QlSSkm
//f^
Ameriška Domovina
rm^ne
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 8. 0.. MONDAY MORNING, OCTOBER 11, 1948
LETO L. - VOL. B.
I Z SLOVEHIIJE
ALI RES NI SLOVENCEV venske šole. Ta gonja je prera-
V TRSTU? — Italijanska zagrizenost proti Slovencem znova raste. Ko so si malo opomogli od poraza v svetovni vojni in ko so jim postali zapadni zavezniki v strahu pred komunizmom prijazni, je zašel rasti Italijanom greben.' fta vsak način hočejo, da bi Trst pripadel Italiji. Zelo nerodno jim je, da so okoli Trsta in v Trstu samem tudi Slovenci. Lahi bi radi svetu dokazali, da jih ni. Zadnji mesec, septembru, so posebno divjali proti slovenskim šolam. Pri tem so pokazali, da so se mnogo naučili od fašizma in da niso od tega nič pozabili.
ČASOPISNA GONJA PROTI SLOVENSKIM ŠOLAM- -Predvsem pišejo Italijani v časopisju proti vpisovanju v slo-
čunana na to, da se bodo slovenski starši ustrašili ter otrbke vpisali v laške šole. Gonjo je vodil naslednik nekdanjega znanega tržaškega lista “Piccolo,” “Giornale di Trieste.” Ta je prinesel vrsto 8 člankov, kjer je napadal Slovence in njih prizadevanje, da bi se slovenski otroci učili v slovenskih šolah. Temu listu so pomagale večerne. “Ulti-missime,” posebno strupena pa je bila “Emancipazione” (tednik). Gonja je hudo napadala ameriškega oficirja Simonija, ki je leta 1945 prevzel šolske zadeve, in profesorja Baraga, ki je načeloval oddelku za slovenske šole. Očitali so jima, da sta hotela Trst nasilno posloveniti in sta v sredi mesta postavia slo-I Dalle m 3. »tr»nl>________
NOVI GROBOVI
Emma M. Drobnič
Že v januarju je zbolela gospa Emma M. Drobnič ,roj. Drassler na 1094 E. 76 St., in umrla v nedeljo zvečer ob 7 uri na domu. Rojena je bila v Allegheny, Pa. Stara je bila 53 let. Za njo žalujejo soprog Victor in otroci James Victor, Mary, Frank, bratje in sestre Frank R., Louis L., Philip M., v
seph A., Lillian Tapley iz Ellsworth, Maine, in Mildred Vuče-tič. Bila je članica društva Danica št. 11 SDZ in št. 25 SŽZ. Truplo leži na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu Grdina.— Pogreb bomo oznanili kasneje.
Louis Kosmač
Po dolgi bolezni je umrl v Lakeside bolnišnici Mr. Louis Kosmač, star 68 let, stanujoč na 6818 Bonna Ave. Rojen je bil v vasi Štebalija, župnija Moravče. Od tam je prišel v Cleveland pred 43 leti. Delal je pri Leece Neville Co. Bil je član društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ. Žena Tereza mu je umrla pred 14 meseci. Tu zapušča hčer Mrs. Elizabeth Smole, sinove Joseph Mance, Louis Jr., Edvard in šest vnukov. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo.
Matt Haffner
Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 14218 Thames Ave. Matt Haff-
ner star 63 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Margaret rojena Jerman, doma iz vasi Do-bruša, fara Vodice, hčere Mrs.
Margaret Nainiger, Mrs. Pauline Pular, Mrs. Frances Kasu-nic, vnuke, brata Frank sestro Frances Valetich in več sorodnikov. Rojen je bil v župniji Smlednik kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 41
tgUftiSSUt: * *•*
prej št. 5 SNPJ in podr. št. 3 SMZ. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 468 E. 152 St. ,v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Kalvarjia.
Andrew Pirnat Po kratki in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 1288 E. 167 St. Andrew Pirnat, star 56 left Bil je vdovec. Soproga Christine je preminula pred 3 leti. Tukaj zapušča brate Blaž, Valentine, Leopold in Frank, sestri Mrs. Cecilia Zander in Mrs. Albina Malovasic in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Loka pri Mengšu kjer zapušča mater Mary, sestri Mrs.
Markie in Mrs. Angela Blazun
Generalne stavke v Franciji
Pretep med rudarji, vojaki in policijo —-Delo v pristaniščih stoji — Stalinova peta kolona je na barikadah
Pariz. — Tisoči delavstva, ki stavkajo in ki jih vodijo komunisti, so prišli v neposredno borbo s 500 vojaki in člani republikanske varnostne garde in se neprestano pretepali nekaj ur pri Micheville Stellworks v bližini Nancy-a. To je prva večja rabuka stavkujočih rudarjev, ki so v generalni 3tavki v celi Franciji. Bil je ubit menda samo en rudar, jugoslovanskega porekla, nekaj desetin pa je bilo ranjenih. Razširja se nevarna misel, da stopijo v stavko tudi železničarji, pristaniški delavci, delavci v elektrarnah in plinarnah tako, da bi'vsa Francija bila zopet v hudi prometni in gospodarski krizi. Vlada je enostavno odredila vsem delavcem plinaren, da morajo i-ti takoj nazaj na delo ter predpisala denarne globe in zaporne kazni za tiste, ki se ne bi vrnili. Skoro vsak francoska pristanišča stoje, ker stavkajo trgovski mornarji. V Parizu- so stano posvetovanja in razgovori med skupinami, da bi se stavke ustavile, pa bo to zelo težko', ker imajo
širijo ter ,s tem podpirajo sovjetsko stališče v Zvezi narodov v neposredni okolici njenega zborovališča.
Lausche na radiju
V obliki vprašanj in odgovorov so sestavljene za* nimive izjave in pojasnila, ki jih daja Frank Lausche. Tako je povedal; da je bil proračun izdatkov za časa njegove vlade v Ohio 59,-000,000 dolarjev, republikanski guverner pa je to svoto takoj v naslednjih dveh letih dvignil na 90,-000,000 dolarjev. Lausche je pripomnil, da to svoto driava Ohio ne more stalno prenašati, ker je za normalne dohodke države previsoka.
Svetovno prvenstvo Se vedno ni odloženo
Boj v žogometu med clevelandskim krožkom Indians in med bostonskim Braves, še vedno ni odločen. Dozdaj sta krožka igrala 5 iger, od katerih so dobili Cle-velandčani 3, Boston pa 2.
Danes bosta krožka igrala v Bostonu. Ako bo danes Cleveland zmagal, potem bo iger konec in Cleveland bo zmagovalec. Ako pa tudi danes Boston dobi, bosta igrala še jutri in kdor bo zmagal jufti, bo svetovni prvak v žogometu. nePre" Zmagovalec mora namreč zmagati v 4 igrah.-
Prvo igro v Bostonu je dobil
Novi člani odborov Zveže Narodov
Sestanek med predsednikom Varnostnega Sveta in Višinnskim
Pariz,—Predsednik Varnostnega 3veta Zveze narodov delegat Argentinije Barmuglia, vodi akcijo, da bi se našel izhod berlinskem vprašanju in sporu med zapadnimi državami in Sovjetsko zvezo. Sestal se je s sovjetskim delegatom Višinskim in z ukrajinskim delegatom Manuilskim. Višinski in Bra-muglia sta dala po sestanku izjave, da sta z uspehom razgovora zadovoljna.
Pri formalni seji Zveze narodov so dobile države Kuba, Norveška in Egipt mesta v Varnostnem svetu za dve leti, namesto Kolumbije, Belgije in Sirije. V ekonomski in socialni odbor Zveze narodov pa so bili izvoljeni zastopniki Kitajske. Francije, Indije, Peru, Belgije in Chile. V3i ti mandati trajajo po dve leti.
Med Slovenci po sveta
Iz Portugalske
Slovenski romarji v Fatimi se spominjajo Ameriške Domovine in izroča jo Mariji ljubo domovino in njene katoliške voditelje. Fatima 13. 9. 1948. Ignacij Lebar, Anton Maučec, Jože Bergant, Drago Senica, Ivan Utros.
in v soboto, včeraj je pa iz- k gubil. V športnem svetu so sodili, da bo Cleveland zmagal* tudi v nedeljo, toda sreča je bila naklonjena Bostonu.
Včeraj je gledalo igro v clevelandskem stadionu' rekordno število gledalcev, namreč 86,-288. Še nobeno igro v zgodovini žomogeta ni gledalo toliko gledalcev. Okrog 9,000 ljudi je moralo stati, ker ni bilo dovolj sedežev na razpolago.
Proti-Titov*ka “Nova Borba” v Pragi
Antititovjski Jugoslovani in več sorodnikov. Tukaj je bi- Pragi ao dabjij od jakega mi-
Trlnadan
Najboljše, kar je mogel predsednik Truman doseči v tej kampanji je bilo to, da se je proti njemu izjavil John L. Lewis, predsednik premogarjev. Večje pohvale predsednik ni mogel dobiti.
Edino, česar se mora Mr. Tru. man zdaj pa do volitev otepati
val 34 let in je bil zaposlen pri Willard Storage Battery Co. Bil je član dr. Carniola Tent št. 1288 T. M. in dr. Slovenec št 1 SDZ.„ ter je bil član pri St. Clair Rifle Club in pri prejšnji godbi “Bled.” Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 162 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopalšiče Kalvariji.
Števan Žižek
Chicago, 111. — V soboto zju-
nistrstva za informacije dovoljenje, da izdajajo list “Nova Borba.” (Komunistično glasilo Belgradu se imenuje “Borba.”) V prvi številki Nova Borba, ki je tednik, razglaša, da bo skušala boljševizirati jugoslovansko komunistično partijo. Sodijo, da bodo list skrivaj širili tudi v Jugoslaviji.
goeeh spomin. Leta 1920 še je poročil z zavedno Slovenko Magdico Mavčec (* D, Bistrice). Leta 1921 je odšel v Ame-traj je umrl ugledni prekmur- rjko in bil zadnjih 25 let zapos-
iki Slovenec Števan Žižek (1818 No. Larrabee). Pogreb bo v to-
len kot strokovnjak v barvni industriji. Prihodnji marec bi
rek 12. oktobra ob 9 iz pogreb- praznoval 26 letnico zaposlitve
nega zavoda Pavlak (1814 Troop), ob 10 slovesna sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Tro-
je to, da se ne bi izjavil zanj jjce ;n na^0 na pokopališče sv. Wallace. Dokler je pa Wallace j^efa. _ Pokojni Žižek je bil
proti njemu, ima Truman še
vedno priliko.
• * •
Ko je sovjetski delegat izjavil, da bo bojkotiral zaslišanje pri Zvezi narodov glede blokade v Berlinu, je s tem javno priznal, da je Sovjetija na zelo slabih nogah. Samo močan lahko nekaj stori in si upa potem to tudi zagovarjati. Zdaj svet ve, koliko bije ura v Kremlinu.
priljubljena in spoštovana osebnost med prekmurskimi rojaki. Rojen je bil na Hotizi (Prekmurje) 1.1Ž93. Udeležil se je prve svetovne vojne v avstroogrski armadi. Ob prevratu 1918 in 1919 se je živahno udejstvoval za priklopitev Prekmurja k Jugoslaviji in prejel od jugoslovanske komande v znak priznanja za zasluge pohvalno pismo,
katero je ves čas čuval kot dra- beško plačilo!
PRISPEVKI SO DOŠLI ZA LAUSCHETOVO KAMPANJO
Za denarno pomoč v Lausčhe-tovi kampanji so prispevali našem uradu sledeči: Frank Mervar Dry Cleaning Co. 5372 St. Glair Ave. je daroval $25t John Kramer, lastnik Kramer’s Vinery, 5301 St. Clair Ave. je utdi prispeval $25. Poznani Frank Leskovic iz Hubbard Rd.; Madison, Ohio, je pa poslal $5.
Prav lepa hvala vsem za do-
Nov poizkus, da se reši berlinska kriza
Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice	|
/z bolnišnice—
Frank Petek se je vrnil iz Huron Rd. bolnišnice na svoj dom, 20741 Tracy Ave. Za prevoz z ambllanco je preskrbela Mary A. Svetek.
Važna seja—
Podružnica 47 SŽZ bo imela važno sejo v sredo ob 7:30 zvečer na 8601 Vineyard Ave. Vse članice naj se udeleže, ker se bo razpravljalo o bodoči plesni prireditvi.
Slike n knjižnici—
Norwood javna knjižnica, 6405 Superior Ave. bo kazala serijo premikajočih slik. Prva predstava bo v četrtek 14. oktobra. Predstava bo v avditoriju poleg knjižnice. Začetek bo ob 7:46. Vse slike bodo v barvah. Tudi otroci naj pridejo, toda le v spremstvu staršev. Pozdravih—
Mrs. Anna Skolar, 1219 E. 169. St., pozdravlja iz Kalifornije. — Mr. in Mrs. Joseph Ferra pozdravljata iz daljnega zapada. Obiskala sta Winnipeg, Regino, Humbolot in Vancouver v Kanadi, potem sta obiskala še San Francisco in Los Angeles.
Prva obletnica—
Jutri ob 8:30 b odarovana v
Direktorska seja—
Redna seja direktorija Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. bo v 'torek 12. t. m. ob osmih zvečer. Pridejo naj direktorji. Narodni dom—
Ako še niste spremenili svojih delnic SND na St. Clair za članske certifikate, Vas prosi uprava, da to storite, ker je čas le še do 30. novembra 1948. Po tem dnevu bo spreminjanje za letos ustavljeno.
K turški Mariji—
Letno romanje slovenskih fara v Clevelandu k lurški Mariji na Providence Heights je tudi zadnjo nedeljo pokazalo, da smo Slovenci Marijin narod. Kakih tisoč ljudi je prišlo, dasi je bil to dan mnogih drugih katoliških prireditev v mestu 'in dasi je bil precej neprijeten mraz. Celebriral je veleč, gospod kanonik John Oman, asistirala sta mu Rev. Slapšak in Rev. Cimperman vodja procesije je bil Rev. Tomc, petje pa sta vodila pevovodja Rakar in iSrno-vrsnik. Rev. Godina je pridigal s slovenskem jeziku, Rev. Praznik pa v angleškem. Pete litanije Matere božje so pričarale v nas lepoto veselja z Ma-
, .	_ ,	„	. rij o kot vselej. Saj je to neka-
cerkVl sv Pavla na 40. cesti ma- ka priatna 3lovenska pobožnost ša za pok. Božo Vukusič v spo-,in način žeičenja. mm prve obletnice njegove Tride&etletnica oltarnega
društva—
smrti.
Pariz. — Delegati Kitajske,
Kanade, Belgije, Argentine Kolumbije in Sirije so se sestali da 1 posebej, izven uradnih oblik raz- ] pravijo mednaroden položaj vi
SšdiMte) krizo. Objavi- r*Sm “NMIMRIN**
likakega poroči1«. Priča- Podružnica Slovenske ženske Marijinega Vnebovzetja je nad ujejo, da bo ena izmed nepri-'zveze št. 26, ima nocoj jako va-,vse lepo proslavilo svoj tridesetih sil stavila predlog, da žno sejo radi svoje dvajsetletni- setletni jubilej. Že prejšno ne-vse države, ki niso same sodelo-|Ce. Članice naj pridejo v veli- deljo je bilo sprejetih 40 novih vale v berlinski stvari pozovejo kem številu. Moramo vse po-[članic, to nedeljo pa je društvo
velesile naj ta spor in krizo ne-Jtrebno skleipati in pripraviti za hajo in še posebej, da naj Sov- našo prireditev. Matere naj pri-jetska Unija takoj preneha z neso tudi oblekce in pripeljejo blokado Berlina.	I svoj e hčerke. Lepo prosimo.
Razne najnovejše svetom vesti
HAAG, NIZOZEMSKA. — Sestanki med nizozemsko vlado in zastopniki Indonezije so imeli ta uspeh, da so napravili sklep o organizaciji začasne vlade za Indonezijo. Vlado bodo sestavili najmanj trije Indonezijci, visokega komisarja pa bo imenovala nizozemska kraljica.
PARIZ. — Francoska vlada je morala poslati več vojaških čet in Narodno gardo v vzhodno Francijo, ki je vsa v nemiru radi stavkujočih rudarjev in drugega delavstva. Predsednik vlade je v radijskem govoru na francoski narod rekel, da komunistična stavka ima že značaj poizkusa delati nasilje in bo zato vlada vpo-rabila vsa sredstva, da vzdrži red in mir ter ohrani veljavo zakonom republike. Predsednik vlade je rekel: “Mi smo priče Bocijal-nega nemira, ki ima svoj izvor in vzrok v političnih načrtih gotovih oseb. Nedopustno je, da bi delavci bili proti velikodušni pomoči, ki jo dajejo Združene države Amerike in da bi se sveta brodušeiT dar*.'' Priporočamo "še fravica stavke zlorabljala tako da postaja neznosno breme za drugim, da bi kaj prispevali v zunani° P°htko domovine. Vsi Francozi naj pomislijo še enkrat in naj poslušajo pametne razloge. V času, ko so zastopniki Združenih narodov v Parizu, in ko jih francoska vlada pozdravlja v imenu francoskega naroda, je nedovoljeno in nedopustno, da gotovi ljudje delajo toliki nered, da izgleda, kakor da bi pravilno izvoljena francoska oblast bila nesposobna zajamčiti potreben red in mir v državi.”
imelo dopoldne svoje slovesnosti v cerkvi, popoldne pa skupno večerjo in slovesnejši sestanek vseh članic in njihovih prijateljev. Bila je polna dvorana ljudi v domu na Holmes Ave. Vodil je Rev. Cimperman, govorili pa so Rev. Čelesnik, Dr. Miha Krek, podpredsednica društva gospa Košmerlj, Mnsgr. Vitus Hribar in duhovni vodja zveze slovenskih oltarnih društev Rev. Slapšak, ki je podal prelepo razmišljevanje “Krščanska žena in sv. Evharistija.” Končno je prebral še pozdravno pismo škofa Dr. Gregorija Rožmana, ki izraža društvu za tridesetletnico svoja najboljša voščila in pošilja svoj blagoslov.
ta namen. Za uspešno kampanjo je potreben denar, 'katerega imajo Lauschetovi nasprotniki na kupe.
400,000 mož nove policije v sovjetski Nemčiji
pri eni in isti tvrdki. Minuli četrtek ga je tik pred odhodom v službo zadela možganska kap. Nemudoma so ga spravili v bolnico. Bil je nekaj časa še pri zavesti in prejel sv. zakramente z umirajoče. Toda ni bilo pomoči. Zapušča žena Magdico, že poročeno hčerko Marico.in dva sinova Steve in Rudi, mla-j da vojaka iz zadnje vojske, do prizadeti družini izražam' naše iskreno sožalje. Pokojni Števan pa naj mimo počiva na družinskem prostoru na pokopališču sv. Jožefa in uživa ne-
WASHINGTON. — Predsednik Truman in državni tajnik Marshall sta se sestala dva krat in po obeh razgovorih dala izja-Berlin. — Ugotovljeno je, da ve, da vlada med njima popolno soglasje glede ameriške zunanje sovjeti in nemški komunisti or-[politike in da je neumno vsako govorjenje, da bi bilo med njima ganizirajo veliko policijsko silo kako nesoglasje. “Take govorice mnogo škodijo Združenim dr-400,000 mož, ki'jih rekrutirajo [ žavam,” je rekel Marshall “in jaz jih najostreje obsojam.” iz vrat nemške mladine. Komu- Na dveh sestankih sta predsednik Truman in državni tajnik nistične oblasti vzhodne cone skupno premotrila vse dogodke na skupščini Zveze narodov Nemčije pravijo, da jim je taka [Parizu ter končno odločila, da predsednik Truman ne bo poslal nova policija potrebna zaradi ’ posebnega delegata v Moskvo, ker da so Združene države Sovjet-
FATHER JAGER SE ZAHVALJUJE VSEM ZA OBISK PIKNIKA
Father M. Jager, župnik v Barbertonu, želi tem potom izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se v tako lepem številu udeležili farnega piknika v nedeljo 26. septembra na Tomsikovi farmi. Zahvala naj velja tako domačinom iz Barbertona, kot številnim prijaznim obiskovalcem iz Clevelanda in od drugod. S tem obiskom so pripomogli, da je bil piknik v vseh ozirih res zelo uspešen.
preprečevanja sabotaže v tovarnah in radi preprečevanja ognja, požarov, da bodo čuvali ruske vojake in njihova poslopja, bodo stražili poslopja komunistične stranke in komunističnih uradov. Rusi si drugače ne morejo pomagati radi vedno večjega odpora med nemškim prebivalstvom proti njim.
ski Uniji svoje stališče že dovolj pojasnile. Sovjeti morajo opustiti berlinsko blokado, potem pa so Združene države pripravljene razgovarjati.
PARIZ. — Politični odbor Združeni hnarodov je z devetimi proti dvem glasovom odobril ameriški načrt glede ’nadzorstva nad atomsko energijo. Isti odbor je odklonil oba sovjetska proti- ne nameravajo morda ostati tu. predloga. Odklonjeni eo bili tudi sovjetski predlogi glede ostale Takim turistom izdajo ameriški razorožitve in jih je 'britanski delegat označil za sovjetski hum-bug in prazno propagando.
Odpravljene vize med USA in Italijo
Italija ne zahteva več viz za ameriške (USA) državljane, ki pridejo v Italijo za kratek obisk. V zameno Združene države prav tako dovolijo italijanskim državljanom vstop v USA, ako pridejo samo za kratko dobo in
konzulati v Italiji posebne sitore’s” vize.
»m ooggag*
,u? * J3BS! «ssy»°*
NAROČNINA
Z« Zed. driave 58.50 na leto; za pol Uta 16.00; za četrt leta 68.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav 610.00 n« leto
xvaiiauu in opiun	— ■
Za pol leta 66. *a S mesece 68.60.
_2£I2iUL
.	_	.	*	T	t	«
I 2
3	4	5	*	7	*9
M	H	12	13	M	U	*
V	M	9	2»	*	*	M
%	25	26	27	2*	2*	30
SUBSCRIPTION RATES United State. 6*-K veryear; 66 fof * month*; 68 for $ month*.
Canada and all other countries outside United BtatM 660 per rear. 66 for 8 month*, 68.60 for 3 months.
zadeve zavezniškim uradnikom in uspeh njihovih priza- te. Bo« pWaj vm *2*1* devanj je bil, da nas niso več izročali nasilno razen v iz- Vas vse prav lepo pozdrav-jemnih slučajih Angleži, ki pa so po najt« globokem prepričanju tudi v teh poedinih slučajih napravili očitne krivice. Angleške preiskave niso bile niti temeljite niti objektivne, nasi so W dolgotrajne in za prizadete zelo, zelo
Vedne preiskave, in zasliševanja so bile najizraziteje ponižanje, ki so ga begunci vsa leta morali prenašati. Vedno smo bili sumljivi, vedno SP uradniki izpraševali s predsodki, da imajo opravka z vojnimi zločinci, vedno so hoteli odkriti neki? nove vrste zločincev med nami.
Duševno trpljenje je bilo strašnejše kot telesno, dasi smo bil kot živina po barakah in nekdanjih Nevih.
«l*S*lllltl>IIISI*MI»*t»*MlWl
Ijam vam hvaležna,
Agnes Zeibert ln hčerka Josephine, 719 Bristol, Westchester, 111.
------a------
Koncert pevskega zbora “Zvon” •
Entered ee eecond-cleee metier Jenuiry 6tMS08, st ti* Poet Otflc* sl Cleveland, Oble, under Ute Act et March 3rd, IBS.
n 88
No. 199 Mon., Oct. 11,19*6
USEDA IZ NAMDA
..................
Ob prvih uspehih dela za begunce
Rim, v oktobru. — Ko se veselimo, da se je posrečilo premakniti begunsko vprašanje precej naprej k srečni re-šitvi, tako, da je približno prva tretjina naših slovenskih begunskih ljudi že naseljena v novih krajih ne bo narobe, če se še malo ustavimo pri tej stvari. Amerikanci ste toliko žrtvovali in še dajete za ta blagi namen, da je prav, da čim več veste o ljudeh, ki zanje žrtvujete in o njihovi usodi.
Begunci so v letu 1945 bežali iz domovine v prepričanju, da gre za trenotno stisko. Doma so bili obveščeni, da je zmaga komunistov po drugi svetovni vojni samo na in da je treba pred komunisti samo za nekaj dni ali tednov rešiti življenje in povratek v domovino bo zopet odprt.
Begunci so bili prepričani, da je politika Amerike in An-glije z Rusi in Titovci samo posledica nujne vojne potrebe in da so sicer pravilno protikomunistično orijerttirani. Iz tega je vse ljudstvo doma sklepalo, da zapadne demokracije nikdar ne bodo dopustile, da bi komunizem nasilno vladal nad vsem narodi Srednje Evrope, tako daleč kot do Dunaja in Trsta. Zato so tudi prišli pod zavezniško upravo z vsem zaupanjem s popolnim prepričanjem, da gredo k svo-jim resničnim zaveznikom, ki jih bodo kot take sprejeli in ščitili
Vsaka pomoč Tita mora biti pogojna!
Vse to je nekako olajševalo sicer tako težko ločitev od doma. Vse to jim je dajalo tolažbe na potu, vse to jim je vlivalo upanja in zaupanja, da ni še vse izgubljeno tudi
Zin> Doživeli so takoj, ko so prišli preko maje strašno razočaranje, posebno tiste skupine, ki so prišle v oblast Angležem. Ti so jim takoj pokazali pri prvih stikih, da jih. sma-traio za rtepotrefemv~Vfrieif so da je svetovna situaetja pe vojni resnično popolnoma v nesreči glede srednje-evropskih dežel in da na takojšno vrnitev ni upati. Ne morete si misliti kako strašne boje in muke so imeli ljudje pri tem spoznanju Pa je to bilo šele prvo in najmanjše razočaranje.
Hud je bil občutek, da vojno zavezništvo Slovencev z zapadnimi narodi, ki so ga Slovenci tako zvesto čuvali vso vojno, ni več nič veljalo. Angleži so cinično izpolnjevali[dogovore s Titom, ki je bil priznan jugoslovanski komandant in proglašali begunce kot izdajalce zavezniške stvari. 1 ega nihče med begunci ni pričakoval. Slovenci so imeli v vsakem oziru nad vse čisto vest napram zapadnim zaveznikom, za katere so umirali ves vojni čas. Slovenija ni v ničemur zgrešila niti po vojnem pravu niti po kakih drugih pojmih, kar bi se ji opravičeno moglo očitati s strani zaveznikov. Zapadnim zaveznikom zvesti so bili pred vsem tisti slovenski ljudje ki so se koncem vojne znašli v proti-komumsti-čnem taboru in med begunci. Uradniki zapadnib sil pa so imeli naročilo, ki so ga tudi izpolnjevali, da so slovenski begunci tudi nekaki prijatelji Nemcev in njihovih sodelavcev med vojno. Hujše žalitve bi takrat beguncem, ki so jim Nemci med vojno napravili ogromno škodo, ne mogel nihče zalučiti v obraz.	” ~ ~	,
Begunci so po kratkih, dneh spoznali, da so brezpravna raja, vsem v nadlego nikomur dobrodošli, predmet usmi-
lienjTo so bili ljudje najboljšega ugleda, ljudje, ki so vse svoje življenje skušali pridno in vzorno živeti, ljudje, ki so bili v duši prepričani, da niso nikmur na svetu bili nikaki sovražniki kakor le zlu-komunizmu,
S tem se je pa trpljenje šelg začelo. Vse oblasti brez razlike so imele uradna naročila, da morajo begunce čim preje spraviti nazaj domov. Znano je kako strašno napako so v tem oziru napravili Angleži, ko so vrnili okoli 12,000 domobrancev in njihovih svojcev. Ta Vetrinjska tragedija pa je beguncem povedala, da ne morejo od inozemstva pričakovati nič dobrega. Kdorkoli je le mogel, se je vrnil domov, raje kot da bi po svetu prenašal gorje poniževanja.
Ostali so sami taki, ki so res vedeli in bili prepričani, da jih doma čaka smrt in pa taki, ki za nobeno ceno niso hoteli v režim, ki je napovedoval popolno poganstvo v vsem življenju. Ostali so ljudje ki so bili prepričani, da radi večjega blagra svojega naroda in svojih otrok ne smejo riški-rati vrnitve. Ostali so odločni, načelni ljudje, ki so sklenili, da se bore proti komunistom do konca življenja, če bo treba. Ti so potem prevzeli nase vse klevete in očitke vdano in modro, v prepričanju, da bo prišel čas, ko bo zapadni svet uvidel svojo takratno strašno zmoto.
V tem prvem času begunskega življenja tam v Ameriki še niste niti mnogo vedeli za našo bridko usodo. Komaj prva poročila so prišla prvim najzaupnejšim prijateljem. Vsa Amerika je takrat' slavila Tita kot jugoslovanskega narodnega junaka in tudi med Slovenci ni bilo veliko drugače Edinole Ameriška Domovina je takoj od vsega početka vedela zakaj gre in imela pravilfle poglede na dogodke v Jugoslaviji. Saj so takrat celo nekateri katoliški slovenski krogi v Ameriki sodili drugače in obsojali begunce. Nič nismo zamerili ali brez pomoči smo bili.
Imeli smo zelo redke prijatelje, ki so pojasnjevali naše
Vesti iz vzhodne Evrope soglašajo, da ni misliti na kako poravnavo med Kremlinom — (Kominform je zgolj pripravna lutka) In Titom, temveč da je Politbiro odločen za vsako ceno strati partizanskega maršala, katerega ja že včeraj predstavljal svetu kot heroja in ideal komunistične mladine, danes pa ga obklada z razbojnikom in tiranom. Ana Pauker, Georgi Dimitrov in drugi sovjetski janičarski paše v vzhodni Evropi so na Krimu, kjer prejemajo navadila za končno ofenzivo proti učencu, ki si domišlja, da je enak učitelju Stalinu. Titova propagandna mašina že pripravlja ljudstvo na možen popolni prelom z vsemi drugimi komunističnimi deželami.
Druge vesti povedo, da Tito na skrivaj baranta z zapadnimi silami za ekonomsko pomoč, — (predvsem gasolin in industrijsko mašinerijo), brez katere ne more upati na zmago v svojem boju z vesoljnim komunističnim svetom. Kakor se sliši, hi bile zapadne sile (seveda predvsem
Da ne boš imel v prehodni dobi prehudih skušnjav, boš izročil kontrolo nad armado in tajno In javno policijo mešani komisiji, v kateri bodo zastopane poleg komunistične stranke tudi sedaj zatrte opozicijske stranke in v kateri Be sme imeti nobena stranka več kakor enega pooblaščenega zastopnika in en glas. Če se ti ti pogoji vidijo pretežki, tedaj ti ne moremo pomaga, ti, In če te zato hudič (Politbiro) pocitra, naj te le vzame! škode ne bo. In narod te prav gotovo ne bo pogrešal.”
Naši državniki si danes lahko dovolijo take pogoje. Tito je v precepu, v smrtni zagati, če ne dobi pomoči od nas je izgubljen. Kremlin njegove obsodbe ne bo spremenil. Tito ve, kakšna je ta obsodba. Zato bodo on in njegovi pajdaši sprejeli še tako trde pogoje, dokler jim ti‘pogoji prinesejo pomoč, ki edina more rešiti njihove vratove pred kremljnskimi veseli-Nasprotno pa si mi in z nami vred ostale zapadne sile ne moremo dovoliti sentimentalnih čuvstev do sprtih komunističnih paš in političnega oportunizma, ki priporoča podpiranje ‘ ' icay proti zločincem v so-
hi ko cerkvene miži) pripravljene pomagati, če Si dal Tito v zameno politične koncesije. — (Znani ameriški novinar Stewart Alsop poroča, da je Tito že dobil od nas pomoč v obliki gasolina. Alsop je očividno naklonjen ideji, da je treba Titu na vsak način pomagati, ker bi se s tem slabila komunistična fronta v vzhodni Evropi. Politični oportunizem, ki je med vojno zapeljal naše državnike v kravje kupčije s Petaini in Dar-lani in — .Titi, očividno še nj izumrl v Washingtonu). Tito bi seveda rajši pomoč “free for nohting” kakor darila od U-NRRE — češ, da bi še sicer kompromitiral pred svojimi lastnimi tovariši.
Kot že omenjeno, naši državniki v preteklosti niso bili vedno pretahkoveetni; pomanjkanje železa v hrbtenici in značaj-nosti jih je že večkrat zapeljalo na spolzka pota in v dvomljive politične kupčije. Ampak ta pot ne vodi k uspehu. Kadar zagovorniki demokracije barantajo s tirani kakršne koli baze, tedaj stvar demokracije trpi. Izgovor, da je Tito sprt s Kremlinom, ki je naš sovražnik in katerega bi naša pomoč Titu posredno prizadela, ne drži. Tisti, ki se naslanjajo na take izgovore, pozabljajo,, da ni bilo nikdar v besednjaku demokracije gesla: Namen posvečuje sredstva! Zato je potrebno, da naši državniki odgovore na Titovo stokanje, da ga bo vzel vrag (Politbiro) če mu brž na nos na vrat ne priskočimo na pomoč:
“Našo pomoč dobiš samo pod enim pogojem: vrni jugoslovanskemu narodu polno politično svobodo, vključivši svobodo govora, svobodo vesti, svobodo tiska in svobodo zborovanja, pokliči zatrto opozicijo v vlado in razpiši svobodne volitve, katerih se bodo udeležile vse bona fide politične stranke pod enakimi pogoji (kar1 vključuje tudi nabavo čaaapissega papivju).
Cleiveland (Newburgh), O. — Menda ni 'potrebno poudarjati, da ni naše pevsko društvo Zvon znano samo širom Clevelanda, ampak po vseh naselbinah, kjer se Slovenci kulturno udejstvujejo in doni naša slovenska pesem čez hrib in plan. Saj se je naš pevski zbor povsod odzval, če je le imel čas in priliko nastopiti. Pred vojno, se spominjam, je celo ponesel našo krasno pesem čez meje države Ohio samo zato, da je u-stregel tistim našim bratom in sestram, ki so hrepeneli po slovenski pesmi, ki je kot balzam za nas v tujini, ki človeka razvedri iv najbolj težkih urah ter mu vlije novega duha in volje v srce. Ponese ga nazaj v rojstno domovino in ga zaziblje v spomine na mlada leta. Ob njej pozabimo tudi na vse trpljenje, ker nas bodri, da lažje vztrajamo v boju za obstanek v vsakdanjem življenju.
Živo se spominjam iz časa prve svetovne vojne, ko smo morali garati in trpeti skoro bi rekel noč in dan, pa je prišel včasih trenutek, ko smo lahko zapeli “Našo,” naše zemlje pesem in zdelo se mi je takrat, kakor da je posijal svetel žarek sonca na nas v najbolj temni noči. In v tistih srečnih trenutkih, ko je srce govorilo in nas je naša pesem popeljala v duhu v domovino na naše vasi in holme, je bilo vse naše trpljenje pozabljeno.
Tukaj pa, ko še vedno bolj poredkoma slišimo naše pevce, pa postajamo brezbrižni in mla-čnii ker se ne zavedamo važno-
m
NASA MICKA IMA TUD BESEDO

znajo tam boljše," sem boječe pripomnila.
“Eno figo znajo, če kaj vem,” godrnja on. “Kar poglej tele gube pri rokavih. V taki že ne bom šel nikamor.”
Pogledala sem rokave in res je bila pri enem tako majhna guba, da sploh ni bilo vredno besede. Uh, prav treba se je zaradi tiste gubce znašati!
“Pa katero drugo obleci,” mu svetujem, “saj jih imaš na izbe-ro v predalu.”
“V tejle bom šel, ali bova pa
____	doma,” je on odločil. “Ta mi je
Po vzdihovanju tam iz kota, posebno všeč, ki malo na zeleno
kjer se je on opravljal, sem ra-| P°vleiie‘ Sko4‘ V ’'“'""j®’ Pe' čunala, da si obuva čevlje. Ve-: gjezen segrej in jo malo pogla-randa spredaj mu je bila neko-' di.”
liko v napotje, zato je tako vzdi- j O, ti vrane, ti ! Tok zdaj, ko hoval, kot bi nosil težke vreče. sem že skoro vsa opravljena, krompirja v klet. Seveda, bi-'naj mu pa srajco peglam! Kak-lo je ravno po večerji in ajmoh- šna druga bi ga lepo pp krščan-ta se je bil natepel na Vso milo vižo. Pričakovala sem, da bo vsak čas poprosil, ali morda celo ukazal, naj mu gre kdo po-
sko poučila: kar sam si jo spe-giaj, če si jo hočeš I Meni pa zares ni kazalo drugo, koi da io uaazai, naj mu gre auu po- sem jo vzela, raztegnila v kuhi-magat. Pa ni. Je že zakej, da! nji likalno desko in čakala nesi je z lastno silo potegnil čev- kaj minut, da se je gladilnik
lje na noge.
Zdaj bo na lastnih nogah, sem ugibala, zato bom lahko vso nadaljno skrb posvetila sebi. Vse škatljice sem imela razpoložene po omarici, kar jih premore ta svet za olepšavo ženskega obraza. No, saj če hočem biti pravična napram sama sebi, moram priznati, da ne potrebujem dosti tiste packarije a’:i šminke, ker sem že itak precej fletna. Včasih mi je kar sitno, ki sem 'tako fletna.
“Kdo je pa tole srajco spe-glal?” se oglasi on iz svojega kota, da sem se na vso moč prestrašila.
“V londro sem ti jo dala, ker
SJU z	uiuaauiu* cm, Ker se ne zavtuamu v»u»-
pravi, da namen posvečuje sti ohranitve naše pesmi, ki smo
sradsta. Brezpogojna pomoč Ti tu bi bila klofuta za demokracijo ta pljunek v obraz jugoslovanskemu narodu! In adini pogoj, ki je za nas sprejemljiv, je vrnitev polne politične svohode jugoslovanskemu ljudstvu.
Ivan Jontez.
Spomin iz lepega Clevelanda
Westchester, III. — Lansko ieto julija meseca so me moji otroci dobili sem v to obljubljeno deželo. Kar priletela sem, čeprav sem stara že 72 let. Ni koli si nisem mislita,, da bom še kdaj v tej svobodni deželi — Ameriki in da bom še kdaj videla svoje sinove in hčerko, posebno še, ko sem bila v Nemčiji v lager ju, kjer ni bik) ne kruha ne lepega pogleda za nas pregnance in malo — prav malo usmiljenih src.
Ko smo pa prišli domov, je bilo še slabše. Surovost in kru-tast povsod, le kruha malo povsod, največkrat nič. Moji otroci tu v Chicagu so trkali na vrata raznih uradov in pisarili in prosili zame in bila sem več kot srečna, da sem dobila dovoljenje za na pot v Ameriko.
In septembra meseca, ko je imela moja hčerka počitnice me je vzela v C’eveland, da ob iščemo naše sorodnike:	Mrs.
žibert iz 1*7 ceste ter njene hčere in zeta. Prav lepo se jim zahvalim za vso gostoljubnost in trud, ki so ga imele z nami cel teden. Srečale smo veliko število domačih ljudi in prijateljev, katerim se vsem prav lepo zahvaljujemo za vso gostoljubnost. Povsod so nas z veso’jem sprejeli in čas je kar hitro potekel ta morale smo se zopet vrniti v Chicago.
Zato se vam, drage sorodni-
co prinesli sem iz domovine, da nam je krajšala čas v težkih in veselih urah.
Zalo ipa poskusimo ohraniti ta biser naše slovenske zemlje še nadalje. Dokler se bomo kot sinovi in hčere naše slovenske domovine zavedali važnosti naše pesmi in dokler bomo podpirali naše pevske zbore, toliko časa smo lahko brez skrbi, da nam bodo pevci, ki se trudijo in žrtvujejo čas in denar, prepevali n« naših odrih nam v razvedrilo in v čast narodu.
Zato pa ne pozabimo v nedeljo 17. oktobra ob pol osmih zvečer napolniti dirorano Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. S tem bomo pokazali našim pevcem, da nam je naša pesem še pri srcu ter da s'e zavedamo truda zborov, ki nam od času do časa prinašajo melodijo naše pesmi, da nas poživi in se razvedrimo ob njej kot svoboden narod v svobodni deželi. Pozdravljeni,
F. Krečič, član.
-o
Pismo iz Kanade
Sudbury, Ont. — Veliko naših fantov je že v Kanadi in skoro vsi so se že oglasili, zato mislimo, da bo prav, da še tudi mi.
Težko pričakujemo Ameriško Domovino, katero vsi z velikim zanimanjem beremo, ker je edini list, ki res zastopa naše interese.
Tri mesece je, kar smo prišli v Kanado. Zaposleni smo pri C. P. R. Delo imamo naporno. Hrana odlična in se ne meri po kalorijah kot smo bili navajeni v Spittalskem taborišču. Ko zazvoni kuhinjski zvonec, gremo'v prostorno jedilnico in se ob bogato obloženi mizi spominjamo, kako smo stali pred velikim poslopjem, držeč v roki
lo in večerjo. Kuhinja se je ravnala po letnih časih. Spomladi špinača, v poletju grah, jeseni “skravžljano zelje,” a pozimi močnik.
S plačo smo kot začetniki kar zadovoljni. Res ni veliko, a vendar smo skoraj vsi že poslali svojcem pakete. Tudi sami zase smo si že nabavili najpotrebnejše. Pri nakupih v trgovinah nam dela angleščina še malo preglavic.
Nehote nam pride na misel, kako težko smo čakali pred pisarno socialnega odbora v veliki gneči na listek, ki je bil tako rekoč “ključ” za v skladišče. Ob tej priliki si štejemo V dolžnost, da se najtopleje zahvalimo č. g. Miheliču, ki je poleg težke duhovniške službe tako nesebično vršil posle socialnega odbora. Veliko zahvalo smo dolžni tudi vodstvu Karitativne pisarne, ki deluje v splošno dobrobit taboriščnikov. Predvsem naj velja naša zahvala preč. g. Petru Petelinu, vsestransko spoštovanemu g. Ambrožiču, ki sta res z materinsko ljubeznijo delila potrebnim taboriščnikom.
Stanovanje je v primeri s taboriščem še kar dobro. Pogrešamo le cesto iz taborišča in številne stezice med barakami, ki pod nadzorstvom g- Rajka Safošnika dajale taborišču lep vtis. V kuhinjo si prišel ob deževnem vremenu le v gumijastih škornjih. Istemu gospodu gre velika zasluga za časa službovanja pri “Arbeitsamtu.” — Skrbno je vodil evidenco, da je vsakega pravočasno poslal na delo.
Nehote so nam pohitele misli v Spittalsko taborišče. Nič čudnega, saj smo tam kot revni begunci živeli v velikem pomanjkanju v skromnih barakah. — Vsemu taboriščnemu vodstvu in izvršilnim Organom naj gre še enkrat naša naj toplejša zahvala.
Z odličnim spoštovanjem
Zimmer Fred.
ZdttO se vam, urnge sojuum- . ■•■mu	V
ce. prijatelji ta znanci še enkrat, staro konzervno posodo, obeše-pr#v lepo zahvaljujem in kadar no na žlico, Z jedilnim listom bi kateri izmed vas zašel v to si ntatoo delali preglavic; vsak •viharno Chtcaff* p* nas obiači- je vedel, kaj bo za zajtrk, koai-
Malo preveč
“Natakar, tu v guljažu je tu. dl kos lesa. Če bj bilo to konjsko meso, ne bi nič rekel, toda konj z vozom je pa le malo preveč."
segrel. Malo sem potegnila ž njim parkrat sem in tje in mu nesla srajco nazaj.
“No, zdaj je pa že, kot se ši-ka,” jo je on pohvalil, pa ki je niti pogledal ni. Samo, da je njegova obveljala! Vidite, taki so, a si ne moremo nič pomagati, uboge reve. Samo ustrezati jim moramo, če ne, je pa preč kaj narobe v domačih zadevah.
Zdaj, ko ima zlikano srajco — vsaj mislil je, da jo ima — bo menda že dal mir, da skon-čam svojo frizuro in drugo, kar je potrebno, da je ženska za med ljudi. Zopet sem se začela packati po nosku in bradici in ličicah s tistimi mazili, ko začne on odpirati in zapirati predale pri omari. Nekaj časa jih je še odpiral in zapiral kakor to gre v normalnih slučajih. Kmalu je pa začel treskati ž njimi, da se je kar hiša tresla. Kri mi je zastala po žilah in vsa trda sem pričakovala, kaj bo rekel? Pa ni nič. Samo loputal je in prevračal po predalih, da se nisem mogla več vzdržati ni sem ga milo vprašala:
“Morda pa kaj iščeš?"
‘% saj morda res,” je z visokim glasom povedal, kot bi bila gluha. “In če bi že rada vedela, kaj iščem, ti bom pa povedal. Ko bi bila le ena stvar na svojem mestu, pa ni. Tukajle nekje bi morala biti moja kravata, pa je, kot bi se v zemljo vdrla in se je”
“Vidiš, prav tamle pred nosom ti je na omari, kjer sem ti jo pripravila že prej.’”
“Zakaj mi pa tega prej ne poveš,” je godrnjal on, “da moram vso hišo obrniti za njo.” Briav bi moral biti, da bi je ne videl, bi mu rada prijazno povedala, pa sem raje molčala. Danes že ne, ko greva ven! Bom že katerikrat prišla na svoj račun, če Bog da, sem si mislila.
Tako je šlo naprej in naprej. Kaj bi vse do pičice pripovedovala. Ko sem mu morala potem še najti tazahmašni klobuk, ki ga je, sam spravil v škatljo in pozabil, kam jo je vtaknil, ko sem mu morala potegniti parkrat s krtačo po suknjiču, ko je bil že oblečen, ko se je vrtel skoro pol ure pred zrcalom in sem mu morala natančno povedati, kako daleč naj potisne klobuk na desno uho, da bo fant od fare, je bil popolnoma dodelan. Jaz pa še davno ne. Kako naj se pa opravim, ko sem morala vsako minuto pustiti z-opravljanjem in streči njemu, vas vprašam.
In veste, dekliči, kaj je tedaj napravil on? Razkoračil se je po sobi, si prižgal cigareto, potem pa zavpil meni v spalnico: “Micka, kaj pa že vendar počneš ves večer! Kaj še zdaj nisi opravljena? Na, zdaj naj čakam nate celo večnost! Alo, !e glej, da se mi hitro skomandi-raš!"
Vidite, dekliči, taki so. Vse jim je treba znesti pred nos!
I*. JAKLIČ!
Peklena svoboda
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leto 1848
In Jane* je pil ii Tonetovega Kar mraz mi je šlo po hrbtu in klobuka in sedaj je videl jasno sem dejal, ko sem se nekoliko vso pot pred seboj do cilja, da‘zavedel: Kdo tam? Naprej! katerega je že dolgp, dolgo na-jTako sem dejal in smo porinili merjal.	(tisto, ki so bili pred nami. Te-
“Na Preseko! Skriljani, na daj je pa od vseh strani priha-
Preseko! Tam je naš hudič!” Tako je bolj zarjovel kakor zavpil Glavanov Janez in zavihtel nad glavo sekiro, ki Jo je imel v rokah.
“Skriljani, na Preseko!”
“Na Preseko!" so se oglašali posamezni, čimdalje več jih je bilo, in šli za Janezom, ki ki je vedno ponavljal:
“Na Preseko! Skriljani, na Preseko! Golani; na Nad Menata!"
Ta klic je izzvenel pred gradom in zdolaj po cesti in na var si.
“Skriljani, na Preseko! Maček, pojdi z nami!”
Janez je prevpil ves hrup in vsi s hribov, ki so ga slišali in razumeli, so šli za njim, uka-joči in vikajoči.
V graščinski kleti je osta) le general Tone in nekaj hudo »inskih puntarjev. Pili so in se veselili, da je bila ura že blizu polnoči. Tedaj se je pa razle-gnilo v veži prestrašeno vpitje, tekanje sem in tja in skoraj je planil v klet ves zasopljen človek, ki je komaj sunil iz sebe: “Vojaki!”
In sleherni, ki je zasopljen prihitel v klet, je imel na jeziku besedo: “Vojaki!"
“Kje? Kje?” je vprašal general osuplo in se vzdignil z lege poleg soda.
“Kje so? Kje so?” so vprašali vsi oni, ki so bile še trezni in so razumeli naznanilo.
Malnarček, ki je bil med prvimi pribežal, je vzel Tonetu klobuk z vinom in
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
jalo: Haltberdja! Haltberdja!
Naši so vpili: Nazaj, nazaj! in pritisnili nazaj, da so nas odrinili. Soldatje! Paganeti! so vpili vse vprek. Povsod je na-sial vrišč. — Ni pošast! sem dejal in napenjal oči, kje bi koga zagledal, ker si še misliti nisem mogel, da bi bili vojaki.
Pa
sem se kmalu prepričal, da so Preseko! zares vojaki z dolgimi paganeti na puškah in dolgimi muštaca-mi pod nosom; zakaj komaj sem se nekoliko razgledal, že sem stal skoraj sam nasproti vojakom, ki so imeli pred seboj paganeate povešene. Tedaj sem videl, da se je treba umekniti, kakor so se drugi, in prišel sem, da ti povem.”
“Niste znali udariti? Niste imeli krampov in cepinov? Udarili bi bili! Udarili, da bi se bilo vse razkropilo. Saj pravim, ako ni človek zraven, je pa vse 5050 narobe!”
“Anti veš!”
“Kaj misliš, da bodo vojaki sem prišli?”
Malnarček je skomizgnil, češ, saj je jih tudi pred farovžem nismo nadejali.
“Res je! Tako bi lahko še generala ujeli, pa bi bilo vojske konec. Jaz se jim že ne dam!”
To je rekel, zapustil klet in šel v temno noč, da se reši in ohrani.
In tudi drugi so naredili takisto.
Cesarski guverner grof Wel-
OKTOBER
10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
16.	—Društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16 — Podružnica št. 3 SMZ praznuje deset-letnico svojega obstanka v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	—Podružnica št. 26 SZZ obhaja 20 letnico obstnka z lepo igro v Slovenskem narodnem domu n« St. Clair Ave.
17.—Jesenski koncert društva Zvon v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
23.	— Lausche for Governor Dance v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti pod pokroviteljstvom Jos. W. Kovach Booster Committee.
24,	—Pevski zbor “Planina” priredi jesenski koncert v Slo-jvensekem narodnem domu na
Stanjey Ave., v Maple Heights. Po koncertu ples.
24— American Legion’* letni “Clambake” v svoji dvorani (Knausovi) na E. 62 St. in St. Clair Ave. Pričetek ob 6 popoldne.
30.—Podružnica šfc 47 SŽZ
priredi "Fali Festival Dance” v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
31.—Društvo sv. Pavla št. 10 ni “slovenskega didaktičnega
vano šolo zaprto. Ključi so bili
pri ravnateljici laške šole, pa ta jih ni hotela Uročiti, ampak je rkela, naj se pridejo .otroci vpisovat kar k njej. Nato so začeli slovenski učitelji otroke vpisovati kar na cesti. To je trajalo ves teden, šele v soboto so odprli vrata. Ko je šla deputacija staršev k polkovniku Marshall-u, je ni hotel sprejeti. Ko se je naslednje dni le moral udati, se je izgovarjal, da je napaka na stra
“Nameravali -smo udariti v farovž. Ko ni bilo tebe, sem dal jaz povelje, da morejo eni iti po vasi in odzadaj mimo kapla-nije, jaz sem hotel, s tistimi, ki so se mene držali pa mimo Mesarja po ulicah v farovž. Tako bi nam še miš ne bila ušla. 'Naročil sem bil ljudem, naj grabijo samo po papirju in po bukvah, da nam ne bodo mogli očitati, da smo sirovi, zlasti ker imamo itak jesti dovolj Gremo po ulicah, kolikor mogoče nalahko, in že pridemo blizu farovža, tedaj pa pred nami nekdo zakriči: Haltberdja! —
pil, potenj sersheimb je po prejemu pisma Avstrijo ni Uto. £,]ovek se vpra-prijatelja cesarjevega'suje, zakaj ne bi smeli imeti
svojega
(kegljači) “Halloween Dance" v cerkveni d/orani Sv. Pavla na 1369 E. 40 St.
NOVEMBER
13.	— “Anniversary Dance” društva Ambassadors št. 62 SDZ v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
14,	—Prireditev godbe društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
20.—Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ 'priredi ples v SND na 80. cesti. Melody Pilots orkester.
24,—Carlton’s (Carl’s Boys) p r i r e d e “Thanksgiving Eve Dance” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Lou Trebar.
DECEMBER
11. — The Euclanders “Holiday Hop” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu.
,1949 FEBRUAR
6,—Plesna veselica dr. France Prešeren št. 17 SDZ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
ravnatelja," kakor da bi se morali otroci vpisovati pri njem. Pokazalo se je, da je polkovnik hotel ustreči Italijanom in jim pomagati zatreti edino slovensko šolo v središču mesta. Ker bi morali otroci v slovensko šolo v predmestja, so mislili Italijani, da bodo tako slovenske starše prisilili vpisati otroke v laško šolo, čudno je, da zastopnik ameriške demokracije ne razume, kako igra v roke nekdanjim najhujšim italijanskim fa‘-šistom. Daje pa ameriški zastopnik s tem tudi novo orožje v roke komunistom, kajti vsako nasilje in vsaka neodločnost oblasti je sredstvo za komunistično agitacijo.
ŠE MNOGO SLOVENSKIH OTROK V LAŠKIH ŠOLAH. — Kljub temu, da so zapadni vezniki v letu 1945 odprli slovenske šole, je vendar še vedno mnogo otrok slovenskih staršev v italijanskih šolah. Nekateri so se bali takrat dati otroke v slovensko šolo, ker so imeli tam glavno besedo komunisti. Kas-
VE5TI

m

IZ SLOVENIJE
Vesten in pravičen sodnikt« raznih drugih klubov u or-
prosi za izvolitev
ganizaicij.
Sodnik Hanna je priznan izvrsten jurist, do potanjkosti pravičen, obenem pa iskren in 'Ivseskozi čuteč s preprostim človekom. Državljani bodo prav storili, če pri volitvah 2. nov. napravijo križ pred sodnikom Harry A. Hanna.
Med drugimi sodniki kandidira za poftovno izvolitev tudi okrajni sodnik v Clevelandu, Harry A. Hanna, eden najboljših sodnikov-na okrajni sodniji.
Harry A. Hanna je graduiral iz Loyola višje šole leta 1918 in iz John Carroll univerze leta 1922. Potem je stopil v službo ipri odvetniški firmi Quigley in Byernes, obenem je pa študiral pravo. Odvetniški izpit je napravil v decembru 1926. Leta 1930 je odprl svojo pisarno.
Leta 1935 ga je imenoval guverner Bricker za posebnega svetovalca pri likvidaciji Guardian banke, kjer je ostal do leta 1937.
Ko je bil Thomas J. Herbert izvoljen za državnega pravdni-
Lažje jeste, boljše izgledate
SE BOLJŠE POČUTITE
Ni Vam treba biti slabotni in “doli med izmečki” vsled na. vadne zaprlnice in njenih simptonov! Vi ete lahko ravno tako pametni kot tisoče drugih, ki ie od leta 1887 poznajo in uživajo to slavno želodčno • toniko, odvajalno pripravljeno, Trinerjevo Grenko Vino. Ta znanstvena formula je pripravljena il posebno zbranih naravnih korenin, zelišč in raznega cvetja. Deluje prijazno, gladko in gotovo pri odstranitvi raznih zaostankov v črevesju. Nabavile ei steklenico Trinerjevega Grenkega Vina že danes in presknsite njegove čudovite dobrote sami. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Trinerjevega vina v vaši blinžnji prodajalni, tedaj pošljite $1.50 z naslovom vašega prodajalca, na naslov; Jo*. Triner Corp., 4035 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica Trinerja, vam bo odposlana poštnine prosto).
Trinerjevo Grenko Vino
0EL0 DOBIJO
(Nadaljevanje e 1. strani.)
venske šole, česar
ika, je imenoval Hanna za asi-neje pa niso hoteli menjavati, če „tellta. v marcu 1948 ga je pa bi se danes otroke razdelilo stro-|imenoval guverner Herbert za go po narodnostni pripadnosti-, |okrajnega godnika v Clevelan-bi italijanske šole izgubile še du na mesto umrlega sodnika mnogo otrok.	Stanley Orra.
BORBA ZA DVOJEZIČNOST j Sodnik Hanna je oženjen in SE BIJE tudi pri osebnih izka- i0če treh otrok. Od 1933 do 1936 znicah. Zavezniška uprava je je služi) kot predsednik Alum-nedavno sklenila izdati nove najnj organizacije na John Corroll talas, kjer so zemljepisma imena osebne izkaznice. Te naj bi bile'univerzi. Pod njegovim vodst-ovenska. Pr
Moški dobi delo
Sprejme se moškega za splošna tovarniška dela. Predznanje ni potrebno. Plača od ure. Jako ugodni delovni pogoji. Vprašajte v
Enamel Products Co.
Vogal Eddy Rd. & Taft Ave.
(199)
da piti phd slovenska. Proti slovenskim di- v mesto samem italijanske, v Jvom se je vršile kampanja, ki
komornika Auersperga odredil, i Slovenci v sredi mesta slojfen-jm razni Kfllabrezi, ki naj polšijejo nekaj vojakov | ske šole. Ali naj hodijo od tam1 Mussolinijem priselili med nemirneže, ki bi varovali v predmestja? In če je Avsiri-! Statistike, ki jih prinašajo, sa-graščinsko last in s svojo nav-.ja delala krivico, ali naj se ta!me dokazujejo, da je ogromna zočnostjo ohladili nemirno kril krivica za vedno nadaljuje? Ita-
v' Trst! J’ezikov. Tudi to je igra zavez- Sodnik Hanna je član orga-niške vojaške uprave v roke njzacije Kolumbovih vitezov,
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. 1. V. Župnik nahaja na St. Olalr Ave. to B. 62 St.. Je okrog 26 drug 11) zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo In se Izselilo, doom se dr. Župnik ie vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotlko z nailm zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik lzvrSU vsa morebitna popravila na njih dolu to ga nadomestil z novim. Vam ni treba Imeti določenega dogovora.
Delo Izgotovljeno brez odlašanja
rrrzmii
MSI ST. CLAIR AVB. vogal E. 62nd St.: vhod aamc na E. 62 St.
Urad le odprt od 9:30 zj. do S. sv.
ToL: EN SMS_____
podložnikov. Niti v sanjah pa ni mislil, da bi kmetje 'kaj resnega nameravali. Vsa zadeva s« mu ni zdela važna.
Iz tega miru ga je pa predramil klic, ki je tistega večera zadonel po Kresiji: “Na Igu je punt!” in ki je bil spravil vse ljudi v Kresiji pokonci.
“Punt je! (Na Igu je punt! Ižanci gredo!”
Tako je odmevalo po vežah hodnikih in je skočilo tudi na ulico, da je šlo po vsem mestu.
"Na Igu je punt!”
(Dalje prihodnjič./
------O---nr
— V Indiji in na Kitajskem pridelajo največ taiko zvanih “amer. lešnikov” (peanuts).
WpTMTBIOUaH
Vitamin*?
,(■* M Md te* I«« to*
k'5. to* ,»•••**. **««■ d*.
■>*•» «f to* o—A-
ter««*
JSsMa se* ssparis mr,
ntoto*to»n«to**» !■•***» d**«** d o« asMv. Iz *
i
'miMDAV 553*3*“™“
25
lijani tudi pozabljajo, da so oni zatrli prav vse slovenske šole in da je treba to staro krivico vendar enkrat popraviti. Toda Italijani pravijo, da je ustanavljanje slovenskih šol napad na laško narodno posest. Tudi pravi-
venske profesorje in učitelje, ki kot-je to de'alo v dobi fašizma, so v precejšnjem številu begunci iz Slovenije. “Emacipazione” jih je vse prinesla z imeni. Tako jih torej Tito preganja na eni strani, na drugi pa nasledniki laških fašistov. Tudi na slo-
laškega šovinizma.
CELO NA TRŽAŠKEM VELESEJMU, ki so ga odprli v sredi septembra, so Lahi dosegli, da smejo biti napisi in pojasnila samo v italijanskem jeziku. Tako hočejo delati vtis, da je Trst samo italijanski.
V RIM SO ŠLI tržaški Italijani pritiskat, da bi se Trst priključil Italiji. Bilo je to 15. septembra ob priliki obletnice, ko
trgovske in odvetniške zbornice
do opoldne. Plača. Zglasite se v Employment uradu Wm. Taylor Son & Co. 630 Euclid Ave;
(199)
MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Radi odhoda iz mesta e naprodaj General Motors ledenica za $100, Apex Mangle $40, May. tag pralni stroj za $30, je bil nov $125, šivalni stroj $40, mizarska miza (work bench) $12, seti za spalno sobo, moderni $40, stoli in drugo. Oglasite se na 58U Luthar Ave.
ma*a dijaštva domača, iz Trsta in okolice. Kam pa naj gredo slovenski študentje iz tržaške okolice v srednje šole, če ne v Trst? Lahi se jeze, da je par italijanski družin vpisalo otroke v slovenske šole. Teh je zelo malo, pa še ti So to storili, ker hočejo, jo, da je treba slovenske šole | da bi njih otroci znali oba jezi-zato odpraviti ker je Jugoslavi- ka.
ja odpravila mnogo italijanskih i Tako je časopisje udarilo po šol, Gonja potem napada slo- Slovencih čisto na tisti način, Je stopil* mednarodna pogodba kot.je to de’alo v dobi fašizma, o italijanskih mejah v veljavo.
DEJANSKO HOČEJO PRE- V Rim jih je šlo 400, doma pa PREČITI SLOVENSKE ŠOLE. s? ta dan ukazali izobesiti ita-
__Pa ne samo s pisanjem, tudi lijansko narodno zastavo na pol
z dejanskim nasiljem so hoteli droga v znamenje žalosti. Od-preprečiti slovenske šole. V ziv je bil zelo kalvern. Navaden ............................ srhedišču mesta je edina sloven- Tržačan ne mara za Italijo. Nevske'knjlgT« spravljajo, črfjska šola v ulici svetega Franci- kateri so izobesili kar tržaško da goje slovenski irendentizem. Uka. Italijani stoje na stališču, I zastavo (Rdečo z belo helebar-In vendar šo te knjige izdane od da kaj takega ni dopustno. Svo- do). Za Italijo so nekdanji hbe-zavezniške vojaške upraveJjo voljo hočejo s silo uveljaviti, ralm krogi, ki so bili kasneje za Strašno boli tržaške Lahe, da je Ko se je začelo 20. t. m. na šo- Mussolinija m to so v srcih oste-ilalijanski geografski zavod v lah vpisovapje, so slovenski uči- h zvesti Mussolinijevemu nacio-Firencah tiskal slovenski šolski'telji našli zjutraj zgoraj imeno-lnalizmu.
Ženske za čiščenje
DENARNE IN DRUGE POŠILJAM ZA STARI KRAJ
Tvrdka HOLLANDER naznanja:
DAt pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka po šil jate v je jamčena;
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno odpremlja na naslovnike;
“	to* tSSSSSSZ
Ijene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo Nemčijo;
DA: prodaja karte za potova nje v stari kraj in od tam sem;
DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke denarne nakaznice vporabo v naših državah;
DA: opravlja Notarske posle.
Službo dobijo
Takoj se sprejme žensko za pomoč v kuhinji, delo samo zjutraj, in strežajko za restavracijo. Zglasite se v Somovi restavraciji, 6036 St. Ciair Ave.
(199)
Stanovanje iščejo
3 do 5 neopremljenih sob, za najemnino do $35 na mesec. V družini so mož, žena in 1 otrok. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2275.	(100)
Grelec naprodaj
Naprodaj je Circulator grelec na premog. Je v jako dobrem stanju. Pokličite HE 2783.	(199)
Želita 4 ali 5 sob
Mati in sin, ki oba delata, želita dobiti stanovanje 4 ali 5 sob v okolici od E. 55. St. do 79. St. Poštena plačnika. Kdor ima kaj primernčga, naj pokliče po 5 u,ri zvečer PO 0692 in naj vpraša za Mrs. Rozman.
-(201)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša 6 sob ,3 spodaj, 3 zgorej, v oollinwoodski naselbini. Vse prenovljeno. Ku-pepc se lahko vseli. Garaža za *2 avta. Za nadaljna pojasnila •pokličite PO 9166.
—(Oct. 11, 16)
MALI OGLASI
Hiša za 1 družino
Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob zidana, plinska kurjava, cementni dovoz. Hiša je v prvovrstnem stanju, blizu cerkve, šole in transporta«je. Prodajo jo lastnik. Cena je $12,600. Vprašajte na 8422 Rosewood Ave. telefon Diamond 0763.
(102)
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini na Huntmere Ave. Podrobnosti izveste pri lastniku na 1197 E. 176. St.	(200)
1: navidezne deklice je postal fggt, - Andrew Griffin, star šest in pol leta, sin Mr. in Mrs. Andrew Griffin iz Fort Worth, Teu as je večkrat nosil dekliško obleko, dokler je še imel dolge lase, kot nam ga kažeti prvi dve sliki od leve na desno. Na tretji sliki pa je mali Andrew kot fant, ko mu je brivec prvič ostrigel dolge kodre, kar bo zanj sedaj bolj
komodno, ko j* pričel hoditi v šol«.	^
KADAR torej robite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro I znano tvrdko:
AUGUST HOLLANDER
| v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
641» St. Clair Avenua Cleveland 3, Ohio
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga stom našo tvrdke.
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
nonI SI. Clair Am. Ill I. S8th
ALISTE
PREHLAJENI?
Pri nas imamo izborno zd vilo, da vam ustavi kašelj prehlad. Pridite takoj, ko tite’ prehlad.	j
' Mandel Drog
15702 WATERLOO RD.
? B' ?
AMERI3KA DOMOVINA, OCTOBER 11, 1948
“Pri svetem Jurju! Vi ste in nazven štrlečo brado, pora-jo pa pogodili, dragi mlade- stlo s ščetinastimi, gostimi dla-nič!” je rekel lord John in me kami. Izpod košatih in mogo-lopnil po hrbtu. “Kar ne grelnih obrvi so gledale srepe žimi v glavo, da se nismo na to [vinske oči, in ko so se z renča-zmislili že poprej. Imate si- njem odprle čeljusti, sem za-cer samo kako uro časa do gledal volčje, krivljaste, ostre
je kakih trideset milj široka in dvajset milj dolga. Bila je v splošnem podobna ploskemu lijaku, katerega stene so se po-dobile ploskemu lijaku, katerega stene so se polagoma spuščale proti sredini, kjer je ležalo dokaj razsežno jezero. Meriti je moralo do deset milj obsega in se krasno zelenkasto svetlikalo v ivečerni luči, obrežje je bilo porastlo z gostim trsjem, vodno gladino pa so prekinjale tu pa tam rumene plitvine, ki
solnčnega zatona, a če s seboj vzamete beležnico, morda boste utegnili vsaj na 'hitro v glavnem načečkati pokrajino, če postavimo na kup vej te tri zaboje s strelivom, vam bom že lahko pomagal navzgor.” Stopil je na zaboje, medtem ko sem ogledoval deblo, in me potem rahlo dvignil v zrak, a nenadno je priškočil še Chal-llenger in me tako sunil z mogočno roko; da sem kar sfrčal navzgor med vejevje. Oprijel sem se z rokama veje in si pričel, kakor je šlo, pomagati z nogama, dokler se nisem tja povzpel poprej s trupom in potem z nogama. Takoj sem za gledal gori tri izvrstne debele veje nalik pravi lestvici in višje zopet nebroj prekrižanih, zame pripravnih vej, pa sem se tako hitro povzpel navzgor, da sem kmalu izgubil tla izpred oči in nisem ničesar videl razen list j a naokrog. Tu in tam sem srečal zapreke in mestoma sem se celo moral za razdaljo kakih osem do deset čevljev oprijemati plezalke, a v splošnem sem dobro napredoval in kmalu
zobe. V prvem trenutku se je zrcalilo v teh hudobnih očeh samo sovraštvo iu grožnja. A potem so bliskoma izpremenile izraz in kazale samo brezmejno grozo. Na to so zahreščale veje in zver je izginila med vejami v gostem zelen j u. Samo bežno sem še opazil kocinasto, kakor pri ščetinarju rdečkasto telo, ki je že vse utonilo sredi razgibanega vejevja pa listja.
“Kaj je?” je zaklical Roxton od spodaj. “Ali ni kaj v redu?”
“Ali ste ga videli?” sem od govoril in se z rokami čvrsto oklenil veje, ker sem drhtel po celem životu.
“Culi smo samo šumenje, kot da bi se vam spodrsnila noga. Kaj pa je bilo?”
Nepričakovani pojav pretečega opičjega človeka me je tako pretresel, da sem se že hotel spustiti navzdol in tovarišem povedati o svojem doživljaju. Toda sem se že tako visoko povzpel po orjaškem deblu, da bi me bilo sram, povrniti se, ne da bi opravil naloženo nalogo. Zato sem si privoščil dal jšipo-
sem uuuiu ua^tuuvoi	----- t ^
sem imel občutek, da grmi čitek, da pridem zopet do sape
Challengerjev mogočni glas ne kje jako globoko spodaj. A drevo je bilo orjaško visoko in nisem opazil, če sem pogledal navzgor, da bi postajalo listje bolj redko. Ko sem se hotel povzpeti zopet na novo vejo, sem zagledal, da visi z nje košat klobčič. Imel sem ga za zajedalca na način naše omele in se za njim ozrl, da vidim, kaj pride potem, a zagledal nekaj takega, da sem se skoro zvrnil od presenečenja in strahu z drevesa.
V razdalji enega ali dveh čevljev je bulil vame neki obraz. Neznano bitje, od katerega sem videl le glavo, je čepelo za omelo in pogledalo izza nje v istem trenutku, ko sem se tja ozrl. To je bil človeški obraz vsekakor je bil človeškemu
mi solnčnimi žarki, teh peščenih otočičev je ležalo več temnih dolgih predmetov, ki so bili preveliki, da bi jih smatral za aligatorje, pa predolgi, da bi bili indijanski čolniči. S pomočjo kukala sem ugotovil, da so bila to živa bitja, vendar pa se nisem mogel domisliti, kaj bi to 'bilo.
V dolenjem koncu onega roba planote, kjer smo bili zasidrani, v daljavi petih ali šestih milj, od nas ločeno po
Ob robu sejanih jasah, je ležalo jezero, tega rdečkastega skalovja sko-
J. lntnln Tli.	mnnol a am Torrloflal vi ViiVoIa Hnlroi irliio nd £a1 VP.C
pa lam lumene plitvine, ai auu uuij, uu hm	puiu6u***«	---* —--------
žarele kakor zlato pod blagi-gozdnatih-obronkih ter vmes po-obronek. Razločil sem sredi'kovali
Tik pod menoj sem zagledal iguandonsko poljano, še naprej pa je.bilo videti med drevjem okroglo odprtino, ki je kazala pterodaktilsko močvirje. Onstran jezera pa je izgledala planota povsem drugače. Tam so se nadaljevale tudi v notranjosti dežele nam od zunaj poznane bazaltne pečine, dvigale so se kakor približno dvesto čevljev visoka stena in spodaj polagoma prehajale v gozdnati Razločil
m ________j-_____ drevesa. To pot sem -bil pač
zi kukalo dokaj višje od tal več jaz junak! Sam sem izmislil
mrkih lukenj, ki so pač morale biti vhodi v jame. Ob eni izmed teh odprtin se je svetlikala neka belkasta stvar, a nisem
mogel razločiti, kaj bi bilo. Pri- nepoznanimi nevarnostmi.
načrt, ga tudi sam izpeljal in zdaj prinesel zemljevid, ki nam je moral prištediti dober mesec dni potikanja med
čel sem potem risati načrt vse pokrajine in s tem nadaljeval, dokler ni zašlo solnce in postalo tako itemno, da nisem več bil v stanu zabeležiti podrobnosti. Nato sem se spustil k tovarišem, ki so me željno priča-ob vznožju orjaškega
Vsak izmed njih mi je svečano stisnil roko. A preden sem pričel razpravljati o podrobnostih zemljevida, sem jim še moral popisati srečanje z opičjim človekom vrh drevesa.
"Ves čas je bil tukaj,” sem rekel.
in se opogumim, potem pa sem zlezel naprej. Kmalu potem se je zlomila pod mojo težo suha veja in nekoliko sekund sem visel golj na rokah, v splošnem pa ni bilo plezanje prehudo. Listje nad menoj je polagoma postajalo bolj redko in po vetriču, ki mi je zapihal v obraz, seih sklepal, da sem se povzel nad vrhove ostalih dreves. Toda sklenil sem, da se ne ozrem po razgledu, preden ne bom dospel čim višje, in zato sem plezal vedno navzgor, dokler nisem prišel do zadnje veje, ki je nihala pod mojo težo. Tukaj sem se spustil v pripravno rogovilo, kjer sem se lahko varno zibal pa pričel pasti oči po naj-lepšem razgledu v tej deželi, kamor nas je vrgla usoda. Solnce se je baš spuščalo na
bolj sličen kakor pri vseh opi- zapadu in večer je bil tako iz-cah, katere so mi kdajkoli bile redno svetel pa jasen, da sem prišle pred oči. To je bil po- prav dobro videl spodaj vso pla-dolgast, belkast, z bradavicami noto. Od zgoraj gledana je posejan obraz s ploskim nosom imela podolgasto obliko; bila
-AND THE WORST IS YET TO COMU —In najhajše šele pride
DODATNA
NUJNOSTNA ODREDBA
po Javni utilitetni komisiji v Ohio
NANAŠAJOČ SE NA DODATNE
PUNSKE GRELNE INSTALACIJE
Javna utilitetna komisija v Ohio je pravkar izdala dodatno nujnostno odredbo, ki stopi takoj v veljavo. Ta bazira na pričevanju družbe The East Ohio Gas Company pred zasliševanju komisije 30. septembra 1948.
Ob tem času je East Ohio predložila svoj najnovejši proračun o plinski zalogi, ki je na razpolago za grelno sezono 194849. Pokazal je, da družba pričakuje imeti na razpolago, ža dostavo ob dnevih naj večje potrebe, vfeč plina, kot pa gaje bilo označenega v prejšnjem proračunu, ki je bil'predložen 2. marca 1948.
Vsled tega, najnovejša odredba Komisije dovoljuje East Ohio zalagati nove in dodatne plinske grelne instalacije s naturhim plinom tekom sedanje grelne sezone, le do sledeče meje:
KONVERZIJA OD DRUGE VRSTE KURIVA
Dovoljenje za premembo od druge vrste kuriva za gretje s na turnim plinom, se bo izdalo vsem prosilcem, ki so se registrirali do in vklju-
čivši 1. junija 1948, ampak katerim se je odklonilo dovoljenje na podlagi prejšnjih proračunov glede zaloge plina, katero se je predvidevalo za razpolago.
Takih prosilcev je bil 4,687 v okolišu družbe. Ce bo kateri izmed te skupine preklical svojo prošnjo, se bo dovoljenja za premembo od druge vrste kuriva v tej jesenski ali zimski dobi izdalo protil-cem, ki so vložili prošnje izza 1. junija 1948, n upoštevanje v 1949. Ta dovoljenja bodo isdana LE DO ŠTEVILA preklicov in po redu njih registracije po L juniju 1948. Nujnostni slučaji bodo dobili predftst.
Prosilci, katerim se bo dalo odobrenje, bodo obveščeni čimpreje mogoče.
NOVA POSLOPJA
Dovoljenj za inštalacijo plinske grelne naprave v novo zgrajena poslopja, nahajajoča se v območju East Ohio, bo izdanih do števila 2.500, tekom preostalega leta 1948.
Prošnje za konverzijo na kurjavo s plinom v PRIHODNJEM LETU se še
vedno sprejema
East Ohio bo še nadalje sprejemala prošnje od odjemalcev, ki želijo premenjati v zimi 1949-50
na kurivo s plinom. Vse te prošnje se mora vložiti v najbližjem uradu družbe potom pošte ali osebno. Prošnje se bo upoštevalo po redu, kot bodo sprejete, toda se jih ne bo vzelo v rešitev do konca
tekoče grelne sezone. Ob tistemu času, bo število izdanih dovoljenj, če katera, odvisno od raznih faktorjev, vključivši izkušnja družbe v zadoščenju zahtev to zimo in bolj natančnih informacij glede količine dodatnega plina, ki bo na razpolago za
drugo prihajajočo zimo.	,	>
;	f ■ - '	'■ .J.	-
ms EAST OHIO GAS c.a.i
Ta prošnja je za v
odobritev za konverzijo na plinsko kurjavo v
1949
DATUM..
		
EAST OHIO GAS COMPANY
Prošnja za dovoljenje premembe iz druge vrste kuriva ha kurivo s naturnim plinom za gretje
(Za simo 1949-50)
(Prosimo tiskajta; na plilla)
IME PROSILCA
ATEVlLkA IN ULICA
(MESTO ALI OKRAJ)	*	TELEFON""
KAKŠNO POSLOPJE (Prosimo označite)
ZA ENO DRUŽINO □
DRUGO □
Ce Je drugo, prožimo opišite_.___________
Ce se namerava inštalirati plin drugje kot pa na označenem naslovu na levi strani, dajte naslov, kjer se ima opremo inštalirati.
ŠTEVILKA IN ULICA
MESTO ALI OKRAJ
PODPIS PROSILCA