Leto X, §t, 22
LiubSiana, petek 25. ianuarja 1929
Cena 2 Din
Ha ročni na tnaia ш«е£по 25 Din, u inozemstvo 40 Din.
Urodniino: Ljubljana. Knatlova ali:« & Telefon St 3122. 3123 3124 SI 25 m 4126 Maribor: Aleksandrova (-««ta iS. Telet it 440.
Celje: Kocenova olica 1 Telefon iL 190.
Rokopisi m oe »racajo, _ Oglasi po tarifa. _
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravaiStv«: Ljubljana. Preieruova
ulic» 54 Telefoii M 4122. H; 23, 8124 8126 is SI V»
laseratai »ddelek: Ljubljana Prešernova allen 4 Telefon M 2402
Pedrutnic* Maribor. Aleksandrova t*-sta 13 Telefno M <K>
Podrntaiea Cel|e. Kooenova altes X Telefon it 180
Računi pri poŠt бек m vodih: Ljubljana it lj.842. Praha tieio 78.ibO; Wien Hr. 105.24t
Vse politične stranke v državi razpušcene
Včeraj je beograjska policija obvestila strankarska vodstva, da so vse stranke razpuščene in njihovo delovanje ustavljeno
Ljubljana, 24. januarja
Kakor je bilo pričakovati, je v vladi prevladalo mišljenje, da se določbe čl. 3. zakona o zaščiti države nanašajo na vse politične stranke. Zakon prepoveduje propagando odn prepričevanje drugih, da je treba spremeniti obstoječi red v državi. Današnji red je osnovan na suspenziji ustave in vseh iz nje iz-virajočih pravic. Vse v državi obstoječe stranke pa imajo svoje programe osnovane baš na principih parlamentarizma in demokracije ter se nahajajo torej v programatičnem nasprotstvu z današnjim stanjem v državi. Zakon prepoveduje strankam »propagando in prepričevanje drugih, da treba promeniti obstoječi red v državi« in vlada se je odločila, da že samo eksistenco strank s programom, ki je v nasprotstvu z današnjim pravnim, četudi le provizorič-nim stanjem v državi, smatra za propagando.
Stranke so to interpretacijo tudi same omogoč le. V smislu čl. 4. so se namreč prijavile vladi ter so pri tem predložile svoie nespremenjene programe. To se ie komentiralo kot afirmira-nje nasprotstva proti današnjemu stanju in je nesporno vplivalo na odločitev, kakor ie bila danes donešena.
Razlika med verskimi in plemenskimi strankami, ki so bile razpušcene pfed par dnevi in strankami, ki so bile likvidirane danes, je naravno bistvena. Pri prv h se je smatralo, da so v nasprotstvu z glavnim kraljevim načelom narodnega edinstva. ki ne prenaša plemenskega ali verskega separatizma, pri drugih je bilo merodajno. da se njihov obstoj ne da s nravi ti v sklad s prehodnim stanjem, ki ie danes uvedeno v državi.
V Sloveniji sta z današnjim razpustom prizadeti v glavnem dve stranki: SDS in SSJ. Ne izdamo nobene skrivnosti, ako povemo, da sta obe že v naprej računali s tem deistvom. SDS je svoje mariborsko in ljubljansko oblastno tajništvo in tudi sreska tajništva že likv'dirala in razpustu glavnega odbora v Beogradu bodo sedaj sledile vse njihove organizacije, ki ustavijo svoje strankarsko-politično delo-
Ponosno se ob tem važnem trenutku ozira SDS na svojo preteklost. V njej je bil združen cvet naprednega jugo-slovenstva. Kakor nobena druga stranka v državi, ie ona združila v bratsko celoto najplodnejše politične s:le slovenskega. hrvatskega in srbskega imena. Visoko ie dvigala prapor narodnega in državnega edinstva v dobi. ko se je naše ujedinjenje pripravljalo, v časih, ko ga je bilo treba izvesti, in v težk h trenutkih, ko ga je bilo treba z naravnost mučeniškim optimizmom braniti in zagovarjati. Danes, ko je slovesna kraljeva beseda visoko dvignila jugoslovenski prapor in ko se nekdanji protivniki nacijonalne ideje volino postavljajo pod to zastavo, SDS ne gleda na formalnost svojega obstoja kot strankarska organizacija, ker živi in zmaguje ideja, kateri je posvetila vse svoje moči, vse svoie sposobnosti in ogromno delo. Še posebej smemo o slovenski SDS reči. da ie bila v najtežjih časih, ko je bilo silno popularno proglašati narodno edmstvo za »veliko zablodo«. pristaše edinstva pa za narodne izdaj;ce. edina braniteliica osnovne ideje našega naroda med Slovenci. Ako je sedaj ta njen glavni program od .vseh priznan, potem ne bo žalovala, da je delo njenih strankarskih organ zacij ukinjeno.
A če mora delo na strankarskem polju počivati, se mora podvojiti trud naprednih jugoslovenskih elementov za napredek naroda. Vse plodne sile se morajo sedai s podvojeno vnemo zastaviti na kulturnem, gospodarskem, socijalnem in humanitarnem polju. SDS ie nudila naprednim elementom torišče političnega uveljavljenja. bila je bojna in obrambna organizacija za vse napredno in nacijonalno snovanje med nami. Ščitila je naša najplemenitejša stremljenja proti brezobz rnim nasprotnikom, ki so v posesti politične moči uničevali vse, kar se ni brezpogojno udalo njihovemu terorju. Z razpustom s.tran,k je — upajmo — napravljen tudi kanec partizanskemu terorju in kulturnemu. sociialnemu. gospodarskemu delu so na široko odprta vrata. Nikomur se ni treba več bati, da bo preganjan, ker . dela za narod in njegovo bodočnost Še pred tedni je bilo pri nas za mnogega opasno biti Sokol, citati napredne liste, delovati v naših naprednih društvih. Ne dvomimo, da je vlada trdno odločena napraviti konec terorizmu, pod katerim ie toliko trpelo tudi naše kulturno življenje. Zato je dvojna dolžnost vseh naših naprednih ljudi, da se sedaj z vsemj močmi posvetijo kulturnemu,
Beograd, 24. januarja, p. Notranje ministrstvo je danes izdalo odlok, kj odreja razpust vseh političnih strank, v kolikor že niso razpušcene na osnovi člena 3. zakona o zaščiti države kot protidržavne, verske ali plemenske. Vest o tej odredbi vlade ie izzvala v beograjski javnosti ogromno senzacijo, tembolj, ker so se skoro vse stranke, kj ne spadajo pod udar člena 3. zakona o zaščiti države, na podlagi člena 4. omenjenega zakona prijavile za dovoljenje nadaljnjega obstoja in delovanja.
Z današnjim odlokom notranjega ministrstva so torei razpušcene: Narodna radikalna stranka. Demokratska stranka. Samostojna demokratska stranka. Republikanska stranka. Ženska stranka, Socija'isticna stranka, Zemlio-radniška stranka in Balkansko.seljaška stranka: razpušcene pa so tudi vse one manjše strrnke, kj so imele svoje centrale izven Beograda.
Tekom današnjega popoldneva so policijski organi po nalogu notranjega ministrstva obvest?li o razpustu predstavnike posameznih strank, izvršili popis imovine, zaplenili arhive ter zapečatili prostore posameznih strank.
Vodstvo Demokratske stranke je imelo svoje prostore v demokratskem Meščanskem klubu na Terazijah. Pri popisu rmovine sta bila navzoča člana glavnega odbora in bivša poslanca Slavko Dukanac in Boško Vlajič Po i-cijski organi so zaplenili arhiv in ga prepeljali na policijsko direkcijo, prostore pa so zapečatili.
Prav tako ie bil zapečaten tudi Radikalski dom. kjer je imela svoje prostore radikalska stranka. Tam je bil navzoč Marko Trifkovič in bivši poslanec Stojadinovič - Segedinac ter član glavnega odbora odvetnik dr Miletič. Istočasno je bil razpuščen tudi radikalst studentski klub «Slovenski Jug».
Premoženje kluba je izročil policijskim organom predsednik kluba Jovanovič. Tudi prostori tega k!uba so bili zapečateni. Policijski organi so se istočasno zglasili tudi v redakciji radikalskega glavnega glasila «Samouprave» ki i-e sicer že takoj po 6. januarju ustavila nadaljnjo izhajanje. Tudi tu je bi: izvršen popis imovine, nakar so prostore zapečatili.
Za zemljoradniško stranko je prisostvoval aktu razpusta dr. Milan Gavri-( lovič prvi podpredsednik glavnega odbora. Prostori strankinega vodstva in prostori redakcije g'avnega glasila stranke «Sela» so bili nato zapečateni.
Okrog 4. popoldne se je zglasil policijski pisar Stepanovič tudi v bivšem klubu SDS O razpustu stranke obveščeni zastopnik centra'nega odbora doktor Radešič je sporočil policijskim organom. da je b la že lansko leto izvršena likvidacija tajništva in centralnega odbora SDS v Beogradu ter da so prostori. v katerih je bi!o nameščeno svo-ječasno tajništvo, že prepuščeni privatni stranki. V teh prostorih ima svojo odvetniško pisarno dr. Gjermanovič.
Na enak način je bil izvršen razpust vseh ostalih strank.
Beograd. 24. januarja, p. Ministrski predsednik in notranji minister general Živkovič je izdal danes popoldne vsem velikim županom naslednjo naredbo:
«Gospodarska, humanitarna, kulturna. prosvetna in viteška društva, kj imajo sicer plemenski ali verski naziv, se ne razpuste razen v primeru, da obstojajo stvarni dokazi in verodostojni podatki, da se ta društva bavijo s političnimi posli. Zakonodajalec ni imel namena ovirati delovanja gospodarskih, kulturnih, prosvetnih humanitarnih fn viteških korporacij, dokler delajo v pravcu narodnega napredka.»
Zagrebški „Narodni Val" ustavljen
Zaradi ponovne zaplembe tekom enega meseca - S časopis? s* bo Dostopa'« samo po tiskovnem zakonu
Zagreb. 24. januarja, n. Kakor znano, je notranje ministrstvo na podlagi zakona o izpremembi in dopolnitvi tiskovnega zakona izdalo sklep, po katerem se ustavlja nadaljnjo izhajanje dnevnika «Narodni Val». Sk'ep, ki vsebuje to prepoved, ie prejelo danes opoldne uredništvo «Narodnega Vala», in se glasi:
«Predmet: «Narodni Val», prepoved izhajanja. — Sklep: Veliki župan zagrebške oblasti ie dostavil naslednji dopis od 23. januarja 1929. št. 1194 pov.: Po sklepu ministra notranjih del od 23. januarja 1929.. J. B. br. 4447 ie prepovedano na pod'agi čl. 14 zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o tisku nadaljnje izhajanje I sta «Narodni Val». V izvrševanju gornjega naloga se poziva izdajatelj, da ustavi nadaljnie tiskanje lista «Narodni Val» v smislu določbe člena 14. zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o tisku od 6 januarja 1929.. o čemer se imajo obvestiti izdajatelj in glavni urednik
g. dr. Vladimir Maček. Zagreb. Prilaz 9.. odgovorni urednik Janko Tortič. Akademski trg 12. tiskarna Tipografija d. d.. Preradovičev trg 9. ter kr. državni pravdnik v Zagrebu. — Ravnatelj po'icije dr. Vragovič.»
Okoli poldne je izšla posebna izdaja «Doma», ki objavlja gornji odloi
Beograd, 24. januarja, p. V zvezi z ustavitvijo zagrebškega «Narodnega Vala» so se danes razširile vesti, da bodo ustavljeni tudi vsi listi onih strank, ki so b\le razpušcene kot verske ali plemenske. Kolikor se je moglo do nocoj ugotoviti, te vesti niso točne, v po-štev bi prišli eventualno oni listi ki so službeno označeni kot glasila razpu-ščenih strank, dočim veljajo za vse druge liste določbe tiskovnega zakona. Tudi «Narodni Val» ni ustavljen kot gja-silo bivše HSS, temveč na podlagi paragrafa 14. dopolnilnega zakona o tisku, ker je bil tekom enega meseca nad trikrat zaplenjen.
Minister ver o izenačenju koledarja
Novi koledar bo urejen točno o o astronomskem računu — Za premične praznike bo merodapn meridljan božjega groba v
Jeruzalemu
Beograd, 24. januarja č. Glede na izjed-načenja gregorijauskega in julijanskega koledarja ie minister ver dr. Tugomir Alauipo-vič podal naslednjo izjavo:
»Gregoriianski koledar te pomanjkljiv v vprašanja! datuma tako da bo v 3 tisoč letih zaostal za pravim solnčniun časom za en dan. Novi koledar pravoslavne cerkve ne bo zaostal za en dan niti po .90 tisoč letih Datumi novega koledar'a in gregorijanske-ga koledarja bodo šli skinoaj 871 let, to je do 1. 2800 Datumi velike noči im ostalih premičnih praznikov se bodo računali v novem koledarju strogo po astronomskem računu. vzemajoč pri tem za izhodno točko meridiian. ki gre skozi cerkev Bo-žiega gro-
gospedarskemu in socialnemu delu. Ojačajte sokolske vrste, poživite naša prosvetna društva, čitalnice, pevske zbore, gledališke odre. ustanavljajte povsod nove kulturne organizacije, snujte gospodarska društva, zadruge, posvečajte največjo pozornost našim obrambnim narodnim organizacijam. Novo živl:enje naj se pojavi na vseh poHih nacijonaln,ega dela. nove energije naj se uveliav jo. nova volja nai prešine vse, ki hočeio napredek in bodočnost naroda.
ba v Jeruzalemu. Gregorijanski koledai upošteva pri določevanju velike noči račut: ki ni bi>I točen ter se bo včasih pmkazab razlika v praznovan'u velike noči. Takti razlika bo n pr. 1. 1943. To pa bo ediny razlika nnšega koledarja. Ker namerava tu di katoliška cerkev izvršiti popravo svojega koledarja, mpam. da bo ta poprava izvr šena do 1. 1943. tako da se bodo potem krščanski M'-d?rfl pon^tnoma skladali.«
Beograd, 24. jan. č. Vprašanje izenačenja pravoslavnega in katoliškega koledarja za« dobiva čedalje večjo aktualnost Minister dr. Alaupovič potuje jutri v Sremske Kars lovce, kjer se bo posvetoval z vrhovnimi funkcijonarji pravoclavrte cerkve. Ministra ver spremljata načelnik pravoslavnega ode-lenia prota Popovfč in mcelnik katoliškega oddelenja dr Avgust Čičič.
Škofje
«ч-i m'Vsb'skem nredsedpib*
• Beograd, 24. ian. n. ftlani ožjega odbora iugoslovenskega episkomta: nadškof dr Rauer iz Zagreba, škof Bonifacij iz Spü'a. nadškof dr. Sarič iz Sarajeva in škof dr Je ■die iz Lmbliane se še vedno mude v Reo» rtrndn zq^di raznih ve-^kih vprašani Da= nes d^no'^ne so noset'li predsednika vlade generala Petra živkoviča in ministra prav« de dT. Milana Srskiča.
Nov mraz in snežni zameti
Na Madžarskem je temperatura silno pala — V Rumuniji snežni zameti zasipljejo vlakove in povzročajo številne železniške
nesreče
lovati. Slična nezgoda se je pripetila v postaji Zangve Era v bližini Satumarea. kjer je skočila s tira lokomotiva mešanega vlaka ter prevrnila dva vagona Več oseb je bilo ranjenih, med njimi tri težko. Razc-n navedenih je bilo na železnici še več nezgod. ki pa so k sreči Povzročile le neznatno škodo in niso zahtevale človeških žrtev ©
Beograd. 24 jan p Meterološki zavodm je izdal danes sledeče poročilo o temperaturi. Beograd —11. Petrovaradin —16 Zagreb —6. Ljubljana —3. Saraievo —22. Vel. Gradiška —11, Kovil-ača —15 Niš -19, Kosovska Mitrovica —17, Skoplje —17, Split +3. Kotor +2.
V Črni gori vladajo še vedno hudi snežni meteži. Cetinje in Podgorica sta popolnoma odrezana od os'alega sveta, ker so prekinjene tudi vse telefonske in brzojavne zveze. Na cestah pa je sploh vsak promet onemogočen.
Berlin. 24. ianuaria (be.) V južnovzhodni Evropi ie nastopila ostra zima V Ogrski so zabeležili do 20 stopini mraza, v Bolgariji celo do 2") stopinj
Budimo :šta. 24 januarja s. Davi je pri-če'o po vsei državi zopet močno snežiti in ie snežilo ves dan. V večernih urah je dosceel novi sneg v prostih legah že višino 40 cm V prestolnici ie trpe', zaradi novega snega cestni promet, toda tudi v vlakovnem prometu ie bilo že nekai zamud Dunav ie zamrznil v vsem teku na madžarskem ozemlju od Grana do Mohača Budimpešta. 24. ianuaria (lo.) Med Turnu Magurellp in Litzo v Romutiiii ie zasul sneženi plaz nek' osebn- vlak Kakor poročajo. ie poginilo Dri katastrofi 40 potnikov.
Bukarešta 24. januarja, g Po vsej državi je zavladala zojiet ostra zima. Zaradi hudega mraza so na nekaterih železniških pro-sab popokale tračnice, kar je povzročilo številne nezgode. Včeraj je zaradi tega skočilo s tira v bližini Rrašova pet vagonov in razrušilo progo tako. d* bo promet naimani za tri dni zaprt. Človeških žrtev ni bilo obža-
Bolgarska mora plačati reparacije
Polletne kvote niso odložene -Rumunije in Grške v Parizu,
svojim
Solija. 24. januarja g Kakor izve vaš dopisnik. ie neresnična vest. k ie bila v zadnjih dnevih razširjena v inozemskem tisku da ie reparacijska komisiia ugodila bo1-garski prošnji za odgoditev naslednjih dveh polletnih reparacijskih pačil. Vlade v Atenah. Beogradu in Bukarešti so zaradi tega izvedle v Parizu oficiielno deniaršo ter zahtevale. da Bolgarija pravočasno plača re-paraciiske kvote, in sicer vsaj vsem sosednjim državam. Zavezniške vlade so dale včerai svojim poslanikom v Solili nalog-. nai prouče vzroke, ki iih navaja Bolgarija za utemeljitev svoje prošnje Kakor izve vaš dopisnik, se pripravlja atenska V.ada v tej zadevi na novo deniaršo in
Skupna demarša Jugoslavije, da noravna Bolgarija dolg vsaj sosedam
brezpogojno vztraja na tem da mora Bolgarija pravočasno poravnati svoia reparacijska plačila, ker bo v nasprotnem primeru Grčija zavlekla uveljavljenie nedavno sklenjene grškobolgarske finančne pogodbe. Razen tega poudaria Grčija, da bi v orimeru odgoditve bolearsk:h reparacijskih olačil ne mogla poravnati obveznosti, ki iih ima po pogodbi o dolgovih s Francijo Kakor se zatrjuje z vso gotovostjo v sofijskih diip'omatskih krogih namerava Veni-zclos prve dni marca potovati v Pariz, da bi istočasno obrazloži Društvu narodov s a-lišče atenske vlade v vprašanju bolgarskih reparacijskih dajatev.
Veliko menično sleparstvo v Berlinu
Lastn;k banke ponarejal menice — Celokupna škoda preseda 50 milijonov dinarjev — Ena izmed največjih poneverb te vrste
Berlin 24 ianuarja d. Polom bančnega zavoda Löweiibere zavzema vedno večje dimenzi'ie. Bančni uradi so bili zatvorieni. dočim so prokuristi. ki pri ponarejanju menic niso bili udeleženi, pomagali državnemu pravdništvu pri preiskavi. Ponovna preiskava ie brezdvomno ugotovila, da so se ponarejale menice na veliko in da ie prizadetih mnogo velikih nemških in inozemskih. predvsem nizozemskih bank. Lastnik bančnega zavoda dr Lewin ie sumil, da DOtiareja menice omkurist Krause, zaradi česar ga ie za oar dni suspendiral iz shi-be Nato i" odredil preiskavo in izročil zadevo detektivom, ki na so ugotovili, da ic Prokurist popolnoma nedolžen. Ponarejene menice so krožile v velikem številu, m sicer predvsem menice dessauske pimove
Alzaška politika v francoski zbornici
Pariz. 24. jan. s. Popoldne se ie pričela v zbornici interpelacijska debata o politiki francoske \lade v Alzaciji in Loreni. 10 posla1 cev raznih frakcij je vložilo intcrpe= lacije in za debato ie prijavljenih že 8 poslance 1'od temi okolnostmi se računa, da se bo interpelacijska debata, v kateri bo tudi ministrski predsednik Poincarč odgovoril z dolgim govorom, razvlekla na naj* manj 6 zborničnih sej.
Sovjeti bo«!o poostnli boj woti ошшсш
Brrlin. 24. Ьпияп'а. s. Listi ob'avitfrö vest nemške poročevalske asenhire iz Kovna o izjavi osrednjega o>ibora komunistične stranke. napovedujoče n» Vistrejsi bo i proti opo 7ici:!i ki bo prekašil po ostrosti vse dose-4anie m<Mode Tz'ava na^bša. da so «luišhli orislaš' TrocVecra roniž.iti povielsko vlnio v očeh prebivalstva in da se Troeki ni ustra šil porabiti v ta namen tudi inozemsko re neffftsko literaturo. Rrrzcn tejra ie hoteln ono7.iri;a HrvsPČi razkol v konvnterni in v vrhovnem poveljstvu rdeče arnmde. Zaradi Ipli nr-iavov so TiolM'cnouoravne oblasti po-obV.ščene Hn naetoniio z vsemi sredstvi pro-'i npnTioiri Trockega.
Nacijonalci v Nemčiji so nezadovoljni s Seiplom
Мопакото. 24 januarja, d. Predavanje o ederalizmu, ki ga je imel v Monakovem avstrijski kancler dr. Seinel je nacionalistične kro?e razočaralo. S°ipel se namreč ni pokazal nič kaj sprejemljivega zn nemški nr.čin priklopitve Avstrije k Nemčiii. ki znači enostavno podreditev Avstri'ie. Seipel ni nasprotnik federativne zveze z Nemčijo, noče pa. da bi se Avstrija k:ir na kratko potopila v več4 nemški republiki. Nemški nacijonalci mu to zameriajo in pravijo, da mu manjka veliko fantazije in intuicije. Zato se boje da dr. Seipel ni tisti mož. ki bi bil zmožen obrniti državno krmüo v dru-CTo smer. kadar bo to zahteval politični raz voj-
Šoanski diktator ima hripo
Madrid. 24. ianuaria (be.) Kakor poro-*aio. je Primo de Rivera težko obolel na hripi.
družbe in državnih solnih tovarn v Anha!-tu Kolikor ie mogoče do sedai pregledati, so prizadete številne odlične berlinske banke. Celokuono škodo, ki pa se bo najbrže še zvišala ccniio na tri milijone mark. Poizvedovanja za lastnikom, ki ie medlem pobegnil, so ostala do sedai brezuspešna. Kakor pravijo, živi v Parizu, kier bi ga btfo lahko prijeti, ker ere za krim;njlen zio-čin. Vendar zatrjujejo, da s: ie nedavno pridobil neko južnoameriško podan štvo. ta-.ko da ni mogoče zahtevati njegove izročitve. Na berlinski borzi so povzročile vesti o teh ogromnih poneverbah kakor so v zgodovini berlinske borze redke, veliko senzacijo Borza ni posebno prizadeta. Ler tvrdka ni uživala dobrega slovesa.
Argentinsko odposlanstvo v Parizu
Parii. '24. januarji, (pa.) Danes ob 10. ■ InimHiie je argentinska vsseučiliška misija položila venec na grob neznanega vojaka. Pozneje se je vršil v mestni hiši slavnostni sprejem gostov. Gostje so se vpisali v zlato knjigo in v imenu pariškega prebivalstva je pozdravi] argentinske učenjake predsednik Lemarchand. ki je v svojem govoru omenil tesne zveze med francoskimi m argentinskimi učenjaki. V imenu gostov je odgovoril dr. Murales, ki je izrazil svoj in -v ijih sodeželanov ponos, da je gost mesta ki ie luč sveta. Argenlinsko misijo bo sprejel tudi predsednik republike Doumergue
Senator Borah o reparacijah
Hamburg. 24. januarja s. .-Hamburger Fremrlenblatb objavi :a interview svojega uewyorskega zastopnika s senatorjem Bo-rabom. Borah je izjavil, rla je takoišnja izpraznitev Porenja brezpogojno polrebaa za zboljšanje razmer Obremenitev z zase'ibo Porenja zelo otežkoča Nemčiji prenašanje reparaei.iskih bremen. V interesu vseh narodov bi bilo da se to breme kot ostanek vojnega časa spravi s sveta. Rešitev tega problema bi napravila v Ameriki z »žirom na splošen položij najugodnejši ilo'em.
Zarota oristašev Trockega
Moskva, 24 januarja d Kakor poročajo listi, je sovjetska politična uprava razkrila taino г.-е-zo pristašev Trockega. ki je bila naperjena proti sovjetskemu režimu. Aretiranih je bilo okoli 150 članov tajne zveze.
Nezaposlenost angleške morske plovbe
London. 24 ianuaria (lo.) Po statis ti /bornve za plovbo ie ležalo 1 iamir r.ia v glavnih angleških lukah brez de'a 166 'a-dii s skunno tonažo 230 000 ton Vapram sti dobi minulega leta se ie zmanišalo šte-*'i'o brezooselmh ladii le za 11 % ali za »2.000 ton
Nesreča na morju
Šanzhai, 24 ianuaria (lo.) V brzini hvke <e ie potopil v vihariu oarn-k »Hongcko«. Poginilo ie preko 40 liudi m^d niimi ruski kapetan Vikman Drug-' častnik llvov in 19 mož posadke ie blodilo dva dn< no m^r-iu brez hrane in vode Končno ie broda-iomce rešila neka kitajska džunka.
Pariški „Malin" o jugoslovanskem problemu
Prvi Sanerweinov članek o njegovih vtisih iz Jugoslavije
Beograd, 24. januarja r. Pariški novinar Jules Sauerwein, ki se je mudil pretekli teden v Jugoslaviji in kateremu ie kralj dal svoj znani intervju, je začel objavljati sedaj v «Matinu» članke o svoiih vtisih iz Jugoslavije Tako objavlja današnja »Matin« uvodnik. ki ie izšel istočasno tudi v beograjski »Politiki« in ki se glasi:
»V tako zapletenem položaju kakor je v Jugoslaviji, obstoji najboljša metoda razi-skavanja pred vsom v ugotovitvi onih točk, o katerih ni treba razpravljati.
Prvo: vsi narodi v Jugoslaviji, izvzemši nekoliko tisoč Nomcev. Madžarov in Ar-li2vtov, pripadajo isti rasi.
Drugo: razlikujejo se v abecedi, v niansi govora in v veri.
Ako se ozremo nazaj nekoliko let ali nekoliko stoletij, ali ne najdemo sličnih razlik med raznimi pokrajinami vseh velikih evropskih držav, ki so danes v glavnem ujedi-njene? Angliji, Nemčiji, Franciji in Italiji ni treba iskati dideč v zgodovini, da bi ugotovile, da se ie nacijonalna harmonija ustva rila proti zaprekam, kj so nekdai bile mnogo večje kakor so v Jugoslaviji.
Tretja točka, ki jo je treba povdariti: Ju-goskrvtnska država odgovarja po-trebl tako narodov, ki jo sestavljajo, kakor tudi Evrope, ki jo obkrožuje.
Kar se tiče Hrvatov nisem našol nobenega ki bi hotel biti zopet združen z Madžarsko Ako so stvari take, potem nobena nacija. ki nima tajnih in zavratnih namenov vzne-srirjati Evropo, ne moremo oporekati, da zahteva mir sam enotno in močno Jugoslavijo, vendar pa osvobojeno agresivnih namenov, prav tako, kakor zahteva splošni napredek našega evropskega kontinenta, da
se raznovrstni in znatni viri bogastva te države popolnoma eksploatrralo.
V	noči od 5. na 6. januarja t. I., ko je kralj Aleksander prišel do čvrstega prepričanja, da se njegovi podaniki ne morejr» sporazumeti, ker so bile politične strasti močnejše od vsega, je prevzel v svoje roke rešitev teh problemov.
Kralj Aleksander je v svojem proglasu dejal: »Med mojim narodom in menoj ne more več biti posrednikov«.
Katera so torej danes upanja raznih elementov naroda? Priznavam, da sem boli vznemirjen od skrajnih centralističnih tendenc, ki sem jih opazil ponekod, kakor od tega. kar se imenuje regijonalizem.
V	razgovoru s hrvatskimi voditelji sem jim omenil, da ie v mali državi 13 milijonov prebivalcev nelogično ako zahtevajo samo trije milijoni državljanov popolno avtonomijo.
»Kam pa bi prišli, za boga!« mi je pritrdil g. Maček, prijemajoč se za glavo z obema rokama. »V Madžarsko? Spomnite se na zgodovino zadnjega stoletja! V Italijo, kier bi bili nasilno italijanizirani, kakor so Slovenci?«
Na kak nač.m se morejo pomiriti te tendence pod nepristransko kralievo arbitražo, ki želi z veliko voldo zediniti državo, kar je v ostalem tudi osnovna doktrina srbskih patriotov?
To je vprašanje, na katero sem moral iskati odgovora povodom svoie ankete v Jugoslaviji.«
S temi besedami zaključuje Jules Sauer« wein svoj današnji uvodnik. Odgovor na postavljeno vprašanje, bo skušal podati v svojem prihodnjem članku.
Sestava novega lovskega zakona
intervencija Zveze lovskih društev pri ministru za šume — Zveza se je izjavila za sistem zakupa lovišč
Beograd, 24. januarja r. Zaradi novega lovskega zakona, ki se sedaj izdeluje v ministrstvu za šume in rudnike, je imela včeraj sejo Osrednja uprava zveze lovskih društev v naši državi. Glede na vprašanje sistema lova, ki naj bi se uveljavil z novim zakonom, kaže osrednia uprava v glavnem razpoloženje za zakupni lov. Po seji je osrednja uprava snoči posetila ministra za šume in rudnike Lazo Radivoieviea in ga
prosila, naj se novi lovski zakon ne uveljavi brez sodelovanja predstavnikov Saveza lovskih društev. V tem snrslu mu je bila izročena tudi posebna spomenica. V deputa-ciji. ki ie izročila ministru spomenico, je bil tudi predsednik slovenskega lovskega 'rušiva dr. Lovrenčič. Deputaciia .ie poselila tudi generalnega direktorja za šume Milorada Jovanoviča, ki ie predsednik ko-nisiie za izdelavo novega lovskega zakona
Novi zakon o podpori pasivnim krajem
Glackjoče prebivalstvo v pasivnih pokrajinah naj se zaposli pri občekorislnih javnih delih
Beograd, 24. januarja р. V jutrišnjih službenih Novinah« izide sledeči zakon o nujni izvršitvi javnih del in podpori pasivnim krajev, ki so trpeli do elementarnh nezgodah.
§ 1 Da bi se podprlo prebivalstvo, ki je trpelo vsled elementarnih nezgod v pasivnih krajih, se bodo izvrševala nuina javna dela.
§ 2. Zaradi nujnosti in hitrejšega izvrševanja iavnih del in zaradi razporeda se odreja s tem zakonom komite za javna dela prj ministrstvu socijalne politike. Ta komite tvorijo ministri za socijalno politiko, javna dela. poljedelstvo in narodno zdravje ter predsednik Rdečega križa.
§ 3. Med javna dela. ki morejo biti predmet javnih del v smislu tega zakona, spadajo: ceste, mostovi, cisterne. studenci, vodovodi, nasipi proti poplavam, izsuševalne močvirij, regulacija rek in potokov ter asatiaciia sela.
§ 4. Delo in nabavke po tem zakonu ne spadajo pod zakon o državnem računovodstvu in glavni kotitroli. . § 5 Komite za iavna dela vrši razpored poslov in kreditov, potrebnih za poedine kraje.
§ 6 Minister iavnih del izda sporazumno s komitejem za iavna dela pravilnik za izvrševanje del po tem zakonu.
§ 7. Vsa predvidena javna dela izvedejo v.eliki župani s pomočio svoiih strokovnih referentov. Javna dela higijenskega značaja se imajo izvesti v sporazumu s pristojnimi hieijenskimi zavod' in ustanovami. V slučaju nepravilnosti pri izvajaniu javnih del. uporabi kreditov itd določi minister socijalne politike v sporazumu z resornim ministrom komisijo, ki to ugotovi in pozove krivce na odgovornost. Naredbodavec in polagatelj računa se bo zagovarjal po zakonu o glavni kontroli, ostali krivci pa v disciplinarni preiskavi.
§ 8. Minister financ da ministru socijalne polit'ke za izvršitev teh del na razpolago kredit v znesku 100 milijonov dinarjev potom Državne hipotekarne banke.
§ 9 Minister socijalne politike se pooblašča, da uporabi v ta namen tudi ostanek kredita po zakonu o iav,nvji delih z dne 22 novembra 1927.
§ 10. Minister sociialne politike izda Državni hipotekami banki nalog za izplačilo kreditov po tem zakonu.
§ 11. Za vsa dela po tem zakonu se uporabi prvenstveno siromašno prebivalstvo onega kraja, kier se bodo izvrševala iavna dela.
§ 12. Viza za izplačilo denarja pri Hipotekami banki daje šei krajevne kontrole prj Državni hipotekami banki ali njeeov namestnik. Račune o končni uporabi denarja pregleda mestna kontrola, nakar iih predloži glavni kontroli in obvesti o tem ministra гя socijalno politiko.
§ 13. Minister socijalne politike odobrava iz kredita do čl. 8. tega zakona podpore društvu Rdečega- križa v svrho podpor v denarju ali v prehrani onim osebam, ki so Хя delo nesposobne. Skupna vsota takih podpor pa ne sme presegati 4 milijone Din
§ 14. Stroški za izvrševanje tega zakona gredo na račun izrednega kredita po členu 6. tep-a zakona
ß 15 V primeru, da bi vsled slabega vremena ali drugih ovir ne bilo mogoče ta-
f;oi pričeti z izvrševanjem predvidenih avn'h del, se pooblašča minister za socijalno politiko, da po pred'ogu velikega župana v svrho podpore revnemu prebivalstvu dovoli akcritaciie na račun mezd proti pismeni obvezi osebe, te dobi akontacijo.
da bo takoi nastopila delo ko bo k temu pozvana Za akontacijo ki ne sme presegati skupno 30 dnevnih mezd, jamči pristojna občina one osebe, ki prejme akontacijo.
§ 16 Ta zakon stopi v veliavo z dnem. ko bo objavljen v »Službenih Novinah«. Obenem se razveliavi zakon o podpori pasivnim krajem z dne 22. novembra 1928.
Javna dela v Sloveniji
Beograd, 24. januarja č. Minister za socijalno politiko dr. Drinkovič ie dal danes novinarjem o pravkar sprejetem zakonu za iavna dela v pasivnih krajih pojasnila, v ka-terih pravi med drugim:
»Novi zakon o javnih delih v pasivnih krajih se bo izvatal tako, da bodo njegove blagodati mogli občutiti vsi krari, kjer se pojavlja pomanjkanje. Semkaj spadajo zlasti Lika, Dalmacija, Črna go>ra. Hercegovina in Sandžak.
Kar se tiče Slovenije, se bo z Javn'ml de-Ii podprlo Suho krajino in pa srez Mursko Soboto, kjer so vremenske nezgode povzročile prebivalstvu veliko škodo.«
Avdijence na dvoru
Beograd, 24. jan. p. Danes so bili sprejeti v avdijenci na dvoru minister narodnega zdravja dr. Krulj, minister trgovine dr. Ma» žuranič, minister financ dr. Švrljuga in za* stopnik zunanjega ministra dT. Kumnnudi. Za danes napovedana seja ministrskega sveta je bila odgodena.
Dr. Ninčic odpotoval v Pariz
Beograd. 24. ianuaria r. Bivši zunanji minister in bivši -adikalski narodni poslanec dr. Momčlo Ninčič ie snoči odpotoval v Pariiz. Smatra se. da ma dr. Ninčič kot znan strokovniak neko misijo v inozemstvu. Ker ie bil že parkrat zadnje dni v avdijenci pri krasiti, se je eovorilo. da bo postal zunanji minister, ker bo baje bolni dr. Marinkovič odstopil. Vsekakor gre za odnošaje napram Italiji, o katerih je dr. Ninčič dobro poučen kot bivši zunanji minister.
imenovanja v notranjem ministrstvu
Beograd. 24. januarja, č. Kralj je na predlo? ministra notranjih del podpisal ukaz, s katerim ip iz bolezenskih mzlogov vpokojen veliki župan šumadi.iske oblasti Milan Pon-telič. Dosedanji veliki župan podrinjske oblasti Božidar Krstič je postavljen za načelnika upravnega oddeienja ministrstva notranjih del. Načelnik inšpektorskega oddeienja tega ministrstva, Kosta Jankovič je imenovan za velikega župana v Požarevcu, dosedanji požarevski veliki župan Bora Stefanovič pa je postavljen za velikega župana v Šabcu.
Konferenca železniških direktorjev
Beograd. 24. januarja, č. Danes se je vrši. la konferenca direktorjev vseh železniških, direkcij. Na konferenci so razpravljali med drugim o vprašanju ali in kako se naj reducirajo oni potniški vlaki, ki izkazujejo nezadostno frekvenco.
Po razpustu SLS
je včerajšnji »Slovenec« objavil naslednji uvodnik:
Naša narodna misel.
Tako tesno obdan od nadmočnih in vseskozi agresivnih narodov, tako eksponiran jc bil vedno položaj Slovenije, da je moral biti vedno vsak Slovenec odločen in zaveden narodnjak. Tako je tudi de;ansko vedno bilo in zato ie bila naci.ionalna misel vedno važen činitelj našega razvoja. Ta etično utemeljeni nacionalizem je bil vedno ustvarjajoča in gonilna sila v našem narodu, in naj se je uveljavljala ta narodna zavest v še tako različnih oblikah. Toda v svojem jedru je bil vedno eden in isti, ker ie bil porojen iz vsem nam lastne ljubezni do naroda in pogloblj en od enega spoznanja, da moremo v svoji eksponirani legi obraniti sebe Ie z čezmernim in nenavadno složnim delom.
Pogled na karto pa je dal slovenskemu nacionalizmu še drugo pozitivno podlago, Na severu in zapadu je bil sam boi in sama fronta, samo na vzhodu ni bilo nikoli niti najmanjše ЬЧ'ке. Tu smo bili nemoten! in zato je bil slovenski nacionalizem vedno orientiran jugoslovansko in zasluga dr. Kreka je. da je ta misel zajela in se vkoreninila v najširših plasteh našega ljudstva. Tako je bila gojitev slovenske narodne misli obenem afirmacija iugrsiovanstva. Izpopolnilo slovenskega nacionalizma je bil jugoslovanski nacionalizem in zato tudi Jugoslovanska misel ni našla nikjer toliko iskrenih ln navdušenih pristašev kakor ravno med Slo. venci.
Tako v globino krščanske duše našega naroda položen nacionalizem je bil vsidran v srcu našega ljudstva. V ljudstvu ie počival na svojih trajnih moralnih podlagih: na zahtevi; da Je Interes celcte nad Interesom vsakega posameznika, da je država narodu v redu zemeljskih stvari najvišja dobrina, da se država naslanjaj na narod, na njegove tenmeljne pravice, da smo vsi Jugoslovani višja enota, ki moramo veliko žrtvovati, da ohranimo slogo in Iz nje gradimo sebi trden dom, ki bo kljuboval vsem sovražnim viharjem.
Ta osnovna in najvišja misel našega nacionalizma je danes posebno močno poudarjena in kraljeva proklamacija pomeni naravnost apel na vse Jugoslovane, da posvete vse svoje sile samo enemu cilju, kako čim bolj dvigniti in utrditi državo. Ba'š ta cilj pa najbo'j odgovarja slovenskemu nacionalizmu, ker je bila od nekdaj njegova osnovna misel, da more tudi samo močna in krepka jugoslovanska država olajšati usodo naših narodnih manjšin v tujim.
Dvigniti vse življenjske in ustvarjajoče soke Iz slovenskega debla, to silo uporabiti za utrditev jugoslovanske diržave in s tem za utrditev do. skrajnosti dvignjene odporne sile proti neprijateljein Jugoslavije je bilo vedno jedro narodne misli v Slovencih. Samo razveseljiv Znak je. da je ta bU~ stvena vsebina našega narodnega čustvovanja identična s krai'evim klicem, ker je s tem dano jamstvo, da naša narodna misel ostane vedno velika gonilna in ustvarjajoča sila, kakršna je bila vedno. Povsod iz vsakega slovenskega, hrvatskega in srbske-ga srca v tej državi, iz vsakega kulturnega ognjišča, kjer naj že stoji, iz najrazličnejših točk v našem narodnem telesu se рота-jajo vedno nove sile one ve'ike nac'onalne misli, ki nas vse združuje po kralievlh besedah v eno duhovno enoto. Vse pa so zasidrano v enüm središču življenja, v trdni etični zavesti, v pojmovanju našh absolutnih moralnih dolžnosti, v zvestobi načelom ki nimajo končne utemeljitve v pozemelj-skem, ampak v onih globinah, kjer ugasne ("saka sebičnost in sta človek in naTod posvečena višjemu. V Meštrovičevih nesmrtnih kipih, v srbski narodni pesmi, v hrvatski in slovenski zgodovini, povsod se vidi tajinstvena velika sila. ki nas druži in nam dajo nacijonalno nalogo v krščanskem člo-večanstvu.
•
Tako »Slovencev« uvodnik, ki napoveduje docela novo orijentacilo krogov, ki so vodili razpuščeno SLS. Naša narodna iavnost jemlje to novo stališče gotovo z zadoščenjem na znanje in samo obžaluje, da ni do tega prišlo že poprej. Kako vse drugačne bi lahko bile razmere v Sloveniji, ako bi »Slovenčevi« uvodnki v zadnjih leih bili vedno prežeti z istim duhom, ki preveva včerajšnji uvodnik.
Sprememba v oblastnem komisari?atu v
Zagreb, 24. januarja, č «Obzor» objavlja vest. da je vršilec dolžnosti ve-iikega župana preiel od notraniega ministra obvesti'o oo katerem ie za komisarja v zagrebškem oblastnem odboru imenovan na mesto banske^a svetnika Mladena Uzorinca bivši zagrebški veliki župan dr. Peter Zrelec, ki ie že prejel dekret o imenovaniu in bo jutri prevzel posle oblastnega komisarja.
Oblastni komisarji v Dalmaciii
Split, 24. januarja, n. Vprašanje komisarjev dalmatinskih samoupravnih oblasti je bilo danes donoldne končno rešeno. Za komisarja sp'itskega ob'ast-nega odbora je postavlien dr. Marij Ivič. dosedanji pravni referent pri velikem županu v Splitu, za komisarja du-brovniškega oblastnega odbora oa Ante Lelac. pravni referent pri ve'ikem županu v Dubrovniku Za občinskega komisarja v Dubrovniku je postavljen dr. Mitič. odvetnik v Dubrovniku in č'an jugoslovenskega odbora v času vojne.
Zamena poškodovanih novčanic
Beograd. 24. januarja, č. Minister pošte m brzojava je razposlal vsem poŠtam okrožnice, v katerih poziva, naj poškodovanih novčanic ne puščajo v promet, temveč naj ii'->dda.i|ajo najbližjim podružnicam Poštne hranilnice, da jih izmenjajo pri Narodni banki za nove bankovce.
Potrebne so reparacije
Pišejo nam:
Z velikim zanimanjem in zadoščenjem smo čitali v današnjem «Jutru» poročilo v delokrogu ob'astnih komisarjev. Notranji minister in predsednik viade g. Živkovič je storil zaslužno in potrebno dejanje: korupcija in partizan-stvo sta se bila vgnezdila v naših samoupravah ravno tako in še grše. kakor v državni administraciji. Bil je skrajni čas, da se je začelo čistiti tudi v tem Avgijevem hlevu. Nočem razpravljati o tem. kako se je goposdarilo v nekaterih oblastnih samoupravah v drugih delih naše države. Omejim se na naše domače razmere.
Iz razprav bivše ljubljanske oblastne skupščine je dovoljno razvidno, da se je tudi pri nas postopalo vse prej nego po objektivnih vidikih. Posamezne kreditne postavke v proračunih so bile brez specifikacije ter so imele čisti značaj dispozicijskih fondov. Zaman so napredni poslanci zahtevali predložitev obračunov, so skušali na drug način dobiti nekai kontrole, kako se gospodari z javnim denarjem — vse jim je ostalo s sedmimi pečati zaprta knjiga. Nobena mesta se niso razDisovala, pač pa je bilo od tedna do tedna čitati vedno več imenovanj v oblastno službo in če si j>ogledal imena — sami pristaši vladajoče stranke, kakor da bi med drugimi državljani sploh ne biio več sposobnega ali poštenega človeka. Podpore so se delile pod roko; javnost ni bila nikdar informirana, kdo je vse dobi! iz javnih fondov, še manj je mogla kontrolirati, ali so podpore res utemeljene. Neki župnik na Gorenjskem je dobil mastno subvencijo za lepe kokoši in piščance, «zvesta» učiteljca podporo za svoj vrt, dva duhovnika težke tisočake za ekskurzijo v Francijo, menda k našim izseljencem, profesor brezobrestno posojilo za svojo hišo. Kako se je po deželi delil cement «za gnojne jame», o tem čivkajo vrabci na strehah. Niti pri zadružništvu se niso ustavili: podpore so delili le klerikalnim zadrugam. pozneje, ko ie stvar postala vendarle malo prehuda, so sicer izkazali milost tudi dvem, trem neklerikalnim. toda preko klerikalne zveze — miaijaj s kolom, ki ga mora pač vsakdo razumeti.
Bivše oblastne samouprave pa so tudi direktno posegle v bo.i proti naprednim elementom. Znano je. da sta ljubljanski in mariborski oblastni odbor proglasila bojkot naprednega časopisja, odr.osno «Jutra», odjxivedala temu najvažnejšemu javnemu glasilu v Sloveniji vsako informacijo, odtegnila mu vse objave, strahovala uslužbence, da «Jutra» ne smejo naročevati. ne čitati: «Jutro» je bilo vrženo tudi iz onih oblastnih institucij, kamor je, kakor na primer v bolnice v razvedrilo bolnikom prihajalo brezplačno: celo iz javne či-ta niče velikega kopališča, ki je navezano na zaslužek od publike, ki ie vse prej nego prijateljska bivši vladajoči stranki, so «Jutro» odstranili.
Partizanstvo je pripeljalo naše ob'ast-ne samouprave tako daleč, da jih je javnost smatrala le še za ekspoziture vladajoče stranke. Predsednik vlade je temu neznosnemu stanju napravil konec. Sedaj treba da se njegove inten-cije tudi izvršijo. To dolžnost imajo v prvem redu oblastni komisarji, a nič manj njim neposredno nadre eni veliki župani. Trdno se nadeiamo, da bo sedai tudi pri nas v Ljubljani in v Mariboru pričela skrbna revizija razgnanega partizanskega režima ter da se bo energično pričelo z reparacijami.
Kakor čujemo, s v tem oziru zbira obsežen materija!, ki bo pred ožen oblastnim komisarjem, velikim županom in ministru notranjili del.
Izpitna komisija pri gradbeni direkciji v Ljubljani
Beograd, 24. jan. p. Minister javnih del Savkovič je imenoval izpitne komisije svo* jega resora. Pri ljubljanski gradbeni direk* ciji so imenovani v izpitno komisijo gg. inž. Matija Krajec, direktor; inž. Viktor Ska* berne in inž. Rudolf Zajec. Za namestnic ke so imenovani gg inž. Karel Orel, inž. Leo Mencinger in inž. Josip Otahal, irtspeb torji gradbene direkcije, tajnik dr. Stanko Novak pa kot delovodja.
Gostovanje igralca Rcgoza v Pragi
Praga, 24. jan. h. Nekateri praški listi na* /manjajo jutrišnjo slavnostno predstavo igralca ljubljanskega Narodnega gledališča g Rogoza s posebnimi članki. «Narodni LU sty» prinašajo umetniško sliko s člankom izpod peresa Frana Albrechta. Tudi «Prager Presse» prinaša fotografijo z zelo navdu« šenim člankom o veliki umetnosti g Rogo» za. Neugodno za umetnika je naključje, da se vrši jutri \clik ples češkoslovaško-jugo» slovenske lige, kar bo morda v kvar obi« sku.
Samomor bivšega policijskega šefa v Subotici
Subotica, 24. jan. n. Veliko senzacijo je vzbudila davi vest, da je izvršil samomor bivši šef tukajšnje policije Nestor Sertič. Sertic je bil na glasu kot eden najboljših kriminalistov Pred vojno je bil često po* zvan v Budimpešto, kjer je razvozijal mar* sikak kočljiv in zavozljan kriminalni slu* čaj, ki ga budimpeštanska policija ni mo« gla rešiti. Sinoči je še večerjal v krogu svo* je rodbine, nakar je legel mirno spat. Davi ie vstal že ob 5. zjutraj ter odšel na vrt. Ko ga dolgo ni bilo nazaj, so šli za njim pogledat ter so ga našli obešenega na ne* kem drevesu. Pozvani zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. N:hfe ne ve. kaj je sim* pari "nega moža gnalo v smrt Domneva se. da je izvršil dejanje v trenotku duševne zmedenosti.
Tri demonstracije v avstrijskem parlamentu
Dunaj, 23. januarja.
Danes in včeraj je prišlo v avstrijskem narodnem svetu (parlamentu) do zanimivih glasovanj, zanimivih v toliko. ker kažejo dvolično vlogo velenem-ških poslancev v dunajskem državnem zboru. V ostalem pa ta glasovanja nimajo tistega pomena, ki jim ga skušajo pridajati krščansko-socijalni politični krogi. Postopanju Velenemcev manjka vsak kulturnoboini značai in ga je ocer niti le kot taktično potezo, ki nai na eni strani dokaže Seipiovi večini, da velenemškim poslancem niso baš všeč vsi klerikalni predlogi, na drugi strani pa je treba tudi voliicem pokazati svojo naprednost z demonstrativnim glasovanjem za predloge socijalistične opozicije. Glasovanje Velenemcev za soci-jalistični predlog izenačenja avstrijskega zakonskega prava z onim v Nemčiji je bilo samo demonstracija, ki ji dunajski listi niso posvetili nikake pozornosti. Registrirali so to dejstvo in mimogrede povdarili, da je bila prvotnemu predlogu, ki je zahteval izenačenje v teku treh mesecev, odbita vsaka ost s kompromisnim predlogom, ki zahteva izenačenje zakonskega prava z nemškim «čim preje».
Ta formulacija je kajpak odložila izvedbo iztnačenja ad kalendas graecas in Velenemci so jasno pokaza'i, da jim za stvar samo ni toliko, kolikor za priliko. da lahko kot zavezniki klerikalcev dado neklerikalni javnosti platoničen dokaz svoje naprednosti. Podobnih eks-tratur Velenemcev je avstrijska javnost tako vajena, da jih smatra samo epizode. ki se ponavljajo vsako leto po nekolikokrat. Zdi se. da Velenemcem ni toliko za izenačenje bračnega prava, ker se tudi časopisje ne zavzema preveč za tak zakon. V debati o ureditvi bračnega prava so govorniki povdar-jali, da je treba z reformo bračnega prava dati zakoniti značaj 12.000 zakonskim zvezam — nekateri so govori'i celo o 55.000 takih primerov —, ki se po današnjih določilih samo toleriraio.
Legalizaciji teh zakonskih zvez, ki so na temelju današnjih predpisov sporne in ki nimajo pravnih posledic kakor hitro pride do sporov glede dedščin. se klerikalna vladna večina upira na vso moč, zahtevajoč, da se v zakonskih odnosih uveljavijo samo cerkvena določila brez vsakega najmanjšega kompromisa z življenjem, ki ustvarja vedno nove odnose in probleme. G'asovanie o zakonski reformi v naprednem duhu. proti kateri nastopa Seiplova večina s tako odklanjajočo intransigentnostio. ie dokazalo, da je v avstrijskem državnem zboru možna večina, ki bi se lahko uprla samovolji krščanskih sociialcev vsaj v važnejših kulturnih in socijalnih vprašanjih. Vendar to g'asovanie ne pomeni drugega, kakor rahlo demonstracijo in je to socijalistični poslanec Skaret tudi resignirano naglasil pri objavi izida glasovanja.
Danes ie pri proračunski debati glede proračunskih postavk prišlo zopet do dveh glasovanj, kjer so krščanski soci-ja'ci in kmečka zveza ostali v manjšini nasproti socijalistom in Velenemcem. Šlo je za raztegnitev liudskašolskega zakona na Gradiščansko. s čimer bi se ukinile konfesiionalne šole. - kj datirajo še izpod madžarskega režima. Tudi to glasovanje je bila polovičarska demonstracija Velenemcev. ker so takoj nato glasovali za predlog avstrijske kmetske zveze, ki sicer zahteva razširjenje avstrijskega šolskega zakona na Gradiščansko. dopušča pa obstoi dosedanjih verskih šol. Kmetska zveza ie nagia-ša'a. da so konfesijona'ne šole pod ma-džarizacijo storile veliko za ohranitev nemštva. in ta argument je nemškim na-cijonalcem zadostoval, da so s sprejetjem tega dodatega predloga napravili iluzornim prvi sklep.
Ta taktika Velenemcev je tedaj vse preje nego ku'turno-bojna in ne spremeni mnogo na celi stvari niti okoliščina. da so Velenemci sami stavili nato predlog o nepriznanjti semestrov in doktorskih dip;om filozofskega instituta na solnograški katoliški univerzi, toda tudi ta predlog ne vsebuje principi-jalne odklonitve, marveč naj velja Je toliko časa. dok'er se ves kompleks vprašani solnograške katoliške fakultete zakonito ne uredi. Predlog je bil s pomočjo sociialistov sprejet.
Ta serija treh nezaupnic bi neminov-no dovedla do demisije vlade, da nima jasnega značaja epizode. Velenemci so si s klavzulami k sprejetim pred ogom olajšali položaj tako. da iih nihče ne more dolžiti opozicijonalnih nagnjeni. Vedo namreč, da bi demisi.ia ne spremenila ničesar, zato so veselo potegnili s socijalisti. s katerimi bodo po teh glasovanjih v takisto napetih odnošajih, kakor doslej. Kljub vsemu iim je bližje klerikajna stranka nego internaciional-ni socijalizem, zato se njih odpor ne sme smatrati tragičnim in resnim.
Numerus clausus za odvetnike?
Beograd, 24. jan. č. Iz poučenih krogov se doznava, da pripravlja vlada temeljite izpremembe nedavno sprejetega zakona o odvetnikih. V vseh večjih mestih bo uve> den numerus clausus.
Zakon o organizaciji sodišč stopil v veljavo
Beograd, 24. januarja, č. Nocojšnje «Službene Novlne» objavljajo nov zakon o organizaciji sodišč. S tem je ta zakon, k{ ga Je časopisje že prineslo v izvlečkih, od danes naprej v veljavi.
Naši Kraji in ljudje
šestdesetletnica slikarja Riharda Jakopiča
Akad. slikar Rihar Jakopič bo obhajal letos šestdesetletnico svojega rojstva.
Gotovo je on naš najpopularnejši umetnik. Za razvoj našega modernega slikarstva ima nevenljive zasluge. Njegova markantna osebnost je bila vedno v prvih vrsta med borci za novo, impresionistično umetnost, novi svetovni in umetniški nazor, ki je v zadnjih dasetletjih preteklega stoletja prodiral v Evropi, pripravljajoč duhovno in umetnostno revolucijo, ki se je šele dandanes izživela.
Bila je to lepa doba v razvoju naše umetnosti. Ena najproduktivnejših osebnosti najbogatejših, najkvalitetnejših dob v naši umetnostni zgodovini. Naši slikarji Ažbe, Grohar. Vesel, Kobilca. Sternen, Jama, itd. so nam ustvarili z Jakopičem, enim najmočnejših, če ne najmočnejšim talentom v svoji sredi, tvorbo, ki se more meriti z umetnostjo vsakega večjega naroda svojih časov, prodrli so z uspehom v tujino in prvič vpisali slovensko ime na zlato tablo uspehov na umetnostnem mednarodnem poprišču.
Šestdeset let je doživel nekdaj mladi, razboriti revolucionar, osivel v boju za svoj umetnostni ideal, čeprav notranje še vedno isti čili borec mladeni-škega temperamenta. Koliko nam je ustvaril! Koliko solnca, barvnih mavric je prelil iz sivoje slovensko lirične, bogate duše na platna — z barvo je izražal isti slovenski umetnostni sen-ti-jnent, kakor so ga s peresom ovekove-čili njegovi sodobniki Kette, Murn. Zupančič, Cankar, tako jako in neposredno ga je podajal, kakor morda še nihče prej. Bil je pravi tip umetnika svojega časa in naroda in je še vedno; jubilej ga je zatekel v trdem delu za nova pota poezije v barvah.
Ob šestdesetletnici se ga bomo hvaležni rojaki spomnili in se mu zahvalili za bogastvo, ki ga nam je podaril,
Velikanski požar v Sostrem
Pogorelo gospodarsko poslopje Marije Peterce. — Škoda nad 100.000 Din,
Ljubljana. 24 januarja
Danes okol i3.30 se ie posestnica vdova Marija Petere* v Sostrem št 17 preplašena zbudila, našlo je skočila pokonci in začela klicati: »Gori! Gori! Gori! Na pomoč!« Skozi okno svoie spalne sobe ie namreč zapazila svetel in močan sij velikega ognja, ki se ie pojavil v njenem gospodarskem poslopiu. Zbudila ie takoj vse domače. k> so hiteli napol oblečeni najprej v hlev. da so še o pravem času iz hleva izgnali in rešili 4 glave živine Ostali so tudi hiteli po vasi klicat sosede in druge občane V zvoniku ie začeo biti plat zvona. Kmalu se ie oglasila tudi sirena vevške pap'rnice. kier so prav hitro opazili veli-kansk. oeeni v smeri prot' Sostrem. Domača požarna brarnba ie z največjo naglico stopila v akcijo ter začela gasiti velikanski požar, ki ie s svojimi močnimi zublji že ogražal posestničino hišo in sosednja po-slopia. Ljudie so hiteli na pomoč in so z največio požrtvovalnostjo sodelovali pri lo-kalizaciii ognja. Na krai požara so prihitele poleg sosterske tudi požarne brambe iz Bizovika. Štepanje vasi ter končno papirniška iz Vevč. dalje požarni brambj iz Zg. Kašlja in Zaloga. Zadnie tri brambe že niso več aktivno posegle v srasilsko akcijo, kajti gasilcem prvih treh društev se ie posre-či'o po poldrugournem gašenju popolnoma udušiti požar.
Zgorelo ie Mariji Petercovi celokupno gospodarsko poslopie. ki se je nahajalo nasproti niene hiše ter ie obstojalo iz hleva, skednia in šupe za gospodarsko orodje Uničena ie vsa zaloga krme. dalje vsi poljedelski stroji in druero gospodarsko orodje.
Po Požaru povzročeno škodo cenijo nad 100.000 Din.
Orožniki v Vevčah so tudi ob izbruhu požara takoi hiteli v Sostro ter požrtvovalno sodelovali ori gasilski akciji. Pozneje so pričeli z obširnimi poizvedbami, kako je nastal strahoviti požar, ki bi bil lahko uni-či'l vso vas Neka ženska, ki je kmalu ob izbruhu požara bila zunaj, ie opazila nekega neznanega sumljivega človeka, ki je v divjem teku bežal od kraja, kjer je nastal požar Bežal je v smeri proti gozdu. Požar je bil zaneten na dveh kraiih To okolnost utemeljuie domnevo. da ie požar zanetila zlobna roka.
venomer noseč na ramah butaro slovenskega umetništva, ki pa ni mogla streti njegove notranje sile in bogastva, žrtvoval je svoje življenje čisto in brez preostanka svojemu idealu in narodu, zato se ga bomo sedaj spomnili.
Ob jubileju bo kolektivna razstava Jakopičevih del v njegovem paviljonu. Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani je prevzelo prireditve proslave in bo skrbelo za razstavo, predavanja itd., da dostojno počastimo jubilej velikega moža.
Janku Klemenčiču zvišana kazen na 7 let
Ljubljana, 24 januarja.
Državno pravništvo je včeraj popoldne prejelo iz Zagreba brzojavno obvestilo Stola sedmorice odd В glasom katerega je bila Janku Klemenčiču zvišana prvotna petletna kazen na sedem let.
Vsej javnosti je še v dobrem in svežem spominu senzacionalni proces pred ljubljansko poroto, ki je trajal dva dni in se je zaključil 15. decembra zvečer z obsodbo Kfiemenčiča.
Klemenčič je bil, kakor znano, obtožen ropa poštne atnbulance. ker je sredi meseca avgusta lani udri med vožnjo dolenjskega vlaka od Šmarja proti Škofeljci v ambulančni voz. zvezal zvaničnika Bra-tovža ter nato pograbil poštno vrečo s 183.590 Din Direktnih dokazov proti njemu preiskava ni mogla spraviti na dan. pač pa so se nagromadili mnogi, za Klemenčiča hudo obremenilni incMcij. Pri razpravi je Klemenčič odločno tajil vsako krivdo. Porotniki so glavno vprašanje glede krivde ropa potrdili z 11 glasovi proti 1. Ko mu je bil nato prečitan porotniški krivdorek, je Klemenčič obrnjen proti porotnikom glasno vzkliknil:	^
— Gospodje! Izvršili ste danes nad menoj justični umor.
Predsednik porotnega senata viš. sod. svet. g. dr. Fran Mladič je Klemenčiču nato prečita! sodbo, glasom katere je bil radi ropa obsojen na pet let težke ječe s primernimi poostritvami. V kazen pa se mu je vštel ves preiskovalni zapor Klemenčič je sodbo takrat sprejel brez vsake izjave. Pač je mrmraje pristavil: — Ni pomoči!
Klemenč'čev zagovornik dr. Ivan Sajo-vic je v zakonito določenem roku vložil ničnostno pritožbo radi krivde na Stol sedmorice v Zagrebu.
Državni pravdnik g. Vilko Lavrenčak, ki je obtožbo zastopal pred poroto je pa na-sipTotno vložil na Stol sedmorice priziv radi prenizko odmerjene kazni. Državni pravdnik je namreč že pri obsodbi prijavil priziv radi prenizke kazni. Danes ob 10. dopoldne je sod svet Ivan Kralj v samot-
ni jetniški celici kratko prečltal Klemenčiču brzojavni odlok Stola sedmorice. Klemenčič je udan v usodo poslušal vsebino brzojavke. Je postal popolnoma miren in resigniran
Stol sedmorice je brzojavno obvestil državno pravdništvo o svoji sodbi zato, da se Klemenčiču omogoči čimprejšnji nastop kazni. Pismena sodba stola sedmorice sledi šele čez nekaj tednov. Ker se je Klemenčič tudi sam pritožil, se mu v kazen ne všteje čas od 15. decembra t. 1. do včeraj, ko je padla sodba Stola sedmorice.
Danes ob 16. je bil Janko Klemenčič v jetnišnici pri raportu ter je g. ravnatelju Arku javfl nastop svo'" kazni. Dobil je tudi kaznjeniško uniformo Dali so mu popolnoma novo raševinasto obleko, perilo, čepico in nove čevlje. G. ravnatelj je Klemenčiča vprašal:
—	Zakaj ste se pritožili?
—	Je pač bila stvar taka ... je mirno odgovorili. Drugače je Janko Klemenčič postal sila redkobeseden . .
V kratkem eskortiraijo Janka Klemenčiča v mariborsko kaznilnico.
Kako se Ljubljana bori z influenco
Največ žrtev med železničarji in šolarji. — Koliko zdravil se ie prodalo Ljublana. 24. januarja hrfluenca ie še vedno po mestu precej razširjena Je skoraj neukrotljiva. Vendar zadnji čas sukcesivno poienjuie. Močno je influenca razširjena med železničarji Kakor javlja centralna ambulanta državnih železnic, je bilo danes samo v kurilnici gorenjskega kolodvora zabeleženih 90 železničarjev. obolelih na influenci. Izredno kritičen ie ooožaj tudi na glavnem kolodvoru. Kakor zatrjujeio. ie tam na influenci bolnih 124 železničarjev. Zahrbtna iniluenca napada zlasti vozovno osobje. tako sprevodnike. viakovodje kurjače in druge, ki so vedno najbolj izpostavljeni raznim vremenskim neprilikam. Železniška uprava ie morala zaradi velkanskega števila obolenj vporabiti vse rezerve osobja in ie odredila. da se do nadaljn:eea ukinejo za železničarje določeni prosti dnevi.
Po šo'ah ie infuenca še močno razširjena in ni prav ni? ponehala. Danes dopoldne ie bil ukinjen šolski pouk na vseh razredih II. državne realne gimnazije na Poljanski cesti, ker ie tam obolelo nad polovico dijakov Na I. deški meščanski šoli na Pru'lah je na influenci obolelo toliko število učiteljev, da ie bilo vodstvo prisiljeno v vseh razredih ukiniti popoldanski pouk. Na vseh šolah, ki so sedai zaprte, ne bo pouka do ponedeljka Celokupno je približno nad 50 razredov zaprtih.
Na ambulanco OUZD ie bil danes izredno velik naval. Priglasilo se je 174 zavarovancev, od teh ie brk> 135 spoznanih za bolne. Zdravniki so konstatirali med temi 92 primerov influence.
Da influcnca Taktično ponehava, potrjujejo tudi ljubljanski lekarnarji, ki so praktični poznavalci dejanskih razmer in pravilno ocenjujejo situacijo. Vsi soglašajo v sodbi, da ie infuenca dosegla višek v ponedeljek 21. t. m. Takrat ie b'i ve'ikanski naval na posamezne lekarne V neki lekarni so razpečali nad 1600 zavitkov aspirina po 0.5 g. Sodiio. da ie bilo zadnji čas prodanih do 10 ООО praškov aspirina oziroma tablet. Ljudiie prav ma.rliivo segajo tudi po drugih Sipeciijalnih prohibltivnih sredstvih proti inf uenci. tako oo anakotu in arkanolu Neka tvrdka. ki dobavlja medikamente lekarnam. ie proda'a te dni 1000 cevk ana-kota. 400 cevk arkanola in še mnogo dru-eih ^ličnih zdravilnih sredstev.
Drzen poskus vloma v Kandiii pri Novem mestu
Štirje maskiranl vlomilci vdrli v kan-dijsko posojilnico. — Prepodeni so streljali.
Novo mesto. 24. ianuarja. Po novem mestu in bližnil okolici se je danes bliskovito raznesla vest. da so nameravali štirje drzni vlomilci izprazniti bla«ajno hranlnice in Posojilnice v Kandiii pri Novem mestu.
Sinoči okoli 23.30 so štirje neznani vlomilci z vitrihi odprli glavna vrata posojilnice in nato tudi vrata uradnih prostorov, kjer so pričeli premetavati različne kniige in vrtati težko blagajno Bili so drugače zelo previdni. Delali so prav tiho in z največio vlomilsko spretnostjo.
Sreča drznim vlomilcem ni bila naklonjena Kmalu, ko so vdrli v posojilnico in so se pripravljali, da bi navrtali b'aeajno. je prišel domov oosojilniškj tajnik g. Fran Mrvar s svoio služkinjo in gdč Ano škr-bec Slednia ie naipreie zaslišala sunrliiv
Premiera!	Popolnoma novo!
(LOlLlLO/аМ ш§и
božanska nepozabna .Bela sestra v najnovejšem veiefiimu

v
ood m:
Prekrasno filmsko ve ede'o slovtega režiserja Ben-Hurja"
(FRE® NOßlLO Globoko prelresljivo!	Očarljivo in nepozabno!
Pre is ave ob 4, pol 6, pol 8. m 9. uri Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA
ropot v posojilniških prostorih ter prižgala električno luč Opazila ie tudi. da so vrata v posoiilniške prostore odprta. Hotela ie pogledati notri, toda v tem trenutku je skočil skozi vrata neznan človek ter odda' revolverski strel, ki oa k sreči ni nikogar zadel, marveč se ie zapičil v tla Vlamilec je pač hotel tajnika in njegovo družbo s strelom preplašiti, da bi tako dobil ugodno priliko za beg Čez nekaj minut je skočil še drupj vlomilec skozi vrata in ravno tako oddal v tla revolverski strel. Ostala dva vlomilca sta io tudi pobrisala
O poskušenem vlomu so bili takoj obveščeni orožn ki. kj so pričeli z najobširne.i-šimi poizvedbami oo v'omilcih. Kolikor je dognano. so bil; udeleženi štirje prebrisani svedrovci Vsi so bili črno maskrani. oblečeni v šoferske obleke, na glavi čepice in črna očala Nosili so galoše.
Velika p^skuš^na tatvina na Dolen jskem
Jože. ki ie dobil 26 oravd. bo 27 naj-brže izgubil.
Mirno vasico Polico na Dolenjskem ie vznemirila čudna dogodivščina Vsa vas in tudi okolica je radovedna, ako bo posestnik in invalid lože. ki ie šele pred kratkim vrgel v stran bergljo. in sicer takrat, ko so mu odpovedal invalidnino, dobil tudi 27 tožbo. 26 nravd ie dobil. 27 pa bo na.ibrže izgubil. Tako menijo vaščani čeprav ie Jože v staniu v kozji rog ujrnati vse doli-tarje. Zagovaria'i se bo moral ored novomeško sodniio. kier so rekli pri okrainemu sodišču v Višnii Gori. da za take tožbe ni-maio dosti močnih paragrafov Gre seveda samo za zadevo med dobrimi prijatelji.
Dober prijatelj
Ko ie posestnik France, tudi iz Police, prodal v sosednji vasi gozd za 40.000 Din. sta se mu pridružila kar tako Jože in še neki moški lože se ie kazal izredno srečnega. ko ie zvedel, da ie napravil France dobro kupčijo Odšli so vsi trije v gostilno in pili likof Medtem «e ie stemnilo, ker zimski dnevi so prav kratki. Potegnili so io v noč. Radi pozne ure. slabe poti in temne noči. ie gostilničar Francetu nasvetoval. nai ne hodi v precej oddaljeno vas Polico Povabil ea ie. nai prenoči ori njemu na klopi, kar pri peči. France ie bil s tem zadovoljen. nrani pa ie to ugaja'o priiateliu lože-te. Prigovarjal ie Francetu, nai ostane v gostimi, da ga bo že on spremljal domov, saj mu je dober prijatelj. Ali France ie kljub temu legel k peči. dočim sta Jože in drugi moški odšla -Še predno pa ie bila luč v gostilni ugasnjena. že se ie lože vrnil nazaj. češ. če ie nevarno za Franceta, zakai bi ne bilo nevarno tudi za Jožeta in se ie kar nepovabljen stisnil na klop. za mizo.
v -4 V prenočišču
Kakor že omenjeno, ie France leeel na klop k oeči. Jože za mizo. gostilničar pa je legel za peč. Ker se ie Francetu zdela Jo-žetova vrnitev in Jožetovo prigovarjanie precej sumljivo, ni ugasni.1 hišne luči. marveč io ie samo malo privl Ali Jožeta ie to motilo. Vstal ie in pripomnil, da bi b;lo bolje, da luč ugasniio. kajti on kakor tudi France bosta gotovo boljše spala v temi Mu. France ki ie orjak proti Jožetu, ie tudi to privoM. sklenil oa ie paziti na svojega prijatelja Bil ie Па jasnem da mu ta namerava nekai storiti. Zapel si je ozko suknjič. v katerem ie imel shranjeno denarnico
Kmalu se ie začulo po sobi smrčanje, gostilničar je zaspal v resnici, dočim sta ostala dva spanje markirala Ni doleo trajalo. ko začuti France da ga nekdo otipava. ni se oa hotel izdati, da bdi. marveč ie še boli zasmrčal. Dobri prijatelj se le povrnil nazal za mizo in spet markiral spanec Čer nol ure «e ie ponovilo isto le s
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Petek. 25.: Zaprto.
Sobota, 26.: «Kukuli». Ljudska predstava po
izredno znižanih cenah. Izven. Nedelja, 27 ob 3. popoldne: «Krog s kredo». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8. zvečer: «Volpone». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 28.: «Herman Celjski». A.
LJUBLJANSKA OpERA.
Petek, 25.: «Jonnv svira». A. Sobota, 26.: «Čardaška kneginja». Opereta. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Nedelja, 27 ob 3- popoldne: «Aida». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: «Pri treh mladenkah». Liudska predstava po znižanih cenah. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Petek 25 Zaprto.
Sobota. 26.: «Na cesaričino povelje:». B. Kuponi
Nedelja 27 ob ft popoldne: «Adieu Mimi» Znižane cene Kuponi. — Ob 8. zvečer: «Učiteljieca». Kuponi.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 27. t. m. popoldne se vprizori vele« zabavna in moderna opereta «Adieu Mimiя po znižanih cenah. — Zvečer ob 20. pono* ve krasno Niccodemijevo dramo «Učitelji* со». Za obe predstavi veljajo kuponi.
Zikovci v Ljubljani. Sredi februarja priredi komorni kvartet Zika v Ljubljani Koncert. Poleg tega se vrše pogajanja za koncerte v Mariboru, Ptuju in Celju. Zi« kovci bodo na teh koncertih izvajali popol« noma nov program.
J. P Z Ljubljanska župa. Včlanjene zbore obveščamo, da se skupščina in kon« cert zaradi obolelosti mnogih pevcev ne bo« sta vršila 2 odnosno 3 februarja. Čas kon« certa in skupščine objavimo pravočasno z okrožnico Koncert in skupščine pa se si« gurno vršita še to pomlad. Pridno na delo! Odbor.
Krenek: cjonny svira». To interesantno moderno operpo delo uprizori ljubljanska opera zopet v petek, dne 25. t. m. ob ool 5 zvečer za abonente reda A. Opera je tako v muzikalnem kakor scenskem oziru izredno interesantna S filmsko brzino se vrste za po redoma slike posameznih dejanj. Vseh slik je 12 V operi ie zaposlen skoro celotni operni ansambel, naslovno ulogo poje tokrat gosp. Janko, ostale uloge эо v rokah gdč Majdijeve in ge. Poličeve ter gg. Banovca,
Ruu.plja. Grbe, Mohoriča. Jarca. Rusa. Si-mončiča in Sekule. Nastopi tudi baletni zbor Opero dirigira kapelnik Neffat, režiio votli ravnatelj Polič, scenograf pa je prof. Vavpotič.
«Čardaška kneginja» kot l.hidska predstava po izredno znižanih cenah se poje v soboto. 26. t. m. v ljubljanski operi v običajni zasedbi
Operna noviteta. V torek 29. t. m. bo v operi premijera Monte Mezzijeve opere »Ljubezen treh kraljev«, ki 1« komponirana na zelo dober libreto pisatelja Sem BcneUiJa. Monte Mezziijeva glasba je zelo solidna in tudii melo-dijozna. On obvlada scenski in orkestralni part z lahkoto in sigurnostjo. Pevske partije se гаг-vijajo v širokem,melodičnem loku polno in svobodno. orkester jih nikjer ne pokrije, čeprav je vseskozi sočen m poln. Vse vloge so izred.no lepe in važne, izvajajo,jih sa Vilfan Kunčeva tei SZ- Betteto. Grba in MarCec V manjših vlogah nastopih) gg- MohoriC m Rus ter gna Španova, zna Ramšakova in gna Stmiševa.
Velezabavna komedija «Ktikuli» se uprizori v ljubljanski drami v soboto, 26. t. m. kot ljudska predstava po izredno znižanih cenah.
Nedelja ▼ ljubljanskem gledališča. V nedeljo 27. t. m. sc v (ublianskem gledališču 1 predstave. Drama vprizori popoldne ob 15. on izredno zanimivo dramo iz kitajskega življenja •Krog s kredo*.ki Je dosegla letos izmed vseb dramskih del največji uspeh Zvečer ob 20 pa se ponovi stara angleška komedij» »Volpone«. V operi se poj« popoldne ob 15 uri velika Verdijeva opera »AMa« z so Vtlfan-Ktračevo v na«
slovm vlogi. Zvečer ob 20. uri pa Schubert-Br»-tejeva opereta »Pri treh mladenkah«.
premijera ? ljubljanski drami. Ljubljanska drama pripravlja Nestroyevega »Utopljenca». Premijera bo v četrtek 31. t. m.
Operna pevka ga. Ančica Mitrovič je v zadr.jem času kreirala v Lipskem naslovno pat t lic v Puccinijevi «Madame Butterfly» Kritik? izredne, hvalijo njen topel, izrazit in močsr glas. katerega je čuti tudi v najod-dfibenejših kotičkih velike operne hiše. Vsi io pozdravljajo kol prvovrstno umetnico, ki je vrrdna polnega priznanja in pozornosti. Gospa Mitrovičeva nastopi v ljubljanski operi sredi meseca marca.
Moskovski Hudoze.s'tTeni teater pripravlja novo igro Remaleva iz let meščanske vojne, ženski večer iz Goldonijevib del in mlidirsko matinejo pod naslovom «Črno blagom (Stric Tomova koča). Izmed novejših uprizoritev beleži največja dosedanji uspeh Viktorja H r po ja igra «Človek, ki эе smeje» v režiji režiserja Suškijeviča, katero spremlja godba skladatelja Rahmaninova z baletnimi b'o?kami Azafa Mesererja.
Spominska plošča utemeljitelju ruske 0in>foniči>e glasbe pred dnevi so odkrili na mali hišici na Kudrinskem tr^u v Moskvi plotčo. ki pravi, da je v «tej hiši živel Peter Iljič Čaikovskij». plošča je pr7i spomin na \elikega skladatelja in utemeljitelja niske simloi.ične glasbe. V tej hiši *e Čajkovski j skomponiral svojo Drugo simfonijo, napisal o]>ero «Snegulčica» ln mnoga drugih del
to razliko, da ie nočni obiskovalec Franceta porukal za rame in ko ie mislil, da le ta spi, mu ie segel nalahno v žep. ter oo-skušal izvleči denarnico Izvlekel jo je do polovice France je seveda tudi to pustil in čakal kedaj bo denarnica zunaj, da bo dobrega prijatelja Jožeta lahko prijel zaradi tatvine Jože ie bil previden in se povrnil zopet za mizo. Ker se tat dolgo ni povrnil, je France mislil, da ie komedija končana in bilo mu je žal. da Jožeta ni pograbil. Toda Jožetova tatinska žilica ni mirovala. Priplazi'! se ie ponovno k Francetu in vzel denarnico, ki ie bila že na polovico iz žepa. Toda ioj. v tem trenotku je bil France že na nogah in z vso silo pograbil tatu Držal ga ie kakor v kleščah in ni pustil, da bi se mu izvi! France ie velik šaliivec in to pot ni spremenil svoieea značaja Pričel ie klicati na pomoč, seveda svojega dobrega prijatelja Jožeta. Klical je: »Jože. Jože pomagaj, tatu držim tatu roparja!« Med tem ie planil s peči tudi gostilničar in v temi ie nastal strašen pretep ki ga Jože naibrže nikoli ne bo pozabil. Tat je он kmalu na tleh. France in gostiln;čar pa sta neusmiljeno udrihala. Stoli so kar odleta-vali oo tatovih plečih in po glava. Saj bilo v temi. ki io ie preskrbel Jože za dobro spanje Ko ie tat ležal že popo'noma onemogel. sta posvetila in seveda v veliko za-čudenie. našla пя tleh Jožeta, to pot res praveea invalida, po'eg niega na Meh oa listnico s Francetovimi 40 tisoč dinarji.
lože kliub temu. da ie bi' res precej polomljen. ni poiskal beglje. ki bi jo to pot boli potreboval, kakor pa kedai poprej. Bil ie pravi invaiid. Pa tudi povedati ni hote! nikomur, o čudni noči. Ali govorile so menda stene in izvedel ie Jožetov sosed »Ko ve eden. ne ve nobeden ko vesta dva. ve pol sveta ko vede trije, vedo vsi ljudje.« Ta pregovor se ie uresničil tudi to pot Na Polico so prišli orožniki in tudi izvedeli Od orožnikov je seveda izvedela sodniia v Vi sni- г ori. kier oa so rekli, da njihovi paragrafi niso zadostni da bi oprali Jožeta niegovih grehov in da пюга lo/e k sodnifi v Novo mesto Sedai ie vsa Polica zelo radovedna kdo da bo zmagal. Ali France, ki pravi, da mu ie lože poskuša] suniti 40 tisoč dinariev ali lože ki trdi. da sta ga hotela France in gostilničar oropati za 6.40 Din in za njegovo pinr, in tobak
Pomlad v cvetju
Maškerada Sokola I. na pustno soboto na Taboru.
Za maskiranje je imelo občinstvo malo-kdaj toliko ljubke in bogate izbire pri iskanju motivov kakor ob tej priliki. Zlasti ženski spol si bo lahko izbral mnogo po Svojem okusu.
Zastopane naj bodo predvsem cvetne maske in sicer: nageljčki. šmarnice. zvončki. trobentice. tulipani, telohi. viiolice. en-cijani, žafrani, solnčnice. maki in drugo cvetje., katerim bo umetni svetlobni žar dni pravo sliko in okrasek. Razen tega naj ne manjka raznih gozdnih in vrtnih prebivalcev. n. pr.: piruhov, zajčkov, lisic, veveric, pavov, metuljčkov, pajkov in pa pomladanskih ptičic. Zelo lepe in primerne maske se izvrše z gobicami, salato. peterši-lom in korenjem. Tudi ne sme manjkati vrtnaric in poljskih delavk v lepi domači kmečki obleki. Za maske uporabite vse. kar se v domačem živlienju naslanja na šege in navade prebivalstva na deželi.
Damam, ki se ne nameravajo maskiratl in ki bodo nastopile kot gosti grajske gospode. pa priporočamo pomladne toaletu vseh dob v živih cvetnih barvah, vštevšl rokoko. baročne, biedermaierske in empir-ske do današniega časa.
Gospodom bo tokrat izbira maske v resnici prav lahka. Poleg grajske gospode so vablieni gozdarji, lovci in meščani vseh dob. Razni gentlemeni. kavalirji. tipični baroni s cilindri v salonskih oblekah raznih barv iz preteklih dob bodo prav dobrodošli. Ravno tako tudi vrtnarji s širokimi slamniki in s škropilnicami v rokah. p!i-čarji. oglarji i. dr. Prijetne in primerne ob. leke za gospode so svetle hlače s platnenimi suknjiči v živih gladkih ali črtastih modnih barvah.
Želeli bi, da se sestavijo razne skupine, ki naj se javijo Sokolu na Taboru, da jim bo maskeradni odbor preskrbel in dal priliko. da pridejo te skupine do popolne veljave na prireditvi	lil
Gospodom zdravnikom u vednost!1
/SREDSTVO za ZDRAVLJENJE^
IN 0ČUVANJE
[OD
GRIPE
лчссише
[DOBIVA SE
ZOPET U VSIH APOTEKAH.
Domače vesti
*	Imenovanje v državni službi. Absolvent višje pedagoške šole Mirko Jeglič ie imenovan za profesorja na moškem učiteljišču v Ljubliani. .
+ Naš novi coslanlk na Dunaju. Kralj Je podpisal ukas, s katerim ie imenovan za našega pos'anika na Dunaju bivši demokratski narodni poslanec Milan Miloievič, ki je svojedobno že bil naš poslanik na Dunaju.
* Kaj Je z akcijo za Kettejev spomenik?
Svojedobno smo čitali, da se ie osnoval odbor za postavitev spomenika pesniku Dra gotinu Ketteju. Ta odbor je nekaj časa posloval, zbral neko vsoto in z njo kupil skico za spomenik, ki jo ie izdelal akad. kipar Ivan Berneker. Odbor se je nedavno razšel m skica čaka sedaj v Narodni galeriji, da postane spomenik. Morda bi bilo dobro, da se osnuie nov odbor, ki naj bi skrbei realizacijo lepega načrta.
*	Dr. PaveJič odpotoval Iz Zagreba. Kakor doznavajo »Novosti«, ie dr. Ante Pave-lič, bivši narodni zastopnik Hrvatske stranke prava, pred štirimi dnevi odpotoval iz Zagreba na Dunaj. Kakor se ie ugotovilo, je dr. Paveiič 19. t. m. s ponočnim vlakom potoval na Dunaj s starim potnim listom.
*	Znižana železniška vožnja za samoupravne uradnike. Prometni minister ie z odlokom M. S. štev. 5858 ex 1928 odredil. <2a se državnim uradnikom, ki so prevedeni na samoupravni budžet. priznava 50 odstotni popust redne tarife tudi za leto 1929.
*	Francoski institut v LJubljani je zopei pričel svoje družabne sestanke. V navzočnosti gg. francoskega konzula, velikega župana in ljubljanskega župana ter izbranega občinstva je v sredo predsednik g Oton Zupančič predstavil udeležencem novega lektorja za francoščino g. Vaya s soprogo. Prof. Vej' je razvil načrt za delovanje v klubu: poleg drugega se bodo prirejala pre-davania resne ali šegave vsebine, čajanke plesni večri. Ob dobri postrežbi — tokrat v kavarni »Emona« — ie hitro potekel^ čas Dostop na te prireditve imajo vsi člani kakor tudi priiatelij francoskega instituta.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminul krojaški moister g. Franc K r e č. Pogreb 25. t. m. ob 16. uri iz bolnice — Umrla je v Ljubljani po kratki bolezni kontoristka gdč. Marta Valenčičeva. Pogreb 25 t. m. ob 14. — Po daljši, mučni bolezni je izdihnila v Ljubliani ga. Nežika G r o s o v a soproga viakovodie v p. Pogreb iz bolnice 7.6. t. m. ob pol 15. — V najlepši starosti 20 let je umrla v Rožni dolini gdč. Ivanka P i r n a t o v a. Pogreb 26. t. m. ob pol 16 na pokopališče na Viču V starosti 62 let je po kratkem trplienju umrl v Ljubliani g Vincenc 11 e r š i č. sluga direkcije drž žel Pogreb 26. t. m. ob 14 iz bolnice. — V Zeleni jami ie v visoki starosti 85 let izdihni' g. Ivan Gole, sluga Stavbinske družbe v |)ok. Pogreb ob 16. — Pokojnikom blag spo-min. žalujočim naše sožal.ie!
*	V bolnicah Je predpisana stalna zdravniška služba. Minister za narodno zdravje je podpisal pravilnik o delu v državnih okrožnih in okrajnih bolnicah. Pravilnik je takoj stopil v veljavo Ž njim se odreja stalna zdravniška služba v bolniških oddelkih Za one zdravnike, ki bi se ne ravnali po odredbah tega pravilnika zlasti glede permanentne službe v vseh bolniških oddelkih so predvidene stroge kazni: strog opomin ustavitev plače za 15 dni in končno odpust iz službe
*	Kuponska trgovina tvrdke Pomoč. Iz
okrožnice direkcije pošte in telegrafa v Liub Ijani povzemamo: Tvrdka Pomoč v Zagrebu. Sajmište 57, se bavi s trgovino po kttponskem (lavinskem) sistemu. Ker je v naši državi tako trgovanje prepovedano naroča ministrstvo z odlokom od 2. t. m da morajo pošte take pošiljke vračati kot nedovoljene spreiemni pošti
*	Gospa Lovšetova se vrača s turneje po Ameriki Znana naša umetnica gospa Lovšetova iz Ljubljane, ki je na poziv slovenske naselbine v Clevelandu z lepim uspehom absolvirala vrsto koncertov v Clevelandu in drugih ameriških mestih, se prihodnji mesec vrne v Ljubljano. Pred odhodom h Amerike priredi še poslovilni koncert v Newyorku.
*	Naši v Ameriki. Težka rodbinska nesreča je zadela jugoslovenskega rojaka Ivana Grgureviča v Newyorku. Njegova sinova. Artu-r, sitar 14 let, in Wilson, star 10 let. sta se dne 27. decembra podala na sprehod in vzela s seboj tudi domačega psa. Pri jezeru, ki ie bilo deloma pokrito z ledom, je pes zašel na led, ki pa se mu ie začel lomiti pod nogami. Brata Grgurevič sta pohitela psu na pomoč. Led ju ni držal, vdrla sta se v jezero in oba utonila Ognjegasci so ju pozneje mrtva potegnili iz jezera Poskus privesti ju z umetnim dihanjem zopet v
Ilm liioütar!
I trgovsko vrtnarstvo
Ljubljana, Kolezijska ul. 16
priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove, 'la razpolago ima tudi spomladi sadike najžlahtnejših cvetlic in vsakovrstne zelenjave.
Nasaditev vrtov in balkonov. Izposojanje de&oracijsk'h dreves
za plese in dr. Naročila iz dežele se izvršujejo
točno in solidno. Letošnja špecijaliteta sadike «Chabaud nagelčki».
življenje, je ostal brez uspeha. Ivan Grgurevič je bil v dobi svetovne vojne tajnik Jugoslovenskega narodnega sveta v Washing-tonu.
*	V zetski oblasti še sneži. Iz Podgorice poročajo, da po vesteh iz raznih krajev Črne gore že več dni neprestano sneži. Po cestah je ustavljen promet. Največje tež-koče v tem pogledu viadaio okolo N.ieguša. Prekinjene so zveze s Kolašinom. Andriie-vico in z Beranami. Ljudje so obupani, ker se jim ne more dovažati hrana.
*	Nevaren položaj na razbitem Splavu. Po vesteh iz Sarajeva bi bilo predvčerajšnjim skorai prišlo do težke nesreče na valovih reke Drine. Učitelj osnovne šole J. Babic se je z ženo in otroci na splavu po Drini vračal na svoje službeno mesto Žepe ležeče ob Drini. Prispeli so srečno do omenjenega kraja četudi ie reka bila delo. ma zamrznjena, na nekaterih krajih pa hitra Ln nevarna. Ko se je splav ustavil in je neki drugi splavar hotel pomagati obi-telji na kopno, se ie utrgala vrv in splav je odnesla Drina naprej. O nezgodi so bile obveščene žandarmerilske postaje ob Drini. Medtem pa je položaj na sp'avu postai kritičen. Bruno za bruno se ie odtrgalo od splava. Končno se ie žandarmeriji posrečilo Po večurnem naporu rešiti vso rodbino iz nevarnega položaja.
KINO IDFAL
Samo =e danes za dn i k rat ob 4., pol 6.. pol 8. in 9. ari Tajnosti na dvoru
film iz pos ednje dobe turških sultanov.
»/elenapetol
Senzacija
* Zanimiv proces o starih aferah. V Beogradu je bila razglašena razsodba v procesu Dragiše Stojadinoviča proti Niko Novako-viču, bivšemu radikalskemu narodnemu poslancu iz Dalmacije. Trditev, da je Dragiša Stojadinovič od omiške tovarne cementa prejel podkupnino v znesku 120.000 Din. se ni mogla dokazati, vsled česar ie sodišče Niko Novakoviča obsodilo zaradi obrekovanja na 20 dni zapora, zaradi razžaljenja pa na 5 dni zapora: plačati mora tudi tožbetie stroške v znesku 6000 Din Dragiša Stojadinovič je zahteval odškodnino za obrekova-no čast. sodišče pa ga je napotilo na civilno-pravdno pot, kar je Stojadinovič vzel na znanje Novakovičev zagovornik je prijavil pritožbo na višjo instanco.
Rekonvalescenti
po prestani gr p I
se najsigurnetje pokrepčajo s CHINOFERRIN že-leznatim vinom. Dobiva se v vseh lekarnah. Pazite na ime CHINOFERRIN!_.
. * Sleparije. Pred par meseci se je po vseh večjih naših in avstrijskih listih priporočala z velikimi oglasi neka pariška zaloga dimskib oblek in perila. Kdoi pošlje 50 Din, dobi tekom osmih dni fino spodnjo obleko, je stalo v teh oglasih. Ljudje so p6-šiljalj denar ter dobivali dopisnice s sporočilom, da so vzorčne obleke ročno delo. da še niso gotove, a da se bodo gotovo poslale za Božič. Minejo prazniki, oblek pa od nikoder. Oni, ki so ponovno pisali tvrdki, dobivajo sedaj svoja pisma iz Pariza nazaj S pristavkom. da je taka tvrdka ali zaloga nepoznana.
*	Samomor osješkega trgovca. Uglednega trgovca Frana Hrabala v Osjeku so predvčerajšnjim našli obešenega v podstrešju njegove hiše Bil je brat tamkajšnjega magistratnega direktorja, star 70 let. Vzirok samomora ni znan.
*	Konec hajduških bratov Barbulovičev. Včeraj dopoldne je bil veliki župan v Požarevcu obveščen, da se skrivajo v Djiri-kovacu, mali vasi kakih 5 km od mesta najnevarnejši haiduki iz tolpe bratov Barbulovičev Veliki župan se je odpeljal z orož niki na treh avtomobilih pred označeno hišo. Кет hiša ni na samem, temveč sredi vasi. je bilo obleganje zelo otežkočeno. Poslali so po vojake in gasilce, da bi v skrajnem slučaju hišo zažgali, druga poslopia pa preg ognjem zavarovali. Gospodar, ki je bil izven hiše, je priznal, da so na njegovem domu neki tuji ljudje. To priznanje pa itak ni bilo potrebno, ker so hajduki takoi pričeli streljati iz hiše. Boj z njimi ie trajal od poldneva do večera, ter so bile v akciji tudi strojne puške, top. bombe in končno bencin, s pomočjo katerega so hišo zažgali. Brata haiduka sta skočila iz goreče hiše ter streljala, dokler se nista zgrudila smrtno zadeta.
*	Pri želodčnih težkočah, slabem teku, tresenju v udih doseže uporaba naravne grenčice »Franz-Josef« pri vsaki starosti in spolu hipno oživljenie prebavlialnih organov Zdravniška sporočila iz tropičnih dežela hvalijo vodo »Franz-Josef« kot izborno sredstvo proti griži kakor tudi želodčnim boleznim. Dobi se v seh lekarnah, drogeri-iah in špecerijskih trgovinah.
*	Obledele obleke barva v različnih bar-v3b »n n'telra tovarna lOS RFICH.
*	Previdna gospodlnla ne knpl zmleto kave. Videti hoče. kai kuha. Pri Ziki lahko ugotovi, da Je iz kaljenih rženih zrn. torej iz rži, ki krepi celotni organizem. 220
*	Cenjeno občinstvo se vljudno opozarja na inventurno prodajo ostankov parov čev-
ljev, osobito malih številk, po znatno znižanih cenah, dokler zaloga traja, v trgovint PEKO, Llubljana, na Aleksandrovi cesti 131 * Slaba in neredna prebava ie bolezen, ki je zelo razširjena in ki povzroča tudi veliko škodo celemu človeškemu organizmu, ako se ne zdravi. Navadna purgativna sredstva ne morejo tega zla nikdar preprečiti, ona samo dražijo ter povzročaio več škode kakor koristi Pred nekoliko leti ie spravila v promet lekarna dr chem. Z. Seniellč v Dubrovniku 2 zdravilo proti kronični neurejenosti prebave in slabemu prebavilaniu Ta preparat se imenuje Figo! in ne vsebuje nikakih kemikalij niti drastičnih sredstev, nego ie učinkovitost tega preparata v načinu preparacije in v blagodeinem učinkovanju sokov iužnih sadov. Figol ie ekstrat purgativnega sladkorja dalmatinske srnok-ve. pomaranč itd. ter ie od ministrstva za narodno zdravie odobren in v državnem kemičnem laboratoriju preiskan in preizku-šen preparat Njegovi doseda-nii uspehi so presegli vsa pričakovanja. Figol se dobiva v vseh lekarnah.	198
Iz и^Ы'зде
u— Zveza rezervnih oficirjev v LJubljani
bo imela 26. t. m. ob 18 popoldne v društvenih prostorih svoj ustanovni zbor na podlagi pravil, katera ie upravno oblastvo vzelo na znanje. Vabljeni so vsi rezervni oficirji, ki imaio zmisel za skupne vzvišene cilje. Sedež Zveze ie v Ljubljani. Kongres, ni trg 1, II. nadstropje, njeno področje pa cela kraljevina SHS. Pristopne prijave ustmene in pismene, se sprejemajo v društvenem lokalu, kier se daiejo tud! vsa pojasnila. — Pripravlialni odbor, u— Otvoritev Delavske zbornice. Dne
15.	februarja t. 1. se bo slovesno otvorila nova palača Delavske zbornice. Obenem se bo vršila tudi glavna skupščina zbornice. Volitve v Delavsko zbornico so preložene na nedoločen čas. Javna kuhinia prav dobro napreduje v splošno zadovoljstvo vseli abo-nentov ki jih ie sedaj nad 200.
u_ Prva vaja orkestralnega društva
Glasbene Matice po koncertu bo v torek 29. t. m. Godalni orkester. — Odbor.
u— Pariz v slikah. Opozariamo na prav zanimivo predavanje gospoda profesoria dr Pavla Brcžnika o Parizu Predavatelj bo na podlagi mnogoštevilnih skioptičnib slik popisa! zanimivosti francoske metropole. Predavanje se bo vršilo v ponedeljek 28. t. m. v mali kazinski dvorani ob 20. pod okriljem ZKD.
u— JAD »Triglav«. Danes, v petek ob 20. bo v društveni sobi članski sestanek.
u— Otočje Fidži. V soboto in nedeljo 26 in 27. t. m. bo predvajala ZKD v kino Matica izredno zanimiv film. ki nam prikazuje prebivalstvo na otokih Fidži ter njegove šege in navade. Tudi bogata fauna in bujna flora se zrcalita iz filma. Sobotna predstava bo ob 14.30 nedeljska ob U. dop. Na ta spored opozarjamo prav posebno šolsko mladino in dijaštvo. kateremu bo bilm pri pouku zelo dobro došel.
u— Obrtniško društvo v LJubljani vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba najstarejšega člana g I. Kreča, krojaškega mojstra, ki bo danes ob
16.	izpred bolnice.
u_ Lovski ples. Najzanimivejša prireditev tega predpusta bo na svečnico v vseh prostorih Tabora. Kakor znano so najbolj neprisiljene pač lovske prireditve, ko love! kramljajo med seboj po svoje Da bo lovski značaj zabave dvignien bodo dvorane in stranski prostori izredno lepo okrašeni z zelenjem im lovskimi trofejami posebno lisicami. v katerih znamenju se bo zabava vršila Obleka športna in promenadna. Kakor vedno bo tudi 1etns velik obisk z dežele.
u— Primeri onemoglosti. V tem nestalnem in slabem vremenu se dogajajo številni primeri onemoglosti Mnog: pravijo, da ie ta onemoglost v zvezi z influenco Samski delavec, 27 letni France Pepelko. se ie pred-snočnjim okoli 18. nagloma zgrudil nezavesten na tla na dvorišču hiše št. 14 v Trnovskem pristanu. Bil je že dali časa brezposeln in brez strehe Slabo mu Je prišlo, ker je trpel zadnji čas hudo pomanjkanje, kateremu se ie pridružila še influenca. Prepeljan je bil z rešilnim avtom v iavno bolnico. — Včeraj zjutraj ie zaradi onemoglosti padla na pločniku pri Taboru 60 letna po-strežnica Marjeta Vojskova Nameravala je iti streč k trgovcu s sadjem g. Pieliku nu Taboru, toda ie potoma zaradi bolezni onemogla. Avtomobil g. Pavla Sterleta jo ie odpeljal v bolnico.
u— Kitajski krošnjarji. Policija dnevno prijavlja obrtni oblasti Kitajce, ki so se zadnji čas v večjem številu pojavili v Ljubljani in ki po raznih lokalih ponujajo različne mične stvarce. Prijavlja iih policija zaradi prepovedanega krošnjarstva. Te Kitajce izroča policija mestnemu magistratu, ki jih navadno kaznuje z večiimi denarnimi globami Policija Kitajcev, ki so drugače mirni ljudje, ne more v smislu zakona izganjati kot nadležne tujce, dokler ne izvrše kakega kaznjivega dejanja, za katero je v kazenskem zakonu določen izgon.
u— Z drvml sta se hotela preskrbeti. V ponedeljek popi dne je ustavil policijski stražnik ki ie oatruljiral od Nove vasi pro-tj Brdu pri Viču dva krepka možaka. Janeza M. in Viktorja G. Na ramah sta nesla dva dolga borovca. Stražnik ju je vprašal »Odkod in kam neseta borovce?« Kratek ie bil njun odgovor: »Iz gozda domov.« Stražnik je pozneje ugotovil, da sta možaka bo-rovce posekala v Mihačevem gozdu pri Brdu.
u— Zagoneten neznanec. Ka vrtu javne bolnice se je lani decembra pojavil neznan človek. 167 cm visok, okroglega obraza in visokega čela. Možak odgovaria na vsako vprašanje le nemSko, toda nikakor se ne more spominjati, odkod ie doma. kdo so njegovi starši in kako je njemu samemu ime. Pripovedoval ie. da se le 1. decembra Pripeljal v Ljubljano in da ga |e neki uradnik na magistratu spreiel ter odvede! v bolnico. Pri sebi ima neznanec zavoj obleke, perila in obutve. Njegovi robci nosilo začetnice K K. Neznani človek pripoveduje, da se
Danes slavnostna prem iera
EMILA lANNINGS-A
v preues jivem deiu Lajoš Biro-a
„KRIK MESA"
(Der Weg allen Fleisches)
Velet'.m človeka, ki ga tepe usoda.
Re/ieivirajte pravo a ro vsiopnee! K' ub velihim stroškom cene n e z v i s a n t I
Dane; ob 4. '< 7., pol 8. in 9. uit Tel. 2730	, K N3 DVOR"
Usas		''-vir -i. v	'Л: ' ^Д'-;; ' e-iJUI
			
od 1. decembra ne more več spominjati, kako mu je ime, niti kje je doma Prav dobro igra karte. Nahaja se v opazovanju na nevrološkem oddelku javne bolnice Po mnenju psihiatrov gre za slaboumnega " »\ eka, nikakor pa ne za kak sumljiv zločinski tip. Ljubl;anska policija ie neznanca daktilosko-pirnla in fotografirala Njegove fotografije so bile odposlane predvsem v Avstrijo, ker io utemeljena domneva, da ie neznanec npi-brže prišel preko meie iz Avstriifc.
u— Nedostojno vedenje na ulici. Suhoi-parni policijski dnevni raport mnogokrat navaja razne malenkostne dogodke pod naslovom: »X. X. zaradi nedostojnega vedenja«. Ta formula vsebuje včasih prav pikantno dogodbico Tako je neka Ivanka B. v torek popoldne vzbujala največjo pozornost pasantov Karlovske in Dolenjske ceste Tekla ie za nekim mladeničem nezvestim fantom Zmeriala ga je z najboli ordinarni-mi psovkami Zato je bila danes povabljena na policijo, kjer so io podučili o dostojnem vedenju.
— Članice Splošnega ženskega društva ki so kupovale na izkaznice, nai se zglasijo s kuponi v soboto 26. t. m. od 5, do 7. v društvenih prostorih.	196
u— Zaključni venček plesnih vaj na Taboru bo v soboto 26. t. m. ob 20. Vabljeni vsi cenjeni obiskovalci, dobrodošli pa tudi ostali plesalci in plesalke Sodeloval bo prvovrstni Sokolov jazz. Policijska ura podalj šana do 3. zjutraj.	186
u— Sokolsko društvo v Stepanji vasi bo priredilo v nedelio 27. t. m. pri bratu Ivanu Bricl.iu na Planirju (Kodeljevo) svoio običajno predpustno zabavo s pestrim sporedom Dobro znana štepan.iska gostilna jamči za izborno kuhinjo in pristno kapljico, zato tudi štepanjskemu Sokolu naklonienih Ljubljančanov ne sme manjkati.	193 u— Zadruga krolačev. kroiač'c in sorodnih obrti v Ljubljani vabi vse člane in članice. da se v obilnem številu udeleže pogreba g. Frana Kreča, enega na.i«tare:ših zaslužnih članov in večletnega odbornika Pogreb bo v petek 25. t. m. ob 16. iz mrtvašnice javne bolnice 197
Iz МаиЬога
a— Olepševalno društvo za magdalensko predmestje bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 26 t. m. ob 20. v gostilni Friedau, Tržaška cesta Vabimo člane društva, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže
a— Iz mariborskega Aerokluba. Snoči je imel mariborski Aeroklub važno sejo, na kateri ie sklepal o zgraditvi aerodroma na Teznu Zdi se. da bo načrt novega letališča kmalu uresničen Sredstva za to so že za-gotovÜena Klub je sklepal tudi o nabavi športnega letala, ki bi imelo 60 do Ю0 HP a_ Mestna občina ie odpustila .30 delavcev. Njih rodbine so s tem občutno prizadete in brezposelnost se ie še povečala. Treba bo najti sredstva, da se velika brezposelnost v Mariboru ublaži
a— Spremenljivo vreme. Po lepih dnevih je temperatura zopet padla na minus V če-raj popoldne ie začelo celo snežiti. Sneg je pokvaril drsališče športnega kluba Maribor in Olepševalnega društva, ki bosta pa že jutri očiščeni.
a— Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznence bo imelo v soboto 26 t m ob 5. popoldne v konferenčni sobi moške kaznilnice v Mariboru svoi redni letni občni zbor. Na sporedu bo poleg poročil društvenih fimkciionarjev tudi volitev novega odbora. Vabljeni so vsi društveni člani.
a— Urad za izdajanje potnih listov pri tukajšnji policiji ie v minulem letu izda! našim državljanom 1161 novih potnih listov Podaljšal je 4397 potnih listov. Za inozemstvo iih je pa vidiral 5637. Urad jc izdal tudi 104 osebne legitimacije.
a— Nalezljive bolezni v Mariboru. Po izkazu mestnega fizikata so obolele v Mariboru 4 osebe na ošpicah, 2 na difteriji, 1 pa na šenu.
a— Razpust stranke g. Zagorskega. Razpuščena ie bila tudi edina stranka, ki je imela v Mariboru svoj sedež, to ie Slovenska neodvisna gospodarska stranka g. Za-
Nafboijše, najtrafnejše, zato najcenejše!
gorskega. Kakor je znano je g aZgorski pri zadnjih Parlamentär, volitvah ime! zadnjo to je 8. skrinjico za mariborsko in celjsko volilno okrožje ter dobil 415 kroglic Imenoval je svoio stranko Slovenska neodvi«. na gospodarska stranka Zaradi njenega plemenskega naziva jo je doietela ista usoda kakor vse druge verske in plemenske stranke. Kakor SLS in SKS je biia v Mariboru razpuščena z istimi formalnostmi G. Zagorskega .ie obiskal na njegovem stanovanji v Tattenbachovi ulici detektivski nadzornik g- Pavletič ter mu javil, da je njegova stranka prepovedana in razpuščena. Brez velikih težav je sestavil zapisnik inventarja. ki ie obstojal v dveh štampiljkah.
h Celia
e_ Uradni dan sreskega gremila trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegraj-skem srezu bo v petek 25. t. m. od 9 do 12. v občinski posvetovalnici v Gornjem gradu in od 14. do 18. v občinski posvetovalnici v Mozirju.
e— Trgovine na Svečnico. Gremij trgovcev Celje naznanja, da bodo trgovine na svečnico v soboto 2 februarja v mestu Celie v smislu naredbe gospoda velikega župana mariborske oblasti odprto.
e— Zopet nov sneg. Včeraj popoIJne ie pričelo v Celju okrog 15 zopet snežiti Ljudstvo je bilo že veselo, da je pričel stari sneg v južnem vremenu zadn:ih dni vidno kopneti, toda z novim snegom prilia!a;o nove skrbi, zlasti kar se tiče kurjave in obleke.
e_ Influenca tudi v Cel'u. Na celjski realni gimnaziii se ie po:avilo več primerov hudega ob')lenia za influenco Dočim med dijaki ni bilo mogoče ugotoviti številnih obolenj, je napravila epidemija med pro-fesorskm zborom nrecelšn;o vrzel. Za influenco ie hkrati obolelo kar 5 učnih moči.
e_ Smrtna kosa. V tukajšnji javni bolnici ie umrl v sredo 58 letni brezposelni elek-Tomonter Anton Raigeli. rodom iz Kranja.
e— Nesreča pri sankanhi. V sredo se ie pripetila pri sankanju mladine na pobočiu hriba Sv Jožefa težia nesreča Med ostalimi sankači se ie sankal tudi 8 letni trgov, čev sinček Franc König Nenadoma deček ni več obvladal sank. zavil je v stran in se nrevrnil Pri padcu si ie zlomil levo nogo. Malega ponesrečenca so nemudoma odpeljali v celjsko iavno bolnico, kier ie bil sprejet v nadalino oskrbo in zdravljenje. Kakor smo informirani, se je v zadnjem času pripetilo na omen;enem sankališču že več podobnih nesreč Tako sta si pred dnevi zlomila med sankan'em dva učenca svoje ude, in sicer prvi roko. drugi pa nogo.. Oba se zdravita v domači oskrbi Mladino bi bilo treba na omenjenem sankališču na vsak način nadzirati, zakaj proga ie precej nevarna in zahteva veliko izurjenost v tem športu.
• e— Srečke državne razredne 1o*eri;e so že dospele. Obveščamo vse odjemalce srečk državne razredne loterije, ki so srečke kupili v podružnici »Jutra« v Celju, da so srečke za II. razred 17 kola že prispele in jih vsak igralec lahko takoi obnovi. Srečke, ki bi se v doglednem času ne obnovile. oziroma rezervirale, se bodo prodale drugim interesentom.
e— Tragična smrt mladega di:aka. Rodbino ravnatelja tukajšnjega hotela »Evrope« g. Bergleza je zadela predvčerajšnjim huda izguba Petnajstletni sinček Shvko, dijak III razreda ceHske realne gimnazije, ie odšel popoldne okrog 16. z drsalkami пч drsališče SK Cel!e v Mestni park Drsališče ie bilo polno drsalcev obojega spola, v glavnem je prevladovala mladina tukajšnjih srednjih ljudskih šo'. Slavko, ki ie bil sicer prav spreten in izurjen drsalec, se ie nekai časa drsal brez vsake nezgode. Nenadoma pa se ie iz neznanega vzroka preveč nagnil zaradi česar ie izgubil ravnotežje in mu je obe nogi na gladkem ledu spod-neslo. Z veliko silo je priletel z viška na trebuh in obraz ter ie obležal nepremičen na ledu. Ker se le ni dvignil, so mu priskočili sodrsalci na pomoč Z grozo so opazili. da se mladi Slavko ne gane in da leži. bled ko mrlič, brez zavesti Takoj je bil onklican avtotaksi. ki ie Bergleza. kateri se je med tem osvestil in tožil o silnih bolečinah v trebuhu. od'peHal na dom n.iegov'h staršev v Kocenovi ulici Poklicani zdravnik ie ugotovil, da se ie nesrečni dijak pri padcu tako hudo poškodoval da ie nastopilo notranje karvavenje. Kljub vsemu zdravnikovemu naporu, da bi rešil mlado življenje, ie Slavko Berglez še istega večera umrl.
e— Mica Kovačeva V neko gostilno na Bregu je prišel predvčerajšnjim 43 letni Matüa 1. iz zahteval od natakarice iesti in ^iti. Ko mu je ta z obojim postregla, se ie Matija I. in zahteval od natakarice jesti in muzniti. Natakarično budno oko ga le še pravočasno opazilo. Poklicani stražnik .ia odpellal zaston'karia na stražnico, kier ie I. izjavil, da trenutno nima denaria in da bo že plačal. Obenem so pa ugotovili, da b! moral I. nastopiti že 15 t. m pri tukai-šnlem okrožnem sodišču večmesečno iečo. v katero je bil oreišnii mesec obvo'en zara-' di sleparstva. Izročili so ga sodišču.
Iz Ptuja
j— Lovsko veselje. Družba izletnikov na >!adko goro je imela priliko, opazovati za» pimivo dramo med podlasico in miško. Mi» Ska je v strahu pred smrtnim sovražnikom bežala proti izletnikom, kar pa vitke, ne» izmerno gibčne podlasice ni prav nič moti» io in je na mah priskakljala za svojim ple» nom. ga z največjo eleganco rn spretnostjo zgrabila ter odbrzela z njim v rov Kmalu pa se miška prikota iz rova po strmem po» bočju: podlasica ie takoj za njo ;n jo po» novno odnese. Vsa igra je trajala kake po) minute, zatem pa je podlasica že stikala za novim plenom, šviga ie sem in t ja. Gle» d "e spretnega, malega lovca, se je izletnik g L. Mešiček spomnil, da mu je mrcina po» davila doma 9 kur Brzo zgrabi za samo» kres, belg. brovn. kalib 6 35 in z dobro po» merjerim strelom pegodi podlasico narav» nost v tilnik ob distanci 20 korakov Ker je imenovani član Ptujskogorskega lovske» ga društva. je isto lahko ponosno na svo» jega spretnega strelca.
Z Jesenic
s— Smrtna kosa. V sredo 23. t. m. je pre» minul v Ljubne mpri Podnartu gosp hrane Pogačnik, bivši uradnik Kranjske industrij» ske družbe na Jesenicah ter dolgoletni član in predniak Sokolskega društva na Jeseni» cah. Pokojni je izhajal iz zelo ugledne na^ rodne rodbine Pogačnikove iz Ljubnega ter se je šele pred dvema dobrima letoma po» ročil hčerko postajenačelnika z Javomika. Odbor Sokolskega društva na Jesenicah praživa vse člane, ki imajo slavnostni kroj, da se pogreba udeleže v čim večjem številu Kdor nima kroja, naj pride v civilni obleki z znakom Pogreba se bo udeL-žila polno» števil društvena godba na pihala Odhod z Jesenic z vlakom ob 14.44. Mlademu sim» patičnemu narodnemu delavcu in vrlemu Sokolu naj bo žemljica lahka, preostalim naše iskreno sožalje.
s— Redna letna glavna skupščina Sokol» skega društva na Jesenicah se bo vršila v četrtek 31. t. m ob 20. v društveni telo» vadnici. V primeru, da bi glavna skupšči» na ob določeni uri ne bila sklepčna se bo vršila poi ure kasneje. Dnevni red obi» čajen.
h ! itn*
i— Radikalna terjatev/ Mlad osnovnošol» ski učenjaček si je dal popraviti pri ne» kem graškem čevljarju svojo raztrgano c>bu= tev. Fant se je pogodil, da bo plačal zne» sek 45 Din v obrokih kadar bo pač kaj za' služil. Ko je dobil popravi jene čevlie je dal na roke takoj 15 Dn Kljub opominom pa se fante ni nič zmenil, da bi poiavnai še ostali znesek «Bom že dal! Zdaj nisem nič zaslužil!» itd se je izgovarjal. Mojstra pa je fantovo izmik&nje ujezilo, zato so naredili predvčerajšnjim ž njim kratek pro= ces. Ko je šel pobič mimo upnikove deiav= niče, so stekli za njim vajenci, pomočniki pa so ga zvlekli v delavnico «Čevlje doli!» se je glasil strog ukaz. Šolartek je. — ho--češ nočeš — sezul obutev, s katere so mu hitro odtrgali podplate. O demontaži pud» platov pa je zvedel konkurent prvega čev= Ijarja. Konkurent je poklical fanta k sebi in mu je obljubil, da mu bo popravil čev» Ije sam, brezplačno. Fantič je moral biti včeraj ves dan v postelji, ko so mu pri dobrem čevljarju za Bog plačaj popravljali obutev. Fante premore namreč samo — en par čevljev.
Iz Nf^sr?» mesta
n— Direkciji državnih železnic v Ljub» Ijani Po ukinjenju potniškega vlaka, ki je odhajal iz Novega mesta ob 16.20 so mo» rali šolarji, ki se vozijo z vlakom v novo» meške šole. čakati do 18 30 na novo upe» Ijani potniški vlak proti Beli Krajini. Te» mu v odpomoč je železniška uprava pri» klopila za vračajoče se šolarje voz 3 razt reda tovornemu vlaku, ki odhaja iz No» vega mesta ob 16.55. pri tem pa je opusti» la odrediti tovornemu vlaku postanek tu» di v Kandiji, kjer vstopajo šolarji, zlasti šolarice meščanske šole v Šmihelu v Kan» diji. Sedaj morajo ti revčki, večinoma de klice, napraviti iz Šmihela skozi celo me» sto pot do novomeškega kolodvora ki tra» ja celo uro. Če traja pouk do 16 ure in dalje, jo mahnejo kar po železniškem mo» stu in skozi predor da dohite še zadnji ve» černi vlak proti Beli Krajini! Če direkcija iz tehničnih vzrokov ne more dopustiti po» Stanka za tovorni vlak v Kandiji. naj bi pa stroj potegnil par minut pred odhodom vlaka dotični šolar ski voz čez most v Kan» dijo in ga po vstopu šolarjev potisnil zo» pet nazaj na novomeški kolodvor Prepn= čani smo, da bo gospod direktor uvidel to potrebo in dal svojim podrejenim organom zadevna navodila in s tem pokazal hvale» vredno uvidevnost za učečo se mladino, ki je večinoma iz vrst železničarjev. — Več prizadetih!
Spori
Državno smučarsko prvenstvo na Pohorju
Akcijski odbor za izvedbo državnega smučarskega prvenstva, ki se vrši topot pr» vič na našem Pohorju, objavlja naslednja navodila vsem tekmovalcem in funkcijo* narjem:
Vsi tekmovalci in tekmovalke morajo bi» ti brezpogojno že v soboto dne 26. janu» arja t. 1 pri koči na Klopnem vrhu. kjer se bo vršil za vse tekmovalce obvezni zdrav» niški pregled kakor tud^ žrebanje.
Na 30 km dolgi tekmovalni progi bodo razvrščena tri okrepčevališča ter 12 kon» trolni' postaj Prvo okrepčevališče oskr» bujejo gg. Bezlaj. ing Rungaldier. Rotter in Reš; drugo gg, Majer, dr Bergoč, Ve» trih m ga. Gajškova; tretje gg. Roglič, dr. Jettmar, Kunei in gdč. Cingerli Vsakemu okrepeevališču bodo dodeljeni po trije smu» carji.
Prvo okrepčevališče mora skrbeti za za; sedbo 4. in 5 kontrolne postaje, drugo pre» vzame skrb za 6. in 7 kontrolno postajo in tretje za 9 kontrol-"« postajo; 8. kontrol» no postajo tvorita gg čopič in Radjenovič; 10 kontrolo pa gg Setina Bureš in še dva smučarja. Kontrole 1. 2., 3. in 12. prevzame vodstvo na Klopnem vrhu.
Sanitetno službo bo vršil g. dr Sekula. razen tega bodo opravljale službo tudi 3 sanitetne postaje ter leteča patrola; vse bo» do opremljene z vsem potrebnim sanitet» tlim materijalom
Markacijo proge imajo izvršiti gg dr. Oroden. Golubovič, ing. Rungaldier. Dolin» šek in Vetrih; od kontrolne postaje 8. na» prej pa gg. Radjenovič in Čopič Generalno kontrolo tekmovalne proge izvršujejo до» spodje Parma, Hribar. Senica. Baloh, Ber» gant, ing. Fvlert, dr Rosina in Voglar.
Sestop vseh smučariev ob 15. uri na Fa» lo, odnosno Ruše na prvi večerni vlak, ki odhaja iz Fale ob 17.58. odnosno iz Ruš ob 18.08 v Maribor. Vsi udeleženci korakajo skupno z godbo na čelu od Glavnega ko» lodvora po Aleksandrovi cc^ti. Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg ter od tu po Vetrinjski ulici na Grajski trg V Graj» ski kleti se vrši potem razglasitev rezuita tov te. razdelitev častnih daril in diplom V svrho lažje razdelitve razpoložljivih postelj in zasilnih ležišč svetujemo vsem udeležencem, da >e pravočasno prijavijo v pisarni tujsko prometnega društva v Mati» boru kier se bodo nakazala prenočišča Na Smolniku je na razpolago še '.6 postelj ter 30 ležšč pri veleposestniku Pergauerju 30 ležišč, na Činžatu 15 ležišč in v Ruški koči še 40 postelj ter 10 ležišč Na železniški postaji v Rušah bodo pri vseh vlakih pri= pravljeni vodniki, ob 14 uri tudi voznik ravnotako bodo na Fali kakor tudi pri Ru» ški koči vsem posetnikom na razpolago vodniki.
Na startu in cilju na Klopnem vrhu, kakor tudi pri razdelitvi nagtad v Grajski kleti bo svirala godba.
Akcijski odbor tvorijo: predsednik g dr Јанко Orožen za upravni odbor JZSS.. podpredsednik g Vekoslav Golubovič za teh» nični odbor JZSS tajnik: g Bruno Parma za SPD — ZfO Maribor Člani: gg. Anton Rogltč. Igo Baloh. Teddy Voglar vsi trije za ISSK Maribor, gg Franc Bezlaj in Mir» ko Gorišek za SPD ZŠO Maribor g inž Avgust Evlert za SD Rapid.
T ;kme v umetnem drsanju
V nedeljo na drsališči: SK Ilirije
Kot zadnja preizkušnja pred tekmo za državno prvenstvo se vrše v nedeljo 27. t m dopoldne v Ljubljani tri važne drsalne tekme V glavni tekrni startajo seniorji I razreda za prehudi» darilo dr Oilberta Fuclisa, istočasno se vršita še tekmi dam in juni-urjev. Tekmovanje za prehodno darilo dr Fuchsa se ponovi letos petič Prvi dve leti si ga je prehodno priboril V. Vo-di-šek, nato dvaKrat zapored ing Stanko Blou-dek, ki ima ietos mnogo šatis. da sj s tretjo zaporedno zmago tudi definitivno prtburi darilo Tekmeci v tej skupini so po dosedanjih prijavah ing- Bloudek. Vodišek ш Avčin. Schwab, ki b zelo resno prišel v poštev, letos ne more startati V junior ski skupini so med dosedaj objavljenimi drsalci prav dobri Bäumel, Kušak. Bleiweis. v damski skupini ga Jeralova in gdč Splr.dlerje-va. Vsekakor se zbere v nedeljo na športnem drsališču SK Ilirije, razen ge Kadrnke, skoro vsa drsalna elita naše države JZPS ie naknadno daroval za damsko in juniorsko skupino po eno darilo.
Tekme se prično ob 9 z obveznimi vajami iu-nioriev, nato slede obvezne vaje darnske skupine in obvezne vaje seiiiorjev. Med II in 1 i je prosto drsanje vseh treh kategorij, gotovo najbolii efektna točka nedeHskega »ekmovalnega programa, ki bo nudil gledalcem izreden estetski užitek.
Zadnje strorfne vesti
Zagrebška reprezentanca s katero se bo v nedeljo merila naša reprezentanca, je se» stavljena. Podsavezni kapetan Petrovič se je odločil za naslednje moštvo: Mihelčič» Gmajnički, Koch»Marianovič. Premeri, Kunst Wolf II., Babic, Hitrec. Leinert. .leren. Rezerve: Praunsperger, Kornfeld, Ra» nogajec, Gayer П.. Slivak in Pothraški
Slavni Thunberg premagan! To je bilo v sredo senzacija na Dunaju. V hitrostnem drsaniu na 5C00 m je Finec Thunberg naj» prej startal s Holandcem Hetdenom ter ga prcmrgal v času 9:11.2 Heiden je dosegel 9:17. Sendacijski uspeh je pri drugem star» tu dosegel Dunaičan Polacsek, ki je pre»
VREMFNSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani 24. januarja 1929. »»»♦»««мммммшшмммюм» M
Višina barometra 308 8 m
Kr»j	С яг	Barom.	Temper.	ев ъа "S	Smer vetra jn brMDa	O _ z- i
opazovanja				1 >	v m in eck.	f w o
Llobllana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik	8	/64-9 7bVrt 764 4 7657	-3 0 -7 0 —6 -9-0 0.0	Ы * 70	SSW J SSW nti NF 1 ESE 3	tu 1 10 1
Skoplje	7	770*2	-12 0	90	NE o	10
Split		/63 2	4	60	NE 3	9
Pailavme
XrAi
sneg
v mm iio 7. ur«
Solnce vzhaja ob 7.31, zahaja ob 16.56, luna vzhaja ob 15 28, zahaja ob 7.27.
Naivišia temperatura danes v L'ubliani —0.1. najnižja —3.4; v Mariboru —7.0; v Zagrebu —6.0; v Beogradu —11.0; v Skoplju —14 0; v Splitu +7.27.
Dunajska vremenska napoved za petek .Mrzlo vreme. Snežilo bo dalie tudi v južnih Alpah.
magal Jimgblutha v boljšem času, kakor ga je rabil Thunberg, namreč v 9:09. Jung» bluth je rabil 9.21.6. Dalje je Dunajčan Riedl premagal Moserjä v 9:20.6. Holandcc Scher svojega rojaka Hooftmana v 9:43 6. Madžar Kauser pa rojaka Erdelyja v 9:48. Končna klasifikaciia je bila torej: 1. Po» iaesek 9:09. 2 Thunbcrg 9:11.2, 3 Heiden 0:17, 4. Riedl 9 26.6. 5 Seher 9 21, 6. Jung» bluth 9:21 6. V mednarodnem tekmovanju na 500 m je zmagal Madžar Eötvös v 49 se» kundah
Švedski nogometni savez praznuje letos 251etnico svojega obstoja Ob tej priliki se bo vršil velik nogometni turnir, pri ka» terem bosta poleg Švedske sodelovali še Norveška in Danska.
Drsalne tekme v Bohinju
Slovensko p;an. društvo priredi v sporazumu z JZSS v nedelio 10 februarja na drsališču ori Sv Janezu ob Bohinjskem ie-zeru naslednie prooatrandne drsalne tekme, ki so otvonene za verificirane in neveriii-cirnne drsalce torei tudi za drsalce, ki niso včl?nieni v srx>rtnib društvih
I. Moška In ženska tekma v umetnem drsaniu za novince.
A)	Gospodje: razpisane' obvezne vaje: 1. loki v osmici desno naprej ra ven + levo naorei na ven: 2 l^ki v osnici d no na noter + levo no n: 3. vi'usra d nt) v n + levo nn n v: 4. vintga 1 no v n + desno no n v Nadalie orosto drsanie 2 minuti — Doseeliivo število točk za obvezne like 84 za orosto drsanie 36. razmnoževalne 3
B)	Dame: obvezne vnie: 1 orestouiii korak na desno ali levo naDrci: 2. loki v osmici naorei na ven (kakor zeorai): 3 loki v osm;ci naorei na noter (kakor zeo-ra:) — Nadalie 1 minuto Droslcsra drsania. — Dosegljivo število točk 36 7a obvezne ! ke. 24 »a rrosto drsanie raz^nnoževalec 2. II. Moška in žcn«'<n tekma za orvenstvo
Bohinja.
C)	Gospod i e- obvezne vale: 1. soi-rala d nn v + I no v: 2 viiuaa v os-nici d no v n I пи n v: 3. troika d nov +
1	nazal n: 4. zanka nawel na ven; 5. nroti-okreD d np v + 1 nz v: 6. viiuza — dvojna trojka d no v n + I tTd n v. — Vse vaie se izjavajo v osmici. Nadalie tri minute prostega drsanja — Doseuli vo število točk za obvezne like 72. za oresto drsanie 48 raznnoževalec 4.
D) Dame: obvezne vaie: 1. loki v osmici d np v + 1 no v: 2 viiura d no v n + 1 no n v: 3. troika d no n + I nz v: 4 dvo'na troika d no v + I no v. Vse vaie se izvalaio v osmici Nad d i- 2 miniti pro-Stesra drsania. — Dosesdiivo število točk za obvezne like 72 za prosto drsanie 4S razmnoževalec 4.
D) Dame: obvezne vaie: 1. loki v ostrici d no v + I np v: 2. viiuca d np v г + 1 up n v: 3 troika d no n + i np n v: 3. trojka d nt) n + nz v: 4. dvo:na troika d np v + 1 np v Vse vaie so izvaiao v osmici. Naddie 2 -rinutj prostega d-sania — Dosesrliivo število točk za obvezne va'e 48 za prosto drsanie 36 razmnoževalec 3
Splošna do!oč?!a: Tekme se vrše po tekmovalnem pravilniku JZSS tehnična izvedba tekem ie v rokah JZSS. Za vsako skinoino (А В D) ie raznisano 1 darilo za prvaka in oo številu tekmovalcev 1 do
2	dip'omi SPD P:smene pr'ave sprejema do 9 febrtiaria ob 10 uri Slov. planinsko društvo v Liubliani Sclenburcova пГсз 1 II naclstrooie. tisfnene orrave so strreie-maio do oričetka tekme na samem drsališču proti dvorni priiavn ni
Tekme se nrično takoi po dr,hodu dop,;!'-danskcita vlaka iz LiubMane Darila se raz-dele po tekmi v ho^'u Sv. Janez
SK Svoboda. Danes v petek članski sestanek odpade. — Načelnik.
Smiiiki kurz pri Zlaiorozu v Bohinju. JZSS razpisuje smuški kurz za začetnike, ki se lx> v slučaju zadostnih prijav VTŠil pri hotelu Z!a:o-rogu ob Bohinjskem jezeru Teren; okoli hotela so kakor nabšč za začetnike Priiave treba poslati do danes zvečer na naslov: Jugosl zimsko-sportni savez. Ljubliana. Dunajska cesta I. Prehrana in prenočišče bo stalo dnevno 45 Din.
iosoodarstvo
Ustanovitev zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
Ob priliki konference zborničnih .tajnikov, k! se je pretekli teden vršiia v Beogradu, je načelnik trgovinskega ministrstva dr. Steinmetz priredil konierneco. na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Zavod se ima ustanoviti spomladi pri trgovinskem ministrstvu v okviru oddelka za zunanjo trgovino m trgovinsko politiko ter je že zdelan načrt zakona Proučeval bi sredstva za pospeševanje izvoza ter bi dajal in:c:iativo in predlaga! ukrepe v svrho napredka naše zunanje trgovine. Dalje bi sistematično proučeval zunanja tržišča, zbira! in urejal vse miormat.iv-no gradivo o gospodarskih razmerah v naš: državi, o gospodarski zakonodaji, naredbodaji, o mednarodni pogodbah, o tarifah, o poročilih gospodarskih korporacij in o strokovnih it ud jah. ki so objavljene v periodičnem tisku. Končno b; zavod imel za vršenje svoje informativne službe urejati in čuvati podatke o gospodarstvu tujih držav, ki so za razvoj trgovinski odnošajev in izvoza važnega pomena. Na podlagi zbranega materijaia bi dajal korporacijam ali pa neposredno interesentom informacije glede vseh inozemskih trž:šč Na podlagi poroči! пз?,ћ poslaništev in konzulatov bi sestavljal informativna poročila o važnih pojavih na svetovnem tržišču ter bi z-da:a! za donjače grspedarstvo posebno glas lo. Da zainteresira inozemstvo za naše proizvede, bi zavod izdajal tud: propagandne brošure ter prirejal predavanja v inozemstvu.
V posvetovalnem odboru zavoda bi bili zastopani predstavniki gosipodarskih ministrstev in gospodarskih zbornic Fo zakonskem načrtu nai bi se denarna sredstva Z3 vzdrževanje zavoda dobila na ta način, da bi se uvedle posebne takse v zfiesku 10 Din na vsak vagon blaga, ki se izvaža v inozemstvo. Te takse bi se v obliki kole-kov lep'le na izvozne dekhracije Na ta način bi se dobila vsota 4 in poj do 5 milijonov Din letno.
Slični zavudi obstojajo že v številnih naprednih državah; naš zavod pa ne bi bil kopija s!;č-n h institucij, temveč bi Ы1 prikrojen speci.ialno za naše potrebe in razmere Uredništvo v zavodu bi bilo kontraktuaino. V zavodu bi bilo tudi več gosnodarskih strokovnjakov, ki bi od časa do časa prepotovali tuje države, kjer bi proučevali za naš izvoz važne gospodarske pojave.
O načrtu zakenu se je na konferenci razvila živahna diskusija. Iz izvajanja d-'legatov jt v splošnem izzvenela precejšnja skepsa glede možnosti uveljavljenja novega zavoda v praktičnem delu za pospiševanje našega izvoza lajnik ljubljanske zbornice g Ivan Mohorič je opozarjal. da so glavni vzroki krize našega izvoza predvsem previsoki produkcijski stroški, nadalie pomanjkanje direktni železniških tarif, dobr h mednarodnih telefonskih zvez. oviranje vporabe orzojavnih kodov v mednarodnem prometu, pomanjkanje trgovinskih pogodb, paroplovnih zvez •itd. Povdarjal ie. da bi bilo treba predvsem te ovire polagoma odstraniti, nakar bi se naš položaj na inozemskih tržiščih bistveno zboljšal.
Naša veletrgovina in naša industrijska podjetja imajo po večini dobre zveze z inozemstvom ter točne lastne informativne vire. Zato taka pod jetja ne kažejo posebnega interesa za osnovanie zaviKla. Detajlna trgovina in obrt. ki sta itak navezani na posredovalno trgovino, pa bi inior-maciie ne mogla v znatnejšem obsegu izkoristiti. Med drugim je omenil, da je v hmeljski trgovini kljub dobrim informacijam nastopila popolna de-ruta. Tudi zbornice, k; razpolagajo danes že z lepim informativnim gradivom, od novega zavoda ne bi imele mnogo koristi ter bi bi! arhiv v praksi na razpolago predvsem le beograjskim zbornicam. Omenii je. da so se konzularna poročila v zadnjem času mnogo zboljšala ter bi bilo potrebno, da se s pričetim delom energično nadaljuje Končno se je tajnik g Mohorič izjavil proti obremenitvi izvoza za financiranje zavoda ter je stavi! izpreminjevalne prtdluge Po njegovem mišljenju bi za enkrat zadostoval prura-čun enega milijona d nariev. ki bi se dal dobitt na drug način, ne da bi se obremenjeval izvoz. ker nekatere sirovine. kakor n. pr. rude. bavksid ;td ne p-enesejo nikake obremenitve Nato le še razpravljal o ureditvi odnošaja in delitvi deia med zavodom in zbornicami.
Izvajanjem taijnika g. Mohor i ča so se pridružili delegati novosadske, osješke, splitske in zagrebške zbornice, nakar je načelnik dr. Steinmetz obljubil. da bo vse praktične nasvete in pomisleke, ki so bili iznešeni v debati, podrobno proučil in upošteval pri končni redskcili zakona, zUsti pa xi organ zaciji novega zavrda.
—	Močna okrepitev državnih papirjev zaradi novih pogajanj za inozemsko posojilo Zadnje dni se je v zvezi z namerava» nitni novimi pogajanji za inozemsko po o» jilo poiavilo veliko povpraševanje po dr» živilih papirjih Nu zagrebški borzi se je Vojna škoda napram koncu zadnjega ted» na dvignila od 441 na 453. 7 odst investi cijsko posojilo pa se je okrepilo od 86 25 na 88 Tudi 4 odst. agraine obveznice so se dvignile na 535 do 54 Vest, da bosta finančni minister dr Šverljuga in trgovin» ski minister dr Mažuranič odpotovala v London k pogajanjem za vebko inozemsko posojilo in da je naša vlada prejela nove ponudbe za posojilo, je našla na borzi ugoden odmev, iz čes:»r moremo sklepati, da se možnosti za- najetie posojila presojajo pri» lično godno Ker bi se z novim posojilom izvršila tudi zakonska stabil.zaciia dinarja, so vesti o pogajanjih zg posojilo uplivale tudi na tečaj delnic Narodne banke ki se je močno dvignil Koncem preteklega ted» na je Narodna banka norirala šp 7050 — 7150, včeraj pa na zagrebški borzi ni bdo Ыада izpod 7500. Ker se pričakujejo višji tečaji se državni papirji zadržujejo. N zagrebški borzi te dni skoro ni bilo prompt» nega blaga v Vomi škodi. Zdi se. da ie tudi bojazen glede stabilnosti dinaria po» vsem prenehala, kajti na vseh iugoslovtn» sk'.i borzah je bil devizni promet zadnje dni nrnivadno slab
—	Predvoinn рочојИа Rosne in Kranjske Dne 12. t. m je bil v Pragi konstituiran m.dnjrodni zaščitni komite lastnikov pred-vo;n;h ob'igacii bivših avstr:»»ogrskih avto» no-nn:h feles Gre r>r-ed vsem za predvojna posoiila B^STie in Hercegovine in Kranjske, katerih anuitetska služba miruje Komite bo vodil pogajanja z našo vlado zaradi ure» ditve - prašenja teh posojil in v ta namen =topil v stike s sorodnimi organizacijami. Komite bo imel poslovalnice v Pragi, v Ber* linu in na Dunaju
= Snnai iia banke Franeo - Serbe. Francosko srbska banka je sklicala izredni občni zbor na katprem s? ima sklepati o znižanju delniške glavnice »n o zonetnem povišanju na 20 milijonov Din. Na tej banki so inlpresirane Banque Otoniane v Parizu. Banque de Paris et des Ряуя Bas v Parizu in So-iete financiere d'Orient. Zagrebška poiružnira banke je kakor znano, v likvidaciji.
= povišanje ven železu. Jugoslovenske železarne so zr.radi povišanja carin (v dodatnem dogovoru I; avstrijsko - jugoslovenski trgovinski pogodbi) dvignile cene za žoIpzo v šipkab in v trakovih za 21 par pri kg. To povi&inje stooi takoj v veljavo, ker železarne že 14 dni ne sprejemajo naročil po fiksnih cenah. Srednjeevropske žele zarne teh cen zaenkrat ne bodo povišale, ker so s svojimi kvotami še v zaostanku. Cene za nos;lce in U-železo ostanejo nespremenjene Gle;le dobav pločevine so inozemske žeiežarne tesno združile. Cone so ostale sicer nespremenjene, vendar so hili poostreni dobavni porroii po katerih riobav-ijajo železarne sedai žpiszo veletrgovcem na O:!j rt račun prr.ti plačilu v 45 dn^h ali proti akceptu пч Ж) dni (zi 45 dni je treba plačati 12 % letne obresti) Inozemske žele zarne se rritržujeo zaradi nizkih cen žice in žičnih žebljev naših železarn (8 angleških funtov za tono fco Zagreb), ki onemogočajo uvoz v Jugoslavijo. V pričetku 'eiltv: -o se srednjeevropske železarne posvetovale na Dunaju zaradi nove ureditve kartelnih cen za izvoz v Jugoslavijo. Istočasno se je razpravljalo o pristopu poljskih železarn h kar-telu.
= Visoka pasivnost n-še trgovinske bilance г Avstrijo v I. 1928. Avstrijsko zvezno ministrstvo za trgovino in promet ie obiaviln glavne podatke o avstrijski zuiianji trgovini v preteklem letu, iz katerih je razvidno, da ie naš izvoz v Avstrijo nazadoval od 17! 9 mijona šilingov v 1. 1927 na I2S.9 milijona šilingov v pret letu; naš uvoz iz Avstrije Pa se je istočasno povečal od 155 8 na 163.4 nriiiona šilingov Zaradi povečanja uvoza in nazadovan-ia izvoza se je naša trgovinska b'!anca zna"no poslabšala Dočim je bila 1. 1927 še aktivna za 16.1 milijona šilingov, je bila lan! že pasivna za M.S niiiiiona šilingov ali za 276 milijonov D!n Ker bo po dodatnem dogovoru k avstriisko-hgoslove4sk; tr*uinsK' pogodoi. ki je 10 t. m stop:! v veliavo. na< izvoz prašičev, živine in mesnih izdelkov še znatno oležkočen ni pričakovati, da bi se letos bilanca zopet zbo-lfišala. — Vsega le Avstrija lanu uvozila za 3251 m lijonov Šilingov (1. 1У27 za Я91). izvozil' pa smo za 2219 milijonov f2099), tako da je b:la avs-riiska trgn-inska bilanca lani pasivna ra 11.12 milijonov šlingov (1092) Pri oromni pasivnosti avstrijske trjovinske bi-
FORMAM
PROTI NAHODU p ČUrCCcin Z
lance. ki znaša v naši valuti preko 8 mi'iiard Die, je tembolj značilno, in je imela Avsiri;a lani z našo državo močno aktivno trgov ль ko bilanco.
= Tudi polieka trgovinska bilanca močno pasivna Poljska je lani uvozila za !3tf2 milijonov ziotov izvozila pa je za 2508 mili.o-nov zlolov. Trgovinska bilanca Poljske je bila torej pasivna za 854 milijonov /Jotav.
Borze
24. januarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo slab. Manjše povpraševanje jc b io po devizah na Berlin in London Malenkostno potrebo v devizah na London in Prago ie krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vojna ško.la zaradi povolj:iih izgledov za posojilo ponovno okrepila. Ker je malo blaga na trgu za aranžma in za kasa ni bilo prometa. Vojna škoda kasa je notirala 433 do 4бб (včeraj -149—4"3), trg)vala pa se je za fr-truar po 430 . 431 in 431.5 (včeraj 427 —428) in za december гю 4Ö9. Tudi investicijsko se je <ivi<riiilo na 83 zakl uček. Mod bančnimi papirji je dvig Narodne banke, v kateri ni bilo blaaa izno;l 7500, vzbudil pozornost. Ta dvrg je v zvezi z izgledi za j:o-soiilo. V ostalem so bili zaključki v Praš'?-dioni po S5. v flnion banki po 50.5. v Ljubljanski kreditni [Ю 126 v Sraski po 152 in v Jugobanki po 91. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki samo v Slaveksu no ton—101 jn v Slavoniji po 5.50. Trboveljska notira nespremenjeno 481—490.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 0 _ 22.S45, Berlin 13.53—13.56 (13.545). Bruselj 0—7.9176, Budimpešta 0-99369 Curih 0—1095 9, Dunaj 7.9ЭП4— S.021.4 (S034). London 275.94— 276.74 (276.34). Newyork 0--56.87. Pariz 0 -222 "4. Pra^a 0—1686. Trst 297 1—299.1 (?оч j)
Zigreb. Dunaj 7 99П4— S.0204. Berlin 13 33 do 13 56. Budimpešta 9.9219—9.9519. London 27т 'H do 276.74. Milan 297 G77—299.077. Newyork kabel 56.885—57.085. Newyork ček 56.77—56.97. Pariz 22174—223 74. Praga 168.2—169, Curih 1(19-44 do 1007.4
Curih. Zagreb 9.13. Pariz 20 32. London 25.215, Newyork 519 95. Milan 27.705. Praga 15.385. Dunaj 73 05. Budimpešta 90.665. Berlin 123.60. Bruselj 72.25. Amsterdam 20S.45, Varšava 58.20, Bukarešta 3.12, Sofija 3.755.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 den.. Praštediona 92 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Kreditni zavod 175 den. Vevče 12<"i don., Ruše 260—2.40 Stavbna 56 den.. Sešir 105 den.
Le s: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vajronov in s:cer 3 vasonl Ji v in 2 vagona hrastovih plohov.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 453 den., kasa 453—155. za februar brez kupona in možnosti dobitka 431—432, za december 469- 470. investicijsko 88—S9, agrarne 53 5 do 54: bančne vrednote: Praštediona 925—930, Unionbanka 56.5—57. Kreditna 93 den., Ljub!j. kreditna 125—126. Narodna 7300—7500, Jugo 91 do 92. Zemaljska Sarajevo 140 bi., Hrvatska 62.5 b!.. Srpska 152—153; industrijske vrednote. Gutmann 199—205. Slaveks 100—101, Slavonija 5.25—5 5. Nar šumska 28—35. Drava 460-47S, Isis 23—28, Vevče 125 den., Brod vagon 340 do 350. Trbovlje 4SI—400. Sečerana 483—490, Nar. mlinska 20 den.
Beograd. Vojna škoda 453.5—454. investicijsko 87—S8. agrarne 53—54. Narodna banka 7335.
л v ■ v v
II tsuuw
Ljubljanska blagovna borza (24. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Zaključenih je bi!o 5 vagonov in sicer 3 vagoni drv in 2 vagona hrastovih hlodov. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona. Nudi se pšenica (slov postaja, mlevska tarifa. p'a 30 dni): baška. 80 kg. promptna po 2S7.5 do 290. za februar po 292.5 do 295. za marc po 297.5 do 300: moka: »»Og« fco Ljubüana, plač no prejemu blaga po 420 do 425: turščica: baška, času primerno suha po 295 do 297.5: ječ meri: baraniski, pivovarski. 6S/69 kg 345 do 347.5: bu-ški oz'mni 67/6« kg 330 do 332.5.
Žitni trg ('24. t. m.) • Ker so zardi slahera vremena dovozi slabi so cene na novosad-skein žitnem trgu dalie čvrste Baška i^šeii ca (79 80 kg) se ie danes trgoval? po 245, banaška, ki se kupuje za Srbijo in Slovenijo, pa po 241. Cene trnki so se v zadnjem času dvignile od 337.5 n» 345 Но Я50. Veliko je povpraševanje po argentinski konr.i. kar je v zvezi z vestmi da se bo v bodoče pri uvozu argentinske koruze uporabljala avtonomna (maksimalna) carina, ker z Ar-gentinijo nimamo trgovinske pogodbe. i)v «lej se ie to blago uvažalo s tujimi eertifi-kali. Oves se v Novem Sadu tnruie po 245— 247 5. piv!>v:;rski ječmen po285—290. ozimni pa po 265 - 270.
Novosadska blagovna borza (24. t. in.) letidenca stalna. Premet: 22 vagonov pšenice. 8 vagonov moke, 13 vagonov koruze in 2 vagona ječmena, pšenica: naška, baška potiiska in sremska 242.5 — 247.5; btmaška pariteta Vršac 237.5 — 240. Ječmen: baški 252.5 — 257.5: haški pomladni 270 — 2-0. Oves: baški. sreniski in slavonski 240—245. Koruza: baška in sremska 250 — 255; za februar 260 — 265: za marc - maj 2S2.5 Ho 2875. Moka: baška «0j> in <0gg S4T_r.50; 21 320 - 330; .V 300 — 310 -Гг 270 Ho 275: -7* 200 — 205. Otrobi: baški iu srPm. ski 180 -
Dunajska borza za kmetijske proizvode {23 t. m.) Na prekomorsk;h tržiščih in na budimpeštanski terminski h-vrzi so se cene dvignile, v Liverpools in La Plati pa je tendenca ostala mirna Zaradi čvrste ten» dmce na ameriških borzah zlasti pa v Ju» gosi a\ i ji je bilo razpoloženje na dunajski !ir>r/i prijaznejše V pšenici so ccne ostale nespremenjene Argentinska koruza se nudi za maj po 183 sh ö d. cif Trst. Cene ovsu so se dvigni'e I ra<lno notirajo; pšenica: domača 34.75 — 35 50. madžarska poriisVa 39 — 3° 50. lugos-lovenska 36.75 — 37 25; r/- marchfeldska 34 75 — 35. madžarska 33 25 — 33 5: korma: madžarska 35.25 — 35 75: argentinska 37 — 37 25; oves: doma» či 33.25 — 33 5: madžarski 33 5 — 34 Moka «0 - v trgovini na debelo: domača 57 5 — 60. madžarska 55.5 — 57, jugoslovenske 54.5 — 55.5.
Arthur Schubart:
Zlata broša
Dve mladi zakonski dvojici brez otrok, ki sta se nekako vsakih štirinajst dni zvečer sešli na čaj, sta živeli že delj časa v prijateljstvu. Sicer se nista tikala ne gospoda ne gospe, vendar so ее dobro razumeli, ker so imeli mnogo skupnih interesov, razen tega pa je k utrjenju teh medsebojnih odnošajev pripomoglo tudi dejstvo, da sta obe rodbini stanovali zelo blizu.
Med tem ko je bil domačin, ugleden arhitekt, baš stopil po cigarete, da ž njimi postreže gostoma, se fe dr. Winter, umetnostni zgodovinar, vtaknil v pogovor svoje žene s hišno gospodinjo, ki je v šali tožila o svoji vse bolj in bolj naraščajoč: pozabljivosti.
—	Gospa Hana. vam se ni baš treba pritoževati: z mojo Hedo je še mnogo «labše. Nedavno tega ie nekje pozabila krtov muf. ki sem ga ji bil podaril za božič, včeraj r>a ie izgubila brošo...
—	Pa vendar ne one s starorimskim novcem, ki ste ga ii orinesli iz Nanol.ia? ie skrbl.iivo povprasa'a eosoa Hana.
—	Prav tisto . izgubo v«akega drugega nakita bi lacdie nrebo'el je zlo-vo'»nn odvrni' doktor Rroša ie D.'av tako redkost kakor je 'еря in dobro
ohranjena; bila mi ie dragocen spomin na najlepše trenutke mojega življenja, vrhu tega pa je imela precejšnjo vrednost.
—	Kje pa ste jo izgubili? je dornači-ca sočutno vprašala prijateljico, ki ji je bil pogovor očividno že neprijeten.
—	Tega se prav tako ne spomni kakor ob svojem času ni vedela, kje je pohabila muf. Ona misli, da pri šivilji, sai drugam oonoldne ni šla. in zanesljivo vem. da ie brošo po obedu še imela.
—	Ali ste pri šivilji že povprašali? je posegel v pogovor gostitelj, ki se je bil vrnil s cigaretami.
—	Kakopak! je s solzami v očeh odgovorila gospa Heda. Danes dopoldne sem telefonirala tja. toda rekli so mi. da ničesar ne vedo. in se tudi ne spomnijo, da bi bili videli brošo. ko sem se razpravljala. Zato sem trdno uveriena. da se moi mož moti. če trdi. da sem jo imela na sebi. ko sem šla z doma.
—	Ah. ne. jo ie neievolino zavrnil mož. Še mis'il sem si: kako krasno se prilega medlo zlato k temnolilasti svileni iopici.. Prisege! bi. da si brošo imela na sebi. Vo si š'a iz hiše.
—	Pnfprn se ie пя? 'zs^hila na poti do šiviHe! ie menil domačin
Ni^eova žena se je dobrovoljno nasmehnila.
—	Dobro, da ste tudi vi moški po-zab'jivi. ne samo me uboge žene... Saj nam je doktor še nedavno tega pokazal zaklep, ki ga je sam izumil, tako da se broša sama od sebe pač ni mogla odpeti.
—	Točno! je s povdarkom pritrdil Winter. Morala si si io sneti in ker smem menda popravici domnevati, da si moja žena odpne jopico le pri šivilji, ie mora'a pač le tam biti pozabljena ali ukradena.
—	Zdaj nai bo pa tega dovolj. Rolf! je zapros:la ^gospa H°da že ne^oMko razdražena. 7.t ves dan ne pos'ušam drugega ko te neprestane ieremiiade; molčala sem ves čas. Toda večera si ne da-m pokvariti. Saj tudi mene samo nema'o jezi. ali večno lamentiranje in besedičenje mi brošf- ne bo vrnilo. Ali ne mislite tudi vi tako. gospa Hana?
—	Prav imate ii ie nritrdila le-ta in v želji, da napelje nogovor na prijetnejše stvari i° smeie se nadalieva'a:
—	Aha. ve še ne veste da imamo nri nas že nekai dni ma'hneea eosta ki sem si ga zdavnaj želela Dajte, dokto-re. pogodite!
_ Majh°n gnet"? Kako nai pogodim? Morda kanaW^V?
—	Ne. ne! Saj vendar veste, da ptičev ne maram!
—	Nemara psiček? jo je podražil
I doktor.
i — Tudi ne! Hu. te male pasje mrci-ne. ki imajo vse napake in nedostatke vsega pasjega rodu ...
j — Nu, potlej pa res ne vem... ali pa bi utegnila biti celo mačka?
—	Pogodili! Tri mesece stara mači-ca, črna in divja ko vrag in šegava ko mlada opica, neizrekljivo srčkana ži-valica!
j — Ki si ob perzijskih preprogah brusi kremplje, ki trga usnjene naslanjače. razbija kodanjske krožnike, ki nama izmika meso in tiranizira vso hišo! je s sladko-kislim obrazom dodal domačin.
—	Ti. da te sram ni! Veste, to so le besede: on ima malega satana še raje kakor jaz...
—	To bi mi bilo pri najboljši volji docela nemogoče! ie suho odgovoril mož. Tak vsaj predstavi zverino! Ce se ne motim, straši že spet nekje v tvoji sobi. čeorav dobro ve. da ne sme. zaradi kitajske vaze in indijske prenroge pri divanu ki na nje nosebno rada 'eži.
To rekši ie v«tal odgrn'1 baršunasfo zaveso do «osednje sobe in jel vabiti: muc muc. muc...
I Nekak žvenkečoč šum mu je bil odgovor in na svetlem parketu je pridr-
selo nekaj majhnega in okroglega, v zlatu se leskečočega. za njim pa se je bliskovito pognala črnobaršunasta žoga, inačica, ki se ie v naglici zasledovanja prtkopicnila in se ročno spet postavila na noge. pograbila s šapicami iskrečo se igračko in jo sunila naprej v sobo. gostoma pod noge.
Lahen vzkrik gospe Hede in presenečen vzklik njenega moža.
—	Saj to je vendar tvoja broša! Kaj nai to pomeni? Izrecno si rekla, da včerai nisi bila dnigie kakor pri šivilji... tak se je vendarle oglasila tudi pri vas. gospa Hana?!
Domačica je bleda ko smrt odkimala
—	Pri meni je ni bilo: zakai jaz sem šla k teti Kristi na čaj... Morda pa je bila pri Hugonu?... Toda on mi ie rekel, da v moji odsotnosti ni bilo nikogar...
Tri dvojice oči — preteče, očitajoče, proseče — so se uprle v gosjxidarja. ki se je v zadregi zasmejal in si segel z roko na čelo. In v mrvatško tišino nalik grohotu rogajočega se škrata za-žverV^al 7fot; novec med naglo smi kajočimi šaoicami male mač ce ...
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Na smrt obsojeni podedoval milijonsko imetje
Pred kakšnimi 30 leti so obtožili ne* kega kmeta iz bližine gališkega mesta Hodorova, da je usmrtil svojega brata, ki je bil nekoliko prej hipoma izginil. Na podlagi številnih indicij in izpovedi raznih prič so ga obsodili na smrt, dasi je trdovratno zatrjeval svojo nedolž* nost. Pokopalo ga je to, da se je bil z bratom nekaj prepiral zaradi neke ded* ščine in da ga je neki možakar videl, ko je prenašal težko breme na hrbtu reki. Smrtno kazen so mu pozne* spremenili v dosmrtno ječo. toda imenoval se je Aleksander Ob ni dolgo preživel svoje obsod» be. Čez nekoliko mesecev je v ječi umrl.
Minulo je 28 let, stvar je že davno pozabljena. Tedaj je prejel hoderovskj magistrat pred nekoliko dnevi dopis poljskega generalnega konzula v Bue» nos Airesa, da*li ne poznajo nekega Aleksandra Ofczareka. ki mu je pred kratkim v Argentini umrli brat Henrik zapustil skoraj poldrug milijon pezov. Ta Henrik da je bil pred dolgimi leti prispel v Argentino iz Galicije, ki jo je bil na skrivaj zapustil, da mu ne bi bilo treba jemati žene s seboj, s kate» ro je bil živel v nesrečnem zakonu. Ta» ko se je pojasnila skrivnost, ki je bila pred 28 leti spravila Aleksandra Of czareka v smrt.
Nikdar več ribjega olja. Ribje olje kvari žr tako občutljivi žtlodec slabe dece.
je prašek, ki ima zeio ugoden okus m se jemlje suh aH raztopljen v mleku. Prirejen je s slad-nim ekstraktom dr. Wandera in z garantirano 30% ribjega olja, ampak se ne občuti neugoden okus niti neugoden duh po ribjem olju. Jemalt je posebno prikladen za vse one. ki navadno ribje olje težko ali sploh ne prenesejo. Dobi se v vseh lekarnah v velikih omotih po 42.— Din, v malih po 25.— Din.
Zaroka svetovne prvakinje
Iz Berkelyja v Kaliforniji poročajo, da se Je miss Helen Wills, svetovna prvakinja v tenisu, zaročila z bogatini mladim Američanom Frederickom Moodyjem.
Nfadio
Sobota, 26. januarja.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. ■— 13: Napoved časa in reproducirana glasba. — 13.30: Stanje vode in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30. Delavska ura. — 19: Nemščina. — 19.30: Jezikovni razvoj otroka. (Prof dr. Ozvald.) — 20: Koncert lahke glasbe (klarinet, harmonika, bas). Vmes kuplet:. — Koncert radio-orkestra. 22: Poročila in napoved časa. - ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba.
—	17.30: Popoldanski koncert — 20.35: Pevski koncert Drage Hrziča. - PRAGA 16.30. Popoldanski koncert. - 19.15: Prenos iz narodnega gledališča v Brnu. - 22.25: Prenos koncerta iz Bratislave. — BRNO 17.55: Pesmi in dueti iz popularnih operet. — 19.15: Prenos iz narodnega gledališča: Novakova opera «Laterna» — 22.25: Prenos koncerta iz Bratislave — VARŠAVA 20.30: Benatzkega opereta «Zbogom Mimi». 22.30: Koncert lahke godbe. - DUNAJ U: Dopoldanski koncert. — 16.10: V kraljestvu pravljic — 17.30: Beethovnove sonate. — 19.10: Eichendorf fo ve pesmi. — 20.05: Dramski večer.
-	Koncert lahke glasbe. - BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. - 20: Poljuden orkestralen in pevski koncert. — 21: Dialog- v svetovni literaturi. — FRANKFURT 16.35: Koncert operetne glasbe. — 20.15: Mešan večer. — LANGENBERG 17.45: Pevski koncert - 20: Zabaven večer - Koncert lahke godbe. - STUTTGART 19.30: Glasbeni in recitacijski večer. — 20.30: Koncert fi-lharmoničnega orkestra: starejša glasba. - TOULOUSE 21.30: Koncert Straussovih valčkov. — 22: Koncert orkestra in solistov. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.-10: Koncert lahke glasbe. — 19 15: Kacsohova opereta «Vitez Janez». — Koncert ciganske godbe. — LONDON 19.45: Beethovnove komorne skladbe. — 20.30: Godba za ples — 21: Orkestralen koncert. — 22.35: Mešan večer — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 20.45: Večerni koncert orkestra in solistov. — STOCKHOLM 19.45: Violinski koncert. — 20: Koncert vojaške godbe.
Baka Sakao,
samosllnlk na afganskem prestolu.
Samomor~madžarskega aristokrata s kokainom
Budimpešta govori zadnje dni o sa* momoru poročnika barona Kövesa, si» nu znanega generala, ki se je o njem toliko čitalo v svetovni vojni. Baron Köves je dosegel med vojno enega naj» višjih činov v avstro*ogrskj armadi in je še danes na Madžarskem izredno popularen.
Kövesov sin je bil prej aktivni član armade. Šele madžarska vlada ga je upokojila. 31 let star je bil močno za» sužnjen narkotičnim sredstvom. Pred dobrim tednom dni so ga našli doma nezavestnega v postelji. Oddali so ga v sanatorij, kjer so ga zdravniško pre» iskali in ugotovili, da je močno vdan kokainu. Dan pred kritičnim dogod* kom je prišel k njemu znanec, najbr* že prodajalec kokaina, in mu je prine* sel večjo dozo strupa. Köves si ga je ROtel privoščiti v obilnejši meri kakor navadno in se je zastrupil smrtno.
Pokojnik se je zadnje čase preživ* Ijal s tem, da je vodil veliko trafiko, katere dovoljenje se glasi na ime nje» gove matere, vdove po feldmaršalu Ko* vesu, ki živi na Dunaju.
151etna kandidatka smrti
Na Dunaju vzbuja mnogo pozorno» sti slučaj dveh mladoletnih deklic, ne* ke 141etne in neke 151etne penzijonat» ke, ki sta se vzgajali v vzgojevališču dunajske mest. občine in sta te dni sko» čili v samomorilnem namenu skozi okno. Rešilna postaja je obe pobrala in ju oddala v bolnico, kjer bosta naj« brže okrevali.
Značilno je, da je starejša izmed sa» momorilnih kandidatk, 151etna Anto» nija Scolaig, že petič poskušala izvršiti samomor. Zadnjič lansko leto v de* cembru. Najela je s svojim 16letnim ljubimcem sobo v hotelu, od koder je ljubimec skočil tri nadstropja v globi« no in obležal na mestu mrtev. Dekle je že parkrat priseglo, da bo najkasne* je tekom enega leta storilo isto smrt. Samomor je skušala izvršiti že štiri* krat poprej, seveda vedno v nekoliko nedolžnejši obliki kakor to pot. Zani* mivo je, da je pred samomorilnim po* skusom Antonija praznovala svoj god in da sta se s prijateljico zavihteli z okna v g'obino s poklikom «Zdravst» vujte!» Tovarišice v penzijonatu so strahoma gledale za njima, nato pa so obvestile vodstvo za%oda, kaj se je zgodilo.
Iz življenja in
Ameriška teorija o postanku človeka
Kaj je povedal na kongresu antropologov profesor William K. Gregory, ravnatelj njujorškega prirodoslovnega muzeja
se producirali predhodniki človeka po drevesih v gozdovih. Ne le roke, tudi drugi udje izpričujejo, da je tako. Kdor pogleda našo lopatico, obliko glave, če*
Od 22. decembra 1928. do 2. januar* *a so v Newyorku zborovali ameriški antropologi, po številu 6000 oseb. Na tem kongresu, o katerem pravijo, da pomeni važen mejnik v razvoju priro* doslovne vede, je razvil profesor M JC- Gregory, ravnatelj prirodoslovnega muzeja v Newyorku novo teorijo o po* Stanku človeka, ki naravnost bije v obraz znanemu opičjemu procesu v Daytonu.
Resnica in legenda
«Energično proiestiram,» je dejal prof. Gregory «proti legendi, da je bil človek že od početka stvarjenja tak* šen, kakor je danes. Nihče ne more dokazati, da je homo sapiens, kakor se imenuje človek v prirodoslovju. že od nekdaj nosil glavo pokonci, da je ho* dil p( dveb in da je imel dve roki Vsa* ka kost človeškega telesa priča na* sprotno, da izhaja od živali, in sicer preko
štirinožcev od plazilcev.
Vsak organ človeškega telesa jasno govori, da so se razvile noge in roke tekom tisočletne telovadbe, s katero so
Drama ljubezni baltskega barona
V norišnici Rottenberg pri Rigi je te dni umrl baron Henrik Rautenfeld, či* gar ljubavna tragedija je pred 18 leti vzbujala sirom baltskih dežel sočutje in pomilovanje. S tem je padla zadnja zaveza na tragedijo, o kateri danes ob* širno pišejo časopisi v baltskih drža* vah.
Rautenfeld je bil potomec in glavni dedič enega največjih baltskih imenj in odprta so mu bila celo vrata carskega dvora v Petrogradu. Tedaj pa se pri* meri v njegovem življenju dogodek, ki postane odločilen za vso njegovo bo* dočnost. Zaljubil se je v hčer nekega lotiškega železniškega čuvaja, Emilijo Kugeneckovo, ki je služila za hišno v gradu njegovih staršev. Na skrivnem se je z njo tudi oženil Ta zveza je pri* pravila barona ob ves kredit. Aristo* kratska rodbina je smatrala dejanje za čin nepreračunljivosti in duševne zme* denosti. Dala je zapreti barona v blaz* nico, čeprav ni bilo za to nobenega stvarnega vzroka. S tem je rodbina tri» umfirala, kajti mlada baronica ni ni* kdar prišla za gospodinjo na grad. Ven» dar pa je žena rodila baronu dva sina.
Rautenfeld je skušal večkrat pobeg» niti iz norišnice, vendar so ga vselej našli in pripeljali nazaj. Zadnjič je iz* vršil pobeg leta 1912. Tedaj je prišel ponj sam upravnik bolnice v sprem» stvu dveh policistov. Rautenfeld je streljal nanj in to mu je za vselej za» prlo pot med ljudi.
Zadnjih 16 let je živel brezupno in žalostno življenje. Ker so ga razdedi» nili, je morala žena sama služiti kruh
lo, nos in možgane, zobe, obrazno mu* skub .uro, ne more govoriti drugače. Na dve nogi so se naši predniki po* stavili šele po dolgih vajah, ki so tra* jale tisoč in tisočletja.
Za prof. Gregoryja ni dvoma, da so bili davni predniki človeškega rodu pla« zilci,
torej kače,
iz katerih so se razvile druge živalske vrste. Vsaka kost v človeškem telesu ima svojo zgodovino in na temelju vsa* ke je mogoče doprinesti dokaz, kje je pravi izvor človeškega rodu.
Interesantna je tudi hipoteza ameri* škega učenjaka, ki kakor pravi, da ho» di človek pokonci in gleda kvišku sa» mo radi tega, ker bi se, samopašen kot je, rad približal Bogu. To je tisto, kar ga loči od živali, ki le kdaj kdaj po» gledajo kvišku in to ga je napravilo za gospodarja na zemlji ter za kralja nad drugimi vrstami.
Nasprotniki antropologa doslej še niso prišli do besede.
zase in za otroke. Vzgojila je sinova z delom svojih rok. Baron Rautenfeld pa je končal v osamljenosti in popolni du* ševni temi, katero mu je prineslo 16» letno jetništvo v blaznici.
Kje ga bodo sodili?
Pariškega bankirja Paquemeijta so aretirali rad) milijonskih sleparij v St. Gallenu na Švicarskem. Francoske oblasti so zahtevale njegovo Izročitev, da Ы ga same sodile, toda izkazalo se Je, da ima vsa njegova družina pod Imenom Bachmann švicarsko državljanstvo, čeprav Je že 200 let naseljena na Francoskem. Še pred štirimi leti si ]e Paquement obnovil to državljanstvo. Sodil] ga bodo torej v Švici in sicer v Glanisu.
Zimska zabava na ledu velikega jezera v Boulognes^em gozdu
pri Parizu
tega, da ga Je v obupnem momentu ustrelila. Te dni Jo Je porota oprostila. Zgornja slika nam kaže Grappea v moškem In ženskem oblačilu, srednja istega Grappea; preoblečenega v žensko, in spodnja njegovo ženo na zatožni klopi ter njenega zagovornika.
Drugi največji evropski predor
V nedeljo so otvorili novo brzovoz* no zvezo med italijanskima mestoma Bologna=Florenca in so slovesno odkri* li in blagoslovili 18.600 m dolg predor, ki je drugi največji predor na evrop* skem kontinentu.
sveta
Mož, ki je bil 10 let oblečen v žensko obleko
V včerajšnji številki smo obširno poročali o Paulu Grappeu, ki Je kot francoski vojak med vojno dezertiral ln prebil pri svoji ženi 10 let v ženskih oblačilih, da bi se izognil zasledovanju oblasti, šele ko Je bila proglašene amnestija za
medvojne vojaške begune, Je slekel žensko obleko. V teh desetih letih pa se ie Ы1 navadil brezdelja, pohajanja in popivanja. Živel Je na stroške svoje žene in Je hotel še dalje tako živeti. Začel Je svojo ženo mučiti in Jn je pripravil do
Dopisi
ŽELEZNIKI. Še nedavno radi ponavljajočih se avtobusnih defektov sploh nismo imeli zveze s kolodvorom Škofi a Loka. Sedaj vozita dva avtobusa, Last dveh podjetnikov, ш sicer oba zjutraj, prvi ob 5., drugi ob б uri. Torej je za potujoče občinstvo v veliki meri preskrbljeno Pošlo pa dobimo 5e vedno šele ob 18 uri. Tako slabo poštno zvezo ima malokateri kraj v Sloveniji Priporočena pisma se izdajajo šele drugI dan m ;zgub; prejemnik torej dva dni, bodisi da, mora na pismo odgovoriti ali v tozadevne svrhe odpotovati Zato naj bi poštna uprava odredila podjetniku, ki prevaža pošto, da bi prejemali por što vsaj od opoldanskega vlaka, če že ne od jutranjega. Izgovor, da se mora podjetnik, ki pievaža pošlo, ozirati na potujoče občinstvo S tem, da vozi še en avtobus, odpade Na ta način bi dobila tudi obmejna Sorica še isti dan pošto in bi razlika znašala cel dan. Splošna želja občinstva Selške doline je, da določi poštna uprava vozni red podjetniku, ki prevaža pošto. drugi avtobus naj bi pa vozil po splošnih potrebah potnikov Upamo, da bo poštna uprava upoštevala želje in utemeljene zahteve občinstva in ukrenila tozadevne korake v najkrajšem času. posebno še zato. ker se da ta nedostatek odpraviti brez škode za po-štno upravo.
DOL PRI HRASTNIKU. V nedeljo, dne 20. I. 1929 je imela tukajšnja .«Sadjarska in vrtnarska podružnica» svo) 1 letni redni občni zbor Na-vzočil je bilo 70 članov Udeležba priča o velikem zanimanju za to panogo kmetijstva Poročila društvenih funkcrionarjev so zelo ugodna ter zaznamujejo lep uspeh po komaj 10-mesečnem delovanju. Z ozirom na slab gmotni položaj va in na dobro stanj« podružnične blagaj-Je določila članarina na 20 Din. V odbor * I; ponovno izvoljeni gg.: Vitko Jurko, Na-?udolf. Ferenčak Edo. Draksler Jakob. Ora-lartin in Zore Franc; na novo pa gg. Rov-losšp in Straus Franc ml Zaključek obč. ie tvorilo predavanje g km ref Zupan i " •' ki je zborovaice seznanil s snaženjem i', t i in saditvijo istega
)J\'IK. Mnogo zabave mladim in sta» r ■ ю prinesel na Svečnico 2. in 3 febru* «Pogumni Tonček», pravljična 5dejan» :i jo pripravlja mešč. šola z lepo no»
0	cenerijo. originalnimi kostimi, ki jih :jo gdč učiteljice ter skozi in skozi
r. livo, zabavno in pravljično vsebino prepletene s petjem, plesi in godbo, iladino okoliških šol bo še posebna pri» sv.
HARJE. Tukajšnje pevsko društvo i ec» bo priredilo v nedeljo 27 t. m. ob dvorani Ijuckkoposojilničnega doma :i koncert pod vodstvom pevovodje anjo Luževiča Na sporedu bo 12 kras* tarodnih pesmi za moški zbor Pred» ■ ' ija vstopnic za ta koncert bo istega irr >d 10. do poi 12. in od pol 13. do 15. ončanem koncertu bo prosta zabava . stilni g. Kaša v Vojniku Prijatelji le» i petja in poštene zabave vljudno vab»
1	en t
L! EO. Sokolsko društvo Bled opozarja •'oj redni letni občni zbor, ki bo 27 t. Sokolskem domu ob 15 Udeležite se
številno!
; • ŽICA. V nedeljo je igralo tukajšnje :sko društvo znano igro «Vdovo Ro» o» in pri tem pokazalo, da je zmožno i tudi težie stvari Ker razpolaga z do» igralskim osobjem, je igra potekla za* l'-vo. Dvorana je bila polna Hripa tu» ; ri nas poienjuje kar je najbrže pri» ati spremembi vremena Pri nas ni za* crkih dimenzij kot v mestu Zbolelo ' ijveč delavcev in šolskih otrok. Pouk it sicer vršil redno, čeprav je nekaj dni kalo v šoli do 12 otrok V pet razred» smo dobili novega učire!ja»volonterja Mahkoto. ki poučuje 2. razred I )M2ALE Kulturno življenje je pri nas i živahno. Pridno študiramo igre Dva» it na teden se vršijo v tukajšnjem So» em domu kino predstave Sedaj nam zuiejo film «Svetovno vojno» Influ» ;a se rapidno širi. Ponekod ležijo cele ne Tovarniško delo je s tem precej ločeno Najbolj se je prijela starejših in otrok Ako ne bo v kratkem po» Ia. se bo moral prekiniti pouk Usta» io- i smo knjigovodski tečaj Pouk se vr» v osnovni šoli in sicer dvakrat na teden. Г; j bo traja! 5 tednov.
Л
ШШ
onstran grame
-	Premeščena sta iz službenih ozirov ;lj Ivan Stepančič iz Štandreža pri Go» in učiteljica Ida Mozetič iz Mirna pri ci v obbežju šolskega skrbništva v Ali»
-	Roman Pahor. Po Trstu in Kopru so •lačili, pehali in pretepali po zaporih, idili na konfinacijo pa še v ječo Ko restal za Trst določene kazni, so ga od» i na otok Ponzo Ponoči so ga tirali na
kakor kakega državi skrajno nevarne» loveka. Cela truma orožnikov in detek» v okoli njega Pahorjevi sestri sta ho» gledat na postajo, kdaj odpel jelo brata. ' eii sta, ko so ga pripeljali ali niso ju ili, d; bi bili vzeli slovo od brata. S športom se vozi Pahor na otok Ponzo. -1з poteče mesec dni. predno prispe tja. as ga bodo metali po umazanih zapo» od transporta do transporta in izkazo» bodo nad ''jim svojo moč s suvanjem >retepanjem Dr Sardoču in drugim so še dovolili, da so se vozili na svoje ške v konfinacijo Potem ря ie prišla loved in dane, se vozijo slovenski kon» 'anci samo s transportom, često med inci prve vrste, na okužene otoke.
—	Komunisti so dajali svojim otrokom na: Sciopero Ribelle Ateo (p-untarski otaj), Ljenin, Petroliera itd. Pri otvo» i novega juridičnega leta so sodni funk« narj naglašali. da so sedaj izginila iz tnih registrov taka subverzivna imena, ■en ska imena se ne vpisujejo več in se h ne smejo več rabiti, dovoljena so sa»
p'- laška imen
—	Letnik 1917 Italijanski novinarji raz» »л: ajc javnosti, da je smatrati generacijo,
rajočo iz leta 1917 za čisto italijansko, ični otroci vživaio italijansko vzgojo v f in izven šole Vsak dan čujejo itali» j Sčino, čitajo, pišejo govorijo, pojejo in i" - ijo po italijansko Poznajo samo itali» j »ko zastavo. Na tei mladini sloni bo» nost obmejnih pokrajin. Ze deset let dira italijanščina v slovenščino, ki jo t ore po Krasu in ob Soči Vsak dan se \ pi kak italijanski izraz v ljudsko govo» ' o, italijanščina že živi povsodi in tako ra s č&som prenehati slovensko narečje, injeno s penetraciio italijanščine Leta -^7 vstopi letnik 1917 v armado To bo» prvi naborniki iz obmejne cone z zna» -in narodnega jezika in narodno vzgojeni cor drugi njihovi sovrstniki v Italiji Ti»
sti, ki pojdejo na srednje in visoke šole, bo» do deležni vedno najčistejše italijanske vzgoje. Samo da ne krene kateri izmed sled» njib na Balkan, da si tam zastrupi dušo in postane izdajalec. Ta skrb tare zlasti «Pic* colove» ljudi v Trstu.
p— V Pliskovici na Krasu se je zagnal vol v 61etno Cvetko Žerjalovo, jo podrl na tla in pobodel Dekletce so spravili ta» koi v hišo. Ko so hiteli po zdravniško po» moč, je mala Cvetka že usahnila.
p- Kraški kamni in tirolske rupe. Trža» ški «Piccolo» piše: «Vojna za dosego na» ravnih in zgodovinskih mej Rima je stala nacijo 600 tisoč mrtvih Italijanov in 100 milijard lir javnega premoženja. In zmaga ni mogla dati domovini, razven mest, hre» penečih po združitvi, nič drugega nego kra* ško kamenje in poadižke rupe» . Tako visok trud pa tako nizek uspeh. Zakaj so šli v boj za kamne in rupe in ne za prido» bitev sveta, kamor bi lahko odlagali prebi» valstvo, kar ga je doma preveč? Kamni in rupe stanejo vedno več in koliko težkoč je radi «drugorodcev»? Čemu si je Italija vse to nakopala na glavo, ko so prave gra» niče precej tam ob stari razmejitvi? Glede vzhoda je učil Italijane Mazzini, da nimajo onstran Soče nič iskati pa so segli tako da* leč v slovensko posest. Ne na evropskih skalah in rupah, marveč na morju in on» stran morja je po sodbi zgodovinskih itali» janskih državnikov bodočnost italijanskega, naroda. Kdor jo usmerja drugam, pozab» Ijajoč na rimsko zapoved: navigafe necesse, je na krivi poti Evropskih kamnov in.-rup ima Italija že dovolj na grbi. Morda ji pri» de celo jasen trenotek. da jih strese s sebe.
p— Italijanske priimke so dobili nastopni učitelji - in učiteljice: Frankovič Karto v Gorici DeJ Franco, Boschitz Alice v Mirnu Boschi,. Gregorič Otiilrija v Ločniku Gregor,i, Cimiprič Marija v Solkanu Setrapria- Makuc Marija na Vogrskem Macuzzi, Lavrenčič Klementina v Solkanu Lau-renci, Su-šanič Josipima v Sovodtitjem Sušami, M-argetič Lidija v Biljah Marghctti. Didaktični ravnatelj Valentin Semič v Ajdovščina se zove. sedaj Semi.	•-',•-.
p— »Fašizem upropašča Italijo gospodarsko. Danes je finančni položaj zeto težak, še težji je gospodarski Službena dokumenti niso jasni, vendar pa ie razvidno iz njiih. da se deficit državne bilance stalno viša, kredit je kompromitiran, trgovska bilanca slabša od dneva do dneva. V Italiji je več konkiirzov kakor v kateri drugi evropski državi. Valorizacija lire na umetno višino je bila veliiika zmota Ker ne odgovarja realn-o-■ sti, je povzročila nered v kmetijstvu io industriji. Občine so pod fašističnim režimom znatno pomnožile svoie dolgove. Fašizem le fenomen morailnega nereda«	Pregnanec Njttii je go-
voril tako nekemu bolgarskemu novinarja. Italijanski tisti so razgovor ponatisnili, češ da nai služi NlMiju v večno sramoto, ali kdor ga le či-tal in mislil sam, je moral reči le. da le Ni! t i govoril resnico. Posebno še у Pri morju mu bodo pritrdili
kr S Koroškega. V Pokrčah izganja iz cerkve slovenske ljudi duhovnik, Slovenec iz Ljubljane. Udal se Je raznarodovalnt politiki Zato se tudi šolski otroci v drugem in tretjem razredu ne poučujejo v maternem jeziku. Ko fašisti zvm kaj počno nemški duhovni na Koroškem s slovensko manjšino, bodo hitro rograbiS vse znane primere in ž njimi bodo opravičevali svoje početje z južnotirofskimi Nemci Na Slovenca pa še posebej pokažejo, in postavijo ga za vzgled duhovnikom v Prifnorju. da naj po po krške m vzorcu služijo režimu! — Odpuščena sta iz službe ravnatelja koroške deželne hipotečne banke dr. Civin in Pietschnig. ker je preiskava ugotovila velike nekorektnosti. — Zadolžen« v Ke-roškem kmetijstvu narašča tako. da mora vzbujati najresnejše skrbi Na primer: V Rikarji vasi je vknjižemih dolgov 140.000 S. v Globasnici 103.000 S. v Rudi 399.000 S. v Tmjah 57.000 S. v dvanajstih občinah 2.262.000 S. Obrestna mera se giblje od 8—12%. pri privatnih posojilih še več. V deželi je 220 občin Vknjiženega dolga imajo okoli .36 milijonov Š Na posestvih je dolga 45 milijonov.
se leči s „SIGMARGYL" pastilami
najnovejšo in najboljšo iznajdbo francoskega učenjaka dr. Pomaret, Pariz. Po četrti škatljici (ISO pastil) postane kri čista. Odobreno z rešt-njem Ministar narod, zdravlja br. 43367. Navodila pošilja po pošti po vposlatvi 2 Din znamke: Joslf Pantič, Beograd, Kr. Natalije 5 (u dvorištu). 42-a
MAKÜLATÜRNEGA
PAPIRJA
4 Din
Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za ;-dustrifo
večja množina tia газгчЛясго do obodni ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.

Narocda, сл- vso» d*>p4£<i.. Ucoc^jü, autUb ogui&oo; jn, poslah> ла. Oglasno od daUk -Jutra,' ЈмЉЏаља,
VrtJinunKLf.. TaL ib. г/fgi
JLalx. ogltxsi, kb slu хјцо v posr^cLcnjctlrbO' trv roa^cbL пл. гьсиплпл. ob&Aslua, vsaka. bastuLa, sopar- — Naj-пьсиуЛ zsvasah. Vm,	Ргъ&ЬоуЬиш, z*ъ sifrv Vuif-
Vjc prurtojbuiA Ji, Oposla, ti ооаллт, л /uzročds*^ , ju -елгп oglasu пл. ргуоасшу Čikoviu, гасил, posbu, kra. rulruca СрЉЏала.И 11841
________/ <Lo*pof<nsiznjCL Ltis oglasu brgoufk&gix. aLt-
гхЈгЈмЈПЛлфх zslclČcl^cI' vsoho, beseda/Dиъ r^. — fiaj-trvcubj/t zjvesih. Vui. to~ Vrtstojhuia, гл. rifrtr Dui, 5--
Za pošiljanfe ponudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.— kličite telel štev. 34Q2, 240? tGr eUsDOzitnro v Šiški tele* 5tev. 3203.
Za naslove
Iščem točaja
s kavcijo, pošu-nega in zanesljivega. Naslov v og! oddelku «Jutra» Predstaviti ее je med 1. in S. uro popoldne.	1765
Postrežnico
mlado dekle, pridno. fnaS-no iti pošteno, sprejmem če» dan Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	1'70
Prodajalko
ki nekoliko raiumc .Šiviljo. sprejmfm га šivalni oddelrk v nadziranje Šivilj Ponudbe na poštni predal St. 26. Kranj.	1772
Modistinjo
prvovrstno mož eprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1704
Učenko
I nekoliko šolske prediz-obrazbe in poštenih staršev »prejme v trgovino mešanosra blaga Tomo Sve tina. trgovec. Bled. Gorenjsko.	1774
2 žagar]a
unči ta vnneciianko «prejmem takoj Рйчпнп«-ponulbe t tahtevo pbi* na naslov: Mirko Vričko BusovaSa Bosna 1715
Vzgojiteljico
k trem deklicam od S, 5 in 7 let sprejmem Zahteva se perfektno znanje slovenskega in nemškega je-tikj — po motnosti tudi francoskega in klavir V poštev pridejo go.-podi6ne z letnimi spritevali Predpogoj lepo ravnanje i otfo ci" Pismene ponudbe s sliko. katero se takoj vrne je posbti na poštni predal St. 58. Celje.	1652
Čevljar, vajenca
«dravega in i dobrimi №-urič-vali s p r e i m e takoj Alojzij Segro. Sevljat » Ljubnem, oošta Podnart
1643
Kovinska industrija
Jak5-1 & Со. Ljubljana Vil sprejme vajenca ia kovinskega stražarja in vajenca za kovinskega orodjarja
1662
Tr& učenca
шоСпера tn intelie-ntnega. iz boljše rubine «pr<-im» tvrdk» Pete» Setina RHf Se. trg t mešan Maeom 1354
Dekle
pošteno in pridno, t dobrimi spričevali dobi sluibo v vili Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1806
Vrtnar
izučen, drl vpokojene« — oženjen. dobi mesto. Bre*-plafno stanovanje takej na razpolasro Plafa po dogovoru A Sušnik. Ljubljana. Zaloška cesta 21. 1804
Pozor!
Slovenec, etalno bivajoč v Beograda, dobro verziran, pri vseh lesnih tvrdkah v Beopra lu v notran;o--ti in Vojvodini poznan, ieli zastopstvo večje lesne tvrdke iz Slovenije Cenjene ponudbe 7 natančnimi podatki na naslov: F Kurnik. Beograd, Vlajkovičcva ul. br. 18.	17S1
Iščem osebe
za obisk privatnih strank, v svrho prodaje vsakemu gospodinjstvu potrebnega predmeta Zaslužek dober Naslov v oglasnem oddelku «Jut i a».	1S09
I*4
Absolvent
učiteljišča
išče primerne službe Ponudbe na oglasni oddelrk «Jutra» pod značko «Vešč nemščine».	17J7
Uradnik
s šestletno prakso, vojaščine prost, neomadeževi-n» preteklosti, želi stalno službo v Ljubljani ali okolici Ponudbe na oglas odelek «Jutra» pod «Vesten in zanesljiv».	1786
Mlada gospa
veSča «lev., srbohrv in nemškega jezika želi službo vzgojiteljice k enemu ali dvemj, otrokoma Igra tudi klavir — Dopise pod «Vzgojiteljica 90» na ogl. oddelek «Jutra».	17Ü0
Damska frizerka
prvovrstna in samostojna moč ie>li v Ljubljani na meščenia » 1 februarjem Dopise na 0gla--ni oddelek «Jutra» pod iifro «Spretno muč»	1724
Knjigovodja-
bilancist
a večletno prakso -amo »to.:en korespondent » -lo venščini srbohrvaščini in nemščini dobe« organiza tor m »kviziteT »еггјгап v vseh trgovskih panogah — š 5 e službo knj'govolje. lopisnik» ozn ootnika ori »ečj-m poijetjn Cenjene !Hinudbs na oglas oddelek •Jutra» pod »Dober in ia nivtjiv»	1653
Kozolec
18 oken (štantov). dobro' ohranjen, z opeko krit in kamenilimi .stebri, s plaščem proda Roje, Dunajska cesta 29/11	1798
Premogovnik
«Belokrajtna»
v Črnomlju, dobavlja prvovrsten premog (6700 kalorij). kosovee in druga sortiranja promptno — Cene zmerne, postrežba točna.
1796
Amer. pisalno mizo
Wertheim blagajno št 2. obešalnik in pisalni stroj «Ideal>. skoraj nov prolaui Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1G75
Železnato vino
eKrmarja dr G Piccoliia v Ljubljani^ krepča oslabe le. malokrvne, odrasle io otroke	257
Kontoristin ja
inteligentna — i »ejletno nrakso t tnanjem oo[>ohie-га knjigovodstva verzi r a na » vseh pisarniških oa-•lOffah ieli namešSenj» ori bolišen* podjetju Cenjene i>onudbe na oglas oddelek «Jtitr*» pod «Zanesljiv, m ročna 1200»	1238
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, želi mrsta v trgovini. — Ponudbe na naslov: Ivan Marki. Zidani most.	1811
Damsk iprekrojeva-iec
z večletno prakso v Inozemstvu želi mesta v tozadevnem poijetjn Prev. zame tuli vodstvo delavnice — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod š;fro
t Wienersehirk».
1820
Puhasto p^rje
-a<pot!ljaiL po u и v г s i , o aajmtnj 5 Kjj po D,n 38 kg - Izkurtstite oni.ko. lokter traja «aloga - L ttropovič Zagreb Ilica 82. " istilni
:,emčna ču-tilnic» perja
189
Sir
Ia Trapist sir polnomasten |Ю Din 26 kg; Ia Grogjer -ir polnoma-ten po Din kg; Ia Tizitei »ir pol-nomasten po Din 30 kg; I'anon:ja ala Edamer sir po Dio 36 kg; la tajno maslo, po teiji v omotu t>o Din 56 kg razpošilja franko mlekarn, Panoniia. Dežanovac. Slavonija
1750
Ii Tb Rniman:
Janko in Stanko
54
<To stvar «em ii bil namenil z* boiično darilo,» je nadaljeval kovač, ko je odpiral omaro. Vzel je ii nje nekaj teleznih kosov sestavil jih in Janko je zagledal pred se boj . . . lepo novo posteljo, litno napravljene in čedno poslikano. «Sam sem jo skoval za te. da ti ne bo več treba spati na slami!» jr dejal kovač ter resno in vendar prijazne pogledal Janku v oči. Janko je ganjen stopi k mojstru in mu podal roko Ne on ne k<< vt>* nista rekla ničesar več, toda r,ba sla gotovostjo vedela, da «e JüüVii ne ho nilio več sanjalo kaj slabega o njegovem moj.in;
K • u e e.
25.000 Din posojila
iščem za takoj Dam 10% obresti in za nagrado fin gramofon zastonj Ponudbe le do 30 jan na podružnico «Jutra» v Celju po.1 značko «Nagrada». 1763
Stavbne parcele
v Seulpeterskrru predmestju 500—700 m2. skupno ali po-samezuo prodam Vprašati-11 Z. Go.-posveteka с 10 — Vošnjakova ulica št 6.
1788
Stavbišča
9 parcel oa 60U-900 m» prodam v Karlovskem predmestju — Ponudb* oa oglas oddelek «Jutra» pod .Stavbišča»	170»
Hišo
v sredini metta Ljubljane kuinm lf 1000ПГ Din oro ti takojšnjemu plačilo — Ponudbe na oglas oddrlek «Jutra» pod značko «Z» 100 000»	1706
Hiša
z delavnico pri st Petru in hiša z velikim vrtom ob dolenjskem kolodvoru v Ljubljani naprodaj; Pojasnila ilaje Realitetna pisarna društva. hišnih posestnikov, Salendrova Stev 6 1622
'IMniAI
Prostore
ki se dajo preurediti v lokale, oddau na prometni cesti v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Prometna eeeta»
1791
Lokal
i majhno preureditvijo pripraven za vinsko klet ali vinotoč. od latn v Ljubljani vinogradniku ali Dalma-tincu Koncesija na hiši. Ponudbe na opia^- oddelek «Jutra» pod «Vinogradnik» 1792
Prostore-i lokal
z 1 «obo in kuhinjo takoj oddam ns prometni oeeti Naslov pove Ogi oddelek «Jutra»	1731
Prostor
primeren *» trgovski lokal o(idam ' bližini splošne lavne bolnice Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
1671
A
Inventar
za špecerijo — kompleten
prodam ali oddam z lokalom v najem. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
1800]
Stanovanje
2 sob kuh.njt in pritiklin išče mirna strank,, v m>-stu ali na periferiji Na jemnino plača za delj čai-a naprej Ponudbe na ogla*-oddelek «Jutra» pod Šifro «Februar»	1759
Stanovanie v Šiški
5—в sobno išče zdravnik Ponudb* n» Oglasni odde lek »Jutra« pod šifro »ta koj stanovanje«.	1447
Sostanovalca
sprejmem na Starem trgu št 3/11. desno.	17a9
Dijaka ali gospoda
sprejmem na stanovanjt v Novem Vodmatu št. 82.
1769
Lepo sobo
o d d a tu s 1 februarjem
boljšimi: stalnemu gospo du Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»	1733
Majhno sobo
t neposebnim vhodom takoj oddan, č-z dau odsotnemu gosjodu ali gospodični v Streliški ulici št. 8 — pritličje, desno. 1793
Opremljeno sobico
zračno m svetlo takoi oddam mirni is solidni gospodični Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	1105
Opremljeno sobico
oddam s hrano v sredini me*ta Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	1801
0~гет1јепо sobo
i električno lučjo takoj oddam v Gosposki ulici St 10Д.	1794
Dve sobi
oddam 2 gospodoma ali gospodičnama -JJaftlov- v ogl oddelku «Jutra». 1799
Sobo
parketiranc in z električno razsvetljavo, čisto, oddam 2 gospodičnama na Starem trgu št. 34/11 levo 1805
Sobo
[wieg pošte . oddam 2 gospodoma s hrano .Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra».
1807
Opremljeno sobo
8 sep. vhodom in elektr. razsvetljavo, lepim razgledom. poleg drevoreda oddam e 1 februarjem stalnemu gospodu Bleiweisova cesta 27/11, nasproti muzeja.	1821
Orehe
domače, kupuje A. Sarabon v Ljubljani.	1802
«R»
ZaISanka — jasno? Čaka. hrepeni! Iskrene . . . 1773
«Zvszda»
Zakaj ni odgovora Danes pošljem piemo v upravo «Jutra» v Celju na moje ime, prosim vzdigni ga.
1775
1926!
Srce pri Tebi! Želim sreča-njal Določi tukaj sestanek 1771
Oficir
mlad in lep, se želi seznaniti e Slovenko, ker mi to ni drugače mogoče, ker sem v službi ob morju — Dopise s fotografijo na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «Poročnik». 1783

Klavir
prvovrsten, skoraj nov — mahagoni te», po primerno nizk> eeni prodam — vpra.ianjs na oglas odde iek «Jutra» pod «Mahagoni klavir».	1702
Šivalni stroj
dobro ohranjen, poceni na. prodaj na Sv. Petra cesti št 20/1.. levo.	1782
- Stružnico
kompletno, brezhibno garnituro kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Skobelnik»
1705
Pletilni stroj
&T-60, kupim na obroke.
Ponudniki naj pustijo svoj naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod šifro «Dobro ohranjen 808».	1808
Neveste!
Da boste dobro spale, kupite žimo in vzmeti za inodroce pri tvrdki Fr. Stupica v Ljubljani. Go-sposvetska cesta 1. 37ü3
Za izvršitev vsakovrstnih
kleparskih in kovi-nostiskarskih del
se priporoča tvrdka Joe. Otorepee, Za Gradom št. 9 (ob koncu Streliske alic"'!, Ljubljana.	ltfJ2
Avto hladilnike
»Se vre te strokovno popravlja Gustav Pno. splošno kleparstvo. Tržaška eeeta.	1545
Pozor!
Pohištvo v veliki zalogi po najnižjih cenah nudi Matija Andlcvic, strojne mizarstvo, Komen^kega rl. St. 34.	1188
Morske ribe
vsaki dati — .-pecijaloo л danee v pet. k velika ,r-bira Operna klet Gledališka ulica 2	1823

Svarilo!
Podpisana tvrdka naznanja, da provizij.-ki potnik Nikolaj Stern ni več pri njej v .-lužbi. vsled česar tudi n; več upravičen «prejemsti plačila in r.., lačila Obla-čilnica «Drtva» — Oton Pelan. Mari ior.	1813
Oblastveno ootr:era
sola
3. Gaberščik
LJUBLJANA Bleiweisova с. 52 Poštni predal 225 'Na razpolago zaprt automobil urii
Perie
kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini
^ . -j**-;
rt	»

E. VAJDA, Cakovec (Medjimurje)
Telefon 50, 3, 60.	34 a
Ohratovodja
za manjšo industrijo za mehek les se išče. Pogoji poštenost, samec, strokovna izobrazba. Stanovanje, luč, kurjava prosta. V poštev pridejo ie možje dela. Ponudbe s prepisi spričeval in referenc na upravo lista pod «Lepa bodočnost».	1771-a
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti našega iskrenoijubljenega, nepozabnega soproga, orirc-ma očeta, braia itd., gospoda
Lojza Oomfcelja
izrekamo tem potom v-era našo najprisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa e zahvabu emo gosp. prof. Ribanču za to-lal Ine b sede b odprtem grobu, darovateljem krasnega cveija ter vsem onim mnogim, ki so spremili dragega pokojnika k prezgodnjemu grobu.
Maribor, v lanuarju 1929.
Žalujoči ostali.
Ы
Michel Zčvacos
35
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
Tako govoreč si je segla v nedrije iti potegnila iz njih ploščato, na notranji strani posrebreno školjkovo lupino.
Cervantes je vzel školjko in jo z resnobnim naklonom podal Pardaillanu-
»Poglejte vanjo, gospod vitez, pa boste videli čudovitega dona Quijota, ki mi je neprestano na jeziku.«
»To se mi je zdelo,« je zamrmral Pardaillan in resnobno pogledal Cervantesu v obraz.
Nato je skomignil z rameni:
»Rekel sem vam, da je vaš don Ouijote prismojen.«
»Zakai?« je osupnil Cervantes.
»Zato, ker pameten Človek ne bi bil napravil v svojem življenju toliko neumnosti kakor nespametni don Ouijote, ki stoji pred vami.«
A baš tedaj sta se približala vitezu Torero in Giralda.
»Blagoslavljal bom tisti trenutek, ko mi bo dovoljeno umreti za najplemenitejšega junaka, ki sem ga kdaj spoznal,« je izpregovoril don Cesar z drhtečim glasom.
Giralda ni rekla ničesar. Le z roko je prijela Pardaillana in jo ponesla k ustnicam, preden ji je utegnil braniti.
Kakor spričo vsakega dokaza hvaležnosti in občudovanja, je viteza tudi v tem trenutku obšla zadrega. Zamišljeno je pogledal
prelestno mlado dvojico, ki je zrla nanj kakor na polboga, in odvrnil resasto, kakor vselej, Če mu je bila duša polna mehkobe:
»Smrti mi božje, gospod, res mudi se vam umreti!... Zdaj gre vendar za to, da živite; ljubezen in sreča kličeta vaš pogum na delo. Prisedite s svojo prijateljico k moji mizi; nazdraviti hočemo vajini bodočnosti in najti pot, da vaju očuvamo nevarnosti, ki še ni minula!«
XII.
Poslanik kralja Henrika.
Bilo je v eni izmed soban, ki so obdajale poslaniško dvorano v seviljskem Alcazarju.
Kralj Filip II. je sedel v širokem naslanjaču in zamišljeno strmel skozi okno.
Zraven njega je stal veliki inkvizitor.
Ob drugem oknu je nalik živi karijatidi nepremično slonel velikan s prekrižanimi rokami. Dolg in zakrivljen nos in mrke, brezizrazne oči so bile vse, ker se je videlo izpod kuštravih las, ki so padali do obrvi, in košate rdečkaste brade, ki je pokrivala malone vse obličje.
Ta orjak, don Jago de Almaran, ki so ga običajno imenovali »Barba Roja« ali po naše »Rdečebradec«, je bil slepo orodje Filipa II.
Kjerkoli se je pokazal kralj,-na vseh slavjih, nabožnih prireditvah, pri vseh usmrčenjiih in na vsakem zborovanju si videl zmerom tudi Rdečebradca, kako je nepremično stal v bližini svojega kraljevskega gospodarja in nepremično upiral vanj oči, kakorda je slep in gluh za vse ostale.
Ta človek je bil krasna zver, čeprav se je zdel samo mrtvo orodje kraljeve volje. Kakor h'tro je Filip le trenil z očmi, se je
vzdramfl v njem uiprav čudovit razum, ki je služil samo enemu namenu: brez pomišljanja izvršiti gospodarjev ukaz.
Vsi so se ga bali, nekaj zaradi posla, ki ga je opravljal, nekaj zaradi njegove herkulske moči.
Kot potomec stare in plemenite kastiljske rodovine bi bil lahko tekmoval z najbolj uglednimi velikaši; toda v svoji prirojeni od-ljudnosti se je ogibal vseh bližnjih zvez in nihče se ni mogel pohvaliti, da bi bil slišal iz Rdečebradčevih ust le besedico drugače nego v izvrševanju kakega kraljevega ukaza. Še tedaj je govoril samo toliko, kolikor je bilo neizogibno potreba.
Mrk in strog kakor vedno, je kralj pazljivo poslušal Espinoso-
»Princesa Favsta je prav tista, ki je hotela obnoviti tradicijo papežinje Ivane,« je govoril veliki inkvizitor. »Sikst V. je kar trepetal pred що in toliko da mu ni izpodnesla prestola. To vam je ženska z velikim umom in skoro nadčloveško silo duha... Z nio je treba oprezno ravnati, zakaj njena moč nam utegne biti • a-gocena.«
»In vitez de Pardaillan?«
»Po vsem, kar sem slišal je ta človek skoro pravljična treba ga bo pridobiti za vsako ceno ali pa pogaziti brez usü П;е-nja... Po tem, da je vitez de Pardaillan prav za prav gr с Margency in vendar ne mara nositi tega naslova, bi se zdel da utegne biti značaj... In, na primer: tisti dan, ko je prispel \ Se-viljo, se je spotaknil ob enega mojih agentov in ga je vrg na ulico kakor običajnega nadležneža... Vsekako je zelo pre r„ca človek.«
»Na agenta inkvizicije se je drznil položiti roko?« je neje- л no vprašal kralj.
Espinosa je sklonil glavo v znak pritrdila.
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze soSutfa, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nepozabne mame in stare mamice, gospe
Ivane Gröbner
za pokloni eno cvetje ter za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, se vJem prav iskreno zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo smo dolžni izreči gospodom zdravnikom za trud in skrb v njeni bolezni in čč. sestram usmiljenkaim
za njih požrtvovalno postrežbo in pomoč.
Na Planini, dne 23. januarja 1929.
|177S-a
ŽALUJOČI OSTALI.
Mesto; posebni zavod Občina Ljubljana

V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Vincenc llerš č
sluga dir. drž. železnice
dne 24. I. m. po kratkem in mučnem trpljenju, v
starosti 62 let, bogu vdano preminul.
Pogreb bo v soboto 26. januarja 1929 ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 24. januarja 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
Občina Ljubljana
Tulili m srcem sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je naž iskrenoljublijeni oče, stari oče, tast in stric, gospod
Ivan Gole
sluga Stavbinske družbe v p.
dne 24. t. m. ob pol 12. uri dop. v starosti S5 kt boguvdano
preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 26. januarja 1929 ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Zelena jama 157 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana-Moste, 24. januarja 1929.
Žaluioči ostali.
i
t
Zapustila nas je naša zlata hčerka in sestrica
Ivanka
in se preselila včeraj, 24. ian. 1929 ob pol 2. uri popoldne v večnost v svoji najlepši cobi 20 let
Pogreb naše nepozabne hčerke in sestrice se vrši v soboto 26. t. m. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti Rožna dol na Cest. na Brdo 14 na farno pokopališče na Viču.
ROŽNA DOLINA, 25. januarja 1929
Ivanka Pirnat, mama. Keti, sestra. — Franci, bratec.
Samoradisvoi

PRODAM
na najprometnejši ulici. Center Ljubljane.
Dopisi: »Blizu glavne poštec na oglasni oddelek »Jutra«.	1565a
L Mtkuš
MESTNI TRG STEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga spre hajainih palic
Rnsko-sveBske
GALOšE
in
26«
SNEŽNI ČEVLJI
„Zrapez"
so nenadkriljive
J	Originalno
ugobanar-palcnl-mokc
proiz vajajo j edin o
ZJED1N0ENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR
VARUJTE S£ 1MENUSL1ČNIIH POT VOR В !
ШЈ
:. ■■ . Si . - ...-.;. v - •••-.,'
dret posebnega aaznacU»
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, stari oče, brat, svak in stric, gospod	___
Franc Kreč
krojaški mojster
danes, 23. januarja t. 1. ob 8. urizvečer, po dolgi mukapolni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, boguvdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 25. januarja 1929 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 23. januarja 1929.
Občina Ljubljana	ŽALUJOČI OSTALI,
Mestni pogrebni zavod
ш M
№
p' ■v
m
Ш
M:.
ШЈ
та
ШÄ
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pret ožim vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra in teta, gospa
Neztka Gros
soproga vlakovodje v p.
v četrtek dne 24. t. m. po dalj Ji mukepoln; bolezni, previdena s tolažili sv. vere, bogundano preminula.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, d nt 26. t. m. ob pol 3. url pop. Iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Gznanenja.
V Ljubljani, dne 24. januarja 1929. IVAN GROS, soprog, VALENTIN, sta. REZIKA KOLENC, sestra
JOŽE KOLENC, brat. ANICA io MICI, vnukinji. Karel, Tone in Feliks Pogačnik, bratranci ter sorodniki.
Konfekcijska industrija Josip Ivančič v Ljubljani Selenburgova ulica 1, naznanja tem potom žalostno vest, da je nje murnoma in zvesta konturstmja, gospod,čna
Marta Valenčič
sinoči ob 9. uri zvečer nenadoma preminula.
Zvesti sotiudnici bo tvrdka ohranila časten spomin.
V LJUBLJANI, dne 24 januarja 1929
me
■|i
Občina UuDljan» Meetm pugrebui cavea
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno-ljubljena hčerka m sestra, gospodična
Marta Valenčič
kontoristinia
v sredo, dne 23. t m. po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v petek, dne 25. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta 9 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. januarja 1929.
FRANC in ANTONIJA VALENČIČ,
starši
NADA, sestra, in vsi ostali sorodniki.
-- ms
Zahvala.
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega preljublje-nega soproga, očeta, starega očeta, tasta, svaka in strica gospoda
Frana Šerka
veleposestnika in veletrgovca
ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja, se najtoplejše zahvaljujemo.
Zlasti smo dolžni zahvalo čč. duhovščini za njeno spremstvo, gospodu predsedniku cerkniške posojilnice Tonetu Medenu za poslovilni govor ob odprtem grobu, gospodu advokatu dr. Cirilu Kra-šovcu in njegovemu zboru za ganljive žalostinke in telovadnemu društvu «Sokol» za častno spremstvo z zastavo. Še enkrat vsem najtoplejša-zalivala-V Cerknici, 24. januarja 1929. 1779-a	ŽALUJOČI OSTALI.
Urejujt Davorin Ravljtn. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adoli Ribuikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaruarja tram. Jezersek. Za mseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani