KATQLJSK CERKVEN LJST, ^Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 g]., za certet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „LUnica'- dan poprej. Tečaj XX ¿VI. V Ljubljani, 5. prosinca 1883. List 1. C^stianus mihi nomen. S. Pacianus. Naš čas, dobo, v kteri živimo, različno zaznam-nujejo. Imenujejo ga dobo nerešenih prašanj; dobo kulturnih in narodnostnih bojev. Vsak ima prav, naj terdi pervo ali drugo. V resnici, koliko je nerešenih prašanj! Rešitve čaka nacijonalno (narodno) vprašanje; rešiti se ima tudi čedalje bolj zamotano vzhodnje vprašanje; raz-vozljati tudi že žgeče družbeno vprašanje. In koliko je še druzih vprašanj, ktere vse čakajo rešitve od prihod-njosti. Kaka bo rešitev, ne vemo, to ve le Oni, ki piše veliko pratiko in v čegar rokah je osoda ljudstev. Boj kulturni (preganjanje Cerkve) je dosegel dandanes posebno na Francoskem, v Belgiji in drugod svoj verhunec, ker tu gre za obstanek keršanske omike in keršanskega družbiuskega reda. Kdo bo končno zmagal, ali keršan-stvo in edino prava keršanska kultura, omika, ktera oblažuje človeku um, a tudi serce; ali pak moderna spaka, ktera ima za-se počutnega človeka in skuša le čutom človeškim vstreči? Ta boj, tega smo si svesti, ne bo menda nikdar končan. Resnica, prav radi tega, ker je resnica, ima se bojevati vedno z lažjo, — kakor luč s temo. Naš čas je tedaj res čas nerešenih vprašanj in tudi čas kulturnega boja. Smemo ga pa tudi imeuovati prehodno dobo, in ta jo bo menda še najbolj zadel, kdor to terdi. Kaj pa je že odločenega za prihodujost? Kake vterjene načela pa ima dandanašnji moderni svet, iz kterih bi mogli na srečno prihodnjost sklepati? Ali vemo, kaj nam na političnem, posebno na socijalnem, obnebji prinese prihodnji dan, prihajajoče leto in nastopajoče desetletje. Vse je negotovo, nič nam ni znano, — naj manj pa smemo zaupati na srečno prihodujost. Imamo znamnja (premise) in po teh znamnjih umoslovno sklepaje, se bojimo, da prihodnjost ne bo srečna, temuč da v človeštvu se je bati hudih udarcev in pretresov. Na te duri terka družbinsko vprašanje, z železno silo jih skuša odpreti. Omika sedanja, kakor sploh vsaka, to mora pripoznati tudi naj bolj zagrizen racijonalist (umomolec) in materialist igrudomolec) je izšla iz neskaljenega keršanskega vira. Svet bi bil ostal to, kar je bil po razrušenem rimskem cesarstvu, ko ne bi bilo keršanstvo prevzelo v svoje roke naloge za omiko ter ne vzgojilo divjih narodov v omikane ljudstva. Mar mislite, da zdaj, ko se hoče zavreči vir vsake omike in vsacega uapredka — keršanstvo — bo ostal njegov učinek — omika in napredek? Ali z druzimi besedami: bo mar nastalo deblo in sad rodilo, ko mu korenine podsekujete?! Cessante causa cessat effectus, — tako govori logika, ter zdravi razum. Spodrežite drevesu korenino — posuši se! Zaprite reki pritoke — in usahne! Iztergajte otročička materi iz naročja — in revše pogine! Ljudstva hočete izneveriti, iztergati hočete otroka iz maternega naročja — keršanstva: — kaki bodo nasledki?! Kako pa more oblažiti, omikati, kako more osrečiti materijalizem ali brezverski racijonalizem ljudstvo, ktero se edino v naročji keršanstva more dobro počutiti ? — Sed factum est... Svet je grešil — hudo grešil. Greh je zaslužil kazen, ki mu ne odide. Družbiusko in narodno vprašanje — mar ni bilo ono že rešeno — v korenini rešeno — od pervega in največega domoljuba in socijalista — Zveličarja? Mar ni on največji domoljub, ki je kdaj v tej solzni dolini gorel za srečo in blagostanje človeštva in ga rešil tudi socijalnega vprašanja? „Ljubite Boga iz vsega svojega serca. iz vse svoje duše in iz vse svoje moči, — svojega bližnjega pa kakor sami sebe." Usmiljeni Samarijan ni pomišljal. ali je oropani in ranjeni — jud ali pogan, — posadil ga je na svoje živinče in skerbel, da je okreval. Nespametni svet, ali ne vidiš tukaj rešitve meddružinskega in naci-jonalnega vprašanja? Jud je bil judu bližnji, gerk gerku prijazen, Rimljan do Rimljana usmiljen ob času Kristusovem. Kristua pa, ki je prinesel pravo ljubezen iz nebes nad zeinljane, jih je podučil, rekoč: „Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil, se ljubite med seboj! Vi ste bratje — bratje so vsi rodovi. Za vse bom jaz svojo serčno kri prelil — za vse bom šel v smert. Vsi imate enega Očeta v nebesih in mene Odrešenika na zemlji; — toraj ljubite se med seboj, kakor otroci enega Očeta." Tu ni razločka ne med judom ne gerkem. med rimljanom in barbarom, — ni razločka ne med Slovanom in Germanom — vsi narodje so si bratje. To je lepo, to je kozmopolitično — socialistično, ali ker je keršansko, zato moramo take nazore od sebe odpraviti. Mi hočemo rešiti družbeno in narodnostno vprašanje po svoje, — mi hočemo skončati kulturni boj s tem, da uničimo keršanstvo iz korenine! — Razbiti hočemo keršanski družbinski red — in na razvalinah svetovnih postaviti novo kraljestvo — brez vere, brez Boga, brez Kristusa — golo kraljestvo razuma — hu-manitete! Tako so govorili pred francosko revolucijo modrijani „enciklopediji" — tako so delale prekucijske furije — Marat, Danton, Robespieres. Kri je tekla v potokih po palačah kraljevih in plemenitnikov. Kri je tekla po svetiših in cerkvah. Padla je kraljeva glava, padla tudi glava marsikterih plemenitih mož — duhovskega in svetnega stanu. Francosko plemstvo je imelo le še historično veljavo — naredila se je ž njim „tabula raza". In vse to, nam pravijo, so storili iz zgolj človekoljubnosti (humanitete; — iz ljubezni do ljubega, terpe-čega ljudstva?! (Dalje nasl.) Nekaj rokodelcem in njim, ki želijo rokodelci biti. Po kerščausko-družbinskih listih poročamo naslednje, kar je vredno, da si zapomnimo. Kadar se voli rokodelstvo, naj stariši poizvedo, če se ta ali ona obert ni že spravila v fabrike, ali pa se kmalo bode. Tako n. pr. zdaj pač ne bi bilo kakemu dečaku svetovati, naj postane tkalec za platno (razun ako to opravilo ima zraveu druzega dela ali posestva). Kadar se voli mojster, naj se ne gleda, kje se bo manj plačevalo za uk, ne na sorodstvo, sosedstvo, temuč na to, ali ima mojster tečno obertnijo iu jo dobro uineva, čversto opravlja in ima red v hiši. Izučenec gre navadno po svetu. Toda naj ne gre, da bi prosjačil po vseh milih deželah, ali pa zapustil strah 1 i ožji in redno življenje, temuč da spozna, kako delajo tu ali tam, da si razširi duhovni pregled, da si obogati potrebne obertnijske in gospodarstvene vednosti in skušnje. Povsod naj posnema le dobro, hudo naj inerzi in beži pred razuzdanostjo. Ako je pomočnik dobil mojstra. pri ktereui se lahko česa nauči, naj pri njem dalj časa ostane in naj ne zapusti službe zavoljo kake ma-leiikt»ti. Na drugi strani pa naj mojstri delajo v edinosti s pomočniki, naj nadzorujejo njihovo nravno in versko življenje, da je čedno in res keršansko, naj pomočnikom dajejo doma hrano in stanovanje, sploh naj jih imajo kot domače in ude v družini. Se ve, da se morajo pomočniki tudi kot taki obnašati, se te skcrb-Ijivosti vredne storiti, in skerb imeti za korist ter čast mojstra in njegove družine. Ako hoče kdo na svojo roko pričeti, naj skerbno prevdarja, ali ni na tistem kraji ta in ona obert že prenapolnjena; ali je lega za razpečavanje blaga pripravna; če se l)ojo pervotne tvarine in podlage njihove delavnosti lahko dovažale; ima li potrebni kapital, da prične in nadaljuje rokodelstvo. Naj ne pozabi zlate resnice: liolje z malimi in z lastnimi pomočni pričeti, ter jih množiti, kakor pa s tujim kapitalom na veliko pričeti in — zastati. Neizrečene važnosti za rokodelca je volitev zakonske tovaršice. On potrebuje žene, ktera razumno razdeli iu obrača denar, ktera z varčnostjo ve stroške kolikor mogoče manjšati, ki je zmožna nadomestovati moža pri poštevih (računih) in mu pomagati, ktera umeva z redom. s kerščansko modrostjo, s snažnostjo, z materno skerbljivostjo moža iu pomočnike doma priderževati, od slabih drušiuj odvračati. Tudi dota ni postranska reč. Gorje rokodelcu, ako dobi ženo. ki se na glasovir in vse nečuucruosii bolje razumeva, kakor pa na kuhinjo in drugo gospodinjstvo! Še bolj gorje, če pride v hišo „figura" brez vere in strahu Božjega. Velike koristi bi bilo za marsiktero rokodelstvo tudi to, ako bi se zedinili posamezni mojstri k skupnemu delovanju, n. pr. da bi kupovali na debelo in v edinosti pervotne tvarine, napravljali si in izposojevali stroje itd. Tako bi se rokodelstvu po nekoliko v korist obernil način, po kterem delujejo veliki kapitalisti. Gledč na postavnost in nravnost zahteva se: varčnost, delavnost, nepodkupljiva poštenost, darežljiv občutek za občni blagor, neumorljiv trud. da se izobražuje v oberti in spoznava ljudi, resen in stanoviten značaj, ki se ne da omajati po hudih primerljejih, nesrečah, udarcih, po goljufanem pričakovanji, in se ne navdušuje po kakem začasnem dobičku za negotove, obširne početja, kakoršnim ni kos. Te in take čednosti pa se razcvetajo le v družbi, ktero napolnuje duh živega verskega prepričanja. Zato ni zadosti, da rokodelca le samo v domačem, delavnem in družinskem življenji vodi duh keršanstva, da le doma opravlja svoje verske dolžnosti; temuč obračati mora tudi svoj politični vpliv v to, da verske resnice tudi v očitnem življenji v veljavo pridejo. Itokodelci so, bi djal, vez med kmeti in višjo gospodo; oni lahko na vse strani razširjajo duh keršanstva, čednosti, oni imajo biti kakor nekaki misijonarji. Zato je prav pomenljivo, da imajo rokodelske družbe sv. Jožefa varha in pomočnika. Rokodelski stan se nikakor ne sme zavreči v versko lenobo in malomarnost. Rokodelec, ki pri kaki volitvi da svoj glas kulturoborcu, brezvercu, ali framasonu, se grozno pregreši nad svojim stanom. Ne moremo zadosti priporočati, kako močno morajo vsi rokodelci in mojstri na to gledati, da se dnevi Gospodovi keršansko posvečujejo, da se o tacih dnevih ne dela, da so gotovo vsi pri sv. maši, da se ne zgodi kako pohujšanje v družini. Le če Bogu daje, kar je Božjega, se sm6 zanašati vsa družina na stanovitni Božji blagoslov. Ogled po Slovenskem in dopisi. It Ljubljane. (Sv. Detinstva oprav Jo.) V uršulinski cerkvi v Ljubljani so čast. gosp. kateliet A. Keržič v god nedolžnih otročičev imeli dopoldne sv. mašo, popoldne ob 4 pa ogovor in litanije z blagoslovoma. Naj na-sleduje tukaj priserčni in podučljivi govor. Glasi se: „Pojdite in učite vse narode." (Mat. 28, 19.) Pred nekaj leti sem na popotovanji v nekem mestu ogledoval veliko zbirko razuoverstnih umetnih podob. Mnogo silno lepih in dragoceuih slik je bilo videti. Ena pa se mi je med vsemi naj bolj v spomin vtisnila. Pri tej je bilo zapisano: „Sveti večer na Tirolskem". Naslikana je bila pri prosta cerkev, pred cerkvijo nekteri ravno došli kmetje, eni so še deržali goreče baklje v roki, drugi so jih v debelem snegu pogasili; pri napol odpertih vratih se je videla v cerkvi polnočna razsvit-ljava in zbrana množica vernih, kterim se je na obrazu brala preserčna pobožnost. Podoba vsa je bila tako krasno izdelana, da je nehote duha povzdignila, 8.225 gl., tudi za Bosno in Hercegovino škofu Stadlerju v Sara-jeveni je odločenih lOJJOO gl.) Ali si je mogoče misliti, vprašam zopet, da bi bil soldek. ki si ga pritergaš in sv. Detinstvu daruješ, kje drugje bolje naložen, kakor tukaj? .">. Slednjič pa se o/rimo še bolj k verhu podobice. Tam zagledamo božje Dete, ki kraljuje v oblakih neba, v eni roki derži zemeljsko kroglo, z drugo pa ljubez-njivo blagoslavlja. Augelii Božji ga obdajajo iu molijo; en angelj uiu kaže detice, presrečno detice, ki je v kerstni nedolžnosti zapustilo solzno dolino, — o poglejte, kako radostno steguje ročice proti Jezušku. Drugi angelj pa derži v roki papir, kjer so popisana dela vseh deležnikov sv. Det i ust va, in s perstom kaže nanj, kakor bi hotel reči: J) poglej, božje Dete, koliko storijo dobrotniki sv. Deti ust va. o blagoslovi jih in poverui jim v obilnosti s svojimi nebeškimi darovi!" — O lahko smo prepričani, da s tem. če gorimo in se vnemamo za sv. Detiustvo, sami sebi še največ pomagamo, ker smo deležni vseh ss. maš. ki se v ta namen opravljajo, posebno deležni vsih molitev in dobrih del misijonarjev, redovnic iu druzih deležnikov, zlasti pa deležni priprošnje srečnih otrok, ki so kolikor toliko po našem prizadevanji prejeli milost sv. kersta: — po detinstvu postanemo tudi mi misijonarji, če prav dotua ostanemo! Tako sem vam ob kratkem razložil pomen prelepe podobice sv. Det i ust va. Kar pa se na drugi strani te podobico bere. sami pogledite in preberite ter zlasti nikar ne prezrite tudi opombe, ki pravi: „Kristjaui! radi pristopajte k temu bogoljubnemu djanju, z gorečnostjo ga razširjajte med mladino I*4 V tem oziru moram nektere nekoliko posvariti, namreč take. ki so se zapisali. nekaj časa prav goreči bili. potem pa vse vnemar popustili. Vedite, da za vsako dobro delo. tedaj tudi za Detiustvo, naj nevarniši in naj škodljivši červ, ki toliko prelepega cvetja zamori, da ne obrodi zaželjenega sadu za nebesa. — je nezvestoba, nestanovitnost. 1*0 druui strani pa se tudi z veseljem poslužim današnje prilike, da vsem gorečim iu zvestim deležnikom tega preblagega djanja v imenu božjega Deteta priserčno zahvalo izrečem in želim, da bi to nebeško Dete vam vsak tudi naj manjši darček stoterno povernilo. Amen. V Gradca, decembra lss2. — Odkar sem Vam zadnjič pisal, preteklo je precej vode in tudi mimo Vas je marsikaj poteklo, hvala Bogu. da nič žalostnega; vsaj upati je pač. da rudečkarsko „fiuancmiiiisterstvo" v Ljubljani dijaštvu ne bode na škodo, kakor je drugod deželam. Vendar preveč kervi kazati bi morebiti tudi ne bilo dobro, sicer bi Vam jo utegnile izpiti mlade lačne živalice, katerih ste tako obilno zbrali okoli sebe. Kakega kijiikovca. ki je nepoboljšljiv, pognati, to bi pač ne bilo nečloveško. tTudi to se je že zgodilo. Vr.) Pa sKoro bi pozabil, kje da sem. Tukaj smo tudi v dveh mescih marsikaj doživeli. Bile so volitve za mestni za-stop, veselice, nesreče, imeli smo zimo, dobili zopet lepo jesensko vreme, za njim sneg, še celo lice graškega mesta se je za nekaj spremenilo. Mali Steinzerhof je zginil, poderli so neki zid ob Murinem bregu in sedaj s tako neutrudljivo priducstjo podirajo par druzih hiš, da še ob nedeljah ne počivajo. Ropotanje, hrušč se daleč razlega, gotovo ne v spodbudo pobožnim ljudem! Pa tukajšnji mestni očetje že vedo kaj je pravo (saj po njih glavi). Liberalni so od temeua do peta. Adventni čas nam je prinesel marsikaj lepega, zlasti zornice iu devetdnevnice. Morebiti se mi samo zdi tako, ali le z veseljem povem, da so Gradčani sploh še precej vneti za Božjo službo. Obilo jih prihaja prejemat ss. zakramente, tudi možki spol; nekatere cerkve so ob vsaki priliki dovolj polne, pridigati ni treba praznim stenam. Samo nekaj mi tukaj kaj malo depada: da so cerkve toliko časa čez dan zaperte. Pa že morajo imeti vzroke, katerih jaz ne poznam, razun tega, da so denarne nabiralke rade v nevarnosti, toliko bolj še kaj dragocenejšega. Devetnevnice čistega Spočetja se tukaj tako obhajajo, kakor v Ljubljani; v stolnici so molili namesto litanij rožui venec, poprej pa je bilo vselej kratko branje. Največ ljudi je prihajalo v mestno farno cerkev. Ta cerkev, ki je sredi mesta, kjer je najbolj živo, je sedaj znotraj res krasno opravljena. Bila je letos prenovljena iu ima tak križev pot, kakor ga bode dobila cerkev Jezusovega Serca v Ljubljani, ne slike, ampak vdolbljene podobe, ki se izverstuo podajo. Ko se je bližal Božič, so napravili v mnozih vsta-vih in več cerkvah božična drevesca za uboge otroke. Razdelilo se je mnogo obleke, tu pa tam tudi kake nepotrebne stvari. Žali, da nekteri bogataši res ne vedo, kaj je potrebno. Čemu kupovati otrokom igrač iu druzih ropotij, ako je uešteviluo otrok slabo oblečenih in potrebnih tečnega kruhka, ne pa sladkarij. Nekaj tacih otroških veselic obiskali so tudi mil. škof Zwerger. Obleka za otroke je delo pobožnih gospej, ki imajo različna društva za dobre namene. — Božično drevesce je v tukajšnjih družinah povsod v navadi. Polnočnic tukaj nismo imeli. Zavoljo hudobnih ljudi, ki porabijo take prilike v zlobne namene, so prepovedane v mestu. Sveti dan pa so se slovesnosti po posameznih cerkvah kar verstile. Na dan sv. Jaueza imajo tukaj navado blagoslavljati vino. v zakristiji ali pa v cerkvi. Veliko ljudi prihaja z visokimi posodami. Tako uarede vsaj pravega Šeutjanževca. — Danes, dan nedolžnih otročičev. so ulice polne malih tepežkarjev, v cerkvi oo. Frančiškanov pa je bila ob 9 pridiga o sv. Detinstvu in na to so maševali mil. knezo-ŠKof, otroci pa kaj ljubo prepevali. To je skoro vse, kar Vam zamorem o tukajšnjih dogodkih poročati. Kaj ne. sile ravno ni! Toda raji si mislite, da sem jaz zelo nenatančen poročevalec, kakor da bi imeli tukajšnje življenje za tako prazno. Ko bi mi bila prilika stopiti v nekatere božične razstave, kakor n. pr. v razstavo umetuijskega društva, ali v shode mnozih tukajšnjih društev, v raznoverstne zabave, potem bi bila moja torba bolj polna. Društev je tukaj res veliko in hvala Bogu. da imajo nektere lepe namene in imajo duhovsko vodstvo. Prelep prizor se je videl sv. Štefana večer v društvu tukajšnjih rokodelskih pomočnikov. Voditelj iu predsednik njegov g. J. Wöhr, stolni kaplan in deželni poslanec, je obhajal desetletnico svojega delovanja pri tem društvu. Hvaležni pomočniki so mu bili za to priliko namenili lepo veselje in mu spro-sili po raznih potih čast papeževega kamornika ter naslov nMonsigu' reu, — pač lepo odliko za mladega gospoda. Omenjeni večer so mu častno diplomo izročili milg. knezo-škof sami. Da tudi druzega veselja ob taki priliki ni manjkalo, mi ni treba omenjati. Ta dogodek sem pa tudi le zato omenil, ker v majhni meri zelo jasno kaže, kako blagovito je delovanje onih mož, ki vodijo ali podpirajo kako društvo v katoliškem duhu po poti pravega kerščauskega življenja. Čast takemu možu, klobuk raz glave, kadar ga srečaš, njegove zasluge niso vredne zlata, pač pa plačila nebeškega, vredne, da mu verstniki skazujejo največo hvaležnost. Mislite si le, kaj bi bilo iz ubozih rokodelskih pomočnikov, ako bi bili prepuščeni sami sebi. Prelepa rokodelska društva pa odvračajo zlo, in sejejo dušni in telesni blagor na to rodovitno njivo, ki rodi iu bode rodila stoteri sad. To mora v spodbudo biti vsem cerkvenim prednikom, da naj jim bodo zlasti društva ne mala skerb, v spodbudo, da naj snujejo društva, kader hočejo doseči kak namen, katerega drugač doseči ne morejo. Društvo — družba! — saj so te besede nekako načelo cerkvenega zunanjega življenja, saj je cerkev družba neenakih in raznoverstuih udov, tembolj delujoča, čim bogateji se razvijajo njeni posamezni deli. Zgodovina nam priča, da je sv. Cerkev od svojega početka do dauašujega dné vedno in z naj boljšim vspehom snovala društva, in sedanji vek, v katerem je kerščansKo življenje v marsikaterem oziru dospelo do svojega verhunca, odlikoval se je najbolj po razširjenih, zgledno osnovanih družbah. Naj pomislijo vneti duhovni pastirji, ali bi se ne dalo s kakim društvom vsaj nekoliko ustaviti strašno popivanje žganja po naši domovini. Viša cerkvena oblast bi gotovo rada cdperla svoje zaklade milosti iu oblagodarila tako društvo z odpustki in druzimi duhovnimi dobrotami. (Konec sledi.) Na Danaji, 28. grudna. (Božični prazniki.) „Gloria in excelsis Deo ct in terra pax hominibus bonae voluntatis!" Tako se razlega te dni po hramih Božjih katoliškega sveta. Kje tudi bi se dobilo kerščansko serce, ktero bi v teh dnéh moglo merzlo ostati, ktero bi ne pelo Vsemogočnemu pesmi hvale in slave? Glej. še lahko-mišljeni Dunajčan roma te praznike od cerkve do cerkve, poklekuje pred jaslicami, moli in časti Božje I)ete ter prosi mirú, kakoršnega svet ne more dati, ki ga pa Gospod deli vsem. kteri so svete volje. Kakor pri nas o Veliki noči napravljamo Božje grobe, tako imajo namreč Dumijčanje navado razun teh o Božiču postavljati tudi jaslice in sveto Rešuje Telo v češčenje izpostavljati. Zlasti se v tej zadevi odlikujejo čč. oo. Kapuciui. O Veliki noči sem opazoval tam prekrasen Božji grob, v mainiku so imeli jako lepo Lurško Mater Božjo. Široko odperta votlina iu v njej rajsko Brezmadežno spočetje kazalo se je opazovalčevim očem. Ob podnožji brezmadežne Device tekel je biserni potoček. Okoli votline pa jc bilo videti Masabilsko skalovje s svojo romantiko. Sploh je češčenje Lurškc Matere Božje tu zeló priljubljeno. Vidijo se pogosto njeni kipi po prodajalui-cah in tudi v nekterih cerkvah so njej posvečeni posebni altarji. In sedaj so ravno tam videti krasne jaslice. Ves prostor nad velikim altarjein od enega zidú do druzega prenarejeu je v betlchemsko okolico. Od daleč kaže se ti pomenljivi Betlehem, v okolici jame pastirski prizori in v jami sveta skrivuost: Beseda jc meso postala in med nami prebivala. Tu sem in po drugih hišah Božjih (pri sv. Štefanu videti so v eui kapeli umetne slike, predstavljajoče nam skrivnosti veselega dela rožnega venca) hité Dunajčauje skazovat dolžno češčenje novorojenemu Detetu. Opazujoč trume vernikov vseh stanov mislil sem si, bi li ne bilo koristno in pobožno življenje pospešujoče, ko bi se tudi pri nas vpeljale po cerkvah jaslice, kakor so v navadi tako krasni Božji grobi. Mogoče, da bi se s tem priprostim pripomočkom privabili tudi mlačni, kterih — hvala Bogu — pri nas sicer ni toliko. „Cogi-tatio incipit a sensu", misel ima svoj začetek v počut-kih, pravi sv. Tomaž. Mogoče je teiaj, da se s tem po-Čutenjskim vabilom prebudé marsikteri mlačni in med njimi tudi oni, ki znajo misliti, ki so učeni, da se iz spanja prebude k resnemu premišljevanju in gorečnosti. V dan sv. Janeza Ev., 27. t. m. praznovala se j© pri sv. Štefanu s posebno slavnostjo in po vseh druzih cerkvah s peto sv. mašo šeststoletnica vladanja Habs-buržanov. Pri sv. Štefanu bili so pričujoči cesar Fran-čišk Jožef I, cesarovič Rudolf s cesaričino Štefanijo, cesarjevi bratje, nadvojvoda Albreht, in do malega vsi sorodniki cesarske hiše. Kako ginljivo je bilo videti svit-lega vladarja in Njegovo hišo in druge visoke osebe sredi med podložnim ljudstvom vsi hvaleči Boga, ki da tudi kraljem in cesarjem oblast, ko že iiOO let varuje plemenite Habsburžane, hvaleči ga za edinost, zvestobo in ljubezen, ki vlada med svitlim dvorom našim in podložnimi ljudstvi, proseči ga, naj še nadalje terduo ohrani vez, ki druži tako tesno avstrijske pokrajine s svojimi vladarji. Lep izgled tudi nam, ki hočemo prihodnje poletje tudi po zunanje počastiti svojega ljubljenega vladarja. Zato mora biti ena točka slavnostnega programa tudi zahvalna cerkvena slovesnost, pri kteri hočemo prositi Gospoda vseh Kraljev, da varuje ljubljeno vladarsko hišo, ohrani Slovencem prirojeno zvestobo do nje, blagoslovi svitlega vladarja in vse njegove podložnike. Živela Avstrija! Živeli Habsburžani! —r. Iz Amerike Oikago. 12. grudna 18*2. — Jemljem si čast Vam poslati, kar je tukajšua „Uliuoiser Staats-zeitung" prinesla o pervi sv. maši v Marijini tukajšni cerkvi v nekdanji rvasiu, sedaj pa tako ogromuem mestu Čikagi (Chicago), in prosim, da bi to v Vaš ccnjeni list povzeli. *j Drugo leto. ako ljubi Bog da učakati. bomo obhajali lep god uOletuice, odkar je bila tukaj postavljena perva cerkev iu se je obhajala perva sv. maša. Kakor je iz omenjenega lista razvidno, bili so pred 50 leti tii večidel Indijani, ki so radi hodili v ccrkcv, kakor tudi še dandanes, kar omenja imenovani časnik. Tudi jaz sem imel priložnost v Mičigani v cerkvi videti Indijaue — tako dobre in voljne, goreče do Boga, kakor kteri dobro olikani kristjani. Tu sem imel čast govoriti z v. č. g. Čebulo in, **) našim rojakom, in z več duhovni poljskega jezika. Meni, hvala nebeškemu Očetu, se zdaj uobro godi, — še dalje tako, potem bo vse prav. Tii jf precej huda zima. Serčno pozdravljam svoj veri i slovenski narod. Zmaga za zmago! Živio! Josip Schtcriijer. Toliko piše pridni gosp. SHiueiger. ki je nedavno z mil. g. Škotom J. Vertinom -^el v Ameriko, kteri visoki gospod so m 11 brez dvoma pomagali, da je tam dobil povoljno službo, iiil jc poprej komi v Ljubljani v ste-klariji pri gosp. VImatiu. Zdaj pa še nekoliko iz .lista, ki ima napis: „Perva katoliška cerkev v Cika gi in njen pervi sta v bar*. Mesca oktobra, kakor sc sliši iz precej zanesljivega vira. namčrjajo tukajšni cerkveni dostojanstveniki napraviti slovesnost, ker ta mesec bo f> > let, odkar se je v Čikagi opravila perva sv. maša. Mojster, ki jo to cerkev postavil, je še živ, prav zdrav; ime mu je A. D. Tavlor in je star blizo let. Povedal jc med drugim: -Jaz sem zidal pervo katoliško cerkev. Bila jc iz jelovinc. ki smo jo na malem čolnu vozili iz St. Joc. lm>0 čevljev tesarskega lesa je takrat stalo 12 dolarjev (nekaj čez *) Iskrena hvala! Prosimo, blagovolite večkrat kaj pisati. Vr. **) Tedaj vendar enkrat sled tega gospoda, po kterem je bilo toliko prašanja in noben človek ni vedil nič povedati. Vr. 24 gld.), in precej naj ob enem povčm, da 1. 1834 sem za cent svinjine plačal le 1 dolar in 25 centimov, in enako ceno je imela govedina. Cerkev je imela le eno nadstropje in prostor je meril 24—30 čevljev. Pridigal j« pervi v nji duhovni pastir Janez Marija Irenej St Cir." Bila je pozneje prestavljena na drugo mesto. „Videl sem pervo malo cerkev velikrat napolnjeno z Indijani in tudi pri pervi maši je bil velik del Iudijanov... Prišel sem iz Hartforda v Konektikutu in prav čudno je bilo o mojem prihodu. Zdi se mi, da so bile le samo tri lesene, hiše... Cerkev je imela ob obeh straneh po tri okna, zadej in spredej pa nobenega ne. Starošegna peč jo je grela in še le 1. 18 *4 so bile notranje stene z apnom pobeljene____44 Taylor je postavil tudi še več druzih cerkev. Očetove sladkosti in britkosti. Oče, presladko imé! Marsikaj ima za se, Njemu, ki pervič ga své. Oče, presladko imé! Mnogim že vpada sercé, Važnost ko njega se své. Oče, presladko imé! Čuje, ko dragi že spé, Pervi da vstaja, se vé. Oče, presladko imé! Toči pogosto solsé, Žena ga, hčere j*zé. Oče, presladko imé! Slišati: ure grené, Če mu po volji ne gré. Oče, presladko imé! Toži osornost ženč: Davno rasperta sta že. Oče, presladko imé! Je odgovoren za vse, Kar že otroci storé. Oč«% presladko imé! Britko veltkrat pové, Križem da v hiši vse gré. Oče. presladko imé! Zvezane ima roké, Kaoe ga stare skelé. Oče, presladko imé! Tare prerado n^é, Če samopašno iivé. Oče, presladko imé! Fantje! le bojte se me, Varno prikrivam zobé. Oče, presladko imé! Srečen, ki za-mé ne vé, Razne britkosti ne zvé. Oče, presladko imé! Laglje za dušo akerbé, Mene ki skušajo ne. Oče, presladko imé! Ce me v zakonu že zvé; Oče, pregrenko imé! Če me vsled greha dobé. S—d—n. Materam. „Eva ti terpela boš S svojimi otroci; Adam, vedi, tvoj je mož, Si v njegovi roci.. S tim Gospod in večni Bog Je naznanil revam Zla, terpljenja in nadl6g Ženam Ev'nim hčeram. Mati draga, ki učiš, Prosiš hčerko ljubo; Pa stori ne, kar veliš, Poje pe-ein drugo: Reva si, ki to terpiš Milo zdihovaje: Voljno nosi dani križ V grehov odpušanje. Solze grenke če budi Sin neukrotljivi, Težke dela, še skerbi Glavi tvoji sivi; Reva si, ki to terpiš, Britko se joka je; Nosi serčna težki križ V grehov zadostVanje. In če mož pijanec še Gerlu samo služi, Kdo izreče hudo vse, Ki se rado druži! Reva si, ki to terpiš. S sercem zlo bolečim; Pomni, s tim si pridobiš Plačo z rajem večnim. Če bolezen v hiši še Moč poslednjo verže, Pač ti trese se sercč, Žalost ti ga reže. Reva si, ki to terpiš, Grenko je življenje, Žalost časno ima križ, Večno pa veselje. Gl«*j Marijo, r jena zla, Ki ni irč grešila; Pa ob up le ni prišla, Serca ni zgubila. Mati reva, ki terpiš, Tužna omedljuješ, Zri poboŽDo tje pod križ, Da se oserčuješ. Mila in nestrujena Mati je Marija, Je zdravnica znajdena, Olja v rane vi i j a. Mati reva, ki terpiš, Prosi le Marijo, Da potrebno moč dobiš, Zdatno neminljivo! Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 8. prosinca. S. Severin. — 9. S. Julijan. — 10. S. Pavel puš. — 11. S. Higin. — 12. S. Ernest. - 13. S. Hilarij. — 14. Druga nedelja po ss. treh Kraljih. Praznik presladkega imena Jezusovega in popolnoma odpustki skoz vso osmino pod navadnimi pogojami. Zahvale: Št. 1. Prav serčna zahvala bodi N. lj. G. presv. Serca, ker na njeno priprošnjo se je povernil mir, ponehalo veliko sovraštvo v družini. Iz Notranjskega. V molitev priporočeni: Bolan duhoven iskreno priporočen za ozdravljenje, če je Božja volja. — Neka oseba v svojih potrebah. — Žena priporočuje napačnega moža za spreobernjenje. — Oseba v dušnih potrebah. — Dva gg. duhovna za te: > telesno zdravje in dušno pomoč pri težavnem delu. -Zanikaren dijak za poboljšanje. — Nekaj blagih oseb za potrebe dušne in telesne. Pomočki k modrosti. (Iz Pregovorov I.) 1. Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelo-vega kralja, za spoznanje modrosti in krotitve, za ume-vanje razumnih besedi, in za sprejemanje poduka v nauku pravičnosti, pravice in spodobnosti. 2. Ako jih (te nauke) posluša modri, bo modrejši, in umni dobi vajet. (Dobi vajet, to je, zmožnost sebe in druge vladati.) 3. Strah gospodov je začetek modrosti; neumni modrost in poduk zaničujejo. 4. Poslušaj, moj sin, nauk svojega očeta, in ne pušaj v nemar postave svoje matere. 5. Moj sin! ako te grešniki vabijo, ne vdaj se jim. 6. Moj sin! ne hodi z njimi (z grešniki), zderži svojo nogo od njih potov; 7. zakaj njih (grešnikov) noge v hudo teko... Listek za raznoterosti. Katoliška diuiba napravi 7. t. m. spet Tombolo v svojih prostorih. Začetek o '/„O zvečer. Vljudno povabljeni k obilnemu vdeleževanju. Polno lepih božicnic je bilo te dni. Oratorij z živimi osebami v „Marijanišu" je bil že kake petkrat in vselej polno ljudstva. Ravno tam so 1. t. m. dečki predstavljali prav priserčno božičnico. Novega leta večer so se izverstno skazovali gg. katoliški pomočniki z de-klamacijami, petjem in igro. Nedolžnih otročičev večer so gojenke v Lichtenturnovi napravi poslavile s priserčno božičnico. Ss. treh Kraljev večer bodo rokodelski dečki napravili jaslično veselico, kakor vsako leto. V prid Slomšekovih spisov. Verli gg. ljubljanski bogoslovci so se dogovorili, da hočejo razširjanje Slomšekovih po gosp. Lendovšeku izdajanih del na vso moč pospeševati. Te lepe misli naj bi se poprijeli tudi gg. bogoslovci druzih semeniš po Slovenskem, s čimur bi veliko pripomogli k povzdigi slovenskega naroda. -J- 6. Jernej Gestrin, mestjan in barvarski mojster, je 1. pros. t. 1. ob eni po polnoči, po kratki bolezni umeri v 83. letu svcje starosti, previden s svetimi za- kramenti za umirajoče. Blago dušo nepozabljivega ranj-cega mnogospoštovana rodovina serčno priporoča v spomin in v molitev sorodnikom, prijateljem in znancem. Deželna šolska svetnika sta postala: Častni kanonik, bogoslov. naučni vodja dr. Leon. Klofutar in gimnazijski profesor vodja v Alojzijevišču gosp. T o m. Zupan. Y Št Tidn nad Ljubljano. Na Peržanu je 27. grudna umeri 781etni Šimen Bitenec, po domače gorenji Cirman. Ranjki je bil 17 let naročnik in bralec rZg. Danice*, in sicer tudi pravi izgled skerbuega in dobrega očeta, pa tudi čverstega kmeta stare korenine. Za olepšanje farne cerkve se je vedno, in se še med pervimi odlikuje Cir-manova hiša iz Peržana. Bodi tedaj dobrim bralcem „Zg. Danice" ranjki Šimen v molitev priporočen. — Naš čast gosp. kaplan Fr. Marešič, ki so spisali preizverstno v premnoge jezike že prestavljeno knjigo „Lurška Mati Božja", so dobili tudi vode iz Lurda. po kteri svet mnogo mnogo poprašuje, in se pri njih dobiva. Kdor kupi petero iztisov omenjene knjige, dobi veliko steklenko Lurške ^ode zastc~;. Opomniti moramo, da v Lurdu se za vodo ič ne ph uje; stane pa nekaj pošiljanje in posodje. Postrežljivi gospod, kakor jih pozna vsak, ne išejo pri tem kacega dobička; n^li namen je: človeštvu dobro storiti. Y Repnjah pri Vodicah, kakor naznanja škofijski list, se bodo vstanovile šolske Sestre 3 reda sv. Frančiška in pričele dekliško šolo. Čast. Sestre žele toraj dobiti kacega gosp penzijonista, kteri bi jim vsak «lan maševel in — ako bi bilo moč — tudi keršanski nauk učil. Kdor tacih gospodov bi želel to opravilo prevzeti, naj bi se oglasil pri vi», čast. knežje-škofijskem ordina-rijatu. Iz Tersta, 20. grudna. Premil. gospod naš škof dr. Janez Glavina so imenovani: Domači prelat Njih Svetosti Leona XIII. pristav apostolskega Prestola in rimski grof. Iz novega lavantioskega duh vskega imenika. Le-ta ima pred drugimi šematizmi to ¡»rednost, da poleg domačih zadev razkazuje tudi nekterc važne reči iz vesoljne cerkvene hierarhije, to je: starost in izvoljenje sv. Očeta in vseh kardinalov; le teh je skupaj 05. in sicer: 5 kardiual-škofov, 47 kardiual-duhovnov iu 13 kardinal-dijakonov. Starosta kot kardinal je nadškof v Pragi, prevzv. Miroslav Jan. Celest. Švarcenberg, rojen na Dunaji 1809 in kardinal od 1. 1*42 (edini še od sv. Očeta Gregorija XVI izvoljeni kardinal). Starosta po rojstvu je pa kardiual Frančišk Donuct. nadškof Bordo-anski, rojen 1.17(J5, *) za Švarcenbugom najstarejši kardinal, namreč od 1. 1852; najmlajši kardinal je pa Lucid Parochi, nadškof v Bolouji, rojen 1. 1833. — Lavautiu-ska škofija se šteje pod solnograško metropolo, kjer sto-luje 1. 1818 rojeni prevzv. dr. Fr. Eder od 1. 1870 kot nadškof; škof v Mariboru je od 1. I8i'»3 prečast. gosp. dr. Jak. Maks. Stepišuek. r. IS 15. — Ta škofija ima 24 dekanij, med kierimi je ona v Brežicah največji in šteje nad 30 tisoč duš; duhovnij (farai ima 188, lokalij obstavljenih kaplanij 131, spraznjenili pa lit»; skupaj ."»52 dušnih pastirjev. V druzih službah je 20 svetnih in 30 redovnih duhovnov; peuzijonistov je 41). vseli duh.nnov cele škofije pa 457, med kteriuii je 12 zlatcmašnikov. Cerkva in kapel je 075. Redovnih samostanov in vsta-vov je: 1 minoritov, 4 frančiškanov. 1 lazaristov, 1 ka-pucinov, 4 usmiljenih sester. 4 šolskih sester. — Bogo-slovcev ima 40, v mladeuškem semenišču pa 42. — Umerlo je v preteklem letu 1(J duhovnov, med njimi dva patra iz kapucinskega reda. *) Je ravno te dni umeri. R. I. P. Gambett* v Parizu — malik mesenosti, prekucuh, sovražnik svoje lastne vere, je umeri, kakor je živel, — t novega leta noč. Žalostna mu majka! Duhovske spremembe. ? Ljubljanski škofiji: Duhovnija Berdo je podeljena č. g. Al. Kumer-ju, župniku v Lešah. Prestavljena sta čč. g« : A nt. Verbajs s Kerke na Kerško, Dra?:. Kurent z Dobernič na Kerko. Bukovšica je 24. grud. razpisali». ? Terzaski «koflji: Umerli so čč. gg.: Hrovat Andrej. Štefan Janez in 3. t. m. Kastavski župnik, prošt in dekan preč. g. Alojzij Vlah. R. I. P. Dobrotni darovi. Za Študentovsko kuhinjo: tt o g1(1- — Neka družina 5 gl. — Č. g župnik J. Kapuz 1 gl. — C. g. Ant. Dolinar 1 gld. — C. g. Ant. Koblar 2 gl. - „Za vezilo ubogim dijakom^ Neim. 2 gl. — Preč. g. P. Sv. 7 gld. — P. Baratom 3 gl. - C. g.. J. Ažman 3 gl. 15 kr.— Č. g. Jan. Šlakar 2 gld. — C. g. Al. Košir gld. Za pogorelce v Cerovcu v Stopiški fari: C. g. Jan. Šlakar 3 gl. Za Tirolce in Korošce s povodnijo poškodovane: Helena Pintar 1 gl. — Iz Mekin č. g. duhovni pastir in verniki 10 gl. — Neimenovana 1 gl. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz Žaline po č. g. župniku Lovr. Urbaniju 12 gl. 5G kr. — Gregor Kuhar 1 tolar (2 gl.). — Mina Jenko 2 gl. Za cerkve, ki se v Bosni delajo: Blag. g. Anton Samasa 10 gl. . . Za sv. Očeta: J. Kajžar 1 gld. — Gorjam s preč. g. zlatomašnikom Kar. Tedeschi-jem za novo leto 21 gl. — Sv. Očetu za bližnjo obletnico dr. Andr. Čebašek 20 frankov v zlatu; prosi blagoslova za prav vgoden vspeh slavne okrožnice o ss. Cirilu in Metodu. — Iz fare Predoseljske po č. g. župniku J. Kerčonu 13 gl. Za afrikanski misijon: C. g. Jan. Šlakar 3 gl.— — J. Kajžar 1 gl. — Neimenovana 1 gl. Za misijone na Jutrovem: C. g. župnik K. Lapajne 1 gl. 70 kr. Za naj potrebniši misijone: Spela, Rabič 1 gl. Za sv. Detinstvo: C. g. M. Molek 1 gl. GO kr. — Pri opravilu sv. Detinstva v nunski cerkvi nabranih 4 gl. 52 kr. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: J. Kajžar 50 kr. Za bratovŠino Naše ljube Gospe presv. ¡Serca: Oseba iz hvaležnosti za izprošeno milost 1 gl. Za zamurske otroke: Neka družina 15 gl. Pogovori z gg. dopisovalci. G. J. A. na Dov.: A. A. je poslano prinesel: Bog plati! Reč po Vašem predlogu vravnana; več sam naznani. —— Gospa Kat. V. t Idr. in g. J. P—č ▼ Vat.: Naročnina oddana pri založn. — Preč. g. S. K. v Beg.: Izročeno založn. — G. A. Zdol. ▼ Št. V. na Pl.: Zarad posilj. „Dan" naročeno. Pozdrav! — G. — c: Preserčna hvala, in Bog plati! — G. Sv.: Gratias intim.! Veselo novo leto! — G. Mart. L. ▼ S.: Naročeno založništvu, in upamo, da ste dobili. — G. L. na D : Močno vstregli. Iskrena hvala in veselo novo leto! — G. P. S—n: Bratovski pozdrav in preserčna zahvala! — G. A K v Št. R.: Došlo in se bo vse opravilo. Veselo novo leto! — Gg. bogosl. v Senju in si. delavsko društvo v Terstu: Spolnovalo se Vam bode. — Pot: Milwaukee, Basel nam je došlo po nakaznici nekaj denara (morebiti naroČilo na „ Danico"?), pa nič imena: prosimo pojasnilo od pošiljavca. 99 VABILO k naročevanju na ZGODNJO DANICO" za novo leto 1883. Cerkveni časnik v katoliški deželi je tako potreben, kakor oko v glavi. zla?ti pa dandanašnji, ko v vsakem kotu preži kak sovražen kušar zoper sv. Cerkev, če tudi je sam v katoliški cerkvi keršen. Kdor tedaj je le na pol še kristjan, se je nadjati, da je tudi prijatelj , Zgodnje Danice", ki izhaja pod zavetjem nebeške Danice1 že 35 let, in vdeležujejo se pri njenem pisanji in branji z veseljem Slovenci vsih stanov kakor dobri bratje in sestre. Prav serčno toraj vabimo spoštovane rojake in rojakinje k obilnemu naročevanju na slovensko zvezdo Danico. Po več oseb naj bi se zedinilo ter si naročilo svojo lastno ..Danico", n. pr. tudi sedanji čas tako mnogo osebstvo po fabrikah itd. Ravno tako priljudno pa tudi prosimo za primerne in koristne dopise v naš mnogo čitani list. Dosedanjim podpornikom pa naj iskrenejši hvala za njihov preblagi trud; Bog Vam na Marijino prošnjo tisočerno povračuj Vaše lepo delo! „DANICA" VOSI VESELO NOVO LETO, NOVO ČEDNOST, NOVO ZAD0VOLJNOST!! „Zgodnja Danica" stane: Za celo leto po pošti 4 gold. 60 kr., — v tiskarni prejemana 4 gold. „ pol leta „ „ 2 „ 40 „ — „ „ » 2 „ .. četert „ „ 1 „ 30 „ — ., » ,» 1 » Za pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se plača 40 kr. - Za premenjenje napisa med letom 15 kr. — Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani". Vredništvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Luka Jerau. — Tiskarji in «aložniki: Jozel* Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.