Poštnina pavšalirana, Posamezne številke 1 128* lla — S* leto. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letao ta> o, inozeoiatvo: MeeeCno 20 D. Letno 2W D ©glasi: enostoljma ram vrsta m ®Bkrat 50 pat a, večkrat popust Juaosiovansko-itaiijanski dogovor solovo delstvo? italijanska vlada je že imenovala svojega zastopnika |V pristaniškem konzorciju za luko baroš in delto. — OŠKODOVANI JUGOSLOVANI NAREKI NE DOBE NOBENE OD-»KODNINE. ~ OjAČENJE ITALIJANSKIH CET NA REKI. — DR. 1 NINČlC O SPORAZUMU Z ITALIJO. potem svojega rimskega poslanika rAn-tonijevičeva, je odposlala italijanska vlada na Reko ojačenje tamošnjim če- V Ljubljani, v nedeifo junija 1922. zn x. —araetvEcmaviTi Zagreb,; 3, jun. (Izv.) Današnja čolobodns Tribuna« je prejela oct svo-i!ega poročevalca z Beograda nastopno OoroČilo: V ministrstvu za zunanje po-$1« so mi potrdili, da je dogovor z Italijo od včeraj gotovo dejstvo. Spora-(Siira dr. Krstelja s Tostijem di Valmi-tauta se smatra kot gotov s L junijem, *ko se dogovor ne prekliče do tega dne. Ker tedaj dogovor ni bil preklican, je 'dogovor sklenjen navzlic posvetovanjem ministrskega sveta, ki se baje .vrše. Za dokaz navaja dopisnik to, da Se italijanska vlada včeraj našo vlado uradno obvestila, da je bil imenovan generalni ravnatelj trgovinskega bro-'dovja v Rimu Gulini, za italijanskega zastopnika v pristaniškem konzorciju z luko Baroš in Delto. Na prošnjo oškodovanih Jugoslovanov na Reki je posredoval dopisnik ponovno pri ministrstvu za zunanje posle o usodi oškodovancev. Potrdili so mu, da je Ljuba Ne-šič, načelnik odseka za Reko po naročilu min. dr. Ninčiča v resnici odklonil yse prošnje za odškodnino, in sicer ysied sporazuma z Italijo. Odškodninske zahteve presegajo 50 milijonov di-parjev. Reka, 3. lun. (Izv.) Z ozirom na kopata, ki jih je storila jugoslov. vlada tam. Namen tega ojačenja je, da se odvrne vsakršna nevarnost, ki preti Ba-rošu, Delti in Bankinu, predvsem pa ta-mošnjlm skladiščem s strani fašistov. Beograd, 3. jun. (Izv.) Minister za zunanje posle dr. Ninčič je danes so trndniku lista »Novosti« podal Izjavo, v kateri pravi da ne more povedati nič deslnitivnega in posebnega o sporazumu z Italijo. Dr. Ninčič je dejal, da je o vsem iem poročal ministrskemu predsedniku Pašiču. Vlada bo proučila vse konvencije, ki jih je izdelal dr. Krstelj z italijanskim delegatom Tostijem. Za sedaj izgle-da, da se bo sporazum glede Reke in Zadra, ki je bil izdelan po posredovanju angleškega ministrskega predsednika Llo^d Georgea, mogel podpisati, toda šele takrat, ko se prouče konvencije, ki jih je sklenil dr, Krstelj. Beograd, 3. jun. (Izv.) Minister za zunanje zadeve dr. Ninčič je bil danes dopoldne na dvoru, kjer je poročal kralju o svojem sestanku z ministrskem predsednikom Pasičem. St. ProtK © svojem bivanju v Zagrebu PROTIC ZBIRA DOKAZNI MATERIJAL PROTI PRIBIČEVlCU. — RAZGOVORI Z OPOZ1CUONALNIM1 POLITIKI. - DEMOKRATSKA STRANKA NE SMATRA ZA POTREBNO STOPITI V STIK S HR- VATSKO OPOZICIJO. Zagreb, %. ]m (Izv.) Ko se Je vrnil fbslanec Stojan Protič iz Zagreba v Beograd, Se izjavil nekaterim novinar- tem, ki so ga spraševali o namenu njegovega potovanja v Zagreb, da se je anudil v Zagrebu v zasebnih zadevah 8® sicer radi svoje afere z ministrom Pribičevičem, zlasti kar se tiče znanega pisma Hercigonje. Razen tega se je srazgovarjal o politiki z nekaterimi opo-{pactonalnimi zagrebškimi politiki, zlasti p Radičem. Iz teh razgovorov ima vtis, Pa so pogoji za sporazum mnogo ugod-»ejšL kakor so bili pred kratkim Časom. Z ozirom na svoje nadaljnje delovanje je izjavil Protič, da je to od- visno edinole od končnoveljavnega sklepa radikalne stranke. Povedal je tudi, da je predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič, ko se je mudil v Zagrebu, hotel stopiti v stike s hr-vatskim blokom, da pa je to preprečil Pribičevič v zvezi s svojimi prijatelju Današnja »Riječ« piše, da so Protičeve trditve kratkomalo izmišljene.'Davido-vič je nasprotno, ko se mu je z gotove strani predlagalo, naj govori z Radičem, to odklonil, češ da nima potrebe stopiti v stike niti z Radičem niti s hrvatskim blokom. Ako pa hoče govoriti z njim Radič, ve, kje se nahaja in ga more, ako mu je drago, posetitL Državni proračun lato 1923: PRORAČUN SE BO OŽlRAL SAMO NA REALNE POTREBE. — Beogradu do 8. avgusta t l. Nato se sestane posebna komisija, ki bo proučevala posamezne predloge, tako Beograd, 3. jun. )Izv.) V mini-ištrstvu za finance so izdelali navo-idlla za sestavo novega proračuna za teto 1923. Ta navodila se razpošljejo Lvsem državnim oblastem. Navodila temelje na koncentraciji dela in delovnih sil, kakor tudi na stvarnih po-jfcrebah. Posamezna ministrstva in (Oblastva naj navedejo samo realne (potrebe, ne ozirajo naj se pa na postavke, ki niso neobhodno potrebne. fNavodlla se v podrobnem ozirajo Judi na dohodke reparacij. Načrti posameznih oblasti morajo biti v BontnfizKija sainštm. Zagrizenost ni ona modra, pogumna |a razumna vztrajnost, ki je v stanju izvesti velike stvari, temveč je na las Ipodobua prirojeni lastnosti hudih psov, ki pograbijo Človeka za hlačnico in ne Izpuste prej, dokler ne dobe s palico po ferbtu. Taka zagrizenost igra veliko yiogo v naši državni politiki. Jugoslavija je bogata na velikih za-grizencih, revna pa je na modrih, pogumnih ia vztrajnih državnikih. Tudi zagrizenci imajo o sebi dobro mnenje. Stavil bi na primer, da Pribičevič in Radič vsak sebe nadvse čislata, da pa idrug o dmgem nimata posebno laskavega mnenja. Pribičevič smatra sebe za velikega, človeka, ker se le zarotil, da bo vse Hrvate in Slovence ujedinll v Srbe, pa naj velja, kar hoče. Radič vidi v sebi nadnaravnega moža, ker je na zagrebškem sejmišču slovesno proglasil neodvisno, nevtralno in kmečko hrvaško republiko v senci srbskih bajonetov in ob navdušenem pritrjevanju hrvaških bogatašev. Radič pa ima o Pribičoviču slabo mstusi#, fosr ta doslej še ni izpeljal, kar. da se bo proračun meseca oktobra t. 1. lahko predložil parlamentu. Najvišja vsota izdatkov se ugotavlja na 9 milijard. Proračunski zakon bo vseboval tudi zvišanje neposrednih iu posrednih davkov. POVRATEK PAŠICA V BEOGRAD. Beograd, 3. jun. (Izv.) Predsednik vlade Pašič se vrne v Beograd v torek dne 6. t. m. KRALJEVA POROKA. Beograd, 3. jun. (Izv.) Poljska vlada bo pri poroki kralja Aleksandra zastopana razen po svojem poslaniku na beograjskem dvora Okenskim, tudi po poljskem poslaniku v Sofiji Winjawi. Beograd, 3. jun. (Izv.) Oficialno dekoracijo mesta povodom kraljeve poroke bo tvorila piramida z lesenim grbom in krono z začetnicami »A. M.«. Ceste bodo vzdolž in širom okrašene z neštevilnimi zastavami in zastavicami NAČRT ZA AMNESTIJO OB PRILIKI KRALJEVE POROKE SE JE IZROČIL DVORU. Beograd, 3. Jun. (Izv.) Minister za pravosodje dr. Laza Markovič je predložil dvoru v proučevanje načrt o po-miloščenju obsojenih n pobeglih, katere so sodišča obsodila potem rednega postopka. Dvor načria pravosodnemu ministru še ni vrnil. Kakor se doznava, vsebuje ta ukaz le splošne, ne pa individualne pomilostitve. Pravijo, da se osebne pomilostitve proglase po kraljevi poroku VLADA JE SPREJELA POSOJILO BLEROVE SKUPINE. Beograd, 3. jun. (Izv.) Dasi tudi vlada prikriva svoje sklepe o posojilu, se je razvedelo, da je sprejela ponudbo Blerovega sindikata na posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Finančni minister dr. Kumanudi je včeraj konieriral z zastopnikom te skupine in se danes popoldne pogodba glede tega posojila podpiše. ODREDBE PROTI VPADOM BOL-GARSK1H ČETAŠEV NA NAŠE OZEMLJE. Beograd, 3. jun. (Izv.) »Tribuna« poroča, da se je ministrski svet ba-vil na svoji snočnji seji z zaupnim poročilom vojnega ministra generala Vasiča o vpadih in bojih z bolgarskimi razbojniki v Južni Srbiji. Doznava se, da je ministrski svet dal vojnemu ministru na razpolago zadostno število čet, da zavaruje mejo proti Bolgariji. Na ta način je računati, da bodo. ponehali vpadi bolgarskih tolp na naše ozemlje. Ministrski svet je za to akcijo odobril potrebni kredit. LJENINA JE ZADELA KAP? Berlin, 3. jun. (Izv.) Kakor doznava »B. Z. am Mittag« z verodostojnega mesta, je zadela Ljenina včeraj kap. Radi tega sta Litvinov in Radek odpotovala v Moskvo. ROBERT CECIL O UREDITVI EVROPSKIH VPRAŠANJ. London, 3. jun. (Izv.) Sir Robert Cecil je izjavil v svojem govoru 'v Scheffieldu glede vprašanja obnovitve Evrope: Napake versaillske mirovne pogodbe obstoje v tem, da se zahtevajo od Nemčije vojne odškodnine, ki presegajo r.jeno plačilno možnost. Mirovna pogodba temelji na sili, namesto na spravljivosti. Lord Cecil je poudarjal, da se morajo evropska vprašanja urediti na podlagi bratstva in sodelovanja. Uredništvo: V/olfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: trg S. Telefon 44 ne vračajo, priložiti znamke dgovor. Izmena notranje politike. Priprave za poročne svečanosti odvračalo pozornost od dejanskega političnega stanja naše države. Toda čim manjša je pozornost, tem večja je naglica, s katero se pripravljajo novi, ih za notranji razvoj, pomembni dogodki. Le poglejmo najvažnejše politične izpremembe, katere smo doživeli, odkar se je pred enim letom izglasovala Vidovdanska ustava. Že ob njenem rojstvu je bilo za vsakega realnega politika jasno, da bo rodila v državi največjo zmedo in nevarnost in da bo predstavljala pravzaprav začetek velikega nacijonal-nega razdvajanja. To vsled tega, ker so že tedaj stranke, v prvi vrsti radikalna in demokratska stranka, tvorile koalicijo, ki je bila vse prej, kakor prisrčna. Tudi ni bila sklenjena na podlagi posebnega političnega pakta, ki naj bi vezal delovanje obeh glavnih strank vsaj dotlej, dokler bi bila ne samo vsd upravna preureditev države po določilih Vidovdanske ustave izvedena na papirja in objavljena v »Službenih novinah«, temveč vsaj dotlej, dokler bi mogla koalicija dobiti izrazito večino jugoslovanskega naroda za to ustavo. Toda že pri izglasovanja ustave je ta večina bila prav neznatna in krhka. Vladna koalicija se je začela drobiti. Nastale so krize jesenskih in zimskih mesecev, la so se navidezno rešile pod preivezo nadaljnega skupnega dela v smislu Vidovdanske ustave. V resnici pa vlada v tej vladni koaliciji nesoglasje. Radikalci se drže dosledno hladno napram demokratski stranki. S takim neodkritosrčnim razmerjem med radikalci in demokrati v sedanji vladni koaliciji smo prišli do pomladi. Ni dvoma, da bi mrtvoud, ki je ravno v sedanjih mesecih zadel našo narodno skupščino izzval akutno krizo sedanje vladne koalicije, da ni prišla vmes kraljeva poroka in svatbene svečanosti, ki po svoji nujnosti prekašajo ostala politična vprašanja ter s tem možnost vladne krize. Priprave za svečano poroko odvračajo, kakor rečeno, pozornost od našega notranjega položaja. In vendar, kako se je ravno v teh zadnjih dveh mesecih zradikaliziral! Muslimanska stranka, ki je s svojimi kupljenimi glasovi, proti ogromni večstomilijonski odkupnini, odločila izglasovanje Vidovdanske ustave, se nahaja danes v opoziciji. Ravno tako so poostrili svoje razmerje do vlade srbski zemljoradniki. Slovenska ljudska stranka, ki po dr. Korošcu tudi nekaj predstavlja, je krenila na levo. In če je dr. Korošec slcoraj eno leto trdovratno zasledoval svoje posebno stališče v borbi za revizijo ustave, se je pa vendar na celjskem zborovanju nagnil k skrajnejšim nazorom ter govoril o možnosti skupnega nastopa celokupne opozicije v državi. Izrečno je omenil možnost . skupnega nastopa s Hrvatskim blokom. V demokratski stranki sami je nastopil razkol. Danes izhajajo demokratski Usti, v katere pišejo odlični predstavniki te stranke o možnosti in o nujnosti ustavne revizije. Beležiti pa moramo v takem političnem ozračju nov nastop Stojana Pro-tiča, ki je ravno ta teden posetil zopet Zagreb in se tamkaj razgovarjal z glavnimi zastopniki Hrvatskega bloke ter skupine okoli »Slobcdne tribune«. Značilno je, da niso prodrla v časopisje o teh razgovorih natančnejša poročila. Beograjski politični krogi pa vedo za besedo, ki se je tamkaj obravnavala. Šlo je zato, da se ugotovi pogoje za skupen nastop opozicije in sicer ne samo v pogledu revizije ustave, temveč celo v konkretnejši obliki, v pogledu stvaritve enotne vlade, ki naj bi izvedla nove skupščinske volitve ter na ta način vprašala narod sam za odločitev v ustavnem sporu. Mislimo, da bi bil vladarjev korak, s katerim bi po poročnem oddihu oddd vlado jugoslovanski opoziciji najbolj državotvorno dejanje od postanka naše države. S tem bi opozicija prevzela nase odgovornost za pozitivno, za zadovoljujoče delo v državi in izkazati bi se morala tamkaj, kjer prisluškuje narod, kjer razsoja ljudstvo in to je pri režimu, ne pri avtonomističnih ali centralističnih službenih objavah. Sporazum v praianfu velita. zakona. D’KON!OV SISTEM ZAVRNJEN. - Beograd, 3. jun. (Izv.) Danes dopoldne je bil med radikalci in demokrati sklenjen sporazum v vprašanju volilnega zakona. Volilni zakon bo v kratkem predložen parlamentu. D’ Hontov sistem ni bil odobren. Vprašanje količnika se je uredilo na ta način, da se bo število glasov delilo s številom kandidatov plus 1. Ako je tedaj v eni oblasti 8000 glasov in trije kandidati, se bo 8000 delilo s 3 plus 1 t. j. s 4. Potem znaša količnik 2000. Vsak okraj postavi po enega VPRAŠANJE KOLIČNIKA REŠENO. kandidata, dva manjša pa skupaj enega. To se je zaradi tega vzelo vpoštev, da dobijo tudi manjši okraji možnost, da pridejo do svojega zastopnika. Kar se tiče nosilcev list, ne morejo kandidirati v okrajih, ampak le v okrožjih in oblasteh. V tem zmislu se je danes dopoldne dosegel junktim med obema predlogoma. Vsa zadeva se bo ponovno razpravljala v klubih. Je zagrozil in Pribičevič nima laskavih misli o Radičevih sposobnostih, ker še ni nikjer videti tiste republike, na katero se je zaklel pred Bogom in pred ljudmi. Na nesrečo pa za zgodovino ni velik tisti, ki razpolaga z grmečo besedo, tudi ne tisti, ki inm velike namene, ampak tisti, ki velike reči pravilno zamisli in tudi vztrajno izpelje. Zato ne riski-ramo zmote, če izrazimo skromno mnenje, da bo zgodovina omenila besnenje centralistov kot neuspeh, anahronističen poskus. Novi narodi se ne delajo po zapovedi, tudi še nisi postal Srb, če so ti posadili šajkačo na glavo. Naš kmet se ne bo naučil srbščine čez noč, če mu to zaukaže sam Pribičevič. Kako naj ima revež bistrejšo glavico kot, recimo, naši najodličnejši centralisti v Sloveniji od bivših do sedanjih ministrov in celo do bivših Ilirov in sedanjih policaj-demokratov, katerih niti eden se še do danes ni privadil toliko srbščine, da bi lahko za silo predaval na učiteljišču v Piškopeji. Ce lahko Pribičevič čaka našega dr. Kukovca še nekaj let, da se priuči srbščine, bo moral dr. Kukovec tudi našega slovenskega kmeta poča- kati še nekaj desetletij ali pa še več, da se izuri v jeziku g. Prlbščeviča. Med tem ko vsi-narodi sveta vedno močneje teže k federaciji, samoupravi, ko se je že ustvarila, sicer še kot nebogljen poskus Liga Narodov, ko mednarodnost, ki je često služila kot imperialistična fraza, obeta postati dejanje v bodoči federaciji svobodnih evropejskih narodov, v takih časih naj se vrnemo v temni srednji vek in naj po vzgledu Karola Velikega z ognjem in mečem ustvarjamo enoten narod tam, kjer to vprašanje in tudi ta potreba nista podane? V Evropo, v ozke stike s kulturo vseh civiliziranih narodov mora voditi pot južnih Slovanov, ne pa med kitajske zidove omejenega balkanizma. Kako zopet na dragi strani ustvariti samostojno hrvaško kmečko republiko, če njeni apostoli ne razpolagajo z nobeno močjo, če taka republika z rešitvijo hrvaškega vprašanja ne prinaša rešitve srbskega, slovenskega in bolgarskega vprašanja, ki so tako tesno spojena s hrvaškim? Kako se naj po svoji čudežni ustanovitvi taka samo-hrvaška republika obdrži pod koncentričnim pritiskom italijanskega, madžarskega, nemškega in balkanskega im- perijalizma? In kakšna usoda zadene nas Slovence, mejaše take »miro-tvorne « Radičeve republike? Pribičevičizem in radičivizem bosta položena v grob na istem pokopališču zgodovine kot mrtvorojena stvora, ki nista mogla živeti zato, ker so Jima bili nekateri udje, zlasti glavica, razviti čez vsako normalo, med tem ko so drugi deli telesa, recimo nožiče, po katerih vsako zdravo živo bitje hodi, ostali zakrknjeni in pritlikavi. V čem je problem in njeg. rešitev? Med štirimi jugoslovanskimi narodi ni niti enega, ki bi bil sposoben s silo ali z lepo asimilirati ostale. Če bi eden med njimi radi svoje številnosti to morda izpeljal, ga ovira kulturna zaostalost Drugi med njimi imajo razvitejše kulturne elemente, so pa prešibki po številu. Vsi štirje imajo voljo in pravico živeti drag zraven drugega. To pa ni mogoče razen v sporazumu. S sporazumom je treba začeti tam, kjer je napetost največja. To je med Srbi in Hrvati. Hrvatje so tekom treh let dokazali, da jih centralizem nikdar zlomil ne bo. Ves trud je zaman. Boj med Srbi in -Hrvati pa uničuje državo, njene finance, njen ugled, njen obstoj. V, večino evropejskih držav, so pri- nesle povojne razmere velikanski nered. Ta nered, ki je bil še pred vojho na Balkanu doma, je tu sedaj večji kot kje v Evropi. Zaradi bede, krivic, nepoštenosti, upravne nesposobnosti, zaradi preganjanja delavnih slojev, reakcije, izjemnih postav je v ljudstvu ognjenik upravičene jeze. Ali je velik oni politik, 'ki celo tc ogromno sovraštvo obrne v en san: cilj? Ali je dober Srb tisti srbski politik, ki vse osredotoči v Belgradu, k da samo Srbom vodstvo države v roke pa tudi vso odgovornost? Gotovp St mož ne zaveda, da s centralizacijo državo centralizira ljudsko sovraštvo. Rešitev pa je v decentralizaciji to-vraštva. Prenesite upravičeno jeze ljudstva na slabe razme~e, zanič upravo in nesposobne ljudi na več središč: Skoplje, Beograd, Novi Sad, Zagreb Sarajevo, Ljubljana potom pokrajinski avtonomije, še boljše in korenitejše potom federacije — in rešili ste v bistvi problem države. Pot za združita* i Bolgari bo odprta. , ' Predno pa sploh zamore pametm beseda meso postati, mora pasti sedanji reakcijonarni, absolutistični in proti-ljudski režim, v katerem se zrcali y»B nesreča« ki tare državo ia aanad. Poslovna morala. / »Jugoslavija« je priobčik v četrtek, (E. t m. uvodni članek »Poslovna motala«, ki je zadel jutrovce v živo. Po »voji stari ciganski navadi pa ne odgo-itarjajo stvarno temveč zopet z osebnim napadom na me. »Jutro« piše: »Človek s poslovno moralo, poslovni človek, ki izkorišča na najgrši način fhidi politiko v svoje zasebne namene, So Je gospod Anton Pesek, lastnik in Izdajatelj »Jugolsavije«. Poslovna motala je odločala, da je Anton Pesek za-Cel Izdajati »Jugoslavijo«, poslovna morala ga je gnala za ljubljanskega župana, poslovna morala ga je napotila, da je porabil 9 milijonov od 13 milijonov vlog malih naložnikov za svoje zasebne špekulacije. Na koncu vseh koncev pa je Anton Pesek sedaj iz poslovne morale še zagrabil za tisočake »Jadranske banke«, da pogreva klevete proti dr. Žerjavu.« Kot odgovor na to blatenje navedem sledeča dejstva: 1. Koncem oktobra 1918 je bilo zborovanje raznih slov. organizacij v Mestnem domu v Ljubljani, da bi se priredile demonstracije ozir. manifestacije za političen preobrat, kakor so se vršile Se po Češkem in Hrvatskem. Na tem Zborovanju je govoril zoper prireditev manifestacije g. Dolfe Ribnikar ter svaril ;$red posledicami, ker se je strahopetno bal avstrijskih vojaških oblasti, ki sq takrat še bile v Ljubljani. Edino jaz ing. Zorko Fakin sva se zavzela za to, da?še priredi manifestacijo za političen Prevrat. S svojima navdušujočima go-iVOjrpma sva pridobila zborovalce za manifestacijo, i c volil se je pripravljalni Pdbor za prireditev manifestacije, ki je brvolil za predsednika g. Dolfe Ribni-kflja. Ta je pa strahopetno odklonil predsedstvo ter sploh izstopil iz odbora l/Mt'Se mu še ni zdelo varno, in vse delo It Vsa odgovornost je ležala na meni in g. Fakinu, ki sva delala noč in dan, g. Dolfe Ribnikar pa je gledal od strani Iz varnega zavetja. Ko je manifestacija B0. oktobra 1918 krasno uspela in je bil političen preobrat izvršen, se je sestala prva narodna vlada. ^ Minister oz. kakor so se takrat imenovali poverjenik za prehrano bi bil sila rad postal g. Dolfe Ribnikar, ki se je na moč silil v ospredje. Ko je bil pre-obfat izvršen in nevarnost odstranjena, je šele postal g. Ribnikar korajžen ter se je celo sprl, da bi spodrinil zasluž-nejšega dr. I. Tavčarja, ki sc ga drugi nominirali za poverjenika za prehrano. Cer g. Dolfe Ribnikar ni postal pover-erfK, je začel rovariti zoper narodno .Vlasto ter je sklical sredi novembra celo protestni shod zoper njo v »Union«. —-Kacinu je vlada shod prepovedala, je liofel' govoriti z balkona Uniona na Miklošičevi cesti zbrani množici, ki ga pa ni hotela poslušati ter ga je celo izžvižgala. Takoj drugi dan je prišel razjarjeni Dolfe k meni, češ da bo kar začel Izdajati dnevnik. Ker to iz tehničnih razmer ni bilo mogoče, ker sem imel Hakrat še majhno tiskarno, sva se dogovorila, da začne 1. decembra izhajati (dnevnik »Svobodna Jugoslavija«. Najel feem stavce za nočno delo ter tehnično pripravljal tiskamo, da bi lahko od 1. (decembra naprej tiskala dnevnik. Dogodki so »e takrat hitro menjavali in g. jRitiffikar si je — iz katerih razlogov ne (veip,— naenkrat premislil — in tako se ih začel izdajati jaz sam 15. decembra 1918 dnevnik »Jugoslavijo«. Jaz se nisem nikdar silil v ospredje, pač pa sem delal za narodovo korist silil v ospredje se je nekdo drugi. Iz baš navedenega slučaja pa je jasno, da je nekdo: drugi hotel izkoriščati politiko v svojo zasebno korist 2. V ljubijansk obč. svet lani sploh nisem hotel kandidirati in ko me je NSS klub temu postavila na lrandidatno listo rp>^7>iririui mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmm—————— C. ■N: in A. M. Williainson: Cesaričini biseri. (Dalje.) jiDa, lehko bi ti bila zaupala, dasi je Sila skrivnost bolj Stephenova v ego- moja. Toda usta so ml bila zapečatena z dvojno prisego! Prvič sem obljubila Stephenu, ko je vstal od mrtvih, da ne črhnem živi duši besedice. In kesneje, ko so ga ugrabili sem morala priseči iznova, pri spominu svojih mrtvih roditeljev, pri svoji ljubezni do brata in pri vsem, kar mi je svetega, da ne izdam iChefffnskega in njegovih tovarišev nikomur, niti lastnemu soprogu ne, ce bi ga kdaj imela. A to zdaj več ne Velja. Zločinci so me goljufali, in $tephen Je mrtev. Klo Rileyeva mi M bi bila poslala tega sporočila, ako jt$ bi vedela zanesljivo. Stephen je moral umreti že pred tisto strašno nedeljo, ko se je začela vsa najina nesreča, tvoja in moja. Da obdržč oblast nad menoj, bi bili storili lopovi vse, kar je bilo v njihovi moči, samjb da bi ga bili ohranili živega Vsaj do Izročitve listin. Kmalu potim, ko si me privedel v Novi York, no zvedeli o najini poroki, po časo-Mtth to se pojavile .osebne .ves#* s na 4 mesto, sem zahteval, da se me pomakne na 10., in končno ko so le silili ▼ me, sem zahteval da se mo dene na 7. mesto. Računal sem namreč, da NSS ne bo dobila več kot 4 ali 5 mandatov in da torej ne bom izvoljen, če bom bolj zadaj na listi. Končno so me pomaknili s 4. mesta na 6. in žal! bil sem izvoljen. Dokaz, da sem se resno branil, je načelstvo NSS oz. zbor zaupnikov, ki je sestavljaj kandidatno listo. Ko je potem NSS postavljala kandidata za župana, sem bil jaz tisti, ld je predlagal g. dr. Jamarja ter se zavzemal zanj. Ko je pa on opetovano odklonil, sem končno prevzel mi ponudeno kandidaturo. — Še na misel mi ni prišlo, da bom zvoljen za župana, pač pa je JDS storila vse, da dobi župana, še celo klerikalcem je obljubil g. Turk podžupana, če oni volijo JDS župana. Ko so klerikalci ponudili NSS župana, če bi volili klerkalca za podžupana sem bil jaz tisti, ki je to ponudbo odločno odklonil ter propagiral, da naj gre NSS samostojno svojo pot; če jo hočejo druge stranke podpreti, prav, ako ne, tudi prav; koncesij pa nobenih. niti paktov. In tako je bilo. Ko sem bil potem proti vsemu pričakovanju izvoljen za župana, so me začeli sistematično napadati, sem smatral za svojo strankarsko dolžnost, da sem vstrajal. Mirno lahko rečem, da sem uspešno in junaško bil ne le tedne temveč skoraj pol leta neenak boj proti rafiniranosti, zlobnosti, denarni in vladni premoči JDS, ki ji nobeno sredstvo ni bilo preslabo in preogabno, da bi me vrgli. O. dr. Žerjava je »Jugoslavija« že parkrati vprašala, zakaj ni tožil takrat časopisov, ko so mu očitali, da sta skušala on in ravatelj Praperotnik s pomočjo intimnega Praprotnikovega prijatelja g. Tribuča podkupiti g. uradnika Vavpotiča, da bi pričal zoper mene, čeprav me niti poznal ni. Še bo javnosti v spominu, da so mu ponujali 100.000 K. Stotisoč kron za eno pričo! Drug slučaj, ki ga tudi že imam ugotovljenega je, da so ponujali 150.000 K in še več, da lahko gre čez mejo in sl ustvari novo eksistenco, če hoče po krivem pričati zoper mene. — Upam, da se bo tako sčasoma dvignila zavesa, ki še danes zakriva znani ptujski proces. In ko se zadnje dni odkriva zavesa tudi nad propagandnim in vseučiliškim fondom, ne bo težko uganiti, odkod sto-tisočaki za podkupljevanje prič proti svojemu nevarnemu političnemu nasprotniku. Da, to je poslovna morala!! 3. Kar pa se tiče mojih dolgov, je vsota ki jo navaja »Jutro« močno pretirana. Nič pa me ni sram in nikakor ne tajim, da imam več milijonov K dolga, ki sem ga pa pošteno zavaroval in ki ga vračam in ga bom pošteno vrnil. Je toliko premoženja, da ni nevarnosti za kritje, saj je še nedavno »Jutro« pisalo, da je vrednost mojh podjetij tolika kot vsota mojih dolgov. Vsak obrtnik in industrijalec dela dandanes s kreditom. To ni nič hudega m tudi mene ni sram svojih dolgov. Ne pijančujem in ne zapravljam temveč delam — to lahko rečem brez samohvale — noč in dan in uspeh ne izostaja. Ce sem ustvaril takorekoč iz nič veliko moderno tiskarno, knjigoveznico in knjigarno, kjer ima čez 100 ljudi svoj zaslužek, je to poleg kulturnega tudi važno socijalno delo. če sem z delom in trudom ustvaril toliko In toliko ljudem zaslužek in če sem se pri tem po-služil kredita, kakor skoraj vsak industrijalec dandanes, je to poslovna morala, ampak drugačna od poslovne morale ljudi, ki bodo pred sodnijo morali polagati račune o narodno-obrambnem skladu za Koroško in vseučiliškem fondu ki je bil namenjen v podporo revnim dijakom. 4. »Na koncu koncev pa je Anton Pesek sedaj iz poslovne morale še za- naslovom ,Stevovi sestri’ — kakor prej v Kaliforniji. Njihovega odposlanca, ki bi me bil imel pričakovati v Chicagu, je menda prestregla policija in ga vteknila zaradi starih grehov pod ključ. Še vedno so me imeli v oblasti, dasi sem bila tvoja žena, a tudi jaz sem imela nekaj moči do njih, zakaj v mojih rokah so bili papirji, katerih so potrebovali v svoje namene. Na vse pozive sem odgovarjala odločno, da ne dobe ničesar, dokler ne vidim brata živega, zdravega in slobodnega. Upala sem, da s tem dosežem njegovo prostost. Toda Stephena ni bilo od nikoder; samo pisal mi je, kratko pisemce, v katerem mi je naznanil, da mu začasno ne preti nič hudega in da ne ravnajo ž njim baš slabo. Kadar bo mogel, pride; doslej pa naj varujem listine in skrivnost’, ter čakam. Težak kamen se mi je odvalil s srca po tem obvestilu. A kmalu — baš tisto nedeljo, ko sem peljala Klojo na izprehod — me je ustavil na cesti tuj mož in mi dal razumeti, da prihaja od Stephena. Peterson je bilo njegovo ime. Rekel je, da so se .tovariši’ premislili ter nočejo izpustiti Stephena, marveč ga umorč, ako ne izročim listin še tisti večer. Na moie vprašanje, kaj Je vzrok t»- grabil aa tisočake »Jadranske bank©«, da pogreva klevete proti dr. Žerjavu, tako piše »Jutro«, To je infamna iaž, kajti niti od Jadranske banke niti od g. Kamenaroviča nisem prejel niti jaz niti »Jugoslavija« niti beliča za to, da smo poročali o njegovih »klevetah«. Iz vsega »Jutrovega« zavijanja in blatenja se vidi nemoralnost klike, ki nima zaslombe v narodu, pa se hoče šiloma za vsako ceno obdržati na krmilu pri vladnih jaslih iz katerih zoblje v škodo splošnosti, v škodo naroda. — Pri procesu v Ptuju sem ogorčen vsklik-nil: »Vaše lumparijo se bodo maščevale« in bliža se čas, ko se bo to zgodilo. Vsako nasilje, vsaka perfidlja, vsaka lumparija se maščuje prej ali slej in tako se bo tudi mladodemokratska klika sesula v lastni gnilobi. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Anton Pesek. Protestni shod proti razpysfu obtin. sveta ljubljanskega. V petek zvečer se je vršil velik protestni shod v Unionski dvorani, ki ga Je sklicala bivša koalirana večina občinskega sveta. Shodu je predsedoval bivši župan g. dr. Perič, ki je bil ob otvoritvi shoda burno aklamiran. Dr. Perič se je v nagovoru zahvalil za izkazano zaupanje, ter podal besedo bivšemu obč. sv. tov. Rupniku (NSS). Govornik je uvodoma omenil, da se nahajamo v dobi diktature kapitalizma, samovolje in reakcije. Prikkcal Je v spomin prihod prvega kraljevega namestnika v Slovenijo g. Iv. Hribarja, ki je pri sprejemu na južnem kolodvoru odgovoril raznim de-putacijam z govorom , v katerem je po-vdarjal izrečno, da je prišel v Slovenijo, da ščiti pravo in pravico. Isti mož je to svojo dano besedo pojedel s tem, da je razpustil obč. svet ljubljanski, in tako javno posvedočil da je zaščitnik krivice, nasilja in zakonolomstva. Obširno je orisal povod, ki je bil, merodajen za razpust tej jari gospodi ter končno ugotovil, da so razpoložljivi milijoni pri Mestni hranilnici bili tista ed!-na tarča, radi katere se je razpust izvršil. Demokratom ni bilo všeč, da je bivša večina stremila za tem, da se pri Mestni hranilnici ljubljanski naložen denar odvzame različnim bankam, ter se ga uporabi za kulturno in socijalno pov-zdigo ljubljanskega prebivalstva. Torej je bil povod za razpust edino merodajen v tem, da se je hotelo preprečiti spekulacijo z denarjem, naloženem v Mestni hranilnici, od strani' nekaterih bank. Poslovna morala je tudi v tem razpustu pokazala, da se je eelo gosto naselila Iz balkanskih krajev v osrčje Slovenije. Razpust upravnega odbora Mestne hranilnice niso mogli izvršiti brez razpusta obč. sveta. Padel je obč. svet, padel Je upravni odbor protizakonito in to le radi zlatega teleta. Drugega tehtnega razloga vlada gotovo ni imela in če bi ga imela, bi ga bila tudi naznanila. Umaknili smo se nasilju, čistih rok in poštenih src. V jeseni pa bodemo započeto delo nadaljevali. Omenil je težkoče, ki jih je bivša večina premostila in to kljub intrigiranju od posameznih liberalnih obč. svetnikov, ki so vse delo samo zavirali. Našteval je razne sklepe, ki ostanejo, za delj časa neizvrševani in ki bi se mogli še udej-stviti. Omenil Je mestno aprovizacijo in klavnico, uradniške in delavske hiše, uradno poslopje na Vodnikovem trgu, električno centralo itd. Razkril je manipulacijo z Vnovče-valnico, ki je prešla po krivdi liberalcev iz državnih v privatne roke namesto v roke mestne občine. Napadel je vlado radi občinskih sodišč, ki je kapitulirala pred verižniki ter stem pokazala, da s svojimi naredbami ne dela drugega ka- ga sklepa, je odgovoril Peterson, da ne ve. A meni je zdaj jasno. Stephen je bil umrl. Cheffinsky in njegovi pajdaši so bili izgubili talca, s katerim so me strahovali, ter se niso upali čakati delj. Po KlojI sem poslala tisti ovitek Petersonu v hotel ,Westmoreland’. Da, možu, ki je bil potem umorjen! Ko sem vzela ovoj, da bi ga nesla Kloji, se mi je raztrgal nakit in biseri so se razsuli, a nisem se upala počakati niti toliko, da bi jih bila pobrala! Upala sem, da dobi Stephen vsaj zdaj svobodo, toda — oh, Roger, ovoj, ki sem gradila nanj vse svoje nade, ni bil tisti, katerega si tl prevzel na vlaku v svoje varstvo. Bil je podtaknjen namesto pravega! Ko ga je odprl Peterson vpričo Kloje, je našel v njem samo prazen pisemski papir, kakršnega imajo na vlakih Santafčške železnice. Klo je razvozlala skrivnost; pojasnila mi je, kaj se je moralo zgoditi v Chicagu, ko sva stopila iz vlaka. 'Justin 0’Reilly se je bil zavzel za Herona ter izvršil nezaslišano spreten trik!« »Justin 0’Reilly! Vrag naj ga vzame!« je izbruhnil Roger; toda Beverley mu je zaprla usta z roko. »Ne. Krivico mu delaš. Po mojem ravnanju naprsni Heronovim ma kor da meče bednim in zapostavljenim pesek V oči. Čez noč je morala občinska večtaa prevzeti državni stanovanjski urad. Stem je vlada napravila mestni občini en milijon škode na leto. Mestna občina pa je bila prisiljena nositi odgovornost za vsa krivična dejanja, ki jih je ta urad pred prevzemom zagrešil. Vse to se je storilo edino iz političnih motivov, da bi nam otežko-čili delovanje na magistratu.' Tudi tem intrigam smo bili kos in smo jih premostili. Izdelali so nov volilni red, ki naj bi demokratskim kapitalističnim eksponentom pripomogel zopet do župana. Že pred volitvijo je obč. svetnik Turk prosil SLS za kompromis samo, da bi dobili župana. S tem so tudi pokazali, v koliko je tisti takozvani klerikalni zmaj nazadnjaški, in v čem se pozna vsa tista tolikanj opevana lažinapred-noSt. Znovim volilnim redom so tudi ti demokratski naprednjaki pokazali, kako so napredni! Izročili so Maribor in Ptuj Nemcem, samo da bi prišli v Ljubljani do županskega stolca. Pri bodočih volitvah si hočejo zasi-gurati večino z Vranglovskimi glasovi. Mi jim pa odgovarjamo, da gremo kot skupna falanga delavnega ljudstva v boj pri bodočih volitvah za pravo in pravico. Za njim Je dobil besedo tov. obč. sv. Kremžar, ki je omenil, da vladni eksponenti pravijo, da je temelj države vojaštvo, da je pa ta temelj tako slabo o-blečen, da se zgraža že zunanji svet. Od vlade, ki niti svojih ljudi ne more pošteno plačati in obleči, ni pričakovati pravice. Poziva na enoten nastop pri bodočih volitvah. Besedo dobi tudi sodr. Bernot, ki je istotako pozival na skupen nastop pri bodočih volitvah vseh tistih, ki so izkoriščani, brez razlike političnih naziranj. Predsednik dr. Perič govori sklepno besedo v imenu obč. sv. JSDS naštevajoč pomen obračuna in poživljajoč na skupen in enoten nastop pri bodočih volitvah, ki bi naj ustvaril eno samo armado delavnega ljudstva proti armadi kapitalistično demokratskih izkoriščevalcev, ter z zahvalo na navzoče mnogoštevilne zborovalce zaključi sijajni in disciplinirani zbor. (Gornjega poročila nismo objavili že včeraj, ker so nastale tehn. zapreke.) Stralra obsodba državotvorcev. Beograd, 29. maja. Tudi v Sloveniji imamo hud in zo-pem boj z »državotvorci«, alias prodani politikastri okoli »Jutra«. Vsakemu resničnemu demokratu se mora studiti, kako ti najmodernejši svobodo-Ijubi neprestano kličejo policijo proti prekucuhom in veleizdajalcem, ki hočejo porušiti državo. Toda vse bolj se širi spoznanje, kje da je treba iskati uničevalce naše države. Tukajšnji radikalni »enfant terri-ble«, znani »Balkan«, je priobčil danes uvodnik pod naslovom »AH ve pa vse to kralj? Dvanajsta ura bije«. članek se spominja lepe in pametne kurtizane Pornpadurke, kako je hotela odpreti oči Ludoviku XV, in kako ga je svarila pred vsakdanjimi informatorji »Vsa ta gospoda nosi dvoje mask: eno do dvora in drugo na dvoru; eno govore pred Vami, drugo zunaj dvora. Ko izveste resnico o stanju v Vaši zemlji, bo že prepozno. In rečem Vam, Sire, pa četudi je vsa Francija mirna: dovolj je petorica desperatov, da se morate bati za svojo usodo.« »Bog vsegamogočni, kaj bi rekla Pompadurka, da je živa in to v naši zemlji. Koliko je pri nas nezadovoljnežev, ki so jih ustvarili nesposobni in zlokobni državniki. Koliko je pri nas ljudi ki so pripravljeni z bombo pognati je moral imeti za najgrjo nehvalež-nico in izdajalko. Tisti hip, ko so našli skrivni predal odprt, so vsi vedeli, da sem ukradla zapečateni ovoj. Ako je John Heron povedal 0’Reillyju, kaj je hranil v njem, si ta ni mogel misliti drugega, nego da hočem izsiljevati denar. In Heronova sta molčala pozneje samo zato, ker se je bil Justinov trik posrečil. Dolores mu je dala s seboj enak ovoj, svoj zlati pečatni vosek in pečat s svojim mo-nogramom; med vožnjo je napolnil ovitek z železniškim papirjem ter ga Izročil spretnežu, katerega je bil morda brzojavno naročil na chica-ško postajo; dolgoprstnež ti je v gneči ukradel pravi ovoj in podteknil napačnega. Heron je bil otet! Vidim pa, da je dvomil o tebi, ali nisi bil morda zmenjen z menoj. Zapravila sem ti Heronovo prijateljstvo!« »Maram zanj!« »In tudi Justin 0’Reilly je dvo-mil o tebi še bolj pa je preziral mene. Toda sijajno se je vedel napram Kloji, ki je Šla k njemu v hotel, ukradla pravi ovoj iž njegove zakladnice in ga prinesla meni « »Tak to je bil tisti ovitek ž njegovim naslovom, ki sem ga našel pri tebi in sem mu ga vrnil še tisti večeri« v zrak sebe in rse okoli sebe. K&> P0* ve itašsmu ljubljenemu kralfa vso rešitir oo? Ah naši »ustavo-parlamentard« dopuščajo kralju, da prečita vsaj vse naše liste in tako izve mnogo?! — la potem nadaljuj® »Balkan« v glavnem tako: »Neprestano se kriči: defetisf, separatisti, črnožolti, agenti Nikite, izdajalci. (Ali niso cvetke vsako jutro v -** »Jutru«?!) Toda vse take črne ptice treba iskati zgoraj na vrhih naše uprave, nikakor pa ne doli v nižjih vrstah narodnega življenja. In ako so tam zdolaj, one so ustvarjene od zgoraj. — Črna gora, steber našega ujedinjenja je potisnjena v desperatstvo. Njeno nezadovoljstvo je prešlo tudi v Boko, Hercegovino in Sandžak. Ves ta kraj Je strnjen v nezadovoljstvu, v osvetl za trpljenje svojega prebivalstva. Radikalna in demokratska stranka tekmujeta, katera dobi tam več pristašev. Smelo jima povemo, da tam ni več ne radikalov ne demokratov; na prihodnjih volitvah bosta popolnoma pobiti obe stranki. Zmaga pa nekaj no* vega, nepričakovanega, o čemer ni radikalci ni demokrati niti ne sanjajo. Šele tedaj bodo videli, da je g. Priblčevlč tudi tam uničil delo ujedinjenja, kakor ga je uničil na Hrvatskem. In v Južni Srbiji — mar-li je tam bolje? V Vojvodini, je-li tam bolje? Ali ni tudi v teh krajih Pribi če vstvo (in Žerjavstvo, pripominjamo mi) upro-pastiio delo ujedinjenja In izkopalo globok jez med njlml in Beogradom... Mi v ime pravice in morale, v Ime svobode, v ime najsvetejših interesov te naše domovine pred Bogom in svetom visoko dvigamo svoj glas proti dosedanjim barbarstvom in protisocl-jalnim metodam na vrhu državne uprave, namreč: da se vsak Srbin, Hrvat ali Slovenec, ki hoče biti zvest tej državi, neusmiljeno odbija, šikanira, policijsko preganja,, gmotno denuncira, brezstidno obrekuje po plačanih listih (pri nas »Jutro«, op. dop.) in psuje čr-nožoltim, separatistom, Nikitinim agentom in izdajalcem samo zato, ker ni v osebni milosti pri g. Svet. Pribičeviču (ako je Črnogorec kod Andrije Jago-ševa, Slovenec pri Žerjavu!) Zlo je zavzelo široke mase, ker je nezadovoljstvo poteklo od velikega števila pojedincev, ki so hoteli biti lojalen in pozitiven element, pa so namenoma bili odgnani v gozd, da se odstranijo ali pobegnejo v beli svet iz svoje ljubljene domovine, kjer Jih oblasti preganjajo kakor divjo zver.« Tako srbski radikalni, torej vlao. list! — Ali niso naši opozicionalni list« ves čas istega govorili? Kdo jih Je slišal? — Kako daleč je moralo dozoreti ono zlo splošne nejevolje in obupa, ako pride do takih izjav beograjski vladni list? Ali ste slišali: Vi vsi: Žerjav, Kramer, Ribnikar, Brezigar, Knaflič, Kukovec (ali je še kdo? menda sem vse naštel!) Vi ste uničevalci našega ujedinjenja in na Vas pada vse prokletstvol Pride kmalu čas, ko boste morali — be-* žati, ako se ne boste hoteli Izpostaviti osveti naroda, katerega ste prevarill Pravica in Jugoslavija bosta zahfe* vali osvetel —«gk—« — Izigrani prot. Reisner. Kam so Sfi zneski, ki so jih dvignili dr. 2erjavovi prijatelji pri Jadranski banki, to hna ugotoviti prof. Reisner. S to nalogo so ga poveriti vedno prefrigani mladini Dosedaj je prot ReJsner veljal za pristaša starejših gospo, dov iz JDS in je kot tak v Belemgradu užt» val tudi ngled. Pri zadnjem zasedanju mi. ulstrskega stolčka za dr. Kukovcem se je v klubih celo prtresalo, če naj mar ne po« stane raje prof. Reisner minister. Ce bi se« flai. dr- Žerjav odstopil bi postal gotovo prof. Reisner njegov naslednik, ker se Je po kazalo, da uživa zaupanje mladlnov ln ker je pokazal ,da je na to zaupanje Jako peno« sen, bo pa težkx> z ministrstvom, kor Bel« grad Ima svoje muhe. »Ti, Roger?, Ti si ga vrnil?* »Da, jaz. Kakor vidiš, nisi bila samo ti potrebna Izpovedi; tudi jaz imam marsikaj na vesti mm *—« »Nikake Izpovedi ne maram od tebe. Karkoli si storil, je bilo prav. Se preden si mi rekel, sem slutila, da veš, kako je z biseri e» ■—« »Čeprav sem vedel, bi tl bil moral zaupati. Celo takrat, ko sem te slišal telefonirati O’ Reillyju — —« »Saj sem mislila, da si bil ti! Telefonirala sem mu zaradi Kloje. Po« magal ji je, in s tem posredno tudi meni, čeprav sem govorila ž njim sa-^ mo tisto nedeljo zvečer, ko je pripe« ljal Klojo Iz svojega hotela. Oh, Ro« ger, ne moreš si misliti, koliko j« storil zame ta otrok! Ne le, da je do-> bila nazaj papirje, kar je bilo itak zaman, in zdaj Še bisere —, Peterson jih je bil ukradel; to nežno dekle je prebilo zame strahote, od kakršnih bi marsikatera druga zblaznela, 5$ ne umrla! Morda je še zdaj v ne« varnosti, zakaj bisere je vrgla v roč« ni torbici skozi okno, sama pa M ostala v hiši tistih tatovi Gospodična iplackburneoVa mi je pravkar pove* dahu (Dalje prij^ Prijave za. dunajski velesejm. g1' t PnjaVe xa dunajski jesenski vele- lo, ki se bo vršil od 10. do IS. septembra 1922 so mnogo številnejše, ka-por pri prejšnjih velesejmih. Predvsem Pne tvrdke, Id so razstavljale že na SPrejšnjih velesejmih, hite, da si zagotove prostor, običajno v povečanem ob- V posameznih oddelkih se bo tem *eljam tudi lahko ustreglo*, v kolikor bo ffco dopustila pridobitev prostora s prl-fclopitvijo dvornega hleve. Žalibog. pa ise bo moralo v številnih oddelkih "tudi Prt tej prireditvi mnogo priglašenih avrdk črtati ozir, fijn omejiti prostor. Posebno ugoden je položaj za razstavljale« papirja v >Stifskaseme<^ Prijave za ta oddelek stoje, v kolikor se tiče Mihovega števila, na drugem mestu irt »njavljena uporaba prostora presega l® polovico na razpolago stojees-*a prostora, Žalibog se ne more še re-P 2 gotovostjo če bo trud veleseimske~ r® v°dstva za pridobitev novih prosto-fovoosegel zabeljenega uspeha. Po prijavah je dosedaj najbolj Stevil-sarčopana tekstilna industrija, za Pride papir, usnjeni izdelki, pariu-serija, čevljarska industrija, umetno-obrt, galanterijsko blago, pohištvo Kakor se zdi je začetni odpor proti fazsiavi pohištva v rotundi ponehal, i&er neoziraje se na to, da bi bilo za raz« ^ --------------------------------------- Gospodarsko. stavo, pohištva vsako skladišče pre-majhno (ta oddelek je pri zadnjem velesejmu zavzel 250» m' Ntto) je naslonitev tega oddelka na stavbni oddelek logično in praktično popolnoma opra* vičena. V termični stroki se že sedaj odlikujejo po številnosti prijav strojna industrija, železna in kovinska industrija in elektrotehnična industrija. Izredno majhno zanimanje vlada v od-deilru za godala in knjigovezno obrt Tem oddelkom, ki so vsled neugodnih razmer pri zadnjem velesejmu najslabše odrezali, se bo sedaj nakazal v vsakem oziru zadovoljiv prostor v veie-seimski palači sami, oddelku za knjige in grafiko seveda le tedaj, če se zanj ne bo moglo najti vsestransko pripravnega prostora poleg oddelka za papir. Iz inozemstva so se prijavili razstavljala iz sledečih strok: čevlji in usnje, tekstilna industrija, obleke, steklo, porcelan, usnjeni izdelki, igrače, papir, parfumerija, strojna industrija, železni in kovinski izdelki. Vsled otvoritve oddeika za surovine se pričakuje iz inozemstva večja udeležba, kakor do sedaj; prijavni termin se bo za inozemstvo podaljšal do 30. junija, v kolikor pa se tiče oddelka za surovine, ki je v veliki meri navezan na prijave iz prekomorskih krajev, pa do 31. julija. w@šti Pozdravljeni v naš! sredi! Danes RTaj so se peljali skozi Ljubljano dijaki rgovake akademije v Zagrebu. Na kolodvo-so jih pozdravili . ljubljanski trgovski kademiki, nakar so se odpeljali Zagrebčani ati Bledu, da si ogledalo la biser naše lovine. Povrnejo se v pondeljek v Ljubljana Živeli bratje Hrvati med slovenskimi ariši! — Prihodnja štev. »JagostofUe« izide v (čKedo zjutraj ob navadnem času. — Poročno dorilo mesta Osjett. Mest-S» občina je rotirala v spomin na kraljevo £>offoko svoto 4 milijonov K za zgradbo otroškega doma v Osjeku. Dom dobi ime posteče naše kraljice. — Nezaslišana podivjanost WrangU>v- V noči na 1. t. m. so obmejne stra?e Ria Plaču prijele več tihotapcev, med njimi ge bil tudi polir Keržler z ženo iz Zagreba, sta se vračala iz Gradca. Ni še dognano ata se res bavila s tihotapstvom, ali sra peš čez mejo le zato, ker nista imeia nih listov. Ker je Keržler bolehar na kili ni mogel hitro hoditi so «a graničarji vali s kopiti, a ko je padel in ni mogel ►eč vstali, ga )e neki NVrangiovec vleke! po SaL Strahoviti transpo-t je trajal več ur. Dasl Je bolnik bljuval blato je zdravnik od Sv, Kungote izjavil, da ni nič nevarnsga. V Mariboru je bolnik brez zdravniške pomoči teža.1 na vozu med zasliševanjem fene na S>kx, glavarstvu, a ko se je žena »rniia, je moža mrtvega. — Poduradništvo finančne kontrole do-,*« glasom »Uredbe finančne kontrole« za kršitev zunanje službe, če prekorači ista 8 ter, po D 2.40 trošninskih prispevkov. Kakor Korej lahko vsakdo vidi, je to bore malo, saj ®i človek za ta denar ne more kupiti niti fcetrtinke vina. Od 1. maja 1922 se pa sla-»osn naredbe delegacije ministrstva iiranc jjr Ljubljani zunanja služba sploh ne sme (predpisati v takern obsegu, da bi izvršujoči (Organ bil upravičen zahtevati trošninske pdspevke. Stedenje je sicer na mestu, toda j»a tem mesta ne. Ce ima vlada toliko čeparja, da votira za spomenik pokojnemu pDraškoviču 150.000 dinarjev, mora imeti tu- toliko denarnih sredstev, da nam nerou-atema izplača troSninske prispevke, katere pasa delegacija ministrstva financ dolguje in Kcar od 1. 12. 1921 do 30. 4. 1922. Kupna Jfcednost denarja vsak dan pada in narav-st nečuveno je, da mora državni name-ttec za krvavo zasluženi denar Se tnole-ati, Več prizadeti!). ^ — Važna iznajdba. Tržaška Slovenca ^Albert Kraševec in Jos, Škerlavaj sta iznaša novo napravo eoper vlome v železno ^lagajno. Aparat se postavi v blagajno. Ako !&! kdo skušal vlomiti v blagajno, začno elek-tečni zvonci zvoniti v blagajni in na vsa-Ksoa drugem mestu n. pr. v gospodarjevem —»vanju. Zvoaenja ni mogoče preprečiti Se se žice prerežejo Vsi potekusi so jz)o dobro obnesli. — Za češkoslovaškega poslanika v So-iSjr 3e Imenovan glavni urednik »Slo ven skeps Deani ka« g. Bohdan Pavlu. Meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slov. 'i&rieaSi je zagotovljena, ker je občina izpol-jfiala jrae pogole. Prvi razred se otvori je-fenHi — Huda Eva. V Vurmatu pri Selnici ob Clravi je neka Eva Vajš udarila veleposestnika L. s sekiro po glavi ter ga smrtno iranila. Sva je pobegnila čez mejo v Av-ptriio. — Vlak je povozil med Logatcem in Pianiro 22-letnfega železniškega dclavca Filipa Bogataja, ki se je vračal po noči vinjen domov. Našli so ga grozno razmesar-SiBfga mrtvega. — Novi moet čez Krko pri Cerkljah so 'vendar začeli graditi. Baje bo most v dveh ijBeSecih že gotov. — Aretirani mesarji. V Osjeku je poli-fcija aretirala 4 mesarje ter jih odvedla v zapor, ker so prodajaii telečje meso po 70 i&raa. — Kongres jugoslovanskih srednješolcev se vrši v Beogradu v dueh 28., 29. in $0. t. m. Udeležnlkl imajo polovično vožnjo, stanovanje in hrano v Beogradu pa brez-jplačno, — Odmev napada iia milansko gledališče. Kakor poročajo iz Milana, je bila izrečena sodba nad povzročitelji napada na gledališče Diana. Dva kolovodji sta bila obsojena na dosmrtno prisjlno delo, trije drugi pa v ječo na trideset, 25 in 11 let. — Jugoslovanska Simens d. d., ustanovljena od Simens Koncerna ter jugoslovanskih bank, je prevzela posle avstrijskih Si-piens za kraljevino Srbov. Hrvatov in Slo-iveccev. Z zgradbo lastnih tovaren se je za-•3olo. Prvovrstna kakovost fabrikatov ter tvrdka kljub primernim cenam je znana; pbilno skladišče v tuzemstvu. Glej tudi da-•jdaSnji inssrat. -* Jurjevanje m ljubljanskem gradu. Pred 14. iti se je bilo zopet uvedlo tradici-jonalno praznovanje sv. Jurja na ljubljanskem gradu. Praznovanje je dobilo idealen pomen proslave pomladi, obenem pa se Je združila ž njim praktična stran nabiranja denarja v splošno kulturne namene slov. naroda s tem, da so se vsi dohodki dali »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Praznik se je udomačil in pridobil Je na stari tradiciji. — Letošnje praznovanje je bilo nad vse sijajno. Od ranega jutra do noči so romale množicu Ljubljančanov k svojemu patromi ter darovale svoj obulus »domu na oltar«. Prireditev »Jurjevanja« je nesia družbi znesek 60.714 K. Glavno zaslugo na tako lepem Aspehu moramo pripisovati šentpeterskima In šentiakobsko-trnovskima C. M, podružnicama. Podružnični odbori so imeli dokaj skrbi, potov in truda, da so kljub^obilira stroškom dosegli tako lep prebitek. Zenska 5ent-peterska podružnica Je izročila družbi 36.150 kron 60 v, moška in ženska šentjakobsko-trnovska pa 24.553 K 40. Družbino vodstvo izreka na tem mestu vsem prirediteljem svo-70 najsrčnejšo zahvalo. Pripomnimo le, da si želimo v teh težkih dneh, ki jih ima Družba zlasti sedaj v žinancijelnem ozlru,da bi se po vseh večjih krajih naše domovine zganile naše podružnice, ter priredile v korist C. M. družbe prireditve v večjem obsegu. a V znamenju maja. Pod okni neke tukajšnje šole oz. internata se zbirajo v ponočnih urah gospodje, ki najbrže vsled srčnih bolečin ne morejo spati. Tam dajejo duška svojim srčnim čuvstvom s pesmijo in včasih tudi z deklamacijo. Ti koncerti se prirejajo v bližini policijskega ravnateljstva, — kaj sosedje pravijo k teinu nam ni znano, Mislimo pa, da bodo tudi oni vpo-števali dobro voljo mladih pevcev. — Ravnateljstvu naše opere pa priporočamo, da odpošlje svojega pooblaščenca, najboljše g. Rukavina in personam, da skuša pridobiti te velesile za naš oder, ker si bo s tem prihranil pot po inozemske soliste, ter si bo pridobil mogoče simpatije s strani naših slavnih mož, Kogoja &Co., ter bo s tem rešil domovini mnogo dobrih sil. = Ljubljanska v »Zveri slov. pevskih zborov včlanjena pevska društva pojo na dan kraljeve poroke, dne 8. junija t. 1. ob petih popoldne pred gradom Tivoli par zborov. Pevska vaja za ta nastop, ki je obvezen, se vrši v sredo, dne 7. iunija točno ob osmih zvečer v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trga. Pozivamo vse zbore, da se je gotovo korpokorativno udeleže! — Odbor Zveze slov. pevskih zborov. _= Policijske vesti. Na Bleivveisovi cesti je bilo v četrtek ukradeno kolo. Tat se je odpeljal proti Viču, toda ni imel sreče, ker je prijel detektiv Cankar za kolo. Tat Je sicer ušel, toda kolo se je vrnilo lastniku in tudi tatu bo policija aretirala. — Dne I. junija ie neznan tat ukradel delavcu Tomcu Francu par čevljev. — Uradniku Josipu Bratovžu je bilo ukradeno kolo, vredno 9000 kron. — Na Dolenjski cesti Je neznan kolesar podrl an tla 71-letno starko Uršulo Brian, Starka se je precej poškodovala. == Kolesarji pozor! Policijska direkcija je odredila, da morajo nositi vsi kolesarji vedno, kadar se vozijo s kolesom, s seboj tisto legitimacijo, katero so dobili pri policijski direkciji. Tatvine koles se tako mno-že, da je policija prisiljena energično nastopiti in bodo kolesarje policijski organi na cesti primerjali, če se vozijo kolesarji s svojimi kolesi. Na ta način upa policijska di- rekcija tatvine koles v; Ljubljani vsaj neko-Bko omeilti. =» Pobiranje pisem. Poroča se nam, da se bodo pobirala pisma iz poštnih nabiralnikov še nadalje trikrat na dan in sicer ob 8. ob 13. in ob 19. uri. Ob 8. in 13. uri bodo pogtni uslužbenci pobiral! peš, ob it), uri j» z navadnim zbiralnim vozom. ftfaribor, — Razne nesreče. Opekarski delavec Andrej Rozman se jo s kolesom zaletet med konje. Pri tem se mu je v žepu razbila steklenica in ga obrezala po rebrih. — Ivana Premrl, Sletna deklica iz Tacna je pri igri padia in si zlomila desno nogo. — Jakob Dvorak, zidarski delavec v Zg. Žiški je pai-del z odra in se poškodoval v križu. — Reza Štrukelj, užitkarica iz Roba pri Velikih Laščah je padla z voza in si zlomila levo roko. — Ivan Istenič, 60-letni posestnik it Dol Logatca je sekal trhlo drevo, ki se je nenadoma razklalo. Veja je udarila Isteniča po desni roki in mu jo zlomila. Vsi poškodovanci so oddani v bolnico. — Tatvina v gostilni. V St. Vidu nad Ljubljano Je dne 29. maja v Babnikov! go-siilni balinal livar Anton Kern iz Ljubljane. Ker je v sedanjem času pri balinanju gotovo vroče, je Kern slekel svoj suknjič, v katerem je imel 4200 kron denarja, ga cbesil na sto! in balinal dalje. Po igri pa Je Kern opazil, da suknjiča ni več. Drugi dan so orožniki izsledili tatu v osebi nekega pijanca, tudi suknjič so našli, denarja pa ni bilo več. — Himen. Poročil se je g. Alojzij Be- reiič, trgovcc in posestnik v Šmarjeti z gdč, M. Sbii Iz Mokronoga. Bilo srečno! Poročila sta se v soboto dne 3, t m. v I stolni cerkvi v Mariboru primorska rojaka 1 g. Bosomir Milost, uradnik juž. žel. ki gač. Lidija Paulin. Odlikovana špedicija »O rile rti*. Kralj Aleksander je podelil mednarodni špedicij-ski in skladiščni delniški družbi »Orient« v Mariboru naslov >Kraljeva dvorska špedicija kraljevine SMS.« Nasiov je dobila dražba v priznanje 2a sasluge na internacijo-nalnem in špedtcijskem polju, kakor tudi v prižnanje za prospeh našega trgovskega srednjeevropskega promefa. Proslava kraljeve poroke v Maribora je preveč površno zamišljena. Vidi se, da je ta spored sestavilo samo par oseb, bre-z sodelovanja širšega občinstva. Pritegniti bi morali temu odboru vse sloje meščanstva. Upamo, da se ta proslava razširi ift izpopolni, kakor je treba. »V olksstlmmev. se je v svoji zada ji številki obregnila ob »Sokole« jahače. Svetujemo Ji, naj bo le prav tiho! Nemcev in nemčurjev ne bomo vprašali, kaj sme vojna uprava in kaj ne sme. Davek na ponočevanje. Pokrajinska \1ada je potrdila svoječasno sklenjeni sklep občinskega sveta za davek na ponočevanje. Kdor^ se nahaja po 22. uri še v gostilni ali po 23. uri v »kavarni, plača za mestni sklad 1 dinar. Prav umesten davek. »Klub mariborskih novinarjev« se je ustanovil v Mariboru v varstvo stanovsKih interesov. Predsednik kluba je g. Vekoslav Špindler, podpredsednik g. Milan Plut in g. Ivlirl Golob. Na kraljeve svečanosti v Beograd gre j tudi 10 mariborskih detektivov. Nemcev je prišlo vse polno v svoje vinograde uživat naš jugoslovanski-štajerskl zrak in ■— črešnje. »Das deutsche Leid« še zmerom živi, — ali smo dovolj resni, da Jim to bolezen preženemo!? »Kavarna »Park« se je včeraj v soboto ob 16. uri otvorila. Kavarna dela čast gg. Klemenčiču in Valjaku. ^0,Eurp: P°Mični'ga obzorja se zadnji čas v Mariboru prikazujejo v jasnejši luči, ker se bližajo volitve za oblastne skupščine. Za sedaj se sicer še samo tipa, toda že to je za pazljivega nepristranskega opazovalca zelo zanimivo. Očividno je, da so tukaj drugačne razmere, kakor v notranjosti države. Glasilo demokratov »Tabor« že izvaja neke »prognoze«, s katerimi sicer izpeljuje vodo na svoj mlin, v spiošnem pa precej točno objasnuje položaj. Nar. soc. stran- Si°r ^,e ni Plavila, ravno tako tudi SLS ne. Vsekakor bo to zanimiva 'politično narodna konstelacija. V narodnem oziru je potrebno, da najde veliki čas velike ljudi. —■ Dobro bi bilo, da bi lokalni časopisi ublažili svoje strankarske osti in pripravljali teren za boj, ki naj bi bil vzvišen nad vsakdanjim strankarskim strupom. i Pri celjskem okrajnem sodišča se je v j petek 2. t m, vršila razprava voditeljev sa-| mostojne kmetijske stranke Droienika in tovarišev proti posestniku Kuraltu iz Šenčurja pri Kranju. Dne 2S. decembra lanskega leta se je v Celju \r gostilni pri »Angelju« vršil ustanovni občni zbor Slov. zemljoradničke stranke. Na tem zboru je govoril tudi g. Kuralt, ki je napadel voditelje SKS. Trdil ie da so samostojneži pred volitvami v kon-šutuanto mešetarili s Protičem, ki jim je obljubil 2 milijona kron, ki Jih pa potem niso dobili, ker je dr. Korošec podučil Proti-ča kakšni ljudje so samostojneži. Dalje je Kuralt trdil, da je izročil dr. Žerjav Drofeniku, Kušarju in Mermolji v neki vil! na Bledu 400.000 kron in da se Je dr. Žerjav ob neki priliki izrazil o voditeljih SKS, da jih bo JDS imela, kadar jih bo potrebovala. O poslancu SKS Ureku Je rekel, da bi tudi on od dr. Žerjava dobil 30.000 kron. G. Ku-, ralt je pri razpravi nastopil dokaz resnice. Zaslišani so bili razni politilci in osebe raznih strank. Pri razpravi v petek je sodnik razsodil, da se dokazi resnice niso posrečili in je bli g. Kuralt obsojen radi žaljenja časti na 6000 kron globe. Kuralt je proti razsodbi prijavil vzklic in bo imelo končno besedo o fej zadevi še celjsko okrožno sodišče. Internacionalna nogometna tekma med »Einrracht« iz Miinchena In celjskimi »Atletiki«, Id bi se imeia vršiti danes v nedeljo Pop. v Celju, je odpovedana in preložena na poznejše dni. Pri dragem porotnem zasedanju v Celju W se imeli razpravljati 3 slučaji, ker pa se ‘a 3 slučaje ne splača porotnikov klicati v Celje, se do en slučaj obravnaval pred poroto v Ljubljani dva in sicer Janko Vrečar zaradi ropa in Franc Cerjak radi uboja pa v Mariboru. Celjske brivnice bodo o blhkoštnih vraž-nikih danes v nedeljo in v pondeljek celi uan zaprte. Šahovska tekma za prvenstvo Slovenije med ljubljanskim in mariborskim šahovskim Wubom se vrši danes v nedeljo 4 in jutri v pondeljek 5. junija v mali dvorani »Uniona«. Igra se v nedeljo in pondeljek od pol ijek bo ob 8. uri zvečer družabni večer v cast došllm gostom, ki ga priredi celjski šahovski klub. Slaščičarja Petriček se je iz Aleksan-drove ulice preselila na Glavni trg. Mehanično delavnico je na Mariborski cesti otvorll Dragotin Reš. Občni zbor »Kola jugoslov. sester v ^fJu se ne vrši 8. t m. temveč v torek t m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani -'Narodnega doma Pokrajina. Hrastnik. — (Cudpa so pota...)' Pred letom je odšel v Švico tukajšnji kmečki srn, ki se je pred tedni zopet vrnil — bo-sat, da hoče kupiti kar celo dolgo hrast-nisko vas. Sicer nas to prav nič ne briga, Kakor nas tudi ne briga, odkod ima ta gospod naenkrat toliko premoženja, vendar smo to omenili — v boljše razumevanje! Oospod Je bil namreč lansko zimo na naboru potrjen; medtem pa, ko so njegovi vrstniki odrinili v vojaško službo, je Šel g. Majdič v Švico. (Ce z dovoljenjem ali brez tega, nam ni znano). Ko se je čez leto dni vrnil, se mu pač ni hotelo še k vojakom, vsled česar je izposloval, da se mu je vojaška služba preložila za tri mesece; toda niso še pretekli trije meseci, je že potom nekega advokata zaprosil, da se mu vojaška služba še za eno leto preloži. Seveda Sokolstvo. Ljubljanski Sokol vadi redovne vaje za svoje člane-netelovadce, ki hočejo nastopati v kroju, v torek 6. t. ob 7. url zvečer na bivšem dirkališču ob Juittermanovem drevoredu. Pridite vsi! Zdravo! — Prednjačkl zbor! Spori in Siirisžilta. Malo odgovora gosp. Ev g. Betetta. Včeraj je prineslo tuk. »Jutro« s podpisom g. Evg. Betetta popravek k poročilu o prvenstveni tekmi Ilirija—Primorje, ki je izšlo v »Jugoslaviji*: 30. t. m. Namesto, da bi se g. omejil na stvarne trditve navedenega poročila in jih skušal izpodbiti, se zaletava v mojo osebo kot predsednika Ljubljanskega nogometnega podsaveza in načelnika S. K. Primorja. Ker stopam s svojo osebo nerad v javnost, navajam proti popravku gosp. Betetta nastopne ugotovitve. 1. Poročevalska služba se vrši nemoteno in popolnoma svobodno. Podvržena Je samo spoštovanju resnice in dejanskega stana. Iz tega vidika je bilo pisano poročilo »Jugoslavije«, jaz kot urednik sem je pripustil v list, ker sem prisostvoval tekmi, se na lastne oči uveril o deistvih, ki jih navaja to poročilo; Ona so: a) pristranost sodnika, g. Betetta in pa b) drzka in nevarna igra Ilirskega moštva (saj pravi o točki b) sam g. Betetto, da je g. V. »izbil žogo vratarju iz rok« in s tem dosegel dva goala). 2. Ker pa ti dejstvi nista slučajni, marveč izraz neke ukoreninjene slabosti, katero so že opetovano pribili in grajali domači in bližnji športni krogi (zagrebški!), je naš poročevalec smatral za potrebno, da jih v rezki obliki povda-ri. S tem je iz žumallstičnega vidika vršil samo svojo dolžnost. Da bi pa morala služiti športna žurnaiistika obiteljskemu hvalisanju, ne pa objektivnemu poročevanju, je »zastarelo«. 3. Zavračati pa moram, da se g. Betetto zaganja ob tako prigodni priliki v mojo osebo kot predsednika LNP in načelnika S. IC Primorja. Vedite, da vodi prvega kakor tudi športnike iz S. K. Primorja samo »fanatizem« dela, dolžn. in ljubezni do slovenskega športa. To so dokazali, odkar so po Vaši osebno, ne načelno vteine-ljeni dezertaciji prevzeli vodstvo osrednje organizacije slovenskega nogometa. Iz tega ozira Vam ne pristoja nastopati z osebnimi grajami proti moji osebi in mojim sotrud-nikom. 4. Ali Je časopisno poročilo za Vas ugodno ali neugodno, glavna stvar je njega resničnost. Če pa ste pristransko vodili nedeljsko tekmo, ne more za to naš poročevalec prav ničesar, še manj pa jaz kot predsednik LNP in Primorje. Kot prvi Vas smem samo na pravem mestu opozoriti na storjeno krivico. I. Birsa, preds. LNP., S. K. Primorja. Pozor lovci in strelci! V ponedeljek 5. t m. ob 8. uri zvečer se vrši v resta%’raciji hotela »Union« prijateljski sestanek udeležencev vseh treh binkoštnih športnih prireditev. t. J. razstave psov, razstave rogovja in strelske tekme. Slovensko planinsko društvo naznanja, da se otvori koča na Veliki planini nad Kamnikom na Binkoštno nedeljo. Preskrbljeno bo z dobro pijačo in z vsemi potrebnimi Jestvinami. Oskrbnica bo gostom gotovo najbolje postregla. Ker se Izbuja flora se ta lahka tura priporoča vsem, ki si žele razvedrila v lepi planinski okolici in razsežnimi razgldi. Razstava Celjske Sokolske župe je otvorjena v sejni dvorani Narodnega doma v Celju. Razstava taja do 10. junija in se ne bo podaljšala, ker se morajo razstavljeni predmeti odposlati po razstavi izletnemu odboru v Ljubljano. Slovensko Planinsko Društvo opozarja obiskovalce Golice; da je Spodnja Koča ob; izletnih dneh zelo prenapolnjena, in ker tu-: ristl dostikrat celo. noč prihajajo, je tudi* težko vzdržati nočni mir. Zato se priporoča da posečajo turisti tudi Kadilnikovo Kočo n«] vrlin Golice, kjer je dovolj prostora, in kjer; bodo lahko udobno prenočevali. Turisti ia; izletniki pa se splošno opozarjajo na hišni red, po katerem mora biti v planinskih kočah po 10. uri nočni mir, in naj tozadevno podpiraio oskrbnike. T. u. SV. Miincheti v. 1X60 — Ilirija. Nogometni tekmi med Ilirijo in T. u. SV/ MBnchen v. 1860 na binkoštno nedljo in na binkoštn! pondeljek se pričneta ob pol IS. uri. Predigre: v nedeljo ob pol 15. uri Hermes rez. — Ilirija II, ob 16. uri prvenstvena tekma Jadran—Ilirija rez„ v pondeljek ob 16. url prv. tekma Slovan—Ilirija rez. — Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider. Šelenburgova ulica. Monakovsko moštvo dospfe v Liubljano danes ob 22. uri. Službeno iz LNP. Prvnstvena tekma Slovan—Ilirija rez. dne 5. t. m. se ne vršt kakor Je bilo prvotno določeno na igrišč Sparte ob Dunajski cesti temveč ob 16. uri na igrišču Ilirije. — Tajnik II. GiedaSišce In glasba, Prelovec: »Rdeče Rože« Moški zbor t bariton solom. Priredba za dvospev s sprem-ljevanjem klavirja. Cena 4 dinarje. Dobiva se v Zvezni knjigarni v, Ljubljani, na MarU jinem trgu. 'W1/' -------------------------------------- Društvene vesti. 4 Dobrotnikom Ferijainega Saveza! Želeli bi natisniti in javiti svojim članom naslove vseh, ki bi bili pripravljeni prenočiti-(ali po mogočnosti prehraniti) onega člatia-ferijalca, ki bi se potujoč po domovini, obrnil s to prošnjo na dobrotnika. Pršimo ys* Mi _____________________________ U neto, zi ftUn tin aseiiaao ititoir. joMe D M se sprejme 1 l I in popolnem« • ... jarasfuu. n * Ponudbe pod „VISOKA RENTABILITETA" na upravo lista,,:?. 5>tmn 4. 11 POZIV.l Čiščenje, s katerim se je začelo pred javnostjo, treba je pred javnostjo nadaljevati in dovršiti. V svojem poročilu na občnem zboru Jadranske banke 27. maja t. L fsjavll sem doslovno: »Upravi našega zavoda Je bilo priobčeno, da Je bil del dobička Iz fcnpSIJe s svincem namenjen demokratski stranki. Iz knjig zavoda ni raz* vidno, da bi se bila demokratska stranka kot taka okoristila s tem denar-lem, kar v ostalem potrjuje tudi izrecna izjava blagajnika pokrajinske Organizacije demokratske stranke. Dognano pa Je, da so ta denar dvignili ožji pristaši politike dr. Žerjava* k čemur sta jim pripomogla gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik.« Preiskujoč razne kupčije, sem naletel med drugim na dva računa pod fiktivnimi imeni: »Ivan (Jovan) Markovič« In »I. Lavrič — Vrhnika«. Iz teh računov je bilo dvignjeno skupaj SHSK 3,137.515.20. Znano mi je, da je v Trstu članom upravnega sveta Jadranske banke priobčil g. Praprotnik, da je Jadranska banka vsled vpliva dr. Žerjava dobila kupčijo s svincem, pri kateri bi pač banka morala imeti velik zaslužek, in da je dr. Žerjav izrazil željo, da se za to stavi demokratski stranki na dispozicijo denarna podpora, nakar se je določil znesek od K .1,000.000.— za Jugoslovensko demokratsko stranko. Toda iz knjig zavoda ni razvidno, da bi bila uprava zavoda odobrila v to svrho kredit od ca K 3,000.000.— komurkoli, pa tudi ne pod navedenimi fiktivnimi imeni. Tudi so člani upravnega sveta izjavili, da jim o teh računih ni absolutno ničesar znanega. Znano mi je nadalje, da so tudi predsedništvu In blagajniku pokrajinske organizacije demokratske stranke v Ljubljani bili ti računi, kakor tudi dviganje denarja, nepoznani. Konstatiram pa, da so doli navedeni gospodje, za katere so dvigali denar tudi njihovi nastavljene!, ožji pristaši politike dr. Žerjava, takozvani »mladini«, kakor je to navedeno v mojem citiranem poročilu od 27. maja 11922. Iz konta I. Markovič so dvigal!: S čekom št. 13801 od 4. L 1920 K 16.000, ». % te » te » k 9. » m m » m te te » » , * » » » * » » 5» te » » » » » » », 1» » » » » te » » te * » te » » te » » te » * te te K te K m' » ■ k te m k te m m » m te te 13802 » 5. L 1920 * 3.000, 13803 13804 k 9. L 1920 » ». 12. L 1920 » 1.000.- 13805 k 12. L 1920 » 100.000, 13805 » 16. L 1920 * 50.000, Zalka Korenjak« za tajništvo JDS«, (šifriral Praprotnik), Zalka Korenjak (šifr. Kavčnik), Zalka Korenjak, 50.000.— denar nakazan prof. Voglar** fu v Mariboru (šifr. Kavčnik), denar nakazan »Delniški tk skamU na njen konto pri Ja-dranskl banki (šifr. Kavčnik), denar nakazan dr. V. Kukovcu na njegov račun pri Ljubljanski kreditni banki v Celju, 13807 anuliran, 13808 13809 13810 13811 » 31. 1.1920 * * 3.2.1920* * 5.2.1920» 7.500, Zalka Korenjak, 2.000.— Dr. Klepec, 6.000.— Zalka Korenjak, 5.2.1920 » 100.000,— Peter Smola, čltaj dr. Milko Brezigar (šifr. Praprotnik), 13812 » 18.2.1920 » 150.000.— Riko Rozman (šifr. Praprotnik), 1.000.— Zalka Korenjak 12.000.— denar nakazan dr. Fettlchu, 4.500.— ZaJka Korenjak 1.711.20 Zalka Korenjak (š. Kavčnik), Franc Štrus (š. Praprotnik), Švigelj Z. (š. Praprotnik), Švigelj Z. (šifr. Praprotnik), Švigelj Z. (šifr. Praprotnik), Švigelj Z. čeka ni več v dokumentih, » 2.7.1920 » 400.000.— Švigelj Z. (šifr. Praprotnik), » 28.7.1920 » 50.000.— Gorjanc (šifr. Praprotnik), 13825 » 10.10.1920 » 20.000.— Anica Vivoda (š. Praprotnik), z nakazilom » 26. L1920 » 200.000.— Ivanu Ancelju, Zagreb, Sta- čeva 9. Skupaj K 2,174.91120 Iz konta I. Lavrič so dvigali: čekom št. 17801 od 29. 9. 1920 K 300.000, * 17802 » 9. » 17803 * 15. 13813 13814 13815 13816 13817 13818 13819 13820 13821 13822 13823 13824 * 21.2.1920 »-»21.2.1920» » 1.3.1920» » 12.3.1920» » 8.4.1920 » 100.000.-» 23.4.1920 * 300.000.-» 18. 5.1920 * 365.000.-» 31. 5.1920 » 200.000.-» 17.6.1920» 15.200.-» 1.7.1920 * 20.000.- 10. 1920 10. 1920 20.000.- 40.000.- m m m i» » » ». * •». H 17804 17805 17806 17807 17808 17809 17810 30, 4. 11. 11. 11. 12. 11. 17. 11. 22. 11. 26. 11. 10. 1920 1920 1920 1920 1920 1920 1920 te te te1 17811 » 4. 12. 1920 te » te 17812 » 7. 12. 1920 » te » te 17813 ;» 16. 12. 1920 » > » 17814 » 27. 12. 1920 * te > » 17815 » 8. 1. 1921 » » » » 17816 te 26. 1. 1921 te » 17817 » 26. 2. 1921 » » » 17818 » 12. 3. 1921 » » » » 17819 » 1. 4. 1921 » te » » 17820 21. 4. 1921 •» • » » 17821 » 8. 5. 1921 » » » » 17822 » 30. 5. 1921 » te » > 17823 te 11. 6. 1921 » » 30.000,-» 10.000.-» 20.000.-» 117.000.-» 50.000.-» 25.000,-» 20.000,- 20.284,- 49.680,- 30.000,- 14.040.- 5.000,- čeka ni več v dokumentih Anica Vivoda, Ljudmila Krištof (šifr. Praprotnik), brez glra (š. Praprotnik), A. Vivoda (š. Praprotnik), Birtlč (šifr. Kavčnik), Dr. Lavrenčič (š.Kavčnik) Dr. Pestotnik, Dr. Pestotnik (š.Kavčnlk) Ljudmila Počkaj (isti rokopis kakor Ljudmila Krištof, (šifrirano Kavčnik), Hudnik (šifr. Kavčnik), Dr. Lavrenčič (š.Kavčnik) Hudnik, Dr. Lavrenčič (š.Kavčnik) Dr. Pestotnik (š.Kavčnik) 20.000.— Z. Korenjak (š. Kavčnik), 50.000.— L. Sila, 6.000.— Z. Korenjak (š. Kavčnik), 11.000.— Anica Vivoda (š.Kavčnik) 60.000.— Vera Pogačnik (šifr. Kavčnik), 6.000.— Anica Vivoda (š.Kavnčik) 8.000.— Z. Korenjak (š. Kavčnik), 50.000.—! Marija (rodb. Ime nečlt-* ljivo). Skupaj K 962.604.— Skupaj se je torej dvignilo iz obeh kontov K 3,137.515.20! Pri pregledovanju računov od strani Jadranske banke je profesor Breznik, ki je kot zaupnik dr Žerjava pod krivimi imeni Markovič in Lavrič vršil dispozicije in podpisoval čeke, Izjavil na protokol 27. januarja 1922. v Jadranski banki pred pričami med drugim sledeče:___________________ i»Od kje se je denar vlagal na ta dva konta, mi ni znano. 'Čegava lastnina je bil denar na obeh kontih, mi ni znano; dr. Žerjav me Je 1. 1920. kot svojega zaupnika prosil, naj disponiram z zneski na tekočem računu Markovič in pozneje na tek. računu Lavrič in sicer z manjši mi zneski po svoji prevdamosti, z drugimi pa po naročilu dr. Žerjava. Glede konta Lavrič mi je dr. Žerjav rekel, da morem disponiratl do kron 1,000.000.—, glede konta Markovič pa do K 2,000.000.—. Dr. Žerjav mi je izjavil, da je denar do teh zneskov na razpolago v strankine svrhe. Da je bil kdo drugi upravičen disponirati na konto Markovič razven mene In kdo je bil dotični, ne vem-, tudi ne poznam njegovega mi predloženega rokopisa. Vse dvige sem efektuiral samo jaz iz obeh kontov, t. j. podpisoval sem čeke samo jaz, dvigale pa so denar pri blagajni Jadranske banke zmojo vednostjo različne osebe, v katero svrho se je denar pač nakazal. Iz katerih virov je bil končni debet-saldo krit in sicer na kontu Markovič 13. junija 1921., na kontu Lavrič pa 15. junija 1921., to meni ni znano.« Konstatiral sem nadalje, da so bili navedeni računi alimentirani deloma z denarjem, ki je Imel pripasti Propagandnemu fondu za Koroško deloma z denarjem, odvzetim Jadranski banki na nepravilen in prikrit način in sicer nekaj dni predno sem suspendiral generalnega ravnatelja g. Praprotnika. Čudno se mi zdi, da so: poslanci, profesorji, učenjak!, visoki funkcl-jonarji (§ 104 s. k. z.) — sam Izbran cvet »mladinske« inteligence — mogli disponirati s tako velikimi zneski in da se pri tem niti niso vprašali, kdo daje denar, s kako pravico in odkod denar prihaja. Čudno se mi tudi zdi, zakaj se z denarjem disponira pod krivimi imeni, če je ta denar bil namenjen demokratski stranki in zakaj se je to zamolčalo predsedništvu In blagajniku stranke, ki so morali zvedeti šele sedaj Iz mojega poročila marsikaj, kar se je dogajalo in se dogaja v demokratski stranki. Iz dokumentov, ki so še v banki, ne morem natančno razvideti, v katere svrhe se je denar porabil. Čudno to ni, ker so sedanji generalni ravnatelj Slovenske banke v Zagrebu in sedanji namestnik generalnega ravnatelja Slavenske banke v Zagrebu gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik kot upravitelji Jadranske banke odnesli In uničili na razne načine dokumente in knjige zavoda. Tako je n. pr. g. Praprotnik v noči od 24. na 25. junija lanskega leta in sicer med polnočjo in 2. uro po polnoči vlomil v mojo zaklenjeno pisalno mizo v moji pisarni v Jadranski banki in odnesel iz nje dokumente, kar mi je moral priznati pred člani upravnega sveta Jadranske banke, in kar me je prisililo, da sem dal Izmenjati ključavnice na vratih In blagajnah zavoda. Dokumenti so bili odnešeni v hišo na vogalu Vegove ulice In Kongresnega trga v Ljubljani. »Mladini« pripovedujejo, da se je ta denar, za katerega ni vedel niti predsednik niti blagajnik demokratske stranke, vporabil za račun demokratske stranke v politične, kulturne in humanitarne svrhe. Jaz kot uradnik denarnega zavoda — in mislim, da bo topogledno vsa poštena javnost z menoj ene misli — ne morem soglašati s tem, da se sme tuj denar jemati kar tako in da se, če stvar slučajno pride v javnost, kvitira vse z medsebojno zaupnico in s pripovedovanjem, da je šlo to v nacionalne, humanitarne in politične svrhe, pa najsi bi bilo to tudi resnica. Poživljam gori navedeno gospodo, da mi javno in detajlirano izkažejo vporabo dvignjenih zneskov zato, da bom mogel ž njo urediti ta račun. Ljubljana, dne 3. Junija 1922. C. Kamenarovič, ravnatelj Jadranske banke. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. MULI OGLASI H PRODAJA: HIŠA Z VRTOM v Mariboru, cena K 120.000. Grajščlnska posestva na Hr-vatskem, 46 oralov od teh 14 oralov vinogradov s bogatimi gospodarskimi pritiklinami. Cena kron 2,000.000. Posestvo pri Mariboru in Slovenjgradcu 1,300 000 K. oziroma 6,000.000 K Grajščinska posestva od 9,000.000 do 16.000.000 K-KRASNO posestvo z vilo oddaljeno 10 minut od Maribora. Vinogradnik, sadni vrt, senokoše, park se proda zelo po ceni. Mala kmetijska posestva. Poljčane 150.00 K, 300 MO kron v bližini premogoko-pa. Gostilna s Špecerijsko trgovino In lepim posestvom na deželi. Hotel in kavarna. Skupna cena i,200.000 kron. Odda se v najem velika gostilna. Potrebna kavcija. Vile in trgovske hiše v Mariboru in Celju od 900.000 kron naprej. Veliko tovarniško poslopje, žaga in mlin. Prevzema trgovtne skupno s stanovanjem. Stavbni prostor, njive itd.— Real. pisarna RAP1D, Maribor._____________________ VELIK MODERNO OPREMLJEN HOTEL na Bledu. To letovišče, ki slovi že po svoji naravni lepoti bo imelo po nastanitvi kralievega dvora ogromen obisk naj-flnejše družbe. Cena zmerna. Resne ponudbe na: J. Pogačnik, Ljubljana, Barva r-ska »teza 6.__________976 GRAŠČINSKO posestvo. — krasna ravnina, gradič modem, 11 sob parketira-nih, z 115 oralov ravnega zemljišča vseh kultur, le* pa gospodarska poslopja, živina, stroji. Cena Din. 1,300.000. Vila v Mariboru, prosto stanovanje. Gostilna, trgovina, mesnica In 14 oralov posestva K 2,400.000. Posestva, hiše, trgovine. — ZAGORSKI, Maribor, Bar- varska ulica 3.___978 FOTOGRAFSKI APARAT. dobro ohranlen 9—2 i. vsemi spadajočimi delL Naslov v upravi lista. 981 10 UP PARNA LOKOMO-BILA Wolf, autogenski varilni aparat, hidravlična stiskalnica za izdelavo cementnega tlaka, stroj za izdelavo cementne zidne opeke, vrtalni stroj, vzvodne škarje za pločevino, lesene j arin eni ce, Bogdan Oblak, Logatec.____________ 950 HlSAv Cvetljični ulici 31, Maribor. Pojasnila pri Slavec, Maribor, Kajžarjeva ulica 28. 970 AVTOMOBILI in več motorjev: Rimska cesta št. 11. __________________ 957 PRODAJALN1SKA OP RA-V A za špecerijsko trgovino popolnoma v doorem stanu radi opustitve prodaje na drobno. Ogleda se lahko v trgovini Marije Hrast In c: ug, Ljubljana 7, Celovška cesta št 2f> (Hotel Ve-ga). Istotam s* dobi moka vseh vrst. 067 BENCINMOTOR, 4 do 6 PH popolnoma nov, bre-i napake iz tovarne Ježek, Blansko, sodovičarski stroj, na peresih in kočija. Lovro Rogelj. Vrhnika. 932 SLUŽBE: 40 SLIKARSKIH IN PLESKARSKIH POMOČNIKOV se sprejme pri tvrdki Stlp-Iovšek, slikar in pleskar. Rožna dolina 13. 982 KOLARSKEGA POMOČ NIKA sprejmem takoj. Imam tudi več razn’h vozov naprodaj ter Izdelujem iste po naročilo. Miha Ložar. tvornlca, DragomeM, p. Domžale. GAZIMO s PENZIJA GRINTOVEC, grad Preddvor. — Krasna solnčna lega. Na vznožju Alp. Izvrstna oskrba. Cena 160 K za hrano in sobo. V Depandanci »Zarja«, grad Čeženjce, Cena samo 120 K za hrano in sobo. Priglasi- tev na Penzijo Grintovec, pošta Tupalče pri Kranju. 2EPNE URE, precizijske in stenske, popravlja naj-solidneje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ulici I. 506 TRGOVCU Jermena. Gože za cepove tržaške olčevmke najboljše kakovosti v vsaki množini priporoča Anton Šinkovec starejši, Kranj 12. _________________________983 ZASTOPSTVO in zalogo svojih Izdelkov iz angle- ških in amerikansklh surovin, oddaja Rafinerija mineralnih olj pod ugodnimi pogoji, za Maribor, Celje in Ljubljano. C. ponudbe pod »Rafinerija« na upravo lista. 980 PROSTOR 2a delavnice 50 do 100 m* tudi manjši se išče proti, dobremu plačilu. C. ponudbe na anončno In reklamno družbo Aloma Ca, Ljubljana, Kongresni trg 3 pod šifro »Delavnica«;___________________979 CENTRALNA VNOVČE-VALNICA za živo In zaklano živino v Ljubljani prodaja vsako iutro na obeh njenih stojnicah (Prosta stojnica ter stojnica Nakupovalne zadruge) prekajeno meso in sicer šunko, re-berca, plsče ter šink po ceni K 84 za kg. 977 Alojz Beretič trgovec In posestnik Marija Beretič roj. SBIL poročena ' Šmarjeta Mokronog Iv. M.t Sfralsote EsSkega m Prijatelj Zalokar, ld je ušel iz italijanskega ujetništva, mi je pripovedoval vse doživljaje, iz katerih črpam sledeče: Zajet je bil ob polomu Avstrije v Carbonare v južnih Tirolah. Angleški častniki so dali dovoljenje, da se smejo podati takoj vsi ujetniki domov. Lahi so jih pa spravili na jako zvit način blizu Arsiero v neko dolino in Jih za-stražili od vseh strani s strojnicami. Vso pot jih je civilno prebivalstvo obmetavalo s pljunki , . . Nagnali so v to dolino do 20 tisoč ujetnikov in jih sortirali po narodnostih, rekoč, da gredo v osmih dneh vsi domov. Odgnali so jih v Tiene in dalje v Verono v Castel Graziano, kjer je bilo koncentriranih 60 tisoč ujetnikov na prostem v snegu in dežju skozi štirinajst dni. Tu so uživali prave strahote. Vladala je strahovita lakota, a kdor se je pritožil, je bil privezan; oficirji so jih pretepavali t zelo debelimi palicami, a pijani Kala-breži so jih pretepavali celo ponoči in vse noči jim streljali nalašč tik nad glavami, nad šotori, da so Jih s tem strašili, a jih na ta način pobili brez števila. Pijanih kalabrežev se je loteval namreč ponoči silen strah pred tako ogromnim številom ujetnikov, zato so si preganja* li tu strah z neprestanim streljanjem. Slednjič so jih razdelili na delavske oddelke, jih razgnali na vse strani in jim odkazali trdo delo. Kako so te trpine stradali, kako jh goljufali pri hrani, in kako so pri tem bogateli oficirji in straža, o tem bi se napisalo več pogla-vij. V Veroni je bilo nakopičeno rezervne prehrane, ki bi zadoščala za vso avstrijsko soško armado za 14 dni, a so kalabreži zapalili in požgali vse. Ujetniki, ki so bili ugrabljeni na Piavi, so trpeli še več. Civilno ljudstvo je besnelo nad njimi in jih hotelo v svoji maščevalnosti in oduševljeno velike zmage pobiti kot pse. Ujetnik je pripovedoval, da se je hotel zateči v sili ▼ hišo k družini, ki se Je imela zahvaliti edino njemu, da ni poginila od lakote. Planil je v vežo in jih prosil, naj ga ščitilo pred razhujskano množico. Nekaj časa so zmajevali z ramami, potem pa ga škodoželjno pahnili skozi vrata pred pijane »zmagovalce«, katerim le ušel le s pomočjo angleškega častnika. Italijanska straža se -je vedla popolnoma pasivno in se le škodoželjno po* smehovala. A ko so uvideli antantni častniki, da preti ujetnikom že resna nevarnost od strani civilnega ljudstva, tedaj so prevzeli stražo nad ujetniki sami in Jim dodelili v 7-ščlto svoje vojaštvo, laškega pa so odslovili. V taborišču Castel d’ Aziago so stali ujetnik? do kolen v blatu. Kdor se je pritožil in prosil za premestilo radi bolezni, tega so takoj premestili v več metrov globoko — podzemeljsko ječo. V Veroni so pa turški ujetniki še 1* tripolitanske vojske... Pogled na te ljudi je bil naravnost grozen. Sami okostnjaki, medlih, ugaslih oči, okostenelih obrazov: živi mrtveci . . . Pravijo, da so za priboljšek vsak dan po tri do štiri ure priklenjeni k zidu . . . »... Nadejam se in sem globoko uverjen, da bodo znali narodi visoko ceniti vzvišeno kulturo italijanskega naroda, ko bodo uvideli, spoznali in občutili veliko in plemenito liberalno«! naše države . . . Giolittl?. ;b ElsafMd — to se znal Ltenar FbIIef — Stubica I srednje veliko, hiša vili podobna, pohištvo z gospodarskim poslopjem in vsem inventarjem, jako rentabel 5 km od žeL postaje med Celjem in Mariborom se radi preselitve jako ug-odno proda. Dopisi pod J?RODAJA“ Tisoča ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Felicr-p JlsifluitT kot KOSMETIKUM sa nego zob, zobnega »losa, glave, kot dodatek k vodi ca umivanje, ter ja radi avojega antiseptičnega la čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo priletno sredstvo za drsnenl« hrbta, rok, nog in oelega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja i Z zamotam in poštnino za vsakega t Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 speo. steklenic«, . . 800 K 24 „ „ 6 ................. 670 K 36 „ „ 1*................. 800 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Elza oblii fti kufla očesa 8 Ja 18 K; Kisa mentolni klinčie 10 K; Elsa posipslni pra-šek 12 K: Pravo Elsa ribje olje 80 K: Elsa voda za usta 48 K; Elsa kolonska voda 60 K; Elsa Sumslri miriš «0 K: Glicerin 1« in 60 K; LvsoL Ljsotom 48 K; Kineski caj 3 K; Elsa mrieaoi prašek 16 K; Strupia podgane in miši po 16 i 20 K EUGEN V. F ELLER, lekarnar, STU&ICA, donja, Eisatrg št 357 Hrvatsko. jpin\mi ia odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaja konzorcij dntvnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna* v IJublianL Binkoštna prilo ggHBrtBS Manica: pokofne marate. *— Binkošti, Božič, Velikanoč, to so Prazniki, o katerih sem pohitela v rod-Po vas in v družbi ljube mamice preži-Vela par edino srečnih ur. K — Nekaj let sem pa je moja rodna hišica pusta in prazna. Mamice ni več. Jaz pa sem ostala zvesta svoji navadi. Ko pridejo veliki prazniki, se napotim V domači kraj, zavijem tja v ozadje *upne cerkve, kjer se vrsti križ pri taižu in spoštljivo poljubim zoinljo, ld Pokriva najdražje bitje. In tedaj mi stopi pred duševne ^ vse njeno dejanje in nehanje. Vidim njene ljubeznipolne oči in čujem njene blagohotne nasvete, ki mi jih daje za življenje. — Moja preteklost vsebuje več tem-hih, nego solnčnojasnih dni. Kupa sladkosti mi je bila neznana, pač pa mi je bilo tem češče prazniti kelih trpljenja ta bridkosti. Pa trpljenje me je utrdilo, Okrepilo in gotova je postala moja stopinja. ' — Toda ob materini gomili se kljub •rdim življenskim preizkušnjam začu-*tai na mah cel otrok in tako otročje zaupno se želim zopet okleniti njene Vodilne roke in pokorno slušati njene nasvete, ki so bili vedno dobri in pravi. — Le nekaj mi včasih ne hodi v Sklad z nekdanjimi materinimi nauki. Mamica mi je namreč ponavljala večkrat: »Dekle moje, v svojih potrebah bodi Skromno, štedi kar moreš, dolga pa se boj kot najhujše nesreče!« .— Jaz sem jo ubogala in po tem nasvetu se ravnam še sedaj. Sicer pa, Saj drugače tudi mogoče ni. Moje ©notne razmere so dostikrat pod ničta, torej štedlti moram. Kar pa se mojega prihranka tiče, o tem seveda ni Vredno, da bi z ušesom mignil, ker sedaj pridejo v poštev le tisoči, pa še tistih Je treba presneto veliko. Torej, Jaz se ravnam v tej zadevi kolikor mogoče še vedno po materinem nasvetu, vendar se mi zdi, da moje ravnanje ni pravilno. Poznam namreč ljudi, ki niso Štedill, ki so si privoščili marsikaj, pa so danes bogatini. Jaz se pa ‘Vsemu odrečem in vendar še vedno ni-taam ničesar. r ~ Da, da, mamica moja, ako nikjer d^Jgod, tu si se pa zmotila — tako si mislim večkrat in s to mislijo sem se »adnjlč vlegla v posteljo. Od napornega razmišljanja se mi je zameglilo pred očmi... — Naenkrat se je pa ta megla razkrojila na dvoje in predme je stopila moja mamica, vsa lepa in ljubezniva, s tisto nebeško dobroto v očeh, ki je bila lastna le nji, moji zlati mamici. — Zaprosila sem roki proti njej, ho- obieti, poljubiti in po dolgem «asu pritisniti na srce. Toda moji roki, “oi Život, vse je bilo tako drveno, da nisem mogla niti ganiti. Mamica pa Je videla mojo revščino in se milostno sklonila k meni ter se lahno kakor dih dotaknila mojega čela. In ljubko, ka- s> r°,r vedno prej v življenju, me je vpra-isala: — »Kako ti je, otrok moj?« Izdelovanje raznih Ece-ramičnih izdelkov. že v grobovih starih Grkov ih Rim-. Ijanov smo našli veliko množino večjih ta manjših lončenih posod, vrčev, čaš itd. Ti predmeti so bili večkrat prav umetno in ukusno okrašeni in oblikovani Naslikani, ali pa upodobljeni v reliefu 30 bili prizori raznih bitk, tekem ali triumfov. Še danes lahko občudujemo v muzejih te krasne predmete. Res, kakor so bili stari v marsikateri drugi stvari mojstri tako so bili tudi v izdelovanju lončenih posod in se laliko tudi V tem oziru marsikaj priučimo. V srednjem veku nimamo dosti lončenega posodja in drugih sličnih izdelkov, ki bi prišli z umetniškega stališča V poštev. V sedanji dobi so prevladovale posode iz bakra ali kositra. Pač pa ham je iz konca srednjega veka ohranjenih nekaj dragocenih in lepih majolik. Pravo življenje pa je prišlp v keramično industrijo, ko je v 18. stoletju neki Bdttcher v Meissen-u slučajno odkril glavno sestavino porcelana: kaolin ta zmes porcelana. Pečal se je namreč * alkemijo, Je skušal dobiti iz manj Vrednih snovi zlato, in je slučajno napravil to velevažno odkritje. Kavlin je Peka bela, glini podobna zemlja, ki se najde samo v neka'crih krajih. Za nas najvažnejši je kavlin iz Češkoslovaške. Ko je postalo to odkritje znano, so takoj pričeli otvarjati v raznih državah tarenitne državne tou.nie keramičnih tadelkov, izmed katerih imajo nekatere V danes slavno ime. .Vsak dvor jo hotel — »Nič dobrega ni pri meni, mamica. Odkar si odšla v deželo, ki se razprostira onkraj grobov, mi gre vse narobe. Vse, res čisto vse. Še tvoji nauki, ki si mi jih dajala v življenju, nauki tako lepi iti plemeniti, ne pridejo več do veljave.« —- »Kateri nauki na primer?. Povej sedaj!« — »Nu na primer ta. Ti si me učila, naj nikoli ne kupuiem stvari, ki niso ne-obhodno potrebne, naj pridno štedim, da bom kdaj kaj imela. Toda če bolj skoparim, manj imam. Kako je to mamica?« — »Hči moja, to se čuje kakor nekako očitanje, češ, da moji nauki niso bili vselej istiniti. Pa ti oproščam, eh, kaj vse mati ne oprosti svojemu otroku! Ampak tvoje misli niso prave. Materina beseda je in ostane vedno zlata beseda, zato ker izvira iz neizčrpne ljubezni. Način, po katerem sem te jaz učila živeti, je bil seveda mišljen za predvojno dobo. Teda/ je imelo Sledenje in skromnost pomen. Mar sem jaz vedela, da bo izbruhnila vojna! Ej, ta vojna je postavila ves sto- in stoletni red na glavo. Ko bi živela jaz spdaj, učila bi te kajpada drugače.« — »Oj mamica mila, oprosti mi mojo zmoto! 2e vidim, kakor vedno, tako imaš tudi v tem prav. Odpusti mi, prosim te! In še nekaj. Ko bi ti mamica sedaj še živela, kakšen svet bi mi ti dala za življenje? Oj povej, povej, vse te hočem ubogati!« — »Nu, jaz bi ti rekla, otrok moj, samo štediti nikar. Kar si letos celo leto s težavo prištediš in od ust pritrgaš, s tem drugo leto niti enega robca več ne boš mogla kupiti, kajti draginja in hudi časi bodo napredovali še skokoma. Vse kupi, kar ti je všeč, ker v par mesecih bo še enkrat dražje in tako naprej.« »Pa če nimam denarja mamica?« »Pa napravi dolg, to ti bo le v korist. Kar kupiš letos, drugo leto prodaš in poravnaš papirnati dolg, poleg tega ti pa še ostane —« — Bum, bum, bum. »Ali danes ne misliš vstati, lenoba?« — Jaz se stresem in — zbudim. — Torej samo sanje, in odkod ta ropot in ta ne preveč sentimentalni jutranji pozdrav? Ha, to je moja stanovanjska soseda gospa Ana, ld mi je prekinila tako lepe in poučne sanje. Gospa Ana, tega tl ne odpustim izlepa! — Pogledala sem na uro, joj, bliskoma sem bila s postelje. Le malo trenutkov še in zamudila bi bila v pisarno. — Tisti dan sem potem zatrdno sklenila, ravnati se odslej po naukih, ki mi jih je dala v sanjah zlata mamica. Vse pokupiti, da! Pa denar? Tega nimam. No saj je mamica rekla, naj si izposodim. Dobro. Kje pa naj si vzamem na posodo? — Brrr — oj mamica, najin ponočni razgovor je bil prekinjen in ti mi nisi utegnila razodeti, kje naj pod božjim solncem najdem tistega človeka, ki bi meni kaj kreditiral . . . — Joj, joj! ,i— Gospa Ana, zakaj si me zbudila! H. G. WELLS: ri •' Ukrasleaii bacil. »In tole,« je rekel bakteriolog, po-raeknivši majhno stekleno ploščico pod mikroskop, »tole je bacil kolere...« Bledoličen mož je pogledal v mikroskop, zakrivaje si prosto oko z velo, bledo levico; poznalo se mu je, da ni vrnjen takih stvari. — »Nič kaj dobro ne vidim,« je dejal. »Sukajte tale vijak,« je rekel bakteriolog. »Mikroskop morda ni prav nastavljen na vas. Le majcen ulomek obrata na levo ali desno « »Aha! Zdaj vidim!« je vzkliknil gost! »Ne bogve česa, to je res. Majhne rožnate pege in krpice. In vendar bi se ti drobci, ti bore atomčki lehko razmnožili ter pomečkali celo mesto! čudovito!« Vzravnal se je, potegnil stekelce izpod mikroskopa in ga podržal proti oknu. — »Skoro nevidno,« je dejal, natanko ogledajoč preparat. Obotavljal se Je. — >So li živi? So li nevarni — takole?« »Ti so mrtvi in pobarvani,« je odgovoril bakteriolog. »Jaz za svojo osebo bi bil vesel, če bi mogli vse take stvarce, kolikor jih je na svetu, lepo umoriti in pobarvati!« »A najbrže,« je dejal bledoličnik z lahnim usmevom, »se niti vi ne bi ravno pulili za to, da bi imeli okrog sebe mnogo tegale drobiža v živem — se pravi, v aktivnem stanju?« »Narobe — v to smo primorani,« je rekel bakteriolog. — »Evo na primer« tako govoreč Je stopil v drugi konec sebe in vzdignil eno izmed zapečatenih cevk, ki so tam ležale na kupu. — »Tole je naša roba v živem stanju. Kultura pravih, živih bacilov.« Pomolčal je. »Kolera, natočena v buteljke, bi se smelo reči.« Rahel odsev zadovoljstva je preletel obličje bledega moža. — »Da le morete trpeti tako nevarno stvar okoli sebe!« je dejal, požiraje cevko z cčmL Bakteriolog je opazoval bolestno vznemirjenost v izrazu svojega gosta. Mož, ki je bil prišel danes popoldne s priporočilnim pismom nekega starega prijatelja ga je zanimal že zato, ker je bil popolno nasprotje njega samega. Gladki črni lasje in globoke sive oči, vpadlo lice in nervozno vedenje, nestalna in vendar tako ostra pozornost tega človeka — vse to se je zdelo bakteriologu čisto novo v primeri s flegmatičnimi opazkami navadnega znanstvenega delavca, ki mu je bil vsakdanja družba in občevanje. Nič nenaravnega ni bilo, da je izkušal predočiti stvar čim najučinkoviteje, videč, kako silno se dojmi poslušalca njen smrtonosni pomen... Zamišljeni je podržal cevko v roki. — »Da, v tej steklenki je zaprta kužna bolezen. Nič drugega ni treba nego zdrobiti takšnole cevko nad količino pitne vode ter veleti tem majcenim Življenskim drobcem, ki jih moraš šele pobarvati in iskati z ostro nastavljenim mikroskopom, da jih sploh opažiš, in ki nimajo ne duha ne vkusa — le-tem, pravim, je treba samo veleti: Idite, ra-stite in množite se, napolnite vodnjake — in smrt — skrivnostna, neizsledljiva smrt, nagla in strašna, besna smrt, polna muk in nizkotnosti, bi bila izpuščena v to mesto in bi vihrala okrog ter iskala svojih žrtev. Moža bi odtrgala od žene, otroka od matere, državnika od njegovih poslov, delavca od njegovega truda. Sledila bi vodovodom, plazila se po cestah, izbrala tu hišo, da jo poseti, tam drugo, kjer niso prekuhali. pitne vode; vtihotapljala bi se v vodnjake sodavičarjev in v solato pri pranju ter prežala v ledu in sladoledu. Dremala bi v konjskih jaslih, v javnih vodnjakih bi čakala brezskrbnih otrok, da jo pridejo pit. Curljala bi v zemljo, da se pojavi nepričakovano na tisoč krajih v izvirkih in vodnjakih. Samo v vodovod bi jo bilo treba vliti — in preden bi jo utegnili napovedati ali prestreči, bi že de-cimirala prestolico.« Zdajci pa je premolknil. Že večkrat je bil slišal, da je retorika njegova slabost. »A tukaj, vidite, je shranjena varno — povsem varno!« Bledolični mož je pokimal. Oči so se mu iskrile. — »E— hm!« je dejal. »Anarhisti — da bi jih zlodej! — so vendarle norci — slepi norci, da delajo z bombami, ko bi lehko imeli takšne stvari! Zdi se mj.----------« Od vrat se je začuio rahlo trkanje. Bakteriolog je odprl. — »Samo minuto, dragec!« je šepnila njegova žena. Ko se je spet pojavil v laboratoriju, je gost baš gledal na uro. — »Kdo bi si bil mislil, da sem vam ukral toliko časa!« je vzkliknil. »Dvanajst minut še manjka do štirih. O polištirih bi se bil moral odpraviti.. A kaj, ko imate toliko zanimanja! Ne, res niti hipa ne smem več zamuditi. Ob štirih imam dogovorjen sestanek.« Z večkratno zahvalo se je poslovil. Bakteriolog ga je spremil do vrat in se nato zamišljeno vrnil po mostovžu v laboratorij. Ugibal je, kakšnega ljudstva bi utegnil biti gost. Vsekako ni bil germanski tip, niti ne navaden romanski. — »Bolan produkt, se bojim!« je rekel bakteriolog sam pri sebi. — »Kako pohlepno je buljil v bacilske kulture!« In že ga je prešinila vznemirljiva miseL Obrnil so je k klopi zraven parne omarice in stopil nato hlastno k pisalni mizi. Z naglico si je pretipal žepe ter planil k vratom. »Morda sem jo položil na mizo, ki stoji na mostovžu!« je rekel sam pri sebi. »Minnie!« je vzkliknil zunaj s hripavim glasom. »Da, ljubček!« se je začuio oddaleč. »Ali sem imel kaj v roki, ko sem pravkar govoril s teboj, dragica?« — Premolk. »Ničesar, bubi. Dobro še pomnim -------- »Grom in strela!« je zavpil bakteriolog ter šinil kakor blisk skozi hišna vrata in po stopnicah na ulico. Ko ga je Minnie slišala s silo zaloputniti ^vrata, je preplašena stekla k oknu. Čisto tam spodaj na cesti je pravkar lezel slok človek v izvoščka. Bakteriolog je dirjal brez klobuka, v svojih vezenih jutranjih copatah, z divjim mahanjem proti tej skupini. Še ozrl se ni ko je izgubil copato z ene noge. — Zmešalo se mu je!« je rekla Minnie. »Ni Čudo, pri takih nagnusnih študijah!« Odprla je okno, da bi ga poklicala. Tudi slokemu možu, ki se je zdajci ozrl, se je menda zazdelo, da ima opravka z norcem. Naglo je pokazal na bakteriolo- ga in rekel vozniku besedico; izvoSČ-kova vratca so se zaloputnila, bič je počil, konjska kopita so zapeketala, in kakor bi trenil, sta bila voz in bakteriolog, ki se je strasno gnal za njim, na koncu ulice ter sta izginila za vogalom. Minnie ie strmela še nekaj hipov vsa trda skozi okno. Nato je umeknila glavo. Bila je čisto omamljena. — »Nu da, zares je Čudak,« je pomislila. — »A da divja takšen po Londonu — sredi visoke sezbe — v somih nogavicah —4«. Srečna misel ji je šinila v glavo. Urno si jp pripela klobuk, pograbila možev© čevlje, stopila na hodnik, snela njegov cilinder in lehak površnik z obešala ter hitela k hišnim vratom in poklicala praznega izvoščka, ki je na srečo baš lezel mimo. — »Tja doli po oesti in okrog Crescenta — in glejte, da dohitiva gospoda, ki dirja tam nekod ra?-oglav in v baršunastem jopiču.« »Razoglav in v baršunastem Jopiču, gospa. Prav, gospa!« In voznik Je pognal konja tako ravnodušno, kakor bi bila to njegova vsakdanja vožnja. Malo minut nato Je splašil gručo voznikov in brezdelnikov na izvoščkar-skem postajališču pri Haverstock HiUn izvošček z mršavo rjavkasto kljuso, ki je pridrdral v besnem diru mimo njih. Izprva je vse obmolknilo. Ko pa jim je voz izginil Izpred oči, je rekel tršat dobričina, kt so ga zvali »staro trobilo«: »Ta danes dobro suče svoj bič, da bi ga strela!« se je oglasil tekač iz bližnje pivnice. »Hejo!« je vzkliknil stari revež Tom-my Byles. — »Spet takšna zbezljana kura! Tristo hudimanov!« x"' »To je stari George,« je dejalo tro bilo. »Tudi on vozi prifrknjenca — uge-nil si! Kaj? Ali dedec ne misli zlesti z voza? Pa ne, da bi podil za Harryjem Hicksom?« Gruča na postajališču je oživela. »Hi, George!« sre je razlegalo v zboru. »Le daj!« »Doženeš ga!« »Pritisni čvrsto!« »Dober dirkač,« je rekel tekač iz pivnice. »Da bi ga vseh tristo ... je zavpilo staro trohilo. »Pozor, ljudje! Še malo, pa se jim sam pridružim! .Evo tretjega! Ali so znoreli danes vsi iz« voščld v vsem Hampsteadu ali kal?« »Topot je žensko bitjel« je rekel tekač. »In divja seveda za njim,« je dejalo staro trobilo. »Drugače ie navada narobe.« »A kaj drži v roki?« »Skoro bi rekel, da je možnar.« »Takšna vražja komedija! Dva na enega —• in oba se podita za George* som!« je rekel tekač. »Evo!« Ob pravcati burji ploskanja in vzklikov je pridrevlla Minnie mimo njih, Bogve kako prijetno ji ni bilo pri duši; a zavedala se je, da izpolnjuje svojo dolžnost, in tako je šklepetala po Haverstock Hillu navzdol in po Camden Town High Street navzgor ... s pogledom neprestano goreče uprtim v izrazito zadnjo plat starega Georga, ki 3 Je bil tako zagonetno odpeljal potepe« nega soproga . . . Mož v sprednjem izvoščku se ie sljučil in stiskal v kot; v krčevito prekrižanih rokah je prižemal k sebi ste« kleno cevko, v kateri so bile zaprte tako neizmerne možnosti uničevanja. imeti svojo lastno tovarno. Tako so nastale te tovarne. Na Francoskem Serres pri Parizu, ona slavna tovarna, kjer še sedaj kralji in vladarji kupujejo svojo namizno posodo. Na Nemškem slovita tovarna v Berlinu in Meissen-u. Bavarska vlada je v istem času zgradila tovarno v Nympheburgu pri Mona-kovem, tovarno, ki glede kakovosti in umetnosti svojih izdelkov lahko s ponosom gleda na svoje delovanje. Lončene posode, s tem mislim skupno vse keramične izdelke, izdelujemo iz zmesi gline, peska in drugih primesi. Finejše iz zmesi kaolina, kremenjaka itd. Po sestavu mase in tvarine razločujemo dva glavna oddelka lončenin. Vsak teh oddelkov pa so zopet deli na več pododdelkov in podskupin. Prvi oddelek tvorijo gosti ali nepo-pustni, drugega pa luknjičasti ali po-rezni lončeni predmeti. Preidem na splošno izdelovanje in obdelovanje lončenih predmetov. Lončarji imajo mizo, na kateri je pritrjena hitro se vrtljiva plošča. Na to ploščo položi delavec kepo zmesi. Nato s posebnim kolesjem prične ploščo hitro vrteti. Ob strani pa drži obliki zahtevane posode primerno izrezano deščico iz lesa ali močne pločevine, takozva-no šablono. Na šabloni dobi mehka glinasta kepa svojo zunanjo obliko. Za predmete, ki nimajo okrogle oblike, se rabijo posebni modeli. Navadno so modeli iz gipsa, kateri oblikovani snovi (glini) toliko vode odvzame, da gotov predmet lahko iz modela snamemo, ne da bi se pri tem upognit Za izdelovanje umetnega in luksuznega porcelana, iz katerega se izdelujejo cele figure, seveda nimamo modelov. V takih delavnicah so kot delavci Pravi umetniki, ki vsak del kake figure posebej naredi in potem šele sestavi vse skupaj. Gotovo oblikovana figura pride zopet do umetnika slikarja, ki jo umetno in primerno pobarva. Sedaj poglejmo še nekoliko izdelovanje porcelana, ki je najvažnejši predstavnik prvega oddelka. Izdelujejo ga v neštetih tovarnah. Porcelan sestoji iz kaolina, kremenjaka in živca. Da zmanjšamo zdrobljivost, tej zmesi pri-denemo še nekoliko zmletega peska in apna. Oblikovana masa pride v peč. In sicer pride vsak predmet v svojo lastno glinasto posodo, ki se zapre, da se zadostno obvaruje pred direktnim vplivom vročine v peči. Po končanem žganju se glinaste posode z vsebino vzamejo iz peči, jih razbijemo in notri imamo na pol gotov porcelanast izdelek. Vročina v peči mora biti približno 1000° C. Sedaj pa pride na porcelan še blesk in glazura. Zato vporabljamo žgano zmes zmletega živca, peska, marmorja, krede, magnezita in apna. S tem prahom potrosimo posodo, ki pride nato zopet v peč. Ko pride ven, je predmet gotov. Predno dajo posodi lesk, jo Še eventuelno pobarvajo ali okrasijo. Samo pri dragih in lepih izdelkih vidimo na glazuro slikane okraske. Taka glazura je gladka in trda, se lepo sveti in se močno drži posode. Pogoj pa je, da doseže v peči predpisano temperaturo in je tudi ne prekorači. Sicer U se glazura kmalu odkuhala. Vendar pa nas porcelan ne zanima ravno toliko, kakor pa drugi bolj navadni in vsakdanji oddelek, katerega tvorijo porozne posode. Masa za izdelovanje teh posod sestoji v glavnem iz mastne ilovice. Primešano pa je še večja množina raz-drobljivega kremenjaka in krede. Vse to dobro premešamo in zgnetimo, kar se seveda izvrši v posebnih strojih, da dobimo kolikor mogoče enakšno (homogeno) snov. Gotovo oblikovane, sicer pa še mehke predmete denemo v peč, kjer jih pri precej visoki temperaturi (1300—1450° C) žgemo. Nato po potrebi naslikamo ali natiskamo razne okraske. Za slikanje uporabljamo le svinčene mnogo alkalija vsebujoče barve, ker se vsled močnega loma svetlobnih žarkov, katerega ravno te barve povzročujejo, efekt še poveča. Nato dobijo predmeti še lesk. Glazura sestoji iz prozornih svinčenih ali pa neprozornih svinča prostih borovoklslih silikatov. Taka glazura dela izdelke podobne porcelanu. Drugo vrsto tega oddelka tvorijo majolike. Izdelujejo se iz gline, ki vsebuje precej apna. V zmes pa se pride-ne vedno nekoliko zmletega peska. Oblikovane posode popolnoma posušimo na zraku. Nato pridejo v peč, kjer se le napol žgo v temperaturi 1000° C. Ko pridejo ti izdelki iz peči, so toliko gotovi, da lahko dobe glazuro. Predno pa dobijo to, jih po potrebi še poslikamo. Za to uporabljamo iste barve kakor za slikanje na porcelan in sicer okside raznih kovin kakor: železa, bakra. kobalda. urana, mangana. Pri tis- ku na posode se barve naneso najprej na bakreno ali jekleno ploščo. Ta se odtisne na fin, mehak papir, katerega po od tisku ovijemo okoli predmeta. Nato papir zmočimo in polagoma od posode odločimo, barve pa ostanejo na predmetu. Sedaj dobe predmeti še glazuro, nato pa pridejo zopet v peč v temperaturo 1000° C. Ko pridejo iz peči, so gotovi. Da pa predmete v peči obvarujemo pred pepelom in sajami, jih denemo v posebne glinaste lonce, katere dobro zapremo. Po končanem žganju pa glinasti lonec previdno razbijemo, da ne poškodujemo v njem se nahajajočega predmeta. Sedaj pa preidemo k zadnjem pododdelku, ki nam je najbolj vsakdanji in domač. To so navadni glinasti lonci, katere izdelujemo iz raznih vrst.glin. Radi tega pa ravno tako kakor majolika ne smejo priti v previsoko temperaturo. Niti toliko ne kakor majolika. Žgemo te predmete samo enkrat v posebnih pečeh. Maksimum temperature Je 400—550° C. Radi nizke temperature pri žganju pa je taka posoda zelo luknjičava (porozna) in radi tega neuporabna. Uporabna postane šele, ko dobi glazuro. Dno pa ne sme imeti nobene glazure, ker bi se ta v hudi vročini stalila in s podstavkom spoprijela. Taki lonci prenašajo velike in hitre toplotne izpremembe. Njihova uporaba v vsakdanjem življenju je nebrojna. To bi bil kratek pregled keramične industrije, vrst in načinov Izdelovanja. Sicer nepopoln, vendar pa bo za naše razmere po mojem mnenju, zadostoval, . Stran 6. »JUGOSLAVIJA«, 4. junija 1922. ............. Štev. 128. 'Čudno tesno in radostno um Je bilo pri preti. Predvsem se je bal, da j*a ne bi dohiteli, preden izvrši svoj namen; za tem Snvstvom pa sc Je skrivala nezavedna in radi tega tem večja groza nad; stranotnostjo njegovega zločina. Toda radost je daleko prevladovala strah, še noben anarhist pred njim se ni bil povzpel do te misli. Ravachol Vaillant in-vse imenitne osebnosti, ki jim Je vedno zavidal slavo, so se krčile poleg njega v siromašen nič! Trc-ba.Io mu je le poiskati vodovod in zdrobiti cevko nad kakim rezervoarjem. Kako. krasno je bil zasnoval svoj načrt — da je ponaredil priporočilno pismo ter se vrinil v laboratorij, in kako sijajno je takoj izrabil priliko! Vendar, vendar že sc raznese glas o njem po vsem šTnem svetu! Smrt, smrt, smrt! Vedno so ga odrivali kot človeka, ki nima povedati ničesar posebnega. Ves svet se je bil zarotil, da ga hoče pritiskati k tlom. Toda on jim pokaže, jim že pokaže, kaj se pravi tako zametavati človeka! A kakšna znana ulica je to? Great Saint Andrews Street — seveda! In kako stoji pravzaprav vsa stvar? Oprezno je pokukal skozi okence. Balc-teriolog je bil jedva še petdeset korakov za njim. To je bilo slabo. Morda ga vendar še ujamejo in zadrže. Segel je v žep, iščoč denarja; in res je našel zlatnik. Pomolil ga je vozniku skozi sprednjo lino. »Bolj naglo!« je kliknil. »Le dalje — brž!« Rumenjak je bliskoma izginil iž njegove roke. »Da!« je dejal koČijaž. Okence se je spet zaloputnilo in bič je švlstnil konju po znojnih lakotnicah. Voz se je zamajal; anarhist, ki še ni bil sedel nazaj, je uprl roko, s katero je držal cevko, v zastorno usnje, da bi ohranil ravnotežje. Čutil je, kako se je krhko steklo zdrobilo in so zažvenketali koščki na izvoščkova tla. S kletvico na ustnicah se je sesedel nazaj in žalostno izbuljil oči na dvoje, troje kapljic, ki so se držale usnja. Mraz ga je stresel. »Nu da. Kakor kaže, bom j a z prvi! Eh, kaj! Mučenik bom. Tudi to je nekaj. A vendar — klavrn konec se obeta. Kdo ve, ali res tako boli, kakor pravijo?« Takoj nato ga je prešinila misel Potipal je po tleh med svojimi nogami. V odlomljenem končku cevke je bila ostala še majhna kapljica; izpil jo je — da bi držalo tem bolj. Recite kar ho čete — zvest človek Je bil! Nato se mu je zdajci zasvitalo, da ■pravzaprav nima več počemu bežati pred bakteriologom. Na Wellington Street je velel vozniku ustaviti in je stopil z voza; pri tem mu je izpodrs-nilo. Tako nekam motno mu je bilo pri duši. Kako naglo je učinkoval ta koler-ni strup! Odmaknil Je ievoščku in obstal nato križem rok na pločniku, da bi počakal bakteriologa. Nekaj tragičnega je bilo v njegovi pozi. Zavest neizbežne smrti mu je dajala izraz, ki ni bil brez dostojanstva. Z izzivalnim smehom je pozdravil zasledovalca. »Vive 1’ Anarchie! Prepozni ste, prijatelj! Sem že izpil! Kolera je na pohodu!« Balcteriolog je radovedno pogledal nanj iz svojega izvoščka. »Tak ste izpili! Anarhist!^ Nu, zdaj razumem — slava Bogu!« Še nekaj je hotel reči, a je obmolknil. Smehljaj mu je zaigral okrog ust Odprl je vratca svojega voza, kakor bi. hotel stopiti na cesto; tisti hip pa je anarhist tragično mahnil v slovo in odhitel proti Waterlooslcemu mostu, pazeč pri tem, da bi se zaletel spotoma v kar največ ljudi. Bakterio-log je bil tako zaverovan v ta prizor, da je pokazal le malo začudenja, ko se je zdajci pojavila zraven njega Minnie s klobukom, površnikom in črevlji. »Kako si ljubezniva, da si prinesla stvari za menoj!« je dejal, še vedno ves zagledan v prikazen izginjajočega anarhista. »Sedi k meni, na voz!« je velel, strmeč nepremično za tujcem. Minnie je bila zdaj dodobra prepričana, da je znorel, in je dala vozniku na svojo lastno odgovornost domači naslov. »Obujem naj se? 1 seveda, dragica!« je dejal, ko se je voz obrnil in mu Je bežeča temna postava, Id se Je zdela v daljavi čudno majhna, izginila izpred oči. Toda mahoma ga je napadla smešna misel; zasmejal se je na glas. »A vendar!« je pripomnil nato, »stvar je zelo resna! Vidiš — ta človek je prišel k meni kot navaden gost. V resnici pa je anarhist. Oh ne — nikar se ne onesvesti! Drugače ti sploh ne morem povedati. Hotel sem mu nekoliko imponirati — saj nisem vedel, da je anarhist — in sem vzel kulturo tiste nove sorte bakterij, o katerih sem ti pripovedoval — ki povzročajo pri nekaterih vrstah opic višnjeve lise in se za nič ne dado odpraviti; in v svoji neumnosti sem rekel, da je azijska kolera. On pa jo je takoj nato popihal s strupom; ukral ga je, da bi ž njim otroval londonski vodovod. — Nu, lepo komedijo bi bil lehko napravil v tem mestu civilizacije! In zdaj je vse sam pogoltnil! Kaj se mu bo pravzaprav zgodilo, seveda ne morem reči naprej — a saj veš, kako je bilo takrat s tisto mlado muco in s psički in z vrabcem — vsi so postali višnjevi — polni višnjevih lis — najlepše nebesne barve. Grdobija pri vsej stvari je le ta, da me bo stalo nevemkoliko časa in denarja, preden si spet izprepariram nove. »Kaj, površnik naj oblečem? Sredi takšnega vročega dne? Čenru neki? Ker bi utegnila srečati gospo Japper-jevor Ampak, dušica gospa Japper- jeva vendar ni prepih! Rad bi vedel čemu naj-tičim v površniku — ko je tako vroče — safiio zato, da ne bi gospa Jap... Nu da, v božjem irpetiu!« Socialni pregled. Zakon o preseljeniški kvoti podaljšan za dve leti New York ((Jugoslovanski oddelek F. L. I. S.) Predsednik Hardlng Je dne 11. maja podpisal postavo, sprejeto na kongresu, s katero se veljavnost sedanjega omejitvenega priseljeniškega zakona podaljša za dve nadaljni fiskalni letL Priseljeniški zakon, ki je stopil v veljavo dne 3. junija 1921 In ki omejuje priseljevanje Iz vsake inozemske države na določeni odstotek, Ima veljavo le do konca tekočega fiskalnega leta, t. J. do 30. junija 1922. Ako Kongres ne bi bil vzakonil nove postave, bi priseljevanje začetkom prihodnjega julija postalo zopet neomejeno glede števila, kakor Je to bilo enkrat. Z novo postavo pa se omejitev priseljevanja podaljša za dve nadaljni leti, t. J. do 30. junija 1924. Novi zakon Je popolnoma enak staremu, izvžemši dve mali spremembir Ravno kakor do sedaj, sme se tekom enega leta priseliti iz vsake posamezne inozemske države kvečjemu le tri od sto od vseh priseljencev iz dotične države, nastanjenih v Združenih Državah glasorri ljudskega štetja od 1. jan. 1910. To maksimalno število dovoljenih priseljencev iz vsake posamezne inozemske države se imenuje letno kvota. V vsakem posameznem mesecu pa ne sme priti več kot petina celokupne kvote; ta petina se imenuje mesečna kvota. Kakor znano Je v tekočem fiskalnem letu Jugoslavija izčrpala svojo letno kvoto že meseca novembra, Italija pa meseca januarja, Nemčija in Avstrija pa sploh Je ne bosta izčrpali. Radi tega Je bilo priseljevanje iz Jugoslavije popolnoma zaustavljeno do konca sedanjega fiskalnega leta, t. J. do 30. junija 1922. Od prvega julija naprej pa smejo se ljudje zopet priseljevati v Ameriko, dokler bo letna kvota izčrpana. Druga sprememba pa določa globo za parobrodne družbe, ki prevažajo v Združene Države Inozemce čez kvoto. V tem slučaju mora parobrodna družba plačati globo 200 dolariev za vsakega priseljenca in — kar Je še bol) važno za priseljenca samega — mu mora povrniti potne stroške iz pristanišča odhoda do Združenih Držav. To svoto mora družba plačati v roke ameriških pristaniških oblasti, ki Jo izročijo v roke onega priseljenca, kateremu ni bil dovoljen vstop radi kvote. Le v slučaju, da more parobrodna družba dokazati svojo popolno nedolžnost, sme JI Secretary of Labor odpustiti globo. Po starem zakonu, ni imel priseljenec nikake pravice do povračila potnih stroškov, ako je prišel čez kvoto in se je moral povrniti nazaj. Kaj je dobra in kaj slaba hrar;;i? Človek ne more živeti niti malo časa brez vode. Mogel bi živeti nekoliko dlje brez jedi, ali smatra se, da ob sami vodi, a brez Jedi ni mogel živeti kvečjemu 30 do 40 dni. Hrana Je potrebna telesu iz treh razlogov. Prvič, hrana preskrbuje vso energijo, ki Jo telo potrebuje za izvrševanje vseh opravil. Drugič, hrana zalaga telo s potrebnim gradivom 2a rast in popravo telesa. Tretjič, hrana vsebuje snovi, ki regulirajo organe in dele telesa, tako da vsak del vrši svojo dolžnost. Človeško telo se dostikrat priravnava parnemu stroju. Parni stroj in človeško telo potrebujeta kurivo za svoj obrat Hrana Je za telo ono, kar Je premog za stroj. Ravno-tako kakor ne morete zahtevati dobro delo od stroja, ki ga zalagate s slabim premogom, ravnotako ne morete pričakovati dobro delo od telesa, ki ga zalagate s slabo hrano. Nadalje, strojni deli se neprestano Obrabljajo, In obrabljene dele treba od časa do časa nadomestiti. Dell telesa tudi potrebujejo take nadomestitve; hrana zalaga s potrebnim materijalom, s katerimi se te poprave na telesu izvršujejo. Končno, vsak del stroja Je reguliran; vsi deli so pravilno nanizani In ureieni, da more stroj gladko delovati. Ravnotako morajo biti deli telesa regulirani, da naj življenje gladko poteka in da uživamo dobro zdravje. Ako telo ne dobiva zadostne hrane ali ako zavživate neprimerne jedi, ovira se pravilna regulacija telesa. Ako Je ta ovira resna ali dolgotrajna, nastanejo bolezni. Vse bolezni niso seveda posledica pod-hranjenja ali slabe prehrane. Vendarle podhranjeno ali neprimerno hranjeno telo izgubi svojo naravno odporno silo proti škodljivim bakterijem. Radi tega lahko trdimo, da pravilna hrana v zadostni količini Je potrebna in učinkovita, da se preprečijo bolezni. Izmed najvažnejših odkritij zadnjih let smemo navajati one, ki so Jih znastvenlki napravili glede hranilne vrednosti raznovrstnih jedi. Na podlagi znanstvenih preizkušenj in dokazov Je mogoče dandanes povedati z večjo točnostjo, kot kedaj poprej, kaj ie dobra in kaj Je slaba hrana. Najprej treba znati da ne smemo zaupati svojemu Instinktu glede količine ali kakovosti hrane, ki naj bi Jo uživali. V Ameriki preti več nevarnosti iz prenajedanja, kot iz podhranjenja. Ljudje tu preveč Jedo. Bržkone več ljudi onemaga po starosti 40 let vsled prenajedanja kot radi prenapenjanja. Jedila, ki Jih telo potrebuje v zalaganje gorkote in energije, so živalske masti, rastlinska olja in take skrobaste jedi, kot so krompir, kruh, riž ali fižol. Delo z možgani ne zahteva več hrane kot fizično delo. Kar se tiče živalske hrane, človek bi moral kvečjemu zaužlvatl mesa le enkrat na dan. Riba in jajce imajo v glavnem isti vpliv na telo kakor meso. Vse te mesne jedi zapuščajo odpadke v telesu, ki Jih telo mora izločiti. Preveč zavžitega mesa preoblaga z delom telesne izločilne organe. Prenapenjanje Istih pa ni dobro za zdravje. Večina ljudi ne Jedo zadosti zelenjav. Ako je mogoče, bi moral človek Jesti vsaj tri zelenjave na dan. Zelenjave dajejo telesu hrano, ki ie bistveno potrebna; razun tega napolnjujejo želodec, kar je Jako važno. Takozvane vitamine so elementi hrane, Jako bistveni za življenje. Kuhanje Jih dosti- krat vničuje. Radi tega kaka surova Jed mora biti del dnevne prehrane. Sadje, sa-lata in »celery« spadajo med to'vrsti jeu» Zkftli pa bi moralo sadje tvoriti veono >a» žbn dpi prehrane. Sadje pomaga proti z* pretju, ohrdlhjuje zobe in daje telesu potrto* ne mineralne soli. , - Zdrava prehrana bi morala vsebovan eno porcijo mesa na dan, najmanj tri z«* lenjave, polno surovih jedi, kot so sadje, salata, radič itd. Nekatere Jestvine, ki so Jako po ceni, dajejo dostikrat več hran* kot druge, ki so jako drage. Navadna fle* mača hrana Je najbolj zdrava. Krompir, meso in mleko so večje vrednosti kot pecivo, slaščice in luksuzne jedi. Zlasti pri otrocih se veliko greši, kar se tiče prehrane. Otroci radi Jedo 'Slaščice ® sladkarije. Ko so se jih najedli, ne mjirai za krompir, meso, mleko ali katero drug Jed, ki jim daje moč in energijo. Zgubljajo sVoj tek, postanejo bledi, nervozni in hoie-havi. To Je pripisati v veliki meri napad prehrani, nepravilnim jedilnim navadam, zavživanju nepravilne hrane In napačnem« ravnotežju med poedinimi vrstami jod-Pravimo tedaj, da so otroci podlirar njeni. -„lJ Preiskovanja tekom poslednjih lot » Jasno pokazala veliko število podhranjeni šolskih otrok. Manj se govori o POdhrani®* nju med odraslimi, ker oni uhaiajo Koipv. troli. Ali ako pomislimo, kako napačno sapj. stavljena je navadno prehrana poedincev j kako enostranska, kako malo mleka® malo zelenjav ista vsebuje, potem se m.ajT1 diti, da povprečna prehrana ni taka. RaKBI bi morala biti. Tej napačni prehrani ]e Pr‘* pisati mnogo onih večnih prrtožb med oura» sllmi, da se nasploh dobro ne počutijo, n imajo nek čut splošne utrujenosti, da w nervozni, da ne morejo spati, da Imajo *» bo prebavo, glavobol itd. — Zdravilo je enostavno: več mleka ®, več zeleniav. Vsak otrok bi moral piti vssv poldrugi »pajnt« mleka na dan in tudi odrasle bi bilo dobro, da bi drtSvnO zavB*; vali en »pajnt« tega neprecenljivega ža v eni ali drugi obliki. Razun mleka, P*] sebno pa ako ni zadosti tega. naj vseh®1 hrana mnogo zelenjave razne vrste. 0 Boj proti spolnim boleznim* Ameriška vlada Ima poseben urad,J* zv. U. S. Interdepartmental Social Hygi®“ Board, ki vodi vladino borbo proti nenra"^ nosti, v kolikor se tiče zdravja mož 2 vojski in mornarici. Na čelu tega urada “ neka zdravnica, dr. Valeria H. Parker. Iz nedavnega poročila tega urada jj razvidno, da se Je po prizadevanju istes* zaprlo tekom zadnjih dveh let 83 bordelsk*® obmestij v raznih meslih Združenih Dr M” Uspeh te stalne borbe roti spolnim bol«** nlm Je razviden iz de; .,a, da se Je razmsf* Je spolno bolnih ikov in momatW a od 91 na 62 ie vlada samo ** milijon dolarje* i roški Vlade v vojni in fflof* tekoče fiskalfl® zmanjšalo tekom enega tisoč. Vsled tega upala eno leto prihraniti čez na stroških za lečenjc zdravljenje spolnih bo! narici so proračunjeni .i iur.ucc leto na štiri milijone in po!. Leta 1919 so » stroški znašali 15 milijonov in tektfm vojni 72 milijonov delarjev. ,, -j.,' Razmerje spolnih bolezni v ameriSJ-J vojski v Evropi, kjer obstojajo povsoo Javne hiše, Je znašalo 165 za vsakih tlsoc mož, torej bilo je skoraj trikrat več sM*^ čajev spolnih bolezni med vojaki, kot s|d%i* v Ameriki. Prometu a s&!®«išta d. d. m Vlnkovclma CMHSMti; —M-TPr.lfll.T—I POZIV NA PODPISOVANJE DELNIC. Podpisani so se odločili, da z ozirom na izvanredno ugodno lego mesta Vinkovce kot prometno oz. prehodno središče, osnujejo delniško družbo, imenovano Prometno skladište d. d. u Vinkovclma. Namen družbe je, da zgradi v Vinkovcih moderna skladišča, katera bodo v tehničnem oziru odgovarjala vsem tozadevnim modernim zahtevam, ter bodo za dolgo vrsto let uporabljiva. Pozneje bo ta družba zgradila poleg skladišč tudi moderni mlin. Zemljišče, na katerem se bodo vpostavila skladišča in pozneje mlin, leži ob postaji Vinkovci med progama Vinkovci—Vukovar —Dalj—-Osijek in Vinkovci — Beograd — Zagreb, ter ob že VpostaVljeni spojni progi. To progo, katera se je ohranila v dobrem stanju, bodemo za naš posel tudi izkoristili. Družba s® bo b&vilas a) z prevzemanjem raznovrstnega blaga za vskladiščenje ter manipulacijo; b) z ocarinjenjem, vskladiščenjem in reekspedicijo raznovrstnega blaga, došlega iz inozemstva; c) s trgovino z žitom, koruzo in z vsemi drugimi deželnimi pridelki na debelo; d) z vpostavitvijo enakih skladišč v Vultovaru in v drugih važnih prometnih točkah bližnje in daljna okolice; e) z špediterskimi in transportnimi posli vobče in f) pozneje, ko bo mlin vpostavljen, tudi z mlinsko industrijo. Osnovna glavnica znaša > ' • Sigi 1v5@0a®0®«— tls©8 dinarjev) ter je razdeljena na „ _v . D 3.S8SO delnic slasažih se na prinosstelia po Din SO®.— nomlnale, katere oddajo podpisani ustanovitelji v javno subskripcijo pod sledečimi pogoji: 1. Vniačati se ima iznos po Din 500,- za komad prištevši po Din 25.- -za stroške izdaje za vsako delnico. 2. Kolikor znaša izkupilo za izdane delnice več kot njihova nominalna vrednost, pripade po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu družbe, ter v roSenje pridržano ustanovnemu občnemu zboru. 3. Podpisovanje delnic se vrši v času od 15. maja do 15. junija 1922. 4. Vsak podpisovalec dobi začasno potrdilo o številu subskribiranih delnic in o clv i,.; :K.;n v-j :;i znesKU, za katerega prejme pozneje \ zameno [hvalne delnice. 5. Ustanoviteljem je pridržana pravica reparticije subskribiranih delnic in imenovanja prvega upravnega sveta za dobo treh let. 6. Za nedodeljene delnice se bo subskribentom vrnil vplačani znesek z 5 % obresti 7. Prijave sprejemajo blagajne: VinkovaCke Štediooice v Vinkovcih, Srpske Centralno Banke d« d. v Osijeku in Sfpske Kreditne Banke d. d. v \ uko/artt* Za vspeh te subskripcije jamči sindikat. , ■ V Vinkovcih, dne 1. maja 1922. USTANOVITELJI: IZ OSIJEKA s Srpskffl centralna banka d. dl. Osijek z po- Inž. Kosta Cutukovič, gradbeni svetnik, 1. r. dnjžnicama v Slatini In Dardl Dr. Jovan Božič, veliki župan, 1. r. Dr. Jovan Kockar, advokat In nar. posl., 1. r. IsnjO Novakovič, postajenačelnlk, 1. r. Jovan DJurdjevič, glavni ravnatelj Srpske Marko Tamai, obrtnik, L r. Centralne banke d. d. v Osijeku, L r. Vlnkovočka Stadlonica Vinkovci. Jovan Veselinovič, posestnik, I, r. MllOi Vehellnovlč, posestnik, 1. r. Jovan Bosntč, major v p.. 1. r. IZ VINKOVCA Marko Paunovič, ekonom, L v. AJekMitder Sshwar*. tnrovoc z fitom l r, Alfred Mogan. trgovsc, !. r. Milenko Jovanovič, ravnatelj Virvkovačke Veselin Mitrovič, posestnik in industrijalec, l.r. Štedionice, L r. C Noiosfl IVAH ROZ/i/\fy Szjav&ih razbita p©2riawslc@w le to prva* v resnic! ©fojekftivw®» Bogi®© isi iMšsfratiics&rsfk© pisala razprava programatEčnesa snačaja, vsebujoča d® sedal ie neobJavBfene vzroka amšem perasa na iC©r©Ikem- — Cera izvodia Bm 8"—. M&mm se v M »flfciC sW\fl Cena 10 Din. — T Dobi se v „Zvezni knji :^garni“ v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. : Gtrmnh J. Pf.- Parker priporoma, naj bi stariši in •M* obračali večjo pozornost na pravilni J0®« o spolnih stvareh. »Saj otroci navsezadnje vendarle poizvejo o teh stvareh« — Pravi dr. Parker — »Ali dostikrat prihajajo "? Popolnoma napačnega znanja o spolnih P^areh. Iz tega izvira mnogo zla med fanti ffl deklicami in mnogo zločinstva ired mlajšo. Vt'iko trpljenja in nesreče se bo od-?'yllo, ako bodo stariši pogumno zrli lem ®*lKvoni v oči in ne skušali iabegavati "Ojl oci',ovoruosti radi napačne srapiczlji-T8KU L). .■ ‘ ;__ g"'-: ■; |B. Mednarodni kongres 2a 'V moralno vzgojo. gg III. mednarodni kongres za mofataO feloio bo v Ženevi zboroval končam julija ,1922 ter namerava vzeti v pretres vnraSa- ®K ki so se nadaljni razvoj današnjega ®®V6itva največje važnosti. Pripravljalni Odbor kongresa želi, da naše občinstvo *®znanimo s poročili in poročevalci, ki so ?° sedaj priglašeni. Zato naj slede nekatera jojena poročevalcev (po abecednem redu) ln pa naslov njihovih predavanj: t.v ■ Ati (Indija) — Zgodovinski pouk v Indiji. R.. Beden-Poweli (Anglija) — Vzgoja s Pomočjo ljubezni, namesto vzgoje s pomočjo strahovanja. . , P• Barth (Nemčija) — Moralni napre-Človeštva kot predmet moralnega Pouka. ■ P, Bureau '(Francija)’. *-r . psihologija izkuSnjnve. Vprašanje C. Brereton (Anglija)! zgodovine v srednji šoli. t R. Cousinet (Francija) Načela za zgodovinski pouk v ljudski §oli. Aliče Descoeudres (Švica) — Kako otroka osvobodimo nasilja, ki ga nanj izvršuje donar? O. Ewaid '(Avstrija) — Spiošna religija in vzgoja. Fr. W. Foerster (Nemčija) — Pomen zgodovine za moralno in socljalno vzgojo y občečloveškem in nadnajodnem smisla. P, Ooeoh (Anglija) — ^Zgodovinski pouk kot pripomo&k za »Zvezo člove-Stva«. O. Haleeki (Varšava) —• Družba narodov in v pouku zgodovinskih ved. S. Kawerau (Nemčija) — Kako ustvariti mednarodno delo o zgodovini? s 8. Loenbors (Švedska) — Verski pouk in moralna vzgoja. E. Pieczynska (Švica) — Socijalno vzgajanje prirodiesa čuta za materinstvo. n. Tebler (Švica) — Od šolske zajed-nice do socijalne zajednice. L. Vecnstra (Nizozemska) — Delovne zajednice in delovni problem v svojih od-nošajih do moralne vzgoje. F. Zollinser (Švica) — Kako bi naj bil organiziran mednarodni urad za vprašanje pouka in vgoje, da bi obenem bil središče propagande za nepredek človeške civilizacije. Akad. Soc.-Ped. Krožek. j— Domači probtemi. Nove težkoče male antante. r2e ob priliki, ko se je začelo pisati, aisstopi Romunija v zvezo z nami in ^6ško, smo izrazili na tem mestu svo-ie^težke pomisleke proti tej zvezi in S1^> ovajali sledeče razloge: ' Jugoslavija in njen severni del, t. j. ejovenija, leži, kakor je rekel nekoč jVatson na »nesrečnem mestu«, tako se mora, če hoče živeti, nakloniti na Kako močno državo. To pa je za nas samo Rusija, do katere vodi pot preko °$garske. , Med nami in Bolgari vladajo danes ki so vse preje nego prisrčni, pa vendar upamo, da bo imelo sča-nekaj besede v zunanji politiki naše ljudstvo in ne samo zunanji Minister in njegov pomočnik, upamo, da se bo naše nasprotstvo z Bolgari sčasoma spravilo s sveta. Ampak zdaj Pride v zvezo z nami Romunija, ki ima tudi račun z Bolgarsko, in postaja s tem stvar precej bolj komplicirana, ne-gftede na to, da je naš glavni nasprotnik Italija, ki živi v jako dobrih odnošajih z Romunija £j;:Najhujše pa je to-le: Romuni so anektirali del Besarabije, kjer žive Rusi in ki jih bo Rusija skušala osvoboditi ob prvi priložnosti. Torej namesto, da bi nam Rusija pomagala v danem trenutku, se lahko zgodi slučaj, da bomo šli skupno z Romunijo proti — Rusiji. To se glasi skoro kot dovtip, dasi je genovska konferenca pokazala, da so bila naša izvajanja pravilna. Za nameček pride pa naslednje: Francozi so o razmerah v mali antanti jaloo dobro informirani — kar ni čudno, če se pomisli, da dela mala antanta v bistvu francosko politikp in svojo le v toliko, kolikor to milostno dovoli Francija. Majhno izjemo delajo v tem Cehi. In francoski listi vedo povedati tole: Ko se je sklenila rusko-nemška pogodba in zlasti, ko se je začela Poljska bolj približevati mali antanti, je del romunskega naroda kratko izjavil, da ne mara ničesar slišati o Poljakih, ampak da hoče zvezo z Nemčijo. Ta del romunskega ljudstva imenujejo Francozi »zakrknjene germanofile«. Drugi del, in to je kmečka stranka', sicer ne sili k Nemčiji, hoče pa na vsak način zvezo in prijateljstvo — z Rusijo! Tej kmetski stranki tudi ruski gospodarski režim mnogo bolj ugaja kot pa romunski. In Francozi se s strahom vprašujejo, kaj bo z malo antanto, če zmagajo enkrat na Romunskem te struje, id so že sedaj precej močne. Isto vprašanje in isto bojazen izražamo tudi mi našemu zunanjemu ministru, ki' se je v Genovi tako ogibal Rusov. :i;^rvVW ■ " V VarstVo naših manjšin’.^ .(Izviren dopis.) »Slovenski Narod« je v posebnem uvodniku ostro obsodil vsestransko brezbrižnost za varstvo naših manjšin. Pravi, da je bil v Monakovem shod delegatov, kjer so bili zastopani vsi narodi, le Jugoslovanov ni bilo. Nadaljevanje bo v Pragi, pa tudi tjakaj se §e nikdo ne pripravlja itd. Toda »Slov. Narod« ni povedal, da je vsemu temu v prvi vrsti kriva jugoslovanska vlada, la v tem pogledu ničesar ne stori, oziroma še več: ki vse manjšinsko delo celo ovira kjerkoli in kadarkoli ga more. V Genovo so Cehi poslali obširno spomenico o zatiranju slovanskih manjšin; v tej spomenici so obširno naslikali razmere na Koroškem in Gradskem (Burgenlandu). Mislite, da je bilo našim vladnim krogom prav?, Ah, kaj še! Sami niso ničesar storili, a proti Cehom so zabavljali, češ, čemu se vtikajo v naše stvari! Kako smešno! Cehi tvorijo v Avstriji izdatno slovansko manjšino, ki ima velik interes na tem, da koraka skupno s sorodnimi Jugoslovani v Avstriji. Tega pa seveda naši velediplomati nikakor ne morejo razumeti Cehi so v 'Avstriji izborno organizirani. Od njih se lahko mnogo naučimo in nanje se lahko naši koroški rojaki vselej z zaupanjem naslonijo. To gibanje se od strani Češkoslovaške tudi popolnoma pravilno umeva in uživa od njene strani vso podporo. Kaj pa se je storilo v tem oziru od naše strani? Ali je naša vlada sploh poučena o razmerah, v katerih žive Slovenci in Hrvati v "Avstriji?! Dvomim, tla lil imela na Dunaju posebnega referenta za te zadeve. In vendar bi morala imeti naša vlada vsak dan točna poročila o polo-; žaju naših manjšin v vsakem oziru, da bi mogla pomoliti pod nos raznim poslanikom tujih držav dejstva, kadar hi lati hot#li intervenirati v korist 11 eniške al madžarske man]§ine pri nas. Nemci ia Madžari -vedno kričijo o zatiranju svojih so rojakov v Jugoslaviji. Zakaj naša. vlada ni v položaju aK pri volji, da more odgovoriti: Eto, tako in tako se godi Slbveneem in Hrvatom v Avstriji in Italiji in mi bi biti zadovoljni, ako bi se jam godilo tako, kakor vašim Nemcem ali Madžarom pri nas. Da bo pa vlada vedno v položaj«, prav zavrniti taja vmešavanja v naše odno-šaje, mora imeti vedno sveže točne informacije. Take informacije pa more imeti edino od svojega stalnega rsfer renta, katerega naloga in dolžnost je, da ima vsak čas zbran ves materijah da vsak dan beleži nove dogodke in vlado točno Informira. Zdi se mi, da naša vlada nima takega človeka ne na Dunaju, ne v Trstu in ne v Rimu. Poglejte, kaj počenjajo Lahi! Pri nas je kakih 5000 takozvauih Lahov, ki so skoro sami renegatje, pa kako se laška vlada vsak hip poteza za to svojo — »manjšino?« V rapallski pogodbi jim je zagotovila posebne pravice. Kaj je storila naša vlada v tistem času za polmilijonsko našo manjšino v Italiji?! Ničesar! Izročila jo je brez pardona laški brezobzirnosti. Labi so poslali v Genovo posebno spomenico v varstvo teh 5000 renegatov pri nas in Facta je bil tako drzen, da je hotel spraviti to vprašanje na dnevni red. Kaj je storila naša vlada? Ničesar in zopet ničesar! Vprašanje naših manjšin spada pred Zvezo narodov. Tja mora priti in tam mora biti pravično rešeno. Moralna dolžnost naše vlade je, da se to zgodi. Kako — to ne spada v javno diskusijo. Goričan. RAČUNSKE STROJE n*. Hass €©, UubBJana. Športne pMfri na tasnicrslm tiiMUu v Zaprim. Slovenci zmagovalci v kolesarskih in motociklističnih dirkah. Nedeljska prireditev Jug. Kot. Saveza }e po sporočilih hrvatskih športnih listov najkrasneje Uspela in je prinesla slovenskim kolesarjem in motociklistom sijajno zmago. j£e obisk občinstva, kateri je tisoče obsegal, dokazal ie izvanredno zanimanje za kvaliteto kolesarstva in motociklistov. Hrvatskl listi objavljajo, da so pri tej priliki Slovenci mojstri v dirkah na dirkališču. Povdarjajo posebno kolosalni bol pri glavni točki našega prvaka Solarja, kot vsem ostalim vozačem. Istotako omenjajo i- sobno pohvalno zmago s. Kosmatina i Škrajnarja. V motociklistikl je bil junak g. Bare-šič. S svojim 5 HP VVandcrer motorjem la premagal vse višje kategorije. Stil njegove vožnjo je fasciniral vso publiko, tako da ga - -slovijo kot najpopolarnega motorn»«a vo-zača Jugoslavije. K tej izvanredno laskavi brvateka športni ooeni pridružimo se tudi mi hi konstatiramo z največjim zadovoljstvom, da sta se naše kolesarstvo ia motociklisti Isa povspela do one kvalitetne višine, katera »H na4e vozače usposabUa, d« iwdi v bodoou internacionalnih prireditvah Častno naš narod zastopajo. Tudi mi sd pridružimo tem hrvatsklm čestitkam in bode slovensko kolesarstvo kot znak hvaisi* nesti v prihodnjih dnsh na čast zmagoval* cem v, Zagrebu priredil poset>#a Jastea večer. Število voseaiev pri tej prireditvi }e doseglo štev. 104. m so bik posamazn® kategorije močne do 30 vozačev, tako da smemo reči, da Zagreb zopet zavzema Isto stališč« v športu, kakor ga je pred 25 leti V najsijajnejših časih kolesarstva. Našim vozačem je pripadlo 5 pTvfb 1 drugo mesto. To je Seveda najkrasneJŠ uspeh, katerega so zamogli slovenski kolesarji in motociklisti doseči do sedaj prt dirkali Jug. Kot Saveza. Ta krasen uspehi naj spodbuja še vse ostale vozače, da nam bo tudi v bodoče začete uspehe mogoče na« daijevati. Naslednje prinašamo detajlna rezultatu dirke: Dirka juniora na 1800. I. 'Škrajnar (UU rija, Ljabllana.) 2:56 i dvije petine, II. Ci» jmlin (Sokol, Zagreb), HI. Bogovič (Sokol, Zagreb). V trka motociklista do Z HP na 3600 m. I. Škrban, (Hrv. klub motociklista za 4:34 i dvije petine. II. Neudhardt (Gradjanski), 4:44 i III. Huzjak 5:24,1 (Hrv. klub motociklista.) Koturaska medjnklnbska utrka m 1800 rru L Kosmatin (Ilirija, Ljubljana), za 2:55 i četiri petine, II. Dukanovič (Sokol, Za* greb), 2:56, III. Žnidarič (Sokol, Zagreb), za 2:56 i četiri petine. Utrka seniora na 1800 m. I. Mladii (Sokol, Zagreb), 3:23,1 petina, II. Fistri^ III- Novak (obojica Sokol, Zagreb). Utrka motociklista kategorije 3—5 HP, na 4500 m. I. BačičJViktorija, Sušak), 5:03> i dvije petine, II. Štrbai» (Sokol, Zagreb), 5:46, III. Gavrilovič (Gradjanski) 5:46.3. Glavna savezna utrka na 4500 m. I. Solar (Ilirija) 7.39, II. Nardin (Ilirija) 7.40 i jedna petina, III. ŠoStarsko (Gradjanski) 7:41 i tri petine. Utrka motociklista 5—7 HP na 4500 trt-I. BareSič (Ljubljana) 4:54, II. Bačič (Sušak) 5:04, III. Sottler (l. Hrv. motocikli klub, Zagreb). Utješna kotaraška utrka na 1800 m. I. Bogovič 3:50 i četiri petine, U. VrbanOj 4:01, III. Cingulin 4:03 (svi Sokol, Zagreb)*' Utrka podoficirske škole na 5400 rri< I. Ivanovič 4:18, II. Radovič 4:53, IIL Ba*. bič 5:20. Utrka motociklista najjače kategorije^ L Barešič (Ljubljana) 7:55 i tri petine, II. Sottler (I. Hrv. motocikL klub, Zagreb), 8.07 i četiri petine, III. Bačič (Viktorija, SuSak) 8.21. Utrka auiomobtia: I. Jurčeč (na auto<. mobilu Ožegoviča) za 10.55. Pcr-svstu. Po Genovski konferenci. VI. D e I a vs t v o. Danes se ne da več razpravljati o političnih dogodkih, ne da bi se pri tem vprašali, kako vlogo Je igralo delavstvo. In da Je bila Genovska konferenca politični dogodek prve vrste, o tem pač nihče ne dvomi. Delavstvo je v industrijskih deželah srednje in zapadne Evrope političen faktor, preko katerega ne more nobena vlada. In vendar je pokazal potek Genovske konference, da je delavstvo kapitalističnih dežel brez vsakega upliva v vnanji politiki. Tu so kapitalistične vlade absolutni gospodarji. Niti najmanje se ni čutil upliv delavstva kapitalističnih držav pri posvetovanjih na Genovski konferenci. Ministri, ki so nastopali v Genovi, so zastopali samo interese svojih gospodarjev 1— finančne in industrijske aristokracije. Internacijonalni predstavnik delavstva zapadne In srednje Evrope je Amsterdamska strokovna Interuacijonala. Tu so organizirane skoro vse strokovne organizacije velikih industrijskih držav. Delegati te Intemacijonale so celo zborovali v Rimu istočasno kakor so se vršila posvetovanja v Genovi. Amsterdamska Interuacijonala delavskih strokovnih organizacij je predložila Genovski konferenci tudi posebno spomenico. Toda rimski kongres 1e minul skoro neopaženo, niti delavstvo mu ni sledilo in mednarodni tisk je prinesel le kratka in suha poročila. Spomenico pa so vrgli v Genovi v koš, nihče se ni ž njo pečal. Kaj pomeni to? Najdejo se gotovi ljudje, ki vodijo politiko ptiča noja in bodo rekli, kaj pa delavstvo briga, kaj se je razpravljalo v Genovi. Kdor tako misli, je na napačni poti. Predvsem je treba ugotoviti, da je še ni bilo mednarodne konference, za katero je vladalo med delavstvom celega sveta toliko zanimanja kakor ravno 2a Genovsko konferenco. Razumljivo je to. Prvič se Je zgodilo v zgodovini, da je nastopila poteg meščanskih držav proletarska država. Oči vsega delavstva so bile obrnjene na delegacijo ruske socijalistične federativne sovjetske republike, da vidijo, kako bo ta delegacija sredi sovražnega sveta zastopala interese proletarijata sploh in načela socijalizma proti kapi- talizmu. Drugič se le zavedalo delavstvo celega sveta, da pojde v Genovi 2a njegovo koža Vsled svetovne gospodarske krize je kapitalizem v ofenzivi proti delavstvu. Kapitalistične države so se zbrale v Genovi, da uposta-vijo zopet normalno kapitalistično svetovno gospodarstvo. To pa se ima izvršiti na račun delavstva. Tega dejstva se delavstvo zaveda in je tudi zaradi tega posvečalo vso pozornost Genovski konferenci. 2e iz tega razloga ni mogla iti nobena delavska organizacija molče mimo Genovske konference. Poleg tega pa mora pakazati vsaka delavska organizacija, zlasti mednarodne organizacije največjo aktivnost in zavzeti napram vsakemu političnemu dogodku svoje stališče. In ne samo to, prava delavska organizacija mora stremeti za tem, da odločujoče upliva na potek političnega dogodka. Tega pa ne moremo trditi o najmogočnejši — vsaj po številu! — mednarodni delavski organizaciji kapitalistič-nh držav, o Amsterdamski strokovni Internacijonali. Njen glas se ni slišal, še manj pa se je čutil njen upliv. Kljub temu, da baje ovlada ogromno večino delavstva ni umela poklicati to delavstvo, da bi bilo stopilo v akcijo za delavske interese. I'n zbrani zastopniki kapitalističnih vlad ne bi bili mogli iti preko delavstva. Da amsterdamska Interuacijonala tega ni storila in se zadovoljila na rimskem kongresu z vodenimi resolucijami in papirnato spomenico, to kaže, da voditelji te organizacije ne vodijo delavske politike, marveč da podpirajo svoje kapitalistične gospodarje. Obenem pa kaže to, da Amsterdamska Internacionala ni zmožna aktivno z dejanji nastopiti za delavske interese. Ali ne samo to, da proletarijat v odločilnih splošnih vprašanjih ni imel ničesar vreči v tehtnico. Tudi delavska vprašanja v ožjem smislu so se obravnavala na konferenci na način, ki je nevreden delavstva. Sestavila se je sicer podkomisija za delavska vprašanja, zlasti za nezaposlenost, ali njeno delo se je končalo brez pozitivnega rezultata. Kakšen duh Je vladal na konferenci glede delavskih vprašanj, to izhaja najbolje iz poročila italijanskega delegata Cabrinija, ki poroča o tem naslednje: { »Ogfomen prepad zija med resolucijami te delavske podkomisije in onimi konferenc mednarodnega delavskega biroja v Washingtoftu in v Ženevi. Gospodarska komisija je smatrala celo za potrebno, da izrecno konstatira, da ne živimo več v časih, ko se je ustanovil mednarodni delavski biro in so nastale resolucije v Washingtonu in v Ženevi. Predlogi strokovnih organizacij, da se te resolucije ratificirajo, so se odločno zavrnili. Za delavske zahteve, kakor jih je postavil mednarodni delavski biro, sta se zavzela samo nemški in italijanski delegat — Rusija v tej komisiji ni bila zastopana. V plenarni seji gospodarske komisije je bil ruski zastopnik Rakovski ed;ni, ki je zahteval, da se vlade zavežejo, predložiti resolucije, sprejete v Washingtonu parlamentom. In bil je edino Rakovski, ki je glasoval za ta predlog.« Nobeno dejstvo pač ne more jasneje govoriti o sedanji brezmoči delavstva kapitalističnih držav. En del proletarijata je skušal že pred Genovsko konferenco ukreniti vse potrebno, da se proti konferenci kapitalističnih držav skliče svetovni delavski kongres. Zato se je tudi v prvi vrsti vršila konferenca treh Internacijonal v Berlinu, zato se je tudi sestavil poseben odbor. Toda zastopniki Druge Intemacijonale, ki je povsodi podpirala svetovno vojno in sedela povsodi v kapitalističnih vladah, ti so onemogočili sklicanje. S tem pa je seveda postal tudi v Berlinu sestavljen odbor odveč in se je razšel, ker delavstvo ne potrebuje odborov, ki bi samo govorili med sabo. Poljska u francoskih vedah. Mirnim srcem se lahko trdi, da ovlada francoska politika danes evropski kontingent tja do mej sovjetske Rusije, kjer se pričenja nov svet, nov gospodarski in politični sistem. Temeljni steber francoske politike je Versajski diktat. 2 njim stoji in pade nadvladje Francije v Evropi. Zato se tudi Francija tako krčevito drži tega diktata, ki drži v Šahu 70 milijonski nemški narod, edino kompaktno veliko maso v centralni Evropi. Za Verzaj-skim diktatom pa stoji francoska armada, najsilnejša vojaška organizacija na svetu. Ta armada je zmiraj na straži, da stopi v akcijo v obrambo Verzaj-skega miru. Drugi mogočen steber francoske politike je strah malih nasledstvenih držav -- v srednji Evropi in na severnem Balkanu pred NSfnčijp in ruskih obrobnih držav pred Rusijo in Nefftčijo. Ta strah j? znala izrabiti francoska politika. Foleg tega pa so omenjene države gospodarsko silno slabotne in njihova ozemlja nudijo sijajen eksploatacijski objekt za francoski kapital. Strah za svojo eksistenco in gospodarska razrvanost je zbrala te države in državice okoli Fraftcije, ki si je znala pridobiti povsodi odločilni vpliv, ki gre tako daleč, da se nahajajo nekatere teh držav v popolnem vazalnem razmerju napram Franciji. Obrniti hočemo danes glavno paž-njo Poljski, ki stoji v najožji zvezi z malo antanto in ki tvori nekak posredovalni član in most med malo antanto in baltiškimi državami. Pretekle dni je poljski sejm razpravljal o celi vrsti pogodb, ki so se sklenile mod Francijo in Poljsko. Predvsem je tu važna tajna vojaška pogodba, po kateri se je zavezala Poljska, da uvede dveletno vojaško službo. Ta pogodba je Že izvedena. Poljska armada naj zavaruje Francijo. Ulogo, ki jo je igrala svojčas Rusija za Francijo proti Nemčiji, to ulogo je sedaj prevzela Poljska. Poljaki naj branijo francoske interese ob Renu. Poleg tega pa naj bodo Poljaki straža proti Rusiji in naj onemogočijo neposredni teritorijalni stik med Nemčijo in Rusijo. Druga pogodba je politične narave in se tiče politike v srednji in iztočni Evropi. Predvsem zagaran-tira ta pogodba ohranitev stanja status quo, kakor ga je ustvaril Verzajski mir. Predno se sklene kaka pogodba glede politike v srednji in vzhodni Evropi, je izmenjati prej medsebojna mnenja, na kar je seveda vezana samo Poljska kot politično slabejša. Ta pogodba hoče onemogočiti vsako presenečenje, Franciji naj zagarantira kontrolo nad poljsko vnanjo politiko in ohrani tako Poljsko v svoji odvisnosti. Gospodarski pogodbi, ki sta bili predloženi sejmu, se tičeta trgovine in nafte. Obe pogodbi sta enostranski, ki dajeta Franciji največje ugodnosti, do-čim nalagata Poljski samo obveze. Posebno značilna je pogodba glede nafte, ki daje francoskemu kapitalu najdalekosežnejše koncesije, kakršne more dobiti evropski kapital samo v kaki kolonijalni zemlji. Francoski kapital dobi neomejeno koncesijo za eksploatacijo poljskih' petrolejskih vrelcev. Eksport nafte je neome- jen. Edini pogoj je, da se najprej pokrijejo notranje potrebe. Kar se pa tiče cene nafte, ki se komuni2ira d orna, ne sme biti ta cena nižja kakor pa ie za obrestovanih investiranega francoskega kapitala potrebno. Investiran iran-coski kapital je prost vsakega morebitnega' premoženjskega davka in prisilnega posojila. Ta pogodba izroča P«* trolejske vrelce v popolno oblast francoskega kapitala, kateremu se daj« pravice neomejenega izkoriščanja. Trgovinska pogodba daja samo Franciji klavzulo največje ugodnosti, dočim Francija Poljski ne daje te ugodnosti. Pri 103 tarifnih postavkah dovoljuje Poljska Francozom posebne popuste. Francija hoče trdno zadrgniti vrvi* s katerimi je pripela nase nove države, da si zasigura oblast za dolgo dobo let. Posebno velik interes pa ima na Poljski. __________________________ _ Finance sovjetske tesala. Znani angleški nacijonalni ekonom Keynes je na podlagi informacij, ki P je dobil od ruske genovske delegacije, podal o tem predmetu par člankov, v-katerih posnemamo naslednje v svrho informacije naših čitateljev: Pod silo revolucijonarnih dogodkom in intervencijonističnih kontrarevoluci* jonamih vojn so uvedli boljševiki brel* denarno gospodarstvo. Sovjetski rub» je sicer krožil, ali njegovo vrednost so sistematično uničevali z izdajanjem ve* dno novih množin. Danes kroži v Rtt-siji preko 70 trilijonov papirnatih sQ* vjetskih rubljev. Odkar pa je nehala doba revolucijo* narnega komunizma in se sovjetska Rusija pripravlja na dobo mirnega so* žitj‘a s kapitalističnimi državami, d** kler zopet ne nastopi revolucijonarfl* situacija, pa se zopet vrača v denarno gospodarstvo. V nekaterih gospoda** skih panogah že vlada popolno denar* no gospodarstvo, drugod pa še vladajo stare razmere. V ozki zvezi z novim načinom spodarstva je tudi, da je sovjetska vlada sestavila za 1. 1921 reden državni proračun. Da se finančni komisariat ogne silnemu kolebanju papirnatega rublja, računa z enoto, ki ga označuj0 za »zlati rubel«. Ta »zlati rubel« Prec^ stavlja kupno vrednost zlatega rubiia za 1. 1913 in je v resnici samo računski rezultat Tedensko se zračuna indeks-številka, koliko papirnatih rubljev 3® Šiia ieSiuSžSEsS P tanku d. d. v Ljubljani POZIV us subskripcijo !¥. emisije delnic Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. 11. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, Je sklenil povišati delniško glavnico od K 24.000.000 — na K 48,000.000 - z Izdalo 68.000 mmlh delnfc oo i€ 40©*- nom. ¥E,@dmo$ti pod sledečimi pogoji: 1.) Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni K 520*-— za komad. 2.) Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu K 580*— za komad. 3.) Subskripcija se začne 22. maja 1922 in konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo polletje 1. 1922. 4.) Opcija oz. subskripcija se izvrši: pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani podr. Šibenik, „ „ „ ekspoziture Bled, Sveopče zanatlijske banke d. d. v Zagrebu, „ „ „ podr. Karlovac, Gospodarske banke d. d. v Novem Sadu. 5.) Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskripciji pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, » „ „ „ „ po^r. Djakoro, 99 y> 99 9) 99 >y 99 yy v 99 99 99 79 99 99 99 99 99 99 99 99 99 „ Maribor, „ Sarajevo, „ Split, „ Sombor, 99 99 99 99 99 99 Ljubljana, 16. maja 1922. Upravni svet Stran 9. *& reba, da se 'dobi ona množina blaga, io je bilo dobiti L 1913 za en zlati tel. Naslednje številke kažejo, kako je padala vrednost papirnatega ubija: 1. 12. 1921 , , 107.000 1. 1. 1922 „ . 170.000 1. 2. 1922 , , 420.000 1. 3. 1922 , , 1,060.000 1. 4. 1922 . . 2,100.000 Poleg tega pa zahteva prehodni čas, Ko se uvaja v industrijo zopet denarni Istem, mnogo večjo Izdajo denarja, ovjetski rubel pa danes še stalno ne ttotlra. Od 1. aprila 1922 se je pričelo lenjavanjo starega rublja z novim razmerju 1 110.000. Mesečni 'državni izdatld v papirna* rubljih so cenijo na skupno vred-st 100 milijonov predvojnih rubljev. M vtame, da so cene danes poprečno za 60$ vEJe kakor pred voj-potem enači to, da znašajo letni Izdatld 150—180 milijonov Iterlingov. Kar se tiče kritja iz-itkov, tvorijo glavni dohodek natu-ilnl davki poljedelstva, ki znašajo 40 Odstotkov vseh dohodkov, kar znači, znaša vrednost današnje poljedelce Produkcije v Rusifl 700 milijonov •funtov Sterllngov. V tem letu gladu se .Ceni poljedelska produkcija na polovico .predvojne. 15* dohodkov dajejo indirektni davki na petrolej, vžigalice, tobak, sol, sladkor in Čaj; 15% dajo tru-jgtl Davki pokrijejo torej 70% vseh iz-fetlatkov. ,: ■•'^'4, Ogromna množina papirnatega de-j?aria Je tako zelo omajala zaupanje v jdenar, da je razvrednotenje naraslo ,»tirikrat tako hitro kakor pa naraščanje Inflacijo. In značilno je, da kljub opomni množini denarja vlada pomanjkanje denarja. Inflacija pomeni v ,tvojem bistvu tajni davek, ki ga plača ljudstva Vsled inflacije si je država Odtegnila naslednje vsote: H918 625 milijon, zlat rab. 1919 380 * * » 'i#92Q 180 • '' » * S921 143 * * » 1922 a—III.) 58 » » » Valutna politika, ki jo zasleduje da- Csovjetska vlada, gre za teši, da se t upostavi zlata valuta. Ustanova se je posebna banka za bankovce. Njena naloga je predvsem, da trguje na borzi z inozemskimi valutami in da financira uvoz in izvoz. Ta banka ima 'Izdati nove bankovce, ki se lahko izmenjajo proti inozemskim valutam na podlagi stalnih cen In sicer za one, ki 'dokažejo potrebo po inozemskih sredstvih v trgovske svrhe. Kar se kritja teh bankovcev tiče, sta dva nazora: Eden nazor gre za tem, da se izdajo bankovci samo proti zlatu, proti tujim valutam, ki pridejo v deželo od eksporta in proti blagu, ki je pripravljeno za eksport. Drugi nazor pa gre za tem, da se izdajo manjši bankovci s sprejemljivim tečajem, ki se lahko izmenjajo proti sovjetskim rubljem. Boli na Kitajskem. Na Kitajskem se borita dva generala za nadvlado in vsak ima svojo armada Vu-PeirFu in Cang-Tso-Lin se borita pri Pekingu. Cang-Tso-Lin je generalni guverner velike province Mandžurije in pravi gospodar na celem severnem Kitajskem, obenem pa je največji bogataš na Kitajskem. Vu-Pei-Fu pa je guverner srednje kitajskih provinc in istotako mogočen bogataš. Kitajska je republika. Pred desetimi leti je padla fevdalna monarhija. In od tistih dni se zemlja še ni pomirila. Ogromno ozemlje Kitaja je pozorlšče naljutejših notranjih bojev. Nekdaj enotna država Je razpadla v posamezna neodvisna ozemlja, ki jih upravljajo vojaški guvernerji, ki nosijo ime Ču-cun. Ti Čučilni združujejo vso politično oblast Izrabljujoč svojo ogromno oblast so v poslednjih letih razvili mrzlično gospodarsko delovanje. Potom davkov, Izrabe železnic, državne lastnine, pospeševanja industrij alizaci j e dežele, oddajanja koncesij inozemskim kapitalistom in podkupnin so postali čučilni polagoma tudi najmogočnejši gospodarski oblastniki V svojih rokah združujejo politično oblast kot guvernerji, obenem pa imajo tudi vso gospodarsko oblast kot najbogatejši kapitalisti In fabrikantL S padcem kitajske fevdalne monarhije je padel kitajski srednji vek — fevdalizem. Kapitalistični gospodarski sistem si je šiloma odprl vrata tudi v to deželo. Na Kitajskem se v težkih notranjih bojih rodi kitajski kapitalizem, katerega predbojevniki so ČučflnL Pod fevdalno monarhijo so poznali v IO tajski samo inozemske kapitaliste. Domači kapitalisti so se pričeli razvijati šele v zadnjem desetletju. Nastanek posebne kitajske buržuazije bo imel najdalekosežnejše pol posledice. Predvsem bo stremljenje po nacionalni konsolidaciji t. j. po zopetni združitvi razpadlega ozemlja bivšega kitajskega carstva pod centralizirano politično oblastjo v rokah kitajske buržu-azije vedno silneje. To stremljenje najde predvsem izraza v boju med posa- meznimi čučiini za nadvlado v celi državi. Eden teh bo končno brez dvoma dosegel nadvlado. In tako bo dana pot na notranjo konsolidacijo, ki bo spravila Kitajsko na isto pot, ki jo je pred desetletji nastopila Japonska. Kitajska nastopi pot ogromnega gospodarskega, političnega in vojaškega razvoja, pot izpodrivanja Inozemskega kapitala, pot razvoja lastnega kolonijalnega hnperi-jalizma. Trenotno sta v Kijevu dva taka ču-čflna, ki se borita za nadoblast Cang-Tso-Lin je eden, Vu-Pei-Tu Je drugL Cang-Tso-Lin je konstitucionelni monarhist in prijatelj Japonske — vsaj tako dolgo, dokler potrebuje Japonsko pomoč. Za njim stoji tudi »Anfu« — stranka v Kltaju, ki deluje v japonskem interesu. Vu-Pei-Tu se imenuje republikanec in je prijatelj Amerike— dokler potrebuje njeno pomoč. Po dosedanjih poročilih sklepati bo Vu-Pei-Fu zmagovalec v boju. Oseba zmagovalca ne pomeni dosti. Važno je le to, da vodi današnji notranji boj k zopetni upostavltvi Kitaja In to pod centralizirano oblastjo nove kitajske buržuazije. Prva naloga nove vlade bo brez dvoma pričetek boja za nacljonalno osamosvojitev napram inozemskemu kapitalu. 2e sedaj so se oprijeli oni Kitajci, ki so študirali na ameriških univerzah parole »Kitaj Kitajcem«, katero parolo tudi sistematično razširjajo. Na Kitajskem ima največji upliv danes Japonski kapital. On zelo močno upllva na kitajsko vnanjo trgovino, kitajsko 'industrijo in transport Gospodarstvo obvlada japonski kapital celo Mandžurijo in pod njegovim vplivom stoji »Anfu« — stranka. Vzbujajoči se kitajski kapitalizem bo imel svojega glavnega konkurenta in nasprotn;':a v Japonski. Ko se bo kitajska buržuazija utrdila, bo prišlo brez dvoma do otvo-renega, boja. To bo imelo za posledico ameriško-kitajsko zbliža nje, ker je tudi Amerika nasprotnica Japonska Razvoj kapitalizma na Kitajskem bo še poslabšal sttnje kitajskega delavca, znanega pod imenom »kull«. 2e danes je ta delavec najslabše plačan in zasluži komaj eno četrtino zaslužka ameriškega delavca. Draginja raste tudi tam od meseca do meseca, a zaslužek ostane isti Organizirano delav. gibanj® je ra j vito samo na Južnem Kitajskem. Po kitajskih pristaniščih je danes okoli 200.000, v notranjosti dežele pa okoli 185.000 organiziranih delavcev. Ali prebivalstva Šteje Kitaj 400 milijonov. PriobženJa Zagrebačkog zbora. ZeiJezntSkt popast za posjeiioce Zagre-bačkog Zbora. Ministarstvo saobračaja u Beogradu i prometno ravnateljstvo Južne Zeljeznice u Ljubljani, dozvolill su posjetio cima Zagrebačkog Zbora-Velesajma polo-Vičrra vožnju u svim razredima putaičkih vlakova na željeznicama kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca. Polovlčnu voznu 2el)ezni£ku kartu n polazak u Zazreb i natrag Imati Ca samo oni posietnlcl »Zbora«, koli al nabave Le^l-timaciju I znak »Zbora«. Legitimacija sa znakom vrlledi kao permanentna ulaznica, a dobiva se kod oprav« »Zbora«. Trg 29. listopada, brol 1, a n pokrajini kod »vih podružnica Prve hrvatska iiedionlce. Permanentna i dnevni Blaznice za •Za- grebačkl Zbor*. Izdane su permanentno ulaznice za »Zastrebački Zbor« za djelo vri-jeme trajanja Zbora. Nabavljaju se uz d-jenu od K 200:— kod uprave Zbora, Trg 29. listopada, broj l,ln papirnici i knjlžari Auer, Iliča 16. Francuski paviljon. Od stranih država sasradlle su svoje vlastite paviljone na izložbi Zaerebačkog Zbora Francuska 1 Ceho-Slova5ka. Francuski paviljon saeradjen je u stilu sredovječnog francuskog baroka. U njemu de biti izloženi ovi francuski proizvodi: Sampanjac »Royal Marenil«. Zastup-stvo za Jugoslavijn: Istočno trjjovačko društvo u Zagrebu. Marslljska proizvodnja sa-puna, parfumerija, knjige i novine, manu-fakturna roba i trikotaža. U paviljonu če biti smještena 1 velika garaža ivornice auto-moblla »Renault« iz Pariza, kao i najmo-derniji poljoprivredni Strojevi. Cdje se u pokrajini mogu nabaviti legitimacije za SOpostotnl teljeznički popust za posjetioce Zbora. Legitimacije za 50% željezuičkl popust za sve putničke vlakova državne i južne Že-Ijeznice sa znakom Zbora, koje ujedno vrijede kao permanentne ulaznice za vrl-jeme trajanja Zbora uz cljenu od K 200:— mogu posjetioci Zbora nabaviti u pokrajini i to: U Sarajeva: U uredu Trgovačko-obrt-n.1 čke komore (kod činovnika komore g. Novica Teržič 1 kod Podružnice Prve hrvat-ske štedionice. U Karlovcu: kod podružnice Prve hrvat-ske štedionice I kod trgovca g. Mika Kozine. U Djakovu: kod podružnice Zadružne gospodarske banke. U Hami: kod Banice za trgovina l tn-dustriju. U Slatini: kod Hrvatske štedionice d. d. U Subotici: kod podružnice Skladlšnog i odpremnog društva. Novi Sad: 'Kod podružnice Skladlšnog I odpremnog društva. U Osijeku: kod Trgovačke obrtničke komore i trgovca g. Ivana Janjiča. U Mariboru: kod Skladlšnog 1 odprem* nog d d. U Beograda: kod Eipedlta d. d. podružnica skladlšnog 1 odpremnog društva i kod podružnice Prve Hrvatske Štedionice. I u svim ostalim mjestlma, u kojlma se nalaze podružnice Prve hrvatske štedionice. Strana trgovina, zastopana a Zboru po domačim trgovclma. Artikli strane proizvodnje, koje predalu domači trgovci koji se bave prometom ino-strane robe, biti če izloženi u »Trgovai- kom paviljonu«. Izložbeni predmeti razdi-jeljeni su po skupinama. Razne predmete izložilo je oko 120 tvrdki. Osobito sn broliKi zastupani trgovci tekstilnom »obom. Pregled industrije Strojeva. Veoma če zanimiva biti industrija Strojeva na Zagrebačkom Zboru. Smještena le u »Trgovačkom trijemu«. Ovdje izložene Strojeve Izložltl a« domači trgovci. Imade izloženlh Strojeva počam od najjednostav-nijih do najzamrienljih. Izloženi su večim djelom obrtni i poljoprivredni Strojevi U trgovačkom trijemu izložilo Je oko BO tvrdki. Strana industrija na Vellkom Safmu, •mještena Je n Medjtraarodnom paviljonu, u kojem če posjetnik moči vidjetl proizvode raznih državi, koja su Izložilo prvorazredno tnostrana industrijalne firme. Raz« djelba n ovom paviljonu nije udešena prema skupinama, več prema državama. ^ Izložill su Industrljald ovih narodnosti: iTalljanl NUemd, Austrljski Nilemd, Švicar! I Poljad, dok če Cesi 1 Francuzi iztožiti u vlastitim sgradama. Domala proizvodnja aa zagrebačkom Vellkom Sajma. ' Domača proizvodnja biti če smleštena u industrijskoJ Palači 1 u Industrljskom paviljonu. Izložba č« pružati veoma zanimlvu sliku stanja naše poljoprivrede. U glavnoj palači biti če smještene u prlzemljn ove In-dustrijalne grane: Industrija kože, drva, pokučtva, žlvežnih namirnlca, papir I grafika. U prvom katu nalazi se smještena tekstilna industrija, umjetnl obrt, krznarstvo 1 galanterijska roba. U Industrijskem paviljonu rastavllaju se izložd domače proizvodnje I biti če Izložene ove grupe: Kemijski proizvodi, gradjevlnarstvo, zdravstvena industrija, željeznl proizvodi i elektrotehnika. Ove skupine so veoma raznolike. Osim n »Industrijsko! palači« 1 »Industrij skom paviljonu« nalazi se smještena domača industrija desno od glavnog ulaza u »Trgovačkl paviljon«, ovdje se smestlo večl broj domačih proizvadjača, kojl su z« izložbu prekasno prijavili Industrija banske Hrvatske na vellkom sajmu. Na ovogodlšnjoj izložbi uzoraka Zagrebačkog Zbora, biti če zastupane ovo industrijske grane Hrvatske: /. Industrija ieljeza I kovina, koja obuhvača 15 tvornica za izradbu željeza. 2. Industrija Strojeva I prometala Izkazuje 31 poduzeče tvomičkog karaktera. Od tega 10 tvornica Strojeva 1 2 brodogradllišta. 3. Industrija kamenja, gH* ne t stakla, zastupana Je sa 85 poduzeilu 4. Industrija drva sa 66 pilana 1 dloniiar-sklh društava tvorničkog karaktera te tvornica štapova I pokučtva. 5. Industrija kože, zastupana Jo sa 5 poduzeča. 6. Industrija papira l grafike zastupana Jo sa 29 podužeča. 7. Tekstilna Industrija obuhvača 19 tvornica. 9. Kemijska industrija obuhv*. ča 28 poduzeča. Naša industrija, koja s« n zadnje vrijem® počela rapJdno razvijati, prvi puta če sada kompletno izložltl industrijske pro* izvodnje, razveseliti če svakog posjetnika Zborove izložbe. Popust na nlemaiko-austtilsMm progama Južne ieljeznice. Ravnateljstvo Jui-ne željeznice u Beču dozvolilo Je za skupne Iziete posjetnicima Zagrebačkog vele-sajma kod osobnih, brzih 1 D-vlakova 60 postotni popust | Botri pozor! f m m : V zalogi imamo vsakovrstne obleke za birmance, kakor tudi vsakovrstne moške obleke, vsakovrstno tu- in inozemsko sukno, obleke po meri izvršujem v najkrajšem Času. W)Žm A BIZJAK U&bljana« Sv. Petra c 20 © O m h mešanega blaga na prometni točki na deželi |6li v mestu se vzame v najem, event se kupi hiša. Ponudbe na upravo pod ,Promet*. S lektrotehnik ško^vstrijskl državljan, 25 let star, samski zmožen koliko slovenščine, z večletno prakso obrat, monterja, Jnostojen v vseh elekti otehnih obratih, visokem in sred-( Jem toku. Absolvent 2 letnikov tehnične strokovne šole jZa elektrotehniko s koncesijoijiranim izpitom na tehnolog. obrt. muzaju nn Dunaju liže primerno Siuibo. — Popise se prosi na Pr. »amec, Wien XI 2, Dreherstr. 33. •ae@9aee •• ••saoese | Več vajencev | za ključavničarstvo, kovinsko stru-garstvo, strojno mizarstvo, in lesno g- .--j stmgarstvo i . 1 "•■T' sprejme takoj 'm togama Bašin fi drug Ljubljana, Sv. Petra cesta 75 s septembrom, lastna Sola za vajence MK pod vodstvom inženerja - profesorja. h ¥ # m m Otvoritev vrta in kegljišča se vrii na binkoštno nedeljo, v gostilni pri „KORLNU“ (prej Peter). Za dobra jedila in izborno pijačo j« preskrbljeno. K obilni udeležbi vabi Karl Cisler, gost!!n8£ar. Proda se |enonadstropna hišo! ® x 8 sfirjuanil in obsežnim urtotn % © na periferiji Ljubljane ob Tržaški cesti. § © Kupec dobi na jesen stanovanje v hiši. o ® Naslov pove upravništvo ,Jugoslavije". © W kljobniiiFjn sprdfflelo Mmk tvomicB JT1I,! mmf& pri LjubijaiL Zahvala. Podpisana Gospodarska rveza se tem potom Javno zahvaljuje požarnim brambam Trebnje, Ponikve, Mimapeč, Velika Loka ih Mirna za njihovo nadvse požrtvovalno pomoč o priliki požara v parketni tovarni v Trebnjem. Ljubljana, dne L junija 1922. Gospodarska zveza v Ljubljani 1 RESTAVRACIJA dobroidoča a lepim sen£na> tim vrtom in veliko dvorano na prometnem kraja v Ljubljani »e po ugodni ceni radf družinskih razmer prode. Ponudbe na en. zav. Dr. Bese-ilak In dr. Ljubljana, Sočna ulica itaviika S. Velika hiša v mestu, dvonadstropna, ort*. 2 hiši ■ dvema pročeljema t velikim skladiščem, obokane kleti, m po ugodni ceni proda. Ponudbo pod „TO* VARNA" na An. tav. Orarjo Besellak In dr, Ljubljana, SOdna ulica it 5. za vrtilni In enakomerni tok. ca pogon In lut (dinamo) 1—6 k. s. In vse elektrotehnične po-a n trefcščlne v zalogi po ugodnih cenah, o a E!@ktPotefcsti€na tvrdka Karol FlorilanOie, Elektrofnženlere In frg. uradnike išče velika delniška družba za strojarsko in elektrotehnično Industrijo v Jugoslaviji. Obširne ponudbe na upravo lista pod štev. 12345. aisiHisaias!® cT'*-r **5tao« cuumbsbbbbbbibbbbdbssi Med 40 raznimi sistemi pisalnih strojev, ki so se upurabljali v mojih nekdanjih trgovskih šolah legat v Mariboru in Dr. PIMK V ORADCU, se je I izkazal najboljši in naj- prikladnejšl sistem pisalni stroj .Continentoi* ANT. RUD. LEGAT MARIBOR Slovenska uL 7 • • Telet. 100 |n 97 Prva Spedlalna trgovina s pisalnimi stroP In pisarniškimi potrebščinami Samoppodaja pisalnega stroju „tBI5Tll3EHTflL“ za vso Stonijo. Lastna delavnica za popravila pisalnih strojev vseb sistemov. OBJAVA. Jadranska banka d. d. v Beogradu naznanja, da izplačuje vsled sklepa občnega zbora z dne 27. maja 1922 za leto 192112°la-no dividendo v znesku Din 12.- za delniški kupon št 16. Kupone vnovčujejo pričenši z dnem 10. junija 1922, Jadranska banka v Beogradu in njene podružnice v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Hercegnovome, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju, v Opatiji iri Zadru. Banka i Štediona za Primorje na Sušaku in njen* podružnice na Reki in v Bakru. V Ifubiianl, dne 31. mala 1922. RAVNATELJSTVO. ^ftaaaagi OGLAŠUJTE V JUGOSLAVIJI* 1 Siev. 12&' .UL I-T-' 1 Slovenski književni trg S potttfSnhn osvoftojenjam it *v«trt&> «ke«a in nemSkej® Jarma smo ar Sto* iVenci kolikortollko osvobodili tmOS kulturno. Slovensko lolstvo^ alovansko ^uradovanje ~~ kratkomik priznanje slovenstva in slovenščine je tradfi slovenski književnosti omogočilo 5irS ra*~ mah, V razveseljivem številu so se pr“>-SSela kmalu po prevratu pojavljati na ^njlževnem trsu izvirna ta prevodna dela razmerama dobro, ponekod tudi prvovrstne vsebine. Tudi odjem knjlž-®3b produktov Je bO spočeti« zadovoljiv. Ob vedno rastoči draginji papirje, [tiskarskih potrebščin, tiska ta dela pa so postale tudi knjige drage ta občinstvo predvsem uradnižtvo, uateB-sivo, djjaštvo ta delavstvo, ki tvori večino knjižnih odjemalcev — ni več ▼ toliki meri zmoglo cen knjigam kakor »prva. Nastala je kriza, ki bi bila skoro iuničila lep razvoj slovenske književnosti, da se ni posrečilo umnemu ta požrtvovalnemu gospodarstvu založni-štev, krizo vsaj kolikortollko omiliti s tem, da so vkljub horendno povišanim produktivnim stroškom izdali knjige za skoro isto ceno kakor pred krizo. Neprijetna situacija, v katero je postavila vsa založništva vedno naraščajoča draginja, traja seveda 5e danes in baš to onemogoča oni lepi in mogočni razvoj slovenske književnosti, ki se je obstal spočetka. Založništva dandanes ri-skirajo mnogo: ako tiskajo visok« naklade (5 ali celo 10 tisoč izvodov), da bi s tem omogočili cenejšo izdajo knjige, Investirajo ogromne zneske, ki dosegajo četrt in tudi pol milijona kron. Pri vsem osvobojenju pa Je nas Slovencev tako malo, da se visoka nakla« da prodaja dolga, dolga leta, predno je Razprodana. Kakšna pa bo situacija na knjižnem trgu čez 5 ali 10 let, pa ne more nihče vedeti. In tu tiči založnikov riziko. fVsakdo ve. da se mora v današnjih ne-»talnih ra;,../erah denar in blago hitro obračati, če se hoče izogniti skoroda Sigurni izgubi iz tega razloga ravno pa so investicije založnlštev, ki se morejo raztezati na dolgo dobo let, zelo riskanine. Ce pa založnik izda prav majhno naklado knjige, ga knjiga tem iV*č stane in je torej toliko dražja. Draga knjiga pa se — če ni morda strokovna in kot taka gotovim krogom absolutno potrebna — ob teh obubožanih razmerah prodaja zelo slabo in ob* leži založniku še tista nizka naklada za dolgo časa v zalogi. Menda je umest- mt, da smo ■ofeottko ob&irneje razk>-211! to dajstvo. ker se g* ni nihče potrudil, da M občinstvo oposoril na to. čkmk gre mtano knjigarn«, pogled m« obvisi ta ceni knjige In zdi se mu, da Je knjiga nesramno draga. Ne pomisli pa prav nič, koliko tistih knjig je še v salogi ta koliko tiči v tisti saloni tfek-tfvnoea denarja! In končno menda lahko mirno trdimo, da so knjigo še nai-ceneJH produkt današnjega časa. z oziram na predvojne cene. Kar tiče slovenskega salatm^tva, pa moramo odkrito in z veseljem pri-znati, da vtSI vkljub silno težavnim razmeram svojo visoko kulturno nalogo požrtvovalno, z vso vnemo in tudi z lepimi uspehi. Pri tem moramo seveda poudariti tudi zasluge čitajočega občinstva, ki obstoje v tem« da vkljub vsem neštevilnlm nevoljam vsakdanjega življenja še ni zgubilo smisla in ljubezni za lepo knjigo in dobro čtivo. Še po skoroda vsaki ediciji slovenskih založništev je občinstvo poseglo rado ta vsaj tako številno, da je bilo založništvom omogočeno, nadaljevati z novimi izdajami. Kako bi tudi drugače bilo mogoče, da bi v dobrih treh letih izšlo gotovo nad 300 slovenskih knjig ta brošur izvirne in prevodne literature večjega ta manjšega obsega! Pri tem pa niti ne upoštevamo mno žioo glasbenih edicij in strok. oz. društvenih izdaj. To Je pač v*ega priznanja ta vse pohvale vredna marljivost saHoiništBV. Slovensko založništvo tvorijo deloma posamezniki (Schwentner, do predlani Kieinmayr & Bamberg itd.) deloma društva (Omladina, Prosveta itd) razne tiskovne zadruge in tiskarne (Jugoslovanska, Zvezna, Učiteljska, Na-rodna). Med najagilnejše smemo prištevati Jugoslovansko, Zvezno ta Tiskovno zadrugo. Ker pa se prva peča povečini 7. edicijami nabožne vsebine, zavzemata prvo mesto slovanskih založništev v beletristiki Zvezna tiskarna ta knjigarna, d. z o. z. v Volfovi ulici in Tiskovna zadruga v Prešernovi ulici. Slednja datira menda iz L 1916 ter pridno zalaga izvirno ta prevodno literaturo. Doslej je izdala okoli 40 knjig in brošur. Založba »Zvezne tiskarne« pa se je osnovala Sele po prevrafu ta je v še ne treh letih izdala ca 50 knjig ta brošur, od teh 30 izvirata, ostalo pa prvovrstnih prevodov iz svetovne literature. Razim tega je Izdala 12 številk malih pesmaric najpjrlljubljenejiih slovenskih pesmi v zelo priročni žepni obliki, s čemur Je zelo ustregla pevcem in zborom. Založništvo .>Zve*®e tiskarne* je razdelilo svoje izdaje v a) Založba, b) Narodno knjlžnioo, c) brošure, d) knjižnico dnevnika .»Jsgos.kvlj««,, e) Pesmarice. a) '/Mkrtba, V tem oddeiku izdaja *Zvt#«a« po- j večini fcrvkrco proio in poestjo. Albreht Iv.; Slatnje, peatni. Albraht Iv.: Mlada grede, otroške pe- \ ami z bogatimi ilustracijami M. Ga- j • sparifc Gruden Igo: Narcis, pesmi. Gruden igo: Primorske pesmi, obe z \ lepimi naslovnimi risbami 1. Vavpo- I tiča. 1 Glas«' Jan.: Pohorske poti, pesmi. Golar Cv.: Kmečke povesti, zbirka j črtic. Komanova M.: Šopek samotarhe, zbir- i ka črtic. Pugelj M.: Mimo ciljev, zbirka črtic. Seidel J.: Rastlinstvo naših alp, prispe- j vek k spoznavanju slovenske zemlje, t Štuhec J.: Slovenska narodna mladina, i MacchiaveUi N.: Vladar, prevel Ab- S ditus. Skrbinšek M.: Diletantski oder (»Nova Talija« I. navodila). Navinšek E.: Lepa maska (»Nova Ta- j lija« L navodila). Govekar Fr.: Svitanje, zgodov. roman izza francoske zasedbe Slovenije. IluslTOvano. Ruskin John: Črna brata, pravljica za mladino, prevel Lj. Furlani, bogato ilustrovano. R. Tagore: Vrtnar, pesmi ljubezni, prevel dr. A. Gradnik. i Ogrin Fr.: Slike iz Belokraiine, poto- : pisne črtice. Resman lv.: Naša bol, o vzrokih našega poraza na Koroškem. V tisku pa se nahaja Ks. Meškova mladinska knjiga ?\olk spokornik in drage povesti*, bogato ilustrovana, nadalje R. Tagore: »Oitanjali*, žrtveni spevi v prevodu dr. Gradnika in kot nadaljnji zvezki »Nove Talije« v redakciji Milana Skrbinška: »Oče«, »Ma-riša*. »Zemlja*, »Borba*, »Uboštvo«, »Vras*, »Ženitev* te »Mrak*. — V oddelku b) Narodna knjižnica, zn katero sprejema založba tudi stalne naročnike, je. doslej itf.žlo 33 snopičev prvovrstne izvirne in prevodne literature: 1..— 2. zv,: Val. V odlitka sfb*:aai ssptei. 3.— 5. zv.: Gaadeamas, kcmedjfe L, Andrejev-Glonar 6.— 9. zv.: Gadje gnezdu, povest iz dttt trpljenja tu nad, Vladimir Levstfif. 10.—12. zv,: Bele noči — mali junak, I. DostojevskJ-Soritmk, 13,—15. 7v,: Moje 2tvl}enfe, avtobiografija, Iv. Cankar. 16. zv.: Paberki iz Roža, koroške pravljice, Iv. Albreht 17.—18. zv.: Bilke, novflje Jtiar. Kmetova 19,—28, zv.: Kuhinja pri kraltid Gosji nožid, roman Anatol France-a •*» O- Zupan- 24. zv.: Pikova dama, S. Puskin-Borštnik. 25.-27. zv. Slovenska narodna lirika, izbral Janko Glaser. 28.-29. zv.: Malenkosti, črtice Iv. Albrehta. 30.—31. zv.: Helena, povest M. Kmetove. c2.~33. zv.: Karmen, P. Merimče — VI. Levstik. Tudi to knjižnico bo »Zvezna knjigarna nadaljevala z novimi najboljšimi prevodi in izvirnimi deli, ki Jih ima v rokopisu že pripravljene. V »Knjižnici »Jugoslavije« izhajajo ponatisi najboljših podlistkov tega lista. — V »brošurah*, ki so bile In so še velevažne z ozirom na naš težavni obmejni položaj, so izšli večinoma propagandni spisi Posebno dobra misel založništva pa je bila izdaja •Male pesmarice*, ki je hipoma našla neštevilrio odjemalcev. S priročno žepno obliko je založništvo odpomoglo občutnemu pomanjkanju pesmaric. Kako silno postreženo je bilo z izdajo Male pesmarice, je dokaz, da nekaterih pesmaric že primanjkuje, dasi so se tiskale v precej visoki nakladi in bo treba misliti na drugo izdajo. Razun doslej izišlih 12 pesmaric je izdalo založništvo Zorko Prelovca »Dve pesmi« (»Kam škrjanček moj hitiš« — in »Zapoj mi pesem.,.«) ter F. a. gospodinja, iivflje, kro-}oC% davljenj*, in sedlarje opo-i*rfeznr. Louis Rdder Wten V1U Zlegiergasse 7. Žpecijaliieta; Galvanski Hydra-elementf v nedostlživoj kvalitetL Originalne Bergman-djevi (Berlin), Inštalacijski materija!, kao djevi 2a inžtaiactje, okovi, pr?tikači itd. Sve najflnijega lzrada. Veliko skladište (1 transit) izurna dobava. Lisice koie in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in Izdelavo krznarsteo ROT, Ljubljana, Gradliie 7 kupnje kože divjačine po naj višjih cenah — Sprejema moderniziranje. je izšel broširan z naslovno risbo akad, slikarja J. VAVPOTIČA po ceni .........................................16.-” Din«, navadno vezan vezan v satin (temnejša in svetlejša vezava) .... 25.— Din, 200 izvodov „Vrtnarja“ pa je natisnjenih na posebno finem papirju in so ti izvodi opremljeni s številkami ter razkošno vezani v usnje rjave, svetlo in temnordeče in syetle (drap) barve z zlato obrezo. Luksuzna izdala „Vrtnarja“ je najprimernejše in najel ega ntnejše darilo, ki ie v kras vsaki knjižnici in vsakemu salonu. Cena luksuzni izdaji.................................... • 50.— Din. Naprodaj je „VRTNflR“ v vseh večjih knjigarnah, luksuzna izdaja samo v »ZVEZNI KNJIGARNI«, LJUBLJANA, Marijin trg št. 8. Frometni zavod za premog i i v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov m domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja ia razpečava: M tM?. i aitt Ms zi lim ii tab ipniL M gumi ii (ni jmm. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani. Miklošičeva cesta 16. ŠIBENIK, DALMACIJA Brtojavi: DISTELERIJK, strnil TROJI ob- delovanje lesa URBINE Transmisije ~ STROJNE TOVARNE O. D. — . ! J': prele . . 1 Speitfeld, Daneii in drug 1 PRAHA-KARLIN "l Podružnice; Blansko, (Kor.) Slany In Usti na Labi. g IS! itobavija: popolno opremo za sladkorne tovarne, žgainice špirita,; i • rafinerije, strojne opreme za jame, plavže kakor tudi ostale stroje za | ! pogon, pihalnike, hidravlične opreme, kakor tudi hidravlične stroje za § netenje, parne turbine, parne kotle in pokrovke za paro, vsako drugo J litino, kopalne banje, vlite, emajlovane, železne, konstrukcije, ront!tn™ lokomotive, lokomobile in dvigala. Motorji Dleseiovega sistema. " Strajne tovarne in livarne d. i zvonovi UMHnMMHnS LJUBLJANA. jSsSsss?* eSSSI&lBSaFS ( Veliki denarni zavod išče verziranega, v knjigo-vodstvu popolnoma samostojnega Prvovrstni Brez konkurence Tovarna za gumbe, Slov. Bistrica TRiSISSiONENS 5 frtslKlos5igr_flas|šknwt}^ * HilEINRtCH. | | vraun/, BumaiUTOTt § Zastopstvo za Jugoslavijo: Strojarsko društvo „SILA“ tehniška poslovalnica in strojarska radionica Sil BM i Handl Zagreb. DraMfeva alka It. 11. •mmmmm • mmasme Na proda) Vino in w a žganje Pristno, liter od 5 Din. naprej prosto trošarine na J^eni.cah. Ivan Poljšak, Jesenice, hotel Pošta. I Ed. Sipek I J Ljubljana, laiMA Z i Velika zaloga- ra. zlatm, at- £ ° hminB la opilke, - Popravila sb i a Infinlejo stota in pni Z Cene nizke Brata • a i Beograd« Delniška glavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKA. ftoš&v za braol«ftei 3ADRANSKA. AFIUIRANI ZAVOD: FRANK ŠAKSER STATE SANK 82 CORTLAND STREET NEW-YORiC CSTT. !aJJd, Bohoričeva ti. ZO se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. •"■■■■•■'■■■aMnMMMMMMMBfeBaMlMiaMIMMMaiaHtta ——li • mmumm Največja Izbira Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic pri tvrdki 9. SE. SRIlBERIfE Ljubljana, Mestni trg Stbt. f Auto Bencin. — Pneumhtika. Olje. — Vsa popravila. Mast. — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3ugo-Auto d. z o. z. » Ljubljani. uradnika za svojo podružnico v Metkoviču. Nastop službe takoj. Ponudbe s spričevali, referencami in označbo zahtev na: poštni preda! 15 glavne pošte v Ljubljani. r:‘~; _ mm \\\ snu.: Sprejemam lisičje In drug« kože * barvo; stroj in popolno izdelavo moderniziranje kožuhovin izvršujem točno in po najnižjih cenah. Kupujem vsakovrstne divje kože po najvišjih dnevnih cenah. P. SEMKO, krznar, Glince 230. ODLIKOVANA TVORNICA ARASKINA I FINIH LIKERA 6. S. MATAVUU KR. DVORSKI LIFERANT Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje . ~ voznih koles v ognju se priporoča TONE MALGAJ stavbeni in pohištveni pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6. •HMI s- Prvovrstno, specijelno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne -... plašče, perilo itd. priporoča tvrdka - "rr;: DRAGO S£HWAB (prej Schwab & Bizjak) ftti isarcdno lun LIubljana Dvorni trg Sten. S. Razno perilo za dame, gospode in deco priporoča tvrdka 9.8 E. SROBERHE Ljubljana. Mestni trs *t 10. Tekstilna roba vseh vrst najceneje pri Fradies. Wlen 3. Franz Josefe kal 49. ica v L 13 kupuje in prodaja valute (dolarje itd.) in devize po najugodnejši dnevni ceni in obrestuje vloge bodisi na knjižice bodisi na tekoči račun po najvišji obrestni meri. JUGOSLOVANSKA UNION- BANKA 1 preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA ■ USTANOVLJENA L1872 I fcc-sm* ®on»ia Radgona, Kranj, UubUana, Murska Sobota, Vtpevec E Maribor, ekspozltuma podružnica Skofjaloka. B»:m£:k;K:t!!!Rt!t^:ss!sam»2!3iaaBniiaDsn Akcijski kapital K 30.000.000 Rezerve K I6.OGO.OQO Izvršuje vse bančne posle najkulantneie. Kto..i!*isu»a« ZMares !! Undervrood II » » pisalni stroji so najbollS n k %!8SSSSS»SK. sautt« f , , ,, HAESSLER & WOLF Jugoslovanska Slmens d. d. Direkcija I ZAGREB, Draškovka ulica štev. 23 Zastopstva v Beogradu, Sarajevu in Ljubljani Zastopstvo v LJUBLJANI, MHdoiKeva c 13 Brzojavni naslov; Jugo Shnens. UuBUana :< Tdeton 102, Zgradba elektrarn, naprava za proizvajanje In oddajanje električne JirrrB^i 1 M r Stroji in orodje za ofede- j r. :< lavo kovin In lesa >i W1EII l.v Bauernmarkt Nr. 24. ^raQ|av?nl nasžov; Haessletviroif« Wien Podružnice in lastna zastopstva: tez, Praga, Bufiapest, Eteniitz. # Zahtevajte naie ponudbe in kataloge* ^ energije za Industrijo, rudarstvo in poljedelstvo, dobavljanje električnih strojev, aparatov in potrebščin za Izmenični ter istomerni tok, brez o □ a □ a plačno izdelovanje projektov, primerne cene. o n d □ □ TD, d. »Dobavlja sloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn BcSsandorfer, Ehrbar, Czapka, HSLtl, Schweighofer, Stingl Itd. *> Tudi na obroke. Jerica HUBAD, roj. Dolenc Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5. ter vsakršno sedlarsko in jermenarsko blago dobavlja GABRIJEL MIKULANDA tovarn, izdelovanje sedi In konjske opreme Telefon 3444 Praga III. Telefon 3444 ir—, Na)v«qi davki. boter« plaCate Vam nastanejo, oko ne glodate na to, kj« nakupujete, zgubite denar in Imate poleg ' tega voikro* Se S*. sitnosti. Poskusite enkrat z llustrovanlm katalogom tvrdke H. Suttner (Imetnik Henri Metre) v Ljubljani, Mestni trg 8. J,.1 *^W8lk Ta Vam svetuje resniino dobre ure, spe- jk,,'»RS djelne znamke „IKO“ Iz lastne tvornice |M V Svid, kakor tudi druge dobretepne ure, rO vT- zapestne ure, svetilne In stenske ure, HLv> verižice, prstene, zapestnke, uhane, na- ■Ft^ v mizno orodje, krstna In blrmska darila in milvso drugo zlatnino in arebrnlno. Pa tudi a * porabn« predmete, kakor n. pr. Ikerje, gLlte * nole, britve, laMstritne in brivske stroje, steklorezce, doze za tobak, svaiCIce In smodke, neiigai« in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. Suttner (Imetnik Henri Mairej v Ljubljani št 8. naaradjena na svim iziožbama najvetim odiitisvanjima. Kakije svake vrsti — Svetski „Maraschlno — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac 1* Medi' dnal, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatla vieauz, obljubljena marka — Cremes doubles, Hkeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esendje od punča — Sirupi od voda — Ltmunade. Cenilk na zaiitevil *••••• Cenik ua zalite vi i Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovine »tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti ne drobno in debelo. Velika zaloge vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumadke. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny". Na razpolago je hydrauiična stiskalnica za montiranje polpogumijastih obročev. Centrala; UtiBftsm, Rimska cesta štev. S, Telefon štev, 588. Brzojavi; Kuštrin, L)«iD$afta. PodružniceLjubljana, Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470, Maribor, JufSČeva Ut. štev. 9. Telefon štev. 133. Beograd, knez nihajtova utica brol 3. :Državno zdravilišče: toplice Dobrna pri Celju. Akratoterma 37" C Izredno bogata na radiju In ogljikovi kislini, izvanre-dni uspehi pri živčnih boleznih, boleznih srca, ledvic, mehurja in revmatizma. NajsfareJŠe žensko zdravi-— Uiče Južnih alp. = Priporočljivo za rekonvalescente In slabotne. Gorsko podnebje, smrekovi gozdovi, krasen park, divni izleti. Predsezija od 25. aprila =* do 15. junija. *== V tem času so vse cene za 25 °/0 znižane. Drž. uslužbenci, častniki in duhovniki imajo v tem Času 90 % popusta Brata Antičev« uvoz In Izvoz dalmatinskega vina na debelo, trgovina * oljem in ribami. Vlito U lastnih vinogradov. klavna zaloga; Jelša — Plive ~ PiaŽa — otok Hvar (Dalmacija). Pedruinica: M Lesatec, Slovenila. Parna žaga FRAN RAVNIKAR ========== mestni tesarski mojster .-!bc= LJUBLJANA Linhartova ulica štev. 25 kupuje po najvišjtft dnevnih cenah razne vrste okrogii lec, kakcu ================i tudi cele go«zsto« paroele. =sF.-ng >•••••••••••••••••••»•»••*•«•••• 999999 •••••• SLOVENSKA ESKOHPTNA BAI IKA,LJUBLJANA © Podružnice: Selenburgova ulica štev. 1. | Boett EREsta, Msk, SiamjuradK Izvrtale vso bančne posle najfoenele in nafkiilantnele. —■ a®®©®®®##®®#®«®®®«®®***#®®®®®®®*#®®®®®®*«®®«««®« ••••••••• •••••o®«® ®®®®®®®«®®®®®®«®®®®®®®< Delniška glavnica K 20.000.000*- Rezervni zakladi: K 6,500.000-— Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter ku-poriov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits i. t. d. ll| LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50, (v lastnem poslopju.) LJUBLJ AŠk ............-.......... Brzojavk* - KREDIT UOBUflIM, — ToWon «. 40, 457. h) 64« . .. "r; Tiska »Zvezna tiskarna« v. Ubllanl Izdal« konzorcij dnevnika »Jugoslavija« Glavni ia odgovorni urednik Zorko Eftkip. JKr«m ... .. »lUCfOSLAVlJA«. SLludia WŽ. * fc. ^ 1 .... i i——aa—■—a— i ■ i .1111 i ... i i i l ■ .... . .,. , ...,-JajtAfa— .......... ...........—— -----------------------------------------------------------------——------------------- —i m ..m, ... «