M CP .00KF.NTS1CI TISK« ■UUlfe UREDNIŠKI ODBOR --ViM UREDNIK SLAVKO HO« ODGOVORNI URED-'jREGOR KOCIJAN - tel. TVO IN UPRAVA 21-90, '.1 UREDNIK 24-75 - TE-BW RAČUN PRI NARODNI UK! V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO končan obisk Titova na Urenjskem Zadnji dan obifika. v Sloveniji *> German Titov s soprogo in njc-PK spremstvo preživeli v Bohi-':: in na Bledu v družbi slovenji letavcev m prebivavcov po fSstfnem sprejemu na letališču /•iC 7 Lescah. Po slovesni večerji ■ftfsj -Zlatorog-« ob Bohinj-fa* jezeru so se sovjetskemu jWnoa»vtu Titovu in gostom iz 0wjetake zveze predstavili boljki folkloristi s pesmijo in f*ti. V ponedeljek pa sta si Ger-Titov :n njegova soproga Ta-"1 ogledala muzej na blejskem k. Okoli 10. ure se je Titov ySpei*al z Bleda skozi Kranj in pobijano v Zagreb. •0 obisku -drugega človeka v fStfja« m srečanjih z ljudmi na ^Majskem bomo obširneje pisali t Mboto v »Glasovi panorami-«.) ,■: l konferenca delavskih svetov >i pobudo okrajnega sindikalna sveta so se začeli pripravku na konferenco delavskih Jm natega, okraja, ki je pred-Jcsa v mesecu oktobru. Na jHerenei bodo skušali prikazati *>«daaje izkušnje z vsemi uspe-r k težavami pri utrjevanju ^domskih enot v gospodarskih ^uiucijah in pri uveljavljanju •^•upravnih organov sploh. Kot •redvideno, bi na. okrajni kon-f/nt\ sodelovalo približno 150 y4*Uvnikov iz delavskih svetov yjH> kolektivov'. Zatem so pred-yJi pri najemanju kreditov t% obrestna mera in štiriletni /JslOni rok. Ce upoštevamo, da fbedi tiran je ne prinaša koristi /ij posojilojemavcem, temveč jo /pM celotnemu turizmu, tedaj / Arestna mera in odplačilni fu komajda sprejemi i j va. Pri pMl kreditnih posojilih bi raz-/ nedvomno zabeležil boljše jyfate, predvsem pa več zani-ln še en pogoj: posojilo-FjF*C ie mora pri sklenitvi '/■'■?* pogodbe zavrzati, da bo fi k4 oddajal na novo oprem-'// turistično sobo turistom. cer še nI znana, ker so jesenski pridelki že na polju. Dejstvo pa je, da bodo pridelki prav zaradi suše v avgustu precej manjši. — Zlasti to zatrjujejo v hribovitih predelih, kjer je zemlja tanjša in je tako suša nastopila prej. Talko obeti za pridelek repe in korenja niso najugodnejši, čeprav je tem posevkom zadnje deževje izredno koristilo. Pšenica nas je letos bolj ali manj razočarala. Povprečni hektarski donosi so bili manjši kakor lani in so se gibali pod 18 centov. Za to jc sicer več vzrokov, ki bi jih lahko razdelili na objektivne (neugodne vremenske razmere) in subjektivne (pomanjkljiva agrotehnika). Najvišji hektarski donos pšenice je bil letos 35 centov, medtem ko se je lani povzpel na 40 centov. Hektarski donos ostalih žit (ječmen, rž) pa se je gibal okrog 16 centov. Tudi pri proizvodnji krmnih rastlin nismo letos dosegli lanskoletnih rezultatov. Proizvodnja le-teh je bila namreč za 20 do 30, ponekod pa celo za 40 odstotkov nižja kakor preteklo leto. Zanimivo pa jc, da letošnji pridelek krompirja ne bo manjši od lanskoletnega. Zato so govorice o pomanjkanju krompirja, ki so se v precejšnji meri pojavile na terenu, neutameljenc. V začetku so bili namreč za rast krompirja celo ugodni vremenski pogoji, kar se pozna zlasti pri pridelku zgodnjih sort. Nekoliko bolj pa so vremenske razmere (suša v avgustu) vplivale na pridelek poznih sort; vendar ne toliko, da bi bil pridelek manjši kakor lami. Drži pa, da so pozne sorte letos rasle v slabših pogojih kakor leta 1961. Zato je na primer merkur nastavil manj gomoljev, vendar pa so ti debelejši. Hektarski donos zgodnjih 6ort krompirja znaša letos 190 centov. Skupno bomo torej letos pridelali na Gorenjskem nad tisoč vagonov zgodnjega krompirja, od tega štiristo vagonov tržne proizvodnje. Hektarski donosi poznih sort pa bodo nekoliko nižji, in sicer okrog 180 centov. Pridelek teh sort pa cenijo na 5400 vagonov, od tega 1100 vagonov tržne proizvodnje. Skupno bo torej na Gorenjskem 1500 do 1600 vagonov tržnih viškov krompirja. Šestletno povprečje glede hektarskih donosov krompirja pa znaša na Gorenjskem 188 centov. Zanimiva je ugotovitev, ki se je pojavila prav te dni. — Kmetje so namreč pričeli izkopavali krompir v večjem obsegu in .skoraj povsod menijo, da so pričako- vali dosti manjši pridelek, kakor pa je v resnici. Tudi to je eden izmed dokazov, da so vse bojazni glede pomanjkanja krompirja odveč. - P. dejal: •»Želeli smo, da vsaj bežno spoznate najsevcrie'ši del na";c domovine: p^av tako pa smo vam hoteli — kolikor nam je za to dopuščal čas — pokazati, kaj delamo :n kako živimo.« Gostje, od ksUerih smo so v nedeljo zvečer poslovili, so n?.m zatrjevali, da so res veliko videli, da so za izkazano gostoljubnost nadvse hvaležni in da so po mnogih letih rcpct utrdili in še razširili svoja poznanstva . . . Slovesni govor je predsednik Tržan zaključil z besedami: ►►Upamo, da bo še veliko vlakov ►►Bratstva in enotnosti« iz vseh krajev Jugoslavije krenilo na pot, da bo še mnogo srečanj starih znancev in sklenjenih veliko poznanstev — tako da se bo bratstvo med našimi narodi spletlo z močnimi vezmi prijateljstva in medsebojnega sodelovanja!« t Naslednje tako srečanje gorenjskih izseljencev in njihovih srbskih gostiteljev bo maja prihodnje leto v valjevskem okraju, kamor bodo odšli nekdanji izseljenci, njihovi svojci in člani Zveze združenj borcev NOV. predpisi in določbami ter jim po*' sredovala ustrezna tolmačenja rc-< publiških in okrajnih organov. V zvezi z reševanjem nastale problematike bo danes dopoldne tudi razširjena seja odbora za gozdarstvo okrajne gospodarske zborni'« ce. Predvidevajo, da bodo razpravljali o dosedanjem delu in o ceni lesa na panju, o problematiki izvoza žaganega lesa iglavcev in 9 tem v zvezi tudi o dobavljanju hlodovine ter o morebitnih drugih zadevah. Podatki o realizaciji oddane hlo^ dovine iglavcev do začetka^ septembra kažejo, da plan dobave hlodovine izpolnjujemo v redu. Nekatere kmetijske zadruge so v omenjenem obdobju že presegle plansko kvoto (KZ Srednja vas — Bohinj 114 odstotkov, KZ Preddvor 110 odstotkov, KZ Cerklje 128 odstotkov, KZ Skofja Loka .107 odstotkov in KZ Tržič 109 odstotkov). V posameznih kmetijskih zadrugah se že kažejo težnje po čimvečjem črpanju prehodnih zalog hlodovine iglavcev. Prav s tem v zvezi pa obstaja problem. Pristojni organi predvidevajo za leto 1963 plansko zadolžitev oddaje hlodovine v približno enaki višini kakor letos, zato obstaja bojazen, da bo zaradi letoiniih izčrpanih prehodnih zalog realizacija plana v letu 15)63 v bolj kritičnem položaju kakor letos. Ob tej situaciji je potrebno omeniti še dejstvo, da bo preseganje planskih zadolžitev do konca leta še naraslo. Čeprav je delno razumljivo, zakaj kmetijske zadruge presegajo plan dobave hlodovine, pa bodo vendar verjetno potrebni konkretni ukrepi, da bi letos ne izčrpali preveč prehodnih zalog. Konkretneje sedaj še ni mogoče razpravljali, ker. pričakujejo, da bodo prav na današnjem posvetu predstavniki gozdnogospodarskih organizacij dali prav s tem v zvezi še 6voje predloge. Do začetka septembra je bila oddaja hlodovine iglavcev izpolnjena s 85,6 odstotka. Po posameznih gozdnogospodarskih organizacijah se ta odstotek sicer precej razlikuje, giblje se od 70 do 128< - P. Konkretne razmere naj oblikujejo vsebino pogodbe Kmetijske zadruge postajajo iz dneva v dan pomembnejši činitelj socialistične preobrazbe nase vasi. Opremljene z modernimi proizvodnimi sredstvi in zadostnim strokovnim kadrom naj bi nenc' nn iskale nove in izpopolnjene oblike, s katerimi bi to preobrazbo se pospešile. Kot ena izmed takih pomembnih oblik je tudi pogodbeno sodelovanje med kmetijskimi zadrugami in privatnimi kmetijskimi proizvajavci. Prav s smotrno in dolgoročnejšo kooperacijo lahio zadruge zagotove porast kmetijske proizvodnje. Vlogo in ekonomsko utemeljenost kooperacije je poudaril tudi julijski plenum CK/.KJ. Tovariš Slavko Komar je namreč prav na tem plenumu jasno nakazal nadaljnjo razvojno pot pogodbenega sodelovanja. V zvezi s tem je naglasil, da je prav s kooperacijo mogoče doseči obsežne in najrazličnejše odnose; in to z namenom, da bi popolnoma izrabili proizvodne zmogljivosti kmetijskih posestev in denarnih sredstev kmeta 7.a tržno proizvodnjo v poljedelstvu, zlasti pa 'se v živinoreji. Ker trav te dni tudi gorenjske kmetijske zadruge sklepajo s pri- vatnimi kmetijskimi proizvajavci kooperacijske pogodbe, ne bo od-več v zvezi s tem povedati neka} misli. Tokrat sklepajo pogodbe v, pretežni meri le za pogodbeno pri' delovanje pšenice in ozimnega ječ* mena, ponekod pa tudi pogodbe glede gozdne proizvodnje (na primer KZ Škofja Loka). Na tem mestu bi namreč želeli opozoriti na nekatere pomanjkljivosti, ki se letos ne bi smele ponoviti. Kljub številnim uspehom, ki smo jih tudi na Gorenjskem dosegli na področju pogodbenega sodelovanja, pa smo v (Nadaljevanje na 2. str.) Obrazi in pojav! 9 Obrazi in pojavi © Obrazi In pojavi « Obrazi in pojavi »Obrazi in pojavi m Obrazi in pojavi * Obrazi Kakor smo navajeni posamezne ljudi vedno videti za prodajalno mizo, v vratarnici podjetja in podobno, prav tako so se ljudje v naselju navadili videti Zdenka na vsakem sestanku. Vodil je svet stanovanjske skupnosti, krajevno organizacijo SZDL, Zli, šolski svet in kdo naj ve kaj še. Ljudje so ga videli celo, ko je pobiral članarino po hišah, ko je raznašal vabila za sestanke in podobno. Skratka, bil je povsod. Toda letos je omagal. Pravzaprav se je odločil, da mora to prenesti na druge. Tudi na sestankih v občini so mu to svetovali. Tako so že nekajkrat ljudje na sestanki1' videli druge govornike, druge 1'udi, ki so vodili sestanke itd. Seveda so jih sami za to izbrali. Zdenko pa Janko je trdil^ da jc njegov sedaj samo sedi v kakem kotu in očka priden in pošten, da ie sam posluša. zaprosil, naj ga razrešijo funkcij, Ondan pa je prišlo med šolarji ker ni več zmogel itd. Vendar &f do pravega prepira prav zaradi bil Nejko glasnejši. Prcvpil ga^ je. tega. Eden izmed njih — neki Janko je planil v jok, pograbil 55 Odžagali64 so ga! Nejko — se je spri z Zdcnkovim sinom Jankom. Ko mu ni vedel kai drugega več reči, je kričal nad njim: *$e tvojega očeta so odžagali od vseh funkcij. Gotovo ne zaradi pridnosti, ampak zaradi kake nepoštenosti. To vsi vedo. Nasa mama je pravila to. Vem .. .«• šolsko torbico, ki jo je Prej položil na tla, in užalicn zbežal proti domu. Stanovanje ie bilo zaprto. Slučajno ni bilo nikogar doma. Obrnil se je in odšel naprej — na NeJkov dom. Pozvonil >e in Nei-kova mama mu je Prišla odpret. »Nejko mi zmeraj nagaja. Danes me zmerja, da sem baraba, da tudi mo'< očka ni pošten, da so ga Zato odžagali od vseh funkcij. Tako pravi. Drugi otroci se pa smejejo. Jaz ne maram tega. Ni res!* je deial Janko in planil v glasen jok. 'Če se ti otroci smejejo, je že nekaj res. Kai mi kodiŠ tu pravit, smrkavec! Tam na cesti povej otrokom, če imaš čisto vest, kaj me briga!* ga jc na ves glas zavrnila žena in zaloputnila vrata. Sosedje, ki so to sli'ali. so zelo obsojali njeno ravnanje. Zlasti se, ker poznajo Zdenka kot zelo pridnega, tovariškega in vztrajnega družbenega delavca, to ženo pa kot nepopravljivo raznašanko klevet in pnv7ročitcljico mnogih razprti) V naselju. —• K. M» e-r.-*» »Ti r. TE DNI PO SVETU # sfstankk kennkdv -hruSCf.v? Ameriški časopis »VVashinglon Post« objavlja daljši članek, v katerem piše, da obstaja možnost, d« W se |W voHtvah v ameriški kongres sestala Hruščcv in Ken-nedy. List pripominja, da bi se male države morale zavzeti, da bi popustila napetost v svetu. 0 kazen zoper portugalsko Delegacije devetih afriških držav, SZ in Jugoslavije so predložile odboru ZN za kolonialna vprašanja osnutek resolucije, ki zahteva, da je treba proti Portugalski uveljaviti sankcije zaradi njene politike v Angoli, će bo to potrebno 0 zmaga s()( 1 ALDlMO- kUatov na švedskem — Švedska socialdemokratska stranka si je zagotovila V nedeljskih pokrajinskih in občinskih volitvah prepričljivo zmago in po številu prejetih glasov prekosila ostale štiri politične stranke. # ATENTATOR.il NA DE GAULLA PRIJETI Policija je sedaj ujela in identificirala vseh dvanajst atentatorjev« ki so prejšnji mesec posku-aali ubiti francoskega predsednika, ko je potoval proti pariškemu letališču. V zaTOto so vključeni najvišji vrhovi francoske buržoazije. # HRUŠCEV SPREJEL PITTERMANNA Sovjetski premier je sprejel avstrijskega podkanclerja Piltor-nianna, ki je na uradnem obisku v Sovjetski zvezi. # PRIPRAVE NA VOLITVE Na nekem prevolilnem zborovanju v Kabiliji je bivši predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas pozval Alžirce naj glasujejo za novo Alžirijo. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudjejn dogodki • Ljudje in Prave predstave n Braziliji, kot deželi človek ne more dobiti, ker je dežela pravzaprav ves konti nent. Še le/je si je o tej protislovni deželi ustvariti politično .sliko, ki Tii jo brez površnosti in bojazni lahko vzporciati s- sedanjim stanjem. Leto dni p<> znani Onadrosovi oslavki, ki jo ,je omenil tudi bivši predsednik brazilske vlade Da Rocha, ko jc pred šču. Deftflffflfftkr slrnje so bolele z vseittl ŠMĆštvl zaje/Hi oblast Qua4lfaaav<»ga naslednika levičarsko- aJsmefjffleca Gouliirl*. ki so .io res omejile s prehodom na neko vmesno obliko vladavin* med prrdscdniakim in parlamentarnim sistemom. ('-oulaii pa si M daj ni pustil ugnali v »kozji rog« in je odločitev o tem prepuščal razsodbi volivcev. Nemirna d ezela dnevi objavi! hrazitakim poslan cem svoj umik z duhovitim i/rc-kom. da pravzaprav šele zdaj razorne Qnadrosovo ostavko, doživlja dežela spet novo krizo, ki jI brazilsko časopisje zadržano prerokuje mirni iztek, kot je pač v navadi v brazilski politični zgodovini. Skoraj leto dni s« se odmerjale sile na notranjem bo.ji- dtini Carske precej oko- Znano je. da so .se slruje že lansko leto rišealo z uslugami vojske in njenih ekstremnih vrhov. Takrat se je vojaka potegovala za prllasll-tev oblasti. Goulart jc. kot je videti, tej nevarnosti postavil nasproti delavsko sindikalno gibanje, ki ga je po zgledu Poronovih i'kušcnj vključeval v odločanje o državnih poslih. Vedeti namrefi moramo, da je po umiku bivšega predsednika Quadro*a sindikalno delavsko gibanje imelo pomemben delež pri preprečevanju desnice, da zarrospndari neomejeno in po svoje obrne brazilsko notranjo in zunaftjo politiko. S spremembo ustavnih načel in s prehodom od predsedniškega na parlamentarni sistem državne oblasti si je desnica želela »»braniti svoj vpliv lil onemogočili vedno bolj samostojno smer brazilske notranje in zunanje politike. Posledica teb sprememb so bile v zadnjem letu zelo slabe In nedalno vlade, ki so jih desničarske slranke s pridom rušile. -Ko je ob Imenih vzklikih iz on-sianvkib klopi bivši predsednik vlade Da Kooha našteval razbitje svojega «ids!(U'!. Jo med drUMlftl dejal, da ukinitev predsedni kr ca sistema in uvajanje parlamentarnega sistema v Braziliji, .kljub tomu da jo bila s tem preprečena katastrofa, ni poslala /akouit i.« »Kongres je sprejel ttstivn« fiirr-membe v i/rednem stanju, sklenjeno pa je bilo. da bi jih moralo potrditi brazilsko volilno lelo. -Ker glasovanja o tem nI bilo, tudi obvoza ni bila spoštovana in zalo vlada odstopa.« Neposredni vzroki za odstop Da llorheve vlado je nasprolo\anje. da bi mu i/sslasnvall Izredne ukrepe Io u velja vijanje socialnih in finančnih smernic. Kriza jc moč. ki j,- r 1|t*H "i moRla p^,,^. ' bila svojo preizkušnji Nekateri bolj optirniatJ^ l^ft loženi oeenjevavci niertij0 a* * Goulartu z izrednimi p^JL«*'1 uspelo sestaviti novo \la«uH * sedanja kriza rešena Po <1rni(>>M luni poti. m Vojska seveda krta- n- ,^,U po strani. Večji *£S nih sil so zasedli kij da bi tako paral stavko, ki jt> il'ona stooodstotno med prometnimi delavci w' ko slabši pa jP bn ^ "J ^ uslužbencih. Zaradi sp!0*L' «4»'' ke je prišlo do spopad0v "° . f licijo in ljudmi, ki Sn . «i' /aradi razmer držSo nog^o^ radijske postajo IM -rotile, da So zaprli iočih. V položaju, ki""" številnih notranjih tro slabšal. nihč«> /ilske politične kocko. Desniea (.(Hilarla. da je | igre ,n tudi nekaJ ,*vlj Je t*1*; JO Ustavit« *b n** travko Ljudje in dogodki • Ljudje in doeodki • Ljudje in dogodki • Mudle in doeodki • Lludie in dogodki • i Začeli so graditi Pred nedavnim se je v Skofji Loki sestal upravni odbor doma oddiha škofjeloških delavcev v Strunjanu. Na seji so člani odbora in predstavniki občinskega sindikalnega sveta, ki dom Oskrbuje, analizirali letovanja loških delavcev v času dopustov. Med drugim s0 se tudi odločili, da bodo dom v Strunjanu nekoliko obnovili. Kot smo zvedeli, so z zidarskimi in pleskarskimi deli že začeli. — J. Konkretne razmere naj oblikujejo vsebino pogodbe (Nadaljevanje s 1. strani) Začetku leta ugotavljali, da pogodbena proizvodnja ni dosegla tistih rezultatov, ki smo jih bili vajeni v prejšnjih letih. Eden izmed pomembnih vzrokov, ki je na Gorenjskem hromil razvoj pogodbenega sodelovanja, je bila nestabilnost trga. "Navedemo naj samo najznačilnejši primer, da smo lani v novembru odkupovali ne pogodbene količine krompirja po znatno višjih cenah kakor pa krompir, ki smo ga pridelali v kooperaciji. Razen tega jc bilo tudi še več večjih ali manjših pomanjkljivosti. Ponikinjklnvosti pri dosedanjih sklepanjih pogodb so bile tudi v tem; da smo ta vprašanja hoteli reševati preveč administrativno. Priznati jc treba, da nekatere kmetijske zadruge niso našle (ali pa S« za to tudi niso prizadevale), pravega stika z ncposrc'dnimi kmetijskimi proizvajavci. Z. drugimi besedami bi lahko dejali, da so bile premalo elastične. S tem, da so zadruge poskrbele za natisnjene fot-mularje, v katere je bilo potrebno vpisati le najnujnejše številke, nedvomno nisO izpolnile svoje naloge v celoti. \ei bi bilo treba neposrednih ddfovofov in poslovnega Zaupanja. Pri sklepanju knoperactj-skih pogodb so bile zadruge tudi preves utesnjene v določene okvire in So tako pozabljale na številne druge oblike, ki bi lahko zagotovile pogodbeno proizvodnjo. Prav kooperacija ima namreč toliko oblik, da je popolnoma nemogoče dajati neke recepte za vsebino pogodb o proizvodnem sodelovanju. 7,*to otresli dosedanjega bolj ali manj uradniškega načina pri sklepanju godb in se odločno zavzeli za dosledno uresničevanje zahteve, da naj vsebino pogodbe izoblikujejo konkretne razmere. Pri sklepanju pogodb jc treba upoštevati pripravljenost privatnega proizvajavca in druge krajevne specifičnosti ali lokalne zahteve. Prav zato se ves sklop teh vprašanj ne more rešiti zgolj po odministrativni poti. Hkrdti z odgovornostmi in nalogami kmetijskih zadrug pa ne smemo prezreti tudi drugega poslovnega partnerja — neposrednega privatnega proizvajavca. Tudi On je s podpisom pogodbe prevzel odgovornosti. Izkušnje pa kažejo, da so se kmetje temu, kadar je šlo v njihovo korist, radi izmikali, Zadruge so jim namreč zagot&vilc za pogodbene količine višje odkupne cene. Toda pogodbe so upoštevali le pri tistih pridelkih, ki jih drugam niso mogli prodati, ostale izdelke pa so bili vedno pripravljeni prodati boljšemu kupcu, kakor hitro so imeli za to priložnost. Tako sodelovanje pomeni krepitev privatnega proizvajavca na račun zadružnih sred f teti** Otšt . NaMen tega sestavka jc, da prav ŠSddj, (-n tftt •klrpanm pogodbe, opozori na nekatere dosedanje pomanjkljivosti. Z odpravo teh bb namreč mogoče dosedanje uspehe pogodbenega sodelovanja, ki so tudi na Gorenjskem očitni, še povečati. Kooperacijo jc treba tako okrepiti — vsebinsko in po obsegu, da bo hkrati z drugimi ustreznimi akcijami osnovna gibalna sila za NEKAJ V ŠKOFJI O TURIZMU LOKI V zadnjem času tov. Dfago Dto-lertc precej piše o turizmu v Škof-ji Loki in v obeh dolinah, toda precej teoretično in abstraktno; če pa si natočimo čistega vina, lahko .spoznamo kaj poraz.no stah-n.ie kljub zavzetosti /a ra/voj ttt-rlzma. Turistično društvo V Skofji Loki je zaradi poznega občnena /.bora zakasnelo tudi s JfttMfavaift za novo sezono. Na občnem zboru smo slišali precej lepih besed, ki pa se v glavnem ni*o urosmkile. Široko zasnovan upravni o;lbor -razdeljen na tri sekcije: kOtnfeT-cialno. olepševalno in propnsvmd-no — je imel dve .seji In so j(1 reanp zavzel za nekatere probleme (c#lp preveč resno), vendar jo naletel na ovire, ki so povsem ohro- mile delo društva. Osnovni problem delovanja TD so še vedno prostori, ki društvu do danes še niso bili dodeljeni (lahko bi kombinirali z delom v prostorih gospodinjskega biroja ,kot so leta lfffiO). Nedelavnost TJ) je tmromila (udi ostale dejavnosti /a razvoj turizma v občini. K temu so tudi fOsIhMl pristavili svoj lonček ne-iznaif!!.;iv bile kabine celo 2«wi ***(*L.A v nedeljo, ko «e» hf^^jS dirke). Na kopališču v . v ^kr.t V niso imeli sadnih ko leda. medtem manjkalo. Pa še nekaj točju obeh Sor Be'rrtT—h" °* zi. ker Selška teče- % klavnice) - v -užitek ^»** * se kopljejo v Kpocm?2l t«»|fV«r re! Razgledni stolp *m toW*J se podira in bo krhat Ktg*f nah. Sprehajališče tT v je spet zaraščeno, rv"* 5t zi. če teh osnovnih J dime? Vsekakor Pa iTr*ri J pomanjkljivosti ra Ji! treb* 0 $ odpraviti vsaj pred^I^*1''* i<» > hodnje sezone, lcu^)1,0**«*' j? že zamudili. «mc 1 BREZJU naj bi se Jctos za vedno] večjo kmetijsko proizvodnjo .— P. Na sliki: Stojan Stosić z ženo v pogovoru z gostitelji Ob prihodu vlaka »Bratstva in enotnosti« na Gorenjsko V boju z okupatorjem Zapis o nastanku in delovanju I. slovenske partizanske čete »Ivana Cankarja« v Srbiji leta 1941 Kljub številnim organizacijsko-vojaškim pomanjkljivostim partizanskih enot pa je bila četniška ofenziva proti nam popolnoma zlomljena — vojaško so bili čet-niki, kljub temu da je bil njihov poklicni kader sestavljen predvsem iz oficirjev in poklicnih vojakov .popolnoma uničeni, tako da je ostalo zelo šibko jedro okrog Draže in njegovega štaba. Moralno-politicna zmaga paftlza-nov je bila popolna; cetniki 60 prehajali v partizane. Stanje v Srbiji je bilo prav pogosto tako. da so mlajši člani iste družino odhajali v partizane, starejši pa v četnike - veliko število teh se je potem priključilo partizanskim enotam. Tik po opisanih akcijah, to j<> kak dan pred eksplozijo v trezniju Narodne banke, se je naša čela vrnila v Užice. Tam smo imeli redne politične ure in snovali smo nove načrte za ponovno mobilizacijo, da bi izpopolnili vrzeli, ki so nastale med boji. Pomagali smo pri reševanjih, nato pa smo ise udeležili velikega skupnega pogreba ,ko smo pokopali tudi dva tovariša iz naše čete: očeta in sina Volheina. Zdaj smo že imeli načrt za mobilizacijo. 2ane Dol-har in Sobor ter Neva Majcen so bili določeni za odhod na teren. Na sestanku, na katerem je zaradi stalne odsotnosti Oskarja Savlija bil imenovan za komisar- I jh Pavle Zauccr, drobna navodila. smo dobili po-Dobil sem (So-, ber) pooblastilo vrhovnega štaba podpisano od tovariša Tita, da imam nalogo mobilizirati Slovence za slovensko četo na ncosvobo-jenem teritoriju Srbije, obenem pa mi je pooblastilo zagotavljalo prehod iz osvobojenega na ne-osvobojeno ozemlje pa tudi obratno, kakor tudi pomoč pri vodenju tovarišev, ki bi jih naj pripeljal iz ncoevobojenega dela Srbije. Predvsem naj bi mobiliziral v kolonijah Slovencev med Nisem in Beogradom, zato je bil moj namen oditi v Kaonik in se zglasiti pri tovarišu Albertu VVil-hclmu. Do njega sem tudi pro- drl, toda zaradi prve ofenzive naloge seveda nisem mogel opraviti. Na pot so je odpravil tudi /anr Dolhar, ki bi naj mobiliziral na osvobojenem ozemlju, toda v prvi ofenzivi je izginil. P. S. Komandir slovenske čete »Ivana Cankarja-« v Srbiji je bil Albin Pibernik, delavec iz Jesenic. Z ženo Julko in 12-letnim sinom Albinom smo bili poleti 1941 od Nemcev preseljeni v Srbijo, kjer so se vsi trije? priključili partizanom. Pozneje je bil komisar zaščitne čete pri vrhovnem štabu NOV in PO Jugoslavije. V Sloveniji jc bil v štabu Tomšičeve brigade in je pozimi 1943 leta padel. Oskar Savli - Silvo profesor '.z Maribora, je bil nekaj časa komisar ćete oz. vodni delegat. Sedaj živi v Ljubljani težko bolan. Anton Mllič. po rodu iz Slovenskega primorja je bil pred vojno kamnosek v Srbiji. Sedaj živi kot podpolkovnik v rezervi v Mariboru in je tajnik OO ZB NOV v Mariboru. Milenko Šobcr in Pavle 2auccr Z gosti iz Srbije je prišel iz Brčke Vranje tudi Stojan S t osi č I ženo. sin padlega Milorada Kto-siča, ki mu je hvaležni Kranj postavil spominsko obeležje. "Vedno sem hrepenel, da bi videl kraj, kjer se je moj oče bojeval in omahnil,« jc dejal Stojan. V Kranju sta ga sprejela in gostila Andrej Brovč in Stane Toplak. Oba sta bila namreč takrat — v avgustu 1941 — skupno a pokojnim Miloradom Stosićem v partizanski tržiško-kranjskl četi. Bratstvo iz tistih usodnih dni 5« ostalo nepozabno. StOflić ni bil Slovenec. Obmejna služba ga je zanesla iz Vranja k Sv. Ani pri Tržiču. Kot uslužbenec in kot človek je povsod kazal revolucionarnost. Tako se je znašel med prvimi našimi uporniki in vsi so ga imeli radi. Ze ob prvi akciji v začetku avgusta je bil na Dobrči ujet. »V opomin vsem partizanom« so ga Nemci obesili v Kranju. Ko so ondan sina Stojana peljali pred spomenik njegovega očeta, je, kot so povedali, postal bled in glavn mu je klonila na prsi. Toda samo za trenutek. Potem 6e je zresnil in zravnal. »Sklesan oče — tih, miren in odločen.« Tako sta Stojana ocenila Andrez Brovč. in Peter Uzar, ki 6la poznala Milorada. Ogoreeno ohii Vsebina plakatov k » Kranjčane preteuil 111 t« *^ veseli večer v dvoL ^^^V tor, je bila prehu^ bi se ji smehaien *V«W- , moglo upirali. Kakn, <**«^'.v «> -popularni iBr„™ »»dl. Beograda- Obetali -k' ? sram in amen do u**p V »al£ do soi> Pa so so pričakovan. W H Urfikrat ^{5; dvorano, že lakoj * ^P^- » t '^tc- grama sprevrgla Ljudje - tisti * okusom - fi0 zaceli ščati dvorano. Pro»r padel na raven bJ^V' * nJaSkega humorja v,- ' le glumačl najaiab«^ JS***ć «rt tej neuspeli k».u »všcini se odpira vj^J?* V odgovarja za take in p-T^- %f stope gostujočih t^p^**** J uprava kinematograteke-tja ni mogla. *pTeden je*!***' dvorano neznani -umeteiu2,5v'' pini« prepričati, e* at* v P* programa in izvajanje n_ višini, ki no bo žaru« okiT ^ blike. Velik finančni v^k*"' je požrla gostujoča skinv^' ' nazadnje koTlst. ki jo 2? J' uprava kinn z oddajo 4w£ f postranskega pomena pw£>' gre za ugotovitev, je prišlo do prometno nesreče na odcepu ceste proti Tržiču Pri Naklem. — Ko je avtomobilist Berbert Gagel iz Ljubljane pripeljal iz tržiške smeri do ceste L reda, pr: Naklem, je naglo zavrl. — Ker se za njim vozeči vozniki <**bnih avtomobilov Franc Hlebš ix LJubljane, Josip Kremer iz Ce-»vca in inž. Janez Nered iz Ljub-ne niso nadejali tako naglega v'*nja, so trčili drug v druge- ga. Telesnih poškodb sicer nI bilo, j poškodovala. Na avtomobilu materialna Škoda na vseh štirih ' škode za 70 tiloč dinarjev, avtomobilih pa znaša 240 tisoč di narjev. je AVTOMOBIL PODRL KOLESARJA V nedeljo, 16. septembra, nekaj čez enajsto uro dopoldne se je Albin Učakar iz Kranja peljal s kolesom, ojačanim a pomožnim motorjem, po cesti I. reda na Laborah. — Bil je namenjen proti Orehku. Ko pa je pripeljal do odcepa na stransko cesto, je opazil za seboj avtomobil. Upravljal ga je nemški državljan Vilhelm Blenk. Ni se mogel odločiti, ali naj zavije na stransko cesto pred avtomobilom ali naj počaka, da ga avtomobil prehiti. Avtomobil je trčil vanj in ga zbil po cestišču. Učakarja so prepeljali v bolnišnico. Sopotnica v avtomobilu (avto-sloparka) Elizabeta Savitak iz Ljubi jnne je dobila po obrazu odrgnine od razbitega vetrobrana. NI ZASENČIL DOLGIH LUCI V nedeljo, T6. septembra, ob 22. uri je prišlo do prometne nesreče na cesti Naklo-Tržič. — Ko je voznik osebnega avtomobila Peter Savs iz Bašlja pripeljal v vas Žeje, je srečal tovornjak, ki ga je upravljal voznik Milan Božič iz Ljubljane. Ker ta ni zasenčil dolgih luči, se je Savs zaletel v drevo ob cesti. Voznik in njegov sopotnik sta se pri trčenju lažje ZARADI SPOLZKEGA ASFALTA V ponedeljek, 17. septembra, ob 7. uri zjutraj sta na cesti JLA Tržiču trčila voznika osebnih avtomobilov Franc Kern z Jezerskega in Vinko Jugovic iz Stare Lo ke. Do trčenja je prišlo na nepreglednem ovinku. Zaradi spolzkega asfalta voznika z zaviranjem nista mogla preprečiti nesreče. Telesnih poškodb ni bilo, škoda pa znaša 20 ti6oč dinarjev. AVTOMOBIL V VPREŽNI VOZ V ponedeljek, 17. septembra, ob 10.30 je prišlo do hujše prometne nesreče na cesti II. reda v Stari Loki. - Osebni avtomobil, ki ga je upravljal inž. Franc Knaflič iz Ljubljane, ae je zaletel v zadnji del vprežnega voza, ki ga je vodil Franc Brešar iz Kranja. Vzroka, kako je prišlo do nesreče, še niso ugotovili. Na avtomobilu in vprež-nem vozu je škode za 270 tisoč dinarjev. POJASNILO V soboto, 15. septembra, smo po~ ročali o prometni nesreči, ki 6c je pripetila na Koroški cesti v Kranju. — Voznik avtobusa Ivan Za- goršek, zaposlen pri Avtocentru Kranj, je pri zavijanju v levo zaprl pot motoristu Francu Debevcu iz Sr. Bitenj in ta se je zaletel v avtobus. Krivda še ni ugotovljena. prometnega davka in zaradi povečane stopnje občinskega prometnega davika. Količinski promet vseh vrst pijač se je znižal za 16 odstotkov, medtem ko je po vrednosti porastel za 6,4 odstotka. Zelo se je znižala potrošnja vina zaradi občutne podražitve. Koli- se jc v tem obdobju povečala le potrošnja sadnih sokov. Cene v gostinstvu so se povprečno povečale za 20 odstotkov; največ pri vinu (29 odstotkov) in najmanj pri nekaterih vrstah brezalkoholnih pijač (11 odstotkov). Gostinstvo vključno s počitniškimi domovi, planinskimi postojankami in obrati družbene pre- Gradnja šen-čurske šole lepo napreduje Za letošnji praznik občine Kranj so pričeli v Šenčurju graditi novo šolo. Lokacijo so določili na lepem zemljišču ob cesti, M povezuje Šenčur s Srednjo vasjo oziroma z Visokim. Dela na gradbišču lepo napredujejo. V minulem tednu so pričeli z betoniranjem temeljev. Naj zapišemo, da so pričeli najprej s temelji telovadnice. Kaj rado se namreč zgodi, da za telovadnico zmanjka h7ane"je imelo v prvem polleVju denarja, šola pa ostane brez nje. Po načrtu bo nova osnovna čo-la v Šenčurju podobna šoli »Staneta Žagarja« v Kranju, le s to razliko, da bo nekoliko manjka. Razen telovadnice bo imela še 10 učilnic, fizikalno-kemijsko predavalnico, delavnico za tehnični pouk, posebne prostore za šolsko kuhinjo in gospodinjski pouk, pevsko dvorano in druge potrebne prostore. Ce se bodo sredstva za gradnjo natekala po predvidenem programu, bo stavba izročena namenu prihodnje leto. Gradnja z opremo in ureditvijo okolice bo veljala okoli 200 milijonov. V neposredni bližini bodo vzporedno gradili tudi stanovanjski blok za uičtelje. - K. .Skupni promet vseh gostinskih storitev v obeh sektorjih Je znašal v prvem polletju v kranjski <■■;■■ «12.5 milijonov dinarjev in je tako planirani promet za leto 10e2 dosežen v višini 52 odstotkov. V primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem pa se je vrednostni promet povišal za 13,2 odstotka. Tako ugodna realizacija plana v gostinstvu je posledica občutnih sprememb v cenah zlasti pri vseh vrstah pijač. Cene so se namreč spremenile zaradi novega načina obračunavanja zveznega I torei zmanjšalo, zlasti pa je ob- dvomno potrebno konkretno ukrepati, da se ta odnos spremeni. Turistični promet v prvem polletju ni dosegel uspehov ustreznega lanskoletnega obdobja. Domačih in tujih gostov smo imeli v prvem polletju 1961 9.900, letos samo 9.758. Indeks znaša tako le 98,6. Se slabše je z nočitvami^ saj jih je bilo lani 30.8^6 ,letos samo 26.527, indeks torej znaša 86. Število gostov in nočitev se je 6.516 sedežev in 573 ležišč. Število sedežev se je v primerjavi ti prvim polletjem' preteklega leta znižalo zaradi zmanj.šanja zmogljivost i obrata družbene prehra-ne v Iskri. V privatnem sektorju gostinstva je še vedno 38 gostišč, ki opravijo približno 15 odstotkov vsega prometa v gostinstvu. Ustrezni podatki pa kažejo, da se obseg gostinskih u.slug v privatnem sektorju relativno zmanjšuje v korist družbenega sektorja. V gostinstvu se stalno povečuje delo', hrane v skupnem prometu, od katere odpade pretežni del na družbeni sektor. Največ piromela. opravi privatni faktor k prodajo alkoholnih pijač, kar pa je glede na težnje v nadaljnjem razvoju gostinstva nepravilno in bo ne- čuten padec pri domačih gostih (Indeks 91,8), medtem ko so tuji gosti zabeležili porast (indeks 154,5). Na tako razmerje je verjetno vplivalo izredno slabo vreme v prvem polletju, ki je povzročilo zakasnitev poletne sezone. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da se turistični prognet v drugem polletju ugodno razvija. — P. Izraelski mozaik Spodnji razstavni prostor Mestnega muzeja v Kranju je minulo sredo spremenil svojo preobleko. Tokrat se srečujemo z 32 barvnimi reprodukcijami pod naslovom »Mozaiki v Izraen—. Ta umetnost jc nastajala na Uea rim-kcRa in bizantinskega iniu-rija od 4. do 8. stoletja, v glavnem pa v 5 .in 6. 6toletju — iu jo med vlado cesarja Konstantin« ya do perzijskega in arabski!«« vpada. Številni sakralni objekti, ki «o nastajali v tom času. se odlikujejo po bogatih okrasih * mozaik]. Mnogi med njimi kažejo izreden čut za realistično upodabljanje motivov. Kljub temu. da so se porajali ob drugih vplivih, kažejo izrazite poteze domače ustvarjalnosti. Primitivno obravnavanje motivov jim daje po&v-ben car. Na te mozaike no naleteli pred leti pri arheološktn izkopavanjih. Razstavljeno graai-vo je izšlo v Zbirki svetovn« umetnosti, ki jo izdaja UNESCO. - Razstava bo odprta 12 dni. S seie ObLO Tržič Največ o socialni službi Tržič, 18. septembra - Sinoči jo biia tu seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so odborniki razen nekaterih drugih zadev predvsem razpravljali 0 novem odloku o /višanju občinskih doklad iz kmetijstva, o problemih in delu socialne službe ter vprašanjih, s katerimi se ukvarja gradbeno-inšpek-cijska služba. Razprava o odloku za zvišanje i razumljivo, saj .so odborniki o tem občinskih doklad iz kmetijstva je že na prejšnji seji razpravljali bila tokrat sicer kratka, kar je [precej obširno in bili tudi precej različnih mnenj, saj občinski zbor V VSAKEM VREMENU Ze pred kratkim bi morala biti na Kriški gori pri Tržiču mikavna zabavna prireditev »Gamsov bal«, in zbor proizvajavcev nista sprejela enakih sklepov. Zato je bila imenovana posebna komisija, ki je morala dodobra proučiti vse gradivo in za sinočnjo sejo pripraviti obširnejšo razložitev o zvišanju ,. doklad. Bržkone je komisija uspeš-ki je na letošnjem sporedu pri- no opravila svoje delo, saj so njen reditev prizadevnih članov Planinskega društva iz Križev. Zaradi nesreče s 6labim vremenom pa prireditve doslej še ni bilo, zato bo se Križani odločili, da bo »Gamsov bal« prihodnjo soboto in nedeljo, in sicer ob vsakem vremenu. Tamkajšnji lovci bodo v nedeljo ob 11. uri priredili »lovski krst«, s katerim bodo prikazali stare, ukoreninjene lovske navade. V načrtu pa imajo, naj bi postal v prihodnje lovski krst vsakoletna tradicionalna prireditev, a čimer bi tudi kriški lovci dali skromen delež letnim prireditvam na Gorenjskem, ki prikazujejo naše narodne običaje. - F. ZLIT IN RAZŠIRITEV POSLOVANJA V zadnjem obdobju je bilo v tržiški občini vse več podjetij, ki bo zaprosila za dovoljenje o razširitvi poslovanja. Med temi je pred kratkim tudi Združena lesna industrija Tržič (ZLIT) dobila potrebno dovoljenje za razširitev poslovanja, in sicer dovoljenje za prodajo polizdelkov, žaganega lesa, odpadkov in stranskih proizvodov, ki jih ZLIT sam proizvaja. Hkrati s tem pa je ZLIT dobilo tudi dovoljenje za izdelavo in prodajo Pohištva za stanovanja in pisarne, pohištvene opreme za javne in družbene lokale, tapeciranega pohištva, ladijskega in stavbnega pohištva ter še nekaterih drugih manJ pomembnih proizvodov. Prav gotovo bo s to novo odobritvijo o razširjenem poslovanju delovni kolektiv ZLIT lahko še uspešneje gospodaril, kot je že doslej. Ali že vesle, da ... ... Je ObLO Tržič nedavno sprejel sklep, da morajo biti sredstva —'namenjena za gradnjo in vzdrževanje otroških igrišč - čim smotrneje in namensko uporabljena. Bržkone doslej ni bilo tako, sicer takšen sklep ne bi bil sprejet! ...je ObLO Tržič dal Mesarskemu podjetju Tržič garancijski izjavi za najetje investicijskega posojila (4 milijone dinarjev) iz občinskega investicijskega sklada in za posojilo, ki ga bo dobilo podjetje v kmetijski banki v Ljubljani (10 milijonov dinarjev). ... Je podobno garancijsko izjavo dobilo tudi Gradbeno podjetje Tržič, ki bo najelo investicijsko posojilo pri Šlo-venija-avto Ljubljana (3,225.000 dinarjev). ...bo stanovanjsko stolpnico v Tržiču gradilo tržiško gradbeno podjetje skupno s kranjskim gradbenim podjetjem. ...sta bila v volilno komisijo za izvedbo volitev v organe medobčinskega zavoda zavarovancev (Tržič, Kranj in Skofja Loka) z območja tržiške občine imenovana Anton Stri- TRŽIŠKI VESTNI K predlog odborniki izglasovali skoraj 100 odstotno (le trije odborniki so se vzdržali pri glasovanju). Nov odlok določa 100 odstotno zvišanje občinskih doklad iz kmetijstva za nižinske predele, s čimer bo odslej tudi v tržiški občini razmerje med katastrskim in narodnim dohodkom. Podobne odloke so namreč «^tale občine v našem okraju, sprejele že precej pred tržiško občino. Najbolj obširen razprava je bila včeraj po poročilu o delu socialne sulžbe v tržiški občini. O nekaterih problemih omenjene dejavnosti smo poročali že v prejšnji številki »Glasa« in že tudi omenili ugotovitve, o katerih je bilo tudi včeraj največ govora na skupni seji obeh zborov. Se posebej pa so odborniki poudarjali pomen kadrovsko-socialnih 6lužb v podjetjih, ker so le-te v mnogih primerih še preslabo organizirani' enotni pa so bili tudi glede primerov delomrzništva. Odborniki so prišli do zaključka, da sedanji ukrepi glede delomrzništva ne ustrezajo potrebam, saj skratka delomrzništva ne morejo preprečevati. Precej živahna je bila tudi razprava o delu in problematiki gradbeno-inšpekcijske službe v tržiški občini. Odborniki so ugotavljali, da je bila ta služba doslej večkrat bolj ali manj pomanjkljiva, čeprav so še večje pomanjkljivosti v sami kontroli med gradnjami. Zato so bili na skupni seji enotnega mnenja, da je potrebno v prihodnje zaostriti dosedanje kriterije gradbeno-inšpekcijske službe in zahtevati večjo odgovornost nadzornih gradbenih organov. Bržkone pa je v tržiški občini ta služba tudi kadrovsko prešibka in ne zmore vseh odgovornih nalog. Zato bosta o tem problemu razpravljala še posebej svet za gradnje in komunalne zadeve ter komisija uslužbenske zadeve Tržič. - B. F. pri ObLO Novi zdravstveni dom je Tržičanom res lahko v ponos. Toda na žalost so Tržičani pozabili, da bi vzporedno z gradnjo uredili tudi okolico. Sicer na to niso povsem pozabili, saj je okolica vsaj z ene strani urejena. Prav gotovo pa ne bi škodilo, če bi poskrbeli za lepši videz tudi s strani, ki jo prikazuje naša slika Pred zasedanjem zborov ObLO Radovljica Začeli so z gradnjo kulturnega doma Preteklo soboto popoldne la v Lescah slovesnost ob >ie del za izgradnjo bodočega t-**^ nega doma. Slovesnosti so ^ ležili številni predstavni k** beno-političnih organizac j dru*> njimi tudi sekretar obč 016,1 komiteja ZKS Radovi j jCalnsk*S» stavniki gospodarskih ors pre*' in drugi; pionirji in godba**11**0! hala pa so izvajali krate**1* * gram. S tem, ko je predsedniV benega odbora Valentin \j se srao- položil temeljni kamen * 1/naru*o 'ft je t* radovuiska KOMUNa uresničevati dolgolet* koraj 30 let) želf= V** čela ra skoraj da bi dobili kulturni dom Za uspešno gozdno proizvodnjo Danes popoldne se bosta sestala oba zbora ObLO Radovljica in potrditev gozdnogospodarskega načrta za gozdnogospodarske enote (Radovljica, Bled in Bohinj - za gozdove v družbeni in* državljanski lastnini) - je nedvomno med najvažnejšimi točkami dnevnega Za uveljavitev novih odnosov v gozdarstvu se niso zavzele samo gozdnogospodarske organizacije, temveč tudi vsi krajevni družbenopolitični organi, ki so se zavedali, da je urejanje problemov v gozdarstvu sestavni del naše agrarne politike. Zato so tudi pri iskanju oblik podružbljanja gozdarske proizvodnje, čemur se v zadnjem času posveča precejšnja pozornost, pokazali dokaj pobud. Mimogrede: izdelave načrta triglavskega gozdnogospodarskega Dolgoletno pomanjkanje šolskih prostorov v Gorjah se Je začelo reševati. Junija Je začelo SGP »Gorenje« Iz Radovljice z zemeljskim! deli za bodočo šolsko poslopje, za katero je az letošnje leto zagotovljenih iz družbenega sklada za šolstvo ObLO Radovljica prvih 45 milijonov; prve učence pa bo predvidoma sprejelo v šolskem letu 1963/64. Na sliki: Pogled na gradbišče gorjanske šole Nekaj misli ob zaključku poletne sezone V Davči je še prostor za dopustnike O Davči, prijazni vasici z okoli 900 m nadmorske višine, ki se razprostira na skrajni severozahodni meji škofjeloške občine in katere domačije so postavljene pod obronki raztegnjenega Porezna in Blegaša, smo v časopisih že večkrat kaj brali. Največkrat pa o tem lepem koščku Selške doline pišemo le tedaj, kadar se spominjamo dogodkov iz narodnoosvobodilne borbe, medtem ko po turistični plati teh krajev ic nismo Osebni dohodki v obrli Razen v obrtnih podjetjih Mizar Gorenja vas. Pilarna Rcteče, Krojaštvo Poljane in Orodno ko-vaštvo Poljane so vsa ostala tovrstna podjetja v škofjeloški občini v letošnjem prvem polletju izplačala več bruto osebnih dohodkov kot lani v tem času. Največ so lansko skupno vsoto izplačanih osebnih dohodkov presegli v Mesariji Železniki, saj so razdelili za 62 odstoTiov dinarjev več kot v prvih šestih mesecih lani, kar pa je tudi za 8 odstotkov presežen plan izplačil za letošnje 6-mesečno obdobje. Prav tak odstotek prekoračenja plana izplačil bruto osebnih dohodkov ima v prvem polletju tudi podjetje Instalacije, še večjega (16 odstotkov )pa Kroj. Slednje podjetje Ima tudi najvišje povečanje povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov, saj so lani ti znašali nekaj preko 17.C00 dinarjev, medlem ko se letos gibljejo v višini •mrOf 21.700 dinarjev, plan pa je za letošnje povprečne osebne dohodke eelo ve!! (27.700). Povpreć* no nižje mesečne prejemke kot lani V polletju so I:«t'is v lom č.i-M i/plačali delavcem v podjetjih Mizar Gorenja vas. Čevljar Gorenja vas. Slikopleskarslvo in Pilarna Rcteče. - J. Z. DENAR ZA GIMNAZIJO V zvezi z reformo našega šolstva bodo letos vse vnste šol verificirali, seveda če bodo posamezne šole (pa tudi notranja oprema) za to izpolnile določene pogoje. Svet za šolstvo pri občinskem ljudskem odboru v Skof-ji Loki se prav te dni ukvarja z vprašanjem - kje dobiti potrebna sredstva za izpopolnitev predavateljskega kadra na loški gimnaziji oziroma za njeno opremo z različnimi vzgojnimi pripomočki, ker sicer sploh ne bodo mogli uvrstiti v šole stopnje gimnazije. V sklad za šolstvo sredstva ne pritekajo dovolj redno in v zadostni višini, da bi lahko iz njega plačali zahteve za verifikacijo, pa tudi posojila verjetno ne bo moč najeti. Tako je torej svet za šolstvo v Sk. Loki kot odgovorni organ ObLO, ki skrbi za razvoj šolstva, pred težavno nalogo. - Z. dovolj približali naši javnosti. -Ce ob zaključku letošnje poletne sezone ocenimo dopustniško izživljanje naših delavcev vidimo, da se je to v največji meri odvijalo v počitniških domovih, kjer je življenje /zelo bučno. Tako lahko resno podvomimo, da se je delavce- v času, ki mu ga jc družba namenila za duševno in telesno rekreacijo, v re-nici spočil. Pred sezono dopustov smo verjetno premalo pomislili na Dove oblike dopustovanja - na primer, da bi delovne ljudi iz mest in industrijskih središč usmerili v kmečke predele, kjer je zanje dorati prestora in zagotovljeno prijetno bivanje. • Delovni ljudje bodo slej ko prej sami občutili potrebo in se bodo v času dopustov umaknili iz vrveža v mirno okolje, kjer bo vsak loški DELAVEC našel pravi počitek. Lep tak primer počitniške vasi bi bila Davča v Selški dolini, kjer bi dopustni-ki preživeli počitnice na či6tem gorskem zraku, v senci smrekovih in bukovih gozdov, v želji po skodelici mleka, svežem surovem maslu in domačem kruhu, pa vse tja do cenjenega »davškega želodca«. Tam bi šele prišla do izraza prava rekreacija delovnega človeka. Tudi drugi kmečki dvorci na Mart in j vrhu, v Rovtah, pa na drugi strani v Sorici, v Draž-gošah, v Podlonku in povsod po naših gorenjskih hribih bi lahko sprejeli na stotine počitka potrebnih ljudi, brez velikih denarnih vlaganj. Prav Davča bi morala pomeniti začetek nove smeri razvoja na-fega domačega turizma, saj so v njej za to že naravni pogoji dovolj ugodni. V počitnicah v Davči namreč samevata kulturni dom in osnovna šola, kjer bi za začetek lahko bivale počitniške kolonije Malokjc je tudi tako lepa priložnost za izgradnjo kopališča kot v Davči za šolo. Vse te pogoje bi bilo res koristno združiti in jih gospodarno izkoriščati prav za rekreacijo naše mladine in delovnih ljudi. - D. Dolenc območja se je lotila 1958. leta okrajna uprava za gozdarstvo OLO Kranj, Gozdno gospodarstvo Bled, ki upravlja z gozdovi v družbeni lastnini, pa je začelo z izdelavo načrta za gozdove v državljanski lastnini. S tem je nadaljevala poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo Radovljica vse do lanskega aprila, ko je prenehala obstajati. Razvoj gozdarstva pa je narekoval nujnost izdelave gozdnogospodarskega načrta za vse gozdove. Zato je ObLO Radovljica sklenil pogodbo s skupino strokovnjakov (na tem so delali že pri poslovni zvezi), ki 60 ga dokončali. Gre namreč za 10-letnl načrt (ogledalo si ga je 60 odstotkov lastnikov vseh gozdov, ki niso dali bistvenih pripomb), ki daje osnovne smernice za trajno gospodarjenje in za povečanje proizvodnosti gozdnih zemljišč. Vsekakor pa lahko pripisujemo temu načrtu še nekatere pomembnosti, saj priteguje k sodelovanju kmečke gozdne posestnike v kooperacijo z GG Bled. Tako bi kmečki gozdni posestnik pod strokovnim vodstvom sekal in izdeloval gozdne proizvode po navodilih. Ce pa ima vprežno živino, pa bo lahko tudi vozil les iz gozda. Za tiste kmečke lastnike gozdov, ki ne bodo mogli sami sekati in opravljati ostala gozdna dela, je predvideno, da sklenejo pogodbo z GG Bled,, ki se jim izplača cena (objavljena v Uradnem vestniku) lesa na panju. Se to: V teh dAeh je izšel razpis za vlaganje prijav sečnje za prihodnje leto, rok je še ves september in ob tej priliki lahko kmečki gozdni posestniki sklepajo pogodbe za kooperacijsko sodelovanje. Za to je precejšnje zanimanje, v kranjskem okraju je sklenjeno že 66 odstotkov pogodb, zakaj načrt daje možnosti delovnim kmetom, da. sodelujejo ne samo v gozdni proizvodnji, temveč tudi pri gozd-nogojitvenih delih ali pa se celo še poklicno zaposlijo pri GG Bled. Le-ta pa bi imel s tem nedvomno korist, zakaj tako bi odpadlo vprašanje vsakoletnega »uvoza« delavcev, hkrati pa tudi vprašanje njihovih stanovanj itd. Ob koncu pa lahko še zapišemo: načrt je zlasti ugoden za »čiste« kmete, medtem ko bodo znatno prizadeti tako imenovani polpro-letarci, ki bodo postopoma izključeni iz gozdne proizvodnje. Za problem polproletarcev, o katerem se te, dlje časa razpravlja - terjal bo nedvomno še precej »ostrih« razprav - pa bo treba kaj kmalu sprejeti določen« stališča. Stane Skrabar njo leščanskega centra ^ Gr**-beno, kulrurno-prosvetno <*ru** lesnovzgojno delo bo po in te-kranjskega projektivnega n!^1^ izvajalo SGP »Gorenje*. i-T^^Mit ljice. Pravijo, da bo p-v ***«kw. - prostori za družbenel* cije in klubski prostor .T8****« vembra zaključeni. is etar. Pa ft* - glavna dvorana — ir^tf?, pa - fizkul turna dvoram tj* et*. bosta končani Predvide*!?* slednjih dveh letih, o©** v zataknilo pri sredstvih ^ n* *o računski ocenitvi bo W ljala 137.864.165 dinari^ *. sredstva - 30 rmlijo-«^-prispevala »Veriga«, m^ Je j, so pomoč obljubile tu^ n^6"* b renjka - tovarna čokolad0 -Gora in druge Kospodar^T' Ah*, zaci je. - St. S. e 0r8*s Na kratkem • v Ponedeljek je ^ )lska komisija AJVirj o**6** ica 6 tečajem o >,cjstnoprometnah tiste tovrstnega dovoljenja mopediste, ki »*. bo začel jesenski nja za voznike amateri ^ B kategorije, A ^ « Blejsko trgovska »Specerija« je pred d^**5* čelo adaptirati Posloval **" 10 v Spodnjih Gorjah^° št tacija bo veljala okoi/ 4Ad*P-jone dinarjev. * mifc. r Na občinskem DPM smo zvedeli, pionirskih odredih s« ■ da na - vnet pnvljajo za udeležbo W* proslavi pionirsk?^ °Kr<*J- radovljiški komuni i nji zacije ,ki bo 29. Ljubljani. ®*Pt Mit • Prihodnji mesec l0 oktobra bo v ble«!« * * M dvorani zbor Slovenije prave so lejsk* te^ S°stine*v Organi^cij ' V **** tek^ Pred dnevi so v gostinskem §olskerri na Bledu zaključni • C .n'' opravi Glasa 377 Prodam 8 pujskov. H tednov s(;i Hh. — Naslov v oglasnem oddelku 3775 Prodam večjo količino butar, naslov v oglasnem oddelku 3776 6 rabljenih plaščrv /,\ avto Mf krat i9, prodam. - Naslov «z!asnem oddelku 3777 Prodam eno leto «faro ovro in t meseca starega mladira. - Pod feča 4 3771» Predam kravo s teletom in ja- fcelks za mošt. - Luže S 3779 ProČMm sobno opravo. - Stanko Medic, Hujo 11, Kranj 3780 Prodam dobro ohranjeno ž?ano ■frešno opeko »lole«. - Jcšeto-♦a 17. fttfatži: 3781 Predam kravo s teleiom. — Na-•lov v oglasnem oddelku 3782 Zazidljivo parcelo (1 ha) v centra Stražišča, prodam. Vodovod, Elektrika in odtok na parceli. — Gasilska 2 3783 Prodam zazidljivo pirrelo in 12 m »terra« gume za tla. — Brilo? 19 3781 Prodam 3 male prašičke od 30 •o 45 kg težke. - Voklo 30 9196 Ugodno prodam kaminček -9*i. - Sušteršič, Zg. Bitnje 103 378S oglasni oddelek po •Junior-3788 kupim Kupim komat — 21 col, za težko vožnjo v dobrem stanju. — Naslov V oglasnem oddelku 3787 Kupim nov ali dobro ohranjen avto »DKrV«. - Ponudbe oddafi Za neoprrmijeno sobo v Kranju pomagam dva do trikrat tedensko pri drhi ali plačam. - Ponudbe oddati pod -Izmenično" 3789 Cenjene croste obveščam, da ho (rovtifn.f f.akner na Kokriri ftd 17. do 30. t. m. /aprla, 376:1 Dvosobno stanovanje v centru Kranja zamenjam za enakega v Medvodah. - Ponudbe pod •• Zamenjava« 3790 Oddam garažo v najem. " Naslov v upraVi 3791 Nndim hrano in siannv.in.ie funtu, ki hi po službi pomanal na kfOellj?. - Naslov v oglasnem oddelku 3792 V nedeljo. I« I m., sem izgubil v Naklem nalivno pero. Km je dragocen spomin, prosim najditelja, naj ea proti nagradi odda v trsrovino N'akio 37S3 čiščenje in razkuževanje žita smo pričeli v«ak dan od 6. do ti. ure v strojni remizi Sifahlnj kot vsako lelo. - Kmetijska zadruga Naklo 3794 Iščem majhno neopremljeno So-bo. Plačam po 6.500 dinarjev. -Pot na kolodvor. Kranj 3795 Obvestilo: Ponovno obveSčam stranke, d.i je zlatarska delavnica ob sredah in sobotah zaprta. -Rangus, Kranj 3796 Po petih kolih nogometne lige Uspešen (nepričakovan) preobrat Se Im Jelo* uresničil logičen odgovor na šaljivo vprašanje: »Kdaj bed© kranjski nogometaši spoznali, da je Triglav pri nas itajvišji vrh?« PfaV malrt Je bilo letos ljubiteljev nogometa, ki bi v letošnji nogometni .sezoni za prvenstvo Slovenije pričakovali tako prodoren uspeh enajstorice Triglava Iz Kra-1 nja, ki se je lani na dnu prvenstvene lestvice borila za obstanek v conski ligi. Tokrat Je po petih kolih edina neporažena vrsta v slovenski nogometni ligi in Ima /a seboj zavidljiv uspeh — tri /mage na tujih in dve na doma čem igrišču: Kranjski nogometaši se tudi lahko pohvalijo, da imajo najboljšo obrambo, saj je doslej le dvakrat pustila premagati svojega vratarja, mimo trboveljskega Rudarja pa ima tudi odlično napadalno vrsto, ki je dosegla že 12 zadetkov. V njej jc s 7 doseženimi goli srednji napadavee fiajželj drugi na lestvici slovenskih strel-cet. Ce so Triglavani končno uredili svoje vrste In po mnogih letih spet prevzeli eno izmed vodilnih mest v slovrnskem nogometu, potem se tega lahko samo veselimo. Nedvomno ima zasluge za to tekmovalno vodslv o klub.i. ki je /na-lo igravce zainteresirali za načrtno vadbo in discipliniranost ha tekmah. ZH<» pomembna za nadaljnji razplet dogodkov v slovenski HH bo nedeljska tekma Triglava nk domačem igrišču z. drugouvriče-nim ljubljanskim Krimom, na katero šč Kranjčani že temeljito pripravljajo. Priložnost svojega igrišča bodo morali Triglavani izkoristiti za zmago, posebno še, ker jim je žreb določil naslednje težke nasprotnike (Slovan, Ljubljana. Rudar - T) na tujih Igriščih. - .1. Z. REZULTATI NEDELJSKEGA KOLA GORENJSKE nogometne iji.i; Sk. Loka : Železniki 6 : 3 Šenčur : Tržič 0 : 5 I. RAZRED NAKLO : VISOKO 7:0 — prek. POPRAVEK Pri ohjavj I. natečaja za investicijske kredilc. ki sc bo sredstev družbenih investicijskih Skladov ljudskih odborov lh iz bančnih sredstev v letu 1962 za kmetijstvo sta v točki VI. nastali dve napaki. Namesto »lanska sredstva mora biti lastna sredstva in namesto »28%« mora biti 20%. Ti dve ftapaki s Io objavo poprav ljamo. »METALKA-, trgovsko uvozno in izvozno podjetje ■ .1 IT BL.IA N A, Titova cesta 21 PRČ)DA sledeča osnovna sredstva! 1 tovorna avtomobila 3 t. TAM Pionir 1 tovorni avlomobil 12 f. ("srpi 1 T traktor Stevcr 2 prikolici 3 i. 1 poltovorni avtomobil 1.5 t. Fiat Zastava Mil "Visa vozila so v odličnem stanju. Prednost odkupa ima socialistični sektor, eventualno damo vozila v najem. » Osnovna šola Stane Žagar Kranj razpisuje VPIS V ODDELEK ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (I. in II. tečaj) Vpisovanje je vsak dan dopoldne v tajništvu šole na Planini -Cesta l.maja. do 26.9.1962. Oddelek za izobraževanje odraslih bo šola organizirala le, če bo vpi-aafto zadostno število slušatelje«' Samoprispevek bo odvisen od števila kandidatov. DELAVSKA UNIVERZA JESENICE raspisuje VPIS NA administr viivno in EKONOMSKO S^O ODDELEK ZA ODRASLE Pogoji «a vpisi na Administrativno šolo: * MMICafife osemletka ali ustrezna izobrazb* — starost \*t let — pisarniška služba Pogoji za ekonomsko srednjo išolo: — končana osemletka m starost 18 let Vpis vsak dan od 10 do 12. ure in od 10. dO 18. tife na Delavski univerzi Jesenice Vse informacije na Delavski univerzi Jesenice MOŠTVO TRIGLAVA, ki v letošnjem nogometnem prvenstvu Slovenije ni izgubilo Šc nohenega sreča-flja. Sloje od leve proll desni: Vorčlč, Baki Brez.ar, Marjan Brezar, štular, Krašovcc, Pcrkovlč, Rc-kar; čepe: Hiti, Dagarln, Binkovskl, Vcrbič, Jerman, BajželJ In Goste Blejčani so zastopali Slovenijo V nedeljo je bila v počastitev 29, obletnice JUGOSLOVANSKE VOJNE MORNARICE v Splitu regata, na kateri so sodelovale Veslaške rezrezefnartce Sfbije, Hrvatske, Slovenije, JRM in veslači splitskih klubov. Slovenska reprezentanco so FestavTjali Itolčani ln Blejčani, Blejski veslači so nastopili v četvercu, skifu in double seullu, OsmeMc pa je bil kombiniran, zakaj nekaj Blejčanov se tekmovanja ni moglo udeležiti zaradi službenih in šolskih obveznosti. Regato si je ogledalo precejšnje število gledaveev. posebno zanimanje pa je veljalo za dvoboj blejskega in splitskega osmerca, ki sta najboljša v drŽavi, Blejčani so nekoliko razočarali, saj so zmagali le v skifu, realne moz.nn.sti za uspeh pa so imeli tudi v tekmovanju double scullov, vendar Jim Je nekdo, morda namenoma, pred tekmovanjem odpeljal čoln in pneden so ga vrnili, je tekmovanje že začelo. Upoštevati moramo tudi. da Blejčani po državnem prvenstvu sploh še niso trenirali In da so veslali v starih, izrabljenih čolnih, medtem ko so domačini nastopali v popolnoma novih. Najbolj zanimiv« je bila tekma četvercev s krmarjem, v kateri 6ta posadki Slovenije in Hrvatske ve-* slali vso progo Skupaj in sO si Blejčani (Slovenija) priborili odločilno prednost Sele v zadnjih metrih. Zelo zanimiva jc bila tudi borba mladinskih skifov. Slovenski zastopnik Urh z Bleda je nastopil v klinker skifu. ki je mnogo težji in počasnejši od gladkih ski/ov, v katerih so veslali njegovi nasprotniki. Zaradi tega Je iktrjll* starcu zaostal, vendar je pozneje USPEH BALINARSKEGA KLUBA S TRATE Domiselni prebivavcl novega naselja na Trati pri Skofji Loki so avgusta lani pri blokih zgradili balinarsko stezo in ustanovili balinarski klub. V dobrem letu svojega obstoja pa so člani tega kluba pokazali presenetljiv napredek v tej športni panogi. Na nedavnem tekmovanju balinarskih klubov ob otvoritvi novega tristeznega balinišča in BSK Zarja v Savskem naselju v Ljubljani so tekmovavci s Trate v hudi konkurenci renomiranih balinarjev iz 24 klubov zavzeli odlično četrto mesto. V četrt finalu so na tem tekmovanju premagali lanskoletnega državnega prvaka Ix*OTnO*ivo iz Ljubljane, letošnjega republiškega prvaka iz Rožne doline in člana okrajne balinanske lige Tehnika Iz Ljubljane. Minuli teden so tekmovavci BK Trata sodelovali na pokalnem balinarskem turnirju v Postojni. Tudi tam so pokazali solidno Igro in zmagali v konkurenci petih klubov. Za dosežen uspeh so prejeli pokal v trajno last. prehitel vse nasprotnike in zmaji!. Tekmovanje je bilo nezanimivo predvsem zaradi maloftfevilne udeležbe. Na tekmovanju je zmagala :$J$veniJa s 180 točkami pred Hr-vntsko in Srbijo. - P. Klavora ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Vošpernik sijajno zmaguje PrOlttnjene partije iz prvih treh kol so se končal* s pričakovanimi ižidl. Izjema jO bila 10 partija Planine : Gabrovšek, kjer je ing. Ga-brovšek popolnoma izgubljeno partijo rešil v svojo korist. Izidi: Kržišnik - Bukovac 1 : 0 (bfez nadaljevanja), SiSka - Gfo-fsek 0: 1, Planine -- OabrovSek 0:1, Vavpotič - Kržišnik 0:1, Vošpernik - Bajec 1 : fl, Planinč -Fajfar 1 : 0, Penko — Ankerst 0:1. V četrtem kolu je pripravil Veliko presenećen je mladinski prvak Slovenije Planine, ki je kot črni premagal kandidata ža prvo mesto Groska. Kranjčan Bukovac še vodno pridno nabira ničle! Izidi: Plavčak - Kočevar - remi, Malešič — Bukovac 1 : 0, Bajec - Vavpotič remi; Grosek -Planine 0:1. Vošpernik - Šiška 1 :0. ing. Gabrovšek - Kržišnik - remi, Fajfar - Penko 0:1. Ankerst - Longer 1 :0, Jelen — 1'nmfalk 0 : 1. Vrstni red: Vošpernik 4. Ankerst, ing. Gabrovšek, Preinfalk 3, Kržišnik 2.5. Grosek. Malešič, Planine 2,5. Bajec, Longer, Kočevar 2, Plavčak, Vavpotič 1.3, Jelen, PenkO 1, Bukovac, Fajfar 0,5, Šiška 0. - Djordjevič TRIGLAV TKIKRAT USPEŠEN Spet ao> se začele borbe za dobro Uvrstitev v aiovenskl namisno-ieniški ligi. Kranjska predstavnika sta sblidno startala, posebno Triglav, ki je iz treh dvobojev Prinesel Seat točk. Kranjčani so premagali ljubljansko Ilirijo in Logatec z 9:2. domačega rivala Mladost pn z 9:1. Za državnega prvaka nastopajo isti igravcl kot v pretekli sezoni, razen CadežOve, ki Se ni pričela trenirati. V dvobojih z lažjimi nasprotniki bodo Kranjčani preizkusili tUdI nekatere mlajle moči. K Triglavu j« pristopil tudi perspektivni Novomo-šTo pomeni, da si sc samovoljno vrnil?« hladno vpraša Babin. »Kaj zato, drugi sedite tukaj, jaz pa na| hi čepe! tam zadaj?« »In kaj zdaj?" »Nič. Norci so pač izumrli. Ona pa, vražja babica, jc dve uri bezala po meni z nekakšnimi plctivkami. Poznam takšne radovedneže. Ce ji pustiš, da počne, kar hoče, začne presajati glave: prvemu jo odreže, drugemu prišijc« »Ce je res, bi tt utegnilo koristitiN »Prav vseeno je, če mi koristi ali ne. Lc svojo glavo bi rad obdržal.« Otrese obujke z nog pa miga s prsti. Zasmrdi po golih nogah. Se vedno se boji, da bi ga Babin poslal nazaj, zato sedi užaljen, ko da so dregnili v njegove najplemenitejše občutke. Nenadoma prhne Babin v smeh in Maklecov se v trenutku spremeni v razposajenega dečka. Kaj vse se godi eli na z Krvavec je bil v megli. Vsa ravnina tja proti Kamniku je bila deležna osvežujočega dežja. Kako so ga kmetje prosili vse poletje, ko je pritiskala suša! A zdaj? Ubogi šolarji so šli mokri po cesti, kmetje pa so godrnjaje zapuščali njive in se stiskali pod kozolci. Na sveži, puhteči zemlji so puščali kupe gajbic za krompir in se jezili na dež, a hkrati se veselili njegovih posledic. Jesen je kmetov čas: čas njegovega zadoščenja, njegovega plačila. Ustavili smo se tam, kramljali ter posedali po kuhinjah in skednjih. Med stoterimi kmetijami je nazzanimivejša tista, Ifci je največja — za dobrih za štiri aH pet drugih bohinjskih ikrav. To je posebna »jersev« pasma krave, ki jo sedaj uveljavljajo. Takih krav imajo šele kakih sedemdeset. In tako se bije boj med starim in novim, boj med podedovano sestri v Brnike. Zdaj poleti delajo največkrat po 10 ur. Pozimi pa bodo delali tudi le 6 ur. Je pač drugače kot v tovarni. Le škoda, da morajo delati še popoldne. Opoldne imajo navadno uro časa za kosilo in malo počitka. Tako je pravila Marija in pripomnila, da je šele sedaj - po tolikem času prišla do znosnega dela in življenja. KDO BO NA GRUNTU! Ob tem pa smo se srečali tudi z mnogimi drugimi ljudmi — s kmeti iz okolice. Pravili so o težavah in problemih. Miha Gašpirc. kmet na Pšenični polici, je veljal zmeraj med tamkajšnjimi kmeti za umnega gospodarja in marljivega delavca. Toda tokrat, kot je povedal, je ugotovil, da po starem ne gre B& Ima sicer lepa poslopja, 10 Na obratu KG v Cerkljah so letos prvič pridelali tudi večje količine posebnega krompirja križanca. Nima še imena ln ga označujejo kar z »1/38«. Pridelali so ga približno 23.000 kg po hektarju. 2e to je lep uspeh. Glavna njegova prednost pa je v tem, da ima zelo svetlo belo meso, kot pravijo, ln da Je Izredno okusen. Zato ga bodo v večini pridržali za seme sto drugih. To jc KMETIJSKO GOSPODARSTVO KRANJ. Okrog tisoč hektarov zemlje imajo In kakih 170 ljudi je na njihovih njivah, v hlevih in skladiščih. Toda to niso več kmetje. Pravi delavci so postali — in to snosobni delavci. Na njihovih njivah raste vzorno žito, dober krompir in krave so prav lepe. Povprečni letošnji pridelek žita na hektar dosega okroglo 3000 kg, medtem, ko Je za naše kraje zmeraj veljalo za zelo dobro povprečje dva tisoč aH kaj več. Tako prednost imaio ti delavci tudi pri drugih pridelkih. V Cerkljah so pokazali krave, ki po vrednosti dajejo mleka tradicijo in med sodobno znanostjo v obliki tehnike, kemije in tako dalje. Ta boj med starim in novim sprrminia podobo kra: ja, ruši mejnike in ograje, lomi stare običaje in navade in uveljavlja nove oblike dela in življenju na vasi. In kaj pravijo ljudje - udeleženci tega boja? -Govorili smo s t'istimi, ki so srečni in zadovoljni, govorili smo z onimi, ki so Glejte — pa še tole mi jc prišlo na misel. Precej dolgo se že spogledujem z zavesami v oknih menze JLA v Kranju. Pa ne zato, ker so tako hudo imenitne, temveč zato, ker ne sodijo več v javni lokal. Tako lepo so »dekorirane* z luknjami, da človek kar zardi, ko jih pogleda. Ko so ondđn belili restavracijo, sem mislil, da bodo okna končno le opremili z novimi zavesami. Kje neki! Kar stare so razobesili. No, če ne zmorejo novih zaves, bi morda poskusili raztrganine zakrpati. Morda bi šlo! Vas pozdravlja Vaš Bodičar rejcev. Pravkar so bili pri malici. Dva velika hleva, v katerih je 175 krav, sta tam; med hlevi pa so silosi s kislo krmo. Med njimi je bila tudi Marija Oloj, mlado, toda utrjeno dekle. Dela pri zunanjih delih. Tri leta je že tam. »Tu mi je bolj všeč,« je dejala Marija, medtem ko so drugi povedali, da je bila med tem časom zaposlena že v mestu. Kot je povedala, je bila res pol leta tudi v podjetju Vino Kranj. Toda vajena je čistega zraka, prostosti in pamostojnosti, kot je dejala. Zato ji je tu bolj všeč. »Koliko pa tu zaslužite?« je bilo bolj vsiljivo kot vljudno vprašanje. Marija ni niti hotela kar na hitro odgovoriti. »Različno je,« je povedala. Izpcd dvajset tisočakov ni bilo nikoli. Zadnji mesec pa je prejela triintrideset ve hektarov dobre zemlje, vendar... Kdo bo delal na kmetiji? Eden izmed sinov so je poročil in se zaposlil v podjetju. Dal mu je dva hektara zemlje. Zdaj sin te zemlje noče več. On je tudi ne zmnre obdelati. Komu naj jo da? Tudi dva sinova, ki sta še doma, 6ta zmeraj manj navdušena za delo na kmetiji. On - kot skrben in razumen oče - jima ne more več zagotoviti na domači kmetiji take obleke, 'kot jo imajo tisti, ki so zaposleni drugje. Rešitev? Miha je imel predlog - s kmetijskim posestvom bi se pogodil za rejo ali pitanje telic. Prevzel bi kakih 30 telic od posestva. Za to ima dosti prostora v svojem velikem hlevu, veselje za tako delo itd. Tako je povedal Miha. »Kako si zamišljate stimulacijo za to delo?« smo ga vprašali. »To bi Se bdlo treba zmeniti. Morda bi bil kot delavec v podjetju ali pa tri se pogodili za ceno pri kilogramu pridobljene teže telet ali kaj podobnega,« je pojasnil Miha. »Bi torej vi Se ostali kmet aH ne?« »Tudi to je stvar, ki jo je treba prepustiti dogovoru in času,« je odgovoril Miha in nato tolmačil težave svojega kmetovanja. Se bolj prizadeto je o tem govorila žena na lepi kmetiji v Praprotni polici. Ima tri odrasle hčere in sina. Družina je na višku moči. In vendar je mati, gospodinja prav sedaj prišla v največje težave. Nihče noče ostati doma na gruntu. Dve hčerki sta se že zaposlili drugje. Sedaj še tretja iSče zaposlitve. Ob vsem tem pa se je še sin odločil, da 6e bo zaposlil pri KMETIJSKEM GOSPODARSTVU. Govori o zaposlitvi kot traktorist A kdo bo delal doma? Ko smo govorili o tem, so ženi pritekle solze. Razumeli smo jo. Težko je to prebolevati. In prav sedaj preurejujejo hišo, gradijo nov svinjak, imajo veliko gospodarsko poslopje 6 kozolcem itd. — In misel, da tega ne bi več mogli obdržati v takem stanju, kot so si želeli, to je v resnici hudo. Toda vzroke je razumela tudi ona ... »Vem, vem, brez velikih strojev se na takih posestvih vsako leto manj splača delati. Saj tudi v Rusiji pa tudi v Ameriki delajo samo na velikih posestvih,« je sama dopolnjevala z vsem razumevanjem to, kar smo ji tolmačili. Zato. kot je dejala, se je že tisoč. Kar lepo! Tam blizu je tudi menza, ima lepo sobico in — kadar ji je zvečer dolgčas — tudi Kranj s kinematografi ni tako daleč. Podobno nam je povedala Marija GaUJot iz Brnikov, ki smo jo našli v Lahovčah. Zaposlena je na tamkajšnjem obratu Kmetijskega posestva. Je že 28 let zdoma in si je že služila kruh z dokaj trdim delom. Kot kmečka delavka oziroma pomočnica (dekla) je služila sem pa tja po kmetijah. Toda zdaj je spoznala, da je na kmetijskem posestvu več razumevanja za človeka, kot ga je bila vajena drugod. ■ j »Tukaj več zaslužim, več si lahko kupim In več sem prosta. so otroci, ki se podijo po stopnišču ' Nlko"" nisem tako utrujena zve-in delajo škodo. Da bi jih kdo po- I čer* kot sem bi,a včasih, ko sem morala delati po štirinajst ln 8e več ur,« je povedala Galijotova. -Zmeraj prejme več kot dvajset tisočakov. Opoldne plača za kosilo sto dinarjev in nikdar ni lačna. Zvečer pa hodi domov k svoji Bo vzreja telic res rešila Miha sedanjih težav? Mladi o odločila, da bo polovico posestva skušala oddati oziroma prodati, ker sama nikakor ne bo zmogla. »Otrokom pa, ker jim želim dobro, ne vsiljujem kmetije, ker vem, da v sedanjih razmerah ne bodo več srečni,« je dostavila. Poslovili smo se. Vožnja do Kranja je bila kratka, celo prekratka, da bi izmenjali vtise o vsem, kar smo v nekaj urah bežno opazili. Misli 60 uhajale nazaj, nazaj do tistih, ki pravijo, kako so zadovoljni, in do tistih, ki tarnajo o težavah. Kaj vse se godi na deželi! Napredek je, nikomur ne prizanaša in je brez meja. Prizna samo današnjo resnico. Karel Makuc Marija Oloj Kadar živali slišijo brnenje električnega vozička, vedo, da prihaja »kosilo«. V hlevih kmetijskega gospodarstva je vse zelo mehanizlsano, kar olajša delo in povečuje proizvodnost svojih problemih Pretekli teden ie w mladinski aktiv Sp. i» ^ ca letno mladinsko j> 8" ^es^' ki so se je udeležili ^"^^^rK^ stavniki ostalih orgam^*^ I*«* V svojem poročilu tT0^ nik Franc Sušnik gov^.fcPeds** hih in neuspehih v mi-n \ ° Ob tej Priložnosti so W* ZB sklenili, nW 4 ske univerze pripravili J° ^1»^ nja o kmetijstva 1>re potrebujejo. Ob zakljui: k;»d*r f tudi rečeno, naj vsi 1« & stanejo člani SZDL, vZ?**** T? ganizaciji že sedaj POr?r *«! << kateri so pa tudi v od>Cf®*Jo o** - S. F S^dJ> Ssodišč* STROGA KAZEN ZA P0MEVERJAN Ivan K. je bil snr Avtoprometu*, v Kr^^^^k «/* sečnim zaslužkom prib?^ * ref soč dinarjev in je v M %T otrok. Spričo tega ni ivT**» br> ljiv njegov zagovor tn-PrT ***prV sodiščem v Kranju Oo4 oiKpc*u!<, V zadnjih dveh letih ^1 «t / tržke od prodanih vo^l^Akl radi pomanjkanja deru,?10 le * ženec je v resnici le stoter/ kazni za podobna kazn;?*^*^ nja. "«-*«va Obravnava je ugotovi. je prisvojil v času od j u «*» -<* do maja letos pcetopom?'** l* dinarjev. Prisvojitev tat kega zneska mu je cmosjL stopno ponarejanje dnevr 0 računov, na katerih je -sam tudi brez dovol jen^1*««^ piisal po dva odgovornVn ^ uslužbenca svojega podjetja je razen poneverb »^v*' s *W kaznivo fctin. dejanje ponarSll^1 * Sodišče- je K. s^I^f * prepričati, da je poneveru ^f1^ le okoli pol milijona diruJrJrl*0<' pa mu je finančni izvedeni!!1'' dokazi ovrgel zagovor, jei*L ~ s da je poneveril vseh 618.735*!"*1' jev. zaradi česar ga je ©cd*?*** sodilo nh 4 leta in tHnZJ^ strogega zapora in seveda h*»fC*V povračilo ponev erj enega