so pa po vsebini in opremi namenjene bolj deklicam nižjih razredov ljudskih šol. Tiskane so na finem, kartoniranem papirju velikega formata slikanic. Platnice krasi večbarvna slika in so trdne in trpežne. To je zgodbica o mali cvetki s sedmimi lutkami, pisana prav tako prikupno in prilagodeno domišljiji otrok, kakor »Tinkin zajček«. Posebno negovana sta tudi jezik in stil. Ksenija Prunkova, ki je znana v našem otroškem in mladinskem slovstvu kot izvrstna ilustratorka in tudi pisateljica, je dala pisanim lutkam zares pisano podobo, da bodo napravile veselje vsem, ki jim pridejo v roke. Zaradi velikega števila večbarvnih slik in solidne opreme, ki je za mlade čitatelje nujno potrebna, stane knjiga 60 din. Želeli bi za naše najmlajše še več takih izvirnih slovenskih slikanic, da nam sčasoma sploh ne bi bilo treba več segati po tujem blagu. M te često naši seluosti popolnoma tuje -r. CELJSKI KULTURNI DOGODKI Dvajseto obletnico osvobojenja in zedinjenja je proslavilo Celje razen s sprevodom, zborovanjem in govori, tudi z dvema koncertoma in telovadno akademijo Sokola. Dne 1. t. m. so v Mestnem gledališču skupno nastopila celjska pevska društva: Glasbena Matica, Celjsko godbeno društvo. Celjski zvon, Oljka in Celjsko pevsko društvo. Program ni bil Vseskozi primerno izbran, vendar je bil koncert lepa manifestacija naše pesmi in naših pevskih društev. — Na prireditvi »Vzajemnosti« je v mali dvorani Uniona pel 4. t. m. tenorist Slavko Lukman, ki se je vrnil s svoje turneje po Italiji. Izbral si je več arij iz »Tosce« iti »RigO-leta«, Gounodovo »Ave Mario« in nekaj domačih pesmi. Na klavirju ga je spremljala gdč. M. Oražmova. — Prav primerno je proslavila Ljudska univerza v polni dvorani dvajsetletnico Cankarjeve smrti. Predavatelj g. dr. Slodnjak iz Ljubljane je dvignil Cankarja iz blata strankarskih »ocenjevalcev« njegove osebe ih ga prikazal takega, kakršen je v resnici bil: eno z okoljem, ves predan sodobnim trenjem ih težnjam človeštva ter ‘slovenskega naroda. Režiser g. Ciril Debevec je prebral več odlomkov iz Cankarjevih del. —- Kino »Union« je vrt.il nedavno film češke produkcije - Pastorka , kar jc pomenilo posebno spremem- bo v vrsti samih nemških filmov, običaj' na filmska publika je pa pokazala zafli malo zanimanja. — S svojo skupino na* je obiskal tudi Ivan Mrak in igral svojo tragedijo »Grohar«, o čemer pa bomo 5° posebej poročali. C. Z- k..»Pedagoška Češkoslovaška«. JUU ic začelo izdajati pedagoške zbornike, v katerih hoče prikazati stanje pedagogike v vseli slovanskih državah. Doslej je izšla že »Pedagoška ČSR«, ki jo jc uredil M. M. Majstorovič s sodelavci, ki so prevedli vse prispevke iz čeških rokopisov. Zbornik je opremljen s slikami avtorjev, statističnimi tabelami in raznimi podo* bami. Članki prikazujejo razvoj pedagoškega prizadevanja Čehov in S.lovatcoVi pregled razvoja filozofije in sociologije-stanje sodobne pedagogike, didaktike in psihologije. Nadalje govorijo prispevki 0 položaju čsl. učiteljev, šolskih poslopij-knjig itd. Zbornik zaključuje bibliografi)3 pedagoške, sociološke in filozofske literature. k. Akademija likovne umetnosti. lc dni je bila izročena prosvetnemu min*" stru v Beogradu spomenica slovenski11 kulturnih ustanov, društev itd., ki zahteva ustanovitev slovenske akademije lir kovne umetnosti v Ljubljani, lzgleda. bomo Slovenci ta učni zavod končn^ vendarle dobili. Gosoodarsfvo Porast hranilnih vlos v NOVEMBRU SO VLOGE PRI SAMO UPRAVNIH HRANILNICAH NARASLE ZA 9‘/s MILIJONA DIN. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v novembru za 9,428.450 din na 1.069,009.919. Vloge na knjižice so narasle za 7,9 milj. na 626 milj. din, vloge v tekočem računu pa za 1,5 milj. din na 443 milj. Vloge na knjižice so narasle pri 7, vloge v tek. rač. pri 9, skupne vloge pa pri 7 hranilnicah, število vlagateljev na knjižico pri 6, v tek. rač. pri 6, in skupno število vlagateljev pri 5 hranilnicah. — Vseh vlagateljev je bilo 131.318. Vlagatelji so torej že vrnili večji del od 54,3 milj. din, katere so bili dvignili iz hranilnic v septembru, ker so od 30. 9. do 30. 11. 1938. narasle vloge za 33,5 milj. in je stanje 30. 11. le še za 20 milj. nižje kot 30. septembra. To povečanje vlog je najboljši dokaz, kako hitro se vrača zaupanje v hranilnice in v denarne zavode. Kontrola izvoza poostrena Narodna banka ie potom svojih organov ugotovila, da se je v zadnjih mesecih primerilo več slučajev, ko so poskušali nekateri izvozniki izvoziti v klirinške države inozemsko blago, ki je bilo kupljeno s svobodnimi devizami, oz. plačati blago potom kliringa. Zaradi teh poskusov je izdala Narodna banka vsem pooblaščenim izvoznim zavodom posebno obvestilo, v katerem navaja, da brez njenega predhodnega dovoljenja zavodi ne smejo izdajati potrdil o zavarovanju valute za izvoz sledečih predmetov: volnenega prediva, bombažnega prediva, jiftinega prediva, prediva surove svile, tkaninskih odpadkov, nikla, kalija, rafije, surove jute, loja, voska, kokosov, olja, ribjega olja, surovega gumija, bombažnih odpadkov, mineralnih olj, bakrenih izdelkov, solitra in kavčuka. Na ta način je Narodna banka še bolj poostrila nadzorstvo nad izvozom, da bi se tako preprečile vsake špekulacije pri izvozu iz naše države ter da bi tako ne bila oškodovana zaloga svobodnih deviz. Soort Srednjeevropski cup ostane Trgovinska pogajanja s Francijo preložena Svojčas smo bravce informirali o gospodarskem sodelovanju med Francijo in našo državo ter o akciji, da se to sodelovanje poživi in razširi. V ta namen je že prišlo v našo državo več francoskih gospodarstvenikov. 20. t. m. pa bi se morala pričeti v Parizu trgovinska pogajanja. Ta pogajanja pa so bila sedaj nenadoma odpovedana in preložena na nedoločen termin v januarju 1939. Ta odgoditev je vzbudila v naših gospodarskih ktftgih precejšnje presenečenje. Nabava deviz in valut za potovanje v tujino Finančni minister je izdal odlok, s katerim se izpreminja stavek 1. čl. 4 pravilnika o regulaciji prometa z devizami in valutami. Po tem odloku morejo pooblaščeni denarni zavodi prodajati našim državljanom svobodne devize in valute do najvišjega zneska din 2.000.—, in sicer pod pogojem, če je potni list vidiran za kako neklirinifto državo. Za klirinške države pa lako prodajo valut, razen svobodnih deviz, do zneska din 3.000.— na podlagi vkliranega potnega lista. Mezdna gibanja v letu 1W7 Iz pravkar izdane državne statistike za leto 1937. posnemamo, da je bilo lani v naši državi 247 mezdnih gibanj in stavk, v katerih je sodelovalo 46.847 delavcev in delavk. Mezdna gibanja so bila v 3.072 podjetjih. Z mezdnimi gibanji je bilo izgubljenih 911.971 delovnih dni z 8,349.127 delovnimi urami. Skupna svo-ta, ki so jo delavci izgubili zaradi mezdnih gibanj, je ocenjena na 27.37 milijonov din. Največ mezdnih gibanj je bilo v savski in drinski banovini ter v samem Beogradu. g Izvoz ovsa. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se sme izvažati v tujino oves samo proti plačilu v svobodnih devizah. g Odkup tobaka je v Hercegovini pričel šele pred nekaj dnevi. Letošnji odkup se je zakasnil, kot navajajo beograjski časopisi, zaradi volitev. Kvaliteta letošnje žetve je odlična. g Za nov kolodvor na Sušaku je razpisana licitacija za 10. jan. 1939. Licitacija bo istočasno pri generalni direkciji v Beogradu iti direkciji v Zagrebu. Bonna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2395.16—2409.76, Berlin 1765.03—1778.91, Bruselj 741.94—747. Curih 996.45— 1003.52, London 205.66—207.72, New York 4373.51—4409.82, Pariz 115.67—117.11, Praga 150.74—151.84, Trst 230.95—234.03. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 462—468, 4% agrarji 61 bi., 6?» dalm. agrarji 87.25—88.50, 6% begi. obveznice 87.50—90, 7% štab. pos. 96.50— 98.25, 7% inv. pos. 99 bi, 7% Blair 96— 96.50, 8% Blair 96—96.05. Delnice: Trbovlje 185 bi., Sladkorna tov. Osijek 75 •100. V soboto in nedeljo je bilo v Bukarešti zasedanje komiteja Srednjeevropskega cupa. na katerem je bilo sklenjeno, da se bo tekmovanje vršilo tudi še vnaprej. Skoro vse drugo je ostalo v tajnosti, izdan pa je bil prav nejasen komunike, ki pravi, da se bo število sodelujočih klubov za vsako zvezo zmanjšalo, da bi sa tako športna vrednost tekmovanja povečala. Jugoslavija in Romunija bosta zastopani samo po enem klubu. Izpreme-njen bo pravilnik glede delegiranja sodnikov in športnih nadzornikov ter postopek pri pritožbah in organizacijah tekmovanja. To reorganizacijo je predlagal italij. delegat Coppola. Sodelovalo bo 8 klubov: po 2 italijanska, madžarska ai češkoslovaška ter po eden iz Jugoslavije in Romunije. Evropski cup Evropski cup se bo tudi igral dalje, sodelovale bodo le Italija. Madžarska, Švica in Češko-Slovaška. Kukuljevic v Tokiu poražen Franjo Kukuljevic je v Tokiu igral s finalistoma za japon. teniško prvenstvo, pa je obakrat izgubil: Yamagishi:Kuku-ljevic 6:4, 6:3, 6:3 in Takamuku:Kukulje-vič 1:6, 6:4, 6:4, 8:6. PRVENSTVO V TUJINI Češko-sio vaško prvenstvo: Sparta: Bratislava 6:0, Kladno:Židenice 2:2, Par-drubice:Nachod 5:1, Slavija:Liben 9:2, Šleska Ostrava:Plzen 2:1, Bata Zlin: Viktorija Žižkov 5:2. Italijansko prvenstvo: Milano :Liguria 0:0, Novara:Juventus 0:0, Lazio:Triesti-na 1:0, Bologna:Lucchese 2:2, Livorno: Modena 1:0, BarkRoma 3:1, Genova:Na-poli 3:1, Torino:Ambrosiana 2:1. Prvenstvo Ostmarke: Vienna (Dunaj): Sportklub (Gradec) 2:1 (1:1). Edina prvenstvena tekma. PORAZ FAVORITOV V ANGLEŠKI LIGI Sobotno kok) angleškega prvenstva I. angl. lige se je končalo z velikimi presenečenji. Oba vodilna kluba sta izgubila z visokim rezultatom. Prvi na tablici Derby County je izgubil proti Midlesbo- rough-u z 1:4, z istim rezultatom ie pa tudi premagal Charlton Evertona, ki je na drugem mestu. Lanski prvak Arsenal je bil uspešen proti Stoke City-u s 4:1. s. Menzel, bivši prvak ČSR in igralec za Davisov cup, trenira v Berlinu na pokritih igriščih s Henckelom, sedanjim nemškim prvakom. Letos Menzel še ni bil upoštevan pri sestavi nemške rang-liste, drugo leto bo pa najbrže že sodeloval v nemški teniški reprezentanci. s. Cochet, bivši svetovni prvak v. tenisu, trenira mlajše nadobudne francoske igralce ter v to svrho potuje v Franciji iz mesta v mesto. s. Yamagishi prvak Japonske. V Tokiu se je končalo tekmovanje za prvenstvo Japonske v tenisu. Prvak je postal Ya-magishi, ki je v finalu zmagal nad Tetsuo Jamatukuom 6:4, 6:3, 5:7, 6:2, v doublu pa je s Tsuruto premagal par Nakano-Matsumoto 2:6, 6:1, 6:2, 8:6. s. Švica je v hokeju na ledu premagala reprezentanco Francije z visokim rezultatom 11:0 (6:0, 2:0, 3:0). s. Ferencvaros, ki je bil v nedeljo poražen od HAŠK-a, potuje v Borovo, kjer bo igral v sredo proti SK Bata. s. Lazek (Dunaj) in Sys (Belgija) se bosta srečala 19. jan. v Berlinu za naslov evropskega prvaka težke kategorije. s. Angleška teniška zveza ima 16 in pol milijona dinarjev premoženja v denarju. Samo wimbledonske prireditve so ji prinesle 250.000 din čistega dobička. Vsak poslušalec radia 2e pozna GIF BATERIJE fcret kisi'ne ia brez samaka, ker imajo naivečjo načet'•»st, odlično se odpomorefo. neomejeno trajnost shranjevanja Pazite na pesnem«n!a) - Patenti najavljeni) Gif baterije, originalne samo z rdečim pečatom KRALJICA MARIJA ROMUNSKA: 103 ifyoMa htojepa mtjetja Dne 26. aprila 1913. se je sestala v Bukarešti konferenca, ki je razpravljala o balkanskih vprašanjih in ^končno priznala romunske pravice do Silistrije. Medtem so se pa izkazala pogajanja med Srbi in Bolgari ?a eni ter Srbi in Grki na drugi strani kot brezuspešna, ift dne 13. junija sta napovedali Srbija in Grčija nati-hotna proti Solunu korakajočim Bolgarom vojno. Kma-hi nato, dne 23. junija, je sledila vojna napoved Romunije. Toda mi smo prišli prepozno, da bi bili mogli še Doseči v boje; ko smo stopili na bojišče, so Srbi in Grki žc zmagali. Kljub temu so naše čete korakale v Bolgarijo. Vrhovni poveljnik je bil moj mož in ob strani mu je stal Seneral Averescu. Pohoda se ie udeležil tudi naš 19-let-Karol. Dne 3. julija sc je podal kralj Karol v Maguro in «echet, da si ogleda prehod naših čet čez Donavo. Do-?>!» sem dovoljenje, da odidem z njim. Tista pokrajina 30 bila znana stricu še iz rusko-turške vojne, ki je prišla Romuniji popolno osvobojenje izpod turSkega Juvina. Izčrpani Bolgari sc sploh niso upirali. Tako so mo-f'lc naše čete hitro m svobodno napredovati, komaj da f bil kje sprožen kak strel. Dne 12. julija je stala naša konjenica pred Sofijo. Toda viteštvo in modrost sta naPotila kralja Karola, da je vkorakanje v bolgarsko Prestolnico prepovedal. Vedel je, da je treba imeti do- volj obzirnosti, ako nočemo ustvariti iz Bolgarov sobi večne sovražnike. Zal je pa vzbudila ta modra gesta pri vojski in pri mnogih političnih prenapetežih razočaranje. Naše čete niso torej naletele nikjer na sovražni odpor, toda napadel jih je drug sovražnik — kolera. S to strašno boleznijo sem se seznanila ob obisku nekega lazareta. Nekatere mojih prijateljic, med njimi tudi Eli-za Bratiamrjeva, so stopile v službo Rdečega križa, kjer naj bi negovale ranjence, saj na kugo ni bil nihče pripravljen. Stopila sem zato v zvezo z Elizo Bratianu-jevo in gospodično Silvicijevo ter brez dovoljenja ;n naskrivaj prešla čez Donavo v neko po Bolgarih zapuščeno vas, kjer so ležali naši za kolero bolni vojaki. Tam je bilo strašno: manjkala so zdravila in manjkalo je vse, iudi najpotrebnejše. Šli smo v vojno brez vsake prave sanitetne službe. To žalostno dejstvo je povzročilo v naših vrstah uničujoč vtis in zmedo. Spoznala sem, da bi bilo treba nujno nekaj ukreniti, zato sem stopila v stik z dr. Jeanom Cantacuzi-nom in njegovim asistentom dr. Slatineanuiem, nato sem se pa odpeljala k stricu v Sinajo. Govorila sem mu tako zavzeto, da mi je dovolil prevzeti vodstvo taborišča bolnikov v Zimnicei. K meni je prišel tudi Karol in je bil moj najboljši pomočnik. Ob modi strani sta bili dalje moja dvorna dama gospa Mavrodijeva in Elena Petricarijeva. Izdala sem oklic na romunski narod, ki je priskočil na pomoč z obilnim darovi, tako da je bilo mogoče preskrbeti zdravila in vse drugo, kar je bilo treba. K sodelovanju sem pritegnila najzanesljivejše in neustrašne pomočnice in iz Italije sem dobila pavlansko pred- nico Pucci z več usmiljenkami. Storili smo vse, kar je bilo mogoče, da olajšamo bolnikom trpljenje in dosežemo ozdravljenje. Bolnike sem tudi sama obiskovala, jih hrabrila ter jim prinašala cigarete, cvetice in razne darove. Eden mojih najboljših sodelavcev v tistih dneh je bil polkovnik Rujinski, poveljnik taboriščnih čet. S sestro Puccijevo sve tedaj sklenili prijateljske vezi, ki so se pretrgale šele z njeno smrtjo. V tej zvezi pa moram omeniti tudi z vso pohvalo še brata Ciuca, duhovnika kneza Vladimirja Ghico ter Constanco Can-tacuzinovo, sestro že omenjenega dr. Jeana Cantacu-zine. Življenje v taborišču Zimniceji me je tesno zvezalo z mojim narodom in naučilo dolžnosti, ki jih prej nisem poznala, V resnici ni bilo moje življenje nikoli popolnoma prijetno ali prosto, toda bili so v njem dnevi polni sreče in zanimivosti. Moja brezobzirna resnicoljubnost je seveda spletla okoli mene legende, ki so me prikazovale kot ambiciozno in častilakomno princeso, kar v resnici nikoli nisem bila Toda leto 1913. mi je prineslo popo-len preokret, in moje delo v taborišču za kolero obolelih vojakov me je postavilo pred romunskim narodom v iskrenejšo luč. Postala sem medtem tudi bolj izkušena in modra. Tudi v stričevi okolici so spoznali, da more biti moje delo splošno koristno, ako mi puste pravo pot udejstvovanja in ne utesnjujejo moje svobode in volje. __________________________________________ (Dalje sledi.) Mak’ položi dar domu na oStarl namo- :rnc jsl Din 58." B 5 ■ Pižama iz dobrega tenis - flancla. dobra za prani- Mi Din 49 - BSOSpoitna ^ srajca, roo~ Inn; derna barva sSn in vzorci Oinl2dol6.* B 47 Elegantna aamovesnice, elegantne barve in vzorci Din 19-B 48 Gamaše, iz k lobužev-, na gumbe črne, sive ali rjave. B 49 Klobuk iz gladke klobučevine, v vseh modernih barvah Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki ših dobite brezplačno Ako blago ne bi odgovarjalo, ga zamenjamo ali vrnemo znesek kupnine Prodam OPREMLJENA TRGOVINA j sc proda. Naslov v upravi j »Večernika«.________ 4021 ' RADI SELITVE na prodaj moderna, bela, tro-delna omara 680, velika psiha z ogledalom 380. mali luster (>0 din. Vpraša se: Slovenska ul. 22. dvorišče, desno. 4022 Sobo odda KABINET se odda s 1. januarjem s celo oskrbo. Maribor. Meliska 29. ___________4011 : SOBA s štedilnikom se odda. Ptujska c. 14 4013 | Sobo Ule »OSAMLJENA« Dvignite pismo. 4023 Stanovanje TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v novejši zgradbi se takoj odda v najem. Naslov v upravi lista. 3510 Razno OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom in z uporabo kopalnice v centru 'išče gospodična. Ponudbe na upra vo lista pod »Takoj«. 4014 O opisi ZLATEK! Čakala Kr. Prišla ob Ke in zastonj. Oh, zopet potrpe i! Zadovoljne praznike! T. B. KARTOLEJ- LINOLEJ voščeno platno kupite najceneje pri »Obnoya«. F. Novak, Jurčičeva ul. 6. 4012 Kavalir kupi bonboniere in košarice samo pri »KAVALIRJU« Gosposka ulica 28. POZOR! DOBRAVA-TEZNO. Čez praznike do novega leta točim čez ulico dobro ljutomersko vino, liter po din 8. To nedeljo KONCERT s pojedino domačih klobas. Na Štefanovo igra Pohorski godalni kvartet. — Vesele božične praznike želi gostilna SEVER — Tezno! ________________________ 3996 ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah. Žalec. 3143 _ KARL MAY-OVE KNJIGE cela zbirka- vezana.’ drsalke št. 24 in 27, laterna magika s slikami, maji kino se proda. Gosposka ul. 52-1, desno. 4016 SANKE smuči lastnega izdelka v veliki izbiri po zelo nizkih cenah pri Slavku Krabonja, kolarstvo, Maribor, Aleksandrova c. 19. 4018 Širite „Večerniku ki razveseljujejo: topli flaneli za perilo, čedno blago za zimske dečve, fletni barhenti za domače obleke X 10,000.000 radijskih aparatov je na celem ozemlju Nemčije. Samo oktob*a meseca se je število naročnikov zvišalo za 600.000. # X Občina, ki daje vsaki nevesti kot poročni dar kuharsko knjigo, je mesto Boshey v Angliji. Do te odločitve so mestni očetje prišli, ker so spoznali, aa se mnogo mladih zakoncev razide, ker žena ne zna kuhati. Na ta način želijo zmanjšati število ločitev zakonov. Božič osamljenih Vsi, ki ste sami na svetu ali ste daleč od svojcev, pridite, da prebijete Božič v Varaždinskih Toplicah. Ne bodete osamljeni. Našli boste intimen krog gostov, vso meščansko udobnost, fino hrano, zdravilne kopeli, hotel je urejen za zimo. Družba, radio, šah, karte, lov, izleti, šport. Sobe 20.— din, kopeli 10.— din, kompletna oskrba 30.— din. Državni uradniki in upokojenci popust. Prosimo, javite pravočasno svoj prihod. 4001 Glasba, kot jo je slišal skladatelj • • • Predstavljamo novi spored aparatov 1939 tako je! i Najlepša darila za Božič se dobe pri tvrdki Ivan Kovačič, Maribor Slovenska ul. 10, Koroška c. 10 Textilana Bfidefeld Klobuke, zimske su^ire, damske plašče, perilo, nogavice 39,1 ugodno nudi Kohfeluiia pM Casu primemo božično darilo ie MALI KONTIHENTAL MARIBOR Vetrinltka 30 Telefon 24-34 'mmmMimiiiššmKBimm IVAM LE kretemoea 44 Tel. 2«-36 »Radione motorizirani veliki super »Moto-select«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. Avtomatično pravilna nastavitev postaj. Tipa 6039 A din 9.000- »Radione« razkošni veliki super z velikim koncertnim zvočnikom, regulacijo selektivnosti, povečano dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklenimi elektronkami. Tipa 539 A din 5.400’- »Radione« razkošni oktodni super z velikim koncertnim zvočnikom, regulatorjem za selektivnost in magičnim očesom. T, _ ... - .. - .nn, »Radione« oktodni baterijski super z regu- lipa ‘tar A ain ‘t.zuu • latorjem za selektivnost, koncertnim zvoč- nikom, izredno štedljiv v obratu. Tipa 439 B din 3.900’- Vsi aparati: elegantna kaseta izbranega dunajskega okusa, tri valovne dolžine, sedem vglasilnih krogov, izredno močan sprejem na kratkih valovih; preclzijsko ročno delo. Oglejte in poslušajte jih pri I0t družba o. z. v« v Ozvatič Ignacij, M aribor,Cafova ul. 1 Stivan Ernest, Murska Sobota Zadružna elektrarna, Ptuj Kreutz Avgust, Ormož Toplak Adolf, Celje Izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov, žganjar na MARIBOR - Gosposka ulita Jakob Perhavec Specialiteta: Telefon 25-80 na debelo! Rum, konjan, slivovka, brln.evec, droienka in klekovaCa. Grencak In vermut. NA D OBMOk in urejuje ADO! F RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborsko tiskarno d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izliaju razen nedelje ln t!pr0v« Velia nu mesec prejemnn v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopahšku ul. o. c št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.-409.