Poprečnima v gotovini plačana. Narodni Gospodar UL M s 8' E |L M P & P K GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. REVIJA ZA NARODNO GOSPODARSTVO, SOCIALNO POLITIKO IN SORODNE STROKE. V LJUBLJANI, DNE 15. SEPTEMBRA 1921. TISK ZADRUŽNE TISKARNE V LJUBLJANI. VSEBINA. Dr. Basaj: Jugoslovanski zadružni kogres v Ljubljani . . 157 Gospodarska Zveza v Ljubljani.................................160 1. delavsko konsumno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani. . . 163 Žebljarska zadruga v Kropi....................................165 Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču......................168 Slamnikarska in klobučarska zadruga v Mengšu .... 169 Sodarska zadruga na Češnjici..................................170 Dr. Basaj: Valutni problemi...................................170 O poslovanju naših zadrug.....................................174 Ljubljanski veliki semenj.....................................178 Nove naredbe..................................................182 Zadružništvo..................................................184 Razno.........................................................184 NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadružne zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 40 K na leto, za pol leta 20 K, za četrt leta K 10; za člane zvezinih zadrug po 30 K na leto. Posamezna številka 4 K. — Izhaja enkrat na mesec ooooooooooooooooooooooocoooooo Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po dogovoru, oooooooooooooooooooooooonooooo Slava spominu Petra Velikega Osvoboditelja, 1844 prvega kralja Jugoslovanov. 1921 Dr. Basaj: Jugoslovanski zadružni kongres v Ljubljani. Niso še zabrisani vtisi Ljubljanskega velikega semnja, ki je privabil na tisoče interesentov in radovednežev iz vseh pokrajin naše države in zopet je bela Ljubljana središče važne gospodarske prireditve: III. jugoslovanskega zadružnega kongresa. Res, da se ta prireditev ne more primerjati z velikim semnjem glede široko izvedene reklame, vnanjega sijaja in številnega obiska, ker se vrši skromno brez reklame, šuma in bleska v znamenju resnega dela, v zavesti velike gospodarske in socialne važnosti, ki jo ima zadružništvo. Zadrugarji, ki prihitite na kongres, se dobro zavedate, da niste osamljeni pojedinci, ampak zastopniki stotisočnih in stotisočnih množic, organiziranih in delujočih za velike •deale zadružništva: bratstvo, svoboda, enakost. Pravo bratstvo je med zadrugarji. Vsak človek ima pravico na človekavredno življenje. Ker pa so moči in sposobnosti različne, zato je naša prva in najvažnejša za-poved:,vzajemna pomoč. Pomagaj bratu, da bo tudi on tebi pomagal. Resnična svoboda je med zadrugarji, ki nečejo priznati svobode samo gospodarsko silnemu, dočim so gospodarsko-slabi v popolni odvisnosti in objekt izkoriščanja. Naša svoboda sloni na socialni pravičnosti, ne na gospodarski moči. Enakost vlada med zadrugarji, ki ne polagajo edinole važnosti in pozornosti na produkcijo in njeno organizacijo, ampak zlasti na razdelitev sadov produkcije in na dobro organizacijo za pravično razdelitev sadov. Pravična razdelitev je edino mogoča na temelju enakosti. Pravična razdelitev je garancija za socialni mir. Zadružništvo je bilo prvo, ki je po uresničenju narodnega ideala, po narodnem zedinjenju, stopilo tudi na pot gospodarskega zedinjenja. Zadrugarji iz Srbije, Hrvatske in Slovenije, iz Bosne, Banata in Dalmacije so si podali roke in brez ozira na malenkoHne plemenske pomisleke stvorili enotno, močno nacionalno organizacijo: Glavni zadružni savez. In kakor so se v letu 1919 sestali na I. kongresu v Beogradu in leta 1920 na II. kongresu v Zagrebu, tako se letos zberejo v Ljubljani: stolici male Slovenije, ki pa je velika po svoji naravnost vzgledni organizaciji zadružništva. Kakor pa je zadružništvo takoj spočetka pravilno ocenilo pomen enotnega nastopa zadružne falange, tako vpošteva važnost samouprave nižjih enot zadružne organizacije, pojedinih zadrug in pokrajinskih zvez, za silo in moč skupnosti. Samouprava in odgovornost sta največji moralni sili, ki tvorita zdrave in močne celice zadružnega organizma. Samouprava z odgovornostjo spaja zopet te celice v zadružne zveze, organizirane ponajveč po pokrajinah, ne pa še po posameznih panogah zadružništva. Do diferenciacije zadružništva še nismo dospeli. Zadrugarji se zavedamo težkoč, s kakršnimi se ima boriti zadružno gibanje. Ljudske mase so danes še individualistično vzgojene: mislijo individu listično, delajo individualistično. V veliki meri, žali Bog, vlada še danes načelo, čisto liberalno seveda: „Vsak zase, Bog pa za vse!“ Zato pri veliki množini članov zadružnih organizacij ni najti pravega razumevanja za zadružništvo in ocenjujejo tudi zadrugo le po materialnem dobičku, le po tern, koliko nese. Tu je poleg težkega organiza-tornega dela potreba še težjega vzgojnega dela. S požrtvovalnostjo in vztrajnostjo je treba učiti in voditi, organizirati in vzgajati. Kje naj vzamemo moči za to zadružno apostolstvo? Vera v moč in bodočnost zadružništva in ljubezen do trpečega brata sta edina vira, iz katerih bomo zajemali potrebne sile za delo. Da pa ne opešamo, da ne zgubimo upanja v uspeh dela, je potrebna skupnost: izmenjava misli in izkušenj in vzajemna pobuda. Pri teh težkočah zadružnega gibanja, ki jih predstavlja individualistična vzgoja mas, je pa tolažilno ravno za jugoslovanske zadrugarje dejstvo, da se je pri nas, posebno v nekaterih delih države, še do danes obdržala stara rodbinska zadruga, da naše ljudstvo v velikem delu radi tega vendar ni tako enostransko individualistično in mnogo bolj dostopno zadružnemu naziranju. Rodbinska zadruga ima tudi kakor moderna (gospodarska) zadruga, bistveni namen: skupnega gospodarstva, skupnega pridobitnega dela članov. Razlika je glavno v tem, da članstvo rodbinske zadruge temelji na krvnem sorodstvu in predstavlja popolno skupnost življenja, ne samo gospodarsko; članstvo naših zadrug pa temelji na pogodbi in obsega zadruga samo skupnost gospodarstva članov in še to navadno samo enega dela gospodarstva. Predstoječi kongres pa nima samo idealnih nalog: izmenjavo misli in vzajemno pobudo, temveč se ima pečati tudi z važnimi praktičnimi nalogami. Tu je v prvi vrsti organizacija zadružne izmenjave blaga, zadružne trgovine v okviru države med posameznimi zvezami in posameznimi pokrajinami glede na velike razlike v ponudbi in potrebi raznih vrst blaga v pokrajinah. Pa tudi trgovina z inozemstvom, uvozna in izvozna, mora interesirati zadrugarje. Tudi tu moramo stremeti in vse potrebno storiti, da pridemo v ne- posredne stike z inozemskinVzadružništvom in tudi v zunanji trgovini izločimo drago posredovanje kupcev. Vemo, da imamo v tej smeri premagati velike težkoče, ki jih predstavlja gospodarska vojna med državami v obliki visokih uvoznih in izvoznih carin, železniških tarifov, nestalnosti valute, prepovedi uvoza in izvoza itd. Vemo, da ima kupec ugodnejše stališče, da si na razne načine zna dobiti pristop do merodajnih ministrstev in na ta način odstraniti ali vsaj zmanjšati navedene ovire izvoza in uvoza. Toda ravno tu je dolžnost zadrugarjev in je zlasti dolžnost predstojećega kongresa, da dvigne svoj glas ter odločno in pogumno zahteva pri vladi iste ugodnosti in pravice, do katerih pride zasebni kupec, da še več, da zahteva v tem oziru za zadruge predpravice in prednosti. Istotako pa moramo delovati z vsemi sredstvi na to, da preneha gospodarska vojna med državami, ki grozi uničiti še te gospodarske resurse, kar jih je ostalo po svetovni vojni in pahniti ljudstvo še v večjo bedo. Kakor da ni že dovolj bede po svetovni vojni! Kakor smo zadrugarji proti razrednemu boju in za socialni mir v človeški družbi, tako smo proti gospodarski v°jni in za gospodarsko koopera-cijo med državami. In ako se zavedamo moči množic, ki so organizirane v zadružništvu, bomo znali in hoteli to zahtevo Politično uveljaviti; saj živimo v demokratični državi. Druga praktična naloga zadružništva, tudi važna in nujna, je izenačenje zadružne zakonodaje potom enotnega za vso državo skupnega zadruž-nega zakona. Vemo in izkušamo, kakšne °vire stavijo neenaki, naravnost pisani zadružni zakoni skupnemu, enotnemu nastopu zadružništva. Kako težko se je v tej meša- nici spoznati! Kakšna nesigurnost vlada povsod! Zlasti naj zakon ugotovi popolno avtonomijo zadružništva napram upravnim oblastem, da zadruge ne bodo izročene upravni samovolji in šikanam z raznimi zakoni, naredbami in predpisi. Le v kolikor je kontrola neobhodna, naj se zadruge podredijo sodiščem in naj bo tu postopanje popolnoma enostavno zlasti pri vpisu zadrug odnosno njih funkcionarjev. Za zadruge kot organizacije eminentno socialnega značaja smemo in moramo zahtevati davčne, pristojbinske in poštne osvoboditve ali vsaj olajšave in sicer enako v celi državi. Pri obči draginji se zadruge silno težko borijo z visokimi upravnimi stroški in država je dolžna, da jim čim najbolj mogoče bremena olajša in jim s tem omogoči delo za kulturni in gospodarski napredek sela. Zadruge so poklicane, da celijo rane, ki jih je vojna vsekala našemu selu. Vgnezdila se je v selo surovost in delamržnost, razsipnost, pijančevanje in gospodarska brezbrižnost. Tu morajo zadruge voditi intenzivno borbo za kulturni preporod kmetskega ljudstva. Poleg borbe za kulturni preporod pa je na zadrugah tudi naloga za gospodarski napredek. Mi smo gospodarsko zaostali: naš kmet producira malo, producira slabo in producira drago. Za-drugarstvo je poklicano, da dvigne poljedelstvo naše zemlje zlasti z uvajanjem modernih strojev, umetnih gnojil, racionalnega gospodarstva sploh. Tudi tu mora država pomagati zadružništvu do izvedbe teh nalog po eni strani s cenenim državnim kreditom za zadružništvo (izvede naj se projekt „Kreditne centrale"), po drugi strani, da pri vseh važnih naredbah, ki se tičejo poljedelstva, trgovine, izvoza in uvoza, carin, davkov, financ, đenarstva i. t. d., posluša tudi glas zadružništva in zato pozove zastopnike zadružništva v vse take državne institucije kot so privredni savet, fi-nančno-ekonomski savet, razne ankete itd. Ustava je tu naložila državi široke naloge in dala zadružništvu velike obljube; gledati moramo, zadrugarji, da te obljube ne bodo ostale na papirju, ampak, da se določba u-stave s primernimi zakoni provede v življenje. Zadružno šolstvo kot strokovno šolstvo in pouk o zadružništvu tudi na nižjih, srednjih in visokih šolah se mora uvesti, kakor to odgovarja potrebi in namenu dotičnih šol. Zadrugarji, mnogo važnih vprašanj imamo rešiti na kongresu. Za bližnjo bodočnost stojijo pred nami težke naloge. Naše geslo za kongres in za bodočnost naj bo: „Pogum in vztrajnb delo!" Gospodarska Zveza v Ljubljani. Skromen je bil začetek Gospodarske Zveze, ko se je leta 1900 ustanovila kot denarna in blagovna centrala za vse slovenske zadruge. A že v prvih letih se je obratovanje tako povečalo, da se je izkazala potreba oddeliti denarni promet od blagovnega. Zgodilo se je to 1. 1904, ko se je ustanovila Zadružna Zveza kot denarno središče, medtem ko je Gospodarska Zveza obdržala samo blagovno kupčijo. Kot cilj si je postavila, da izloči po- Gospodarska Zveza v Ljubljani. Vinska klet Gospodarske Zveze v Šiški. 4 sredovalno kupčijo t. j. da preskrbuje svojim članom vse gospodarske potrebščine ter da skupno prodaja njihove pridelke. Polagoma se je Gospodarska Zveza razširila vsled spretnega vodstva v močno gospodarsko podjetje, ki je postalo poleg Zadružne Zveze glavna opora zadružništvu v Sloveniji. Predvsem je krila Gospodarska Zveza potrebo svojih članov po žitnih pri-delkih, umetnih gnojilih, špecerijskem in kolonijalnem blagu. Kmalu se je lotila tudi eksportne trgovine. Na njeno prizadevanje Se je začelo direktno izvažanje našega fižola na Francosko, Špansko, Portugalsko in jadranska obmorska mesta. Posebno skrb Je Posvečala eksportu krompirja in detelj-nega semenja, katero zadnje bi lahko z jnalimi stroški donašalo našemu kmetovalcu ,ePe dohodke, zakaj naše deteljno seme je jako priljubljeno in ima vedno prednost bodisi pred italijanskim, bodisi pred ogrskim. Leta 1911 je začela Gospodarska Zveza z izvozom sena, katerega je že v prvem letu izvozila preko 350 vagonov. Da bi omogočila konkurenco kranjskega kislega zelja s češkim in moravskim blagom, ki je hotelo izpodriniti naš pridelek v Trstu in na Reki, je Zveza ustanovila lastno zeljarno v Šmartnem pod Šmarno goro. Uvidevši veliko važnost umetnih gnojil je skušala Zveza uporabo istih povsod udomačiti in potem povečati. To se je polagoma tudi posrečilo, pri čemur so ji bile njene članice-zadruge in izobraževalna društva v veliko pomoč. Veliko truda je imela Gospodarska Zveza z uvajanjem gospodarskih strojev. Naš kmet v Sloveniji je konservativen in se ne odloči hitro za kako novotarijo. V to rW- Gospodarska' Zveza: Stalna razstava poljedelskih strojev. svrho je Zveza ustanovila 1. 1913 stalno razstavo poljedelskih strojev. Med svetovno vojno od 1. 1914—1918 je Gospodarska Zveza mnogo pripomogla, da so bili naši pasivni slovenski kraji preskrbljeni vsaj z najvažnejšimi potrebščinami. Še večjo vlogo pri oskrbi Slovenije je igrala po vojni, ko je vsled svojih dobrih zvez kot prva tvrdka začela uvažati kolonijalno in manufakturno blago. Obenem je izvažala v inozemstvo naše poljedelske pridelke. V spoznanju, da je les gospodarsko najvažnejši izvozni predmet, je Zveza ustanovila 1. 1920 svoj lesni oddelek, potom katerega si je zadružništvo začelo osvojevati tudi lesno kupčijo in industrijo. Ustanavljala je Zveza v ta namen nove lesne zadruge, že obstoječe pa je z denarjem in nasveti podpirala. V lastni režiji vodi sedaj Zveza parno žago v Glažuti pri Kočevju. V Trebnjem na Dolenjskem je kupila parno žago in tovarno za izdelovanje parketnih deščic. Razven tega razpolaga tudi s par vodnimi žagami. Izvoz lesa gre večinoma skozi tržaško luko, katera edina pride za Slovenijo sedaj v poštev. Da zamore Zveza izkoristiti kup-čijske konjukture, si je najela v Trstu obširno skladišče, kjer ima vedno vsakovrsten les na razpolago. V teku zadnjega leta je izvozila Zveza 585 vagonov lesa. Gospodarska Zveza se peča tudi z izvozom domače živine, katero je že pred vojno eksportirala v Italijo in v Švico. Poleg tega ima tudi lastno tovarno za mesne izdelke, katero je v zadnjem času modernizirala in jo izpopolnila z novo hladilnico, kateri je priklopljena tudi tovarna za izdelovanje ledu. Jako močno razvit je tudi vinski oddelek Gospodarske Zveze, ki preskrbuje Ljubljano in vse nevinorodne kraje Slovenije z dobrim domačim in tujim vinom-Letos je razširil svoj obrat tudi na polne-nje vina v buteljke, katerih znamka Limbu- h šan in Jereninčan sta postala v najkrajšem času splošno priljubljena ne samo v Sloveniji, nego tudi v ostalih deželah naše Jugoslavije. Da bi preskrbela svojim članom, posebno zadrugam milo in dobre sveče po nizkih cenah, je prevzela Zveza od g. See manna na Viču njegovo milarno in svečarno, katero vodi sedaj v svoji režiji. Ta podjetja vodi Gospodarska Zveza sama. Pri mnogih drugih tovarnah pa si je znala s svojo soudeležbo zasigurati odločilen upliv. V letošnjem letu je pričela Gospodarska zveza, da začne širiti svoj gospodarski upliv proti jugoiztoku tudi izven meja Slovenije. Stopila je v ta namen v tesnejšo zvezo z različnimi hrvaškimi zadrugami in osnovala v Dalmaciji posebno ekspozituro v Splitu. 1. delavsko konsumno društvo Kmalu po ustanovitvi „Slovensko katoliškega delavskega društva v Ljubljani", je pričelo delavstvo kršč. svetovnega nazi-ranja premišljevati, kako bi si zboljšalo svoj gmotni položaj z ustanovitvijo lastne konsumne zadruge. Na čelo tega gibanja je stopil naš nepozabni dr. Krek. Dne 24. svečana 1895. se je vršil ustanovni občni zbor in so bila podpisana pravila I. ljubljanskega delavskega konzumnega društva. Delež je bil določen na 30 K. Jamstvo je bilo Se enkratno. Vsak član je moral plačati tudi pristopnine 2 K. Na zapisniku prvega obč nega zbora najdem podpisane sledeče: Henrik Zalesjak, Ivan Trtnik, Ivan Rakovec, Ivan Tomažič, Josip Gostinčar, Josip Potočnik, Josip Trefalt, Josip Zajc, Filip Smrekar, Vekoslav Pelc, Jakob Golmajer, Fran Ziller, Ivan Jerina, Jože Jeriha, Josip Ta razmah Gospodarske zveze pomeni obenem napredovanje vsega slovenskega zadružništva, zakaj vse zadruge v Sloveniji najdejo v njej ob vsaki priliki močno zaslombo. Pregled o denarnem in blagovnem prometu Gospodarske Zveze. Leto Denarni promet Blag. promet 1900 1,644.126-14 1,132.975-81 1902 3,703.744 94 2,100.36608 1904 1,528.161-22 1,153.54023 1905 1,889.272-30 2,233.251-22 1909 15,682.001 64 8,052.925 94 1911 9,966.074-96 4,171.025-62 1912 10,049.425-90 5,041.991-54 1913 8,775.757-60 5,041.991.54 1914 10,772.706-88 5,947.84032 1919 152,176.585-22 85,364.318-— 1920 1,247,044.734-83 271,526.608-21 r. z. z o. z. v Ljubljani. Cubel, Valentin Bahar in Ivan Pliberšek, ki so po večini bili tudi člani prvega odbora. Ker so bili deleži premalenkostni, da bi se zamogel s tem denarjem napraviti kak večji nakup, je bilo treba takoj misliti na kredit, katerega je zadruga dobila pri Vzaj. podp. društvu v znesku 4000 fl in sicer n^ poroštvo sledečih gg. škof. taj. Šiška, šent-peterskega župnika Malenška, stolnih vikarjev Ivana Mraka in Andreja Kalana, dr. Kreka, Fran Peterco in dr. Vinko Gregoriča. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 42 mož ter je to število v nekaj dneh narastlo na 200 članov. Prodajalna bi se bila imela otvoriti v Semannovi hiši na vogalu Vegove in Hil-šerjeve ulice. Potres v noči od 14. do 15. aprila 1895 je pa te prostore tako porušil, da si je morala zadruga iskati drugje pri- metnega prostora. V prostore v (Ovijačevi) škofijski hiši v Zvezdi so se pa zatekli stanovalci te hiše, katere je potres pregnal iz njihovih v višjih nadstropjih ležečih stanovanj. Zadruga se je nato zatekla v prostore Slov. katoliškega delavskega društva na Starem trgu, kjer se je vršila dne 7. julija 1895 otvoritev s sv. mašo na Rožniku, katero je daroval dr. Janez Ev. Krek. Prvi načelnik je bil Jože Gostinčar, otvoritev je posetil tudi prof. dr. Janežič. Za Gostinčarjem je društvu več let predsedoval delavec Valentin Bahar. Občevanje v društvenih prostorih je bilo zelo familijarno, vsi so se čutili kot ena družina. Ob nedeljah popoldne so se zbirali člani na kozarec pijače in so imeli tombolo, pri kateri se je spregovorila po navadi kaka beseda in se je vršil prost razgovor. Bil je nekak sestanek in razgovor članov. Tega je posetil večkrat tudi dr. Krek in drugi društvu naklonjeni gospodje. Iz Slov. kat. del. društva se je pa prodajalna kmalu preselila v kletne prostore škofijske hiše, Kongresni trg št. 2, v katerih si je odbor priredil prodajalno in pisarno. V teh prostorih je bilo in je še danes zatočišče konzumarjev. Kadar se je kje na deželi ustanovila kaka nova konzumna zadruga, si je ogledala te prostore in poslovanje te zadruge. Leta 1909 je pa število članov tako narastlo, da je bilo treba misliti na otvoritev nove prodajalne. V ta namen se je kupila na Glincah št. 214 hiša in se tam otvorila prva podružna prodajalna, kateri je sledil leta 1910 nakup hiše št. 15 na Zaloški cesti ter tam otvoritev tretje prodajalne za Št. Peterski okraj. V tem obsegu je zadruga dočakala svetovno vojno 1. 1914 ter je štela tedaj 1125 članov, s prometom 461.451 K 62 v. Zadruga je delala tedaj z minimalnim kapitalom: deleži članov 38.952 K, kreditom 25.000 K pri Ljudski posojilnici in rezervnim zakladom 57.707 K- Prva stvar, ki jo je prinesla s seboj vojna, je bila popolna odprava vsakega kredita. Niti za denar ni bilo dobiti blaga, zato se je zahtevalo predplačilo, na blago pa je bilo treba čakati po več mesecev. Zato je bilo treba dobiti tudi na eni strani za obrat večjega kredita, na drugi strani pa odpraviti prodajo blaga na kredit. To izvesti pri članih, ki so bili desetletje vajeni plačevati mesečno ni bila lahka stvar. Bil je polom, vse je grozilo, da odstopi, a po resnejšem prevdarku so prišli člani do spoznanja. da je nemogoča vsaka druga pot, brez občutne škode za zadrugo. Med svetovno vojno je vladalo v trgovini hlastanje za milijoni, vsak je verižil in vsak hotel naenkrat obogateti. Delavski konzum ni zašel v ta tok, — nasprotno s svojimi nizkimi cenami je dobil tak sloves, da se je pričelo oglašati delavstvo raznih industrijskih krajev s prošnjo za otvoritev prodajaln v njihovih krajih izven Ljubljane. Prošnje z enakimi zahtevami so pa prihajale tudi iz popolnoma kmečkih okrajev. Zadruga, ki je bila mišljena prvotno le za Ljubljano, se je pa kljub malenkostnemu prometnemu kapitalu, nedostajanja potrebnih moči in prostorov, v kratkem preorijentirala v konzumno zadrugo v večjem obsegu ter otvorila leta 1918 prodajalne v Križah in Tržiču na Gorenjskem, kupila se je hiša v Sp. Šiški št. 1 in v Kranju št. 14 ter so se otvorile pozneje tam prodajalne. Delovanje zadruge se je pa raztegnilo tudi na Štajersko in Koroško ter šteje danes zadruga v raznih krajih Slovenije 30 pro dajaln z nad 12 000 člani in približno 100 uslužbenci. Večje število prodajaln je v stadiju snovanja. Blagovni promet je od že navedenih 461 tisoč v letu 1914 narastel na 32 milijonov v letu 1920/21. Zadruga dela tačasno z obratno glavnico 12 milijonov kron, ima vplačanih deležev okroglo 400 tisoč kron in rezervnega zaklada okroglo 100 tisoč kron. Nekako osrednjo uzorno prodajalno, ločeno po glavnih strokah, je nameravala zadruga otvoriti v Ljubljani na Starem trgu št. 2, kar je pa zaenkrat neizvršljivo radi stanovanjske naredbe, vsled katere ne more razpolagati s prostori. Temu razširjenemu delokrogu primerno je zadruga spremenila tudi svoja pravila in zvišala deleže od 30 na 100 K, pristopnino pa od 2 K na 10 K. Določila je pa v pravilih neko novo obliko „deležne rezerve", ki se nabira do zneska 500 K za posameznega člana iz 30/0 blagovnega popusta, ki je zajamčen članom po pravilih od vsega nakupljenega in v gotovini plačanega blaga. Ta deležna rezerva utegne dati zadrugi v slučaju, da bo polnovplačana, pri današnjem stanju članov 6 milijonov kron razpoložljive obratne glavnice, kar bi pomenilo velikanski korak naprej. Poleg tega pa sprejema zadruga po novih pravilih od svojih članov tudi hranilne vloge. Člani se udeležujejo pri vodstvu zadruge na ta način, da tvori okoliš ene prodajalne lastno skupino in se vrše vsako leto skupščine teh skupin, pri katerih se razpravlja o zadružnih zadevah in volijo pooblaščenci (na 100 članov eden), ti pooblaščenci pa tvorijo občni zbor. Načelstvo obstoji iz 5, nadzorstvo iz 12 članov. Ustroj zadruge ustreza tako delavskim kot kmetskim potrebam, ker imata tako delavec kot kmet interes, katerega zasleduje zadruga, da kupita čim ceneje svoje potrebščine. Precejšna ovira napredka je nezavednost in komoditeta članov, ki se ne zavedajo, da z vsakim nakupom v lastni zadrugi krepe le sebe in svojo 'zadrugo, z nakupom pri trgovcu zasebniku pa množe dobiček le temu zasebniku, ki je mnogokrat njihov nasprotnik, ki jih z od njih dobljenim dobičkom pomaga zatirati ali pa vsaj podpira ljudstvu sovražne kulturne organizacije. Z dobičkom v zadrugi pa razpolagajo člani sami in pride v korist celote članov. Kadar bo ta zavest prodrla v naše ljudstvo, tedaj bo naše zadružništvo stopilo v novo dobo razvoja in se bodo prodajalne naše zadruge če Bog da podeseterile in postoterile v gmotno korist in povzdigo vsega našega delovnega ljudstva, tako delavca kot kmeta. A. K. Žebljarska zadruga v Kropi. „Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo" je bila usta-novljeva vsled propadanja žebljarske obrti !• maja 1895 kot združitev malih kroparskih delodajalcev z deleži po 200 K. Bilo jih je s tedanjim župnikom Hčnigmanom in par trgovci in posestniki vred skupaj 22 z 28.000'78 K deležev; ta znesek je bil oddan večinoma v izdelanem blagu. Delavci, ki niso mogli deležev takoj vplačati, so bili brez članskih pravic. Leta 1900 so se pravila spremenila tako, da so delavci lahko vplačali opravilne deleže po 1 K, ki jim pa niso prinašali tudi skoro nič pravic in koristi. V letu 1904 so se vsled splošne stavke, ki je nastala večinoma iz mezdnih zahtev, drugič spremenila pravila v tem smislu, da mora biti vsak delavec, pod pogojem, da je za članstvo sposoben, član zadruge z najmanj 1 deležem v znesku 200 K, more pa vplačati tudi več deležev, toda število glasov je največ 10. Tedaj je pristopilo k zadrugi tudi večje število kamnogoriških delavcev, nekaj pa jih je bilo že od’leta 1900. Pravila iz leta 1904 so se potem le glede prokuristov in v nekaterih nebistvenih točkah še spremenila. Dobičekjse razdeljuje na rezervne zaklade, ostanek dobička pripada penzijskemu fondu. Člani dobivajo po možnosti od dobička 5 e/o obresti za deleže. Načelstvo sestavljajo trije na občnem zboru za tri leta izvoljeni člani, nadzorstvo pa šteje šest članov, tudi za tri leta izvoljenih od katerih vsako leto po dva izstopita. Zadruga je popolnoma socialno delav- sko podjetje, katerega glavni namen je ohranitev in pospeševanje železne, zlasti žebljarske [obrti v Kropi in Kamnigorici ter po možnosti dobra stalna zaposlitev članov. Od začetka leta 1918 ima svojo ..Obratno bolniško blagajno“, ki upravlja tudi „Izredni podporni sklad" ustanovljen istočasno; vanj se stekajo 1 % odbitki od zaslužkov. Pen-zijski zaklad, katerega obresti so namenjene za podporo onemoglih članov, raste iz čistega dobička in je znašal koncem leta 1919/20 76.160 05 K; ustanovljen je bil leta 1908. Do leta 1901 se je delalo le v ročnih delavnicah. — Leta 1901 je bila postavljena Tovarna Žebljarske zadruge v Kropi. prva frikcijska stiskalnica za izdelovanje stisnjenih žebljev za železniške tračnice in 1 kladivo za vlečenje večjih brodarskih žebljev. — Leta 1908 se je prezidala in po večala stara fužina v Kropi, postavila moderna vodna turbina za 40 HP; v naslednjih letih se je polagoma nabavila druga frikcijska stiskalnica, stroj za rezanje pločevine, nadaljna peresna in padalna kladiva, stroj za ostrenje žebljev za tračnice, več ekscentričnih stiskalnic itd.; leta 1914 se je prizidal večji oddelek za tedaj kupljene kovalne in pobijalne stroje za izdelovanje strojnokovanih žebljev; v letu 1919 je bila nabavljena v pomoč ob pomanjkanju vode lokomobila za 25 HP; v letu 1920 so se nakupile nove vodne moči in je zadruga nabavila lastne konje ter oskrbuje vso vožnjo od tedaj v lastni režiji; končno se je v tekočem letu 1921 kupilo 6 modernih strojev za izdelovanje lepih strojnih žebljev za čevlje. — Ker so strojni izdelki lepši in dosti cenejši od ročnih izdelkov, mora zadruga ročne izdelke nadomeščati z strojnimi in hitro preiti v strojni obrat, da ostane konkurenčna. V Kamnigorici se izdelujejo na roko manjše vrste kovanih žebljev za rudniške in poljske tračnice ter žeblji za ladjegradbo. V rednih razmerah zaposluje zadruga v Kropi in Kamni gorici nad 300 delavcev ter izdela na leto do 260 vagonov razno- Zrebljarska zadruga v Kropi: Oddelek strojnokovanih žebljev. vrstnih žebljev za čevlje, za stavbe, ladje, brodove čolne in železniške prage; kljuk za slike, zid in plinove cevi; zakovic; zob za brane; železnih vojaških postelj; ročno-varjenih verig in drugih železnih v kovaško oziroma ključavničarsko stroko spadajočih izdelkov. V rednih razmerah izvaža na leto tudi 50 do 80 vagonov navedenih izdelkov v Avstrijsko republiko, Ogrsko, Julijsko Benečijo, Grško in Levanto. Vsled splošne industrijske krize, težkoč pri nabavi surovin, nemožnosti izvoza v inozemstvo, padanja cen in velikih zalog izdelanega blaga je v poslovnem letu 1920/21 dela občutno primanjkovalo, radi česar je bila nekaj mesecev skoro 50°/c brezposelnost. — Kriza se v zadnjem času polagoma omiljuje; ko pa izginejo še nekatere prevozne in izvozne težkoče, se izenačijo cene surovin s svetovnim trgom, se urede valute, posebno pa, ko se začnejo obnavljati oziroma graditi nove železniške proge, moremo pričakovati zadostne zaposlitve in celo delnega pomanjkanja naših izdelkov. Sledeča tabela naj služi v pregled zadružnega razvoja; Poslovno leto i .U Vplačani deleži Denarni promet Prejemki za blago Delavske mezde Stanje rezervnih zaklad. Opomba K V K V K V K V K V 1895 22 28.960 78 129.287 94 25.093 20 18.669 34 199 98 $ 1896 25 37.818 78 187.099 12 81.813 66 30 658 64 321 80 ° 1898 23 34.355 82 822.390 26 186.650 — 52.306 56 4.553 68 1 1900 102 36.515 18 644.396 33 153.001 77 52.007 24 8.491 59 > 1 1902 122 35.495 __ 723.209 82 175.205 76 52.803 06 12.442 58 i E 1904 215 29.385 — 1,376.408 49 313.014 05 124.961 71 8.598 — s- 1907 230 36.481 53 1,771.823 39 410 788 05 125.130 50 14.733 94 K 1908/9 226 41.231 80 3,361.523 72 735.331 93 204.347 54 23.972 14 3 1913/14 197 43.855 98 3,135 523 32 616.482 26 153 252 60 63.242 08 1914/15 189 44.093 51 2,131.366 46 493.644 01 124.499 68 68.060 46 1918/19 197 52.284 35 10,729.117 13 1,402.400 75 535 966 56 155.582 16 1919/20 188 69.943 62 58,260.984 72 8,836.908 87 1,715.937 33 281.448 67 V poslovnem letu 1920/21 je bil denar- za blago 10,357.805 67 K, delavske mezde ni promet čez 80 milijonov kron, prejemki znašajo 2,201 067,43 K in deleži 69.123-50 K. Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču. Sitarska in žimarska zadruga v Stražišču, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je bila ustanovljena leta 1907. Tisti čas je bila velika kriza v sitarski obrti in kupčiji, vsled česar so tvrdke, ki so se pečale s sitarsko kupčijo, odpuščale delavce, oziroma jim niso dale dela. Vse to je takratni kaplan šmartinski pok. Ivan Travn uvidel in mislil, kako bi se dalo temu odpomoči. Na pobudo nepozabnega zadružnega očeta slovenskega, našega velikega dr. Kreka, je sklical nekaj prizadetih Sitarjev in s temi začel snovati sedanjo zadrugo. Preddela so se začela nekako v februarju 1907, a poslovati je začela zadruga šele s 1. majem 1907, Najprvo je bilo le malo zadružnikov, ker so zlasti trgovci začeli ljudi strašiti, kaj da bo, ako -; i69 - pristopijo k zadrugi, da jim bodo prodane hiše, češ ker bo zadruga vse zapravila in ljudem nič pomagala. Začeti je bilo treba s podrobnim delom in iti od hiše do hiše ter ljudi pridobivati za dobro stvar in jim pojasnjevati koristi zadruge. No še dosti kmalu so uvideli ljudje koristi, katere jim nudi zadruga in koncem prvega poslovnega leta je že štela zadruga 112 članov, kar je zelo razveseljivo dejstvo, ako se vpoštevajo razmere, kakor so pri sitariji. Zadruga se je razvijala vedno lepše in lepše, dasiravno je imela s starimi že vpeljanimi tvrdkami težke konkurenčne boje, katere je pa vse dobro prestala. Stare tvrdke so uvidele, da ne morejo mlade zadruge ubiti, ampak da ubijajo le sebe; udale so se ter z zadrugo skupno ustanovile „Osrednji prodajni urad" v Stražišču za skupno prodajo sit, to pa vsled tega, da so bili stroški pri prodaji manjši. Zadruga jako lepo napreduje, ter je svojim članom že dala razne udobnosti, tako je skrbela med vojno in tudi še po vojni precej časa za cenena živila svojim članom, zboljšala jim je plačo in oskrbela še marsikaj, da zamorejo lažje prenašati sedanjo neznosno draginjo. Svoje popolne uspehe pa bo vedela zadruga pokazati, kadar bodo vsi Sitarji prišli do spoznanja, da je le v združenju moč in vsi do enega vstopili v zadrugo. Zadruga je štela koncem 1. 1920. 141 članov s 141 deleži po 200 K, skupno torej deležev v znesku 28.200 K. Denarni promet je dosegel s prejemki in izdatki 14,173.539’34 kron. Blaga se je prodalo v letu 1920 za 3,694.664-52 K. Zadruga ima rezervni zaklad 62.770 K in je v letu 1920 napravila 23.769 K dobička. Za potrebni obratni kapital ima pri Zadružni Zvezi v Ljubljani otvorjen kredit, ki je znašal koncem leta 1920. 555.230 K. Zadruga ima poleg rezervnega zaklada še pokojninski zaklad 15.000 K in starostni zaklad 25.000 K. Slamnikarska in klobučarska zadruga v Mengšu. Slamnikarska zadruga v Mengšu se je ustanovila leta 1907. Imela je okoli 40 zadružnikov s 43 deleži po 200 K. Zadruga je imela s prva veliko težkoč radi kapitala. Nabavila si je stroje in dobila je na podlagi kupljenih strojev pri obrtnem pospeševalnem uradu v Ljubljani brezobrestno posojilo 5000 K na 10 let. Največje težkoče so bile s prodajo blaga. Zadruga je imela več tujih potnikov, a ti so gledali le na svojo provizijo, ne pa na korist zadruge. Ker je bilo veliko odjemalcev slabih in nezanesljivih, dasiravno se je zadruga informirala o njih, je šlo večji del dobička v zgubo. Tako je zadruga sprevidela, da s tuji- mi potniki ne more dalje delati in je dobila domače potnike, ki so znali, ali se moie tvrdki zaupati ter ji dati blago na kredit. Takoj prvo leto se je pokazal napredek in polagoma se je večal promet. Med vojno je zadruga delala v manjšem obsegu, vendar z uspehom, ker je šlo vse za gotovi denar. Delalo se je z domačim materijalom, ker so se surovine iz inozemstva le težko dobile in so bile jako drage. Po vojni si je pridobila zadruga veliko odjemalcev ter je začela izdelovati tudi klobuke: navadne iz klobučine, finejše žametaste in manj fine volnene. Tudi to se je dobro obneslo. Zadruga je zadnji čas zidala tudi belil- nico za beljenje kit, ker je imela radi beljenja veliko težkoč, tako da se bo za prihod nje sezije doma belilo ne samo za zadrugo, ampak tudi za druge manjše slamnikarje. Za sezijo 1921/22 je zadruga nabavila Sodarska zadruga na Češnjici Naša zadruga se je ustanovila v letu 1902 po posredovanju in zaslugi našega pokojnega dr. Kreka. V začetku seveda je bilo za mlado zadrugo dostikrat zelo težavno stanje. Bila je mnogokrat v hudih denarnih stiskah, zraven pa je bilo treba izvežbati nove delovne moči. Vendar vsled velike požrtvovalnosti svojih udov in vsled sposob nosti načelstva se je zadruga vedno lepše razvijala ter tekom let dosegla krasne uspehe. Njeni izdelki so bili na dobrem glasu v takratni državi, kjer smo jih razpošiljali na vse strani. Promet zadruge je vedno bolj rastel in tako so začeli zavedni udje z načelnikom razmišljati in delovati na to, da bi se obrat še bolj izpopolnil in razširil. V ta namen so po posredovanju „Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani", zlasti njegovega takratnega ravnatelja ing. VI. Remeca nabavili električni dinamo za pogon zadružnih strojev in za razsvetljavo. Zadruga je začela tudi oddajati električni tok v okolici ter obratovala lastno vodno žago in razne stroje za obdelovanje lesa. S tako pomnoženimi sredstvi je zadruga stopnjema napredovala. nove damske modele in večje število oblik za moške zimske klobuke. V letu 1920 je imela zadruga 74 zadružnikov s 109 deleži; prometa je bilo 4,435.444 73 K. .............f.............................. Posegla je vmes svetovna vojna. Delovne moči so bile docela odvzete, materijala ni bilo mogoče dobiti; zato se je promet za časa vojske skoraj docela ustavil. Sedaj po vojni, ko ima zadruga zopet zadosti delovnih moči ter materijala vsake vrste, se je njeno delovanje zopet poživilo. Zadruga si je opomogla od škode, ki jo ji je prizadela ustavitev obrata med vojno in si ukrepila položaj ter upamo, da pod vodstvom sedanjega načelnika Primoža Lotrič uspeva še vedno bolje. Želeti bi bilo le, da bi se za zadrugo finančne zadeve bolje uredile in omilile; le tedaj bi bilo mogoče dospeti zopet do predvojne višine razcvitanja in napredka zadrug. Ob koncu leta 1920 je imela zadruga 50 članov s 50 deleži v skupnem znesku 522010 K. Celokupni denarni promet je v letu 1920 znašal 1,002.9G3,18 K. Zadruga je prodala blaga za 457.874-18 K, za električni tok pa dobila v istem letu čez 20 tisoč kron. Rezervni zaklad je znašal ob koncu leta 1920 36,627 87 K, čisti dobiček pa 12.180 73 K. Dr. Basaj. Valutni problemi. Padanje nem.-avstrijske krone se ra-pidno nadaljuje in je že doseglo nižino, ki da misliti finančnim strokovnjakom o po- trebi in nujnosti denarne reforme. Z vsakim dnem postaja gospodarski položaj skoraj vseh slojev v Nemški Avstriji vsled ogrom- ne devalvacije n.-a. krone neznosnejši in tako so se tudi ti sloji naveličali vednega in vednega zahtevanja po povišanju dohodkov, ozir. službenih prejemkov in se je tudi pri njih pojavila želja, da se neznosnemu stanju napravi konec s korenito denarno reformo. Ta želja je postala tem silnejša sedaj, ko so se dolgo gojene nade na izdatno finančno pomoč antante izkazale kot prazne in je skoraj gotova stvar, da antanta ne bo pomagala. Množina banknot, ki se nahajajo v obratu, je že zdavnaj prekoračila 50 mili jard in se bliža s hitrimi koraki 60 milijardam. Vedno večja množina banknot dela vedno večjo draginjo. In ker raste dragii ja, se morajo temu primerno povečati izdatki države, zlasti za državne plače uslužbencem in državne nabave. Zato raste sorazmerno z izdatki tudi državni deficit, ki znaša letos zopet 8 milijard več. Ta deficit se more kriti zopet le s papirjem, z novo emisijo banknot. To je cirkulus vitiosus, ki kakor mogočen vrtinec obvlada državno gospodarstvo. Pri tem položaju je zanimiv projekt vseučiliščnega profesorja v Gradcu, dr. G. Hanauseka, ki predlaga namesto sedanje papirnate valute novo valuto, h kateri naj se pride po denarni reformi. To reformo naj izvrši kaka emisijska banka, ki izda nov denar (nove krone ali franke) mesto papirnatih dosedanjih kron. Glavno pri tem je, da se ustanovi relacija med novo krono odnosno frankom in med papirnato krono.‘Ta relacija naj bi ne bila enotna, ampak dvojna in sicer naj bi bila za predvojne terjatve ugodnejša, za terjatve odnosno naložbe in tekoče račune med vojno in po vojni pa manj ugodna. Emisijska banka, ki bi izvedla denarno reformo, bi morala imeti popolno neodvisnost na-Pram političnim strankam in bi smela izdati banknote le do gotove, že naprej ugotovljene višine, tako da bi banknote v prometu pod nobenimi pogoji ne presegle gotove višine. Vprašanje je, na čem bi bazirala nova valuta? Avtor je mnenja, da vsled vedno napredujočega obubožanja v Nem. Avstriji ne bi bilo možno bazirati novo valuto na kritje z zlatom, zlasti ne na obče veljavno tretjinsko kritje. Zato je njegov predlog, da se zgradi nova valuta na temelju mednarodne stabilizacije. Sicer bi v nasprotnem slučaju zlati zaklad banke niti ne zadostoval za plačila na inozemstvo in bi se že pri začetku reforme moralo zelo hitro kršiti načelo tretjinskega kritja in zopet stopiti na široko cesto papirnate valute, ki vodi k finančnemu krahu. Mednarodno stabilizirana valuta pa je mogoča le po soglasju z državami, ki so gospodarsko močne in imajo zdravo valato. Zato bi bilo predvsem potrebno soglasje Amerike, da potom mednarodnih dogovorov ustanovi določen trden kurz dolarja napram novi valuti. Na ta način bi na mesto dosedanje papirnate valute ne stopila zlata valuta, ampak mednarodno stabilizirana valuta; kajti zlata valuta za večino držav, ki so gospodarsko slabe in imajo le male zaloge zlata, ni več mogoča. Skoraj vse svetovne zaloge zlata se nahajajo v Ameriki in deloma v Angliji. Mednarodna stabilizirana valuta bi pomenila rešitev za države s slabo valuto in bi napravila konec neprestano se menjajočim velikim spremembam kurza valut in velikim valutnim špekulacijam. Valutne špekulacije naravnost vodijo gospodarstvo držav od ene krize v drugo, kopičijo vedno bolj bogastvo v rokah velikih kapitalistov in špekulantov, dočim mase delavskega in inteligentnega proletarijata vedno bolj obu- božavajo in gredo nasproti vedno večji bedi. Pogoj za obstanek mednarodno stabilizirane valute pa ni samo ta, da emisijska banka pod nobenim pogojem ne prekorači gotove višine emitiranih not, temveč, da tudi vsi sloji začnejo skupno in složno delovati za ozdravitev in okrepitev gospodarstva države, zlasti, da se vsi sloji vrnejo k delavnosti in varčnosti. V nasprotnem slučaju ne bi pomagala tej mednarodno stabilizirani valuti nobena pomoč od zunaj, torej tudi nobena mednarodna garancija. Vsekakor za početek, za provedbo denarne reforme in uvedbo nove mednarodne stabilizirane valute je pri tej veliki katastrofi, kakor je za narodno gospodarstvo taka denarna reforma, neob-hodno potrebna mednarodna pomoč. Za obstoj in za trajni uspeh nove valute je potrebno sodelovanje vseh slojev naroda in v tem oziru ne zadostuje mednarodna garancija. Valutni problem, denarna reforma in problem mednarodno stabilizirane valute pridobivajo tudi za nas v kraljevini SHS vedno več interesa. Tečaj jugoslovanske krone napram dolarju Zedinjenih držav S. A. je dosegel dosedaj nepoznano nižino 230, v Ziirichu notira jugoslovanska krona že manj kot 2-50. In ta smer razvoja zaepkrat še ne kaže, da se bo ustavila, ampak da bo šla v isti smeri, samo mogoče v počasnejšem tempu navzdol. Vse to pa se godi po sprejetju ustave, na katero se je poleg političnih stavilo toliko gospodarskih upov, zlasti pa trdno upanje na zboljšanje naše valute, na gospodarsko konsolidacijo. To se vrši v času, ko imamo velike zaloge žita za izvoz in ko imamo velikanski prebitek goveje živine, ki vsled suše in vsled nastalega pomanjkanja krme izvoz naravnost zahteva. Godi se to v času, ko gre uspešna konsolidacija trgovine znotraj države, ko se dviga domača industrija, ko se potom prekoristne institucije periodičnih velikih semnjev kakor je Ljubljanski veliki semenj iščejo vezi za domačo trgovino in domačo industrijo pri domačem odjemalcu. In kljub temu valuta pada. Kje naj iščemo vzroke? Odpravljeno je zavarovanje valute, ki se je zahtevalo od izvoznika našega blaga in ki se je prej smatralo za eno glavnih vzrokov nizkega tečaja naše valute. Pri tem to ni ustavilo padanja valute, ampak kljub ukinjenju zavarovanja valuta pada. Z odpravo zavarovanja valute je omogočeno kotiranje naše valute na večjih evropejskih borzah, kar prej vsled zahteve osiguranja pri izvozu ni bilo v navadi. Dočim dotlej ni bilo nikakega povpraševanja po naši valuti na tujih borzah, ker tuji trgovec itak za naš denar ni mogel ničesar izvoziti iz naše države, ampak le za svojo (tujo valuto), je to sedaj drugače in tuji trgovci sedaj lahko kupujejo in izvažajo naše blago za našo valuto, ki jo nakupijo na večjih evropejskih borzah. In vendar kljnb temu se kurz dinarja ni zboljšal, ampak poslabšal in je dosegel nižine, kakor je še ni imel nikdar.ves čas po prevratu. Kje tiči vzrok, da nam inozemstvo ne zaupa? Ali so atentati — resnični in inscenirani — terorističnih strank vzrok nezaupanja, ali morebiti odredbe za zaščito države in državotvornih strank, ki jih inozemstvo pač razumeva in tolmači drugače, kakor jih razumevamo pri nas? Ali je državna kontrola nad bankami glede trgovine z valutami in devizami ugodna za tečaj naše valute, ali je morebiti ukinjenje državne kontrole ugodnejše? Vse to so problemi, važni sami posebi, vendar pa manjše važnosti v očigled dejstvu, da se pri enem kakor drugem položaju naša valuta bolj. ali manj hitro, toda konstantno slabša. Z ozirom na to dejstvo je za nas vprašanje denarne reforme, s katerim se že bavijo finančni strokovnjaki v Nemški Avstriji, vedno bližje in vedno bližje nam je tudi problem nove valute, ki naj se uvede potom denarne reforme. Kakor je tečaj jugoslovanske krone šel oziroma padal vse preteklo leto vsporedno z nem. avstrijsko krono in ravnotajco pada vsporedno z njo še danes, tako moramo tudi vsporedno z nemškimi strokovnjaki pravočasno zavzeti stališče napram vprašanju denarne reforme in napram problemu nove valute. Ni dobro za naše gospodarstvo, ako zakrijemo oči in ne maramo videti katastrofe, ki se bliža. Boljše je, ako vse napravimo, ali vsaj poskusimo napraviti, kar se da, da se katastrofi izognemo; če pa je neizogibna, da njene posledice čim najbolj mogoče ublažimo. Ni dobro, ako pustimo, da tečaj naše valute pada in doseže nižine, kakor jo je dosegel boljševiški rubelj, poljska marka ali nem.-avstrijska krona. Pri taki nižini kakor jo ima boljševiški rubelj, se več ne da govoriti o denarni reformi, ampak bolj pravilno o finančnem krahu. Pametno pa bi bilo, da pravočasno izvedemo dasi težko, vendar potrebno operacijo in s tem preprečimo hujše zlo. Ako čakamo, da se stavba sama zruši, potem bo Pokopala pod razvalinami marsikak krepak, zdrav gospodarski organizem, kakršne bo-mo v zdravih gospodarskih razmerah nujno Potrebovali. Še en moment je, ki se navadno pre-zre ali pa napačno razlaga. Države s slabo valuto silno lahko konkurirajo glede svoje izvozne trgovine z državami, ki imajo zdra-v° valuto. Kot klasičen primer služita Nem. Avstrija in Nemčija. Ali pa ne tiči v tem Za izvoz ugodnem položaju tudi svoja ne-Varn°st, ali ni to dvorezen meč? Le po- glejmo Nemško Avstrijo! Splendidno izvaža izdelke industrije in se za silo preživlja z uvoženimi živili; pri tem pa dan za dnem gre nasproti večjemu uboštvu. Manjša se tekom desetletij nakopičeno narodno bogastvo, manjša kapital. In ko bo po izvedbi denarne reforme ali po finančnem krahu zastala živahna trgovina in se ustavila industrija, tedaj se bo šele videlo, kako je dežela obubožana, kako od presilnega izvoza izmozgana in oskubljena. Drugi moment, ki mnoge slepi, da ne vidijo stvari kot so in ne opazijo nevarnosti, je cvetoča trgovina (ne samo zunanja, tudi notranja), živahen promet kot ga še ni bilo. Vedno pred krizami in polomi se je opazovalo izredno oživljenje v trgovini in industriji. V visokih številkah (vsled devalvirane valute!) izraženi-dobički, pogosti dobički iz ugodne konjukture — in ta je pri konštantnem padanju valute za trgovca in industrijalca vedno ugodna — vabijo in privlačijo k večji delavnosti, k naravnost mrzličnem poslovanju. Toda to je povišana temperatura pri bolezni; ravno ta temperatura kaže najsigurnejše na bolezen. Francija je v času „asignatov" doživela isto. Sicer pa bodimo odkriti, saj drugega ni mogoče pričakovati. Nereelna je zunajna trgovina, ker konštantno vodi narodno gospodarstvo v zgubo, ako pravilno ocenimo rezultate velikega izvoza pri nizki valuti. Nereelna je notranja trgovina, ker dela s čezmernimi dobički in je v bistvu pretirana špekulacija. Neredno naposled je državno gospodarstvo samo. Neglede na vedno večjo korupcijo v državni upravi dela država z vedno rastočim deficitom in v istem tejnpu naraščajočimi dolgovi. In kar primanjkuje v budžetu in kar se ne more kriti s posojili, to krije tiskarski stroj, ki pušča vedno večjo množino banknot v promet. Inflacija — to je plaz, ki čim dalje gre, tem bolj narašča ll in tem hitrejše drvi. Lahko je državi, v stiski se zateči k tiskarskemu stroju, ali še bolj je to nevarno. Ako je državno gospodarstvo stopilo na to spolzko pot, potem sc mu bo težko ustaviti. Kakor čarovniški učenec, ne more tega tuka več ustaviti in je v nevarnosti, da se v njem utopi. „Gei-ster, die ich rief, werd’ ich nun nicht los!“ O poslovanju naših zadrug. Referat revizorja Krištofiča na gospodarskem zborovanju dne 9. sept. 1921. pri Gospodarski zvezi v Ljubljani- Kakor je svetovna vojna neugodno vplivala na kulturni razvoj ljudstva v splošnem, tako je silno oškodovala tudi naše zadružništvo bodisi v materijelnem bodisi v organizatoričnem oziru. Najbolj občutno škodo trpi zadružništvo vsled izgube mla dega, idealnega in agilnega naraščaja, ki ga je vojna s svojimi usodnimi posledicami po večini odvrnila od dela v zadrugah. Skrb za splošnost in altruistično naziranje se je moralo umakniti skrajnemu egoizmu, ki je deloma liki plevelu tudi na zadružnem polju udušil sadove mnogoletnega truda in dela. Četudi so posamezne vrste zadrug v materijelnem oziru celo napredovale in vkljub temu. da so se med vojno in po vojni ustanavljale nove zadruge, od katerih so imele nekatere v kratkem na stotine, da celo na tisoče članov, ne moremo trditi, da je zadružništvo s tem bogvekaj pridobilo; kajti v vsem medvojnem in povojnem delovanju zadrug se žal opaža, da povsod manjka onega vzvišenega ideala, ki je zadružništvu duša in srce obenem. Zadružništvo se razmotriva danes z zgolj materijel-nega vidika. Ponajveč se s ponosom in zadoščenjem poudarja rezultat računskega zaključka in bilance in redke so zadruge, ki bi imele zabeležiti kake uspehe v organi-zateričnem in moralnem oziru. Mnenja sem, da ni umestno in pravilno skrivati slabih strani našega zadružništva. Ne hvalimo onega, kar hvale ni vredno! Zadružništvu nasprotni elementi itak bolje poznajo naše slabe strani nego mi sami. Ne glede na napake naših klevetnikov skrbimo, da se teh slabih strani, ki na splošno ovirajo razvoj idealnega zadružništva, otresemo. S prednavedenim nikakor nisem hotel prikriti blagodejnega delovanja naših zadrug med vojno in po vojni. Kdo je v stanu navesti vse one ugodnosti in udobnosti, ki so jih nudile ubogemu in obupajočemu ljudstvu edinole naše zadruge? Smelo trdim, da naš kmet, obrtnik, delavec in meščan ne bi s toliko lahkoto preživeli težkih časov vojne, da ni bilo naših zadrug, katerih imamo širom Slovenije nad 600. O poslovanju posameznih zadrug imam pripomniti sledeče: Izmed vseh vrst zadrug so najboljše delovale in se najlepše razvijale 1) obrtne zadruge, ki so svojim članom v resnici in to v vsakem oziru neizmerno veliko koristile. Predvsem imam tudi omeniti Žrebljarsko zadrugo v Kropi, ki sc je razvila v pravo pravcato veliko tovarno, dalje Čevljarske zadruge na Dob račevi pri Žireh in v Tržiču, Slamnikarsko zadrugo v Mengšu, Sitarsko zadrugo v Stražišču pri Kranju in Sodarsko zadrugo na Češnjici. Povsem ugodno so se razvijale tudi najstarejše naših zadrug 2.) hranilnice in posojilnice. V času vojne so te zadruge do malega prenehale z dovoljevanjem posojil, ker ni bilo prosilcev, pač pa so imele veliko posla s sprejemanjem hranilnih vlog, katerih rapid no naraščanje je v teku zadnjega leta nekoliko ponehalo. V tem večji meri pa izdajajo posojilnice zopet kredite, ki dosegajo v posameznih slučajih znatne vsote, vendar imajo posojilnice po večini toliko razpoložljivih sredstev, da so redki taki slučaji, v katerih bi morala zadruga vsled pomanjkanja razpoložljivega denarja posojilo odreči. Kakor že omenjeno, imajo posojilnice za dovoljevanje posojil za enkrat dovolj rezerve v hranilnih vlogah, toda skrbeti se mora, da se te rezerve prehitro ne izčrpajo. Zato je bil potreben in umesten sklep zadnjega občnega zbora Zadružne zveze, glasom katerega se je vpostavila omejitev pri dovoljevanju posojil. Revizorji priporočamo tudi vsem posojilnicam, naj skrbe, da bodo imele vedno najmanj 300/o vseh hranilnih vlog naloženih likvidno pri Zvezi, tako da bodo za vsak slučaj pripravljene. Manj živahnosti v poslovanju so imele do slej 3.) kmetijsko-strojne zadruge, ki so po večini le manjšega obsega in se omejujejo le na članstvo posameznih manjših vasic. Želeti bi bilo, da se te za kmetovalce prekorištne zadruge bolj razširijo, kajti vspriče silnega pomanjkanja delavnih moči bi se marsikatero kmetsko delo dalo opraviti s stroji veliko hitrejše in cenejše. 4.) Mlekarske zadruge, ki so nudile svoj čas našim kmetovalcem obilo lepega zaslužka, so tekom vojne malone prenehale z delovanjem. Pomanjkanje potrebnega kapitala za nabavo novih mlekarskih strojev in pa izguba za naše mlekarstvo največjih in najpomembnejših tržišč Reke *n Trsta ter slednjič slabe prometne zveze tvorijo glavne vzroke zastoja teh zadrug. Kakor vse kaže, se našemu kmetovalcu v bližnji bodočnosti ne obetajo najboljši časi. Poskrbeti se bo moralo, da bo kmet na čim priročnejši način lahko vnovčeval svoje pridelke in izdelke ter izrabil za svoj dohodek vse, kar se pač izrabiti da. Tudi zarjaveli stroji po kmetskih mlekarnah se bodo morali očistiti in spraviti v obrat. Treba bo na vsak način obuditi k življenju tudi Mlekarsko zvezo, ki je kot centrala za naše mlekarstvo brezpogojno potrebna. Kakor te vrste zadrug, tako so zapadle mrtvilu tudi. 5. ) živinorejske zadruge. Tudi na tem polju bo, vsekakor treba reorganizacije; saj je živinoreja v zvezi z mlekarstvom glavni zaslužek našega kmeta. Da bo mogočč v tem oziru stopati naprej, je nujno potrebno, da dobimo čimpreje strokovnjake, ki naj bi kot živinorejski inštruktorji poučevali kmeta in ga navajali k raci-onelnemu gospodarstvu. 6. ) Kmetijske nabavne in prodajne zadruge so se pričele pri nas snovati od 1. 1918 dalje. Iz naslova samega je razvidno, da' imajo te zadruge namen preskrbovati svojim članom v kmetijstvu potrebna gospodarska sredstva ter vnovče-vati kmetijske pridelke in izdelke svojih članov. — Vodilna misel pri vpostavitvi teh zadrug je bila ta, da se poleg materijelnih ugodnosti, katere nudi zadruga kmetovalcu, pospešuje racionelno kmetijsko gospodarstvo, zlasti z organizacijo izvoza. Taka zadruga naj bi oskrbovala svojim članom vsa v kmetijstvu potrebna gospodarska sredstva, kakor: stroje, orodje, umetna gnojila itd. ter na drugi strani vnovčevala vse pridelke in izdelke svojih članov tako, da bi kmetovalcu ne bilo treba še le skrbeti za to, kako bi vnovčil svoje produkte. Ako bi zadruga sama ne mogla odkupiti kmetu vseh njegovih pridelkov, je njena naloga, da tozadevno posreduje. Te zadruge naj bi bile torej za kmeta tudi nekake posredovalnice. Kakor je bila misel za ustanovitev te ll* vrste zadrug idealno lepa in širokopotezna, tako je dosedanja praksa pokazala, da naš kmet za take zadruge še ni bil dovolj pripravljen. Manjkalo je pred vsem veliko glede zadostnega pouka in enotnega postopanja. Glavni vzrok, da te zadruge niso pokazale zadovoljivega uspeha, vidim v tem, da so se te zadruge ustanavljale v času, ko je bilo občutno pomanjkanje življenjskih potrebščin na splošno na deželi večje nego v mestih. Dočim te zadruge glede vnovčevanja kmetijskih pridelkov in izdelkov razun malih izjem nimajo zabeležiti nikakih uspehov, so svojim članom veliko koristile z nabavo raznoterih potrebščin. Tako so se te vrste zadrug ponajveč pečale s posli konsumnih zadrug; kajti oskrbovale so svojim članom večinoma le špecerijsko in manufakturno blago. Kot drugi vzrok nepovoljnemu uspehu je posebno omenjati silno pomanjkanje zadružnih delavcev. Zmožnih in dela voljnih ljudi vedno bolj in bolj primanjkuje in na vsak način je treba skrbeti za zadostni naraščaj. Ker ni namen teh zadrug, da bi se pečale z nakupom in prodajo konsumnega blaga in ker te zadruge povečini tudi nimajo za to primernih lokalov in pa strokovno naobraženih moči, priporočamo vsem, da tako poslovanje, ki je vsekakor silno ris kantno, čimpreje opuste ter prikrojijo pošlo vanje primerno svojemu namenu in ustroju. Za svojo osebo priporočam, naj se take za druge početkoma omeje zgolj na posredovanje in naj se ne zalagajo z enim ali dru gim blagom. Istotako naj posredujejo pri prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov. Priporočljivo je, da se zadruge pri posredovanju nakupa in prodaje obračajo le na prvovrstne, konkurence zmožne tvrdke tako, da se kolikor mogoče izklučijo preprodajalci. Te vrste zadrug so za našega kmetovalca velikanskega pomena in imajo brez-dvomno lepo bodočnost; kajti potem, ko se pobližje spoznamo z razmerami v ostalih krajih države, nam marsikaterih potrebščin ne bo treba uvažati iz tujih držav. Nasprotno pa bodo te zadruge zmožne, da organizirajo med seboj tudi izvoz pridelkov in izdelkov v inozemstvo, kar vse bo nemalo vplivalo tudi na aktivnost državne trgovske bilance in na zboljšanje naše valute. Ni treba posebej poudarjati, da je v dosego tega treba smotrenega dela. Prvo, kar je potrebno, je to, da se v svojem delovanju ne omejujemo zgolj na potrebščine in razmere domače župnije, temveč da skušamo svoj delokrog kolikor mogoče razširiti, drugo, da se otresemo okovov konser-vatizma in primitivnosti ter skušamo postati veliki in moderni. Nikjer namreč ni zapisano, da mora biti kmet zadnji v napredku. Vidimo, da se danes vse organizira. Tudi kmetu je treba trdne in zdrave organizacije, sicer postane nemogoč. Ker je gospodarska organizacija kmeta mogoča edinole v zadružništvu, je treba torej skrbeti, da se kmetovalec organizira v zadrugah. Zadruga naj mu bo drugi dom, zadruga naj mu postane vir dohodkov. 7.) K o n s u m n e zadruge imajo 'predvsem svoj pomen v industrijskih krajih. Tudi na deželi med kmetskim stanom se nekateri konsumi prav dobro drže in lepo uspevajo, vendar se v splošnem te zadruge na deželi niso posebno obnesle, to pa največ radi pomanjkanja dobro izvežbanih strokovnih* moči. Zlasti med vojno so te zadruge silno živahno delovale tako v mestih, industrijskih krajih, kakor tudi na deželi Ljudstvo se je kar trumoma vpisovalo v konsumne zadruge, ki silnemu navalu deloma niso bile kos. Posamezne zadruge so bile prisiljene ustanavljati svoje podružne proda- jalne in tako se je pojavilo v par letih nešteto zadružnih prodajaln. Omeniti so kot največje konsumne zadruge: I. del. kons. društvo v Ljubljani, ki ima približno 40 svojih poslovalnic, dalje Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni, ki je med vojno aprovizirala ves ljutomerski okraj in po zasedbi Prekmurja razširila svoj delokrog tudi na vse novoosvobojeno ozemlje v Prekmurju, Del. kons. društvo na Jesenicah, ki ga je ustanovil pokojni dr. Krek in ima 5 poslovalnic in pa Kmetijska gospodarska zadruga v Kamniku, ki tudi zavzema v svojem poslovanju velik obrat vkljub temu, da se je ustanovila Komaj pred dobrim letom. Poleg imenovanih štirih največjih imamo še veliko drugih konsumnih zadrug, od katerih so se nekatere tekom svojega obstoja kaj lepo razvile in si ustvarile trdne pozicije. Delovanje teh zadrug je zlasti v vojnem času pridobilo našemu zadružništvu v obče silno veliko zaupanja in dalo povod za ustanovitev novih zadrug. Le redki so bili konsumi, pri katerih ni bilo opažati živahnega delovanja. Kjer tega ni bilo, ni iskati vzroka morda v neugodnem terenu ali nezanimanju ljudstva, temveč edinole v slabem vodstvu. Z ozirom na to, da je treba imeti za vodstvo takih zadrug izkušene, dobro izvež-bane strokovne moči, kontrolno poslovanje in obširnejše knjigovodstvo, česar vsega na deželi zlasti v vojnem času ni bilo mogoče doseči, se take zadruge vkljub razmeroma silnemu razmahu na deželi niso tako razmnožile kakor v krajih, kjer prebivajo meščanski in delavski sloji. Že dalj časa se razmotriva principijelno vprašanje: ali naj se snujejo tudi po deželi konsumne zadruge ali naj se ustanovitev istih z ozirom na nastajajočo konkurenco med posameznimi trgovci ukine. Z , ozirom na medsebojno konkurenco trgovcev, ki so se v zadnjem času znatno pomnožili tako, da imamo skoraj v vsaki vasi najmanj po dve in še več trgovin, sem mnenja, da za konsumne zadruge ni več tako silne potrebe. Vendar pa s tem še ni rečeno, da poleg obstoječih trgovin zadruge ne bi mogle uspevati. Pomisliti je, da se danes vse organizira in tudi trgovci ne izvzemši malih imajo svoje organizacije, v katerih nastopajo enotno zlasti glede prodajnih cen, vsled česar taka konkurenca ne vpliva dosti na znižanje cen pri blagu. Glavna zapreka, da se naše konsumne ' zadruge ne morejo povoljno razvijati, tiči v razmeroma veliko večji režiji. Trgovec namreč dela zase in vporablja člane svoje družine za pomoč v svojem podjetju. Njemu ni treba, da bi vodil kontrolno po-poslovanje in da bi o vsem svojem delovanju podajal natančne izkaze in podatke, kar vse pri zadrugi mora biti. Zadruga mora drago plačevati svoje nastavljence, česar trgovcu največkrat ni treba. Dalje je pri zadrugi zaradi reda treba vzdrževati poslovne ’ ure, vsled česar se delo uslužbencev ne izrabi v toliko, kakor je to mogoče storiti trgovcu, skratka, zadruga ima režije, katerih privatni trgovec nima in to povzroča, da se taka podjetja zlasti v manjšem obsegu ne rentirajo. Druga hiba pri teh zadrugah je premah lastni obratni kapital. Brez izjeme delujejo vse naše konsumne zadruge s tujim kapitalom. Četudi vživajo ugodnost, da dobivajo razmeroma silno cenen kredit, jim vendar manjka rentabiliteta vsled le pretežkega zadolženja. Na drugi strani tem tež-kočam ni mogoče priti v okom, kajti če bi zvišali deleže na potrebni znesek, bi bil pristop k zadrugi revnejšim slojem onemogočen. Za bogatine pa se zadruga itak ne snuje. Da se izognemo nevarnostim izgub in polomov kakor je bilo to pred nekako N 15—20 leti, ko so naši konsumi eden za drugim izginevali s površja, moramo skrbeti, da bodo imele vse te zadruge v resnici dobro vodstvo in najboljšo kontrolo. Riziko je pri blagovnem prometu velik, torej je treba največje previdnosti in dobre kontrole. Znano je namreč, da je 99 o/o naših zadrug poginilo žalostne smrti le vsled nereda. Pri revizijah zahtevamo revizorji brezpogojno kontrolno poslovanje in kontrolno knjigovodstvo tako, da ima vodstvo vsak čas pred očmi natančne podatke o ti nancijelnem stanju zadruge. Poleg dosedaj navedenih imamo v svoji organizaciji še druge vrste zadrug, n. pr. vinarske, električne, stavbinske, lesne itd. itd., ki več ali manj ugodno delujejo v svojem delokrogu. Kot praktični zadružni revizor imam slednjič pripomniti, da se nekatere naših zadrug v svojem poslovanju le premalo drže reda in vpostavljenih predpisov ter se premalo ozirajo na navodila in naročila Zadružne zveze in njenih* revizorjev. Dalje se pri nekaterih zadrugah ponovno opaža, da v svojem poslovanju nimajo dovolj discipline in se nikakor ne morejo otresti primitivnosti in bagatelnega naziranja o zadrugi. Nerednost in površnost v poslovanju je po mojem prepričanju ono zlo, ki našim za-drugarjem odvzema veselje do dela in ki jemlje tudi drugim zanimanje za zadruge. Naloga za izpopolnitev in zboljšanje našega zadružništva je torej velika. Ogromno in težko delo bo mogoče dovršiti le, če se bomo vedno in vselej zavedali iskrene ljubezni do lastnega rodu ter se v svojem delovanju strogo držali vpostavljenih predpisov in reda, katerega pomen imamo priliko opazovati vsak hip v veličastni božji naravi. Ljubljanski veliki semenj. Pravzaprav zveni kot paradoks, da se v 20. stoletju vračamo nazaj k inštituciji srednjega veka: k semnjem. V srednjem veku, ko je nastajajoča trgovina vsled slabih prometnih razmer, vsled politične razkosa-nosti in pa vsled nevarnosti prometa in potovanja težko našla potreben stik med povpraševanjem in ponudbo, so bili semnji najvažnejše sredstvo za ta stik. Ko se je zlasti vsled razvoja prometnih sredstev trgovina vedno bolj emancipirala od semnjev in sama znala najti druga pota za zvezo med povpraševanjem in ponudbo, so se kljub temu pisebno največji in najbolj obiskani semnji evropskega kontinenta na važnih prometnih križiščih še dolgo in trdovratno držali vsaj za nekatere vrste trgovine n. pr. Lyon, Lipsko, Frankfurt. V Rusiji, kjer prometne razmere niso mogle tako hitro in v toliki meri emancipirati trgovino od semnjev, so se semnji za razne vrste trgovine in v raznih večjih mestih držali prav do zadnjega časa. Skoro vsako mesto ima svojo „jarmarko" (letni semenj). V stepnih krajih Sibirije slovi zlasti Irbitska jarmarka. Največji semnji so v Nižjem - Novgorodu. Po vojni je prišla trgovina, še bolj pa industrija zopet v položaj, da se mora posluževati semnjev za lokalno in časovno koncentracijo po vpraševanja in ponudbe, da obnovi odnosno vpelje od vojne pretrgane trgovske zveze in premaga ali zmanjša po vojni nastale ovire trgovine, da ne govorimo celo o zastoju trgovine. Neposredno pred vojno so bila za potreben stik dana druga sredstva in to zlasti potujoči agenti, že desetletja obstoječe in dobro vpe ljane trgovske zveze, skoro popolnoma neovirana svobodna trgovina med državami, za inozemsko trgovino še inozemske zaloge in skladišča za velika podjetja, popolna koncentracija ponudbe potom karteliranja nekaterih panog itd. Vojna je ta sredstva, oziroma že obstoječe stike uničila, druga sredstva pa so vsled vojne postala predraga ali pa jim današnja gospodarska vojna med državami, ki je popolnoma izpodrinila svobodno trgovino, stavi prevelike ovire. Zato je bila nujna zahteva trgovine uvedba semnjev. Tako so se v vseh državah po večjih trg. centrih začeli prirejati semnji. Pridružila se je tem državam tudi Jugoslavija. Posebej v Jugoslaviji je zgoraj navedeno pomanjkanje trgovskih zvez in stikov za celo notranjo trgovino zelo občutno in država, dasi politično ujedinjena, v prometnem zlasti trgovskem oziru še predstavlja veliko razkosanost, tako da en del države še vedno gospodarsko tendira k severnemu sosedu, drugi del države pa ima Solun kot bazo uvozne in izvozne trgovine; med obema deloma pa vlada glede cen velika razlika in so trg. zveze med obema deloma premajhne. Poleg trgovine pri tem trpi domača industrija, ki se nahaja še v razvojnih težkočah in jo, ker je za izvoz in svetovno konkurenco še preslaba, ravno pomanjkanje notranjega trga grozi ubiti v početku razvoja, dasi pri tem naš trg isto blago uvaža iz tujine. Da se temu odpomore, je bila gotovo zelo srečna misel prirediti tudi v Jugoslaviji semnje, ki naj začno in vpeljejo organizacijo notranje trgovine, zlasti pa preskrbe za domačo industrijo domač trg. Razumljivo je, da je to potrebo najbolj občutila Slovenija, ker je bila ravno po večini mlada slovenska industrija, ki se je nahajala v težki krizi. Pisati na tem mestu o posameznostih semnja, navajati posamezne firme, tuzemske in inozemske, ki so se semnja udeležile in razstavile svoje uzorce, ne bi imelo smisla; za to je sejmski urad izdal oficijelni katalog, ki poleg navodil in karte za posetnike semnja podaja pregledno seznam razstav-Ijalcev po paviljonih in po strokah oz. panogah industrije. Priznati je treba, da se vkljub dolgi pripravi ni pričakovalo toliko bogastva, raznoličnosti in takega števila razstavljalcev, kot jih je semenj v resnici nudil zlasti, če vzamemo v poštev dejstvo, da je na semnju razstavilo pretežno slovensko trgovstvo, obrtništvo in industrija, torej primerno majhen okoliš. Poleg velike reklame, ki se je vršila deloma od strani sejmskega urada, deloma od strani razstavljalcev samih potom časopisja, plakatov, letikov in dr., je vsak raz-stavljalec skušal še posebej v ovojem oddelku zainteresirati posetnike s čem takim, kar vleče in vzbuja pozornost, bodisi z ukusnim ali posebno originalnim načinom razstavitve vzorcev, bodisi z obratom pri strojnih oddelkih, s poskusi in dr., kar je delalo razstavo zelo zanimivo in privlačno. Omenjali bi le na kratko nekaj o posameznih panogah trgovine, obrti in industrije. Poljedelstvo je bilo precej dobro zastopano, zlasti poljedelski stroji od največjih in kompliciranih s parnim lokomo-bilom pa do majhnih in najprimitivnejših na ročni pogon. Razstavljeni so bili motorni plugi lahkega in težkega obrazca, ki pa pridejo v poštev le za primerno majhen del naše države. Pri strojih moramo pripomniti, da so žalibog domače zastopane firme le trgovci, ne pa proizvoditelji kmetijskih strojev. V tem pogledu je pri naši kovinski industriji še precejšn a vrzel, zlasti, ako vpošte-vamo dejstvo, da smo pretežno agrarna država. Pač pa so bile zastopane domače firme kot proizvoditelji raznega kmetijskega orodja: kos, srpov lopat, motik, sekir in itd. Kot znana tvrdka za kose in srpe je razstavila svoje izdelke tovarna Ahačič v Tržiču. Kot uvozna tvrdka za poljedelske stroje, ki je glede uvoza zares racionelnih in zanesljivih kmetijskih strojev po večletnem delovanju dobro znana našim poljedelcem, je razstavila razne stroje Gospodarska zveza v Ljubljani. Kovinska industrija je bila bogato zastopana. Vendar pri ogromnem bogastvu naše zemlje na prvovrstnih železnih rudah in na premogu in sicer celo tako, da se nahajata premog in železna ruda skupaj kakor n. pr. v Bosni v Ljubiji, je dose danja višina nezadostna. Bosna bi bila lahko po svoji kovinski industriji za Jugoslavijo to, kar je Westfalska in Porenje sploh za Nemčijo, ako bi prišel tja kapital ter tehnična sposobnost in podjetnost. Ravno rudarski odsek zemaljske vlade za Bosno je bil v panogi kovinske industrije najzanimivejši. Slovenijo sta v tej panogi častno zastopale Kranjska industrijska družba in Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Tudi zadružništvo je bilo tu lepo zastopano po Žreb-Ijarski in železoobrtni zadrugi v Kropi, ki je največje zadružno podjetje v kovinski industriji. Lesna industrija vseh vrst je bila med vsemi panogami najboljše zastopana. Razstavile so razne tvrdke iz Slovenije pa tudi iz Hrvatske pohištvo od najfinejšega, naravnost umetniškega pa do preprostega pohištva za skromna meščanska stanovanja. Posebnost na tem polju je pohištvo iz ukrivljenega lesa in po raznih vzorcih prešana sedela za stole, ki jih izdeluje tvrdka Bahovec J. naslednik v Duplici pri Kamniku ter izvaža celo v Azijo in južno Ameriko. Dobre kupčije so delale tvrdke, ki so razstavile bolj enostavne vzorce pohištva, kakor n. pr. Mizarska strojna zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano. Sodarska zadruga na Češnjici je poleg lepo izdelanih sodov iz trdega lesa, razstavila sode iz mehkega lesa za razpošiljanje sadja, zelja in dr. Znamenito „suho robo" je razstavila zadruga „Zveza lesnih domačih obrti v Ribnici." V kožni industriji imamo,^ kakor se je lahko videlo, velike in dobro vpeljane domače firme, kakor n. pr. Indus, d. d., poprej Karl Pollak v Ljubljani, Peter Kozina & Co. v Tržiču in drugi. Ravno v čevljarski stroki je bilo zadružništvo najbolj zastopano in je razstavilo svoje izdelke 6 zadrug iz Slovenije, med temi tudi Čevljarska gospodarska zadruga v Žireh. Zato je z gospodarskega stališča nerazumljivo, da se uvaža še toliko tujega zlasti italijanskega in nem. avstrijskega blaga, dasi je domača industrija vsled pomanjkanja odjemalcev bila še pred kratkim -v težki krizi. Ali inozemstvo bolj racijonelno izdeluje in ima na razpolago cenejše surovine, da more vkljub carini in transportnim stroškom konkurirati z našo industrijo, ali pa je produkcija naše industrije neracio-nelno organizirana in dela s predragimi surovinami. Stavbena industrija se je lepo pokazala in se je le čuditi, da pri vladajoči stanovanjski bedi ni tako zaposlena, kakor bi morala biti. Zanimanje je vzbujala lesena hišica za eno družino z lično zunanjostjo in lepo in praktično razporedbo notranjih prostorov, tako, da je bil v svrhe udobnosti izrabljen vsak kotiček tudi pod streho. V primerno mali leseni stavbi so našle mesto vse sobe, ki jih zahteva udobno in zdravo stanovanje, vključno do kopalnice. Ako bi tvrdka za take hišice postavila primerno ceno in manj premožnim slojem, zlasti uradnikom prodajala na kredit in omogočila plačevanje v obrokih, bi si marsikdo rad in lahko kupil tako hišo in stanovanjski bedi bi bilo hitro pomagano. Pogoj seveda bi bil, da bi vsaj za dobo ene generacije dale občine brezplačno na razpolago stavbišča, ker je njih cena danes vsled špekulacije tako visoka. Tekstilna industrija je bila zastopana skoro edino po trgovcih. Domače proizvodstvo je tu minimalno in navezani smo skoro izključno na uvoz. Iz večjih podjetij doma omenjamo le bombaževo predilnico in tkalnico Glanzmann in Gassner v Tržiču, volnene izdelke in sukno pa izdelujeta „Lana" tekstilna tovarna na Zgoši, in brata Triplat, tovarna sukna in volnenih izdelkov v Mostah. Lepe vzorce je razstavila tovarna za zavese „Štora" v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je brezdvomno dobila tudi obila naročila. Finejše izdelke je razstavila Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, ki je poleg gotovih naročil dobila potrebne trg. zveze in je gotovo velikega pomena za pospeševanje ženskih domačih obrti. Domača slamnikarska obrt je bila zastopana po tvrdkah iz Domžal. Prvikrat je stopila pred občinstvo s svojimi izdelki tvornica za klobuke „Šešir", d. d. v Škofjiloki. Ravno v tem oziru smo bili dosedaj navezani skoro izključno na uvoz, ako ne računamo manjših podjetij, kot n. pr. slamnikarska in klobučarska zadruga v Mengšu, in je le želeti, da se tu opomore in dvigne veliko domače podjetje, da vsaj del potrebe krije z domačimi izdelki in tako pomaga naši pasivni trgovski bilanci. Živila so panoga, ki z ozirom na produkcijske možnosti naše zemlje daleko niso bile zastopane v tisti višini, kakor bi to odgovarjalo. Naš eksport bo dajal zares le. e dohodke in naš kmet bo dobil primerne cene za svoje pridelke le, ako se racionelno organizira in. Tar. post. 25. Za vsako ponudbo na cfertalnih licitacijah 20 D Tar. post. 31. Od vseh vrJ menic se plačuje taksa po sledeči novi lestvici za menice: do 300 D D 0.60 preko 300 Cu o 600 1.20 a 600 m n 1200 2,— „ 1200 n n 2000 „ 4,— „ 2000 n r> 3200 „ 6.20 3200 n n 5000 rt 9 80 „ 5000 n m 6800 13.20 „ 6800 M » 10.400 „ 19.— 10.400 n n 14.000 25.— 14.000 20.000 34.— „ 20.000 * »» 26 000 „ 43 — 26.000 »» >» 32.000 „ 45- 32.000 rt « 38 000 61.— „ 38 000 rt n 44.000 70.— „ x 44.000 rt » 50.000 79.— „ 50.000 rt M 60.000 „ 94.— „ 60.000 » n 70.000 109,— „ 70.000 rt rt 80.000 „ 124.— „ 80.000 rt >♦ 90.000 139,— * 90.000 rt rt 100.000 „ 154 — 100.000 rt rt 125.000 192,— n 125.000 »» rt 150.000 „ 230,— „ 150.000 rt »> 175.000 268,— » 175.000 rt »» 200.000 „ 306,— » 200.000 rt M 250.000 382.— n 250.000 rt rt 300.000 „ 458.— » 300.000 rt rt 350.000 n 534,— „ 350.000 400.000 „ 610 — Preko 400.000 D do 500.000 D 760,- preko 500.000 dinarjev vsakih 1000 dinarjev še po 1 dinar. Znesek izpod 1000 dinarjev se jemlje za popolnih 1000 dinarjev. Po tej lestvici je kolkovati sedaj menice Ueglede na to, za koliko časa so izdane. Uporabljati se smejo pa samo ustrezne uradne golice, sicer se smatra, da taksa ni plačana ter se kaznuje stranka z dvajsetkratnim zneskom celokupne takse poleg redne takse. Izdelava in prodaja teh golic je državni monopol. Tar. post. 34. Na vse račune, note itd. trgovcev in obrtnikov, ako se ne glase več nego 100 D, taksa OiO D, preko 100 D taksa 0 20 D. Tar. post. 36. Na čeke, bone in priznanice se plačuje taksa 0 20 D. Tar. post. 42. Za prepise aktov in za vse izpise se pobira od polovične pole a) ako izvrši prepis privatna oseba, 2 D, b) ako izvrši prepis oblastvo, 5 D. Tar. post. 43. Za potrditev ali overitev vseh listin od prve pole 5 D, od vsake nadaljne pole še 2 D. Tar. post. 55. Za izdajanje in podaljševanje potnih listov za inozemstvo do vštetih 6 mesecev 10 D, do 12 mesecev 20 D, za izseljeniški potni list v Ameriko in prekmurske kraje 250 D. Tar. post. 56. Za mali potni list ali izkaznico 2 D. Tar. post. 57. Za poselsko listino s podpisom 2 D. Tar. pust. 99. Za, dovolitev veselice, zabave, koncerta itd. taksa 5 D. Tar. post. 99 a). Za vse vstopnice a) za gledališča in umetniške koncerte 10% od vrednosti prodane vstopnice b) za druge zabave in prireditve 20% od vrednosti prodane vstopnice. Tar. post. 100. Za prijavo, da ima kdo avtomobile, fijakarske vozove in vozove na vzmeti h za vsakega 200 D, za biciklje za vsakega 5 D. Za avtomobile in fijakarske vozove se poleg tega plačuje še letna taksa. Tar. post. 101 a) določa takse za lovsko karto in lovske pse Tar. post. 110. Za potrdila o lastnini in zdravju živali (živinski potni list): Za male živali (ovce, koze, prašiče) 0'20 D, za konja ali rogato živino pod dvema ktoma starosti 0 50 D in za konja ali rogato živino preko dveh let starosti 1 D. Taksa se plačuje izključno z uporabo taksnega papirja. Tar. post. 135 Za prošnjo, da se ne-doletna oseba proglasi za polnoletno, taksa 50 D. Tar. post. 137. Za prošnjo, da se raz trgana ali izgubljena listina zamenja ali proglasi za neveljavno, se plačuje od vrednosti do 1000 D taksa 5 D, od nadaljnih vsakih 100 D še 040 D Tar. post. 148. Za sestavo oporoke pred sodnikom a) na sodišču 20 D, b) izven sodišča 50 D. Nadaljne tarifne postavke nimajo tako splošnega značaja in se nanašajo bolj na trgovski stan, na trgovske posle, na carino, izvoz in uvoz blaga, na patente itd. zato jih tu ne navajamo. Glede k o 1 k o v n i h lestvic pripominjamo, da ostanejo vse tri kolkovne lestvice še naprej v veljavi po posebnih pristojbin-skih določbah za Slovenijo in Dalmacijo. Uvaja se pa še četrta lestvica, ki smo jo zgoraj navedli v tarifni postavki 31 in ki velja izključno za menice. Kolkov'e lestvice veljajo v višini kakor so bile pred 6. aprilom 1920 in kakor so objavljene na platnicah 1. št. Narod. Gospodarja za h 1921. Glede stalnih pristojbin, kolikor še veljajo po posebnih pristbjbinskih določbah za Slovenijo in Dalmacijo, novi začasni zakon tudi ni ničesar izpremenil in velja lansko 300°/0 povišanje še naprej. Tako je n. pr. vlogo na trg. sodišče za izbris starih in vpis novih odbornikov in za vpis spremembe pravil treba kolkovati s 3 Din. (poprej 3 K) in priloge z 0'50 Din. (poprej 0'fjO K). b n o n n a zadružništvo. □□ m o o n Sestanek zadrugarjev. Dne 9. septembra t. I. se je vrš i pri Gospodarski Zvezi v Ljubljani sestanek zadrugarjev, da se pogovorijo in določijo smernice v važnih zadružnih vprašanjih. Sestanka se je udeležilo nad 60 zadrugarjev iz raznih krajev Slovenije, pred vsem zastopnikov kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug, konsumnih društev in gospodarskih društev. Zbr,rovanje je otvoril in vodil predsednik Gospodarske zveze, g. profesor Remec. Revizor Zadružne zveze K. Krištofič je imel referat o poslo vanju naših zadrug, ki ga v celoti prinašamo v tej številki na drugem mestu. Uradnik Zadružne zveze dr. Basaj je govoril o za- družnem duhu, zlasti o vodilnih idejah in temeljnih razlikah zadružništva napram egb-,stično - materialističnemu naziranju kapitalizma in o bodočem zadružnem gospodarskem redu. Po referatih se je razvila živali' na diskusija o naših blagovnih zadrugah, o težkočah poslovanja in o potrebi ločitve kmetijskih zadrug (kmet. društev) od konsumnih društev. Zadružni kongres in glavna skupščina Glavnega Zadružnega Saveza v Ljubljani. Glavni Zadružni Savez v Beogradu, ki je generalna zveza 12 zadružnih zvez v Jugoslaviji, ima dne 29. in 30. septembra v Ljubljani sejo upravnega odbora GZS in drugo redno glavno skupščino GZS Zajedno z glavno skupščino se vrši tudi zadružni kongres, ki je to pot v Ljubljani, do-čim je bil prvi v Beogradu, drugi v Zagrebu. Dne 29. septembra ob 9. uri dopoldan je seja upravnege odbora GSZ, popoldne ob 3. uri pa se začne delo v sekcijah za pripravo resolucij za glavno skupščino odnosno za kongres. Dne 30. septembra ob 10. uri dopoldne je potnm glavna skupščina GZS in zadružni kongres. Po svršetku običajnega dnevnega reda glavne skupščine zlasti po svršetku poročil in volitve odbora in nadzorstva se ob pol 3. uri skupščina in kongres nadaljujeta in bo na popoldanskem zborovanju nekaj za zadružništvo zelo važnih predavanj in sicer: L Miloš Štibler, šef kabineta v ministrstvu za poljedelstvo, predava o pravnem in gospodarskem položaju pokrajin kot temelju prehodnih odredb za skupni enotni zadružni zakon. 4 2. Predsednik Saveza srpskih zemljoradničkih zadruga Mihajlo Avramovič predava o poljedelskem kreditu. 3. Tajnik Zadružne Zveze v Ljubljani Anton Kralj predava o varčevanju malega človeka in o oblikah varčevanja. 4. Predavanje o kulturi sela je poverje-no trem gospodom: Mihajlu Avramovič, Stjepanu Jurič in Janku Lesničar. Dne 1. in 2. oktobra bosta 2 izleta zadrugarjev, zastopnikov zvez: prvi čez Stražišče in Kropo na Bled, drugi na Štajersko v Maribor in k elektrarni na Fali. Glavni Zadružni Savez u kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca. Marsikateremu našemu čitatelju morda še ni znano, kaj je Glavni Zadružni Savez, dasi o njem toliko-°krat bere v našem listu in ga tolikokrat Cllie imenovati. Takoj po našem narodnem zedinjenju je jugoslovansko zadružništvo v svesti velikih nalog šlo koiak naprej do gospodar skega zedinjenja in stvorilo skupno enotno nacionalno organizacijo: Glavni Zadružni Savez (G. Z. S.) v Beogradu. V Glavnem Zadružnem Savezu se je zedinilo 12 do tedaj samostojno delujočih in med sabo ne-organiziranih zadružnih zvez cele naše države. Tu kratko navedemo imena, sedeže in število članic onih zadružnih zvez, ki so stvorile Glavni Zadružni Savez: V Sloveniji: 1. Zadružna zveza v Ljubljani 526 članic; 2. Zadružna zveza v Celju 146 članic; 3. Zveza Slovenskih zadrug v Ljubljani 120 članic. V Srbiji: 4. Glavni savez spskih zemljoradničkih zadruga Beograd 970 članic. V Hrvatski: 5. Središnji savez hrv. seljačkih zadruga - Zagreb 372 članic; 6. Hrv. Slav. Gospodarsko društvo kao sred. zadruga-Zagreb 299 članic; 7. Savez srpskih zemljoradničkih zadruga-Zagreb 396 članic; 8- Hrv. Slav. Gospodarsko društvo - Osijek 173 članic; V Bosni: 9. Savez srpskih zemljoradničkih zadruga-Sarajevo 207 članic; 10. Savez hrv. seljačkih zadruga-Sarajevo 77 članic. V Dalmaciji: 11. Savez srpskih privrednih zadruga na Primorju - Dubrovnik 60 članic; 12. Zadružni savez-Split 256 članic. Namen G. Z S. je zastopati skupne interese in koristi zadružništva zlasti na-pram državi. T. časni predsednik G. Z. S. je minister n. r. dr. Korošec. Kam pošiljati napoved za posebno pridobnino ? (Važno za zadruge.) Začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z dne 27. julija 1921, „Službene Novine" br. 154, „Uradni list" št. 90 iz leta 1921, odreja, da posebno pridobnino od 1. julija 1921 naprej odmerjata: a) za ozemlje bivše kro-novine Kranjske: davčna administracija v Ljubljani; b) za ozemlje bivše kronovine Štajerske in Koroške: davčno okrajno ob-lastvo v Mariboru. Davčne napovedi.s predpisanimi prilogami, prizivi zoper odmero ali porazdelitev davkov kakor tudi naznanila o novo ustanovljenih podjetjih se vlagajo pri omenjenih oblastvih. Za podjetja, ki so zavezana javno polagati račune, opravljata poslovanje in kontrolo glede rentnega davka na tentieme tudi samo omenjeni ob-lastvi. Ker so zadruge zavezane javnemu polaganju računov in torej plačujejo posebno pridobnino (razun posojilnic po rajfajzeno-vem sistemu, ki so posebne pridobnine oproščene), zato prav posebno opozarjamo na to zadruge. Dočim so dosedaj odmero izvrševala davčna oblastva (poprej okrajna glavarstva kot davčna oblast) in je bilo le tem pošiljati napoved s priloženim račun skim zaključkom in bilanco, je zanaprej to drugače in imajo pošiljati zadruge na ozemlju bivše Kranjske napoved davčni administraciji v Liubljani, zadruge na ozemlju Štajerske in Koroške davčnemu oblastvu v Mariboru. Ido velja za prizive zoper odmero ali porazdelitev pridobnine in za n'aznanila o novoustanovljenih zadrugah. Francoski zadružni kongres v Lyon-u. Od 5. do 8. maja se je vršilo v Lyonu 8. zborovanje Francoske nacionalne zveze" zadrug, ki se je od 1912 leta razvila na dobri podlagi v krepko organizacijo. Pripada ji približno 4000 zadrug, ki obsegajo nad 1,000.000 gospodarstev in imajo letnega prometa nad poldrugo milijardo frankov. — Tekom vojne so razvijale živahno delavnost posebno regionalne zadruge s številnimi poslovalnicami. Njihovo število znaša skupno nad 50, število njih poslovalnic pa nad 1800 s približno pol milijarde frankov letnega prometa Velenakupovalna družba pridobiva vedno več moči in izurjenosti v svojem stremljenju za velikim ciljem, da napravi red v kaosu kapitalistične trgovine in industrije in kapitalističnih financ. V Lyo-nu se je zbralo 385 zastopnikov, ki so zastopali 18 pokrajinskih zvez in 2198 zadrug. Mednarodna zveza zadrug. Dne 22. in 23. avgusta 1.1. se je vršil v Bazelu 10. kongres Mednarodne zveze zadrug, ki ima svoj sedež v Londonu in je obstojala že pred vojno. Zvezi pripadajo tudi še sedaj pretežno konsumne zadruge in njih zveze v sledečih državah: Argentinija, Armenija, Kanada, Danska, Nemčija, Finska, Francija, Georgija, Anglija, Holandija, Italija, Litavija, Estonija, Norvegija, Nem. Avstrija, Poljska, Rumunija, Rusija, Jugoslavija, Švedska, Švica, Čehoslovaška, Madjarska, Ukrajina in Združene države Severne Amerike. Število konsumnih zadrug, ki so organizirane v Mednarodni zvezi zadrug, znaša sedaj 42.650. Te zadruge obsegajo okoli 24,296.520 družin, kar da okroglo 100 mili jonov ljudi. Letni promet teh družin, odnosno njihovih konsumnih zadrug znaša r.ad 8 milijard švicarskih frankov ali 240 milijard naših kron. To znaša za družino približno 330 švicarskih frankov ali 9.900 naših kron letno. Ta mali promet na družino se da razlagat' iz okoliščine, da je promet 12 milijonov ruskih članov konsumnih društev ostal neznan in ga ni bilo mogoče vpoštevati. Glede delovanja Mednarodne zveze in glede različnih nazorov o njenem delovanju je zanimiva resolucija, ki jo je tozadevno sklenilo Londonsko konsumno društvo na svojem rednem kongresu. Kongres je mnenja, da je ustanovitev gospodarske zveze narodov na zadružnih načelih bistveni predpogoj za bodoči mir sveta. Kongres je mnenja, da je radi tega treba zopet poživiti Mednarodno zvezo zadrug, da more stremeti za tem ciljem; zaradi tega naroča — 187 — načelstvu, da na bodoč m kongresu poroča o sledečih točkah: 1. Iz kakšnih vzrokov je mogoče razložiti dejstvo, da je Mednarodna zveza zadrug leta 1914 odpovedala? 2. V kakšnem obsegu so se poslužile razne velenakupovalne družbe prilike, stopiti medsebojno v trgovske stike od premirja sem? 3. Na kakšnem temelju se bo uredilo angleško zastop. v Mednarodni zvezi zadrug? 4. Kako naj bodo v bodoče zastopani v osrednjem odboru Mednarodne zadružne zveze Angleška zveza zadrug, velike nakupovalne družbe, zadružna stranka in kongres? 5. Kakšne doprinose naj plača angleško zadružništvo Mednarodni zadružni zvezi? Svobodna trgovina in angleško zadružništvo. Kongres angleških zadrug je smatral dosedaj vprašanje svobodne trgovine za posebno važno zadevo zadružništva in je razmotrival zadevo čisto z gospodarskega stališča, ne da bi pri tem prekršil tradicionalno načelo politične nevtralnosti. Sedaj pa je gibanje končno stopilo na po litična tla in kongres je zavzel napram temu važnemu vprašanju svoje stališče in ga objavil. Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija : „Kongres zavrača predlog vlade, da se pobira carina na blago, ki se uvaža v Anglijo in je mnenja, da ta predlog ni v stanu povečati možnost zaposlenosti brezposelnega delavstva, temveč more naložiti ko n su me n to m samo ogromna bremena. Kongres povdarja ponovno, da je odločno za svobodno trgovino; kajti ta ni važna samo za naše trgovsko in industrijsko življenje, temveč je obenem tudi najboljše poroštvo za mednarodne prijateljske o d n o š a j e in za resnično mednarodno zadružništvo. Odločno pa se zavaruje proti temu, da se uvajajo zaščitne carine, ne da bi se povprašal za mnenje narod in zahteva, da vlada umakne svoj predlog, dokler se zadeva ne predloži angleškim volilcem." — Nam se o takih zahtevah niti ne sanja; smo vajeni pač hujšega. Ena sama naredba — in vse se prekucne. o n o © d ® o a o razno, o h o © no © o o o 7 % državno investicijsko posojilo. Od 1. do 30. septembra 1921 se vrši podpisovanje novega državnega investicijskega posojila v nom. znesku 500 milijonov dinarjev. Podpisuje se al pari v zadolžnicah po 100, 500, 1000, 10.000 in 50 000 dinarev. Izda se posojilo na 50 let, amortizacija 4. leto po emisiji se vrši z žrebanjem ali odkupom po amortizacijskem načrtu, kakor je objavljen na obveznicah. Posojilo se porabi . izključno za prometne investicije, predvsem železnične, pa tudi za ceste, pristanišča in drugo. Porabo posojila kontrolira poseben Parlamentarni odbor. — O pomenu notra- njega državnega posojila opozarjamo na članek „Notranje ali zunanje investicijsko posojilo?", ki smo ga priobčili v 6. štev. „Narodnega Gospodarja" od iS.junija 1921. Poziv na podpisovanje posojila je finančno ministrstvo objavilo v raznih časopisih in gospodarskih listih. Izplačilo 20°/o bonov. Na sobotnem sestanku zastopnikov Sindikata denarnih zavodov dne 17. septembra se je razpravljalo glede težkoč pri provedbi notranjega državnega investicijskega posojila tudi o izplačilu 20%, ki so bili zadržani ob priliki kolko-vanja kronskih novčanic. Po neki prejšnji izjavi finančnega ministra, ki jo je dal zastopnikom Sindikata, bi bi'.i morali boni biti že izplačani pred podpisovanjem posojila. To bi bilo ugodno vplivalo na podpisovanje, ker bi lastniki bonov za povrnjene vsote lahko podpisovali posojilo. Ker odredba radi izplačila bonov še danes ni izšla, se je Sindikat brzojavno obrnil na finančnega ministra,, da takoj odredi izplačilo bonov, glasečih na zneske pod 1000 K, dokler še traja podpisovanje posojila. Boni v zneskih nad 1000 K pa naj se spremenijo v stalne državne obveznice z obrestovanjem. Odgovora na to brzojavno predstavko Sindikat denarnih zavodov še ni sprejel. Vojno posojilo. Ponovno smo že opozarjali v našem listu na potrebo in važnost rešitve vprašanja o vojnem posojilu posebno z ozirom na državno investicijsko posojilo, kateremu bi se bilo pridobilo najširše zaupanje z ugodno rešitvijo tega vprašanja.— Dr. Korošec se je o tem vprašanju 18. Sept. izjavil tako’e: „Mi Hrvatje in Slovenci smo približno z dvema milijardama interesirani na vojnem posojilu. Brez obotavljanja smo sprejeli vse srbijanske predvojne in vojne obveze. Prvi dve leti ujedinjenja, ko še v Srbiji, Črni gori in Vojvodini davčni stroj ni funkcioniral, smo tiho nosili večino državnih bremen, s kojimi smo preoblekli vojsko, popravili razrušena javna poslopja, železnice, ceste ter finančno vzdrževali cel aparat. Nič ne očitamo, ampak zahtevamo, da roka umiva roko. Kdor hoče priti do src tirvatov in Slovencev, moral bo tudi preko te Save!" Zadružna šola. Kakor lani se tudi letos otvori Zadružna šola v Ljubljani. Začne se sredi oktobra, najkasneje pa prve dni novembra in traja 5 mesecev. Pouk bo popoldanski v prostorih državne trgovske šole po .‘50 ur tedensko. V Zadružno šolo se sprejemajo samo fantje, ki so stari vsaj 18 let. — Vse zadruge naše članice poživljamo, da nam prijavijo najkasneje do 7. oktobra: 1. koliko in katere fante, ki imajo veselje do zadružništva, nameravajo poslati v Zadružno šolo; 2. podatke o starosti, predizobrazbi, stariših in premoženjskih razmerah udeležencev. — Najbolj potrebnim bo Zveza po možnosti pomagala s primerno štipendijo, ako dokažejo potrebnost z uradno potrjenim spričevalom. Zadruge poživljamo, da pravočasno javijo udeležence; točno naznanilo o pričetku šole se bo udeležencem pravočasno sporočilo. Odlomki socialnega vprašanja, dr. A. Gosar. Izšla je mala knjižica na 76 straneh, a bogata na vsebini in kar je glavno, o predmetu, ki danes mora zanimati vsakega inteligenta. Slabe krivične socialne razmere same po sebi, čeprav mogoče zadevajo široke sloje, še ne tvorijo socialnega vprašanja. Socialno vprašanje postanejo te razmere šele tedaj, ko se jih prizadeti sloji zavedo in na podlagi spoznanja skušajo razmere zboljšati in se proti krivici braniti. Danes je položaj inteligenta tak, da je postal zanj socialno vprašanje, ki ga kot inteligent mora veliko bolj kot delavec skušati rešiti. Danes po pravici govorimo o inteligentnem proletariatu, ki tudi trpi in se mu tudi godi krivica zaradi pohlepnega kapitalizma. Kje je rešitev socialnega vprašanja? Socializem I In avtor obdeluje v II. in III. delu knjižice jasno in jedrnato socializem vobče, zlasti v gospodarstvu in socialni problem, dočim v I. delu govori o viru zla in bede za človeŠKO družbo: o kapitalizmu, njegovem duhu in njegovih ljudeh. Zadrugar, vzemi v roke to knjižico in jo beri. To je tudi naš evangelij, tudi mi se borimo za isto stvar. Knjižica stane samo 2 dinarja. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja’. Ljubljana, Zadružna zveza Izdajatelj: „Zadružna zveza’ v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik .Zadružne zveze" v Ljubljani. Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 9, 1. 1921. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrečno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občen zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Vabilo na občni zbor Pašnlške bikorejske zadruge v Lučah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 23. oktobra 1921 ob 8. uri dopoldne v mežnariji v Lučah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zad. obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Odobritev rač. zaključka za 1. 1920. 4 Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Posvetovanje o pašnikih. 6. Prememba pravil 7. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Pavlu pri Preboldu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 25. septembra 1921 ob 3. uri popoldne v posojilnični sobi. Dnevni red; 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1920. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Delavskega stavbenega društva v Ljubljani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, k' se vrši dne 4. oktobra 1921 ob pol 6. uri Popoldne v prostorih 1. delavskega konsum. društva na Kongresnem trgu, št. 2. Dnevni red: L Prememba pravil. 2- Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmetijskega društva v Borovnici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 25. septembra 1921 ob 7. in pol zjutraj v prostorih Ljudske šole v Borovnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leta 1918—1920. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Sklepanje o razdružbi in likvidaciji zadruge. 6. Sklepanje o podelitvi podpor. 7. Slučajnosti. Ker se občni zbor, sklican za dne 18. avgusta 1921 ni mogel izvršiti, sklepa ta občni zbor o razdružbi brez ozira na število udeležencev. Načelstvo. Vabilo na občni zbor Posojilnice v Sv. Križu pri Kostanjevici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo 25. septembra 1921 ob 3. uri pop. Dnevni red • 1. Čitanje zapis, o zadnj. obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1920. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobovi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 25. septembra 1921 ob 3. uri popoldan v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zad. obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1920. 4. Volitev enega člana načelstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Vabilo na izredni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Radovljici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 2. oktobra 1921 ob 9. uri v zadružnih prostorih v Radovljici. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Posvetovanje o poslovanju. 3. Raznoterosti. Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmartnem na Pohorju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 25. septembra 1921 po pozni službi božji v uradni sobi v kaplaniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1920. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmetijskega društva v Rovtah pri Logatcu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 2. oktobra 1921 ob pol 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Odobritev rač. zaključka za 1. 1920. 3. Volitev a) načelstva b) nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vabilo na izredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Studencih pri Mariboru, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 23. oktobra 1921 ob 10. uri dop. v cerkveni hiši Studenci pri Mariboru. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Vabilo na občni zbor Kmetijskega društva v Voklem pri Kranju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 2. oktobra 1921 ob 9. uri dopoldne v šoli v Voklem. Devih red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1920. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Hajdini pri Ptuju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 25. septembra 1921 ob 3. uri pop. v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapis, o zadnjem obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1920 4 Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Strojne zadruge v Hajdini pri Ptuju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo dne 25. septembra 1921 ob 4. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje zapis, o zadnjem obč. zboru. 2 Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Odobritev računskega zak jučka za leto 1920. 4. Volitev nadzorstva. 5 Slučajnosti.