ceha 8 dinarjev številka 13 (677)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 31. marca 1983
Zbor združenega dela — občinska raziskovalna skupnost
Razvojno raziskovalni
dejavnosti več pozornosti
V torek dopoldne so se na skupni seji sestali delegati zbora združenega dela velenjske občinske skupščine ter občinske raziskovalne skupnosti. Govorili so o projektu Velenje 2000 ter oceni raziskovalne dejavnosti z možnostmi njenega razvoja.
Razvojno raziskovalna dejavnost je še vse preveč odmaknjena od vsakdanjega življenja, so ugotavljali na seji. Iz analize o stanju razvojno raziskovalne dejavnosti, ki jo je pred nedavnim
pripravil Svet za znanstveno
raziskovalno dejavnost pri občinski konferenci SZDL Velenje ugotavljajo, da je občina Velenje na tem področju v mejah slovenskega povprečja, izražena struktura gospodarstva naše občine pa narekuje, da bi morali to povprečje močno presegati. Ugotavljajo, da je odnos v delovnih organizacijah do razvojno raziskovalne dejavnosti zelo slab. Razvojno raziskovalna dejavnost je tudi v občini kot celoti slabo povezana, neorganizirano in dokaj slabo je tudi sodelovanje z zunanjimi institucijami, pa tudi delegatski sistem na tem področju ne opravlja svoje naloge. Prav zato je svet za znanstveno raziskovalno delo pri občinski konferenci SZDL predlagal vrsto aktivnosti, ki so jih delegati zbora združenega dela ter občinske raziskovalne skupnosti na skupni seji tudi potrdili. Med drugim je potrebno analizo o stanju
razvojno raziskovalne dejavnosti v občini podrobneje obdelati in predložiti v širšo razpravo združenemu delu. Organizirati pa je potrebno tudi programsko konferenco o razvojno raziskovalni dejavnosti, na kateri je potrebno sprejeti kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne usmeritve za razvojno raziskovalno dejavnost ter opredeliti osnove za bodoči program te dejavnosti.
Stanje na področju razvojno raziskovalne dejavnosti pa je potrebno v-bodoče bolj kontinuirano spremljati ter ga vključevati v enoten informacijski sistem občine.
Govorili so tudi o projektu Velenje 2000. O tem bomo več poročali v prihodnji številki Našega časa. Vso pozornost pa so namenili tudi področju inovacijske dejavnosti, ki v naši občini še zdaleč ni zadovoljiva.
Organizirano spodbujanje množične inventivne dejavnosti v občini sega v leto 1962. Širša družbena dejavnost pa se je v Jugoslaviji na tem področju pričela v letih 1975/76. V tem obdobju je bil v Sloveniji podpisan tudi družbeni dogovor o inovacijah. V tem obdobju smo tudi v velenjski občini organizirano pristopili k tej dejavnosti, ustanovljeni pa sta bili tudi komisiji za inovacije pri občinskem svetu ZSS in pri občinski raziskovalni
OK ZKS Velenje
Ocena dela in sprejem smernic
Komunisti velenjske občine se bodo popoldne v domu kulture v Titovem Velenju sešli na letno sejo. Najprej bodo obravnavali poročilo o delu občinske organizacije zveze komunistov v preteklem letu. Povedati je treba, da so tekle o poročilu široke razprave v osnovnih organizacijah zveze komunistov, komisijah, posebno pozornost je temu poročilu namenil tudi aktiv komunistov delavcev ne-
posrednih proizvajalcev, ki se je sestal prav v ta namen. Te razprave pa so bile povezane tudi z obravnavo lastnega dela v okolju, kjer komunisti delajo in živijo.
Na današnji seji bodo komunisti Šaleške doline ocenili tudi družbenoekonomske in politične razmere v občini ter sprejeli programske smernice za naslednje enoletno obdobje.
Seja občinske konference Zveze komunistov Velenje se bo začela ob 17. uri.
Mozirje
Skupna seja zborov občinske skupščine
V torek dopoldne so se v nazar-skem delavskem domu na 5. skupni seji zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Obravnavali so vrsto pomembnih točk med katerimi velja omeniti osnutek družbenega dogovora o kadrovski politiki ter samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnega pravobranilstva samoupravljanja. Po nekaj točkah davčne in proračunske narave so se seznanili še z izvajanjem programa obrambnega
in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov, posebno pozornost pa so namenili tudi uresničevanju programa obrambnega usposabljanja mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Pred zaključnimi točkami so obravnavali še poročilo sveta za preventivo, varstvo in vzgojo v cestnem prometu v lanskem letu ter kriterije za dodeljevanje pomoči ob elementarnih nesrečah.
OK ZKS Mozirje
Programsko volilna konferenca
Komunisti mozirske občine so se v soboto dopoldne v nazarskem delavskem domu zbrali na programski in volilni seji občinske konference zveze komunistov Mozirje. Najprej so se seznanili z delovanjem občinske organizacije zveze komunistov v preteklem obdobju, posebno pozornost pa so seveda namenili tehtni obravnavi sedanjih samoupravnih, družbeno-ekonom-skih in ^"'»henopolitičnih razmer v
mozirski občini. Po poglobljeni razpravi o razmerah so sprejeli še statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZKS Mozirje, potrdili pa so tudi programske usmeritve za prihodnje obdobje in opravili volitve. Več o delovanju občinske organizacije zveze komunistov in o trenutnih razmerah v občini Mozirje bomo objavili v naslednji številki.
skupnosti. Da bi to dejavnost vendarle bolj razmaknili so delegati sprejeli vrsto sklepov. Med drugim so predlagali, da v vseh delovnih organizacijah, kjer izpolnjujejo pogoje za zaposlitev profesionalnega analitika oziroma referenta za inventivno dejavnost to tudi storili. Samoupravni in poslovodni organi so dolžni oblikovati politiko inovacijske dejavnosti in skrbeti za njeno uresničevanje. Vse delovne organizacije, ki tega še niso storile, morajo najkasneje do junija letos dopolniti samoupravne akte z določili s področja inovacijske dejavnosti. Ob polletnem obračunu pa morajo delovne organizacije posebej prikazati dohodek, ki je rezultat uresničenih inovacij ter posebna nadomestila in enkratne nagrade, ki so bile izplačane avtorjem inovacij. Pri kadrovanju poslovodnih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili je potrebno upoštevati odnos do razvijanja in uveljavljanja lastnega znanja v praksi.
Kviz
tekmovanje
V soboto bo pokrajinsko kviz tekmovanje Mladi v kmetijstvu. Tekmovanje se bo pričelo ob 17. uri v domu družbenopolitičnih organizacij na Konovem. Nastopilo bo okoli deset ekip, mladi pa bodo morali odgovarjati na vprašanja povezana s kmetijsko proizvodnjo in družbenopolitično prakso. Naše kmetijce bodo zastopali mladi zadružniki iz Smartnega ob Paki, ki so zmagali na občinskem tekmoovanju.
Prihodnji petek bo občinsko kviz tekmovanje Tito — revolucija — mir. Tekmovanje bo v popoldanskih urah na Gimnaziji. Tega zanimivega kviza se bo udeležilo približno 20 ekip. Obeta se torej zanimivo in napeto tekmovanje.
Po nekajletnih razpravah pa dokaj neusklajenih pripravah smo v nedeljo tudi pri nas premaknili urne kazalce za uro naprej in se tako pridružili v bistvu celotni Evropi in njenemu poletnemu času.
V Sloveniji so bili v tem tednu le redki delovni kolektivi, kjer niso upoštevali priporočila republiške skuščine in niso spremenili delovnega časa. Večina delavcev je delovni dan začela ob 7. uri.
1. april
Dan brigadirjev
Na zadnji brigadni konferenci so se brigadirji stalne brigade dogovorili, da bodo 1. april, dan brigadirjev počastili z udarniško delovno akcijo. Ta bo 3. aprila, torej v nedeljo; najverjetneje bodo mladi pomagali urejati nova igrišča za tenis ob Plevelovem jezeru.
Tako je bilo tudi v občini Velenje, kjer smo se v preteklem tednu dokončno poenotili. Delavci sedaj v večini organizacij združenega dela prihajajo na delo ob 7. uri. Prva izmena je potem do IS. ure, druga do 23. ure in tretja do 7. ure. Nočne ure so od 22. do 7. ure, oziroma je to osem neprekinjenih delovnih ur v tem razponu.
V vzgojnovarstvenih zavodih pričnejo delo že ob 6. uri, končujejo pa ob 16. uri. Na osnovnih šolah pričnejo pouk ob 8. in 45 minut, na srednjih pa ob 8. uri.
Dogovorjen je tudi obratovalni čas trgovin. Vse trgovine z živili so odprte od 8. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 16. ure. Dežurne trgovine bodo v soboto odprte do 20. ure. Pred večdnevnimi prazniki bodo trgovine odprte do 20. ure.
Tehnične trgovine so odprte od 8. do 20. ure, ob sobotah pa do 13. ure.-
Trgovine, ki imajo enoiz-menski delovni čas, so odprte od 9. do 16. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. V gostinskih lokalih in bifejih pa je novi obratovalni čas med 7. in 23. uro.
Upravni organi, organi družbenopolitičnih organizacij, banka, SDK in druge ustanove so na željo občanov tudi pričele delo ob 7. uri. Delovni čas traja tako do 15. ure. Ob sredah bo delovni čas od 7. do 17. ure. Ponovno pa so uvedli tudi dežurstvo v upravnih organih, in sicer vsak ponedeljek do 17. ure.
Vse prometne težave, ki so nastale s spremembo predvsem delovnega časa, so sedaj že skoraj odstranjene. Železniško transportno podjetje pa obljublja, da bo na realciji Titovo Velenje—Celje blizu strnjenih naselij v približno dveh mesecih postavilo nekaj novih postajališč.
B. Z.
Torbica sedaj v rokah mozirskih pionirjev
Velenjski pionirji so v ponedeljek 28. marca na Gneču nad vasjo Gorenje predali kurirčkovo torbico vrstnikom iz mozirske občine. Ves teden sojo nosili po skrivnih partizanskih poteh velenjske občine, mimo sDominskih obeležij. partizanskih kmetij in krajev znanih iz narodno osvobodilne borbe. Ob predajah so pripravljali priložnostne slovesnosti, ki so jih obiskovali tudi borci. Pionirjem so govorili o časih narodno osvobodilne vojne, o prispevku partizanskih kuri-
ijev, ki so prenašali pomembno pošto mimo sovražnikovih zased.
Kurirčkovo torbico je zadnja nosila Tanja Bole iz osnovne šole Bratov Letonje. od mozirskih pionirjev pajo je prejel Boštjan Marolt. Na slovesnosti ob predaji kurirč-kove torbice pa sta pionirje pozdravila Maks - Senica. predsednik krajevne organizacije ZB Mozirje in Tone Dvornik, predsednik krajevne organizacije ZB Šmartno ob Paki.
Naša beseda 83
Letos 22 skupin
Kultura je poleg športne dejavnosti tisto področje, kjer se mladi najraje udejstvujejo. Naša beseda združuje dejavnosti mladih kulturnikov na vseh področjih kulturnega ustvarjanja. Na prireditvah na Našo besedo skupine predstavljajo najboljše programe, ki so ga pripravile med letom.
Na letošnji razpis za Našo besedo 83 se je prijavilo 22 skupin, ki predstavljajo programe te dni po svojih krajevnih skupnostih. Med prijavljenimi prireditvami prevladujejo predvsem recitali, še posebej razveseljivo pa je to, da so mladi pričeli tudi z dramskim ustvarjanjem. Poleg teh dveh zvrsti so na programu tudi lutkovne predstave, plesi in likovne razstave. Vse prireditve si ogleduje posebna strokovna komisija, ki prikazano delo strokovno oceni.
Ob koncu izbere najboljše skupine za občinsko revijo Naša beseda. Pri že ogledanih predstavah je komisija ugotovila, da je čutiti napredek na vseh področjih kulturnega ustvarjanja mladih. Poseben vtis je na strokovno komisijo naredila predstava Mati si videla mrtvega psa v travi?, ki so jo pripravili mladi kulturni .ustvarjalci iz Titovega Velenja. Ostale prireditve pa se bodo zvrstile še v tem tednu. Najboljše skupine bodo nato nastopile na občinski reviji, ki bo letos 15. aprila v Šoštanju. V letošnji Naši besedi sodelujejo predvsem člani osnovnih organizacij ZSMS naše občine, kulturniki iz osnovnih šol, mladi delovnih organizacij, zlasti razveseljivo pa je to, da bodo v njej nastopili tudi dijaki centra srednjih šol iz Titovega Velenja.
Člani osnovne organizacije ZSMS iz Smartnega ob Paki so za letošnjo Našo besedo pripravili moderno Rdečo kapico
Nov delovni čas
V občini Velenje brez večjih težav
Pionirji velenjske občine so kurirčkovo torbico predali vrstnikom iz Mozirja v ponedeljek na Gneču nad vasjo Gorenje
2. stran -k
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Odbori skupščine
Več sodelovanja delegatov
Ker je bila v občini vedno bolj prisotna potreba, da bi se delegati zborov občinske skupščine bolj vključili v priprave na oblikovanje posameznih gradiv za seje skupščine in da bi tudi spremljali izvajanje sprejetih odločitev ter politike občinske skupščine so na zadnji seji sprejeli sklep o ustanovitvi treh odborov pri skupščini občine Velenje, in sicer odbor za družbenoekonomske odnose, od bo n za urejanje prostora in varstva okolja ter odbor za razvoj krajevnih skupnosti.
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj bo spremljal zlasti vprašanja družbenega planiranja, sistema delitve, zaposlovanja in socialne varnosti, medsebojnih razmerij, pa vprašanja povezana z nadaljnjim razvojem občine, z družbenoekonomsko politiko, z delovanjem družbenih dejavnosti, kontrole cen, davčnega sistema in podobno.
Odbor za urejanje prostora in varstva okolja bo proučeval in obravnaval zakone in druge splošne akte ter druga vprašanja, ki urejajo prostorsko planiranje, gospodaijenje s prostorom, izmero zemljišč, stanovanjsko politiko, pa varstvo narave, urejanje okolja, komunalni red in drugo.
Odbor za razvoj krajevnih skupnosti bo proučeval vprašanja in spremljal izvajanje nalog na področju razvoja krajevne samouprave in krajevnih skupnosti.
Titovo Velenje *
31. marca 1983
Slovesne seje delavskega sveta delavcev tiskarne Grafičar so se v imenu OO ZZB NOV udeležili Ivo Jamnikar, Jože Tekavec in Žarko Švajger. Na sliki: Predstavnik OO ZZB NOV Hrvatske izroča podpredsedniku velenjskih borcev Ivu Jamnikatju »Veliko plaketo« Arene (S. V.)
Občinski odbor ZZB NOB Velenje
Prejeli veliko plaketo Arene
Občinski odbor ZZB NOV Velenje je ob novem letu izdal veliki zidni koledar Sporočila revolucije, na katerem je predstavljenih dvanajst najbolj znanih spomenikov iz našega narodno osvobodilnega boja. Ti spomeniki stojijo v različnih krajih naše države. Za koledar, ki so ga izdali v nakladi 60 tisoč izvodov, je občinski odbor dobil Veliko plaketo revije Arena.
Ta revija že nekaj let skupaj z republiškim odborom ZZB NOV
POŽARNA VARNOST •POŽARNA VARNO
Vzroki za nastanek
požarov
V preteklem letu so v Sloveniji zabeležili 1831 požarov, kar je za 12,2 odstotka več kot leto prej. Škodo v družbenem sektoiju so ocenili na 158 milijonov dinarjev, v zasebnem sektorju pa so požari povzročili za 143 milijonov dinarjev škode. V skupno vsoto ni všteta škoda, ki je nastala zaradi zastoja proizvodnje. Pri gašenju so bili ranjeni štiije gasilci in 43 občanov, medtem ko je na pogoriščih izgubilo življenje 20 ljudi.
v preteklem letu so bili večji požari v ladjedelnici „2. oktober" v Izoli (ladja iz ZSSR), na kateri je požar povzročil škode za 5 milijonov dinarjev; v tovarni roto papirja Džuro Salaj v Krškem je škoda znašala 10 milijonov dinarjev; v kemični industriji Kamnik so ognjeni zublji povzročili za milijon dinarjev škode, v delovni organizaciji Surovina Maribor pa za£fi milijonov dinarjev.
Od vsen zabeleženih požarov je botroval kar 80 odstotkom človeški dejavnik, 10 odstotkov požarov so povzročili otroci pri igri z vžigalicami, do ostalih 10 odstotkov požarov pa je prišlo zaradi drugih vzrokov.
Vsake nevarnosti se lažje obvarujemo, če poznamo vzroke za nastanek. Ce -vemo, kako požari nastanejo in povzročitelja, jih bomo vsaj v prihodnje lažje preprečili.
Glavni vzroki požarov, ki nastajajo zaradi človeške malomarnosti so: delo z odprtim plamenom, prenašanje odprtega plamena, kurje-
nje na prostem, acetilensko ali elektro varjenje, toplotni električni aparati (likalnik, štedilnik), kajenje in odmetavanje cigaretnih ogorkov, nepravilno izvedena električna ali plinska napeljava, nepravilno odlaganje pepela, postavljanje improviziranih kotlov za vžganjekuho in kuhanje hrane za svinje, odmetavanje mastnih krp — samovžig, improvizirani dimniki in dimniška vratca, postavljanje peči na trda goriva ob lesene stene, na lesen pod ali pa preblizu vnetljivih tekočin ter odprte posode vnetljivih tekočin (izhlapevanje in ustvarjanje eksplozivne koncentracije).
Vzroki požarov, ki nastanejo iz nevarnosti so: prižiganje plinskega štedilnika, sušenje perila ob peči, pranje z bencinom v zaprtih prostorih, uporaba sveče ob pomanjkanju električnega toka.
Vzroki požarov, ki nastanejo zaradi požigov so: maščevanje, koristoljubje in škodljivosti.
Vzroki požarov iz bolezenskih nagibov: piromanija. Med ostalih 10 odstotkov vzrokov za nastanek požarov pa lahko štejemo naravne pojave, ko so: strela, sonce veter, voda, potres, živali, gradbene pomanjkljivosti, električna napeljava, razsvetljava in eksplozije.
Pomanjkljivosti oziroma število požarov bomo lahko zmanjšali le, če bomo dosledno upoštevali vse predpise in navodila požarnega varnostva. Seveda pa moramo vedeti, da požari ne ogrožajo samo našega imetja, ampak tudi naše življenje.	Martin Pečečnik
Hrvatske nagrajuje najuspešnejše koledarje na temo revolucija in NOB. Redakcija revije Arena in republiški odbor ZZB NOV Hrvatske sta na seji 9. marca sprejela sklep o podelitvi velike plakete Arene velenjskemu občinskemu odboru ZZB kot izdajatelju najuspešnejšega koledarja na to temo. Veliko Zlato plaketo so predstavnikom odbora izročili
pretekli petek na svečani seji delavskega sveta Grafičatja iz Lud-brega na Hrvaškem, ki je tiskal koledar. Ob podelitvi so poudarili. da ima koledar izredno vzgojno vrednost, spominja nas na osnovno sporočilo naše socialistične revolucije in NOB: svobodo, enakopravnost, bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije.
Črnomelj — Glas mladih
Mladinski festival
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Črnomelj bo 25. junija pripravila mladinski festival »Glas mladih 83«. Na natečaj se lahko prijavijo mladi ustvarjalci zabavne glasbe s še ne predvajanimi ali posnetimi skladbami, ki jih bodo izvajali mladi pevci — amaterji. K sodelovanju vabijo mladi Črnomlja tudi zamejske rojake in zdomce.
Na natečaju bo izbranih 16 popevk, posamezniki lahko nastopajo le z dvema skladbama.
Vsi mladi ustvatjalci, ki bi želeli nastopiti na mladinskem festivalu Glas mladih 83, morajo melodije, označene s harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v dveh izvodih poslati na naslov OK ZSMS Črnomelj, 68340 Črnomelj s pripisom za MF »Glas mladih 83« najkasneje do 20. aprila letos.
Za boljšo predstavitev naj avtorji pošljejo še DEMOS posnetek skladb.
Delegatka Vladimira Jelen
Delegati se premalo oglašajo
Minili so dobri štirje meseci od volitev novih delegatov v delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. V marsikaterih okoljih ugota-
V ladintira Jelen
vljajo, da so imeli pri izbiri delegatov dokaj srečno roko, saj ti, vsaj za sedaj, še marljivo delajo in izpolnjujejo svojo delegatsko dolžnost. Zlasti v nekoliko bolj oddaljenih krajevnih skupnostih naše občine pa se že srečujejo s staro prakso — nedelom delegacij oziroma nekaterih delegatov.
Na zadnji seji skupščine samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje je prizadevno sodelovala v razpravi delegatka delovne organizacije Gorenje Promet Servis Vladimira Jelen, kije tudi predsednica te delegacije v tozdu Servis in maloprodaja. Takole pravi: »Po lanskih volitvah je tudi v naši delegaciji >zapihal povsem drugačen veter<, saj so člani resnično marljivi in vestni pri opravljanju zaupane jim dolžnosti. Seveda se pojavljajo še nekatere nepravilnosti. Čeprav gra-
divo ~.ridc pravočasno v prave roke. je to velikokrat napisano preveč strokovno in nekatere naloge preobširno obrazložene. Zato si delegat za temeljito obravnavo vzame le malo časa. namesto da bi se na sejo skupščine bolje pripravili in tvorno sodelovali v razpravi. Tako pa največkrat »obdela« le tiste točke, ki se zdijo njemu najpomembnejše.
Udeležila sem se že več sej skupščine za zaposlovanje in vedno bolj ugotavljam, da se delegati s svojimi pripombami in izoblikovanimi stališči premalo oglašajo. Gotovo tiči vzrok v nepravilni miselnosti, kije med delegati še vedno »prisotna,« češ. da saj s svojimi pripombami tako in tako ne borno uspeli.«
Biti danes delegat v katerikoli samoupravni interesni skupnosti ni lahko in enostavno posebno v tistih okoljih, kjer za delegatsko delo nimajo pravega posluha. Vloga delegata se danes, po mnenju naše sogovornice, še slabo pozna. Le malo kdo ceni njegova prizadevanja. »Da dobro spoznaš delo skupščine in delegatskega sistema, bi moral, vsaj po mojem mnenju, delovati v eni in isti delegaciji dalj časa. Večletna praksa ti šele pokaže kako moraš obravnavati gradivo. kako izoblikuješ pripombe in stališča, bolje pa poznaš tudi delo skupščine in njene težave. Na zadnji seji skupščine skupnosti za zaposlovanje so nekateri delegati menili, da bi morali biti prav mi bolj prodorni in v svojih delovnih sredinah zahtevati. da bi delavski svet ali sindikat obravnavala kadrovske težave vsaj enkrat ali dvakrat na leto. Toda, kako bi delegat lahko to dosegel, če pa v mnogih delovnih organizacijah Šaleške doline nimajo izdelanih, natančnih načrtov za zaposlovanje. kaj šele dolgoročnih načrtov zaposlovanja, ki bi bili prav tako potrebni.« je bila ob koncu pogovora kritična Vladimira Jelen.
TGPPAKA
TOZD RTC GOLTE
OBVEŠČA,
DA BO RTC Golte zaradi rednih vzdrževalnih del po zimski sezoni zaprt za obiskovalce od 31. marca do 27. aprila.
Po tem datumu bo center spet normalno obratoval.
Občinski inšpektorat
Vrsta nalog za še boljše delo
Na predzadnji seji so delegati vseh treh zborov občinske skupščine obravnavali tudi delo občinskega inšpektorata v preteklem obdobju ter sprejeli smernice za delo v letošnjem letu.
Inšpektorat s trinajstimi inšpektorji izvaja naloge inšpekcijskega nadzora s področja tržne, sanitarne, urbanistične, gradbene, vodnogospodarske, požarnovarnostne, elektroenergetske, gozdarske, kmetijske in delovne inšpekcije. Veterinarska, prav tako pa tudi gozdarska, delovna, kmetijska in elektroenergetska inšpekcija so organizirane medobčinsko.
V letu 1982 občinski inšpektorat ni uspel na področju urbanističnega nadzora zajeziti nedovoljenih gradnj. Število teh je v porastu. kljub temu, daje inšpekcija poskušala z raznimi preventivnimi oblikami vplivati na občane, ,da si pridobijo potrebna dovoljenja pred pričetkom gradnje.
Med nedovoljenimi gradnjami se sicer zmanjšuje število gradenj stanovanjskih hiš, narašča pa število raznih drugih objektov (prizidki. garaže, drvarnice, vikend hiše. sadne kleti...)
Pri gradnji industrijskih, stanovanjskih in nekaterih drugih objektov je bila dosežena večja disciplina, saj so si investitorji pridobili uporabna dovoljenja za vse novozgrajene objekte v letu
1982. Se vedno pa si nekateri investitorji niso pridobili uporabna dovoljenja za objekte zgrajene pred leti.
Na pod ročj u preskrbe tržišča so bile skoraj vse preteklo leto prisotne motnje, na katere pa tržna inšpekcija ni imela vpliva. Stalna je bila kontrola kakovosti živil, vendar pa je zaradi pomanjkanja denatja tržna inšpekcija jemala vzorce živil le ob reklamacijah strank.
Pri odkrivanju nedovoljene dejavnosti je bilo doseženo le malo uspehov. Sicer pa dokler bo v občini primanjkovalo raznih storitvenih dejavnosti in servisev tudi kontrola nad šušmarstvom ne bo mogla biti uspešnejša.
V lanskem letu je inšpektorat več skrbi kot v preteklosti namenil kontroli pogodb po delu, nadurnemu delu in delu upokojencev. Ugotovljena je bila vrsta pomanjkljivosti ter odstopanj od zakona o delovnih razmerjih. Organizacije združenega dela imajo še vedno preveč potreb po nadurnem delu. zaposlovanju upokojencev ter sklepanju pogodb po delu.
Nedovoljena trgovina z lesom je prisotna, vendar so nekatere skupne aktivnosti gozdarske inšpekcije. organov za notranje zadeve in gozdarske organizacije vplivale na obseg nedovoljenega trgovanja z lesom.
Na področju sanitarnega nadzora še ni urejen register vseh krajevnih vodovodov, prav tako J pa si tudi vsi uporabniki niso za-I gotovih potrebne analize o ne-| oporečnosti voda.
Delegati so nato obravnavali še poročila posameznih inšpekcij ter sprejeli predloge usmeritev za delo inšpektorata v letošnjem letu dopolnjene s stališči izvršnega sveta.
V	letošnjem letu bo inšpektorat organiziral nadzor tudi na komunalnem in cestno prometnem področju. Še večjo skrb bo namenil izgradnji nedovoljenih gradenj, požarni varnosti in onesnaževanju voda.
Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja bo skupno s tržno inšpekcijo opravil mesečne preglede založenosti naših trgovin terspremljal gibanje cen. Savinjsko šaleška gospodarska zbornica in obrtno združenje Velenje pa bosta dokončala pričeto akcijo ocenjevanja gostinskih lokalov in storitev kar bo gotovo vplivalo na boljše delo in ponudbo gostincev. Občinska skupnost za cene bo pri oblikovanju in odobritvi cen gostinskih storitev upoštevala prav urejenost in ponudbo posameznih gostinskih lokalov.
V	letošnjem letu bo potrebno še povečati tržni nadzor nad cenami in kvaliteto proizvodov obenem
pa razširiti odvzem vzorcev osnovnih živil in preko analiz ugotavljati kvaliteto in neoporečnost proizvodov. Posebno skrb bo potrebno namenili kakovosti kruha.
Še bolj organizirano naj bi v letošnjem letu steklo zbiranje odpadnih surovin, zagotoviti bo potrebno odvoz zapuščenih neregistriranih vozil ter izboljšati nadzor pa tudi skrb občanov nad varstvom okolja.
Gradbeni odsek; komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja bo pripravil predlog kako izboljšati nadzor nad gradbenimi objekti, zagotoviti pa bi bilo potrebno še nekatere druge spremembe, ki bi pripomogle k večjemu redu in boljšemu delu na tem področju.
Ena od nadaljnjih nalog je tudi ureditev javne razsvetljave v občini Velenje, pa skrb veterinarske inšpekcije za higieno mleka. Zaradi nevarnosti okužbe s steklino je potrebno nadaljevati z akego iztrebljanja lisic. Med pomembnimi nalogami je tudi ugotavljanje letnega fonda opravljenih ur po organizacijah združenega dela ter izboljševanje učinkovitosti nadzora nad samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delav-
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar", kot tednik Da h-haja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087 850-317,850-316.	'
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike ie 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinar jev)
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delov-
ne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din je vplačljiva vnaDrei
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Samoupravna interesna komunalna skupnost
S skrbnim gospodarjenjem do zastavljenih ciljev
V ponedeljek so se na sejo ponovno sešli delegati skupščine občinske komunalne skupnosti. Ponovno zato, ker je bila prejšnja seja predčasno končana, saj ob pričetku osme točke zaradi odhajanja delegatov ni bilo več sklepčnosti. Takšno obnašanje delegatov vsekakor ni sprejemljivo tako kot je nesprejemljivo tudi, da je bil za sejo predviden preobsežen dnevni red s kopico dodatnih obrazložitev na osnovi katerih so delegati le stežka dobili celovito sliko o obravnavani problematiki.
Ker je bil plan dela tokrat šele v osnutku, delegati o njem niso veliko razpravljali, toliko več besed pa je bilo namenjanih nezadovoljivi izgradnji vodovoda iz Ljubi-je, ki bo zaradi kasnitev (objektivnih in subjektivnih), bistveno dražja od načrtovane. Iz obtožb in zagovorov na seji je bilo težko izluščiti dejansko odgovornost izvajalca, zato je predstavnik izvršnega sveta obljubil, da bodo o njej podrobneje spregovorili. Delegati pa so na seji zahtevali v prihodnje več natančno opredeljene odgovornosti pri uresničevanju takšnih zahtevnih in dragih projektov, obenem pa so tudi menili, daje potrebno manjkajoča sredstva kar najhitreje zagotoviti, saj bo le tako možno to naložbo do letošnjega poletja brez večjih težav tudi dokončati.
Sicer pa poglejmo, kako je bil uresničen lanskoletni plan komunalne skupnosti.
Na področju vodovoda in kanalizacije je bila večina sredstev namenjenih za izgradnjo vodovodnega sistema iz Ljubije, za dokončanje vodovoda Selo—Paka, za obnovo vodovoda v Šošta-
nju ter za sofinanciranje izgradnje vodovoda in kanalizacije v krajevnih skupnostih Šoštanj-Loko-vica, Podkraj-Kavče, Cirkovce, Gorenje in Pesje.
Gradnja vodovodnega sistema iz Ljubije je v večji meri končana. Na objektih kot so zajetje, čistilna naprava ter rezervoarji v Pesju pa je še potrebno montirati opremo. Investicijsko tehnična dokumentacija pa ie že pridobljena ali v pripravi za vodovod Strmina-Topolšica-Grmov vrh, za vodne vire v Rečicfob Paki, vodovodni sistem Šoštanj-Pohrastnik, za kolektor Šmartno III-Selo, za kanalizacijo in čistilno napravo v Šmartnem ob Paki in Rečici ob Paki, za kanalizacijo za velenjskim gradom ter za obnovitev vodovoda v Šoštanju.
Na področju stanovanjske izgradnje je bil v preteklem letu dokončan vodovod Selo-Paka ter izdelani projekti za kanalizacijo na Kersnikovi in Jenkovi cesti v Titovem Velenju, za Partizansko cesto v krajevni skupnosti Staro Velenje, za območje Sela ter večinoma tudi že za krajevno skupnost Stara vas in TGO.
Na toplovodnem področju je bil izdelan cevovod in toplotna podpostaja v krajevni skupnosti Stara vas. Povezana je bila tudi južna veja toplovoda, izdelan cevovod in toplotna podpostaja v vasi Šalek ter v krajevni skupnosti Šalek Gorica. Obnovljen je bil del vročevoda v Šoštanju ter opravljene še nekatere -druge manjše naloge.
Tudi na področju kolektivne komunalne rabe je bila opravljena večina predvidenih del.
Kakšna pa so planska predvidevanja za letošnje leto?
Zaradi novega zakona o komunalnih dejavnostih se je zmanjšal obseg dejavnosti komunalne skupnosti na področju urejanja in vzdrževanja javnih prometnih.površin. Sedaj je ta obseg omejen na urejanje in vzdrževanje cest, ulic in trgov v naseljih mestnega značaja, torej v Titovem Velenju in Šoštanju. Na novo pa so bile ob tem prevzete obveznosti za urejanje in vzdrževanje otroških igrišč, objektov in naprav za oskrbo naselij s požarno vodo ter objektov in naprav za odvajanje padavinskih voda.
Pri uresničevanju zastavljenega programa nastopata predvsem dve težavi. V redni dejavnosti je ta težava zaostajanje rasti cen komunalne oskrbe in storitev za proizvodnimi stroški. Zato bo vse do uveljavitve ustreznih cen potrebno omejiti vzdrževanje objektov, obenem pa prerazporediti obračun amortizacije na prihodnja leta kar pa bo seveda še bolj vplivalo na nadaljnje propadanje že takodotrajanih objektov. Drugi omejitveni faktor pa so prispevki, ki jih združuje združeno delo iz čistega dohodka temeljnih organizacij (in so namenjeni za investicijski program komunalne skupnosti. Ti dohodki so lahko zaradi gospodarskih težav), združenega dela, manjši od načrtovanih. Zaradi vseh teh omejitev bo potrebno skrajno skrbno gospodariti z zagotovljenimi denarnimi viri, drugače bo ostala vrsto nalog, ki bi jih morali v letošnjem letu opraviti še naprej neurejenih ter bo to povzročalo nadaljne težave na področju komunalne oskrbe in storitev.
Boris Zakošek
Bo dovolj denarja za uresničitev vseh nalog?
Skupnost za zaposlovanje
Zaposlovanje mora biti veliko
bolj produktivno
ter odvisno od rasti dohodka
Sredi preteklega tedna so se zbrali na 5. seji delegati obeh zborov skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje. Na dnevnem redu je bilo kar 16 točk, največ časa pa so delegati namenili načrtu zaposlovanja za leto 1983 v naši občini.
V razpravi so delegati poudarili, da je bilo delo občinske skupnosti za zaposlovanje v preteklem letu obširno in je posegalo na vsa tista področja, ki so značilna za to skupnost (štipendiranje, zaposlovanje, poklicno-vzgojna predavanja). Največ pozornosti je skupnost namenila zaposlovanju. Od 2228 vseh iskalcev zaposlitev v letu 1982 je skupnost uspela zaposliti 961, kar predstavlja 43 odstotkov evidentiranega nezaposlenega prebivalstva. Dokaj ugodne rezultate je skupnost za zaposlovanje dosegla tudi na področju prezaposlovanja, saj je od 97 iskalcev premestitve ustrezno prezaposli-la 70 občanov. Komisija za ugotavljanje lastnosti invalidnih osebje v preteklem letu obravnavala 120 invalidnih oseb. Kar 65 telesno prizadetih občanov pa je skupnost lahko zaposlila, kar je glede na omejene možnosti zaposlovanja in števila zaposlenih v letu 1981 dokaj ugoden rezultat. Zaposleni na občinski skupnosti za zaposlovanje pa so v tem letu pri opravljanju svojega dela opazili večjo potrebo po preusposabljanju in prerazpore-janju že zaposlenih delavcev. Prav tako tudi potrebo po preusposabljanju iskalcev zaposlitev s suficitarnimi poklici. V primerjavi z lanskim letom se je število preusposobitev oziroma prekvalifikacije povečalo za 88 oseb. Posebno pozornost so pri skupnosti za zaposlovanje občine Velenje namenili poklicnemu usmerjanju in informiranju, saj je bilo to tudi zaradi prehoda na usmerjeno izobraževanje ter zaradi zaostrenega gospodarskega položaja nujno. Pri obravnavi finančnega načrta za leto 1982 so delegati ugotovili, daje občinska skupnost za zaposlovanje Velenje v preteklem letu dobro gospodarila. Zaradi hitrejšega naraščanja bruto osebnih dohodkov od načrtovanih se je do konca leta zbralo več denarja kot so pri skupnosti načrtovali. V razpravi soidelegati menili, da bo v tem letu spremenjjene razmere gospodarjenja terjale v prihodnje mnogo več zahtevnega in odgovornega dela na področju socialne varnosti in štipendiranja.
Nekaj več besedi so delegati na sredini seje te skupščine namenili uresničevanju letnih načrtov zaposlovanja v naši obči-
ni. Lani je bila v občini Velenje načrtovana 1 odstotna rast zaposlenosti. Dosežena pa je bila 1,1 odstotna rast, od tega v gospodarskih dejavnostih 0,9, v negospodarskih pa kar 2,6 ods.totna. v samostojnem osebnem delu je zaposlovanje rastlo po stopnji 4,2 odstotka. Organizacije združenega dela v Šaleški dolini so v letu 1982 zaposlile 3481 delavcev (bruto zaposlitve), kar je za 5 odstotkov manj kot v letu poprej. Žal pa se ni spremenila na bolje izobrazbena struktura, saj je bilo delavcev brez poklica in s poklici ozkega profila kar 61 odstotkov, delavce\»s poklici širokega profila 24 odstotkov, 10 odstotkov zaposlenih je imelo srednjo izobrazbo, le 3 odstotke na novo zaposlenih je imelo višjo, 2 odstotka pa visoko šolo.
V preteklem letu se je na novo zaposlilo 1557 delavcev, kar je 2 276 delavcev manj kot v letu prej. Zmanjšanje števila novo zaposlenih gre skoraj v celoti na račun manjšega zaposlovnja delavcev iz drugih republik. V letu 1982 je bilo poprečno prijavljenih 193 iskalcev zaposlitev. Zlasti zaskrbljujoče je to, daje bilo med njimi največ žensk, kar 125. V primerjavi s prejšnjim letom seje brezposelnost povečala za 4,3 odstotka, pa je ostala na ravni lanskega leta. Povečal se je delež . iskalcev zaposlitev s strokovno izobrazbo, tako da so ti v lanskem letu predstavljali že polovico brezposelnih. Med brezposelnimi je večina mladih, saj je od teh le četrtina starejših od 30 let. Prek skupnosti za zaslovanje je iskalo delo 82 težje zaposlivih in invalidnih oseb. Do prejemanja denarnega nadomestila je bilo v preteklem letu upravičenih 20 oseb. Delegatka iz delovne organizacije Gorenje Promet Servis je menila, da bi morala skupnost kaj več narediti, pri spodbujanju brezposelnih, da bi bili ti pripravljeni tudi sami iskati sebi ustrezno delovno mesto, ne pa da se zanašajo le na denarno nadomestilo.
Glavna pozornost skupščine skupnosti za zaposlovanje bo v letu 1983 namenjena predvsem ustvarjanju možnosti zaposlovanja, zlasti mladine, zmanjševanju neskladja med interesi in potrebami združenega dela z ustreženim poklicnim usmerjanjem in štipendiranjem ter pravično razdelitvijo socialne varnosti. Seveda je v delovnem programu še kopica drugih že ustaljenih n»log, tem pa se bodo gotovo med letom pridružile še nove.
Osrednja točka dnevnega reda 5. seje te skupnosti je bila načrt zaposlovanja v tem letu v občini
Velenje. Tudi v tem letu je predvidena le 1 odstotna rast zaposlovanja. Letni načrt zaposlovanja za leto 1983 je podpisalo že 65.7 odstotkov organizacij združenega dela naše občine ali dve tretjini vseh delavcev v občini Velenje. S podpisom so si te naložile na svoja ramena mnoge odgovorne naloge. Delegati so poudarili, da mora biti zaposlovanje v tem letu mnogo bolj produktivno ter odvisno od rasti dohodka ter količinskega obsega proizvodnje. Organizacije združenega dela si morajo prizadevati. da bo odnos med zaposlovanjem nekvalificiranih delavcev in delavcev s strokovno izobrazbo za kritje dodatnih potreb in potreb zaradi upokojitev v občini znašal v letu 1983 2:8. Le na ta način bo moč izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih. To pri že zaposlenih delavcih pa naj bi organizacije zaruzenega deta v naši dolini izboljšale tudi tako, da bi usmerjale delavce k izobraževanju ob delu in iz dela, predvsem za tiste poklice, ki so v občini iskani. Prav tako so se organizacije z podpisom obvezale. da bodo zagotovile vse pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja. Omejene možnosti rasti dohodka ter potreba po večji produktivnosti bo terjala nenehno usklajevanje med zaposlovanjem novih delavcev in dohodkovnimi možnostmi združenega dela občine ter razpoložljivimi kadrovskim potenciali v občini. Proizvodne delovne organizacije bodo lahko povečale število zaposlenih le, če bo dohodek na delavca večji kot materialni strošek na enoto proizvoda. Nobena organizacija združenega dela v naši občini ne bo povečala števila zaposlenih v delovnih skupnostih skupnih služb, razen v primerih zaposlovanja delavcev z višjo in visoko strokovno izobrazbo in štipendistov.
Kot načrtujejo pri občinski skupnosti za zaposlovanje, se bo poprečna zaposlenost v združenem delu Šaleške doline povečala za okoli 240 oseb, za vse potrebe združenega dela pa bi potrebovali 720 delavcev, od tega 580 s strokovno izobrazbo. Se vedno pa bo primanjkovalo kadrov s III. in IV. stopnjo zahtevnosti (nekdanjo poklicno šolo), na drugi strani pa delovnih mest za kadre s V. stopnjo in ženske. Gotovo pa se bo v tem letu pojavilo še večje neskladje med poklicno strukturo kadrovskih potreb in ponudbe. Zato lahko tudi v naslednjem letu pričakujemo, ob hkratnem pomanjkanju določenih kadrov, nekoliko povečan obseg brezposelnosti. T. P.
Seja skupščine telesnokulturne skupnosti občine Velenje
Največ o perečem vzdrževanju objektov
Uresničitev finančnega programa za preteklo leto in obravnava predloga programa za letos sta bili osrednji točki 4. redne seje skupščine občinske telesnokuiturne skupnosti Velenje.
,,Ob vstopu v tretje leto srednjeročnega načrta občinske telesnokulturne skupnosti lahko ugotavljamo, da sta bili predhodni leti dokaj uspešni na področju naše dejavnosti. Kljub očitnemu realnemu krčenju finančnih sredstev so klubu in društva dosegli načrtovane programe in telesna kultura je v občini napredovala, na vseh njenih področjih dejavnosti. Poudariti pa je treba, da zmanjšane materialne možnosti onemogočajo vzdrževanje številnih telesno-kulturnih objektov, ki smo jih zgradili v preteklih letih z velikimi napori. Reševanju tega vprašanja bomo morali zato v prihodnje namenjati vso pozornost," je dejal na začetku seje predsednik skupščine te skupnosti Alojz Hu-darin.
Možnosti vzdrževanja teh objektov so resnično vsako leto slabše, saj njiljovo redno in investicijsko vzdrževanje zahteva vsaj 50 odstotkov vsega denarja, namenje-
nega za osnovno dejavnost. Seveda pa telesnokulturna skupnost ne more zmanjševati svojih programov zaradi vzdrževanja objektov. Prav zato so delegati na seji sprejeli sklep, da se v občini lotimo celovito reševanja tega vprašanja.
Prvi korak je bil v zvezi s tem že storjen, saj bo odslej Rdeča dvorana poslovala kot tozd in bo kot organizacija posebnega družbenega pomena skrbela za razvijanje različnih aktivnosti v njej in za vzdrževanje objektov. Kot je povedal predstavnik Rdeče dvorane se bodo v tem času lotili temeljite obnove bazenov.
Vemo, da za temeljito popravilo bazenov doslej nikoli ni bilo dovolj denarja, zato so jih vsako leto le za silo usposabljali. Takšno krpanje je povzročilo, da sta se bazena znašla v stanju, ki je pogostokrat že ogrožalo varnost plavalcev. Letni bazen bodo usposobili do 15. maja. Sicer pa naj bi v tem letu zamenjali streho nad zimskim bazenom, obnovili njegovo korito in čistilne naprave ter izboljšali zračenje. Za obnovitev bazena smo v občini namenili nekaj več kot 14 milijonov združenih sredstev, celotna obnova pa
naj bi veljala kar 23,6 milijonov dinarjev.
Po poročilu predstavnika Rdeče dvorane se je razvila živahna razprava. Morda tudi za to, ker je delegate seznanil s programom obnove bazenov šele na seji. Gotovo bi bilo prav, da bi dobili to poročilo skupaj z ostalim gradivom. Eden od delegatov je vprašal, če obnovitveni program predvideva takšno povečanje zimskega bazena, da bodo v njem lahko organizirana tudi državna in mednarodna tekmovanja. Ker je bil odgovor zanikalen, je predlagal, naj njihov vzdrževalec naredi tudi predračun teh stroškov.
Znova so zahtevali poročilo v zvezi z odgovornostjo o gradnji bazenov. Na) dlani ie. da ba7pna nista bila grajena tako kot bi bila morala biti, da menda tudi tehnični pregled ni bil ooravlien v redu. No, ali bodo delegati dobili zadovoljiv odgovor na postavljeno vprašanje, je težko verjeti glede na to, da so jim na seji pojasnili, da so tudi bazeni ena od tistih naložb v občini, ki so jih gradili na takšen ali drugačen način — s pomanjkljivo tehnično dokumentacijo itd. Sicer pa so menili, da je
bilo v velenjska bazena v zadnjih letih vloženega toliko denarja, da bi lahko morda že enega novega naredili. Delegati so na seji ob potrditvi programa telesnokulturne skupnosti Velenje potrdili tudi program obnove bazenov v Titovem Velenju, poudarili pa so, da je treba obnovitvena dela opraviti z vso odgovornostjo, da tega perečega vprašanja vendarle ne bo več na dnevnih redih sej njihove skupščine. Niso pa delegati potrdili programa nadaljnjega vzdrževanja bazenov, ker so jih tudi z njim seznanili šele na seji. V tem predlogu je predvideno, da bi morala telesnokulturna skupnost v ta namen oddvojiti še dodatnih 17 milijonov dinarjev. O tem bodo delegati razpravljali na naslednji seji, ko bodo kot so dejali — znani vsi podatki.
Ob razlagi programa za letos je predsednik skupščine poudari , da se bodo tudi na področju telesne kulture intenzivneje vključevali v uresničevanje gospodarske stabilizacije in to s selekcijo programov ter z njihovim prilagajanjem danim materialnim možnostim.
Na področju množičnosti, ki je
osnovna usmeritev v telesni kulturi, bodo nadaljevali z vključevanjem delovnih ljudi in občanov, predšolske in šolske mladine v aktivne oblike rekreacije, ki jo bodo podpirali strokovno in materialno.
Glede področja tekmovalnega športna je v programskih smernicah zapisano da zožena materilana sredstva v letih 1983—85, še zlasti na področju tekmovalnega športa, omejujejo uresničevanje programa. Ob tem pa že nekaj lahko ugotovimo, da tudi sama razvrstitev ni več objektivna in in ni odraz dejanskega stanja na tem področju. Merilom množične telesnokulturne dejavnosti ustrezajo in tudi tako delujejo le še štiri društva: planinsko društva, taborniki, društva invalidov in jadralni klub. Ostale organizacije — društva oziroma klubi, ki so sicer uvrščeni prav tako med rekreativne dejavnosti pa imajo svoj program zasnovan na tekmovalnih sistemih. Prav zato tudini realna srednjeročna bilanca sredstev med rekreacijskim in tekmovalnim sistemom. To pa terja spremembo načrta telesnokulturne skupnosti za to srednjeročno obdobje.
V sedanjem obdobju je tudi nemogoče uresničiti oziroma zadovoljiti vse zahteve na področju tekmovalnega športa. V občini je kar 14 klubov s področja tekmovalnega športa, od tega jih je
kar sedem uvrščenih med prednostne panoge.
Pri prednostnih panogah oziroma njihovem ohranjevanju se v občini že nekaj let srečujemo z avtomatizmom. Doslej so zelo malo, ali pa sploh nič, upoštevali če si neka panoga glede na dejavnost še zasluži, da je uvrščena v prioriteto. No, tudi na seji so menili, da je nujna omejitev teh prioritet.
Tudi zadnja seja skupščine telesnokulturne skupnosti Velenje je potrdila, da nekateri delegati še ne ločijo vloge, ali pa tega nočejo, telesnokulturne skupnosti in zveze telesno kulturnih organizacij. Na seji je bilo več vprašanj, katera so veljala skupščini zveze. Največkrat so delegati dobili odgovor, da bi morali ta vprašanja nasloviti na zvezo. Seja skupščine ZTKO pa bo v začetku aprila. Ker pa so se vprašanja delegatov v glavnem nanašala na denarno pomoč za modernizacijo objektov, jih na to sejo niso mogli napotiti z velikimi upi. •
Denarja za nove naložbe oziroma vzdrževanje objektov, kot smo že zapisali, je zelo malo. Verjetno pa je prav, da ob tem še enkrat zapišemo, da bo treba resnično celovito pristopiti k vzdrževanju vseh objektov, ki smo jih v Šaleški dolini zgradili tudi s prostovoljnim delom in ne bi smeli več dovoljevati, da sadovi takšnega dela sedaj propadajo.
4. stran ★ fiaS C8S
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
Titovo Velenje * 31. marca 1983
DINOS
Zberimo še več odpadnih surovin
V Jugoslaviji smo postali pri ponovni uporabi starega papirja, jeklenih odpadkov, odpadkov barvnih kovin in drugih sekundar-
Vodja enote Dinosa v Titovem Velenju Vlasta 2labomik
nih surovin, gospodarnejši. Zberemo celo največ tistih odpadnih surovin, ki nastajajo v industriji in jih je mogoče poceni in najlažje zbrati. Mnogo premalo pa še vedno zberemo odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih. Se vse preveč slonimo le na občasnih akcijah šolarjev.
V Jugoslaviji zberemo zelo različne količine odpadnih surovin. To je v največji meri odvisno od tega, kako so zbiralne delovne organizacije povezane z uporabniki. Na velenjskem področju se s to dejavnostjo ukvarja enota Dinosa. Vlasta Žlabornik, vodja enote Dinosa v Titovem Velenju ocenjuje sodelovanje z delovnimi organizacijami kot uspešno. Tega pa ne more reči za sodelovanje z občani, ki jih najpogosteje motijo nizke odkupne cene. Mnogi tako zatrjujejo, da se jim ne splača odpeljati določenih odpadnih surovin na Di-nos. To opažajo predvsem pri steklu in gumi.
Poslovna enota Dinosa je bila v oreteklosti odvisna predvsem od odpadkov, ki jih zbirajo industrijske delovne organizacije. V zadnjem času pa postaja poraba materialov racionalnejša. Je zato materiala, ki ga odstopijo Dinosu, manj?
,,Moram reči, da se količina materiala, ki ga zberejo delovne organizacije, ni zmanjšala," poudarja Vlasta Žlabornik. ,,V delovnih organizacijah sicer res racionalneje trošijo material, vendar pa smo tudi mi zadovoljni. Sedaj namreč delovne organizacije res vsak košček odpadnega materiala spravijo in ga posredujejo nam. Tako smo v lanskem letu močno presegli plan zbranega materiala. Količine pa so bile tudi precej večje kot v letu 1981."
Na področju zbiranja jeklenih odpadkov bi gotovo morali tudi na
velenjskem področju narediti več, saj je znano, da zberemo v Sloveniji le okoli 220 tisoč teh odpadkov, naša predelovalna industrija pa jih potrebuje kar dvakrat toliko. Tako v jeklarnah še vedno predelajo skoraj četrtino teh odpadkov iz uvoza. Glede, na to, da kovinsko predelovalna industrija posreduje razpoložljive odpadne surovine, bo potrebno storiti vse, da zberemo druge sekundarne surovine za železarne kot so razrezani in iztrošeni stari stroji in naprave, stari avtomobili in podobno. Tudi tu je enota Dinosa že veliko naredila. Na pobudo lastnikov starih avtomobilov, krajevne in občinske inšpekcije sami odvažajo neuporabne avtomobile. Želijo pa si še več sodelovanja z občani in krajevnimi skupnostmi, ki naj bi jih o tem pogosteje obveščale. Prav tako apelirajo na krajevne skupnosti, ki bodo v teh pomladanskih dneh gotovo očistile svoje okolje, da jih o tem obvestijo. Delavci Dinosa bodo sami prišli na dogovorjeno mesto, naložili zbrane uporabne surovine in jih odpeljali. Seveda bodo krajevnim skupnostim nakazali denar. Ena zelo uspelih akcij v zadnjem času je bila v krajevni skupnosti Šentilj, ko so ob koncu zimskih počitnic očistili ,,divje smetišče" in zbrali kar 13 ton odpadnega železa. Delo, ki so ga opravili ima vsekakor več koristi. Z denarjem, ki so ga zaslužili krajani, so kupili smučarsko vlečnico, očistili so okolje, našemu gospodarstvu pa zagotovili tako potrebne železne odpadke, ki bi jih morali sicer uvoziti. Prav gotovo jim bodo sledili tudi krajani v ostalih krajevnih skupnostih.
Veliko smo na velenjskem področju naredili na področju zbiranja starega papirja, vendar pa ima tu največ zaslug šolska mladina.
Sicer pa smo pri zbiranju odpadnega papirja med prvimi v svetu, saj ga v Sloveniji zberemo kar 44,8 leg na prebivalca, kar je 47 odstotkov porabljene količine. Tudi ta količina pa za slovensko predelovalno industrijo ni dovolj,
saj v naši republiki predelamo okoli 200 kg papirja na prebivalca, porabimo pa ga nekaj manj kot 100 kg. Preostanek dajemo v druge republike, tega pa naše papirnice ne morejo dobiti nazaj. Letno Slovenija še vedno uvozi 37 tisoč ton starega papirja. Glede na to, da s tono papirja nadomestimo kar 3,5 kubičnih metrov lesa in da nam sicer precejšnja količina zbranega papirja še vedno ne zadošča, nas tudi tu čakajo še pomembne naloge. Verjetno bi več lahko prispevali uradi, pisarne pa tudi gospodinjstva. Tako so že v lanskem letu na pobudo republiškega izvršnega sveta speljali akcijo, da bi vsa manjša podjetja, trgovine, uradi in podobni sproti čistili arhive, nepotrebno dokumentacijo pa posredovali Dinosu. Žal akcija na velenjskem področju ni bila uspešna, saj se je vanjo vključilo le nekaj deiovnih organizacij. Z akcijo pa bodo nadaljevali, saj so prepričani, da so arhivi preobloženi s staro
dokumentacijo, ki je nihče ne potrebuje več, naši predelovalni industriji pa bi papir še kako koristil.
V celotni Sloveniji šolarji nadvse uspešno zbirajo star papir, v lanskem letu so ga zbrali kar 3700 ton. Te njihove akcije Dinos še dodatno spodbuja in najuspešnejše pionirske aktive tudi nagrajuje. Tudi velenjski šolarji so v teh akcijah zelo uspešni, v letošnjem prvem polletju pa so že zbrali nekaj več kot 60 ton starega papirja. To je precej več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Sole tekmujejo med seboj, tekmujejo pa tudi razredne skupnosti posameznih šol.
Trenutno so rezultati takšni: OŠ MPT 14.118 kg, OŠ Gustava Šiliha 13.615 kg, OS Antona Aškerca 11.99« kg, OŠ Vetjka Vlahoviča 8.508 kg, OŠ bratov Mravljakov 5398 kg, OŠ Štirinajste divizije 3815 kg in OŠ Pesje 1748 kg.
DinoS stimulira akcije šolarjev. Učence z zbiranjem odpadnih surovin tudi vzgajamo, da bodo kasneje v življenju posredovali sekundarne surovine nazaj industriji.
Mira Zakošek
Sekundarne surovine so naši industriji nujno potrebne, ie vedno pa jih
moramo tudi uvažati. Z zbiranjem torej prihranimo devize, ki so našemu gospodarstvu tako potrebne
DO Era — TOZD Vino Šmartno ob Paki
S povečano prodajo do načrtovanih ciljev
Zaposleni v trgovski in proizvodni temeljni organizaciji Vino Šmartno ob Paki so v preteklem letu ustvarili 460 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Dve tretjini dejavnosti tega Erinega tozda predstavlja grosistična trgovina z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, preostalo tretjino pa prodaja lastnih namiznih vin brez goegrafskega porekla.
Borgonja, beli in rdeči Martin ter beli in rdeči Urban so vina, ki imajo na slovenskem tržišču svoj krog odjemalev. Po njih posegajo zlasti tisti potrošniki, ki na področju vinske kulture niso pretirano zahtevni. Cene teh vin pa so primerne skoraj za vsak žep.
In kakšne so smernice razvoja tega delovnega kolektiva Šaleške doline v letu 1983?
»Naši cilji v tem letu so zastavljeni dokaj smelo. S prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter lastnih vin naj bi letos prigospodarili 520 milijonov di-natjev celotnega prihodka, kar je za 13 odstotkov več kot lani. Načrtovane naloge bomo lahko uresničili le, če bomo količinsko povečali obseg prodaje, saj nam v trenutnem gospodarskem položaju politika cen ne dovoljuje, da bi skupni prihodek naraščal na račun zvišanja cen naših vin. Zavedamo se tudi to, da bomo za dosego načrtovanih ciljev morali vložiti prav vsi zaposleni temeljne organizacije Vino Šmartno ob Paki, od nakupa »surovin« na trgu do sodelavcev v skupnih službah, velike napore. Rezultati vseh naših prizadevanj pa bodo seveda znani šele ob koncu leta«, je na kratko povedal o načrtih gospodarjenja tozda Vino v tem letu njegov vodja Jože Aristov-nik.
S podobnimi težavami, kot se srečujejo delavci v ostalih delovnih organizacijah naše doline, se »ubadajo« tudi zaposleni v tozdu Vino Šmartno ob Paki. Padec kupne moči potrošnikov in s tem tudi življenske ravni, bo močno vplivala na rezultate gospodarjenja ob koncu tega leta. Vse večja in močnejša konkurenca na tem področju in nenazadnje še obilna vinska letina v preteklem letu bosta gotovo »prikrojila« kazalce gospodaije-nja prav po svoje. Po ugotovitvah mnogih strokovnjakov, o tem govore tudi zbrani statistični podatki, je bila lani vinska letina stoletja. Prav zaradi tega ponudba vin na jugoslovanskem in slovenskem tržišču presega povpraševanje. »V bitki za potrošnika bo uspel samo tisti proizvajalec vin, ki bo le tega lahko prepričal o pravilnosti nakupa z dvema njegovima prednostima, to je ceni in kvaliteti ponujenega
Rafael Batič — glavni in tehnični urednik Informatorja REK
Glasilo bi radi še bolj približa1.! delavcem
it
ti
Na velenjskem rudniku se zavedajo, kako velikega pomena za dobro in uspešno delo je obveščenost delavcev. Zato že vrsto let bogatijo informacijski sistem. Osnova tega sistema je vsekakor glasilo Informator, ki je lani slavilo pomemben jubilej, dvajsetletnico izhajanja. Informator izhaja po potrebi, povprečno pa izide številka vsakih deset dni. Uredništvo se seveda trudi, da bi ga kar najbolj približalo željam in potrebam delavcev kolektiva. Tako v Informatorju delavce obveščajo o oblikovanju in uresničevanju pomembnejših odločitev na RLV, o delu in življenju zaposlenih, o delovanju družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva delovne organizacije, pa tudi o kulturnih snovanjih, rekreaciji in športu.
V preteklem letu so izdali 32 številk Informatorja in to na 481. straneh, na katerih je bilo objavljenih tudi 679 slik. Poleg Informatorja so izdali še 6 številk Rudarja. Seveda pa je uredništvo, ki ga poleg glavnega in tehničnega urednika Rafaela Batiča, sestavljajo še novinar reporter Bojan Ograjenšek, novinarka lektorica Draga Lipuš in tajnica
ter stavka Vesna Kores, pripravilo še vrsto prispevkov za objavo v drugih časopisih. Največ so sodelovali z Našim časom, Elektro-
Rafael Batič
gospodarstvom, Ljubljanskim dnevnikom in Delom, tesno pa so povezani tudi z razglasno postajo na Rudniku lignita Velenje.
,,Glasilo delovne organizacije je lahko uspešno, če je delo pri njegovi pripravi kolektivno," poudarja Rafael Batič. ,,Zato smo leta 1974 na REK postavili glasilu nove temelje. Imenovali
smo dvodomen uredniški odbor. Sestavljajo ga delegacije samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij ter delegacija stalnih delavcev in sodeloval-cev Informatorja. Vsa leta težimo za tem, da so predsedniki uredniških odborov delavci iz neposredne proizvodnje, saj ti drugače vidijo določena vprašanja in si želijo tudi drugačno pisanje. V največji meri jim skušamo prisluhniti."
Stalno si prizadevajo tudi za razširitev dopisniške mreže. Trenutno imajo okoli 60 dopisnikov, od katerih jih je približno ena tretjina stalnih. Rafael Batič poudarja, da imajo njihovi dopisniki precejšnje zasluge, da se je kakovost informacije v njihovem soz-du razvila do zavidljive višine. Najpogosteje dopisujejo Lojze Ojsteršek, Maks Lomšek, Ivan Jelen, Ivan Hrastnik, Rudi Kort-nik, Alojz Sevšek, Jože Blatnik in Drago Čolnarič. Pohvalil pa je tudi sodelovanje z nekaterimi vodilnimi delavci, ki po svoji delovni dolžnosti dobro sodelujejo z uredništvom. Med njimi so Franc Lenart, Mirko Zolnir, Stane Zula in Tone Šeliga.
Uredniški odbor se sestaja vsa-
ka dva meseca, takrat pa pripravi okvirni program nadaljnjega dela. Pri tem si želi kar največ usmeritev delavcev iz neposredne proizvodnje in je seveda pripravljen prisluhniti njihovim željam in pripombam.
In o čem največ pišejo v glasilu?
Kar 44 odstotkov člankov v preteklem letu je bilo iz življenja in dela delavcev oziroma so v njih povzemali njihova mnenja o določenih vprašanjih. Vsebina 31 odstotkov člankov je bila z rekreativno kulturnega področja. V ostalih člankih pa so poročali o ostalih dogajanjih v delovni organizaciji in širši okolici.
Informator tiskajo v Tiskarni REK, celotno pripravo za tisk pa opravijo sami. Tako imajo na stran Informatorja le 69 par stroškov.
,,Z vsebinsko zasnovo in izgledom Informatorja pa še nismo povsem zadovoljni," poudarjajo. ,,Delavci sicer radi posegajo po njem in lahko trdimo, da je postal v naši delovni organizaciji že nepogrešljiv, vendar pa bi radi še veliko naredili, predvsem pa bi ga radi še bolj približali našim delavcem."	M. Z.
blaga. V tej smeri tečejo tudi vsa naša prizadevanja. Ce se bomo dosledno držali začrtane poti. bomo ob koncu leta lahko zadovoljni z rezultati gospodarjenja. Drugače pa se nam obetajo slabi časi,« je še dodal naš sogovornik.
Kletne zmogljivosti te temeljne organizacije znašajo 120 vagonov ali milijon 200 tisoč litrov. Delavci tozda Vino Šmartno ob Paki so prepričani, da bosta k uspešnim rezultatom gospodaije-nja pripomogla še dodobro napolnjeni sodi ter pravilno »odigrana« vloga na področju grosi-
stične trgovine. Čeprav sedanji tržni položaj glede cen in ponudbe za ta delovni kolektiv naše občine ni najbolj ugoden, delavci upajo, da bodo uspešno premagali konkurenčno borbo na trgu z njihovimi osnovnimi »aduti«. To pa so hitra in solidna dostava blaga ter pošten odnos do odjemalcev njihovih vin. Skupaj z delovno organizacijo Era, še posebej tozdom Maloprodaja, pa bodo poskušali po svojih močeh pomagati taežave na področju osnovne preskrbe v naši občini.
Tatjana Podgomik
Zastavljene smernice razvoja r tem leta bodo zahtevale prav
od vseh zaposlenih velike delovne napore
DO Vekos
Prenizke cene omejujejo dejavnost
Minilo je nekaj več kot leto dni odkar so izoblikovali delovno organizacijo Vekos. In čeprav je to sorazmerno kratek čas, je bilo to obdobje za delavce delovne organizacije nadvse razgibano in naporno. Ni manjkalo težav, pa tudi nerazumevanja pri uresničevanju programskih zamisli in pri preseganju starih odnosov ter neustreznih navad. Resnost in zapletenost gospodarskih razmer pa je vplivala tudi na poslovanje delovne organizacije, na oblikovanje in sprejemanje lanskoletnih planskih dokumentov ter na doseganje predvidenih cen za opravljene storitve. Potrebno je bilo izpeljati samoupravno organiziranost, sprejeti vrsto pomembnih samoupravnih aktov, urediti organizacijo dela, obenem pa opraviti tudi zahtevne naloge na področju komunalne in stanovanjske oskrbe.
Direktor delovne organizacije JOŽE MRAZ pravi: »Uresničili smo vse bistvene cilje, ki smo si ji zastavili v preteklem letu. Tako smo sprejeli potrebne samoupravne akte in dokumente, izpeljali organizacijski model in če bi imeli povsod ustrezne kadre, bi gotovo še bolje delovali kot
Seveda so pogoji gospodarjenja močno vplivali na to, da delovna organizacija vseh planskih usmeritev v celoti le ni uresničila. Tako se je na primer cena toplotne energije na praga TEŠ povečala za mnogo več, kot je bilo načrtovano. Na drugi strani pa je pomanjkanje vodnih virov vplivalo na izpad prihodkov. Na stroške je močno vplivala tudi povečana amortizacija, pa stroški materiala in storitev. Za materialno porabo je delovna organizacija v preteklem letu nameniti 75 odstotkov sredstev.
Te težavne razmere so zahtevale, da so delavci delovne organizacije sprejeli vrsto stabilizacijskih ukrepov. Tako so morali na področju toplotne oskrbe prihraniti kar 8 odstotkov energije; s tržnimi dejavnostmi, ki so donosnejše.
pa so morali ustvariti manjkajoči del
jev za dosego ustreznega dohodka«, pravi Jože Mraz. »Ta težava je prisotna ie nekaj časa in mi za zdaj ne vidimo razmer. Komunalna obravnava programe
H od nas zahteva izvedbo zastari jenih nalog. Skupnost za cene pa rkladnn z zvezno resolucijo odloča o cenah na£h storitev. Seveda tu prihaja do razkoraka. Doslej pa Se nikoli ni prišlo do uskladitve med komunalno li^ninljn ia skupoostjo za cene, na osnovi katere hi potem krčili program dejavnosti ter zagotovili normalne po-
Dodatno težavo je delovni organi-
sfcrbijeno* z reprodukcijskimi nateri-alL Prisiljeni so bili bistveno povečati zaloge to pa je seveda vplivalo na li-
postovno leto 1982 sklenili pozitivno. Toplotna in stanovanjska oskiba sta ■cer ostali brez pokornega sklada in z
■■■jlM ilidni II ilapniipiiiilnil III
so načrtovali, pa vendar je bilo tudi to dovotj za pokrivale potreb delavcev. Komunalna oskrba pa je poslovale bi-
PTKAISNO JE STANJE V LETOŠNJEM LETU?
V delovni organizaciji ugotavljajo, da so pogoji gospodarjenja Se bolj zaostreni in da bi morali v posameznih dejavnostih cene povečati celo za 50 odstotka«. Skupnost za cene seveda to ne more odobriti. Razliko bo zato po-trebno pokriti iz sredstev za razširjeno reprodukcijo ter z okrni tvijo nekaterih dejavnosti. Za letošnje leto tudi ni predvideno veliko investicij. Največ denaija bo potrebno nameniti za odplačevanje dolgov iz preteklih let ter pripravi dokumentacij, načrtov in ttmfij za gradnje v naslednjih letih. Dokončati bo potrebno vodooskbro-valna sistem Ljubija, ter pričeti izgradnjo nekaterih kanalizacijskih in toplotni! povezav. Za vse potrebe in želje pa »veda denarja še zdaleč ne bo B. Z.
Kako zadovoljiti vse potrebe?
31. marca 1983
•k Titovo Velenje
OD TU IN TAM
•k stran 5
Delovni enoti Kooperacija in Lastna proizvodnja v Smartnem ob Paki
Le naša prizadevanja ne bodo dovolj
Združena enota Kooperavija Šmartno ob Paki združuje kmete s področja dveh krajevnih skupnosti, Šmartnega ob Paki in Gorenja. Kmetov, ki so sklenili s Kooperacijo pogodbo o oddaji mleka, pitane živine, hmelja, črnega ribeza, je na obeh področjih okoli 100.
Kljub temu, da je toča lani kar štirikrat »klestila«, so bili šmarški in gorenjski kooperanti z letino še kar zadovoljni, saj so pridelali toliko kot so načrtovali.
»Smernice razvoja smo tudi letos začrtali dokaj smelo. Kako pa bomo zadane naloge uresničili, bo odvisno od preskrbe z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, na dobro letino vpliva še vreme. Svoj delež k letošnji kmetijski beri pa bo »pristavila« še družbena skrb in pomoč. Kar najhitreje pa bo treba nekaj narediti še na področju cen kmetijskih proizvodov, saj te niso usklajene tako kot bi morale biti,« je poudaril vodja zadružene enote Kooperacije Šmartno ob Paki Franc Dobnik.
V tej enoti so do sedaj podpisali s kmeti na področju krajevne skupnosti Šmartno in Gorenje 77 pogodb z rejci pitancev, prav toliko kmetov se na tem področju ukvaija s proizvodnjo mleka. S pridelovalci zelenega zlata pa so letos sklenili 15 pogodb. Sedem krajanov bo v tem letu oddalo Kooperaciji črni ribez, prav toliko kmetov pa se ukvarja še z rejo piščancev-brojlerjev. »Preteklo
leto so lahko naši kmetje prvič oddali tudi pšenico. Na 8 hektarih so šmarški in gorenjski kmetje pridelali kar 13 ton pšenice, kar ni malo. Letos pa smo s proizvajalci krušnih žit podpisali že 27 pogodb o oddaji.« je pojasnil Franc Dobnik.
In kako kaže s preskrbo že v teh spomladanskih dneh?
Kot pravijo kooperanti, ne bodo imeli večjih težav z naba-vom umetnih gnojil, saj so jih lahko dobili že jeseni. Bolje v tem letu kaže tudi z zaščitnimi sredstvi proti plevelu. Če bo teklo vse tako kot so načrtovali, bodo kmetje-kooperanti pridelali za štiri odstotke več kot leto prej.
Pomladni čas, v katerega smo stopili pred dobrim tednom dni, kmetom nakoplje na glavo ogromno dela. Šmarški in gorenjski kooperanti sedaj dognojujejo pšenico, v začetku aprila pa bodo pričeli že s prvimi spomladanskimi deli v hmeljišči.
V delovni enoti Lastna proizvodnja Šmartno ob Paki se zaposleni ukvarjajo predvsem s hmeljarstvom in živinorejo. Poleg teh dveh glavnih panog, pridelujejo še sadje. Zaposleni načrtujejo, da bodo na dveh hektarjih pridelali okoli 50 ton sadja (zlati delišes in jonatan), 15 ton hmelja, tega gojijo na 8 hektarjih in 27 arih, predvsem sorto golding in aurora ter nekaj manj kot 40 ton žive teže pitancev. Tako naj bi se proiz-
PLANINSKI KOTIČEK* PLANINSKI KOTIČEK
Vrsta pomembnih
akcij
Taborniki odreda Savinjskih partizanov so lansko jesen kadrovsko in organizacijsko močno okrepili svoje vrste, sprejeli obsežen delovni program in se v začetku letošnjega leta zavzeto lotili dela. Svoje delovanje želijo letos še posebej popestriti, zato so pred nedavnim v Logarski dolini pripravili posvet, ki so ga namenili vodenju taborniških enot. Na začetku posveta so ocenili svoje delo v zadnjem obdobju, nato pa so se seznanili z najnovejšo taborniško literaturo in s pripomočki, ki so jih pridobili v zadnjem obdobju. Prvi večer so zatem opredelili še osnovna izhodišča, ki so zagotovila uspešnost posveta v naslednjih dveh dneh.
Osnovno pozornost na predavanjih so namenili delovanju odreda, čet in vodov na najrazličnejših področjih, pri čemer so posebej poudarili orientacijo, signalizac;jo, taborjenje, bivakiranje in pripravljanje kulturnih prireditev. Seveda so pridobljeno znanje preverili tudi v naravi in tako svoje delovne načrte v celoti uresničili.
Sicer pa taborniki do letošnjega avgusta pripravljajo še vrsto pomembnih akcij, pri čemer seveda svoje redne dejavnosti nikakor ne bodo zanemarili. Ob dnevu tabornikov, slavijo ga 21. aprila, bodo v nazarskem delavskem domu 16. aprila pripravili taborniški kviz, ki ima naslov ,,Taborniško življenje, zgodovina, narava". Z njim predvsem želijo seznaniti širšo javnost z vsebino in načinom svojega dela ter življenja, prireditev pa bodo obogatili tudi s kulturnim sporedom.
V soboto 21. maja načrtujejo akcijo z naslovom ,.Taborniki
pričakujejo sodelovanje borcev in drugih dejavnikov krajevnih skupnosti Rečica, Nazarje in Mozirje, prireditev pa bodo zaključili s tovariškim srečanjem v taboru Bratov Kraigher v Šentjanžu. Kulturnih točk in partizanskega golaža razumljivo ne bo manjkalo.
Celo vrsto zanimivih prireditev načrtujejojo tudi za praznik krajevne skupnosti Nazarje. V petek 30. junija popoldne bodo pripravili tek po Nazarjah. Murni, čebelice in medvedki bodo opravili manifestativni tek, taborniki in drugi udeleženci pa naj bi svoje sposobnosti preverili na precej daljši tekmovalni progi. Petčlanske ekipe za ta tek so poimenovali ,,partizanske patrulje", želijo pa si sodelovanja tabornikov, športnikov in drugih.
Za naslednji dan predvidevajo orientacijski pohod partizanskih patrulj od Nazarij, preko Črete in Tolstega vrha do svojega tabora v Šentjanžu. Pohodnike bo pot vodila mimo 17 spominskih obeležij, zato so pohodu dali ime ,,Sedemnajst rdečih rož Dobrovelj". Poleg drugih udeležencev naj bi v akciji sodelovali tudi člani mozirskega radiokluba. S tem bi medsebojno sodelovanje še poglobili, hkrati pa poskrbeli za varnost. V nedeljo 12. junija bodo za zaključek pripravili še lokostrelsko tekmovanje. Poudariti velja, da bodo v svojem taboru v Šentjanžu ponudili gostoljubje vsem, ki se bodo želeli pobliže seznaniti s taborniškim življenjem.-Za spanje bodo postavili šotore, poskrbeli pa tudi za hrano. To so seveda smo najpomembnejše in najbolj množične akcije, ki jih taborniki odreda ,.Savinjskih partizanov" načrtujejo za letos, svoje redne dejavnosti in ostalih manjših akcij pa tudi ne bodo zanemarili.	J- P.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SR SLOVENIJI
PODRUŽNICA TITOVO VELENJE
Razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge
pomočnika direktorja podružnice
Pogoji:
—	visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri
—	štiri leta ustreznih delovnih izkušenj
—	sposobnost za organizacijo in koordiniranje dela
—	izkazana družbenopolitična aktivnost
—	moralno politična neoporečnost
Izbran delavec bo imenovan za dobo štirih let (reelekcija).
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: Služba družbenega knjigovodstva podružnica Titovo Velenje, Rudarska 3, komisiji za razpis.
vodnja povečala za štiri odstotke. V jeseni nameravajo delavci v Lastni proizvodnji obnoviti okrog 2 hektatja in pol hmeljišč, posodobiti svoj strojni park z novimi traktorskimi priključki. Kupili pa bi radi tudi težji traktor.
Umetnih gnojil imajo za zdaj dovolj, na voljo so tudi zaščitna sredstva za uničevanje plevela. Primanjkuje jim le herbicidov za koruzo in nekaj zatiralcev plevela za hmelj. Precej skrbi povzroča zaposlenim vdelovni enoti Lastna proizvodnja Šmartno ob Paki pomanjkanje delovne sile. Mladi ljudje se danes težko odločijo za delo na polju. Pet delavcev, kolikor jih združuje delo v delovni enoti, pa tudi ne zmore vsega. Sezonsko delovno silo pa ni moč vedno dobiti. »Mnogo bolj kot to, nas skrbi pomanjkanje rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. Zelo malo imamo na zalogi nafte, da o mazivih za kmetijske stroje raje ne govorim. Skrb celotne družbene skupnosti bi ftiorala biti usmerjena tudi v zagotavljanje tega blaga, ki je prav tako pomembno za uresničitev načrtovanih nalog«, je poudaril vodja delovne enote Lastna proizvodnja Šmartno ob Paki Ivo Rakun.
Po obrezovanju sadnih dreves, so zaposleni pognojili travnike, prav v tem času pa se skrbno pripravljajo na delo v hmeljiščih.
T. P.
Gorenje TGO
Prvi EKG analizatorji pri kupcih
Iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Titovem Velenju so pred dnevi poslali na trg prve EKG analizatorje MAE 101. To je nov dosežek Gorenja na področju profesionalne elektronike.
EKG analizator so v Gorenju začeli razvijati v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani leta 1979. Sredi leta so imeli prvi delujoči prototip. Sledila so klinična testiranja ter funkcionalna dopolnjevanja. V začetku leta 1981 so začeli snovati dokončno podobo analizatorja in ga v juniju mesecu istega leta predstavili na jugoslovanskem kardiološkem kongresu.
Nato so izdelali ničelno serijo, konstrukcijske spremembe in dopolnitve so opravljali vzporedno s kliničnim preizkušanjem. Junija 1982 so EKG analizator razstavljali tudi na svetovni razstavi kardiološke opreme v Moskvi in se pozneje dokončno začeli pripravljati na redno proizvodnjo.
Eden izmed strokovnjakov in tvorcev tega dosežka je mag. Damjan Zazula, ki je ob prodaji prvih analizatorjev menil:
,,Poudariti je treba, da smo pri razvoju EKG analizatorja na vseh področjih orali ledino, predvsem seveda na področju mikroraču-nalništva in medicinske informatike. Prav je, da se še enkrat spomnimo, kakšen je bil odziv strokovnjakov, ki so napravo MAE 101 ocenjevali na različnih razstavah in kongresih. Na razstavi jugoslovanske delavske ust-
varjalnosti RAST YU na Reki je EKG analizator dobil zlato medaljo, njegovi avtorji so lani dobili Kidričevo nagrado, v Moskvi na svetovnem kardiološkem kongresu pa smo prejeli dve diplomi. To je gotovo dokaz, da predstavlja naprava velik razvojni dosežek na samo v domačem, ampak tudi v mednarodnem merilu."
Ob tem poudarjajo v Gorenju, da se bodo mladi strokovnjaki še z
večjo vnemo lotevali novih razi-skovalnih-razvojnih nalog, saj je uveljavitev lastnega znanja in sposobnosti edina, garancija za boljše gospodarjenje v prihodnosti.
Prvi aparat so odpremili v Splošno bolnico ,,DJ. Jovanovič" v Zrenjanin, naslednja dva pa so poslali naročniku na Dunaj. V letošnjem letu je predvideno, da bodo izdelali 60 teh zahtevnih aparatov.
DGRMIT Titovo Velenje
Investicijski program za povečanje stopnje mehaniziranosti pri pridobivanju premoga na RLV
,,Na prste bi lahko prešteli rudarje, ki so ob delu na klasičnih odkopih premoga izpolnili potrebno število delovnih let za starostno upokojitev, na mehaniziranih odkopih pa tako upokojitev lahko dočaka veliko rudarjev."
S temi besedami je v petek zvečer, 11. marca, na delovnem sestanku Društva geoloških, rudarskih, metalurških inženirjev in tehnikov v Delavskem klubu — to je bil drugi delovni sestanek društva po njegovem občnem zboru jeseni 1982 — z zornega kota ljudi, ki niso zaposleni v premogovništvu in souprabniki premoga le prek električnih stikal, eden izmed članov društva o potrebi za mehanizirano podzemno pridobivanje premoga povedal dovolj.
Z vseh drugih vidikov — z vidika pridobivanja premoga, stopnje mehaniziranosti pridobivalne opreme, jamskega transporta, kadrovskih vprašanj in finančne naložbe — pa so investicijski program za povečanje stopnje mehaniziranosti pridobivanja pre-mova v RLV osvetlili v nekaj več kot enournem pre.davanju inženirji Jože Hribar, Vinko Gostenčnik in Janko Meh.
Predavanja inženirja Jožeta Hribarja, vodje študijskega oddelka skupnih služb RLV je zajelo nekaj uvodnih besed, nadalje pa je bilo osredotočeno na pridobivanje premoga.
Investicijski program za povečanje stopnje mehaniziranosti pridobivanja premoga v RLV, izdelan za obdobje 1981 — 1985, rabi RLV kot tehnično-ekonomsko ovrednoten koncept razvoja, je osnova za pridobitev združenih energetskih sredstev in tudi osnovna tehnično-ekonomska dokumentacija za pridobitev mednarodnega kredita. Naslonjen je na rezultate gospodarjenja v RLV v letu 1980 in na daljšeročno nalogo rudnika — letni odkop 4,7 milijona ton lignita — ki je, kljub povečanemu številu zaposlenih delavcev in porastu nadurnega dela, brez mehaniziranosti odkopavanja premoga ne bi bilo mogoče uresničevati. V programu so upoštevane tudi vedno zahtevnejše rudarsko-geološke razmere in prehod na 42-urni delovni teden v RLV.
Program v končni fazi predvideva 470 metrov nove mehanizirane odkopne fronte, ki bi vsebovala moderno odkopno podpor-je, pridobivalno" in odvozno
mehanizacijo ter 6.000 metrov mehaniziranih jamskih transportnih poti, ki vključujejo med drugim dve diesel viseči lokomotivi in pogonsko postajo za visečo tračno progo.
Predračunska vrednost celotne programirane naložbe po cenah iz leta 1980 je 1.009.151.000 dinarjev, v ta znesek pa so zajeta tudi programirana lastna vlaganja iz sredstev rednih letnih amortizacij.
Primerjava podatkov o načinu pridobivanja premoga v RLV kaže, da je bilo 1970. leta v RLV 1.266 metrov odkopne fronte in od tega kar 96 odstotkov za ročno pridobivanje, leta 1980 pa že 1.966 metrov odkopne fronte in le še 34 odstotkov vse za ročno odkopava-nje premoga. Pri tem se je dnevni odkop povečal za 30 odstotkov, zmogljivost odkopne fronte na meter odkopa na dan je porastla za 16 odstotkov, odkopni učinek za 72 odstotkov, letna proizvodnja za 36 odstotkov, rudniška storilnost na delavca na dan paje padla za 19 odstotkov.
Ce se ne bi načrtno lotili mehaniziranja jamske proizvodnje, bi zmogljivost odkopne fronte v naslednjih nekaj letih predvidoma padla za 10 odstotkov. Seveda pa je treba za RLV, za katerega je značilna globina jam, v najglobljih predelih in proti talnini pa zmanjšana nosilna trdnost lignita, izbrati konstrukcijsko in funkcionalno najprimernejšo mehanizacijo. Ena od usmeritev srednjeročnega razvoja v RLV je zato: podporje dowty!
S povečano stopnjo mehaniziranosti pridobivanja premoga naj bi odkopno fronto v RLV leta 1985 skrajšali na 1.340 metrov in od vse bi naj bilo kar 1.160 metrov mehanizirane, na kateri bi naj odkopali 91 odstotkov vsega premoga ali 37 odstotkov več kot leta 1981. Zmogljivost odkopne fronte pa bi se naj povečala z 10,3 tone (leta 1980) na 12,2 tone odkopnega premoga na moža na dan.
Inženir Gostenčnik, vodja strojnega oddelka in priprave dela v elektrostojnem sektorju skupnih služb RLV, je podal sliko transportnih poti v jamah RLV.
Leta 1980 je bilo v RLV 22.600 metrov transportnih poti, vendar le 2580 metrov mehaniziranih tračnih; od vseh transportnih poti pa 1980 metrov v ravnini, 8610 metrov nagnjenih — s pol ročnim, pol mehaniziranim transportom — in
9495 metrov poti z ročnim transportom.
V obdobju 1981 — 1985 naj bi se obseg mehaniziranega transporta v jamah RLV z žično vleko po visečih tračnih progah povečal zli na 30 odstotkov, po horizontalnih talnih progah z AKO lokomotivami z 8,7 na 11 odstotkov; kupili pa naj bi tudi 2 viseči diesel lokomotivi, ki bi prevzeli nekaj več kot 17 odstotkov prevoza. Obseg transporta po nagnjenih progah z vitli pa naj bi se zmanjšal z 38 na 20 odstotkov in ročni transport za polovico, tako da bi pri celotnem obsegu jamskega transporta bil udeležen le še z 21,6 odstotka.
Modernizirali naj bi tudi prevoz ljudi po jami, tako da bi v glavnem potekal po visečih tračnih progah, po katerih prevažajo tudi material.
Z uresničenjem programa mehaniziranosti transportnih poti naj bi delo pri jamskem transportu leta 1985 v 42-urnem tedniku zmoglo 360 delavcev — leta 1980 je planske naloge v 303 delovnih dneh opravilo 338 delavcev, leta 1985 pa bi brez uresničitve programa mehaniziranosti potrebovali kar 385 delavcev — prepeljali pa bi lahko okrog 9000 voznih enot (jamskih vozičkov) več.
Izrabljenost opreme v jamah RLV je opisal inženir Janko Meh, vodja elektro-strojnega sektorja skupnih služb in član poslovodnega odbora RLV.
Iztrošenost sedanje jamske opreme v RLV je 80-odstotna, normalna pa bi bila 50-odstotna, zato se opreme ne da s sredstvi amortizacije RLV za lastno rabo niti obnavljati, kaj šele modernizirati. Vendar uresničevanje investicijskega programa za povečanje stopnje mehaniziranosti pridobivanja premoga v RLV je zaenkrat omejeno le na odkopno mehanizacijo, vse drugo — od tlačnih črpalk, transformatorjev, signalne opreme do razsvetljave na odkopih — pa bo prišlo na vrsto pozneje. Kljub temu je predračunska vrednost programa po cenah iz leta 1981 že narastla na okrog 132,5 milijarde dinarjev, od tega zneska pa je 61 milijard namenjenih za domačo opremo, 62,8 milijarde za opremo iz uvoza in 8,7 milijarde za projektiranje in druge stroške. Kaže pa, da bo možno razmerje med temi zneski nekoliko le spremeniti na račun domače opreme, zlasti pa pri hidravliki.
Prvotno zastavljen rok za začetek uresničevanja programa mehaniziranosti jamske opreme so že nekoliko prekoračili. 1. junija 1983 bi namreč moral biti montiran prvi 70-metrski odkop s podporjem hemseheidt, a so zatajili domači
proizvajalci opreme. Kljub temu bo ta del programa edini uresničen še v letu 1983.
Nadalje, decembra 1982 so opravili prijavo posla za uvoz dveh mehaniziranih odkopov za skupno 100 metrov za vertikalno koncentracijo odkopavanja, ki ga bi naj montirali v rudnik v prvem kvarta-lu leta 1984. Zadnji nov mehanizirani odkop pa naj bi bil montiran konec leta 1985.
Za visečo tračno progo pa posla še niso prijavili, ker se glede njega o vsem še niso mogli odločiti. Sedaj tehnična obdelava z njim v zvezi sicer poteka, ni pa še popolnoma jasno, kako bo z devizami za to opremo. Predvidevajo, da bo zadnja viseča tračna proga nared za uporabo konec prvega trimesečja leta 1986.
,,Na vprašanje, ali je uvajanje mehaniziranega odkopavanja premoga ekonomsko upravičeno, je odgovor lahko le pritrdilen.
Investicijski program je pozitiven tudi tako po metodi njegovega sedanjega ovrednotenja, ki upošteva vrednost priliva, reduciranega zaradi vplivov obresti, kot po metodi v njem predvidene interne stopnje rentabilnosti," je predavanje sklenil inženir Janko Meh.
V živahni razpravi po predavanju so se člani DGRMIT Titovo Velenje ustavili še ob nekaj vprašanjih cene tone odkopanega premoga na mehaniziranem odkopu, produktivnosti in števila zaposlenih delavcev v RLV, in o teh vprašanjih nazadnje zavzeli stališče, da je mehaniziran odkop cenejši od klasičnega, ročnega, čeprav so materialni stroški zanj višji. Tono premoga z mehaniziranega odkopa res bremenijo visoka amortizacija in večji osebni dohodki delavcev, zato pa je potrebno zanjo manjše število delavcev. Število zaposlenih delavcev v RLV pa naj bi se po planu za sedanjo srednjeročno obdobje do leta 1985 tako zmanjšalo na 4656 delavcev, medtem ko jih je lani bilo poprečno še okrog 5150; skupaj z delavci nove TOZD RLV Izobraževanje.
Dogovorili so se še, naj društvena sekcija za strokovna predavanja za enega od prihodnjih sestankov društva pripravi predavanje v zvezi s produktivnostjo dela v RLV — vznemiril jih je namreč že omenjeni padec delovne storilnosti na de-iavca na dan — da bodo tako na tem sestanku lahko izčrpno spregovorili tudi o racionalnosti sedanje urejenosti delovnega časa v RLV. Sekciji za ekskurzije pa so naložili, da čimprej organizira društveno ekskurzijo v TE Šoštanj.
(Draga Lipuš)
6. stran ★ HOS C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje * 31. marca 1983
Pri Ivanu in Mariji Kolar v Velikem vrhu
Od kmetije se danes da živeti
Kila ji- lipa sončna solmi a. Kol nalašč /a obisk na kakšni trdni in sodobno urejeni kmetiji. Toplo, že prav spomladansko sonce nas je /\al>ilo v naravo. Po o/ki asfaltni cesti smo prispeli na Veliki vrh nad Šmartnim ob Paki, natančneje do domačije Ivana in Marije Kolar, po domače k Zabukovnikovim.
Obisk ni bil vnaprej dogovorjen. Gospodarja Ivana in gospodinjo
Ivan Kolar
Marijo smo zmotili pri prvih spomladanskih opravilih. Po nekaj uvodnih besedah o tem in onem, pa o vremenu, povedali pa smo seveda še zakaj smo prišli, smo siopili v hišo. Beseda je dala besedo in prijazna gostitelja sta se ,.odprla kot knjiga", v kateri piše, kaj o življenju in delu na ,.gruntu". Besedo je povzel najprej gospodar Ivan. Takole jc na kratko predstavil svojo kmetijo: ,,Pred devetimi leti sla mi moja starša dala zapisati to kmetijo, ki jc merila 20 ha. Nekaj je bilo obdelovalne zemlje, nekaj pa travnikov in gozda. Ze ob prevzemu sva z ženo razmišljala o usmerjeni proizvodnji, saj prej slaršem zemlja ni dajala nobenega zaslužka. Postala sva kooperanta. Čez. dobro leto sva dobila posojilo in pričela obnavljati hlev ter gospodarsko poslopje. S prihranki pa sva dokupila še nekaj zemlje. Danes meri
naša domačija .10 hektarjev, od topa jc 1.1 hektarjev obdelovalne zemlic, preostalo pa so travniki in gozil Vsa zemlja pa jc i hribovitem ali kot pravimo mi, v grdem pr edelu."
lakšno razmišljanje in skrbno gospodarjenje v teli letih sla kolaijevima prinesla željene sadove Seveda ne bi bilo riičesar, če
Marija Kolar
ne bi imela svojih rok velikokrat žuljavih in robatih. Trdo sta morala delati, da sta lahko najprej kupila stroje za spravilo sena ter počasi dokupovala liste, ki sta jih najbolj potrebovala. Zlasti od začetka kmetovanja je bilo večkrat zelo hudo. Vendar sla naša sogovornika kljub temu vzdržala, saj sta ljubila zemljo. Danes sla na vse lahko resnično ponosna. Pri Miši sta dva traktorja, vsi stroji, ui/cn rotacijskih. Za tiste, ki pa so zelo dragi in jih za delo na polju labita le občasno, sta stopila v vaško strojno skupnost šc s tremi kmeti. Skrbno obdelane njive jima dajejo bogato letino, seveda če ne pride do kakšne večje naravne nesreče.
Zabukovnikova kmetija - jc usmerjena v živinorejo, predvsem v/rejo pitancev in mlečno proizvodnjo. V hlevu, ki ga nameravata Ivan in Marija letos še
obnoviti in dograditi, je za sedaj 20 glav živine.
..V hlevu smo imeli včasih piivczanili tndi že več repov. Zaradi giadnje pa smo morali število krav in pitancev zmanjšati. Na leto oddamo pet- pitancev ter od 17 do 20 tisoč litrov mleka ali 82 litrov na dan. l ani je bila proizvodnja mleka nekoliko slabša, saj jc primanjkovalo krmil in smo morali zato mleko dajati dalj časa teletom," jc pojasnil gospodar Ivan. Pred dvema- letoma sta naša sogovornika obnovila svinjake, v katerih danes redila osem svinj, na leto pa prodata tudi do 40 mladih
pujskov.
Večina Zabukovnikovih njiv je posejanih (i silažno koruzo, saj živina potrebuje veliko hrane. Dva stolpna silo/a sta vsako leto polna.
kot sia dejala gospodar in gospodinja, nameravata zgraditi šc enega, ker ho tudi živine več pri hiši. Kot kaže pa ta še letos ne bo prišel na vrsto. Za dom pridelujeta Ivan in Marija še krompir, lani pa sla eno njivo posejala še s pšenico.
Krajani Smartnega in okolice dolu o vedo, da imajo pri Zabukovnikovih dobro domače vino, ki ga pridelujeta naša sogovornika le za domačo porabo. Pred tremi leti so sc pri tej domačiji pečali še z hmeljem.
Ta kultura jima ni najbolje uspevala, zato sta proizvodnjo zelenega zlata povsem opustila.
Čeprav si danes pri obdelovanju njiv veliko pomagala s stroji, je nekatera opravila še treba vedno narediti z rokami. Toda vse gre, če ima človek veselje do kmečkega dela. In /a Kolarjeva lahko trdimo. da ga imata, saj bi drugače že zdavnaj vrgla ..puško v koruzo" V teh devetih letih, odkar gospodarila, sla kmetijo močno posodobila. Veliko znoja in trpljenja je zahtevala domačija, na katero sta naša gosta zelo navezana.
Začela sc je pomlad in v tem času imajo kmetje največ dela. Ivan in
Matija sia opravila že vsa najnujnejša spomladanska dela v vinogradu, dognojila travnike, očistila go/d. ,,Poleg vsakdanjih opiavil pripravljava vse za pričetek gradnje prizidka k hlevu. Se marsikaj di ngega morava storiti, da bo naša domačija takšna, kot si želiva. Dela jc resnično veliko, vedno se kaj najde. Za kmeta danes ni dovolj da zna le k metov al i, ampak se mora večkrat ..preizkusiti" v mizaiskcm, mehaničnem ali kakšnem drugem poklicu. Od kmetije se danes da živeli. Seveda je treba delati, potem pridejo uspehi," pi av ita.
Kolarjeva sta preprosta, skromna in prijetna sogovornika. V toliko izrečenih besedah nista dosti tarnala, kot je to sedaj že v navadi Ne hvalisata se rada, pa tudi za Hvaljenje jima ni preveč.
,,ko bomo obnovili hleve ter rešili težave z redno oskrbo vode, bo kai ..luštiio" živeli tu na Velikem vrhu. Cene kmetijskih pridelkov so resda še prenizke, krmila in gnojila diaga, trud, ki ga vložiš v delo, skoraj zastonj. Včasih bi človek res potožil to in ono, vendar tako hudo spet ni," sta dejala naša sogovornika. Vesela sta, da v zadnjem času družba kmetom namenja vedno več pozornosti. ,,Včasih ni bilo nikomur mar za nas, danes pa jc to čisto drugače," poudarjata
Z nasledstvom pri Zabukovnikovih v Velikem vrhu nad Šmartnim ob Paki nimajo težav, saj trinajstletni sin že sedaj starcema pridno pomaga pri delu.
Obdelovati tako veliko kmetijo, kot jo Ivan in Marija Kolar, niso mačje solze. Pa kljub temu najdeta še čas /a kaj drugega. Ivan prepeva v moškem pevskem zboru, je delegat v raznih delegacijah, v predsedstvu krajevne konference V.D1 , predsednik vjške skupnosti. Gospodinja Marija pa je marljiva članica zadružnega sveta.
T. Podgoršek
Neobdelana in slabo obdelana zemljišča
Zemljo tistim, ki jo obdelujejo
Hrana postaja vse pomembnejša in prav zato moramo stremeti za tem, da bodo vse kmetijske površine kar najbolj intenzivno obdelane. Že leta 1981 je slovenska skupščina izpostavila problematiko neobdelanih in slabo obdelanih zemljišč. Občinske skupščine so bile v lanskem letu dolžne pripraviti evidenco vseh neobdelanih in slabo obdelanih zemljišč in zagotoviti njihovo obdelavo.
Kmetijsko zemljiška skupnost občine Velenje je tako v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pripravila to evidenco, lastnikom zemljišč so predlagali ukrepe za boljše obdelovanje, v najbolj kritičnih primerih pa imajo možnost postopanja po 18. členu zakona o kmetijskih zemljiščih, ki določa, da se lasniku, ki zemlje ne obdeluje, ta začasno odvzame.
Kmetijsko zemljiška skupnost občine Velenje je začela z akcijo evidentiranja slabo in neobdelanih zemljišč že koncem leta 1980. Marca 1981 so poslali 82. lastnikom slabo obdelanih površin opozorita in navodila, kako naj ukrepajo. Izvajanje navodil je spremljala pospeševalna služba ERE, kmetijsko zemljiška skupnost in kmetijska inšpekcija Ob koncu leta 1981 so ugotovili, da seje stanje po izdanih opozorilih in navodilih bistveno spremenilo. Kmetije so v devetih primerih prevzeli mlajši gospodaiji, ki so se takoj vključili v preusmerjanje in intenzivnejšo proizvodnjo. V 18 primerih so lastniki sami poskrbeli za boljše obdelovanje.
Lani sta skušali kmetijsko zemljiška skupnost in kmetijska inšpekcija v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi ponovno
opraviti anketo o slabo obdela-	i in bolezen ter kmetije brez na-
nrh površinah v občini. Žal v	slednikov (17 primerov), nezain-
krajevnih skupnostih za to niso	teresiranost lastnikov, neznanje,
pokazali pravega razumevanja.	| alkoholizem in slabo socialno
zakonom, zato zakupniki niso zainteresirani za intenzivno obdelavo zemljišč.
Neobdelana pa so tudi nekate-
^ff^ifes
.v * i ^
\4f:
Stalež govedi bomo lahko zvišali z intenzivnejšim obdelovanjem zemljišč
Zbrane podatke so tako dopolnjevali z ogledi na terenu. Skupno je bilo lani pri 36 lastnikih evidentiranih 191 ha slabo obdelanih površin in pri štirih lastnikih 19 ha neobdelanih površin. Opravili so pogovore s 25 lastniki. Pri 14. se je potem obdelava izboljšala, v šestih primerih pa so predlagali začasen odvzem zemljišč.
Vzroki za slabo obdelanost oziroma neobdelanost so starost
stanje (15 primerov), lastniki ne živijo v kraju, kjer imajo zemljišča (6 primerov), sosedski spori (1 primer), dohodek iz gozda (1 primer), dolgotrajni zapuščinski postopek (I primer). V nekaj primerih pa so zemljišča neobdelana tudi zaradi strme lege. v dolini pa zaradi zamočvirjenosti.
Nekateri lastniki so poskrbeli za boljšo obdelanost z oddajo zemljišč v zakup. Zakupna razmerja pa niso urejena v skladu z
ra družbena zemljišča industrijski coni Stara vas, v Trebušah, v Šaleku III, pri TGO Gorenje itd. Neobdelana so tudi zemljišča med cesto, Pako in železniško progo Titovo Velenje—Šoštanj.
V program dela za letošnje leto si je kmetijsko zemljiška skupnost kot stalno nalogo začrtala spremljanje in preverjanje podatkov o obdelanosti kmetijskih zemljišč. Cilj akcije je. da bodo vsa zemljišča maksimalno obdelana.	M. Z.
Krajevna konferenca SZDL Pod kraj — Kavče
Končno delovni prostori
V letošnjem letu je pred prebivalci krajevne skupnosti Podkraj-Kavče precej pomembnih nalog. Veliko je del, ki bi jih radi postorili in tako ustvarili potrebne življenske pogoje v tej nerazviti krajevni skupnosti. Za vsa načr-
Slavko Jan, predsednik krajevne konference SZDL Podkraj-Kavče
tovana dela, bo potrebno precej denarja. Tega primanjkuje tudi v tej krajevni skupnosti, zato bodo skušali kar največ del opraviti s prostovoljnim delom krajanov.
Da bi kljub pomanjkanju sredstv uresničili čimveč načrtovanih nalog, bo seveda potrebna velika prizadevnost vseh samoupravnih in političnih dejavnikov tega kraja. Zlasti pred krajevno konferenco socialistične zveze je velika odgovornost, kar pomeni, da bo vodstvo SZDL sodelovalo pri vseh pomembnejših aktivnostih. Sicer pa pri krajevni konferenci SZDL Podkraj-Kavče ocenjujejo. da je družbeno-politično življenje v tem kraju v zadnjem mandatnem obdobju močno zaživelo. Zadovoljivo delujejo delegacije. z nekaterimi manjšimi izjemami, pri čemer je poglavitni vzrok delovna preobremenjenost posameznih delegatov. Več aktivnosti in sodelovanjaj>ričakuje-jo tudi od tistih komunistov, ki živijo v tem kraju in so člani osnovnih organizacij kjer združujejo delo. Vendar je dolžnost slehernega komunista, da se aktivno vključuje v razreševanje vseh odprtih vprašanj tudi izven svoje delovne organizacije. Za osnovno organizacijo ZSMS Podkraj-Kavče vlada splošno mnenje, da je nedelavna. Toda po oceni SŽDL je to mnenje povsem zmotno in neutemeljeno. Posamezni mladinci so namreč kljub temu. da mladinska organizacija za organizirano dejavnost nima pogojev, nadvse delavni. To se kaže predvsem pri organiziranju različnih vsakolet-
nih akcij, kot so pogostitev ostarelih krajanov, proslavi ob dnevu žena, kresovanju in podobno. Seveda pa tudi mladi ugotavljajo. da je takšnih in podobnih akcij premalo, vendar se brez zagotovitve ustreznih pogojev, zagotovo ne bo kaj prida spremenilo. »Nikakor pa, zlasti pri mladih, ne smemo zanemariti njihovih pobud in navad, ki so odraz dela in okolja v katerem živijo. K temu lahko največ prispevajo starši in vzgojitelji, zavedajoč se. da so mladi nosilci našega razvoja in napredka.« poudarja predsednik krajevne knference Podkraj-Kavče Slavko Jan in nadaljuje: »Za nemoteno delo vseh krajevnih dejavnikov so nujno potrebni družbeni prostori, kjer bi se sestajali in imeli svoo dokumentacijo. Zato smo toliko bolj veseli, da smo- si končno le pridobili lastništvo vile Major, v kataeri bodo imele odslej prostor družbeno-politične organizacije, krajevna skupnost in drugi. Za dokončno uresničitev naše dolgoletne želje ne gre priznanje le sedanjim predstavnikom družbenega in političnega življenja, marveč vsem tistim, ki so si že pred leti prizadevali, da bi kraj imel lastne prostore. Sedaj je naša nadaljnja skrb, da stavbo čimprej obnovimo, oziroma zamenjamo dotrajano ostrešje. Zato smo že ustanovili gradbeni odbor, ki bo poskrbel za vsa potrebna opravila. S temi pa bomo lahko pričeli takoj po izselitvi stranke, ki sedaj prebiva v tej hiši. Se ta teden bomo pričeli s spravilom lesa, ki so ga skoraj vsi lastniki gozdov prispevali za obnovitvena dela. Seveda pričakujemo tudi pomoč širše družbene skupnosti, saj prispevki in prostovoljno delo krajanov ne . bo zadostovalo, če želimo uresničiti obširni delovni program za letošnje leto.« je sklenil razmišljanje predsednik KK SZDL Slavko Jan.
Poudariti velja, da se število prebivalcev krajevne skupnosti Podkraj-Kavče iz leta v leto veča, število stanovanjskih hiš pa širi. V letošnjem letu bodo pridobili preko 40 novih hiš. To dovolj nazorno kaže na to, da bo razvoj te krajevne skupnosti hitrejši, saj bodo to narekovale potrebe krajanov. Več pozornosti pa bo s tem v zvezi morala krajevna konferenca posvetiti aktivnosti in delu samoupravnih organov krajevne skupnost. Ne sme se namreč ponoviti stanje pred nekaj leti. ko so bili nekateri posamezniki nadvse aktivni, drugi pa nemi opazovalci. Žal se še vse premalo zavedamo, da je delovna uspešnost močno odvisna prav od vseh, ne pa le od posameznikov na katerih sloni vse
B. Mugerle
Krožek za ohranjanje in obujanje tradicij NOB na OS Biba Roeck
Vestni pri opravljanju nalog
Prostovoljne dejavnosti spoznavajo učence z raznimi področji dela. Na celodnevni osnovni šoli Biba Roeck deluje kar 22 interesnih dejavnosti, v katere so vključeni vsi učenci te vzgojnoizobra-ževalne ustanove. S temi dejavnostmi se šola vključuje v življenje in delo kraja na kateremkoli področju.
18 učencev 4. razredov te šole pridno dela v krožku za ohranjanje in obujanje tradicij NOB. Največ članov tega krožka je iz okolice Šoštanja, Raven, Belih vod, Gaberk, iz samega Šoštanja pa je vanj vključenih zelo malo učencev.
,,Krožek dela več kot 8 let. Sedaj deluje le na nižji stopnji, lani pa so v njem delali tudi učenci višjih razredov te šole. Osnovna naloga in cilj krožka je, kot že sam naslov pove, ohranjanje in obujanje tradicij iz narodnoosvobodilne borbe, da bodo učenci znali ceniti pridobitve, za katere so mnogi darovali svoja življenja," je na kratko povedala o delu krožka mentorica Olga Medved, ki je tudi zunanja sodelavka šole.
Dejavnost se odvija v prostem času, člani krožka se dobivajo
vsak petek po pouku. Način dela je pri krožku dokaj različen. Skupaj z učenci šole skrbijo krožkarji celo leto za osem spominskih obeležij na področju krajevne skupnosti Šoštanj, pripravljajo razna kviz tekmovanja na to temo, pišejo spise. Zelo radi mladi povabijo medse preživele borce, borke ter aktiviste narodnoosvobodilne vojne, prisluhnejo njihovi pripovedi, vse to pa tudi slikovno opremijo. Spomladi se člani krožka odpravijo še na izlete v znane slovenske kraje iz teh časov. Ena od oblik dela je tudi ogled filmov z vojno tematiko.
,,Letos mineva 40. letnica pohoda XIV. divizije na Štajersko. Temu dogodku bomo krožkarji seveda namenili precej skrbi. Ze sedaj se na to marljivo pripravljamo. Posebno pozornost pa krožkarji namenjamo borkam ob dnevu žena. Dela je v krožku kar veliko. Učenci so zelo marljivi in svoj delovni program vsakokrat v celoti uresničimo," je končala pogovor mentorica krožka za ohranjanje in obujanje tradicij NOB na osnovni šoli Biba Roeck Olga Medved.
Jubilejno otvoritev razstave so učenci obogatili z zelo lepim kulturnim programom.
15. razstava Likovni svet otrok v Šoštanju
Priznanje Kajuhovi šoli
Med nagrajenimi šolami je bila tudi osnovna šola Veljka Vla-hoviča in njen likovni pedagog Tone Skok.
Izredno slovesno je bilo v prostorih osnovne šole Karla Destovnika-Kaju-ha Šoštanj v soboto. Na 15.-jubilejni razstavi Likovni svet otrok se je zbralo veliko mladih likovnikov, njihovih mentorjev, predstavnikov pokrovitelja Pionirskega lista iz Ljubljane, tistih kolektivov in skupnosti, ki so pomagali pri organizaciji razstave, med gosti pa je bil tudi letošnji dobitnik Žagarjeve nagrade dr. Emil Roje.
Letošnjo jubilejno slovesnost je začela pedagoška svetovalka Zavoda za šolstvo SRS in akademska slikarka Helana Berce-Golobova. Čestitala je delavcem šole. ki so dati poprej, prejeli Zagarjevo priznanje za 15-letno ustvarjalnost na likovnem področju. Čestitko jim je izrekla tudi v imenu vseh tistih, ki so predlagali Kajuhovo šolo za to priznanje. Valter Samide. Urednik Pionirskega lista paje izrekel čestitko učiteljem in učencem Me v imenu tega priljubljenega glasila
mladih in v imenu vseh tistih tisoč in tisoč pionirjev, ki so prispevali svoja dela k dosedanjim razstavam Likovni svet otrok.
Ravnatelj šole Karel Kordeš je ob tem dejal, da mnogi pedagogi prihajajo na šole že nekaj let, nekateri že deset, nekaj pa je tudi takšnih, ki so sodelovali na vseh dosedanjih razstavah. »Zato je Žagarjevo priznanje šoli. obenem priznanje tudi vsem vam, vsem šolam oziroma učencem, ki so doslej razstavljali svoja dela v- naših prostorih.« je poudaril in obljubil, da bodo to likovno gibanje seveda tudi v prihodnje nadaljevali in negovali.
Po besedah Helene Berce-Golobove je komisija za izbiro likovnih del za letošnjo jubilejno razstavo prejela kar 3000 del od 89 šol.
Za razstavo so izbrali 310 del. Sedmim šolam so nato
podelili enakovredne nagrade. med njimi tudi osnovni šoli Veljka Vlahoviča iz Titovega Velenja in likovnemu pedagogu iz te šole Tonetu Skoku.
Ker je bila to že petnajsta razstava, so priznanja podelili tudi vsem tistim, ki so doslej kakorkoli pomagali pri njeni organizaciji. saj' razstava predstavlja, kot je zapisano v likovnem katalogu, poseben dogodek za slovensko likovno kulturo. Otvoritev in ogled razstave namreč omogoča likovnim pedagogom, da si ogledajo dosežke na tem področju v vsej Sloveniji, jih
primerjajo s svojimi ter si z izmenjavo mnenj pridobivajo bogate izkušnje za še plod-nejše delo na tem področju.
Ta priznanja oziroma nagrade so podelili občinski kulturni skupnosti, občinski izobraževalni skupnosti. Pionirskemu listu, republiškemu zavodu za šolstvo, ZKO Velenje, ZPM Velenje, krajevni skupnosti Šoštanj, Heleni Berce-Golob, Majdi Lesničar, Petru Krivcu, in seveda tudi ravnatelju šole Karlu Korde-šu za njegovo 15. letno delo pri organizaciji razstave.
Ob jubilejni razstavi so učenci pripravili resnično zelo leo kulturni Droeram. (sv)
O delu dr. Antona Trstenjaka
Temelji ekonomske psihologije
Februarja letos je v založbi TOZD Gospodarski vestnik v delovni organizaciji ČGP Delo izšla knjiga Temelji ekonomske psihologije.
Pred mesecem dni je bila v Mariboru v Mladinski knjigi njena predstavitev, ki so jo vodili avtor knjige, dr. Anton Trstenjak ter predstavniki Gospodarskega vestnika.
Že iz naslova knjige se vidi, da je snov, ki jo obravnava, zanimiva in danes še posebno aktualna.
Na predstavitev knjige sta bila povabljena tudi mag. Jože Zagožen in dipl. psiholog Marjan Salobir, ki knjigo predstavljata tudi vam.
Knjiga je bila sorazmerno draga, vendar si je pridobila svoje častno mesto na mojih knjižnih policah in tudi svoje cenovno opravičilo, že z enim samim stavkom, ki je zapisan na strani 104. Ta misel se glasi: »Cilj vsega ekonomskega ravnanja ni imeti, ampak biti.«
Resnično smo v ekonomski literaturi in v vsakdanji praksi pogrešali prizadevanja po trajnejši osmislitvi gospodarskih dogajanj. Tudi sam sem se v Gorenju, kjer sem zaposlen, večkrat vprašal nekako takole: Glej koliko tisoč izdelkov bruha na svetlo vsak dan ta podjetniški velikan, mnogim domovom bo olajšano delo in olepšano življenje.
Kaj je bil v svojem času nebogljeni Cankar proti vsej tej mašineriji? In vendar se lahko dogodi, da bodo zanamci čez sto, dvesto let bolje obveščeni o njem, kot pa o Gorenju ...
Dobrine se bodo porabile, končale bodo na odpadih, pisateljeva beseda pa bo med ljudmi živela naprej in jih človeško oblikovala.
Ce ne bo torej ta ogromna količina dobrin za množično porabo postala hkrati tudi nosilec kulturnega, estetskega in etičnega sporočila, bo njen gnisel ostal te začasen in vnanji.
Kot je prof. dr. Trstenjak v Delovnih književnih listih v besedi avtorja, že sam omenil, se je psihologija v zvezi z ekonomijo doslej ukvarjala predvsem s psihologijo trgovanja in propagande. Bila je torej v njeni navezi pretežno le dekla, ki ni služila vedno le njenim najsvetlejšim ciljem, saj je s poznavanjem človeških vzgibov pogosto pomagala v propagandnih akcijah prelisičiti potrošnika. Često je torej služila sredstvu, namesto cilju ter z izkrivljanjem človekovega naravnega odnosa do stvari soustvarjala porabniško družbo, namesto varčevalne družbe kot jo imenuje avtor v tem delu.
Čedalje več znamenj kaže, da je bila era porabniške družbe le kratkotrajna in prijetna omama v človeški zgodovini, v katero smo se, tako kot v vsako drugo omamo in odtujitev, tako radi zatekli.
Iz teh razlogov stoje pred psihologi in ekonomisti pomembno in odgovorno
poslanstvo, pa tudi velike možnosti za uspeh našega medsebojnega sodelovanja. Naloga je ustvariti vedo ekonomska psihologija, ali morda psihologija ekonomije, kar bi tudi morda bil ustrezen izraz, saj bi poudaril preseganje čistega komercializma.
Raziskovati, utemeljevati, razlagati in vrednotiti ekonomske pojave in ekonomske zakone, ki so po mnenju prof. dr. Franceta Černeta vendarle samo človeški, t. j. družbeni in zatorej ne čisto pravi naravni zakoni, saj sestoje iz vzorca množičnejšega trajnejšega obnašanja ekonomskih osebkov in so v določeni zgodovinski dobi na svojstven način tudi subjektivni zakoni — je tako eno izmed pomembnih področij dela ekonomske psihologije v bodoče.
Ako so ekonomski zakoni v resnici človeški zakoni, če »imeti« resnično ni samo sebi namen, temveč služi »biti«, potlej so družbene vede, med njimi zlasti psihologija, prve poklicane, da priskočijo ekonomiji na pomoč iz zagate. Ta pa je v zagati, zlasti tiste njene smeri, ki so ne dovolj kritične do kategorije dohodek in do njegove vloge v družbenem življenju, ki jo pogosto tudi vulgarizirajo.
Kadar psihologi, ekonomisti in sociologi obravnavajo vlogo dohodka, kot motivacijskega dejavnika, zelo pogosto vidijo le njegov vrednostni, denarni izraz, ne da bi se ovedli globljega pomena Kardeljeve opredelitve, ko je o njem dejal, daje to v svojem jedru protislovna kategorija, saj poleg materialne plati vsebuje tudi abstraktni izraz določenih produkcijskih, oz. družbeno ekonomskih odnosov.
Pri proučevanju motivacijskega zornega kota dohodka zatorej pozabljamo, daje lahko in mora biti dohodek motiv in vrednota hkrati, kar soomo-goča družbena lastnina sredstev za proizvodnjo. Kolikor je dohodek materialna kategorija, toliko je lahko med drugim motiv za delo in poslovanje, kolikor pa je izraz določenih družbeno ekonomskih odnosov, pa je tudi »nagnjenje, hotenje, stremljenje« — skratka vrednota. Po Trstenjakovo bi lahko rekli, da je z vidika ene razsežnosti duševni dej ali doživljanje (subjekt) z vidika druge dimenzije pa je predmet (objekt) doživljanja, t. j. sredstvo, ki vpliva (motivira) na človeški organizem.
Ko so različni raziskovalci pri nas raziskovali motivacijske dejavnike, so poleg faktorja, zaslužek proučevali tudi nematerialne vidike spodbud, kot n. pr., odnosi s sodelavci, odnosi s predstojniki, delovni pogoji, stalna zaposlitev, varnost, spoštovanje, soodločanje i. pd.
Izmed navedenih motivacijskih dejavnikov je samo z.aslužek imel svoj vir v dohodku kot vrednostnem izrazu, vsi ostali nematerialni motivacijski dejavniki pa so bili utemeljeni v dohodku,
kot abstraktnem izrazu določenih produkcijskih odnosov, saj so z njimi pomembno določeni tudi ostali odnosi med ljudmi.
Smoter tovrstnih prizadevanj naj bi bil, če sklenemo s Černetom, da bo človek za svoje delo spodbujen tudi neposredno in ne šele prek dohodka kot vrednostnega izraza, torej zlasti skozi njegovo drugo razsežnost. To pa pomeni, da bodo predmet raziskovalnega in ustvarjalnega dela ekonomske psihologije predvsem odnosi med ljudmi in ne tolikanj odnosi ljudi do stvari.
S povedanim pa smo se ponovno približali profesorjevi misli, ki smo jo navedli v začetku, in ki nas je razveselila ter opogumila.
Knjiga, ki nam je bila predstavljena, je napisana preprosto, razumljivo širokemu krogu ljudi, kar tudi sicer velja za avtorjeva dela.
Vendar skrbno brušeni kamni ostajajo Trstenjakovi, S tem pa tudi njihova globoka vsebina in znanstvena utemeljenost.
Kar vsa profesorjeva dela odlikuje tudi to izjemna širina, svetovljanskost ter dinamičen in interdisciplinarni pristop, ki vidi in obravnava tvarino tudi scela, ne da bi jo samo meril in tehtal po koščkih, pa čeprav bi bili skrbno zloženi v smiselne celote.
Za nas ekonomiste in za našo vedo je pričujoče pionirsko delo izredno dragoceno. Tudi zastran tega, ker je izšlo izpod peresa enega največjih slovenskih znanstvenikov in razumnikov.
Jože Zagožen
Dr. Anton Trstenjak, avtor knjige »Temelji ekonomske psihologije«, je v intervjuju za časopis Delo med drugim dejal, da naj bi knjiga spodbudila mlade psihologe k raziskavam na področju ekonomske psihologije. Prepričan sem, da se bo njegova napoved uresničila, saj je knjiga napisana tako jasno, tako pregledno in živo, da se ob branju človek navduši, da bi kar začel.
Vendar pa ta knjiga ne predstavlja le močne spodbude, marveč je to tudi pripomoček za delo: S svojo železno zgradbo daje človeku orientacijo v prostoru (ekonomske psihologije). Hkrati pa lahko predstavlja tudi metodološko osvežitev in obogatitev vsakemu psihologu in najbrž tudi ekonomistu. Rekli smo, da vsakemu, torej ne samo tistim, ki bi delali na področju ekonomske psihologije.
Za psihologe je morda posebno zanimivo svarilo pred preveč slepim prizadevanjem k objektivnosti. Avtor ga podpre s Heisenbergovim opozorilom, da celo fizika kot vzgled objektivne vede ni tako do kraja objektivna, marveč v konici svoje znanstvene misli vendarle suponira človeka.
Sploh je v celotni knjigi čutiti avtorjevo prizadevanje, da nam ponovno odkrije človeka.
To je čutiti v priporočilih iz metodologije, to se vidi iz opredelitve glavne naloge ekonomske psihologije, ki je avtor vidi v humanizaciji ekonomskih odnosov, to je čutiti tudi iz avtorjevega odkritega boja proti manipulaciji s človekovimi možgani, pa iz njegovih razčlenitev gibal ekonomskega dogajanja, in končno občutimo avtorjevo skrb, da bi nam ponovno odkril človeka, na številnih mestih, kjer se dotakne problematike ekologije, ekološke psihologije in posredno problema preživetja.
Bodi povedano še tole: Še pred leti je bil pogled na kakšno direktorsko knjižnico, kamorkoli ste prišli, prav skromen: nekaj knjig, ki bi jim lahko rekli slikanice, nekaj različnih zbornikov, kakšen register tvrdk, strokovne knjige skoraj nobene!
Morda takrat nismo imeli strokovnih knjig, ki bi bile primerne za ta profil strokovnih delavcev. Knjiga »Temelji ekonomske psihologije« pa najbrž je takšna in bo gotovo našla pot do police marsikatere direktorske pisarne in tudi do njegove delovne mize.
Morda bi pa to bilo največ, kar bi knjigi želeli: da bi našla pot tudi do naših gospodarstvenikov in do politikov, ne samo do psihologov in do ekonomistov. Kajti na ta način bi se ustvarila ugodna klima za strokovno delo na področju ekonomske psihologije in za njegovo vključevanje v proces samoupravnega odločanja v sferah političnih in gospodarskih oz. poslovnih odločitev.
Kvaliteta te knjige je gotovo taka, da je to poslanstvo sposobna ostvariti. Zato smo še toliko bolj dolžni priznati tudi zaslugo Gospodarskemu vestniku. Avtor knjige je namreč povedal, da knjige ni napisal na lastno pobudo, marveč na pobudo Gospodarskega vestnika. Torej lahko rečemo, da je Gospodarski vestnik tisti, ki se mu imamo zahvaliti, da se lahko Slovenci postavimo kot eden redkih narodov na svetu, ki ima celovito delo o ekonomski psihologiji.
Za našega učitelja, akademika prof. dr. Trstenjaka pa naj bo na tem mestu zapisano še tole: Ob izidu knjige »Temelji ekonomske psihologije« je akademsko izobražen strokovnjak — nepsiholog, a poznavalec Trstenjako-vih del, razočarano dejal, da čaka na eno drugo Trstenjakovo knjigo.
To » razočaranje« lepo pove, da od dr. Trstenjaka še veliko pričakujemo. Kriv pa je dr. Trstenjak sam: nivo aspiracije (pričakovanja) je pač odvisen od tega, kar nam je doslej dal.
dipl. psiholog Marjan Salobir
Razstava glasil OZD v občini Velenje
Predstavili delavski tisk
Teden dni je bila v velenjski knjižnici odprta razstava o slovenskem strokovnem delavskem časopisju od konca 19. stoletja do Delavske enotnosti. Komisija za obveščanje in politično propagando pri občinskem svetu ZSS Velenje je ob tej razstavi pripravila tudi razstavo tovarniških glasil v občini Velenje. '
Na otvoritviJe zanimive razstave je spregovoril o velikem pomenu predvojnega delavskega gibanja Vinko Trinkaus, predsednik sveta za tradicije delavskega gibanja pri republiškem svetu ZZS. Orisal je tudi prizadevanja takratnih urednikov raznih časopisov za zdrilzitev delavcev v enotno slovensko delavsko gibanje.	»
Delavska oziroma tovarniška glasila v občini Velenje pa je na kratko na otvoritvi razstave predstavil predsednik komisije za obveščanje in politično propagando pri občinskem svetu ZSS Velenje Hinko Jerčič. Med drugim je povedal:
»Začetki segajo v leto 1963. ko
je izšel Informator Rudnika lignita Velenje, ki je poročal o rudniški nesreči 26. aprila 1963.
Z rastjo in širitvijo delovnih organizacij se začnejo pojavljati tovarniški listi. -Tako je ob omenjenem rudniškem Informatoiju začel izhajati 12. decembra 1966 Informator v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Oba sta prerasla v redne tedenske izdaje in pomenita dobršen del pisnega obveščanja v dveh velikih organizacijah združenega dela. T- di v drugih kolektivih se odločajo za mesečne pisne informacije. Skupno izhaja danes v občini Velenje 17 glasil organizacij združenega dfela v enkratni nakladi 40.000 izvodov.«
Na otvoritvi razstave so uredniki glasil, člani komisije in drugi gostje, med katerimi so bili tudi predflav^ki občinskega družbenopolitičnega življenja, ocenili stanje na področju obveščanja, ki lahko še več prispeva k razvoju in poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov v naši skupnosti.
Kulturni center Ivan Napotnik
Razstava del akademskega slikarja Janeza Boljke
Jutri v petek, ob 1930, in ne ob 19.00, kot navadno, bodo v razstavnem prostoru Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje odprli pregledno razstavo umetniških del akademskega kiparja Janeza BOLJKE iz Ljubljane. Govoril ho dr. Ivan Sedej. V kulturnem programu bo nastopil Ljubljanski baročni trio in solistka na baročni violini Gertraud Gamerith iz Avstrije. Pokrovitelj razstave je Gorenje, Promet servis. Razstava bo odprta do 13. maja, vsak dan od 9.00 do 18.00, v soboto do 13.00. Nekatera dela, zlasti grafike, bodo tudi naprodaj!
Janez BOLJKA se je rodil leta 1931 v Subotici. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal tudi specialki za kiparstvo in grafiko. Živi in dela v Ljubljani. Umetniški opus Janeza Boljke, kipatja in
grafika pa tudi slikatja, šteje med najbolj dosledne umetniške pojave pri nas. Gre za nemirnega iskalca, ki pa je vendar ohranil temeljno ekspresivno usmeritev.
Boljka je kipar, ki se je poigraval z najbolj zapletenimi oblikami in izvabljal iz njih najbolj presenetljive učinke. Začel je s plastikami iz vaijenega železa (Ribni-čan), kasneje paje vse več njegovih del v plemenitem bronu (poetični in demistificirani portreti Ivana Cankarja).
Na razstavi v Titovem Velenju, ki bo že njegova 5. razstava v tem letu, se bo predstavil tudi s svoj-skim barvnim svetom svojih grafičnih lisov. Razstavil bo tudi oljne podobe, ki z enako intenzivnostjo, kot plastike, govore o čudovitem svetu doživljanja, ki ga umetnik širokosrčno in iskreno deli z nami.
Hirošimska madona
8*^Tnas"cas
STRAN
MLADIH
Titovo Velenje ★ 31. marca 1983
Nosili smo kurirčkovi pošto
V ponedeljek smo nosili kurirč-kovo pošto. Pot nas je vodila do Obirea. Tam so nas pričakali tudi pionirji iz Šentilja. Kurirčkovo torbo smo sprejeli od pionirjev OŠ bratov Mravljak. Pot smo skupaj nadaljevali. Z nami so bili tudi mladihei TO.
Hodili smo po gozdu, ker smo se bali zasede. Od dolge hoje smo bili utrujeni. Tovarišica jc odločila počilek pri osnovni šoli Šentilj. Pili smo sok in se oddahnili. Nato se je začel najbolj težaven del naše poli.
Preko travnikov smo šli v koloni po eden, da hi hili manj opazni, /vedeli smo, da bo v Silovi sovražna zaseda. Šli smo popolnoma tiho, da se ne bi izdali. Sovražnik pa je pripravil zasedo na griču v Kotah, lik pred oddajo kurirčkove pošte so začeli z griča streljati na nas. Vrgli sino se na tla. Nato smo srečno prišli do Jakca* Tam nam je Jakobova mama povedala, kako je bilo
med vojno. Dobili miio ,........... ni
rogljičke.
Pol smo nadaljevali preko l.ožnice. Tam smo se ustavili pri Vranjckovih. Gospodinja nam je pripovedovala dogodke iz NOB, gospodar pa nam jc zaigral. Skuhali so nam ča j, pripravili jabolka in ki lili.
Nato smo odšli v Kavče. Pričakali so nas horci in mladinci. Pripruvili so nam kulturni program, vroč čaj in napolitanke.
Čeprav smo hodili skoraj osem ur, smo liili srečni, saj nas jc hilo iz naše šole kar 60 in (o od I. do 8. razreda in smo varno prenesli kurirčkovo torbo. Poleg lega pa smo imeli še posebno nalogo. Od Obirea do Kavč smo imeli ilegalko in jo /dravo prepeljali na osvobojeno o/cinlje.
Darja PAČNIK 4. razred Oš XIV. divizije TITOVOVKI.KN.il
Kurirčkova torbica
V torek smo šli na pdt s kurirčkovo torbico. Iz Titovega Velenja smo šli po kosilu. Proti večeru smo se preko Šentilja in Kavč vrnili v Titovo Velenje. Jakobova mama nam je pripovedovala o vojni in
pogumnih kurirjih. Med potjo smo tudi malicali. Bilo je zelo lepo.
Manuela Rojnik. 2. r. OŠ XIV. divizije Titovo Velenje
Srečno prispeli na cilj
Letos smo kurirčkovo torbico sprejeli na Konovem. Naslednjega dne smo jo ob 8. uri odnesli po skrivnih poteh proti Cirkovcam. V Šembricu je bila prva postojanka. Dobili smo topel čaj. Se prej pa je seveda izvidniška četa postavila straže. Po kratkem počitku smo šli naprej. Bili smo pripravljeni za boj, če bi nas napadel sovražnik. Z nami so bili tudi trije mladinci. Eden je bil na čelu, drugi v sredini, tretji pa na repu kolone. V koloni sta bila tudi dva planinca, ki smo ju pazili.
Glavni kurir je bil Mirko Belec, ki sta ga spremljala še dva kurirja. V Cirkovcah smo kurirčkovo torbico oddali drugim pionirjem, ki so jo ponesla na Graško goro. Mi pa smo jih spremljali. Za kratek čas smo se ustavili pri spomeniku in torbico z važnimi sporočili predali učencem osnovne šole Veljka Vlahoviča. Ko smo zaključili predajo, smo se z avtobusom odpeljali nazaj v Titovo Velenje.
Pot je bila težka, vendar se s tisto, ki so jo prehodili pravi kurirji, ne da primerjati. Velikokrat so bili sami, izza vsakega grma je nanje prežala nevarnost.
Milenko Apšner, 4, c OS Miha Pintar Toledo Titovo Velenje
Prosti čas delavcev naše šole
Delavci naše šole so se odločili, da bodo za 8. marec razstavili svoja ročna dela. Ko smo v petek zjutraj prišli v šolo, smo bili presenečeni. Na panojih so bila raznovrstna ročna dela: puloverji, jopice, kvačkane obleke, razne slike, namizni prti, pregrinjala za postelje in podobno. S to razstavo so učencem želeli pokazati kako izkoriščajo svoj prosti čas, kolikor jim ga seveda ob delu z nami še ostane. Ker je med lemi razstavljenimi ročnimi deli največ del naših delavk, je razstava prav zares popestrila praznovanje 8. marca. Razstavo smo si z zanimanjem ogledali vsi učenci in naše mame.
Alenka Koncilja, 7. r.
OŠ Miha Pintar Toledo literarno-novinarski krožek
Šahovski krožek na OŠ MPT
Letos deveti v Sloveniji
Med prostovoljnimi dejavnostmi na osnovni šoli Miha Pintar-Tole-do beležijo zlasti v zadnjem času največje uspehe šahisti te šole.
Delujeta kar dve šahovski skupini, in sicer na višji in nižji stopni, vseh šahistov na šoli pa je 49. Krožkarji se zberejo v šahovski sobi enkrat na teden. Kot so povedali mladi šahisti, si z igranjem na šahovnici bistrijo glave ter tako razvijajo logično mišljenje. Mnogim med njimi pa pomeni kraljevska igra konjiček, s katerim koristno preživljajo prosti čas. Pod vodstvom mentorja spoznavajo pravila igre, med sabo odigrajo lažje šahovske partije, mladi šahisti višje stopnje pa se lotijo tudi že
zahtevnejših šahovsih problemov.
Da so že res vešči pri igranju na šahovnici in da s svojim šahovskim znanjem presenetijo tudi kakšnega odraslega šahista, dokazujejo mnogi uspehi, ki so jih dosegli na občinskem, regijskem in republiškem tekmovanju. Tako imajo šahisti osnovne šole Miha Pintar-Toleda letošnjega občinskega šahovskega prvaka med pionirji in starejšimi pionirkami. Prav tako so bili šahisti te šole letos ekipno najboljši v občini, starejši in mlajši pionirji pa so osvojili tretje mesto. Starejši pionirji so se udeležili regijskega tekmovanja v Šmarju pri Jelšah, na katerih so premagali vse svoje nasprotnike in zmagali.
V Novem mestu, kjer je bilo republiško tekmovanj , so člani šahovskega krožka te osnovne šole dosegli 9. mesto. ,,Močno si želimo, da bi tudi šahisti, ki tekmujemo na raznih tekmovanjih, prejeli kakšno medaljo ali vsaj priznanje. Dobe ga le ekipe. Mnogi med nami tekmujemo v kraljevski igri že več let, bili prvi ali se uvrstili vsaj tja do tretjega mesta, za dosežene uspehe pa nismo prejeli nikakršnega priznanja. V drugih športnih zvrsteh imajo to bolje urejeno. Gotovo pa bi bilo prav vsako priznanje spodbuda za še boljše nadaljnje delo," so poudarili člani šahovskega krožka na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo.
Čebelarski krožek na Toledovi šoli
Zanimiva in koristna dejavnost
Novembra lani so se učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo lahko vključili v novo, nadvse zanimivo interesno dejavnost — čebelarski krožek.
Kot je povedal mentor Stane Tr-bovc so pričakovli, da zanj med učenci ne bo prav velikega zanimanja. Pa so se ušteli, saj se je h krožku vpisalo kar 16 učencev, danes pa v njem marljivo dela 12 mladih čebelarjev. To so predvsem učenci od 4. do 8. razreda. V teh borih štirih mesecih so se mladi čebelarji naučili že marsikaj, predvsem teorije. Spoznali so življenje čebel, njihove bolezni, prehranjevanje, vrste čebeljih družin ter njihovo gospodarsko vrednost. V zadnjih dveh urah pa so se lotili že izdelovanja satnic. Pri krožku se zberejo enkrat na teden, in sicer v ponedeljkih ali četrtkih. Vse kar se
pri krožku naučijo, učenci skrbno zapišejo v dnevnik. ,,Namen krožka je vzgajanje mladih čebelarjev in jih poskušati navdušiti za delo s čebelami. Če bomo iz vseh naših krožkarjev vzgojili vsaj enega ali dva bodoča čebelarja, bomo zelo veseli," je poudaril Stane Trbovc.
Delovni program članov čebelarskega krožka na osnovni šoli Miha Pintar Toledo je dokaj pester. Poleg teorije bodo pri krožku preizkusili svoje znanje še v praksi. Pred atrijem te šole bodo postavili majhen čebelnjak. Vsaj za sedaj je še delo mladih čebelarjev šole mrtvo, kot pravijo krožkarji, saj čebeljih družin še nimajo. Čebelarska družina Mlinšek jim bo dala dve družini za kateri bodo krožkarji marljivo skrbeli. Čebelarjenje terja kar precej
denarja, saj je za panj brez čebel treba odšteti šest tisoč dinarjev. Svojo pomoč je članom čebelarskega krožka na šoli obljubila tudi občinska čebelarska zveza, ki bo za krožkarje pripravila ogled čebelarskega muzeja v Radovljici. Po nasvete za dobro vzrejo pa se bodo mladi čebelarji odpravili k izkušenim in močnim čebelarjem v Ravne pri Šoštanju.
V tem času se člani tega krožka marljivo pripravljajo za tekmovanje mladih čebelarjev, ki bo konec' maja v Ptuju. ,,Ko bomo imeli pri krožku že čebele in bo več praktičnega dela kot teorije, bo naše delo še bolje zaživelo," pravijo učenci. Ob koncu naj zapišemo še to, da se v to zanimivo prostovoljno dejavnost lahko, vsaj za sedaj, vključijo izmed vseh velenjskih osnovnih šol le učenci te šole.	.
Pretekli torek je učence osnovne šole Gustava Šiliha obiskal eden od pobudnikov Kurirčkove torbice in mladinski pisatelj Mile Pavlin. Učenci so z velikim zanimanjem prisluhnili njegovemu pripovedovanju iz časov NOB, saj
se je v partizansko gibanje vključil že kot 17. letni fantič. Najbolj znani njegovi mladinski deli so Jurišni bataljon, Iz šolskih klopi k partizanom in Titovci. Lani je Mile Pavlin prejel tudi Kajuhovo nagrado za življensko delo.
Za mir v svetu
Čas, v katerem živimo, je poln vojn, lakote, rasnega razlikovanja, velike blokovske napetosti, gospodarske krize, itd.
Vse to in še številne druge težave skuša na najbolj human način odpraviti Organizacija združenih narodov. 25. let je že minilo odkar obstajajo v SRS klubi OZN, ki si prizadevajo ohraniti poglavitno nalogo MIR V SVETU.
Tudi sama sem članica kluba OZN na osnovni šoli bratov Mrav-Ijakov v Titovem Velenju. V začetku šolskega leta smo v klubu sestavili program dela, ki ga sedaj iz tedna v leden uresničujemo.
Imamo tudi oglasno desko, na kateri objavljamo prispevke članov, posebno skrbno pa jo uredimo ob spominskkih dneh. V lanskem oktobru je občinski center klubov OZN organiziral ekskurzijo v Ptuj na manifestacijo klu-bovcev OZN, ki je potekalo pod geslom ,,7,a mir in enakopravno sodelovanje med narodi". Zelo uspešno smo izvedli solidarnostno akcijo — prodajo novoletnih
voščilnic Unicefa ter značk. Vsi člani kluba smo srečni, da smo lahko na tak način pomagali revnim otrokom v svetu. Zelo veliko se pogovarjamo o težavah v svetu, o Palestincih, neuvrščenosti, lakoti, osvobodilnih gibanjih.
Decembra so se ekipe klubov OZN pomerile na občinskem kvizu na temo Palestinski izseljenci, temeljni podatki o Združenih narodih. Pred nedavnim smo dobili že rezultate. V naši občini je zmagal klub OZN osnovne šole Miha Pintar Toledo. Mi smo se uvrstili na drugo mesto.
Delo kluba na šoli vodi občinski "center klubov OZN, ki dela v okviru občinske konference ZSMS. Je zelo delaven in vse težave spretno rešuje. Ne samo člani klubov OZN, ampak vsi si moramo prizadevali in ne smemo nikomur dovoliti, da bi nam kdo ogrožal naše največje bogastvo MIR IN SVOBODO.
Mersida Hasič Klub OZN bratov Mravljakov
Obiskala sta nas Slavko Pregl in Marjan Manček
Za zaključek letošnje bralne značke smo na našo šolo povabili pisatelja Slavka Pregla in ilustratorja Marjana Mančka. Našemu povabilu sta se rada odzvala. Vsi tekmovalci bralne značke smo se zbrali v avli šole. kjer naj bi bilo naše srečanje. Čez' nekaj trenutkov sta iz ravnateljeve pisarne prišla naša gosta. Pozdravili smo ju z bučnimi ploskanjem. Ko sta sedla na svoje mesto, jima je v pozdrav zapel naš otroški pevski zbor. Mislim, da jima je bilo njegovo petje všeč. saj sta navdušeno zaploskala. Za tem nam je začel pisatelj pripovedovati o svojem življenju, še prej pa nam je na smešen način — na takšen kot ga on zna — opisal njuno pot s staro stoenko iz Ljubljane do Titovega .Velenja. Vsi smo se mu morali
nasmejati. Potem nam je tudi ilustrator povedal o svojem življenju. Nato smo prišli na vrsto še mi. Obema gostoma smo postavljali vprašanja. Rada sta nam odgovarjala in včasih so bili odgovori prav smešni. Na prošnjo nekega učenca nam je pisatelj povedal zgodbo. Ni bila dolga, vendar duhovita. Veliko sta nam povedala tudi o svojem poklicu. Iz njune pripovedi smo lahko spoznali. da ne opravljata samo delo ilustratorja in pisatelja. Kar prehitro je minil čas. kije bil namenjen za pogovor z našima gostoma. Za obisk smo se jima lepo zahvalili in ju še povabili medse.
Mojca Grušovnik OŠ Miha Pintar Toledo Literarno-novinarski krožek
Če bi bil Martin Krpan
Martin Krpan je bil močan, dokaj razumen človek, ki je takratnemu cesarju (vsaj po moje) razodel veliko resnice.
Če bi bil jaz v njegovi koži (in on v moji), bi naprej uničil štiri jezdece apokalipse.
Nad kugo bi se spravil tako, da bi ljudem omogočil bolj higiensko življenje, veliko pa bi dal na raziskave za protistrupe.
Vojna naj ne bi bila vojna z orožjem. Če bi bile te res potrebne. bi naj bile samo besedne, neškodljive za nedolžno civilno prebivalstvo.
Lakoto, večno spremljevalko ljudi, bi poskusil zatreti z enakovrednim razdeljevanjem hrane po vsem svetu ter večjim razmišljanjem o preobremenjenosti ljudi v tovarnah. Zagotovil bi zadostno število delovnih mest. da bi si ljudje lahko zaslužili kruh. Tudi tako bi zatrli lakoto.
Če bi mi uspelo uničiti te trt jezdece, bi močno zmanjšalo moči četrtega nepremegaljivega. smrti.
Te si želim čim manj. saj vsakega, po katerem seže njegova roka. potrebujemo.
če bi mi uspelo zatreti te tri in zmanjšati moč četrtega, ne bi bil samo Martin Krpan, temveč, kakor bi rekli Indijanci. Preroditelj
sveta.
Peter Kukovič OŠ Miha Pintar Toledo Titovo Velenje
Papirna akcija
V tem mesecu smo na naši šoli organizirali papirno akcijo, ki je kar dobro uspela. Zbrali smo preko štiri tone papirja. Kot je to že običaj, so se znova najbolje odrezali nižji razredi. Najpriza-devnejši je bil 4. c, ki je zbral 559.5 kg papirja. Povedati pa je treba še to. daje akcija trajala le do pol ene ure. takrat pa ima višja stopnja še pouk. Uspeh je bil zato 4 nekoliko slabši. Upamo, da se bov prihodnje to izboljšalo.
Peter Jevšenak, 7. c OŠ Miha Pintar Toledo literarno-novinarski krožek
Taborniki
Na osnovi šoli Miha Pintar Toledo je okoli 240 tabornikov. V tem krožku delujejo učenci od prvega do sedmega razreda. Vsak petek ob petih popoldne je na naši šoli nadvse živahno, saj imamo takrat taborniki sestanek. Naš vodnik. Bojan je zelo dober. Dela z nami. mi pa delamo kar hočemo in kar nas veseli.
Za novo leto smo povabili na našo šolo tudi tabornike z osnovne šole Gustava Šiliha. Na tej prireditvi smo peli razne pesmi. Nastopali so predvsem mlajši taborniki. Mi starejši pa smo predstavljali razne skeče.
Ko je toplo, se večkrat odpravimo na sprehode v naravo. Učimo se tudi kako se orientiraš s kompasom. Vse naše delo med šolskim letom pa bo poleti nagrajeno s taborjenjem.
Ivica Mlinšek. 7. b OŠ Miha Pintar-Toledo Literarno-novinarski krožek
Plesni venček
V ponedeljek. 15. marca 1983, je bil v avli naše šole zaključek plesnih vaj za učen ce osmih razredov. Sedem plesnih parov je pokazalo, kaj so se n aučili. Izbirali smo tudi najboljše. V finalni del tekmovanja so se uvrstili štirje pari. V komisiji so bili plesalci iz velenjskega plesnega kluba. Pred razglasitvijo rezultatov je zaplesal še par iz kluba, potem pa smo z zanimanjem prisluhnili rezultatom. Četrto mesto sta osvojila Matjaž Mauh in Sonja Kajba, tretje mesto Arandžela Dime in Helena Založnik, na drugo mesto sta se uvrstila Jani Štigl in Zdenka Kerenčak, najboljša pa sta bila Darjo Pungartnik iin Šimona Pogač.
Razlika v točkah ni bila velika, saj je o prvem mestu odločala le točka razlike. Za zaključek pa so učenci osmih razredov pripravili še ples. na katerega so povabili vse prisotne. Cvetka Šantelj, 7. c OŠ Miha Pintar T.oledo literarno-novinarski krožek
	
	••••• a A A A A
•••••••• z VAŠIMI lil	•••••
	
31. marca 1983 * Titovo Velenje
ZANIMIVOSTI
nas cas * stran 9
Pomagamo vam vrtnariti
Kaj bomo delali aprila?
KRIŽANKA
Prodajalec
na debelo
omobil izCSSB
Preglednik nadzornik
Sestavil Marko
Izdelovalec copat
6eslo fr. revolucije (enekottl
Afriške država
Luka ne ju gu Arabije
žila
Median
v SradnU AminKi
Ho
VVSuO
Pevka
tednil P™"
Zver Iz rodu mačk
pogfevar
Sprlmek zemlje
turški sultan
Maetov Albaniji
Posrednik v elektrotehniki
Reka na Kavkazu
Nikelj
Elda Vllar
Filmski režiser Kurosev«
tental
Cestni zavoj
Vzhod
Kazalnl zaimek
Indijski drobiž
Kot moka
fin
pesek
Pepeške driava v Rimu
Mrtvoud
Židovsko
moško
ime
Slrok meškera-dni plašč
Tg
lur
Vrela
rar
črk kot BASA)
Vrste skladb
Spolna
bolezen,
kepavica
Ženin ali možev oče
Fotografirajmo (33)
Preslikovanje s povečevalnikom
Aprila je na vrtu že precej veselo. Vzcvetele so hijacinte, krokusi, tulipani in narcise, modre zvezdice, zvončki, je-gliči, jetrnik in nizke perunike. Izmed okrasnih grmov so for-sitija, dren, zvezdasta magnolija in japonska češnja v polnem cvetju. Čarobni orešek je verjetno že odcvetel.
Ta mesec presajamo iglavce in zimzelene grmovnice. Ker so to ponavadi dragoceni primerki, jim moramo tudi prizadevno postreči. Iglavcem bomo dali dovolj šote, zimzelenim grmovnicam pa nekoliko bolj kisla tla. Poleg vlažne šote jim dodamo še močno li-stovko, igličevko in vresovko. Ker so večinoma občutljive za apno, poskrbimo, da bo sadilna jama res velika in da med razvojem ne bodo trpele zaradi apna. Tudi vrtnice sadimo ta mesec. Vrtnice zahtevajo dobro predelano zemljo, ki jo izboljšamo z izdatnim odmer-
kom komposta in vlažne šote, sicer pa imajo rade bolj težka ilovnata tla. Ker jih običajno dobimo nekoliko izsušene (zlasti, če jih kupimo na trgu ali v trgovini), jih pred saditvijo namočimo za 24 ur v vodo. Pred saditvijo vrtnice obreže-mo, korenine skrajšamo, prikrajšamo pa občutno tudi mladike. Običajno puščamo le tri močne poganjke s tremi očesei.
Če nismo že prejšnji mesec poskrbeli za nasad trajnic, storimo to sedaj. Moramo jih okopati in mednje natrositi izdatno količino šotnic. Prepogoste trajnice moramo razredčiti ter onemogočiti bolj vitalnim vrstam, da bi uničevale svoje nežnejše in neodporne sosede.
Če še nismo očistili trate storimo to sedaj. Pomagamo si najlažje z jekleno metlo. V trati najdemo večkrat gola
mesta, ker so travo uničile glivične bolezni. Glivice moramo uničiti s bordojsko brozgo ali cuprablauom. Z njim bomo izgnali tudi nadležni mah.
Gnojenje trave s kompostom je sicer zaželeno, bolj pripravna pa so popolna gnojila, kot naprimer bioter.
Voluhar je na vrtu že prava nadloga. Nastavili mu bomo pasti ali pa ga bomo poskušali zastrupiti. S strupi se lotimo tudi gosenic in črvov.
Grmovnice, ki se pozno olistajo, lahko še vedno presajamo, le zagotovimo jim dovolj vlage v tleh. Zato močno zalivamo takoj po saditvi, tla okoli grma pa prekrijemo z 10 cm debelo plastjo dozorelega hlevskega gnoja ali šote.
Največ enoletnic sejemo lah ko že na prosto. Setev v vrste je sicer običajna, toda bolje je, če poskusimo setev v jamice, ki so oddaljene druga od druge 10 cm. V vsako jamico posejemo po tri semena, kasneje pa za-držimo le eno, najmočneje vzklilo rastlino.
April je najbolj primeren čas za presajanje številnih lončnic. Vsi cvetlični lončki, ki jih bomo v ta namen pripravili, naj bodo dobro očiščeni; namočeni v vodi vsaj nekaj ur in dezinficirani (razkuženi z 0,2 odstotnim orthocidom). Ko presajamo lončnice posrbimo za dobro drenažo. Ne pozabimo, da ni potrebno presajati lončnic vsako leto v večji lonček, nasprotno, lončnice, katerim odmre v času razvoja del koreninic, ki jih med presajanjem odstranimo, presadimo v enako velik lonček. To je predvsem pomembno pri kliviji in vitezovi zvezdi.
Prgišče misli
Razgledanih bralcev brez vsakršnih predsodkov maloda ni več, saj jim klepelavost javnih občiI sproti razkraja razsodnost.
F. Kalan
Vsakdo je toliko vreden, l olikor je vredno to, za čimer se ne.
M. A vreli j
Marsikoga med vami je prav gotovo že kdaj zamikalo, da bi preslikal kakšno zanimivo fotografijo, od katere nima negativa ali pa kakšno sliko iz knjige ali revije.
To je kar zahtevno področje fotografije in za takšno delo, če ga želimo opravljati kar najbolj profesionalno, potrebujemo vrsto pripomočkov, ki nam olajšajo delo.
Vendar pa mi danes o tem ne bomo spregovorili. Nekaj besed bomo namenili enostavnejšemu, nekoliko manj kvalitetnemu, pa zato bistveno cenejšemu postopku. Večina fotoamaterjev pač nima ustrezne opreme, marsikdo pa premore povcčevalnik in prav ta bo zadoščal za izdelavo takšnih fotografskih duplikatov.
Kako se lotimo dela?
V masko povečevalnika najprej vstavimo kakršenkoli negativ ter ga izostrimo na velikost, ki jo bo imela fotografija, s katero nameravamo narediti duplikat. Sliko nato položimo na isto mesto ter jo pritrdimo s selotejpom. Nato iz povečevalnika vzamemo negativ, povcčevalnik ugasnemo ter v mraku v masko vložimo kos mikrofilma ali negativ film nizke občutljivosti (14 do 18 DIN). Masko nato \ložimo nazaj v povečevalnik, fotografijo v podnožju pa osvetlimo z dvema trideset vafnima žarnicama. Svetloba naj pada na fotografijo pod kotom od 30 do 45 stopinj. Pri tem si lahko pomagamo tudi s fle-šem. Najenostavneje je, če za luči naredimo posebno stojalo. Ce obstaja možnost, da bi svetloba padla od strani na film vložen pod masko povečevalnika; moramo masko oviti s črno tkanino.
In kako je z osvetlitvijo?
Šele nekaj poizkusov nam bo omogočilo enostavnejše delo. Kna od približnih vrednosti pa je tak-šnale. Za izdelavo posnetka fotografije 18 krat 24, boste pri zaslonku f/8 s 14 DIN filmom in dvema trideset vatnima žarnicama, fotografijo osvetljevali okoli 15 sekund.
Povejmo ob koncu še to, da imajo nekateri povečevalniki posebne maske za preslikavanje fotografij. Zanimivo pa je prav gotovo tudi to, da lahko pri takšnem preslikovanju v večjih povečevalnikih naredite večje negative 6 krat 6 cm ali 6 krat 9 cm.
B. Zakošek
Rebus

) SOU )3|0 U |od
Jaka, povej mi, ali se šef vrne jutri .ali pojutrišnjem?
■■■■■
Priredil in narisal: Alojz Jurca
34 — »In bi ga mogel vsakdo?« »Vsakdo.« Nastala je dolga tišina. Možje so se spogledovali, in Keesh je jedel dalje. »In... in... in nam boš povedal, o Keesh?« ie nanosled z drhtečim glasom vprašal Klosh-Kwan. »Da, povedal ti bom.« Keesh je posesal mozeg iz kosti in vstal. »Cisto preprosto je. Glej!« Pobral je konček kitove kosti in jim ga pokazal. Kraja sta bila ostra kot konica igle.
35 — Koščico je pazljivo zvil, dokler mu ni izgnila med prsti. Potem jo je na lepem spustil, da se je bliskovito stegnila. Vzel je še kepico kitove masti. »Tako,« je rekel,» si vzameš kroglico kitove masti, vidiš, in takole jo izdolbeš. Noter potisneš koščico, tako, močno zvito, in jo spet pokriješ z mastjo. Postaviš jo na zrak, da zmrzne v kroglico. Medved jo požre, mast se stopi, medved zboli, in ko je hudo bolan, no, ga ubiješ.«
36 — In Ugh-Gluk je zaohal, in Klosh-Kwan je zaahal. In sleherni je nekaj bleknil, in vsi so razumeli. In to je zgodba o Keeshu, ki je živel pred davnim časom na robu polarnega jezera. In ker je rabil pametnijo in ne čarovnijo, seje iz najbor-nejšega igluja povzdignil do poglavarja vasi, in vsa leta, kar je živel, je pleme cvetelo in ne vdova ne slabotni niso ponoči glasno vpili, ker ni bilo mesa.	(Konec)
10. stran * nSS C3S
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
31. marca 1983
Jezikovno razsodišče (92, 93)
m v, <?:
% ^ »
K ^ lL	s-
% -<- - ^^

SiP* JS^&iM
$
tižssv.	;
KS Konovo
Imeli so kuharski tečaj
Kulturni center Ivan Napotnik
Muzej spet odprt
Kulturni center »Ivan Napotnik« Velenje obvešča, da je muzej na velenjskem gradu punovno odprt.
Ogled je mogoč vsak dan, razen ponedeljka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Ob praznikih je muzej odprt samo dopoldne od 9.00 do 12.00.
Muzej »XIV. divizije« na Graški gori je odprt vsak dan. Ključ ima Milka Dolar, Plešivec 60.
XXX
Muzej »kapitulacije 1945« v Topolšici je odprt vsak dan. Ključ ima Julka Leskovec, Topolšica 66.
Napotnikova galerija v Šoštanju je odprta vsak dan. Ključ ima Jožefa Znider, Lola Ribaija 8, Šoštanj.
Center srednjih Sol TITOVO VELENJE
neom. sol. odgovornost
CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o. TOZD SREDNJA ELEKTRO, KOVINARSKA IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA n. sol. o.
Titovo Velenje, Trg mladosti 3
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
1.	KOMERCIALISTA
2.	HIŠNIKA
Pogoji:
pod 1. Višja ali srednja izobrazba elektro, strojne ali ekonomsko komercialne smeri in dve oz. pet let ustrezne prakse.
—	Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po pravilniku.
pod 2. — vodovodni instalater ali z delom pridobljene delovne zmožnosti in dve leti prakse.
—	Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po pravilniku.
Prijave pošljite v kadrovsko službo Center srednjih šol, Titovo Velenje, Trg mladosti 3, v roku 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka.
Vegrad, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje, Prešernova 9 a
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1983/84
Na osnovi plana izobraževanja in potreb DO Vegrad razpisujemo za šolsko leto 1983/84 naslednje štipendije: Redni študij Gradbinec II SR (zidar, tesar, železokrivec) soboslikar lesar sušilničar Lesar Žagar brusilec avtomehanik strojni ključavničar pečar
polagalec podov kuhar
gradbinec SR lesar
gradbeni inženir dipl. ing. gr.
K izpolnjeni prijavi za štipendiranje obrazec DZS 8,40 priložite overjeni prepis ali fotokopijo spričevala oz. frekventacijsko potrdilo in potrdilo o opravljenih izpitih za študente, ki so že vpisani. Za kadrovsko štipendijo se lahko prijavi kandidat, ki pripada družini, katere dohodek na družinskega člana ne presega 85 % povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto.
Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom, nižjim povprečjem os. dohodka na družinskega člana, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev GIP VEGRAD. Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave s prilogami do 1. 7.1983 na naslov: GIP VEGRAD Titovo Velenje Izobraževalni center Prešernova 9 a 63320 TITOVO VELENJE. Nepopolnih prošenj komisija za izobraževanje ne bo obravnavala. V kolikor ne bodo podeljene vse štipendije po tem razpisu, bo komisija za izobraževanje naknadno prispele prošnje obravnavala v jesenskem roku.
IV stopnja zahtevnosti	27
IV	5
IV	4
IV	1
II	2
IV	2
IV	1
IV ■	1
IV	5
IV	4
IV	2
IV	■ 1
V tehnik	3
V tehnik	1
VI	3
VII	1
Velenje - Referat Kontracepcija v adolescentni
za zdrv.vzgojo _	J Uj
0 tozdih in
»V internem biltenu sozda Slovenija avto smo uporabili tudi oblike sozd, sozda in tozd, tozda, tj. pisali smo jih z malo začetnico in malimi črkami. In kakor vidite, smo jih tudi normalno sklanjali. Kot odgovorni za izdajo biltena sem dobil očitke, da to ni pravilno. Prosim, odgovorite mi, ali sem te besede pisal pravilno in od kdaj se lahko uporabljajo male črke za prvotno pisavo tipa TOZD, SOZD «
Tu gre za kratična poimenovanja iz več besednih zvez. Štiribesedni zvezi sestavljena organizacija združenega dela oz. temeljna organizacija združenega dela sta v besedilu nerodni, predolgi, in jezik sije pomagal tako, da je od vsake besede teh poimenovanj vzel po eno, prvo, črko oz. glas, jih nato združil in tako dobil novi besedi sozd oz. tozd. Ti besedi imata isti pomen kakor prvotni štiribesedni zvezi. Da bi se tudi na zunaj videlo, da so take besede nekaj posebnega, jih spočetka pišemo s samimi velikimi črkami. Tako je med vojno nastal tudi AVNOJ iz Antifašističko viječe narodnog oslobodenja Jugoslavije. Ali v
Proti jezikovni malomarnosti
V Našem časopisu je bilo v delegatski prilogi kot podlaga za enomesečno javno razpravo objavljeno tudi takole besedilo:
»S skupnim medobčinskim projektom obdelati celotno barje in opredeliti njihovo vlogo: a) naravovarstvenega značaja, b) vodnogospodarskega značaja, c) naselitvenega značaja. Ne glede na razvoj nadaljnih stopenj planskega procesa pa bo verjetno za vsako usmeritev potrebno že v sedanjem srednjeročnem obdobju a) zmanjševati trend stihije poselitve, še zlasti na ravninskem delu občine, b) varovati potencialne kmetiiske površine, ki imajo realno možnost za razvoj kmetijskih dejavnosti (živinoreja).«
Tako pisanje pnča o malomarnem odnosu piscev, urednikov in korektorjev do bralcev. Če že pisec ne zna dobro slovensko, mora vsaj urednik oskrbeti razumljiv in pravilen »prevod«, preden besedilo objavi, bodisi da ga sam predela ali pa za to dobi lektorja ali korektorja. Občinsko glasilo namreč prihaja v vse hiše in naj bi prišlo pred oči vsem občanom. S tem opravlja tudi vlogo učitelja slovenščine.
Ampak kakšno mora biti razočaranje občanov, ko vidi-
PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV
»Sumljive" stranke
Sekcija za družbeno aktivnost žena je pretekli mesec pripravila 60-urni kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 13 krajank, starih od 18 do 33 let. Vodila gaje Lojzka Stropnik. Prve ure tečaja so bile namenjene biološkim sestavinam hrane, zdravi prehrani, spregovorili pa so tudi kako se lahko zastrupiš s hrano. Sledilo je še nekaj teoretičnih navodil za sestavo jedilnika ob različnih priložnostih, nato pa so se tečajnice lotile še praktičnega dela. Zaradi skromnih možnosti, ki jih nudi kuhinja v domu krajanov na Ko-
1.	KOITUS INTERRUPTUS -prekinitveni spolni odnos — izliv izven nožnice.
V adolescentni dobi ga ne priporočamo kot planirano metodo kontracepcije, pač pa kot metodo pri nepredvidenih, neplaniranih spolnih odnosih. Za prekinitveni odnos je potrebna določena tehnika in izkušnje, ki pa dostikrat pri adolescentih manjkata. Še vedno pa je to tako pri mladih kot pri starejših najpogostejša metoda kontracepcije.
2.	METODA SIGURNIH DNI
To je druga metoda, ki ne zahteva kakih pomožnih sredstev, razen abstinenco ob nevarnih dnevih, katere določimo s pomočjo merjenja bazalne temperature, na podlagi podatkov menstruacijskega koledarčka. Metodo priporočamo zrelim inteligentnim dekletom z urejenim menstruacijskim ciklusom. Bazalno temperaturo je treba meriti namanj 3 mesece.
novem, so si bodoče kuharice delo organizirale in razdelile v skupine. Vsaka dvojica je pripravila .svojo jed.
Ob koncu so pripravile bogat izborjedi in na pokušnjo povabile prijatelje ter predstavnike družbenopolitičnih organizacij te krajevne skupnosti. Vsi so pohvalili njihove kuharske sposobnosti. članice sekcije za družbeno aktivnost žena pa so jim v spomin na ta tečaj podarile posebna darila — valjarje.
Zdenka Slatinjek
3.	PREZERVATIV — KONDOM
Je mehanično sredstvo, ki ga uporablja moški partner in predstavlja drugo najpogosteje uporabljeno sredstvo poleg prekinit-venega odnosa. Prezervativ je enostaven in pri pravilni uporabi predstavlja dobro zaščito. Ščiti proti spolnim infekcijam, kar ni nepomembna prednost pri danes naraščajočih spolnih boleznih.
4.	D1AFRAGMA
Je odlično sredstvo za preprečevanje nosečnosti, ne samo pri starejših temveč tudi pri adole-scentkah. Zahteva pa dobro motivacijo. izvežbanost in konfort pri uporabi, kar pa dostikrat manjka J>ri mladih. Če jo uporabljamo skupaj s kremami, ki ubijajo moške semenčice, se stopnja zane-'i še poveča.
5.	SPERMICIDNA SREDSTVA - SREDSTVA KI UBIJAJO
MOŠKE SPOLNE SEMENČICE.
Sem spadajo sredstva v obliki tablet, krem. želejev, past. pen. ki jih adolescentke sprejmejo z veliko mero pozornosti, toda redko vstrajajo pri daljši uporabi. Dogaja se. da dražeče delujejo na sluznico nožnice, zaradi česar jih prekinejo. Uporabo priporočamo pri redkih spolnih odnosih, v času pavz pri kontracepcijskih tabletah in pri motnjah menstruacijskega ciklusa.
6. HORMONSKA KONTRACEPCIJA
Njeno delovanje ni le lokalno, temveč tudi splošno. Kriteriji in omejitve so pri adolescentkah strožji, kot pri odraslih ženah. Vsekakor mora biti zaključen so-matski razvoj in ustaljen menstruacijski ciklus. Razen navedenega in nekaterih standardnih razlogov, zaradi katerih ne predpišemo hormonalnih tablet je važno, daje zaključena rast dolgih
kosti. Zlasti je pomembno pri deklicah nižje rasti, kjer bi kontracepcijske tablete dovedle zaradi delovanja estrogenega hormona do zastoja v rasti. Če bi pri neurejenih in nerednih menstruacijskih ciklusih predpisali hor-monalne tablete, se lahko zgodi, da menstruacija za več mesecev izostane in bi dekletu napravili samo škodo ne pa koristi in bi teško ponovno vspostavili redne cikluse. Neredko pa se dogaja, da po prekinitvi uporabe hormonskih tablet redna menstruacija izostane pri adolescentkah v 36.8 %. dočim pri odraslih ženah le v 3 %. Na splošno pa velja pravilo. da naj adolescentke in žene. ki še niso rodile, prekinejo uporabo tablet po dveh letih neprekinjenega jemanja. Odraslim ženam pa svetujemo, da po 5 letih uporabe prekinejo za 6 mesecev.
Po vseh navedenih omejitvah pa se bomo vprašali, katera od obstoječe hormonalne kontracepcije pa je adolescentkam najbolj primerna?
»Pišem zaradi dogodka, ki meje upravičeno razjezil. Na pismo pričakujem tudi odgovor, da bom s tem preverila, če se jezim brez potrebe.
V samopostrežbo Košaki ne zahajam redno in zato ne poznam razporeda artiklov, ki jih prodajajo. Ko sem vstopila smo bili v trgovini: štiri prodajalke, starejši moški in jaz. Ker sem imela čas, sem se pri policah po »mnenju« prodajalk predolgo zadrževala. V trgovino sem prišla z dvema vrečkama zemlje. Blagajničarka je to hotela videti, ker imajo baje »nalogo«, da vsaka stranka pokaže kar prinese s seboj.
Ne razumem, zakaj imajo prodajalke takšen odnos do kupcev samo v tej trgovini, saj s takšnim obnašanjem kupcev ne pridobivajo, ampak odvračajo. V samopostrežbi Nama se lahko zadržuješ med policami kolikor hočeš, pa ne bo nihče zahteval, da pri blagajni
podobnem
ne tako daljni preteklosti tudi LASER. Ko se utrdi zveza pomena in ustrezne glasovne podobe, se pisava z veliko občuti kot breme, saj z velikimi črkami pisane besede nekako štrlijo iz besedila, in pojavi se težnja k navadni pisavi. To pa pomeni, da se take besede začnejo pisati načeloma z malimi črkami, vendar z veliko začetnico, če je beseda las-tnoimenska. Tako dobimo na eni strani tozd, sozd, laser, na drugi pa Avnoj, ali Unesco itd. Kratična poimenovanja, ki se črkujejo. prim. NOB (izgovor: en-o-be). ostanejo navadno pri velikih črkah, redkeje pa se tudi pišejo po izgovoru, tj. enobe enobeja. Ko se takim besedam privadimo, jih seveda tudi pisane sklanjamo navadno. tj. tozd tozda, Avnoj Avnoja, laser laserja (prim. še enobejevec).
Ni torej nobenega razloga, da tudi v internem biltenu Slovenija avta ne bi smeli pisati po tem pravilu. Tisti, ki vam očitajo, da delate narobe, nimajo prav. ker premalo spremljajo razvoj jezika in njegove izrazne potrebe.
jo natisnejo tako tvezenje! In kakšna škoda: Znanja in pouka potrebni mladi bralci se iz takih skrotovičenih objav v tisku navzamejo samo potuhe: Treba je prečakati samo tistih nekaj let, ko jih v šoli še morijo s slovnico in pravopisom, potem pa bodo lahko tudi sami svobodno pisali, kakor jim bosta dala srce in duša: in bodo barje vikali (»barje in ... njihovo vlogo«), se požvižgali na pravopis, razumljivost in slog, si zatikali za klobuk tuje značke (trend, sti-hijen. projekt, potencialen, planski, realen, proces) — vse zato. da se tako prikrije jezikovna revščina pod njimi.
Občinsko glasilo bi lahko pisalo lepše: »Potreben nam je skupen medobčinski načrt za obdelavo vsega baija. Pri tem bo treba upoštevati varstvo narave, vodno gospodarstvo in naseljevanje; že v srednjeročnem obdobju pa omejevati neurejeno zazidavo (zlasti na ravinskem delu občine) in varovati površine, uporabne za razvoj kmetijskih dejavnosti (živinoreja).«
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino vjavni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE. Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
pokažeš vrečke, ki jih nosiš s seboj. Lahko bi naštela še nekaj trgovin, v katerih nisem reden kupec, pa so prodajalke precej bolj prijazne.
Naj povem še to, da pri svojem poklicu prihajam v stik z večjimi vsotami denarja in stvari, ki bi jih lahko strpala v vrečko nikakor ne bi mogle biti vredne toliko kot denar, ki ga v službi dobim v roke.
Tako sem namreč razumela poglede blagajničarke v moje vrečke.
Če se motim, se opravičujem. Pa še to: prazna trgovina in štiri prodajalke, ki se pogovarjajo o tem, kaj bodo jedle za malico, namesto da bi me opazovale. Upam, da mi bo kdo odgovoril na vprašanja: Kdo daje trgovkam nalogo, da po »njihovem« mnenju sumljivim strankam gledajo v vrečke v prazni trgovini? Zakaj takšna naloga samo v Košakih in ne v vseh trgovinah?«
M. D. (naslov v uredništvu)
31. marca 1983 * Titovo Velenje
VAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
KOLEDAR
Čelrtek, 31. marca — Benjamin Petek, 1. aprila — Hugo Sobota, 2. aprila — Franc Nedelja, 3. aprila — Rihard Ponedeljek, 4. aprila — Izidor Torek, 5. aprila — Vinko Sreda, 6. aprila — Viljem
M AL! OGLAS!
MIREN ZAKONSKI PAR brez otrok, išče sobo, po možnosti s souporabo kopalnicc in kuhinje. Naslov v uredništvu. PRODAM R-4, letnik 1975. Zagode, Šercerjeva 7, telefon 852-421, dopoldan.
IZUCENA FRIZERKA takoj sprejme službo. Pisne ponudbe pošljite pod šifro ,,Spretna". RAZTEGLJIV KAVČ, dva fotelja, preprogo 2,5 x 3,5 m in TV antene prodam. Ogled mogoč od 17. ure dalje. Pogač, Tomšičeva 5/111, Titovo Velenje, telefon 851-851. PRODAM REGAL ZA DNEVNO SOBO. Naslov v uredništvu. MLAD NARODNOZABAVNI ANSAMBEL iz Šoštanja išče resno pevko. Telefon 851-431 do 14. ure. PRODAM HARMONIKO DELI-CIA — 120 basov. Telefon 851-431, do 14. ure.
KOLO Z MOTORJEM APN-4M, dobro ohranjen, letnik 1981 in akvarij, 40 1, naseljen z ribami in
lepo zaraščen. Ivan Lesar, K m iirlmva 3, Šoštanj. OBVI STII O!
NUDIM FOTOGRAFSKE USI.IJ-(il (črno-bcla in barvna tehnika). Ra/cn ponedeljka vsak dan od 14. do IX. ure. v soboto od II. do 16. in c, nedelja od 10. do 13. ure. Sprvjcmam tudi naročila /:i fotografiranje na domu, proslave, poroke, pogrebi. Prepričajte se v ugodnost in kvaliteto naših uslug. FOTO ACO, Celjska 3'). Titovo Velen ie, telefon 852-768. PRODAM SPALNICO ogled vsak popoldan. Tomšičeva 45, stanovanji' št. 7. Titovo Velonie.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
Zobozdravniki
2.	4. 1983:
3.	4. 1983: dr. Božo Jevšek, Kidričeva 17, Titovo Velenje
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
31. 3. 1983: dnevni dr. Hrast-nikova, nočni dr. Lešnikova
1.	4. 1983: dnevni dr. Zičkar, nočni dr. Zupančič
2.	4. 1983: glavni dežurni dr. Grošelj, notranji dežurni dr. Pustovrh
3.	4. 1983: glavni dežurni dr. Grošelj, notranji dežurni dr. Pustovrh
4.	4. 1983: dnevni dr. Prenc, nočni dr. Natkova
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ
29.	3. 1983: dr. Lazar
30.	in 31. 3. 1983: dr. Stupar 1„ 2., in 3. 4. 1983: dr. Menih
VETERINARJI
od 1. 4. do 7. 4. 1983 Ivo Zagožen, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, .telefon 852-381.
GIBANJE P
KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ Poroka:
Emil KOTNIK, roj. 1959, avto-geni rezalec, Gaberke 74 in Sonja GORSER, roj. 1963, konfekcio-narka, Ravne III.
Snirti:
Ivan KALUPA, starostni upokojenec, Veliko Sirje 19, star 61 let; Majka MA.IER, upokojenka, Kajuhova 10, Šoštanj, stara 84 let; Viktorija STAMCAR, družinska
upokojenka, Aškerčeva 3/b, Šoštanj, stara 77 let; Alojz F1DER-ŠI K, upokojenec. Zgornje Negov-je 19, star 69 jet.
MATIČNI URAD TITOVO VELENJE
Poroke:
Muhamet KOČA, roj. 1957, ključavničar iz Titovega Velenja in Kada KADRIBAŠIČ, roj. 1964, gospodinja iz Titovega Velenja. Ivan RUTNIK, roj. 1935, rudar iz Titovega Velenja in Breda VAJE-VIČ, roj. 1954, delavka iz Titovega Velenja. Branko RESMAN, roj. 1961, kuhar iz Titovega Velenja in Alenka JEŽOVNIK, roj. 1962, ekonomski tehnik iz Do-briča.
Smrti:
Angela POZNIC, upokojenka iz Pesja, roj. 1913; Frančiška PUCONJA, gospodinja iz Ro-badja št. 89, roj. 1892; Angela PEČOVNIK, upokojenka iz Titovega Velenja, roj. 1892.
REK Eiektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje

REK VELENJE
DO Eiektrostrojna oprema
Preloge
Komisija za delovna razmerja DSSS OBJAVLJA
prosta dela in naloge v oddelku razvoja rudarske opreme. K. sodelovanju vabimo
1.	več ing. oziroma dipl. ing. strojništva
2.	več dipl. ing. rudarstva
in
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še pod. 1
—	višja oziroma visokošolska izobrazba strojne smeri
—	zaželena praksa
—	zaželen strokovni izpit pod 2
—	dipl. ing. rudarstva
—	opravljen strokovni izpit
—	zaželena praksa
Komisija za delovna razmerja TOZD Strojni obrati objavlja prosta dela in naloge:
1.	6 K V — rezkalcev
2.	6 KV — ključavničarjev
3.	2 KV — strugaija
4.	1 KV - brusilca
5.	3 PK — kovinarje oziroma priučene kovinarje
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
—	od 1 do vključno 4 točke končana 3 letna poklicna kovinarska šola ustrezne smeri
—	pod 5 nedokončana poklicna šola ali priučen kovinar
—	zaželjena praksa
Izbranim kandidatom omogočamo dobre delovne razmere in primeren osebni dohodek.
Nudimo možnost urejanja stanovanjskega problema. Delo združujemo za nedoločen in poln delovni čas. Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
Po odločitvi komisije bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO Eiektrostrojna oprema Preloge, b. št. p. 63320 TITOVO VELENJE
gorenjeuMmio m
Gorenje Interna banka Titovo Velenje Zbor banke
Ponovno razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa
— direktorja Gorenje Interne banke
Za direktoija je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo organizacijske, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Kandidati so"dolžni poleg dokazov o izpolnjevanju pogojev glede šolske izobrazbe in delovnih izkušenj, predložiti tudi program razvoja Gorenje Interne banke. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
Kandidati naj pošljejo prošnje z ustreznimi dokazili na naslov: Gorenje Interna banka — Služba pravnih in splošnih poslov, 63320 Titovo Velenje Celjska 5 a z oznako: »Za razpisno komisijo«.
O izidu imenovanja bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisnega roka.
Za vse morebitne informacije naj se kandidati obračajo na naslov: Gorenje Interna banka. Služba pravnih in splošnih poslov, Celjska 5 a Titovo Velenje tel. št. 063-850-030 int. št. 962.
REK — DO »EFE« ŠOŠTANJ komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja dela in naloge
—	vodenje skladišča
Pogoji: strokovna izobrazba trgovske smeri 2 leti delovnih izkušenj izpit B — kategorije
—	odprema gotovih proizvodov
Pogoji: strokovna izobrazba trgovske smeri
2	leti delovnih izkušenj
—	dežurno vzdrževanje — KV elektrikar
pogoji: KV elektrikar — jaki tok
3	leta delovnih izkušenj odslužen vojaški rok
—	vožnja viličaija
Pogoji: izpit za viličarja
odslužen vojaški rok
zaželena vsaj 1-letna praksa v vožnji z viličarjem. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po poteku roka za prijave.
Razpisna komisija Združenih lekarn Velenje
razpisuje
po 74., 75., 76. in 77. členu statuta Združenih lekarn Velenje dela in naloge
DIREKTORJA ZDRUŽENIH LEKARN VELENJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje
pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo farmacevtske smeri
—	da ima pet let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih
—	da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, spoštuje zakonitost in ima pravilen odnos do ljudi.
Navedena dela oziroma naloge razpisujemo za razdobje 4 let. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Združene lekarne Velenje z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«.
Rok prijave je 15 dni po objavi, o izidu razpisa pa bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE OBČINSKI INŠPEKTORAT RAZPISNA KOMISIJA
RAZPISUJE dela in naloge
KOMUNALNEGA IN CESTNO PROMETNEGA INŠPEKTORJA
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri Prednost imajo kandidati, ki poleg navedenih pogojev izpolnjujejo še naslednje:
—	da poznajo cestno-prometne predpise in komunalno problematiko v občini.
—	da želijo kreativno sodelovati pri boljši urejenosti in lepšem videzu mest in naselij.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba Skupščine občine Velenje Titov trg 1. 15 dni po objavi.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 20 dneh po poteku razpisnega roka.
Turistično gostinska in propagandna delovna organizacija PAKA o. sub. o Titovo Velenje, Šaleška c. 3
DELAVSKI SVET DO
razpisuje
dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodenje gospodarsko računskega sektoija DSSS DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	imeti morajo višješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
—	4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del oz. nalog,
—	sposobnost vodenja in organiziranja del,
—	družbenopolitična aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju samoupravnih odnosov,
—	imenovanje velja za štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira splošno kadrovska služba DSSS DO v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TGP PAKA, DSSS, Titovo Velenje, Šaleška cesta 3.
V SPOMIN
31. marca 1983 je minilo 13 let odkar nas je zapustil naš dragi, plemeniti in dobri ata.
stari ata in tast
Jakob Slomšek-Jaka
upokojenec
28. junija letos pa poteka 100-letnica njegovega rojstva.
Spominjamo se njegovih številnih in lepih nepozabljenih dni. ko je nas otroke vodil na izlete v naravo, katero je imel nadvse rad. Hvala za vse nauke, s katerimi ste nas učili.
da bodimo pridni, delavni in pošteni. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo zdravniku dr. Menih Bogdanu za skrbno zdravljenje v času njegove težke bolezni. Hvala vsem. ki se ga spominjate in ste ga ohranili v tako lepem spominu. Za našim atom žalujemo: žena Frančiška, hčerka Slavka in sin Jože z družinama, vnuki Stanko, Jana, Nadan, Jožek, Zdenka. Boža in pravnuki Andrej, Jurek, Boža, Mojca, Špela in Gregor.
Šoštanj, 31. marca 1983.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in strica
Antona Lipnikarja
iz Plešivca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Posebna zahvala velja DO REK TOZD Klasirnica. godbi za odigrane žalostinke. častni straži, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Ivan. hčerki Pepca in Štefka z družinami in ostalo sorodstvo.
■ k
Klub šaleških likovnikov
Risarsko-slikarska šola
Člani kluba Šaleških likovnikov so si za glavno nalogo v tem letu zadali izobraževanje članov oziroma sploh občanov, ki jih veseli likovna dejavnost. V ta namen so organizirali risarsko-slikarsko šolo, ki jo obiskuje 20 ljubiteljev likovne dejavnosti iz občine.
Šolo imajo vsako soboto dopoldne v pro-
storih velenjske Delavske univerze, trajala pa bo tri mesece oziroma 60 ur. V šoli bodo člani dobili ustrezno strokovno znanje in spoznali likovne tehnike, poleg tega pa si bodo pridobili tudi sposobnost razumevanja in pravilnega vrednotenja likovnih stvaritev.
(sv)
Predsedstvo ZTKO
Sprejeli odstop
Na ponedeljkovi seji predsedstva Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje je predsednica Vera Zupančič zaprosila za razrešitev dolžnosti predsednice zveze zaradi zdravstvenih razlogov. Člani predsedstva so z razumevanjem sprejeli njen odstop. O tem morajo razpravljati še delegati na seji skupščine zveze. Ta bo v začetku aprila. Delegatom zveze bodo člani predsedstva predlagali, da za v. d. predsednika imenujejo dosedanjega podpredsednika Ervina Pristana, za novo podpredsednico pa Roziko Frankovič.
Šahovske novice
V 6. kolu sindikalne šahovske lige občine Velenje so bili doseženi naslednji rezultati: Društvo upokojencev: RSC 1:7, MPI : Gorenje 0:8, Vegrad : TUS 6:2, Društvo invalidov : VIZ 2,5:5,5 in REK : KS Gaberke 0:8. Vrstni red po tem kolu: REK 36,5 točke, Gorenje 35,5, Vegrad 34, VIZ 29,5, RSC 28, Društvo invalidov 19,5, TU S 17,5, Društvo upokojencev 17, MPI 12,5 in KS Gaberke 10 točk.
Šahisti bodo do konca prvenstva odigrali še tri kola. Največ možnosti za prvo mesto imajo šahisti ekipe REK, ki pa se morajo pomeriti še s šahisti Vegrada. Zato ni brez možnosti tudi moštvo Gore-
nja, ki se bo v zadnjih kolih pomerilo z nekoliko lažjimi nasprotniki.
Šahovski klub Velenje vsako leto pripravi tudi tekmovanje za prvenstvo REK, na katerem je letos nastopilo 22 ekip. Vrstni red: RLV DSSS 71,5 točke, ESO II 63, Jama Preloge 62,5, ESO I 55,5, Jamska mehanizacija in Sipak 55, TEŠ 48, Jama Pesje 47, Priprave 45,5, Klasirnica 45 itd. Za zmagovalno ekipo so igrali Cvar, B. Brešar, L. Hojan, Preložnik, Biščič in Zekš.
Štefan Cvar, član Šaleškega šahovskega kluba, je 25. marca odigral simultanko v krajevni skupnosti Paka. Enkrat je izgubil, igral trikrat neodločeno, končni rezultat pa je bil 14,5:2,5.
D. Kristan
Uspešen nastop
Na republiškem prvenstvu za mladince do 20 let, ki ga je pripravil karate klub Šiška iz Ljubljane pretekli teden, je nastopilo 57 tekmovalcev iz 19 klubov. Na prvenstvu so lahko nastopili le finalisti in polfinalisti iz regijskih tekmovanj.
Velenjčan Omeraševič je bil najboljši v lahki kategoriji, Pejkuno-vič se je v polsrednji uvrstil na tretje mesto. V srednji kategoriji pa je Vrebac osvojil prav tako tretje mesto. Vsi trije Velenjčani so svoj uspeh ponovili, daj so medalje osvojili že v lanskem letu,
KINO • KINO • KINO • KINO • KINO • KINO
ZAČETEK KINOPREDSTAV SMO PREMAKNILI NA USTREZNEJŠI ČAS. RAVNAJTE SE PO SPODAJ OBJAVLJENEM FILMSKEM SPOREDU!
XX XXX
PONOVNO OBVEŠČAMO KINOOBISKOVALCE, DA JE ORGANIZIRANA PREDPRO-DAJA VSTOPNIC ZA FILMSKO GLEDALIŠČE, IN SICER VSAK PONEDELJEK OD 9. do 10. URE V DOMU KULTURE! ZA VSE OSTALE PREDSTAVE PA LAHKO REZERVIRATE VSTOPNICE PO TELEFONU 850-815 (KINO VELENJE)
Četrtek. 31. 3. ob 18. in 20. uri RDEČ1LO ZA USTNICE —
ameriški, osihološki. drama. V gl. vi.: Margaux Hemmingway. NEPRIMEREN MLADINI DO DOPOLNJENEGA 15. LETA'
Petek. 1.4. ob 19.uriTESSA — ČISTA ŽENSKA - francosko-britanski. V gl. vlogi: 'Nasstasia Kinski
Petek. 1. 4. ob 10. uri NEW YORK 1997 - ameriški, akcijski. V gl. vlogi: Kurt Russell
Sobota in nedelja. 2.. 3.4. ob 19. in 21. uri NEVV YORK 1997 — ameriški, akcijijski. V gl. vlogi: Kurt Russell
Ponedeljek in torek. 4., 5. 4 ob 19. in 21. uri APAČI - nemški, vvestern. V gl. vlogi: Gojko Mitič Sreda in četrtek, 6., 7.4. ob 19. in 21. uri NOBODY IN INDIJANCI — italijanski, vvestern, komedija. V gl. vi.: Terence Hill
Iz filma: Rdečilo za ustnice
Pejkunovič pa je bil med najboljšimi karateisti v Sloveniji že četrtič zapored.
Velik uspeh najmlajših
Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Kranju republiško prvenstvo za pionirje B, na katerem je nastopilo več kot 100 plavalcev iz 11 slovenskih klubov. Najmlajši velenjski plavalci so se znova zelo izkazali, saj so v močni konkurenci zbrali 8075 točk in osvojili odlično 4. mesto.
Tudi v posamični konkurenci so velenjski plavalci dosegli izredne uspehe. Republiška prvakinja Katja Mijoč je znova dokazala, da je v delfinu najboljša med pionirkami B in bo 9. ter 10. aprila nastopila na tekmovanju republiških reprezentanc v Beogradu. Osvojila je 1., 3., 5. in 6. mesto.
Uspešni so bili tudi tekmovalci v letniku 1974. Renata Rednak je bila enkrat 1., šestkrat 2. in enkrat 4., Brigita Kropušek petkrat 3., Sebastijan Vrabič enkrat 1. in enkrat 2., Domen Majhen pa enkrat 1., dvakrat 2. in trikrat 3. J. p.
Dober začetek
Ribiška družina Paka je v soboto v Šoštanju pripravila republiško dvoransko prvenstvo v ribiškem troboju. V ekipni razvrstitvi so domačini prepričljivo slavili pred
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek. 31. 3. ob 20. - uri PREDSTAVA ODPADE!
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 4. 4. ob 20. uri DOBRODOŠLI MR. CHANCE
—	ameriški, komedija. V gl. vlogi: Peter Sellers
KINO ŠOŠTANJ
Sobota. 2. 4. ob 20. uri RDEČI LOŽA USTNICE - ameriški, psihološki, drama. V gl. vi.: Mar-gaux Hemmingway NEPRIMEREN MLADINI DO DOPOLNJENEGA 15. LETA!
Nedelja. 3. 4. ob 18. in 20. uri NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO — ameriški, policijski. V gl. vi.: Darvvin Joston
Ponedeljek. 4. 4. ob 20. uri NEW YORK 1997 - ameriški, akcijski. V gl. vlogi: Kurt Russell
Sreda. 6.4. ob20. uri APAČI — nemški, vvestern. V gl. vlori: Gojko Mitič
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 1. 4. ob 21. uri NEVV YORK 1997 —ameriški, akcijski. V gl. vlogi: Kurt Russell
Torek. 5.4. ob 21. uri VICTOR, VICTORIA — ameriški, komedija. V gl. vlogi: Julie Andrevvs
KINO DOLIČ
Sobota. 2. 4. ob 19. uri APAČI
—	nemški, vvestern. V gl. vlogi: Gojko Mitič
Mursko Soboto, Litijo in ekipo Straža-Sava iz Ljubljane. Za ekipo Pake so nastopili Rudi Mešič, Marjan Kristan in Vlado Mešič, ki je premočno zmagal tudi med posamezniki.	M. R.
Sijajni Vajdl
Ljubitelji rokometa v Šaleški dolini so v soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju videli kar dve prvenstveni srečanji. V prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva v 11. ZRL-sever so se najprej igralci Šoštanja sestali z ekipo Istraturist iz Umaga. nato paje bilo še prvenstveno srečanje 1 B ZRL — ženske med rokometašicami Velenja in Borova. Obe ekipi sta zmagali, zato so gledalci seveda nadvse zadovoljni zapuščali Rdečo dvorano. Na obeh tekmah se jih je zbralo približno 300.
Mnogo bolj zanimivo je bilo moško srečanje, saj igralke Borova niso bile dorasel nasprotnik gostjam.
V prvi tekmi so gledalci videli vsega na pretek. Najbolj jih je »dvignil« domači vratar Vajdl. ki je branil za najvišjo oceno. »Pa še ta bi bila prenizka«, je dejal po tekmi eden od vnetih navijačev. Od sedmih sedemmetrovk Jih je ubranil kar pet. enkrat je žoga zadela okvir gola in gostje so se iz sedemmetrovk dosegli le gol. Vajdl je ubranil še kopico nevarnih strelov iz
Žre. ki sojih gledalci videli že v mreži.
ito je povsem razumljivo, da so gostje samo nemočno zmajevali z glavami.
Igralci Šoštanja so pričeli srečanje slabo, saj so gostje poved li z 2:0. Po nekaj minutah so rezultat le izenačili in povedli. Ob polčasu je bil izid 12:7 v njihovo korist. Dobreštiri minute pred koncem so sicer nekoliko popustili in gostje so se jim približali za gol. Takrat pa se je z dvema zadetkoma izkazal mladi Puc, s po enim pa Potušek in Stvarnik. Ob koncu je bil rezultat srečanja 28:24.
Skratka, v soboto smo v Rdeči
dvorani videli zanimivo in razburljivo
srečanje, odličnega vratarja Vajdla,
zelo dobro igro mladih Puca in Lesja-
ka. Stvarnik, ki se je znova vrnil na
rokometno igrišče, paje dokazal, daje
na mestu krožnega napadalca še vedno
nezamenljiv.	, ,
1	(sv)
Lahko do točk
Domače igralke so v soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju lažje prišle do točk kot so pričakovale. Skorajda za razred so bile boljše od gostujočih igralk. Vodile so od prve do zadnje minute, v začetku drugega polčasa celo za devet golov (20:9), ob polčasu pa je bil rezultat 14:8 v njihovo korist. S takšno razliko (25:19) se je-srečanje tudi končalo, čeprav so na začetku drugega polčasa vodile že s 20:11.
Zadetke za Velenje so dosegle:
Djordjevič 6, Bovha 5, Spoljar 4, Kotnik in Golič po 3, Hrast, T. Bašič, Omerovič po enega.
Po 13. kolu so Velenjčanke še naprej na petem mestu, imajo 14 točk. V vodstvu je ljubljanska Olimpija s 25. točkami. Prav s to ekipo pa se bodo rokometašice Velenja sestale v naslednjem kolu. Srečanje bo že jutri popoldne v Ljubljani.
Kaditi prepovedano
V	sobotnih tekmah v Rdeči dvorani v Titovem Velenju je treba pohvaliti tudi gledalce. Ne le zaradi bučnega navijanja, ampak zaradi njihovega spoštovanja reda v njej. Tu mislimo na kadilce, tiste, ki so krivi, da se včasih ali kar vsakokrat, dim kar vleče po dvorani. »Najlepši« dokaz za to je bilo srečanje končnice prvenstva države med Olimpijo in Partizanom. V takšnih zadimljenih razmerah je seveda težje igrati.
V	Rdeči dvorani so pred časom postavili velike napise »Kaditi prepovedano«. Med sobotnima tekmama le nekaj najbolj strastnih kadilcev ni dosledno upoštevalo tega navodila. Večina od njih je kadila na skrivaj. No, dima niso mogli skriti Zaleglo pa je opozorilo delavca dvorane. Upamo, da se bodo do prihodnjih tekem tudi ti zasužnjenci cigaret vendarle disciplinirali. Morda pa jim bo pri tem pomagala tudi torkova podražitev tega »poživila«.
•>■	(vos)
Za uvod zmaga
Tudi rokometašice Smartnega, ki igrajo v slovenski ligi, so v prvem spomladanskem kolu osvojile obe točki. Najbolj zaslužna za zmago je bila njihova vratarka, ki je ubranila kar sedem se-demetrovk. V naslednjem kolu bodo Smarčanke gostovale v Ptuju, kjer se bodo sestale z Dravo.
Zadetke za Šmartno so dosegle: Bole 6, Smerc in Urankar po 5, Trobina in Tajnik po enega.
Z igralcem več le točka
V drugem spomladanskem kolu v slovenski nogometni ligi so se igralci Rudarja morali proti gostom iz Kopra
zadovoljiti le s točko. Pa še ta je zanje uspeh glede na razplet dogodkov med igro Velenjčani so resda prvi povedli približno petnajst minut pred koncem prvega dela igre. Strelec je bil Boško-\ič. zadetek pa je dosegel iz enajstmetrovke. To pa ni bila edina najstrožja kazen na nedeljski tekmi. Mariborski sodnik, ki je hotel biti vseskozi v središču pozornosti je do-sodil še dve najstrožji kazni (za vsako ekipo po eno) v drugem delu igre. Pa ne le to. Očitno je imel svoj dan, saj je pokazal še sedem rumenih kartonov od tega tri Rudarjevim igralcem Na-berniku. Čeliču in Sjepanoviču, ostale pa nogometašem Kopra. Rumeni kartone je delil zaradi prigovarjanja igralcev in zanj preostre igre. Že v 43. minuti je izključil enega od gostujočih igralcev. Maloštevilni gledalci so pričakovali in upali, daje s tem naredil medvedjo uslugo domačim strelcem in da bodo številčno močnejši domači igralci brez težav osvojili prvi spomladanski točki. Za to pa je treba Storiti kaj več. kot samo tekati po igrišču. Gostje so celo dvakrat povedli. domači dvakrat izenačili (strelca sta bila Bešvir in Boškovič iz 11 m), vendar igralec več v domači ekipi ni bil dovolj za zmago.
V nedeljo bodo Velenjčani gostovali v Trbovljah.
Druga zmaga
Nogometaši Smartnega so veliko bolje začeli drugi del prvenstva od svojih sosedov. Dosegli so že drugo zmago, v nedeljo v Sežani.
Gostje so povedli v 20. minuti, strelec pa je bil Kodre. Takoj na začetku drugega polčasa so domači igralci izenačili. Šmarčani so še naprej •igrali napadalno. Podobno kot v prvem kolu proti mariborskemu Zele-zničajju na domačem igrišču, je tudi v nedeljo dosegel drugi zadetek njihov najizkušenejši igralec Prašnikar. V nedeljo se bodo nogometaši Smartnega na domačem igrišču sestali z drugouvrščeno Izolo, ki je pred njimi samo za točko. To bo seveda priložnost za domače igralce, da jo izpodrinejo s tega mesta. Prepričani smo. da bodo to tudi storili.
Nedeljsko srečanje v Šmartnem ob Paki se bo začelo ob 15.45.
Republiško
prvenstvo
vjudu
V soboto. 2. aprila, bo s pričet-kom ob 9. uri v telovadnici v To-polšiei republiško prvenstvo pionirjev v judu.
Tekmovanja se bodo udeležili tudi pionirji velenjske občine.
Občina Velenje
Preskrba z nekaterimi dnevnimi proizvodi 24. marca
KOMITE ZA PLANIRANJE, GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, TRŽNA INŠPEKCIJA IN KONFERENCA SVETOV POTROŠNIKOV SO NA OSNOVI SKLEPA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE OPRAVILI MESEČNI PREGLED ZALOŽE-NOSTI NAŠIH TRGOVIN TER GIBANJE CEN NEKA TERIH OSNOVNIH PREHRAMBENIH PROIZVODOV DNE 24 . 03. 1983 TER UGOTOVILI NASLEDNJE:
Še vedno so težave pri zagotavljanju dovoljnih količin tistih prehrambenih proizvodov, ki so odvisni od uvoza surovin in so predvsem zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. Ti artikli so: čistilna sredstva, paštete v foliji, kava. čokolada, surovo maslo, alpsko mleko, občasno margarina, ki jih prodajalne dobijo tudi samo 2—3 krat mesečno v tako minimal-
nih količinah, da takoj poidejo.
Ponudba svežega mesa je pri junčjem in ribjem mesu ter drobovini dobra, ni pa zadovoljiva pri'svinjskem mesu in celih piščancih, občasno so na voljo razkosani piščanci (bed ra, prša). V dovoljnih količinah je bilo v naših trgovinah tudi konzumnega mleka, navadnega jogurta, surovih namazov, v posameznih prodajalnah pa tudi sadnih jogurtov.
V TOZD Tržnica K K Ptuj je bilo v maloprodaji tudi alpsko mleko. V vseh prodajalnah so imeli le po eno vrsto sira, v glavnem šmarski »Rok«, medtem ko so topljenih sirov imeli na zalogi povsod. Pšenične moke., izdelkov iz pšenične moke. sladkorja in olja je bilo povsod dovolj. Brez kruha ni bila nobena prodajalna. Odgovorni delavci so poudarili, daje dnevni problem pravočasne dostave kruha iz pekarn, še posebno ob sobotah, popoldne
za dežurno trgovino. Pripomnili so tudi, da je osnovni črni kruh iz nočne peke.
Založenost s sadjem in zelenjavo je bila zadovoljiva. Maloprodajna mreža na območju občine Velenje letno sklepa dogovore z, dobavitelji (grosisti) o okvirnih potrebnih količinah proizvodov za široko potrošnjo.
Nabava sama in založenost irgovin je odvisna od iniciative posameznih poslovodij. Veliko kritičnih pripomb je bilo izrečenih na račun odnosa grosista SOZD Merx Celjie do maloprodajne mreže v naši občini. Pri izdobavah mleka in mlečnih izdelkov Celjskih mlekarn je bilo poudarjeno, da šoferji in njihovi spremljevalci, samovoljno krojijo delitev mlečnih izdelkov v naši občini.
Cene na drobno nekaterih proizvodov v 4 prodajalnah v občini Velenje so naslednje:
Proizvod
merska enota
Nama TOZD Vb. T. Velenje
KK Ptuj TOZD Tržn.
TOZD Mera Blagovn. Šošt
Era: DE Tržnica
konz. mleko kruh beli kruh celjski maslo
jogurt navadni sir (šmar. Rok) salame celj. d. solata mehka jabolka II. ki. čebula postrv oslič
junetina b. k. piščanc (raz.) moka tip 500 sladkor sol
olje (Zvezda) pralni prašek čistilna sredst jajca
1 I
D,80 kg
1	kg 0,25 kg
2	dl 1 kg 1 kg 1 kg 1 kg 1 kg Ikg 1 kg 1kg 1kg 1 kg 1 kg 1kg
I	I 1kg
II kos
23,60 18,80 31,80
8,33 272,22 484,21 150,00 30,97 62,00
327,00
28,02 38,75 18,54 73,00 87,34
7,80
23,60 18,80
31.80
8,34
458,60 120,00 29,90 62,00 281,00 101,00 327,00
27.76
38.77 19,48 73,88
86.81
8,60
23,60 18,80 31,80
8,34 271,65 494,21 150,00 30,00 52,40
327,00
28,62 38,17 17,42 73,87 86,81
23,60 18,80 31,80
8,34 272,23 484,21 150,35 35,75 62,35
327,00
28,63 38,77 17,42 73,87 66,11