Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulico štov. 16.
Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
So»t«top„a potit-4 kr., pri T«okratnom po-Q*vljanji dajo so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £». uri zvečer.
V Ljubljani v ponedeljek, 9. inarcija 1885.
za Ljubljano
v upravnigtvu:
za oolo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za čotrt lota 1 gld. GO kr., na mosoo 50 kr., pošiljate v na dom volja mesečno 9 kr. vod.
Po pošti velja
za oeloloto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrtlota2gld. 60 kr. in za jodon mosoo 86 kr.
Štev. 55.
Tečaj II.
Anglija.
Kakor strela z jasnega raznesla se je novica med svet, da so se Rusi zopet pomaknili za korak bližje proti svojemu smotru, zlati Indiji. Na prej tako jasnem političnem obzorji pokazala se je naenkrat meglica, ki je spravila celo Evropo v nemir in strah, kakor spravi v strah skušenega mornarja iz daljave bližajoči se bel oblaček. Rusi zaseli so strategično važne prelaze Saryazi in Zul-fikar, ruske čete stojč pod poveljnikom Gli-kanovem uže na meji afganistanski — tako razlegalo se je naenkrat po svetu. Da tavčst Angleški ni bila prijetna, da ji je ravno sedaj prišla kaj malo prav, ko ima na drugi strani čez glavo opraviti, je razumljivo. Sicer se je morda v Londonu od začetka mislilo, da je ta včst pretirana, da jo izmišljena, toda kmalu morala se je tudi vlada na Temzi prepričati, da je nekaj resnice na tem. Saj Rusi sami tega niso tajili, da so se nekoliko bližje pomaknili proti afganistanski meji. Se vč da imeli so le ti tudi takoj izgovor pri rokah. Napadeni so bili in tedaj tudi primorani ukreniti take naredbe, da se kaj takega več ne pripeti. Da tak odgovor, tako opravičevanje Angleške ni zadovoljilo, priča nam to, s kako razburjenostjo in hlastnostjo menjavale so se Dote med obema velevlastima iu kako se je Da Angleškem uže rožljalo z orožjem. Mislilo se je baje uže na to, kako zapustiti Sudan ter obrniti se z vso močjo proti nevarnejšemu sovražniku v Aziji, ki hrepeni po biserji angleških posestev. Videlo se je skoro, kakor bi bil uže prišel tolikokrat napovedan trenutek neizogibljivega boja za deželo, kjer je tekla zibelj človeškemu rodu.
Listek.
Violeta.
(Sp. C. W-d. -a-)
(Konec.)
Jednako mladi deklici, strogo varovan, vzrastel je v samoti, in to potovanje v stolico bilo je prvo, samosvojno delo v življenji njegovem. Grofinja mu je kaj nerada dovolila, da odide za nekaj časa proč nje sin; konečno je vender dovolila, da je Robert obiskal strijca v Beči ter tam ostal čez zimo.
Strijc mladega grofa bil je posebnež, kateri se je ogibal vsakega občevanja, in tako 8i je moral Robert sam iskati druščine.
Preživel je čas, kakor je mogel, najrajši obiskaval je gledališče.
Nek večer ugledal je v gledališči Violeto, krasni otročji obrazek male plesalke ni več lzginil iz njegovih sanj.
Noč iu dan je plesala mala, krasna podoba pred njegovimi očmi, vse njegovo mišljenje bilo je obrnjeno na Violeto, in vender 8i je še le po dolgem obotavljanji upal poslati jej cvetice.
V	priprostih besedah pripovedoval je vse to. in deklica poslušala ga je verno, zraven Pa se jej je topilo srce nikdar občutene radosti.
In ko je naposled pri slovesu s tresočim glasom vprašal: „Če bi ga mogla kedaj rada
Kedor je stvar nekoliko trezneje premislil, kedor je razmere nekoliko natančneje razmotrival, prišel je sicer kmalu do prepričanja, da ta boj, ki bi znal imeti v posledico svetovno vojsko, vender še ni tako blizu. Anglija je v enaki zadevi uže stokrat rožljala z orožjem. Od leta 1872 nadalje vršila so se med obema velevlastima večna pogajanja zaradi določitve mej ob Afganistanu, a do natančne določitve še danes ni prišlo. Rusi pomikali so se vedno naprej, zasedali so en važen kraj za drugim, a Angleži protestirali so v eno mer ter prijemali za orožje, vender do dejanja le nikdar ni prišlo. Saj je še vsemu svetu v živem spominu, kak hrup je bil nastal, ko so se Rusi polastili Merva. Tudi tedaj mislilo se je, da oba velika rivala na aziatskem pozorišči morata trčiti skupaj, in vender se to ni zgodilo. Nekoliko prijaznih besedij od strani ruske diplomacije, nekoliko zatrdil, da je bil ta čin neobhodno potreben in da se na posedanje Afganistana nikdar mislilo ni, tem manj na posedanje Indije, zadovoljilo je do sedaj še vselej angleško vlado. Da se bo tudi to pot isto zgodilo, ni bilo težko ugeniti. Iu zgodilo se je. Nebo se je zopet vsaj za nekoliko časa zjasnilo in gleda se zopet z večjim zaupanjem v prihodnjost.
Vojske med Rusi in Angleži tedaj še ne bo. Bojita se tacega boja obe državi. Rusiji bi sicer vojska v Aziji ne delala take preglavice, nego Angleški, a Rusi so prepraktični, da bi si nakopavali troške , da bi prelivali kri, kjer tega treba ni.
Rusi znajo zmagovati tudi brez boja. Primeroma zelč malo teklo je krvi, ko so spravljali v velikanskem obsegu pokrajino za pokrajino v Aziji pod svojo oblast. Rusi so
imeti ?“ odgovorila je tudi ona v zadregi tiho in boječe: „Morda".
Voščila sta si „lehko noč“ ter se ločila.
Kakor srna brzo stekla je po temnih stopnicah navzgor, on	pa je	še dolgo	stal
pred hišo, v kateri je stanovalo zanj tako drago bitje.
To noč spala je Violeta tako sladko, oj tako sladko! Sanjala je lepe sanje, in med nje se ni vmešala nobena častihlepna misel, bilo je prvikrat, da je pozabila svoje smele, visokoleteče namere.
Zdaj videla sta se vsak dan; vedno močnejša postajala je njijina ljubezen, in prisegla sta, da more samo smrt razrešiti vez, katera je vezala njijini srci.
Prošla je zima in	Robert	moral	je	od-
potovati.
Robert imel je resno voljo, poročiti se z Violeto ter jo prav kmalu peljati s seboj na svoj grad.
Violeta poslušala ga je, srečno se smehljajoč, ko je govoril o svojih načrtih, kako bosta živela v bodočnosti, in samo jedenkrat je upala boječe vprašati:
„Kaj poreče tvoja	mati?"
„Ona me ljubi, in	ko bode tebe,	sladka
moja Vijoleta, videla, uklonila se bode najinim željam," odgovoril je zaupljivo, in Violeta bila je s tem zadovoljna.
Pri slovesu kazala se je srčno in ni pretočila niti jedne solze, dasi jej je bilo, kakor bi jej moralo počiti srce — in vender
mojstri v asimilovanji aziatskih narodov. Malo kedaj se je culo, da so podjarmjleni pritoževali ali povzdigovali se zoper rusko gospodarstvo. Nasprotno pa se je zgodilo, da so cela ljudstva prostovoljno uklonila se »belemu carju". Te taktike Rusi pri svojem prodiranji v osredno Azijo gotovo tudi za naprej ne bodo opustili. Konečne svoje zmage so si’preveč v svesti, nego da bi se sedaj spuščali v boj, ki bi trajal morda leta in leta, in ki bi jim vsakako, če ne drugje, gotovo pa pri trgovini, neskončno škodoval. Ako se vse to v poštev jemlje, je tudi jasno, zakaj se je na Ruskem cela stvar razmotrivala s tako hladnokrvnostjo, zakaj se je najostrejšim napadom angleških glasil odgovarjalo v ruskem časopisji tako trezno in mirno. Ponavljati so se začela v teh stara zagotovila, zatrjuje se, da zasedanje omenjenih prelazov ni nikakega pomena, in da se od tu naprej ne bo šlo — če ne bodo Rusi zopet provocirani. Zadnji pristavek je se vč da velikega pomena, ki ne bo dal angleški vladi še tako kmalu mirno spati. Vender nad tem se ne bo spodtikala. Preslišala bo ta pristavek in vesela bo, ako ostane nekoliko časa še tako, kakor je sedaj. Tudi s svojo zahtevo, da imajo Rusi zapustiti zasedene prelaze, bode se Angleška najbrže umaknila. K temu jo silijo sedanje razmere, sedanji nje položaj.
Nikdar namreč ni bila Angleška v takem kolovozu, kakor je sedaj. V Sudanu zadel jo je udarec za udarcem. S kako samosvestjo začela je tam boj, kako oblastno postopala je v začetku! A sedaj — naprej ne \6, nazaj ne srnč. Umakniti se sedaj, ko je bilo prelito uže toliko krvi, kar tako z bojnega po-zorišča, pustiti nemaščevano smrt junaka Gor-
še je hotel Robert prav kmalu k njej vrniti.
Se jeden, slednji poljub, slednji objem — odšel je.
Mala Violeta jokala je tako britko, tako britko, kakor da bi ne bilo več nadeje, da se snide s svojim ljubljencem.
Ko je jedno uro pozneje prišla z objokanimi očmi k poskušnji, vprašale so jo družice, smijajoče se: „Ali ti je plavolasi grof nezvestjpostal, ker delaš tako občuljiv obraz ?" Nezvest, on, njej nezvest!
Obrnila je smijajočim se družicam hrbet. Kaj so vedele te o pravi ljubezni, te katere je bilo lehko pridobiti za lesketajoč lišp!
In Violeta skušala se je kazati veselo, da bi okolici ne dala povoda, zasmehovati jo.
Robert Sonnberg peljal ^ se je s težkim srcem proti svoji domačiji. Čim bližje je prihajal, tem tesneje postajalo mu je pri srci.
Ge njegova mati reče „ne!“, predno je videla Violeto ? Če bi se branila, sprejeti revno plesalko za svojo snaho, kaj potem?
Violeti odpovedati se — nemogoče — svoji materi biti nepokoren — niti misliti si ni mogel!
Tisoč dvojb ga je mučilo, ko je prišel domov; njegova mati spoznala je na prvi pogled, da se je z njegovim sinom zgodilo nekaj posebnega.
Kmalu je Robertovo skrivnost uganila in ona je zahtevala, naj jej odkrije resnico.
dona, to no grd. Ne samo zaradi raaterijalnih izgub ne, kojih si Anglija itak ne bode mogla nikdar nadomestiti, naj se ji posreči tudi še toliko zmag, temveč zlasti zaradi tega ne, ker bi avtoriteta tako mogočne, za ondotna ljudstva tako strahovalne države neizmerno trpela. Saj je uže padec Kartuma vzbudil in provzročil daleč na okolo živahno gibanje med sosednimi narodi. Če pa bi celo Angleška oc tam celo vojsko proč potegnila, prišla bi ob svojo veljavo za vselej. Da bi se pa zamogla ob jednem vojskovati in vspešno boriti na dve strani, v Afriki in v Aziji, o tem ni misliti. Vzroka tedaj dovelj, da Anglijo porabi vsako priložnost, ki se ji ponudi, mirnim potem uravnati svoje zadeve z mogočno Rusijo.
K temu pridruži se še nekaj. Anglija je danes zapuščena in osamljena, kot nobena druga država v Evropi. Ne enega prijatelja nima, kojemu naj bi zaupala, na kojega naj bi se naslonila. Bližnja Francija nima nikakegasrca za svojo sosedo. Ta paktira danes, kar bi še pred ne dolgim nikdo ne bil verjel, z državo, ki se je na njene troške povspela do sedanje svoje mogočnosti, do katere je še pred kratkim gojila smrtno sovraštvo. Segla je v roke Nemčiji. A da je zdanja nasprotnica Angliji, temu krivo je netaktno postopanje angleških državnikov. Besede, ki jih je te dni izjavil v gdrenji zbornici Granville o Bismarcku in o njegovih nasvetih glede Egipta, bile so tako malo na mestu, da se človek ne more pre-čuditi, kako lehkomišljeno postopajo dandanes angleški politiki. Sicer se uže zopet brzojavlja in zatrjuje, da je ves srd in nedorazum med obema državama odstranjen, da se je vrnilo prejšnje prijateljstvo in zaupanje. Res je, da je Bismarck svojega sina poslal v tej zadevi v London, tudi angleški državniki potrudili so se, to stvar zopet poravnati, a zrušeno prijateljstvo ne ponovi se tako hitro. Roke se morda stisnejo, a v srcu ostane še vedno nekaj, kar moti prejšnjo sporazumnost, prejšnjo zložnost. Tudi Nemčija ima z ozirom na svojo koloni-jalno politiko nekaj vzroka, da se ne razdere z Anglijo po polnem, za to hoče pozabiti za sedaj razžalitev. Vender iz spomina jej cela stvar ne bo tako kmalu. — A tudi Italiji nasproti postopala je Anglija nepremišljeno. To prezirljivo obnašanje, kakor ga je pokazala proti nji o priliki ekspedicije v Massauaho, morala je neprijetno dirnuti v Rimu ter tudi ohladiti prijateljstvo te države.
Iz vsega tega sledi, da Anglija sedaj ni v mali zadregi. Nje državniki, ki so zavozili
Robert povedal je vse. Njegovo tiho, skrivno ljubezen, njegovo snidenje z Violeto, in kako sta njiju srci združeni, tako da jih na svetu ne more nič ločiti.
Grofinja se je pri teh besedah čudovito smijala, a ni ugovarjala svojemu sinu.
Grofinja Sonnberg bila je pametna gospa; ona je videla, kako njen sin ljubi z vsem srcem malo plesalko, in ona ni hotela, prepovedati mu tega.
»Tvoje ljubezni nečem ovirati," dejala je, ko je on končal, »vender pa bi rada sama poznala Violeto, predno bi dala dovoljenje tej zvezi. Jutri bodem odpotovala na Dunaj, da bodem pogledala deklico ter z njo govorila, prej pa ne morem reči niti „da“ niti »ne".
Mladi grof je radosti objel svojo mater; hotel je takoj pisati Violeti, da bi jej naznanil, da jo obišče njegova mati, a ta mu je odsvetovala.
»Deklico bi rada iznenadila," dejala je, »le potrpi še nekaj dnij, Robert, potem bode vse v redu.“
Sin je slušal in mati je odpotovala.
Violeta stala je pred materjo svojega ljubčeka; s skušenim očesom opazovala je grofinja mlado deklico.
Sprevidela je takoj, da Violeta ni navadno dekle, sklenila je prav previdno postopati.
Takoj je uvidela, da tukaj ne bode mogla izvršiti svojega načrta, da bi odkupila besedo svojega sinu.
Morda če bi apelovala na Violetino ve-
z državno ladijo med nevarno skalovje, gledati bodo morali, da zopet najdejo pravo pot, če ne, znalo bi postati njih krmarenje usode-polno za ponosno državo.
Iz državnega zbora.
Na D u na ji 6. marcija.
Začetkom denašnje seje stavil je poslanec Millevoi do načelnika šolskega odseka vprašanje, če je prošnja tržaškega deželnega odbora za ustanovitev vseučilišča ali juridične fakultete z italijanskim učnim jezikom v Trstu prišla v odseku v posvetovanje in če se bode še v teku zasedanja v zbornici rešila.
Poslanec knez Czartoryski, kot načelnik šolskega odseka, je odgovoril, da pride kmalu v odseku ta prošnja v posvetovanje in najbrže tudi uže v tem zasedanji zbornici v rešitev.
Potem nadaljevala se je specijalna debata o državnem proračunu. Debata ta bila je precej obširna, posebno pa pri naslovu »Osrednje vodstvo" vnel se je živahen razgovor, katerega se je udeležil tudi gospod ministerski predsednik.
Ministerski predsednik je v svojem govoru označeval vladno politiko. On meni, da sme tudi vlada izraziti svoje nazore o politični situvaciji. »Sicer je to storil uže moj sodrug in posebni prijatelj, gospod finančni minister. Jaz morem od svoje strani in v imenu svojih drugov te izreke le potrditi. Ministerstvo je jednotno, in vsak minister more izreči se o nazorih ministerstva. Če se govori o vkupni politiki vsega ministerstva, tedaj jo more vsak minister označiti. Zreklo se je začudenje, da je ravno finančni minister govoril o vkupni politiki. Prepričal sem se, da je v privatnem življenji kakor tudi v politiki najbolje, če se prepusti delo onemu, kateri je najbolje dovrši. Jaz vem, da imajo vsi članovi ministerstva isto politiko, in menil sem, da bode ravno finančni minister oni, kateri bode najbolje izrazil mnenje ministerstva. Mi in moji kolegi se po polnem zlagamo z besedami finančnega ministra, kar poudarjam, ker so se čule besede, kakor da bi ministerski predsednik ne bil zadovoljen z vsem govorom finančnega ministra. Jaz moram izjaviti, da se jaz in moji drugovi po polnem zlagamo s finančnim ministrom. Če bi bil gospod finančni minister dejal, da hoče vlada proti Nemcem vladati, bi se s tem izrekom ne bil zlagal, moji drugovi ne in tudi
likodušnost, če bi odkrito povedala resnico, da se jej posreči doseči svoj namen. Pričela je.
Dejala je tresoči se deklici, da je uže davno za svojega sina izbrala ravnorodno, dobro, lepo deklico za ženo, da njegova ljubezen do Violete uničuje vse njene nadeje za bodočnost, da je njej, materi, tako pri srci, kakor da bi morala sinu zgubiti za večno, njenega jedinega otroka, kateri je bil nje ponos, nje sreča — zastonj!
Plesalka odgovarjala je na vse besede: »Jaz ga tako srčno ljubim!"
Grofinja bila je razburjena.
Mislila si je, da bode pri tej revni, zapuščeni stvari zmaga prav lehka, in zdaj našla je toliko nasprotovanje. Skoro bi jej bilo ljubši, da bi bil nje sin ljubil kako nevrednico, kajti ari tej doseglo bi se bilo vse z denarjem, a caj nam temu čistemu, dobremu otroku obljubi, kateri ne pozna nobene druge sreče nego Robertovo ljubezen.
»Vam je samo na tem ležeče, da bi postali grofinja," dejala je grofinja Sonnberg z ostrim glasom iznenadjeni Violeti, »Vi hočete jostati bogata, imenitna gospa, to je vse!“
„0, gospa grofinja, po stanu in bogastvu ne hrepeni moje srce," dejala jeponosno Violeta, »vzemite svojemu sinu vse, kar ima in jaz ga aočem s svojo ljubeznijo osrečiti. On ne bode nikdar obžaloval, da si je mene zbral za ženo."
Kako krasna je bila mala igralka, ko je tu stala, obraz zaruden vsled ponosa in ne-volje, oči, velike zareče oči pa trdo vprte v v grofinjo.
gospod finančni minister ne. Posebno pa se zlagam z nazorom, da v Avstriji jednotna parlamentarna vlada ni možna, kakeršna obstoji v blagor naroda v drugih deželah. Žalostno je 'to povedati, a tu je strogo parlamentarna vlada vsaj za delj časa nemožna.
O upravi govoriti, je za me težavno, ker je gospod predgovornik težko da katero opazko o tem napravil. Sploh morem reči, da imam gotovo namen ter si prizadevam, da uredim politično upravo kolikor možno dobro, a tudi tako priprosto kolikor možno. In če se je trdilo, da mora uprava biti jednotna, moram prositi, da se razločuje med velikimi, važnimi, državo ali več kronovin tičočih se zadev." Nadalje obračal se je gospod ministerski predsednik k poslancu Heilsbergu, in je dejal, Heils-bergovo primero, porabljajoč, da so solnčni žarki razdelili meglo in da bodo dolgo sijali. Ministerski predsednik se nadeja, da nastopi svital, očiščen čas, prost vseh temnih oblakov. Desnica odobravala je živahno Taffejev govor.
H koncu seje govoril je novoizvoljeni poslanec iz Ceske Lipe dr. Knotz o razmerah v nemški Češki. Mož je tožil, kako se zatirajo tam gori Nemci, da živijo Bkoro v iz-imnem stanji.
Dr. Knotz presegel je za mnogo levičarske svoje drugove s svojim govorom, kajti tako strogo, grobo, neotesano še ni nihče govoril, tolikih neopravičenih napadov si še noben govornik ni dovolil. Kar je pač dr. Knotz vedel povedati o zatiranji Nemcev, je pač samo uže tolikrat pogreta in premleta fraza.
Dr. Knotzu odgovoril je na kratko glavni poročevalec dr. Matuš ter dejal, da se pač ne more spuščati v podrobnosti predgovornikovih besedij; kar se tiče njegovih jadikovanj, imela bode zborica priliko, preiskavati jih; le jedno hoče omeniti: strankarski pri-pristaši predgovornikovi zdijo se mu slepi, za barve, in izgovorjena predbacivanja kažejo ponavljajočo se patologično prikazen, da vedno samo to grajajo, kar so drugi storili in ne vidijo, kaj sami počno. Čudovito je tudi da vedno deklamujejo, naj se jim zadovoljijo narodnostne zahteve, sami pa vsak naroden čut in gibanje prezirajo. Sledilo je dr. Matuševim besedam živahno odobravanje.
Na to se je vršilo glasovanje in pri naslovu »I. osrednje vodstvo" postavilo se je 459000 gld.
Ponosna gospa čutila je svojo nezmožnost temu še na pol otroku nasproti, in ravno to jo je vnemalo k nasprotovanju.
»Jaz se vč da sinu ne morem braniti, da drži dano Vam besedo," dejala je ošabno, »če vas hoče vzeti na vsak način za ženo, naj le stori, ko bo polnoleten — jaz pa ne dam svojega dovoljenja, čujte, nikdar! Počakati boste torej morali še nekaj let, dokler postane Robert svoj gospod. Če bode potem srčan dovolj, da izpodi svojo mater iz hiše zaradi tega, da bi mogel v&njo peljati kot gospodarico nekdanjo ilesalko, naj se zgodi — zdaj pa se bodem tej zvezi protivila, dokler bode šlo."
Stopila je proti vratom; deklica skušala jo je zadržati.
»Kako ste dejali?" vprašala je s tresočim glasom, »nekdanjo plesalko?"
»Ali hočete morda še kot grofinja Sonnberg plesati balet?" odvrnila je grofinja porogljivo, »če to mislite, potem pa zelo slabo poznate Roberta, on bi tega nikdar ne dovolil."
Te besede so hudo zadele Violeto. Svoji umetnosti naj bi se odpovedala, na to še nikdar ni mislila!
Robert ni nikdar o tem govoril, morda zaradi tega, ker je vedel, da se z dušo in telesom drži umetnosti, in njej zdelo se je kakor ob sebi umevno, da bode po zimi plesala, po leti pa bode živela na soprogovem gradu, niti na um jej ni palo, da bi bila kaj takega vprašala Roberta.
Nič več naj bi ne plesala! Mali slavec naj bi stisnil peruti vkup — odpovedal bi t*e
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor imel je v soboto dve seji, v katerih se je rešil proračun za notranje mi-nisterstvo. V dopoludanski seji napadali so fakcijozni oponentje zopet na prav nesramen način vlado, osebito pa češkega namestnika barona ICrausa. In zopet je bil Knotz, kateri je s svojo izredno grobostjo vznemirjal zbornico. Grof Taaffe zavračal je stvarno Knotzove napade, zbornični predsednik pa je bil primoran pokarati Knotza zaradi neparlamentarnega obnašanja. — V večerni seji je dr. Dobler zahteval, naj bi se kmalu sezidal stalen železen most čez Dunav med Kamenikom in Mauternom; poslanec Lege je govoril o slabem stanji cest v severnozapadni Sleziji, poslanec Margheri o stanji cest v Kranjski. Pri naslovu^ »vodne gradnje" predlagal je poslanec Obračaj, naj se za uravnavo Odre in Visle postavi 20000 gld., v tem ko je odsek postavil samo lOOOOgld. Obračajev predlog se je vzprejel. Potem so govorili še nekateri drugi poslanci o regulovanji raznih rek. Začetkom večerne seje interpeval je poslanec Vitezič o nemirih v Kastvi v Istri.
„Nordd. allg. Zeitung" omenja slednji govor gospoda finančnega ministra, s katerim je, kakor poudarja, dosegla generalna debata o proračunu vrhunec ter omenja na dalje: »Govor ministrov napravil je v zbornici in izven nje globok vtis. Celo opozicijski listi naglašajo samozavest, k oj a veje iz minf-strovih izjav. Čerso gospodje na levici izne-nadjeni, mOrajo krivdo za ta neprijetni čut sebi pripisati. Izmislili so si bajke, v katerih je razpad večine, omajanje kabineta igralo veliko ulogo. Danes so te sanje razpršene. Situvacija je jasna. Levica zdaj lehko gleda na to, da napravi svojo bilanco.*
lanskim škofom imenovan je korar dr. Ernest Mtiller. MUller narodil se je v 1. 1822 v Iricu v Moravski. Oča njegov je bil učitelj. Novoimenovani škof dovršil je svoje bogo-slovske študije na Dunaji. MUller je uže precej slovstveno deloval.
Ogerska vlada zdrži se vsakega vplivanja na posvetovanje o preustrojbi g6renje zbornice. Ce posvetujoča se komisija gdrenje zbornice zvrši svoje delo do srede marcija, prišla bode predloga še pred Veliko nočjo v zbornico. — Gledž povišanja carine se poroča, da se namerava znatno povišati na svilo, menj na bombaž in bombaževino.
ploskanju in bodočih pohval, ne, ne, to je ne-možno! »Gospa grofinja," vprašala je s tresočim glasom, „ali Vam je Robert rekel, da ne bodem smela nič več plesati, ko bodem njegova žena?"
Grofinja videla je smrtno bledi dekličin obraz, takoj je spoznala, da bode zmagala.
„Robert me je prosil, naj Vas odvzamem takoj od gledališča," dejala je hitro, »on ne more trpeti, da se vsak dan izpostavljate radovedni množici, in menim, da samo to umejete."
Violeta ni umela tega, saj je bila ravno radovedna množica do zdaj zanjo največja sreča — hotela je, da jo občudujejo, hvalijo — in kje je potem tako zaželjeni smoter?
Grofinja govorila je o Violetinih dolžnostih, Se bi postala Rubertova žena, življenje na njegovi strani slikala ji je kot tiho, samotno, brez pohvale, brez sijanja.
S trepetom je poslušala Violeta.
»Go.^pa grofinja," dejala je mala plesalka globoko vzdihnivši, „pod takimi pogoji ne morem postati žena Vašemu sinu, kajti svojo umetnost ljubim čez vse.“
Zmagujoč smeh razlil se je po aristokratskem bledem obličji grofinje.
»Vi se torej odpoveste mojemu sinu?" vpraiala je, kažoč se popolnoma mirno.
„Da!“
Težko se je izvila kratka ta beseda iz Violetinih prsij; kaj je s tem „da" žrtvovala, o vedela je samo ona, in vender ni mogla
Tuje dežele.
Srbi obhajali so dnd 6. t. m. slovesno obletnico proglašenja Srbije kraljestvom. V stolni cerkvi bila je slovesna božja služba, katere se je udeležil kralj, kraljica kakor tudi mnogo državnih dostojanstvenikov.
V	angleški gorenji zbornici pojasnjeval je minoli petek lord Granville razmere med Nemčijo in Angleško, osebito pa razmerje nemškemu kancelarju knezu Bismarcku nasproti. Granville je živo obžaloval, da je nastal med Nemčijo in Angleško nedorazum, obžaloval je, da so njegove v istini nekoliko preostre besede mogle le za trenotje kaliti prijateljstvo. Poudarjal je angleške simpatije do Nemčije; on bode trudil se z vsemi močmi, da se bode ohranila Bismarckova mirovna politika, da bode Angleška vkupno z Nemčijo delovala, da se povspešujejo interesi trgovine in civilizacija. Vsi politični krogi v Evropi bodo gotovo z izjavami lorda Granvilla zadovoljni, kajti to je zopet jamčenje, da se ohrani mir v Evropi, llazpor med Nemčijo in Anglijo je torej poravnan.
Egiptovska vlada izrekla je pred kratkim svojo zadovoljnost, da se v komisijo za državne dolgove pokliče tudi zastopnik Nemčije in Rusije. Do zdaj so bili v tej komisiji samo zastopniki Francoske, Avstrije, Angleške in Italije. Zdaj bodo zastopane torej vse vele-vlasti.
O operaciji na sudanskem bojišči se poroča, da je general Wolseley izrekel nadejo, da bode angleškim četam možno polastiti se še pred koncem tega leta Kartuma; zdaj pa pričakuje, da bodo čete imele delj časa mir. Zdanja vojna še ni dosta organizovana, da bi mogla oblegati Kartum; do zdaj se morajo zadovoljiti s tem, da se pripravljajo za odločilni boj v jeseni.
Dopisi.
Iz Ptuja, G. marcija. (Izv. dopis.) Omenili ste uže v cenjenem svojem listu, da se je tukaj ustanovilo novo slovensko katoliško-po-litično društvo „Pozor“. Namen temu društvu bode, med narodom buditi narodnostno zavest, ga poučevati, sploh širiti omiko med tukaj žal! da še malo prebujenim ljudstvom. Lep, vzoren je namen društvu, da bi se mu le posrečilo, doseči tudi zaželjen smoter.
To društvo imelo je dnč 2. t. m. shod, katerega se je udeležilo prav obilo duhovščine
drugače storiti; sanje umetnice bile so jej dražje nego lastna sreča!
Četrt ure pozneje zapustila je grofiuja Sonnberg pohlevno stanovanje plesalkino.
V	svoji listnici imela je listek, katerega bi za tisoče ne bi bila prodala, listek, s katerim se je Violeta odpovedala Robertu.
Z divje žarečimi očmi prišla je Violeta zvečer k poskušnji. Plesala je kakor nikdar prej, in večkr.it se je morala pokazati občinstvu.
Drugi dau je obolela; koj po plesu se jej je udrla kri.
Ko je po dolgi bolezni zopet prišla v gledališče, da bi plesala, dejal je stari učitelj plesa, majoč z glavo:
»Drago dete, pustite ples, Vam ne stori dobro — Vi ste prenežni in preslabotni za to."
Violeta ni odgovorila, a pogledala ga je tako čudno, da stari učitelj dolgo ni mogel pozabiti tega pogleda.
Grofinja vrnila se je z Robertovim odpovednim pismom domov.
Robert skoro ni mogel verjeti svojim očem, ko je mrzle lahkomiselne besede čital, s katerimi se mu je odpovedala ljubica.
Violeta je pisala, kar jej je grofinja narekovala, in gospa Sonnberg je predobro poznala svojega sina, da ne bi vedela, kak vpliv bodo napravile nanj brezčutne besede.
Ni se motila.
Robert je bil začetkom razjarjen o brezsrčnosti ljubice, on ni mogel umeti, da bi moglo se kaj biti, kar jej je dražje nego njegova ljubozen.
in uplivnih kmetovalcev iz okolice in iz sosednjih krajev.
Vršile so se volitve, in izvoljeni so bili naslednji gg.: predsednikom dr. Jakob Ploj, podpredsednikom dr. Fran Ju rtela, blagajnikom dr. Josip Čuček, tajnikom pa Josip Jerman; odborniki so bili izvoljeni: dr. Vekoslav Hermann, Jakob Trstenjak in Miha Brenčič.
Gosp. Božidaru Raiču, kateri se je tudi udeležil tega shoda, izrekla se je zahvala za njegovo glavno pripomoč, da se je ustanovilo to društvo, na dalje mu je zbor izrazil svojo zahvalo za njegovo delovanje v državnem zboru.
Gosp. Božidar Raič je dejal, da bode poročal o svojem delovanji v državnem zboru pozneje, ko se bodo vršile nove volitve za državni zbor, za danes je le v kratkih potezah oznamenoval zdanji politični položaj, postopanje slovenskih poslancev, in pojasnjeval, zakaj se je pri glasovanji o pristojbinski noveli pokazalo neko kršenje desnice.
Pri tem shodu se je tudi jednoglasno sklenilo, da se članovi »Pozora" po polnem soglašajo z ono spomenico, katero je sklenilo »Slovensko društvo" v Mariboru dnč 23. aprila 1880, naj se namreč ustanovi poseben oddelek namestništva za spodnje Štajersko, da se izvede v temeljnih zakonih zajamčena ravno-pravnost, naj se vpelje slovenščina za nekatere učne predmete skozi prva 4 leta na gimnazijah v Celji, v Ptuji in v Mariboru in za večino učnih predmetov na učiteljišči v Mariboru ter da se doseže to, da bodo sodnije reševale slovenske vloge tudi v slovenščini.
Zborovanje zaključilo se je s trikratnim »živio" na Nj. veličanstvo cesarja.
Nadejamo se, da bode društvo svojo lepo, a težavno nalogo rešilo med narodom blagodejno omiko.
Razne vesti.
—	(Kako se časih poštenost plačuj o.) Z Dunaja so poroča: Predvčoranjim po-poludne našel je voznik tramvaja v vozi na klopi usnjeno torbico, katero je bil nekdo, ki se je vozil, pozabil. Ko si torbico nekoliko ogleda, vidi, da uiti zaklenjena ni. Odprč jo todaj, iu glej ! napolnjena jo bila s papirnatim in srebernim denarjem. SkuSnjava je bila tedaj velika in sedaj, ko so nam dan na dan poroča od vsoh stranij o izneverjenji in tatvini, bi niti ne bilo vzbudilo posebne senzacije, ako ti bil voznik s torbico
Ko pa se je ohladilo prvo iznenadonje, hotel je sam iti na Dunaj, da bi jo pokaral zaradi nezvestobe.
Grofinja ga je vender odvrnila od tega sklepa, in počasi, a z gotovostjo izruvala mu je ljubezen do Violete iz srca.
Leto pozneje poročil se je Robert kot pokoren sin z odločeno mu nevesto, in mala plesalka je bila pozabljena. —
Nek popoludne meseca oktobra peljal se je eleganten voz na Dunaji po »Ringu", na vozu sedel je Robert Sonnberg s svojo ženo in dvema prijateljema.
Po polletnem srečnem zakonu odločil se je grof, da zopet obišče Dunaj; da bi se sešel z Violeto, na to ni mislil.
Voz drdral je precej hitro, ko najedenkrat iz stranske ulice pride mrtvašk sprevod. Na lepi krsti ležal je krasen venec iz vijolic, za tem pa je bil že voz poln vencev.
»Kako krasne cvetice," dejala je grofinja, „kdo je neki ta mrtva?"
»Plesalka od dvorne opere," odvrne jeden Robertovih prijateljev, „bila je umetnica v pravem pomenu besede."
„Kako bolezen je imela?"
»Nekateri trd6, da je preveč plesala, drugi menijo, da je umrla vsled nesrečne ljubezni, bila je posebne narave, ljubila je umetnost nad vse."
Robert se	je sklonil	in s posebno zmedenim pogledom	zrl je na mrtvaški voz.
»Kako se	imenuje?"	vpraša potem	s	tresočim glasom:	„Violeta!"
vred zginil. Toda prišel je najdeni denar enkrat poštenjaku v roke. Nesel je namreč najdeno stvar takoj k nadzorniku zavoda, kjer so donar prešteli ter našteli precejšno svoto, namreč 1568 gold. 87 kr. Razen tega bilo je tudi nekoliko skleničič likerja v torbici. Ko so je bilo o najdeni stvari dalo na občno znanje, oglasil so jo pri nadzorniku nek dunajsk trgovec z likerji, kot oni, ki jo bil v vozu denar pozabil. Da je bil vesel, da se je njegov denar našel, je lohko umevno in da se je hotel hvaležnega skazati poštenemu vozniku nasproti, se nam tudi ne bo čudno zdelo. Posegel je tedaj v torbico z denarjem napolnjeno in odštel za najditelja celih — 60 krajcarjev. Nadzornik pa tega velikega daru ni hotel sprojoti, ampak rekel je, da naj o tem raji oblastnija razsodi, koliko da po postavi najditelju plačila pripada. Do tedaj pa ostanejo denarci še lepo shranjeni.
— (Dvojni samomor.) Y nekem hotelu v Klausenburgu storil je te dni zaljubljen parček na tragičen način svojemu življenju konec. Osemnajstletni komi Fran Zudor in natakarica Josipina Tamasi sklenila sta iz obupa, kor stariši mladega moža niso v to privolili, da bi se bila popeljala pred oltar, skupaj zapustiti žalostni ta svot. Zudor vstrelil je najprej svojo izvoljeno, potem jo pa še sebi izprožil revolver v prsi. V pismu, ki ga jo svojemu očetu pisal, prosi, naj ju da oba zagrebsti v skupno gomilo, a pri pogrebu naj igra godba njemu najmilejo melodijo.
— (Ponesrečeni vojaki.) Iz Turina se poroča z dne 7. t. m.: V tukajšnji vojašnici prigodila se je včeraj grozna nesreča. Devet prostovoljcev stalo je na balkonu ter opazovalo vojake, ki so so vadili. Naenkrat podere se balkon in vsi pali so z druzega nadstropja na tla. Edon ostal je takoj mrtev, a vsi drugi so zelo novarno poškodovani.
— (Zapiski Mac Mahona.) Maršal Mac Mahon porabi svoje proste ure v to, da zapisuje dogodke svojega življonja, in sicer od časa, ko je stopil v vojake, pa do tedaj, ko jo dal vodstvo republike iz rok. Vender, kakor poroča „Gaulois“, ti zapiski ne bodo zagledali luči sveta, ker jih bajo maršal piše samo za svojo rodbino in ker želi, da so tudi po njegovi smrti no proglasijo.
Domače stvari.
— (Odlikovanja.) Nj. veličanstvo cesar je blagovolil dovoliti z odlokom dnč 14. fobruva-rija, da smo graško dož. nadsodnijo svčtnik gosp. dr. Viktor Leitmaior nositi kraljovi srbski rčd sv. Savo 4. razreda, in prigledniku cerkvenega upravnega urada pri Sv. Štefanu na Dunaji gosp. Flor. Hostniku srbski Takova-red 5. razreda.
— (Cesarjevičevo potovanje.) S potovanja cesarjeviča in cesaričino se poroča z dne 7. t. m. iz Damaska: Avstrijski cesarjevič in cesaričina došla sta dnč 5. t. m. sim; vsprejela sta ja dva batalijona z godbo; stanovanje sta si vzela v privatnem hotelu. Ogledala sta si mesto, šla na minaret velike mošejo ter si ugledala navidezni boj štiridesetih arabskih konjikov s sulicami. Cesarjevič in cesaričina so podasta v soboto v Bahri in se vrneta v nedeljo v Beyrut.
— (Izid novačenja za ljubljansko mesto.) Pri novačenji dne 6. in 7. t. m. za mesto Ljubljano vzelo se je v vojake 19 mladeničev, in sicer 6 v stalno vojsko, 3 v nadomestno reservo in 10 v deželno brambo.
— („Literarno-zabavni klub") imel je v soboto zvečer „pri Maliči" svoj jour-fixe. Udeležilo se ga je nad 20 gospodov članov. Cital je gosp. M. B r e n c e črtico „Iz dnevnika skuše-nega žurnalista" in „0 židih". Zabava bila je vrlo živahna. Ta večer razpočalo so je tudi užo obilo število vstopnic k predavanjem, katera se bodo vršila v korist „Narodne šole" dne 15., 19. in 2 5. t. m.
— (Povozil) jo včeraj popoludne na Karlovški cesti voznik Svečarjev Lorene ženo Mico Lap. Revica se je vender z velikim trudom pobrala s tal.
— (Umrl) jo tukaj včeraj dopoludue gosp. Viktor Smole, hišni posestnik, v 42. letu svoje dobe. — Na Zidanem Mostu pa jo včeraj umrl
posestnik gosp. Vinko Po toč in v 36. letu. Vinko Potočin je bil slednji potomec te’ bogate družine.
— (Občinska volitev.) Pri volitvi občinskega predstojništva v Borovnici bili so izvoljeni, in sicer županom Ivan Majaron, občinskim svetovalcem pa Anton Ko bi, Josip Debevec in Ivan Kus, vsi posestniki v Borovnici.
— (V eli k a t a t vi n a.) V četrtek, dnč 5. t. m. zvečer okolo 7. ure, udrl je neznan tat v stanovanje odsotnega župnika v Hotiči, okraj litijski; prerezal je namreč šipe pri oknu, odprl okno ter zlezel v stanovanje. Odnesel je cerkveno pušico, v kateri je bilo okolo 5 500 gld. (»Slov. Narod" ve povedati o 5 5 000 gld.; naj si torej natančni Metuzalem vzame ostalih 50000 gld. za honorar, uže ve zakaj 1); bilo je v njej nekaj vrednostnih papirjev, gotovine in nekatore hranilnične knjižice.
V	gotovini je bilo: 175 gld. cerkvenega denarja in 100 gld. ubožnega zaklada. Hranilnično knjižice, katere je odnesel tat, glase se na imena : Lipovšek, Bateš, Javoršek, Roglič in Koš; naloženih bilo je vseh vkup 500 gld.
— (Tatvina) Nadobudni ljubljanski zanemarjeni šolarski dečaki pričeli so v novejšem času posvečevati mladostne svoje ure kradnji kuretine. Zmanjkalo je zdaj tu, zdaj tam z marsikaterega dvorišča tolste kokoši, nihče ni vedel, kam je prišla. Zdaj pa so jih zasledili te tičke. Včeraj skušali so mladostni ti tatiči poskusiti srečo v Gospodskih ulicah, pograbiti so hoteli kokoši, a ljudje so jih opazili, jih prijeli ter jim s krepko roko »navili uro." To jih bode pač prestrašilo za nekaj časa, dokler so zopet ne oglasi z vso močjo poželjenje po kurjem mesu.
— (Iz Kranja) se nam poroča: V kratkem dobimo novi leseni most čez Kokro s Klanca v Kranj. Stroškov bode 1500 do 2000 gld. Vo-liko zahvalo dolžni smo dežolnemu odboru, kateri nam je blagovolil 300 gld. podporo podeliti.
— (»Ljudske knjižnice") izšel je peti snopič ter prinaša »Kratkočasne povesti", zbral Lavoslav Kordež. To kratkočasno povosti so: Dvorski. — Dvakrat vzdigneni zaklad. — Dekliški ropar. (Ljudska pravljica na Kranjskem.) — Poštna hiša v stepi. — » Ljudska knjižnica" vredna jo prav obilo podporo; cena joj jo silno nizka, za četrt leta samo 48 kr., ali snopič po 6 kr.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Damask, 9. marcija. Cesarjevič in cesaričina podala sta se predvčeranjim v Bahri; ogledala sta si boj beduinske konjiče; cesarjevič jih je bogato obdaroval. Zvečer vrnila sta se v Damask; včeraj odpotovala sta v Beyrut, kamor dojdeta danes opoludne, od koder se podasta na »Miramare" najbrže koj na pot v Atene.
Pariz, 8. marcija. (Uradno poročilo.) Bitka pri Tuyen-Quanu bila je zel6 vroča. Sovražnik je bil v soteski močno zavarovan Francoske čete kazale so posebno izvežbanost. Garnizija v Tuyen-Quanu odbila je sedemkrat sovražen napad; sovražnikove izgube so velike. General Nčgrier razrušil je kitajske mejne trdnjavice.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 9. marcija.
KIU.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...........................83	• 65
»	»	»	»	srebru..........................84	20
Zlata renta..........................................109'40
5°/o avstr, renta....................................99' 20
Delnice ndrodne banke.................................. 869'	—
Kreditne delnice..................................... 302'75
London 10 lir	sterling.................................124-30
20 frankovec......................................... 9'79
Cekini c. kr......................................... 5 '81
100 drž. mark........................................60'45
Uradni glasnik:
z dnč 8. marcija.
Eksekut. zemlj.dražbe: VKranji posestva Jan. Kristanc iz Moš (1093 gld.) dnč 14. marcija. — Na Vrhniki zemljišče Tom. Merlaka iz Bistre (850 gld.) dnč 27. marcija, 28. aprila in 29. maja. — V Ljub-
ljani posestvo Fr. Hočevarja iz Pijave Gorice (2172 gld.) dnč 11. marcija; — posestvo 'Jan. Lavriča iz Skrilj (467 gld,) dnč 14. marcija, 15. aprila in 9. maja; — posestvo Marijane Zaverl iz Rakovnika (400 gld.) dnč 14. marcija; — posestvo Barbare Merhar iz Žapuž (1100 gld.) dnč 11. marcija, 11. aprila in 9. maja; — posestvo Jos. Intiharja iz Dol. Suše (1495 gld ) dne 21ega marcija, 22. aprila in 20. maja. — Na Brdu posestvo Fr. Uraniča iz Križat (1453 gld. 20 kr.) dnč 24. marcija, 24. aprila in 23. maja. — V Ložu posestvo Marjete Pirnat (1051 gld.) dnč 28. marcija.
Izbrisane firme: Pri c. kr. okrožnem kot trgovinskem sodišči v Novem Mestu firma: Dominik Dereani, trgovec v Žužemperku.
Tnjoi.
Dnč 7. marcija.
Pri	Maliči: Kolb, trgovec, iz	Monakova.	— Danner,
Barth in Bachmann, trgovci,	z Dunaja.
Pri	Slonu: VVitzmann, Fuchs,	trgovca, z	Dunaja.	—■
Grab, potov., iz Prage. — Dutzmann, potovalec, iz Siska. — Monti, operetni pevec, iz Mariboia.
Pri Juž. kolodvoru: Wiss, trgovec, iz Norimberka.
—	Buchta, trgovec, iz Trsta. — Hohl, trgovec, iz St. Gallena.
Pri Avstr, carji: Lidinger, strojar, iz Hamburga. — Witzner, strojar, iz Maribora.
Srečke
z dnč 7. marcija.
Dunaj:	44 41	16 58	72.
Gradec: 78 70	40 25	39.
Tržne cene.
V	Ljubljani, 7. marcija.
Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 23 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 63 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 53 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 92 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 62 kr., svinjini 54 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 8 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
1Dan	Čas opazovanja	Stnnjo barometra v mm	Tompe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v ram
I E o'	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726-22 729-57 732-47	8-4 15-8 8-6	jzpd.sl. zpd. sr. zpd. sl.	obl. d. js. jasno	0-00
u S E co	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-88 738 18 736-94	4-8 9-4 5-6	vzh. sl. » bzv.	obl. d. js. jasno	o-oo
V našem založništvu je izšlo:
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list »Ljub-ski Zvon«:
»Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode za tegadel, hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Maj ar ju da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.« Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o I. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močdn, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razven Ciglar-Tom-šičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike.« Preverjeni smo, »da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.«
Dobiva so pri
ilgn. pl. Kleinmayr Fed. Bambergu
v Ljubljani.
Odgovorni urodnik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinniayr & Kod. Bamberg v Ljubljani.