SI 67. Vtorek, četrtek in so-t.nto izhaja in vi-lja v Mnriliorti lin/, pošiljanja M tloM za VM Mo i ir. — k. „ pol leta t „ — „ „ četrt „ 9 „ 80 „ Vtt pi. III : xa vso I«t0 I" £■ —k „ pol letu ■"» „ — „ . četrt . 9 u 00 - vtorek i 3. I\. tečaj. 1871. V VENSKI MRO Oznanila : Za nnvadno tristopno vrsto s« plačajr •. 6 kr. če se tiska lkrnt 'ikrat, Hkrat. veče pifimonke se plačujejo po prostoru. Za vaak UBOk je plačati kolek (stempeljl /a 80 kr. M »> H >' •t »I M ,» Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplntz) hiš. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo jsvojo dolžnost si držimo bralcem tudi prikazen parižke Pad „komune" v a^»n«i>» 'komuno kolikor so da objektivne je razsvetiti. Sicer je Mednarodna zveza Evropske demokracije (inter- pa tudi socijalno vprašanje tolike važnosti, da ga de-nationale) ima brez razločka narodnosti v delalcih svoj nes noben /urnalist, ki si je svest svojih publicističnih najevrSči stop, svojo armado, svoj eksekutiven organ, dolžnosti, ignorirati no sme in no more. Tak žurnalist Kakor soldntje iz kasarn, ravno tako pribrume delalci bi bil enak štrutu, ki glavo v pesek zarije, da ne vidi iz svojih delalnic. čo velja, da se to, kar je odbor te preteče mu nevarnosti! zavezo sklenil, s fizično silo izpelje. Tako je v burnih Pnrižka komuna postavljena mel pruske ka^on« časih. V navadnih mirnih časih 8e pa socijalistično to- na vzhodnej. in Ver/ejlske na znpadnej straniW „komune" eksperimentiral, CTa ekspo-riiuent se ni do kraja izpeljal, prekucija ga je v njegovem procesu zadržala. Komuna jo umrla, nasilno, ne naravno siniti.) Pogoji njenega razvitka in obstanka so bili najnepovoljneji. če bo So kje v Evropi do prekueij prišlo, bodo te prekueijo bolj socijalistično nego politično barvo imele, in zelo verjetno je, da so bo kot prvi postulat vpeljanje „komuno" zahteval. Iz vesti, ki so bile po časopisih brati, bila j precej velika večina Parižanov <^za^komutio, in to jo najbolje spričnlo, da ta politično-socijalen ustroj ven dar ni tako črn, kakor se mah. Mi tukaj ne branimo še man) pa oriobrav:imo~vandalizein, kterega so jo baje komuna v Parizu krivega storila. Te divjosti jo jnvuo mnenje cele Evrope obsodilo, tudi mi vržemo kamen na-nje. Sicer pa Verzejlci tudi niso tako postopali, kakor so to plemenitemu zmagovalcu pristje. — Komuna je vržena na tla. Požare v Parizu gasili so Verzejlci s krvjo nje privržencev. Delalce, nje najbolj navdušene hrambovce ,£ psujejo doues z „bete pristopijo dotični prošnji. Vsak teh pretendentov si domišljuje, da se jo po predestinaciji v ta namen rodil, da postane oficijelni oče in obligaten osrečitolj francoskega naroda. Prišel bo pa spet čas , da bo francoski delalec, ta potrebna ^ črn a živina", se spet^ za dosego političnih pravic vzdignil. psi navHflnn Hpnfllptp^drugi časih tudi se, nazadnje pa vondar V8aka_^d^ajra_ideja. obvelja. ^| V Parizu jo sicer več dejanj ho pripetilo, ki jih mora vsak kot najsuroveji komunizem obsoditi. Na tem pa ni tolikanj komuna kriva kolikanj zunajno okolnosti, ki so komuno obdajale. Enaka komunistična dejanja so se pri vseh večih pri-kucijah prikazovala, ter se bodo tudi še v bodočo prikazovala. Ljudje, kakor Viktor Hugo, Floutens in Assy ki so v zastopstvu komune sedeli, res niso po tem, da bi človek veliko zaupanja v njih dejanje imeti mogel. Blanaui iu Pyat bila sta najskrajneja komunista, pa vse to vendar še ne zahteva in ne zadostuje, da bi razmišljajoči človek komuno samo obsodil. Vzemimo pa ta slučaj, da je v krvavej borbi pari žka komuna zmagala , da dones Parižani v Verzelji stojo ne Verzeljci v Parizu. — Kaj bi bil nasledek tega ? Thiers in njegova vlada bi bili padli, po vseh večih francozkih mestih bi so bila komuna proklamirala, duh francoskega naroda bi so bil po tej instituciji omladil, novonavduSenje bi bilo prešinilo ta čuden narod, ki so najraje za „idejo" navdušuje, in kakor so francoski „sansculloti" koncem preteklega stoletja tako zvano „ideje lota 1789." po vsej Evropi z oroženo silo raz-širjevali, ravno tako bi bili komunisti z orožjem svojo komuno" v vso sosednje deželo neBli, „boto noire" bi se bil povsod vzdignil in francoskim komunistom vriskajo nasprot hitel, kar je zdaj zdolej, bi se bilo na vrh postavilo, iu kar jo zdaj zgorej, to hi se bilo dolo potlačilo. — Socijalno vprajanje je po padu Pariške komune sicer nazaj potisneno, izbrisano iz dnevnega reda Evropskih narodov pa ni. I ravnanje plače za duhovu ike. G. župnik F. Gruber v StraBS-u jo storil v okrajnem zastopu Upniškem predlog, kteri so jo tudi sprejel: a) naj se prosi vis. vlada, da bi skrbela za boljšo, enakomernejšo plačo nižjega duhovstva, vendar brez povikšanja davkov; in pozvati vse štirsko okrajne zastopo, naj enake prošnje pošljejo ministerstvu. VbIocI tega sklepa jo lipniški okr. odbor izdelal načela, po kterih naj bi se pri tej izpeljav j ravnalo in jih že razposlal vsim okr. zastoporn na Štirskem, naj b) 01 5 Ker je plača duhovnikov brez dvoma jako raz lična in bo to vprasanjo gotovo enkrat stopilo na dnevni red, bilo bi želeti, da tudi duhovniki sami izrečejo svoje mnenje in to stvar na vse strani razjasnijo. Načela plačne uravnave pa so: 1. Plača naj se za zdaj le pri posvetnem duhov-nistvu regulira, torej bi ostali kloštri itd. pri svojem sedanjem stanu. 2. Iz davkov se ne smejo jemati denarji za višo plačo duhovnikov. 3. Že obstoječi cerkveni zavod (religionsfond) bi se moral zdatno povišati s tora, da bi cerkveni in oziroma župnijski dohodki (pfrundeneinkiinfte) tekali v U zavod. 4. Sedanji oskrbniki duhovnij (ptiiindenbesitzer) obdržijo vso dosedanje dohodke. 5. Kloštri itd. obdržijo svoj imetek; zato pa morajo duhovnike svojih duhovnij sami plačevati in tudi v starosti za-nje skrbeti. 6 Iz dohodkov pomnoženega cerkvenega zavoda se plačajo posvetni duhovniki, izvzemši pokojnine (penzije). 7. Plača se odmeri po tem, kako dolgo je duhovnik od dneva svojega posvečenja že v službi in se vsako peto leto povikša. 8. Za duhovnike, ki so nezmožni dalje služiti, se napravi pem.ijski zavod. 9. Pokojnina se odmeri po zadnji plači in po letih službovanja. 10. Stola naj se odpravi j za neka leta pa bi naj še ostala in so porabila za ustanovljenju penzijskega zavoda. 11. Ker ima vsak duhovnik pravico dostojnega pre-užitka (tischtitel), bi nsj vsak duhoven v pokoju dobival preužitek od 210 gld., bodi si iz cerkvenega zavoda, bodi si od ktere moralično ali privatne osebe, ki je k temu zavezana in neki dodatek. To so načelo, ktera okr. odbor razjasnuje iz finan-cijelnega in cerkveno-juridiČnega stališča. Celo Štirsko ima 851 posvetnih duhovnikov ; 50 pa bi bo jih lehko odračunilo, tako da bi jih 800 ostalo. Vsak duhoven dobi gotovo plačo, ktera so vsakih pet let poviša. Prva najniža plača je od 1.— 5. leta službovanja 400 gld.,duhovnov bi bilo 130 Pokojnina pa bi bila za iste dobe: 210, 235, 272, 321, 382, 455, 552, 665, 778, 921 ino 1000 gld. Po tem računu bi za vso Štirske duhovne trebalo 492.000 gld. vsako loto. Kje bi so ti dobili ? 1 Glavnica zemljiščine odveze vseh Štirskih duhovnij znaša 2,981.806 gld. k. v., od teh 5% obresti........ 153.000 gld. 2. Glavnica dozdaj odvezanib kolektor 50.770 gld. k. v., 5u/0.......2.665 „ 3. V tej razmeri je pričakovati za od- vezanje kolektur se 670.660 gld., po 6U/U 40.240 „ 4. Zemljišča od 544 duhovnij, kterih vsako so da poprek na 30 oralov računiti, bi se naj v zajem dale ali poprudale. Oral po 250 gld. bi znašala glavnica 4,000 000 gld., torej zajeinnina ali obresti po 6%, • • • 240.000 „ 5. Ustanovo pri vsaki duhovniji v državnih obligacijah znašajo poprek do 2000 gld. nominalne vrednosti, torej vse skupaj 1.088.000 gld., od teh 4»/»% . . 52.960 „ 6. Ustanovo v privatnih dolžnih pismih znašajo kakih 160.000 gld.. od teh 6°/0 . 9.600 „ 7. Dosedanja državna podpora za ka toliško bogočastje nn Štirskem .... 70.400 „ Skupaj . . 569.785 gld. torej še 77.785 gld. čez potrebo. Po tem takem bi res mogoče bilo, plače duhovnikov uravnati, ko bi duhovnikom mogoče bilo, s tako nizko plačo živeti, si s 400 ali f>00 gld. na leto hrano, obleko, časnike, knjigo in druge potrebe, ktere ima izobražen človek itd. preskrbeti. S cer pa smo to stvar lo zategadelj tu navedli, ker bo gotovo pri vsdi okrajnih zastopih v pretres prišla in ne bi škodovalo, da bi se kdo oglasil, ki so mu vse razmere natanko znane, ter da bi se duhovstvo, kterega so ta stvar edino tiče, samo ob pravem času oglasilo. It 6.- 10. »i tt 460 ii ii ii .i 120 1» 11.—16. ti u 520 m tt i> t« 110 tt 16.—20. »t tt 580 *t tt it tt 90 M 21.—25. tt it 640 ii •» it M 80 11 26.-30. it ti 700 ii it i» *t 72 tt 31.—35. tt tt 780 ii tt »t tt 64 1» 36.—40. tt it 860 u u it 1' 56 tt 41.—45. ti u 920 ii t. it 11 48 1» 46.—50. ti tt 1000 it it w t, 30 U opis i. a+p. Iz Ljubljane 10. juniju. [I/.v. dop.j Tudi v Ljubljani smo britko obžalovali Tomšičevo prezgodnjo smrt. Tomšič si je pridobil izvanredno zasluge za domovino, ko bi tudi druzega no bil storil, nego dn je časnikarskemu slovstvu on prvi dal pravo mor. Nekako neprijetno pa mora človeka dirnuti, ko vidi, da mu kažejo politični nasprotniki več spoštovanja, nego po sumozni „merodajni"1 možje naše stranke. Naj mi bo dovoljeno naznaniti od več strani čuveno željo, da bi so oskrbela Tomšičeva litogrnfovann podoba. Gotovo bi si jo marsikteri omislil, —« morebiti bi odbor za Tomšičev spominek viol In reč v roke? Dubenske pogodbe. (Poljaki apiBal Jgn. Kraszevuki, poslov. L. G. Potlgoričan.) (Dalje.) Kaka zvlastna vozarija je to I Ali je kočija ali voz? Kakova sta konja l kako jima rebra silijo izpod kože! Ali vidiš tu opilo, umazano, raztrgano, a ven-dar-le ovrvičeno Bpremstvo ? ali vidiš jasnega mogotca z ogromnim trebuhom na vozi tako kakor s kakim mehom pred seboj. Gledi, pomolil je glavo nazaj in gleda. Kam neki? Morda se zakladnica pelje za njim. Zakladnica, to je zelen voz, vbiče ga šest konj ; toda prazna je ta zakladnica, o kterej je zmerom razgovor, a v kej so sodci, nesreča — da prazni I Pooblaščenec rudečega nosu se pelje z jasno Milostjo, „plačala bi rada dolgove;" — tako vpijeta povsodi. „Rada bi majhno posojilo," — vsakomu pošepečeta na uho. Pri zakladnici sta dva Kozaka — vsak na svojem konji se samokresi in noži za pasom. Le smelo, smelo I uiti lupeži bi se ne dali zvabiti vam na pleča: že z daleč smrdi vaša revščina, vaša osamelost, umnzanost, pri-sroodija in nepoštenost. Vaših zadolženih posestev ubogi najemniki, ali samo ti bodo morali napolniti vaše prazne soden, kajti kako si drugače pomogo, če jih s tožbo ostrašite, če se jim zagrozite, da jih preženelo in s samoljubim smehom dokažete, pogodba z njuni sklenjena — da ni pravična? — morebiti res ni pravična, zato ne, ker ste premišljeno sklenili jo. Gledi no, tamkaj-lo dr kočo pa „uajtyčajnka" (dal je ime jej Novi Jičin), ti) je nesrečnega zemljiškega najemnika voz. Reve/u je toča požela žito, slaba letina vzela poljščino — mokrota, suša itd., a zdaj ae poljo v Dubno, rad hi podnl|šal najem. Ubožec ima ženo in otroke, — a komu bi so zaupal ? — priplačati bode moral, vdati se višemu dotoku, gotovo 1 Že zopet drug najemnik tam-le, nekov oderuh, suh tako, kakor je kisla smrt revna ■ le gledi, kakov je : bled je, enook, vrhi tega pa do cela nevesten. Za njim kmetije kimljo k svojej gosposki, — reveži jočejo in javdajo. Ali kaj V najemnik se je pobotal za višo najemščine, predpust pa se je tudi začel. Ta mladenič le, gledi ga — na težkem starem vozu sodi, samo trije konji ga vleko, rad bi se oženil, treba mu jo torej novcev, novcev in novcev. S soboj pelje pooblaščenca, zato da skuje pogodbo, s Beboj ima 50 vatlov platna — izposojenega. Gotovo ni dvomljivo, da bi ne dobil potrebnih novcev, saj ima dobro vnenje dohodke, poverjenik pak je ukreten človok: lehko torej — Naš deželni predsednik pl. Wurzbach je pri nastopu svojega urada sj.rejol mnogo korporacij in društov in tuli ustavoverni mestni zbor. Pri tej priliki je Dežman ogovoril VVurzbacha ter ga spravil skoro v nepriliko. Glavna misel Dežmanovega govora je bila : „\Vurzbaob, Ti si bil ustavovernež. crgo ostani tudi ustavovernež I" S skoro smešno skt bijivostjo je našteval deželnemu predsedniku vse velevažne trenutke, številke sej in dnove , v kterih je VVurzbach glasoval s ustavoverno stranko ter konečno izrekel gotovo nado, kn bode pl. Wurzbach tudi v prihodnjo se pomikal edino le pod praporom vsezveličavnega nemčnrstva. „Malz-extractu ljubljanske inteligencijo in kapitala pa jo takrat zopet sijajno pokazal, da se v „svetu" in na parketu ne ve obnašati, kajti med govorom , ko jo Dežman VVurzbacha zarad natavovorstva pridušal in rotil, so kričali preomikani mestni očetje neprestano „bravo" in „sehr gut", kakor da bi bili za to nalašč plačani. Gospodiue Dežman ! za prihodnje predstave treba mostne očete boljo dresirati, napišite jim kratek navod, kako so treba vesti in kretati pri prelistavah , ta navod naj so nauči vsaki na pamet in potem napravite vsaki drugi dan poskušajo na rotOvin, Počasi že pojde. — Guap. pl. Wnrsbach je odgovoril kratko a dobro ter rekel, ka se bode držal pri instalaciji izrečenega principa: „Euako pravice za vse!" Dežmana in 29 mestnih očetov jo puletela kurja polt, nihče ni krikuil ni „bravo" ni „sehrgut", ampak vzeli so svoje grešne duše pod pazduhe in šli po stopnicah, po kterih so bili prišli. — Gosp. policijski svetovalec Ahčin se je ravnokar vrnil iz Gorenjskega, kamor jo šel prt tipljavat javno mnenjo in mišljenje. Premišljal je bnjo , bi li Leski tabor res vtegnil vzroČiti nepričakovano prekucijo sveta. Okrajni glavar Wurzbncll pa je bil mod tem v Ljubljani, memla tla bi svoji spomenici glede tabora, na ktero si toliko domišlja, dal vjč pomenljivosti. Iz Cerknice 10.jun, [Izv.dop.] — (V posne-m a n j e.) Kakor bo čitateljem „Slov. Naroda" znano, zedinili ste se poprej obstoječi županiji, Begunjska in Cerkniška, in izvolili si mesto bivšega, narodno menda premalo odločno postopajočega g. Obrezo novega župana v osebi g. A. Mila* ca, • ktero volitfijo smo popolnem zadovoljni, ker smo g.Milaven že od popred poznali kot vrlega in zvestega sina Slovenije. Da bo nova županijn glede narodnosti brezobzirno postopala, pokazalo seje že v prvi seji. Med drugim stavi! jo iskreni domoljub g. Aut. Krašo-vic predlog, naj županstvo uradujo izključljivo lo v blo-venskem jeziku in sprejema lo v tem jeziku sestavljene tlopise iz. vseh alov. pokrajin, nemške pošle naj tekoj nazaj, Kdor našo Notranje«, oziroma Menfševce pozna, vedel bo, da jo pretilog ta bil enoglasno in navdušeno sprejet. Temu predloga dodal je dobroznani narodnjak, g. Hren, bivši Begunjski župan, šo to, naj župan iz kapitalistom dokaže, da jo zaročoica žo davno imanje zapisala svojemu ženinu. Gledi, tukaj-lo mimo dremlje malo vinski Otire-stovič v sivem kaputu; na kozlu prod soboj ima služ-nika — slamorezca. Gospodar sodi na krabici z nekoliko rublji. z množino dolžnih pisem* vstavi so v najbornejŠej krčmi; in gledi, sam uživa domači užitek konjema daje svojo resanico, vmes pa oprhuelegn ovsa malo, in posoja na visoke obresti, nn obljube takim, ki mu nikoli ne dado kakovega dobička. Leto za letom se zaklinja, da nikoli nikomur ne posodi ničesar več tako na vero, ali sbhrno loto se dado okaniti, sprogo-voriti, torej posoja in posoja. Za njim je drug plemenitaš v sivem kaputu ; tudi se pelje v Dubno z novci, toda ui tako dobrih rok pogojnik, no ukvarja se z visokimi odstotki, tetnuč na mari mu je bolj gotova zaloga. Jedva sta so utegnola naužiti v temnej sobici vsnk v svojej krčmi, že za njima stiče jasne Milosti služniki. „S z a n o w n e g o P r n c o o t o w i c z a t" — o-glasi bo pa na grofa pooblaščenec na pragu. „AI i Aspan tu, he ? Kako so imaš? Nu, kaj? morda sta pripeljala obresti?" — „Obresti ? ho! a, a! dobodeš jih, dobodeš! pogovoril som se, gospod grof malo —u BTaka je zmerom z vami, ali jaz —* slov. pokrajin ako tuđi le z nemškim napisom došlo dopise brez odpiranja tekoj pošle nazaj, in naj se prepisi tega predloga razpošlejo okr. glavarstvu, sodniji, in krajnemu, okrajnemu in deželnemu šolskemu svetu, kakor tudi deželni vladi in deželni sodniji, do se ti uradi po tem tudi ravnajo in se iz nemških dopisov iz-viraječa mogoča zakasnenja županiji nikakor podtikati ne morejo; ta dodatek bil je itak soglasno sprejet. Zdaj mislimo , izigrala se jo g. Ogrincu pač zadnja kvarta, nolens volens moral bo dopisovati v slov. jeziku, kar je v novejšem času enekrati tudi že storil. Imeli smo tudi priliko čitati dopise z njegovim lastnoročnim pisanjem pisane, in priznati moramo, ka smo niegovo JirvaSčmo" prav dobro razumeli, bilo jo pisano v čisti lepi slovenščini. Vi pa, gospodine Dev , c. kr. preiskovalni sodnik, imeli boste priliko, vse odbornike deti na zatožno klop, kajti še dopisi z nemškimi napisi priro-mali Vam bodo nazaj v Planino, j»z pa bom še mnogokrat skrbel, da bodo vsled mojih dopisov iz vaših rok šlo pritožbo „via lobliehe Ssaatsanvvaltschaft in Laibach", kar ste tudi zadnjič storili, a kar mi je prav žal, takrat le z dolgim nosom. Da se zopet vidiva ! Is Šmarja 8. junija, flzv. dop.] Tomšič-eva nenadna smrt jo tudi nas britko zadela, tem bolj, ker1, 6e ga tukajšno ljudstvo še radostno spominja, kako jedrnato in iskreno mu jo govoril pri otvorenji pol. druŠtvn „Naprej". To simpatiio tudi djansko dokazuje znesek, ki so jo tukaj za njegov spominek nabral. Zarad spominka pa se je od mnogo strani želja izrekla, naj bi se sicer na Tomšič-evem grobu stavil dostojin spo minek, večidel nabranih novcev pa naj bi se porabil za ustanovo (štipendij) ali za literaturo ali pa za uboge slovensko dijake in bo po tej „Anton Tomšič-ovej ustanovi" ohranilo ime in spomin najodločnejega borilca Slovencev na žurnal ističnom polji. Vsakako naj skliče začasni odbor za nabiranje novcev, prodno stori končni sklep , občni zbor daro-vateljev, da oni odločujejo, kaj se ima storiti z nabranimi novci. Is Zagreba 9. jun. [Izv. dop.] Za saborske poslance so bili nadalje izbrani, in sicer v Sremtlt za Vukovarski okraj narodnjak Perkačanski Ilija, pravoslavni parok, za Tovarnički okraj nnrednjak župnik Odjič, za Erdovički okraj narodnjak župnik To m bor, zn Humski okraj narodnjak dr. DimitrijoviČ javni bilježnik (notar), za Irižki okraj narodnjak dr. Rogulič odvetnik, za Iločki okraj narodnjnk Grčič odvetnik, za trg Rurao narodnjak Jovan Rogulič posestnik, za mesto Vukovar pa magjaron Parčetič, uradnik hrvaškega ministarstva v Pešti. Parčetičeva volitev so gotovo ne ho potrdila, ker | jo bil volilni zapisnik že ob desetih V jutro zaključen. \ no pa, kakor volilen red zaukazuje, ob eni popoldne, s tem se jo zaprečilo, da veliko narodnih volilcev ni moglo glasovati, sicer je pa Parčetič, dasiravno v službi hrvaškega ministarstva, vendar ogorski uradnik, ker se tro-šek hrv. ministarstva iz ogerske blagajne plačuje, ter kot takšen nima aktivnega, še manje pa pasivnega volilnega prava na Hrvaškem. Ravno zavolj tega zadnjega razloga se tudi Rogovičeva volitev no bo potrdila, ker je Hudi on uradnik hrvaškega ministarstva v Pešti. — V iruvaru v Požežkej županiji izbran je narodnjak Josip ar kotarski sodeč. — Za trg Bakar v Primorji iz-bVan je narodnjak Zmnjič, za Bakarski okraj pa narodnjak tir. Derenčin javni bilježnik. Vladinoga kandidata 11 II 1.1 I ban Moml Politični razglori. Battaglerinija morali so v Bakru žandarmi in vojniki v sredo vzeti, inače bi ga bil razdražen narod na kosce raztrgal. — Za plcmenitaško občino Turopolje izbran je magjaron Modič. — V Cerniku v Požežkej županiji, kjer od narodne stranke Miškntovič kandiduje, ho zadnja volitev jutri 10. t. m. drugod so povsod že volitve cončano. Narodnjaki bodo imeli v saboru 52 glasov, skupaj z narodnimi virilci pa blizo 60 , tedaj na vsak iračin absolutno več-no. Kar sem žo v zadnjem svojem dopisu kot. glas napomeni), se je obistinilo. Bachov tiskovni zakon leta 1852., ki jo pri nas še zmerom veljaven, dobil je potem banske naredbe „novelo", ki neke jegovo ustanovo v precej liberalnem duhu prenarejuje. Nasledek tega bo preselitev opozicijnnalnih naših listov iz vojnega Siska v Zagreb in sploh živeje gibanje na žurnalističnem polji. O vremenu pisati, ta predmet bi so bolj za „Nožice" priloge!, vendar si pa ne morem kaj, da ne bi omenil zelo neugodnega vremona , ki nas žo dalj časa nadleguje in kaznuje. Co bo še junij tak, kakoršen jo /bil maj, potem je glad in stradanje neizbegljivo. če pa Hrvat, kruha nima, Slovenec ludi ni sit. Nižave ste Sava in Drava poplavili, gorico so pa še črne, kakor fnrsca snsca, celo sneg jo iz Žumberskih gora, v po-svnvjo polukat. Bog nam pomosi I — r. Is Trata 11. junija. [Izv. dop.] Gospod dr. Ferluga, rojen in iarejen v naši okolici je sinoč pri seji V mostnem zboru, ko so jo obravnavala rešitev gosp. Kabcrgojevn predloga zarad fttirirazrednih slovenskih Bo), ne le tomu nasprotoval, ampak so znebil oelo abot nega izreka, da v Trstu nihče slovenskega jezika ne zna. Vajeni smo sicer, da dr. Ferluga izdHJa svojo kri, ker jo večkrat žo zbleknil da smo Slovenci ničlo, akoravno on lo od teh ničel, to jo od nas Slovonoev živi, da se bi pa popel do take abotnosti, tega bi ne bili mislili Morda se bo ta renegat šo kesal svojega izdajnega postopanja, saj, pravi primorska pesem: „Kdor narod slovenski taji, še tla ne bi pila njegove krvi." Osoličnnjo, zapomnite si dobro tega odpadnika in me rito, mu z isto moro, s ktero ou Vam, poiščite si v svojih potrebah druzega moža mesto dr. Ferluge, kteremu ni treba zaslužka od „ničel." V državnem zboru se posvetuje in sklepa o državnem proračunu v malo zanimivih debatah. Bolj zanimivi pa so razni glasovi po nemških novinah o propadu ustavovercev, kajti javno kažejo koliko tolikokrat naglašanega avstrijskega domoljubja se najde pri ustavo vercih. Nemški ustavoverci na češkem že dopisujejo v nemške liste , v kterih tožijo o svojem žalostnem stanji in kar naravnost kličejo Pruse v deželo, naj pridejo rešit in prisvojit nesrečne nove Šlezvik-Holstajnce: „Ne pozabite nas, bratje, pri svečanih pojedinah; mi smo vredni otroci, najholestneji otroci isto sijajne matere, kteri gre dolžnost, nas svojim širokim plaščom odeti. Dnovi, ko nam bota državni pravilnik in kazenska sodnija odvzela svobodo besede, so pred durmi. Dobro jo, da je tako prišlo , kolo zgodovine ne moro obstati. Čudež hi so moral zgoditi, da bi se mi sprijaznili z Avstrijo*'. Krokarji še letajo , kljubu vsem zmagam okolo ,.KyliTiauser-"u, na nogo Germania, zadnjikrat, da gredo za vselej k pokoju." Tako piše Nemec iz češkoga v pruski časnik B. A. C. To jo jasno dovolj in kaže ,,dus wahre Oesterreichorthum" Nemcev v pravom svitu. V nemškem državnem zboru se je odločilo, la se da i ajodličnejitn generalom 4,000.000 nagrado in ravno toliko za reserviste in hrambovce. Na Francoskem se jo odpravila postava, po kteri so bili princi Orleanski za vselej pregnani s pogodbo, da se princa Joioville in Aumale zavežeta, da so ne v deleži ta narodnega zbora, akoravno sta voljena kot poslane;:. Kaka bode prihodnja državna oblika na Francoskem šo ni razvidno, Thiers-u so pooblastila še niso podaljšala, ker bo dotični predlog šo stavil ni in on misli, da ga bodo itak ubogali, kakor so ga do zdaj. 2. julija bodo nove volitve, pri kterih vsaka stranka nekoliko privržencev kot poslnnco pridobiti upa. Agitacija v ubogi Francoski je velika, zlasti Napoleon in nudeči princ „Plon-Plon" ne dasta miru, akoravno do sedaj šo nista našla vspeha, ampak povsod lo nevoljo. I dosedanjega francoskoga poslanca v Rimu, grofa Harcourt-a, pokliče vlada domu, tako da francoska ne bodo nikakor zastopana, in tako bo mora lično podpirana rimska stranka. V a ng I ozkem parlamentu se jo te dni vsled neko interpelacijo obravnavalo o otoku , Helgoland." Lord Enfield je odgovoril, ka Pruska tega otoka do zdaj niti zahtevala ni , a da Anglija nima vzroka ga odstopiti. V I t a 1 i j i so bo v kratkom vtolovila papeževa dežela laškemu kraljestvu, 1. julija namreč postano Rim glavno mesto, kamor se presele vbc oblasti iz Flo-rencije. Laška vlada je povabila vso poslance in za- „01 o! to ti pripiše k istini 1 Grof to prosi, da bi prišel obedovat." „Nečem." „Nikar so no obotavljaj, idi, idi." „0 ne." „Moraš iti bigoB *) jest, nalašč sva te čakala, n če to ne hode. Saj poznaš našega starega." Po tem opominu so Procentovič vdade, godrnja pod nos in nekaj blebeče, a nihče ga no posluša ; ko mu gospod poverjonec veli šo enkrat, odide ž njim. „ A s z a n o v n o g a in n a j m i 1 s z e g a g O-scia!" — tako ga grof pozdravi, pritisne na svoj ogromni želodec in jamo poljubljati se zatobnčenini nosom. „Hej! obedo ! pili bodomo vodko! Dajto lo-sem I na zdravje našemu čestitaku I" Procentovič je prevljuden, da bi no izprnznol prvega, drugega in ša tretjega kozarčka, sicer tudi en kozarček ali pa dva francoskega vina ne bodo na kvar spočenemu gostu. Ko mu ta postrežba porodi obraz, posadi ga jaBni pan na blazinjek; grof poleg njega sedi na onej strani, poverjenik pa na eni s steklenico v roci. „Nu, čas je že, da najino zadeve prido na vrsto. Pripeljal sem ti obresti, srce moje, ali, duša moja, ta me pritiska, ta, pa ta, znaj, nndejem bo, da me počakaš ti." „Snj učini to pan Procentovič, povedal mi je, da ničesar ne odreče gospodu grofu," — legno v besedo pooblaščencu. „Da, da," — godrnja že malo pijan — Procentovič, „nli jaz potrebujem istino, saj sem že pisal da." BAli pisal si kaj o tem V hm! jaz nisem dobil ni-kakovega pisanja," „Kako to? saj je gospod grof šo odgovoril mi!" „ Ali jaz V a, to ni resi jas? — Sicer pa, duša moja, bodi-si tako ali tako, ali imaš novce?" „Ninnnn jih ne;" šepne malo omočen ... a prav zdaj potrebujem — ;" pooblaščenec pazi na grofu. „E, ti lehko žrtvuješ! saj imai na tisoč in tisoč iiibljev. posodi tni na osem od sto, kakor to ros rad imam, tako gotovo ti bodoče leto vrnem vse." „Žal mi je, ker jih nimam." „ Ali jih res nimaš V" „ln res ne, kaj bi .... " Grof je že po konci. „A kar so tičo tvojih obrestij," — leno omeni, no njih so pomeniva pozneje, kajti vsa polna mi je glava samih skrbij. Ne zameri, moram oditi ; — in „wačpau" (vi) z menoj V" — Poverjeniku da znamenje, oba v lita netn, Procentovič poišče palico in čapko. Od tega časa do konca kontraktov ni zaradi upnika pana grofa noben dan več domn. V drngi gostilnici na pragu stoji na straži neki ponosen služnik, prišel jo k plemenitašu v gostilnici. „Jasni grof prosi na obed Pana! Plemenita« no srno odreči. Ko hitro prido, pozdravi ga grof pri vratih. „To jo mojega prijatelja Vorkoviča družina !u Grof sam ga kratkočasi. „Kako čestita je ta družina?" „Grofova milost je prevelika ! Zdravi so." „Kako lepo, drago je sin oblečen, kako nežno! A hčeri V ali igrati, igrati ?■ „Učiti se —" „Pošteno gojiš otroke, saj to je zaklad vso omike. Zdehne se mu. Kaj pa kaj redovitost to leto ? „Ni posebna." „Slišal sem, da ni." „0, po mojem polji jo vso potonolo." „Prosim !!" Molčita. „Tako sploh tudi tožijo na — suša — suša!" „Saj jasni, velemogočni Pan žrtvuje V" „Ali kaj? Meni je vso vtonilo !" „A! — odpusti mi. — Sedi k meni; ali naj ti nalijem francoskega vina ali ogrskega ? ho l" „Ktero raji." „Lo naravnost." (Konec prih.) »topnike ptujih vlasti, da se te preselitve vdeleže in tudi gredo v Rim. Erancoaki poslanec Choiseul pa ni voljin iti v Rim, kar vtegno razpor med Francosko in Italijo še bolj poostriti, dasiravno je Is tolik, da so v Milanu v vračajoče se francoske vjttoike kamenje in blato metali. — Razne stvari. * (W r e t s c b k o & Marko c o n t r a Re { S O r.) Preteklo soboto o poldne se jeslo»esno položil temeljni kamen za c. k. višo realko v Mariboru. Kakor je že pri tacili prilikah navada, bil je prostor okinčan s zastavami (avstrijskimi, deželnimi, uemškimi) drevesci i. t. d., svirala je godba in bilo je nekoliko govorov. Prvi jo govoril gosp. dr. M. Reiser, c. k. bilježnik in župan. Govor sam po sebi ni bil, da bi ga omenjali, ali gosp. Reiser so po znanem žvabskem pregovoru: „Die Katze kaun 's Mauso nicht lasse" ni mogel zdržati — nekteri poredneži sicer trde, da mu je lo besede zmanjkalo -■ da ne bi poudarjal, ka hode realka posvečena „deutscher Bildung" in ,.Pfbmzolalte deu-tscher Kultur". Da je bil ta izrek nepotreben in brez-takten je že dokazal tretji govornik, šolski svetnik gosp. dr. "VVretschko iz Gradca, kteri je jako mirnim in dostojnim govorom lieiserja krenil na prste rekoč, da naj ta zavod služi omiki in vednosti, nikakor pa 8trastim (obno Partoileidenschflfr) Še odločneje pa jo gosp. Roiser-ju protislovji njegov lastni koncipijent in mestni zbornik Marko, kteri je v slovenskem govoru, namenjenem delalcom, rekel, da naj so pri tej stavbi podasta roke Nemec in Slovenec in naj zavod služi omiki nemških in slovenskih otrok. Kdo ima tedaj prav in pravi takt ali gospod župan in bilježnik Reiser, ali mestni zbornik in koncipijent Marko in šolski svetnik dr. VVretscbko ? Gosp. dr. M. Reiser, župan in bilježnik, zabilježite si „Schwabenstreich Nr. II" 1 — * (Razpisana) je služba pristava pri ces. kr. okrajni sodniji v Litiji z letno plačo 800 gld, s časom 900 gld. Dotične prošnje naj so vložo v 14 dneh pri predsedništvu c. k. deželne sodnije v Ljubljani. * (Iz Kamnika) se nam piše, da tamošnji okrajni glavar gosp. Klančič na vse vloge krajnoga šolskega sveta vedno in vedno le nemški odgovarja. Ker obstoji krajni šolski svet, kolikor ga mi poznamo, iz zgolj narodnih mož, ne umojemo, zakaj tncih odlokov no vračajo in zakaj so no pritožijo. Lo ne nepotrebne poblovuosti in potrpežljivosti I * (Dr. Prolog) v Mariboru ima, kakor čuj.-010, pod peresom izviren in obširen slovensk roman, kterem bo baje nadel naslov: „Suntar". * (Vsa narodna društva) v Ljubljani dolajo priprave za slovesno svečanost na slavo volilnih zmag na Hrvatskim. Program svečanosti bodo obsegal predstavo v gledališči in izboren koncert z glasbo v čitalničnem vrtu. * (Rojanska čitalnica) ponovi igro „Dobro jutro", ker se je tako izvrstno igrala in mnogo veselja zbudila, na splošno zahtevan je 18. t. m. ob 7. uri zvečer. Udje so vljudno povabljeni. Neudje plačajo 50 kr. vstopnine. Odbor. Gosp. Kreulič Josip Kari, trgovec v Brežcih......... , Ivan ZoŠS, rudniški lastnik v Grižnh......... „ Franjo Kapu*, trgovec » Celji . , Ivan Toma/.ič v Ipavi . Albin Arlio, iurnalisl • Ljnhljaui „ Matija Dobovtitk, 11/au v Šui; jmii .......... „ Karel Gajsek. župnik na Dobrui „ Janez Vraz. kaplan na Dobrni Skop 1zadevi lege in drugih razmerje to posestvo za obrtništvo in trgovino tako priložno, da brž ko ne na Kranjskem v tej zadevi ni enake pri H k e. Nezmožnost v obrtniji jo uzrok prodaje, V Podnartu 11) B 1 50 490 gld. 50 kr Za Tomšičev spominek: prenesek . 417 gld. 50 kr, Gosp. Franc Steiner v Mariboru . . 2 „ — „ „ Franc Ratej, c. k. notar v Slov. Bistrici.........5„ — „ „ dr. Josip Bizjak, koncipijent v Trstu ......... 5 „ — „ „ dr. Janez Steiuer, odvetnik na Dunaji ......... 15 „ — „ „ Valentin Krisper v Ljubljani . 10 „ — „ „ Lambert Ferčnik, župnik v Žab- nicah na Koroškem .... 2 „ — „ „ Janez Spelič, trgovec v Dobrnči na Dolenjskem..... „ Frančiška Treo......1 „ Ivan ToroSič, učitelj v Dobrnči . 1 „ „ Anton Hočevar, kaplan v Dobrnči 2 „ „ Del Cott Gustav, trgovec v Brežcih 5 „ Izdatelj in odgovorni vrednik Martin Jelovšek — . 50 Obrtniki pozor! V Podnartu blizo kolodvora ležeče posestvo, namreč : mlin, ostružnica (žaga), kovačnica, hiša, hlev in 10 oralov zemljišča je naprodaj. — Ker jo posestvu prav blizo železniško postaje, ker je vodim moč iz potoka Lipnloe zdntna in ktr je okolica gozdnata se tukaj po volji lahko napravi vsake vrste tovarna (fabrika.) V j ra Gorenjskem, dn* S. junija 1871. Pranoe M iui;ivc*iiri\ .\«m*chitr.