Letnik XVI.	Celovec, petek, 18. avgust 1961	Štev. 33 (1005)
Po uvedbi strogih ukrepov v Berlinu:
Vprašanje Berlina in Nemčije v novi fazi
„V Berlinu je bila spuščena železna zavesa," je zahodni tisk komentiral najnc-vejše ukrepe vzhodnonemških oblasti, ki so poostrile nadzorstvo nad prometom med zahodnim in vzhodnim delom Berlina kakor tudi med Berlinom in Zahodno Nemčijo. Do feh ukrepov je prišlo tik po konferenci držav članic Varšavskega pakta, kjer je bilo ugotovljeno, da zahodne države izkoriščajo zahodni Berlin za podtalno delovanje proti Vzhodni Nemčiji in je bila zato postavljena zahteva, naj Vzhodna Nemčija podvzame potrebne ukrepe za nadzorstvo nad mejo z zahodnim Berlinom.
Vzhodne države so v svoji izjavi pouda- lina za podtalno delovanje proti Vzhodni
rile, da je Sovjetska zveza v popolnem soglasju s podpisnicami Varšavskega pakta poslala zahodnim državam predloge o sklenitvi mirovne pogodbe z obema nemškima državama in o položaju zahodnega Berlina kot svobodnega demilitariziranega mesta. Ta predlog — je rečeno v izjavi — upošteva realni položaj, ki se je izkristalizira! po vojni v Nemčiji in Evropi in ima namen odpraviti ostanke druge svetovne vojne in utrditi mir. Toda zahodne države niso pokazale pripravljenosti, da bi s pogajanji našli ustrezno rešitev, marveč nasprotno napovedujejo krepitev oboroženih sil in delno mobilizacijo, objavljajo pa celo načrte o invaziji Vzhodne Nemčije, medtem ko zahodnonemški revanšisti odkrito zahtevajo atomsko orožje. Poleg tega izkoriščajo zahodne države zahodni de! Ber-
Nemčiji in državam socialističnega tabora, zato so države članice Varšavskega pakta mnenja, da morajo vzhodnonemške oblasti na mejah proti Zahodni Nemčiji in poroti zahodnemu Berlinu uvesti take ukrepe, ki bodo omogočili zanesljivo nadzorstvo in preprečili podtalno delo proti vzhodnim državam.
Na podlagi teh sklepov je vlada Vzhodne Nemčije sprejela ukrepe, s katerimi je praktično preprečen osebni promet med vzhodnim in zahodnim Berlinom. Na prehodih iz enega v drugi del mesta so postavili žične ovire, prehod je dovoljen le na štirih mestih, in sicer samo za osebe, ki imajo posebno dovoljenje. Vzhodnonemške oblasti so v tej zvezi objavile, da bodo demarkacijsko črto med vzhodnim in zahodnim Berlinom smatrali od sedaj dalje za »mejo suverene države", kar pomeni,
Na Južnem Tirolskem:
Bo končno zmagala razsodnost?
Človek — proizvajalec
osnovno izhodišče za novo ustavo, ki jo pripravljajo v Jugoslaviji
Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je kot predsednik komisije za ustavna vprajanja pred nedavnim govoril o načelih nove ustave, ki jo pripravljajo v Jugoslaviji. Njegove izjave so vzbudile veliko zanimanje v široki mednarodni javnosti, saj je iz njih razvidno, da bo nova jugoslovanska ustava pomenila važen korak naprej v izgradnji socialistične družbe. Zaradi splošne zanimivosti prinašamo najvažnejše odlomke iz Kardeljevih izjav tudi v našem listu:
Najbolj bistveno v tezah za novo ustavo je to, da je njena izhodiščna točka človek v proizvodnji na bazi družbenega lastništva nad proizvodnimi sredstvi, človek pri svobodnem delu, človek v upravljanju s proizvodnjo in delitvijo družbenega proizvoda, človek — svobodni proizvajalec, ustvarjalec — v mehanizmu družbenega samoupravljanja, ki se zaveda svoje družbene vloge, svojih pravic in svojih dolžnosti do drugega človeka in do družbene skupnosti. Na osnovi takih socialističnih ekonomskih in družbenih odnosov se mora razvijati tudi celotna politična in družbena izgradnja. To je najvažnejše v tezah za novo ustavo, ker je to tudi sicer najvažnejše v celotnem socialističnem razvoju.
Ravn0 ukinitev pravice do izkoriščanja in vzpostavljanje dela kot družbenega kriterija za delitev družbenega proizvoda predstavljata izhodiščno točko družbenega razvoja in graditve celotne politične in obče družbene nadgradnje. Tako postajajo pravica do dela, svoboda dela, pravica do delitve družbenega proizvoda sorazmerno z delom, do enakopravnega sodelovanja v upravljanju proizvodnje in delitve gospodarskega plana itd. ne samo sestavni del osebnih in demokratičnih pravir .vsakega človeka, temveč postajajo osnovni cilj obstoja celotnega državnega in družbenega centralizma. Z drugimi besedami, vse tisto, kar je privatno lastništvo nad proizvodnimi sredstvi za kapitalistično ureditev in spričo tega tudi za državo buržoazne demokracije oziroma za njeno ustavo, to je v naših pogojih svobodno delo človeka in pravica do delitve družbenega proizvoda po načelu: vsakomur po njegovem delu.
Lahko rečemo, da bo naša ustava nova pomembna spodbuda nadaljnjemu razvoju socialističnih odnosov v duhu humanizma in demokratizma. Človek ne more imeti samo pravice, ima tudi obveznosti do družbe in njenega napredka kot celote. Zato sc mora tudi stvarni demokratizem izražati tako v težnji človeka po svobodi, kakor tudi v njegovem občutku odgovornosti do drugega človeka, do napredka vse družbe. Vse to pa niso nekakšna večina in abstraktna načela, ampak so zgodovinsko pogojena in se nenehno menjavajo. Potemtakem tudi naša ustava ne more izhajati in ne sme izhajati iz nekakšnih abstraktnih načel pravice in svobode, marveč naj odpre čimbolj svobodno pot in čimbolj spodbudi tiste ekonomske družbene odnose in činitelje, ki zagotavljajo najhitrejši napredek socialistične družbe v vsakem oziru, s tem pa tudi čedalje močnejšo afirmacijo humanizma in demokratizma.
Novi pogoji pa terjajo tudi spremembe v državnem in družbenem mehanizmu. Zato bo prišlo tudi do korenitih sprememb v volilnem sistemu in vrhovnem organu zvezne ljudske skupščine. Poslanec ne b0 več »teritorialni zastopnik«, marveč bo zastopal neposredne koristi delovnih ljudi na različnih Področjih družbenega samoupravljanja. Celotna ustava naj izraža tako proces razvoja samoupravljanja in decentralizacije, ki je povezala s tem procesom, vštevši tudi popolno svobodo nacionalnega življenja in popolno nacionalno enakopravnost.
Eno poglavje nove ustave bo posvečeno mednarodnim odnosom. Seveda bodo tu zajeta samo načela. Vsekakor bo tu v prvi vrsti poudarjena podpora vsem silam napredka, nacionalne enakopravnosti in socializma, kot tudi privrženost načelu miroljubne aktivne koeksistence. Svet postaja danes čedalje bolj ena celota in se tudi velike in največje države ne morejo več zapreti v svoje meje. To hkrati pomeni, da postajajo čedalje bolj aktualni nacionalni problemi na mednarodnem torišču, čedalje bolj postajajo aktualni odnosi med narodi, in to ne samo z vidika pravic vsakega naroda do samoodločbe, ampak tudi z vidika stabilizacije mednarodnega sodelovanja kot osnove neogibne mednarodne delitve dela.
Najnovejši razvoj na Južnem Tirolskem
—	čeprav je zadnje dni prišlo do novih atentatov in s tem v zvezi do novih aretacij
—	odpira možnosti, da bo končno le začela zmagovati razsodnost. Tako na italijanski strani kakor tudi v vrstah manjšine same so prišli do spoznanja, da je najboljša pot reševanja pač pot medsebojnih pogajanj, pot neposrednih razgovorov s prizadeto manjšino. Seveda še takemu reševanju še vedno upirajo ekstremistični krogi, posebno tisti, ki rešitev južnotirolskega problema vidijo edinole v samoodločbi južnotirolskega prebivalstva. Toda vsi tisti, ki jih razsodnost še ni popolnoma zapustila, so že zdavnaj uvideli, da za tako pot ni izgledov; zlasti pa pomen: jo odločno odvrnitev od takega reševanja nedavne izjave zunanjega ministra dr. Kreiskega, ki je na tiskovni konferenci jasno povedal, da ne gre za zahtevo po samoodločbi, marveč za korektno in zadovoljivo izpolnitev obveznosti, ki jih je glede Južne Tirolske prevzela Italija v pariški pogodbi.
Vsekakor je prišlo v Rimu že ponovno do razgovorov med notranjim ministrom Scelbo in predstavniki južnih Tirolcev. Gotovo ti razgovori še niso privedli do otipljivih uspehov, vendar pomeni bistven korak naprej dejstvo, da bo italijanska vlada imenovala posebno komisijo z nalogo, da pripravi pogoje za rešitev južnotirolskega problema. Po časopisnih vesteh bo sestavljanje komisije, v kateri bodo zastopani tudi predstavniki manjšine, zaključeno do konca tega meseca, tako da bo komisija že septembra lahko začela s svojim delom. Predvidoma bo navezala stike z vsemi zainteresiranimi skupinami in šele potem predložila rimski vladi svoje predloge za rešitev vprašanja Južne Tirolske.
Ta razvoj na Južnem Tirolskem pa je imel posledice tudi v Avstriji: eden izmed predstavnikov politike zaostrovanja — tirolski deželni svetnik in predsednik rrolske OVP dr. Oberhammer — je odložil obe funkciji, ker »se ne more strinjati z novo južnotirolsko politiko«. V tem dejstvu vidijo politični opazovalci potrdilo za nikakor ne novo ugotovitev, da se je avstrijska južno-tirolska pol tika znašla v slepi ulici, iz katere ni poti naprej, marveč samo pot nazaj in nov začetek, pri katerem pa za zagovornike ekstremističnih zahtev ni več mesta. Še posebno ne, če hoče Avstrija s tem vprašanjem ponovno pred Združene narode, kajti politika dinanrta je njenemu mednarodnemu
ugledu že močno škodovala, nasprotno pa Italiji pridobila simpatije celo tam, kjer jih doslej ni uživala.
Ravno odstop Oberhammerja na Severnem ter nedavna aretacija glavnega tajnika SVP Staneka na Južnem Tirolskem pa lahko pomeni začetek nove poti, ki ni potrebna le obema prizadetima državama Avstriji in Italiji, marveč še posebno manjšini, kateri gre za rešitev življensko važnih vprašanj. Pot medsebojnega sporazumevanja ter mirnega reševanja sporov pa je prvenstvena zahteva tudi v š'ršem mednarodnem pogledu, če pomislimo, da v današnjem času napetosti lahko najmanjša iskra sproži nevarnost velikega požara.
da je bil s tem ukrepom vzhodni Berlin priključen Vzhodni Nemčiji.
Ukrepi vzhodnonemške vlade so naleteli na ostro reakcijo v političnih krogih Zahoda. Posebno v Zahodni Nemčiji so reagirali precej kislo, zavedajoč se, da je z vprašanjem Berlina stopilo v novo fazo tudi vprašanje Nemčije. Obravnavanja nemškega vprašanja pa se v Bonnu očiino bojijo, ker vedo, da bo bodoča rešitev tega problema imela nujno za posledico tudi konec sedanje revanšistične in militaristične politike Zahodne Nemčije, skratka: biti bo morala taka, da Nemčija v bodoče ne bi mogla več predstavljati nevarnost za Evropo in svet.
Zelo zanimivo pa je v zvezi z zadnjimi dogodki okoli Berlina dejstvo, da tako v Ameriki kakor tudi v Angliji in Franciji nič nočejo slišati o .drastičnih protiukrepih", ki jih od svojih zaveznikov zahtevajo zahodnonemški politiki. Nasprotno v teh državah poudarjajo, da s sedanjimi poostrenimi ukrepi pravice zahodnih velesil niso bile prizadete in zato tudi ni vzroka za razburjanje.
SLOVENEC WIRO CERAR
zmagovalec na IV. evropskem telovadnem prvenstvu
LefoJnje IV. evropsko telovadno prvenstvo v Luksemburgu sc je zaključilo s sijajno zmago mladega komaj 23-letnega Slovenca Mira Cerarja, ki je postal zmagovalec in evropski prvak v skupni oceni ter si poleg tega na posameznih orodjih osvojil Je tri zlate in dve bronasti kolajni. S tem je zasenčil vso evropsko elito in učinkovito napovedal svojo kandidaturo za prihodnje svetovno prvenstvo leta 1962 v Pragi ter olimpijske igre 1964 v Tokiu.
Miro Cerar je dosegel prvo mesto no konju z ročaji, na bradlji ter na krogih, kjer sta dobila zlato kolajno Je dosedanji evropski prvok Titov (Sovjetska zveza) in Kapsazov (Bolgarija), tretje mesto ter bronasto kolajno pa je dobil za uspeS-ni nastop v preskoku in na parterju, medlem ko je na drogu zasedel 4. mesto.
-	________________ J
Tržaški fašisti se spet poslužujejo razstreliva
Prejšnji teden so na 41-letnico slavne borbe tržaških delavcev proti fašističnemu nasilju fašistični odnosno neofašistični zločinci izvedli bombni atentat na kulturni krožek KP pri Sv. Jakobu. Ta dogodek je izzval med najširšimi plastmi tržaškega prebivalstva ne glede na narodnost in politično piepričanje silno ogorčenje, ki je dobilo izraz v številnih protestnih pismih pristojnim oblastem, od katerih se zahtevajo odločne akcije za izsleditev in strogo kaznovanje atentatorjev.
Ob najnovejšem zločinu fašističnih elementov v Trstu poudarjajo, da je to le zadnji člen v dolgi verigi izzivalnih dejanj, ki so dale zanje pobudo in jih vodijo organizacije skrajne desnice, zato je treba strogo kaznovati ne le atentatorje in tiste, ki so atentat naročili, marveč tudi vse tiste, ki sejejo mržnjo med prebivalstvom in s tem ustvarjajo ugodna tla za takšna zločinska dejanja.
..Primorski dnevnik" kot osrednje glasilo Slovencev v Italiji je v tej zvezi objavil uvodnik, v katerem očita pristojnim oblastem, da še v nobenem primeru fašističnih izzivanj niso našle krivcev in da s tem dajejo temnim silam pobudo za nove provokacije. ..Zgodovina naših krajev nas uči — je rečeno v članku — da je bilo vedno tako: začelo se je z demonstracijami proti Slovencem in požiganjem njihovih ustanov, nadaljevalo se je z demonstracijami in napadi na socialiste in komuniste in s požigom njihovih sedežev, končalo pa se je s fašističnim terorističnim režimom. Tega zgodovinskega nauka naše ljudstvo — slovenske in iialijanske narodnosti — ni pozabilo. Tega nauka se zaveda ob slehernem atentatu. Zato je besed sito. Naše ljudstvo pozna le dejanja. Ono zahteva dejanja, s katerimi se izvaja republiška ustava, s katerimi se izvajajo mednarodno sprejete določbe za dosego narodne enakopravnosti, dejanja, s katerimi se ukinjajo fašistični zakoni. Teh In takih dejanj pa ni... Spričo vsega tega ni naša zahteva samo, da se prepove obstoj fašistične stranke in vseh njenih organizacij. Potrebno je predvsem, da tisti vladni politični funkcionarji, katerih stranke izražajo tudi ob priliki najnovejše fašistične bombe svojo solidarno obsodbo atentata, preidejo od besed k dejanjem: od kršenja veljavnih določb ustave in ostale zakonodaje k njihovemu izvajanju in od dajanja potuhe fašistom in vsem rasistom k dejanskemu zafrtju njihovega delovanja!"

Pozdravi in čestitke
„Slovenskemu vestniku“ ob 1000. številki in 15-letnem jubileju
Ob tisoči številki odnosno 15-letnem jubileju je prejel »Slovenski vestnik«• lepo število pozdravnih pisem in čestitk, ki jih vseh seveda ne moremo objavljati. Nekaj od njih pa jih hočemo posredovati tudi bralcem naseda lista. Naj za uvod navedemo nekaj pozdravov in čestitk, ki smo jih prejeli od raznih drugih časopisov:
Ob petnajsti obletnici in tisoči Številki glasila naprednega slovenskega gibanja na KoroSkem Vam iskreno čestitamo in želimo mnogo nadaljnjih uspehov v VaSem pravičnem boju za dosego enakopravnosti in dobrega sožitja med narodi.
.Primorski dnevnik”. Trst
*
Dovolite nam, da se pridružimo toplim čestitkam slovenskih časnikov ob jubilejni tisoči Številki nam vsem tako dragega SLOVENSKEGA VESTNIKA! Prijetno smo bili presenečeni nad razkoSno izdajo z dne 14. julija in z največjim zanimanjem smo prebrali vse, kar ste nam s to pommebno Številko povedali. Zdi se nam, da zdaj Se bolj razumemo poslanstvo, ki ga opravlja naS tisk med KoroSci in Vam zato iskreno čestitamo k vsem uspehom, ki ste jih v minulih letih dosegli! Želimo Vam, da bi s prav tako zavzetostjo, dobro voljo in vztrajnostjo nadaljevali zastavljeno delo, pa bo naS VESTNIK resnično dosegal svetle in pomembne cilje, o katerih tako prepričljivo govori tokratna slavnostna izdaja.
.Dolenjski list”. Novo mesto
*
Ob VaSem lepem jubileju — v naporih za napredno in slovensko misel ter besedo na KoroSkem — se čestitkam tovariško pridružuje tudi uredništvo NaSih razgledov.
Bogdan Cepuder, Ljubljana
*
Ob tisoči Številki .Slovenskega vestnika”, ki že Šestnajsto leto stoji na čelu boja slovenskega ljudstva na KoroSkem, v boju za zmago napredne misli, ob tem pomembnem jubileju Vam od srca čestitamo toliko iskreneje zato, ker naS in VaS redakcijski kolektiv močno povezuje prijetna zavest, da sta VaS in naS list, oba ob mejah naSega narodnostnega okvira, bila in ostaneta tudi poslej močan most med naSim in naSima sosednima narodoma.
Primorski tisk in .Slovenski Jadran”, Koper
Tudi od posameznih osebnosti je prejelo uredništvo našega lista številna pisma, od katerih jih prav tako navedemo le nekaj. Predstavnik države, v kateri živi naš matični narod, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Boris Trampuž, je pisal:
Ob priliki loko pomembnega jubileja Vaiego lista se i vso iskrenostjo priključujem itevilnim čestitkam k temu velikemu in poirtvovalnemu delu, kakor tudi k itevilnim Iskrenim željam, da bi dosedanja Vala prizadevnost in dejavnost bili vzpodbuda za nadaljnje tako uspeino delo.
Ko vpoitevam vse objektivne težave, s katerimi se mora boriti ta vrsta dejavnosti obiirne manjiinske problematike, mislim, da je ravno tudi ta jubilej dokaz odločne volje in vztrajnosti v naporih za dosego demokratičnih pravic in splolnega napredka družbe.
Dobri znanec koroških Slovencev, ljudski poslanec Tomo Brejc, ki je med vojno živel na Koroškem, je poslal naslednje pismo:
K tisoči itevilki .Slovenskega vestnika’ sprejmite tudi moj« prisrčne čestitke in najtoplejše želje za nadaljnji uspeh glasila koroških Slovencev.
Tisk koroških Slovencev živo spremljam že od leta 1928. Po letu 1946 ni bilo številke .Slovenskega vestnika”, ki je ne bi vedno z velikim zanimanjem prebral.
Skozi vsebino .Slovenskega vestnika” je vedno dihala žilava, borbena in hkrati ustvarjalna odpornost proti raznarodovalnim tendencem. .Slovenski vestnik” |e veren odsev boja koroških Slovencev za obstanek na svoji zemlji.
Verujem, da se bo Vaš boj zaključil z uspehom, kajti — najsi se stari svet še tako upira novim naprednim silam — svoji usodi ne bo ušel — morda je čas, ko bodo tudi koroškim Slovencem priznane vse pravice, celo bližji, kot mi sami upamo.
Da je »Slovenski vestnik« znan tudi med narodom-sosedom in da so jubilejno tisočo številko z zanimanjem ter razumevanjem brali tudi nemško govoreči ljudje (čeprav jo je koroški nemški tisk z eno samo častno izjemo dosledno zamolčal!), pa pričajo pisma, ki smo jih prejeli od raznih ljudi v nemškem jeziku. Tako na primer je pisal direktor celovškega radia:
leh danke Ihnen fUr die Ubersendung des Belegezem-plares Ihrer Zeitung anlttsslich des Jubildums. Ich darf Ihnen zu der Herausgabe dieser Festnummer herzlich gra-tulieren. Mit besten GrOssen und besonderer Hochachtung
Dir. P. Goritschnig
OSTERREICHISCHER RUNDFUNK
Še posebno razveseljivo pa je pismo, ki ga je naš list prejel iz Nemčije in v katerem neznan bralec piše:
Alt Feriengait in Ihrer Kdrntner Heimat hab« ich di« lubilttumiauigabe des .Slovenski vestnik' in dle Hand bekommen. Da ich der slovrenischen Sprache leider nicht machtig bin, habe ich nur die deutschen Aufsdtze ge-nauer studieren kdnnen.
Die Kennzeichnung des .Nationalbestialismus” durch Herrn Guttenbrunner triffft den Nagel auf den Kopf. Sei-nem richtigen Sprachgebrauch schliesse ich mlch an. Auch der Artikel von Herrn Dr. Zwitter liber das Minder-heifenproblem hat mir gut gefallen. Mdge er eine recht grosse Verbreitung und Beachtung finden im Interesse der
Križem kražem po jubilejnem koroškem velesejmu
Ko je v četrtek preteklega tedna deseti koroški velesejem odprl svoja vrata, je neznosna vročina ležala kot mora nad našo deželo. Zato prve dni ni privabil običajne udeležbe in je na njem šele zaživelo, ko se je v soboto in v nedeljo pooblačilo in ohladilo. Od tedaj je na sejmu vedno polno obiskovalcev, tako radovednežev, kakor tudi kritičnih primerjevalcev in kupovalcev. Kako poteka sejem kup-čijsko, zaenkrat še ni mogoče pregledati. To bodo pokazali šele zadnji dnevi. Vsekakor pa je izbira zelo bogata, ponujanje pa intenzivno. V celoti gledano je ob svojem trgovinskem značaju velesejem tudi kot splošno informativna prireditev na vseh svojih področjih skrbno urejen, poučen in zanimiv.
Za gospodinjstvo prevladujejo pralni stroji in hladilniki
Ob bogati izbiri, ki jo ima na sejmu 820 domačih in 207 inozemskih razstavljalcev, je od splošno koristnega in potrebnega težko najti ono, kar je najboljše in najbolj rentabilno. Tekstilni oddelek sejma je z bogato izbiro oblačil in preprog v bistvu le enoličen. Tudi gospodinjsko orodje, stroji in naprave, ki so razstavljeni po vsem sejmišču, se ne razlikujejo dosti od onih po izložbah domačih trgovin. Le pogoji plačevanja na obroke so marsikje na sejmu sila zagonetni. V sklopu razstavljenega blaga pa vzbujajo posebno zanimanje agregati raznih velikosti in kombinacij za ogrevanje stanovanj in poslopij s surovim oljem. Po opisih je kurjenje z njimi zelo racionalno; njihova cena pa seveda zahteva resne primerjave z agregati za drugovrstno ogrevanje.
Novosti na področju kmetijstva: Manj »čudežnih krmil“
Na področju kmetijstva pade v oči, da razstave in reklame za razna »čudežna krmila« skoraj ni. Pač pa sta — vsaj za koroške prilike — zelo poučni razstava o sodobnem krmljenju in vzreji kokoši v Ameriki ter ameriška razstava krmil s podrobnimi recepti za sestavo krmnih mešanic. Za njima ne zaostaja razstava kmetijske zbornice o gozdu in lesu.
Med kmetijskimi stroji vzbujajo pozornost mali 8V2 PS močni kombinirani traktor-ogrodnik »Herkules«, Krasserjev gorski traktor, norveška sejalnica »Stokland« in izko-palnik za krompir na zalogo »Kuxmann«. Steyr predstavlja kot novost že dolgo zaže-ljeni traktor-polgoseničar.
Razstava strojev
lesnega gospodarstva je impozantna
V ospredju sejma lesnega gospodarstva stojijo nedvomno orodje, stroji in naprave za gozdarstvo, lesno industrijo in obrt ter za prevozna podjetja lesa. Obilo novosti je tako pri najpreprostejšem orodju in strojih, kakor tudi pri vse mogočnejših strojih in napravah za obdelavo, predelavo in transport lesa. Tu lahko izbirata gozdni delavec in kmet enako kakor lesnoindustrijska in transportna podjetja. Vsak, ki z lesom sam rad »rokodeli«, bo našel nekaj, kar se mu bo zdelo pripravno in potrebno.
Izbira med pohištvom je več kot obilna. Njen pravi smisel ji dajejo zlasti prikazi racionalne opreme kuhinj in stanovanjskih prostorov od najskromnejšega zasebnega stanovanja in sob za tujce do komfortnih stanovanj in penzionov. Število otipljivih nasvetov in namigov za razne kombinacije je skoraj neizčrpno. Cene seveda niso najbolj vabljive; nekateri razstavljavci jih niti ne izkazujejo.
Nova pota v gradbeništvu
Ob vseh strojih in napravah kaže razstava, da se v gradbeništvu vse bolj uveljavljajo novi elementi, pri katerih kot glavne sestavine prevladujejo les, heraklit ter lesonitne in betonske plošče raznih variant. Razstava ne kaže le bogato izbiro za gradbenike, tem-
več tudi za vse, ki želijo graditi stanovanje. Za nje imata Leitgebov in Funderjev paviljon — kakor vedno — v gradbenih elementih vrsto okusnih novosti. Najdemo pa jih tudi v tipiziranih montažnih stanovanjskih hišicah tvrdk »Velot«, »Wigo« in »RuHo« vseh velikosti od počitniškega bungalova do večsobnega modernega stanovanja.
Sodobne oblike n a k 1 a da n j a in transporta blaga kaže izredno pregledna razstava avstrijskih zveznih železnic. V prihodnji številki bomo o njej podrobneje pisali.
Jugoslovanski in drugi paviljoni
Tako nam ostane v glavnem le še omemba jugoslovanskega in tržaškega paviljona ter paviljonov trgovinske in delavske zbornice ter podjetij elektrogospodarstva.
Jugoslovanski paviljon je s svojo vzorčno razstavo 50 slovenskih in hrvaških podjetij zelo prikupen.. V njem najdemo izdelke živilske in tekstilne industrije, vinskih podjetij in slovenske in hrvaške domače obrti. Za dobro kapljico pa skrbi »Vino Koper« na severni strani paviljona. Številne lepe fotografije, prospekti, diapozitivi in filmi vabijo k obisku Jugoslavije in bogatijo razstavo s prikazom najraznovrstnejših možnosti jugoslovanskega turizma.
Temu nasproti je tržaški paviljon — čeprav okusno urejen — vsebinsko zelo skromen. Paviljon trgovinske zbornice vsebuje prikupno razstavo razvoja koroškega turizma, delavska zbornica pa je za svojo bogato posvetovalnico za konzumente odprla letos svoj lastni zelo okusni paviljon. Paviljoni dravskih elektrarn, KELAG in celovških mestnih elektrarn pa kažejo spet razvoj elektrogospodarstva kot pomembne gospodarske veje Koroške.
Zadnja postaja vsakega obiskovalca je navadno VESELIČNI VRT. Žal naleti letos na njem na neprijetno novost: neprimerno draginjo, kamorkoli se obrne. Ob kričeči in laskavi reklami zvončkov gleda začudeno in ugotavlja: nič posebnega in tako drago! Vendar ga vrvež kmalu potegne seboj k uživanju raznih poslastic, da zamahne z roko in pravi »saj je sejem le enkrat na leto«.
40 let dunajski velesejem
Letbšnji dunajski velesejem bo v času od 3. do 10. septembra in bo hkrati slavil svoj 40-letni jubilej. Po velikih težavah je namreč uspelo, da so na Dunaju septembra 1921 priredili prvi velesejem, ki si je v zadnjih štirih desetletjih pridobil velik ugled daleč po svetu. O tem priča tudi vsako leto večja udeležba raznih držav; letos bo na Dunaju razstavljalo 1773 podjetij iz 20 držav Evrope, Amerike in ostalega sveta.
Za jubilejni velesejem so razstavne prostore novo uredili in deloma tudi povečali. Posebno zanimanje pa bo nedvomno tudi tokrat vzbujala .hala narodov", kjer bo imelo svoje kolektivne razstave 12 držav, med njimi tudi sosedna Jugoslavija, ki spada že med tradicionalne udeležence dunajskega mednarodnega velesejma.
Ali je subvencioniran izvoz masla res potreben?
Vodilni avstrijski agrarni krogi na čelu s predsednikom koroške kmetijske zbornice so nerazumljivo vneti zagovorniki izvoza masla. Temu bi sicer ne bilo kaj nasprotovati, če ta izvoz ne bi zahteval milijone šilingov subvencij, ki jih morata od cene mleka v tozadevni fond plačevati kmet in delavec. Naravnost smešno pa izgleda prizadevanje za
Erhaltung weilvollen alten K&rnlner Kulturgutes. Ein Beweis fUr nach uneifollte. bercchtigte Fotdeiungen der Minder-hell ilnd auch die Ortstafeln, aus denen lOr den frem-den Beiucher nicht hervorgeht, ob er slch im zwel- bzw. gemischtsprachigen Gebiet Kdrntenz betindet.
Im (ibrigen urOnsche ich dem Slovenski vestnik zum Ju-bilttum und dem von ihm verlrelenen slovrenischen Volks-tum vlel GlOck in einer frledlichen Welt.
Dr. Otmar Llegl, Berlin
izvoz masla, ko po drugi strani vidimo, da znaša tuzemska potrošnja masla na prebivalca komaj 4,8 kg na leto, medtem ko znaša v Švici 6,5 kg, v Franciji 7,2 kg in v Angliji, ki letno uvozi 414.000 ton masla, celo 8,4 kg.
Avstrijski izvoz masla je lani znašal 5.000 ton ali 0,7 kg na avstrijskega prebivalca. Ob teh primerjavah menimo, da bi izvoženo maslo prav lahko prodali na domačem trgu, če bi v ta namen bilo napravljene malo več stvarne propagande. V ta namen vloženi denar bi mnogo več koristil, kakor koristi naši državi in njenemu prebivalstvu nepomemben subvencionirani izvoz masla. Izgovor, da ovira margarina povečanje potrošnje masla v državi, nikakor ne drži, kajti tudi pri margarini stoji Avstrija s potrošnjo 4,8 kg na prebivalca in leto kar precej na koncu vseh evropskih držav.
i
I
1
KAIRO. — Predsednik Združene arabske republike Naser Je poslal maršalu Titu brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za čestitke ob dnevu revolucije. Uporabljam to priložnost — je rečeno v brzojavki — da ponovno poudarim veliko važnost, ki jo pripisuje ljudstvo ZAR tesnemu sodelovanju z velikim jugoslovanskim ljudstvom, kakor tudi naše trdno prepričanje, da je to konstruktivno sodelovanje med našimi narodi, ki verujejo v politiko miroljubne koeksistence in nepovezovanja, najboljši primer tudi za to, kakšno obliko bi morali imeti mednarodni odnosi.
NEW DELHI. — Indijski premier Nehru je povabil indonezijskega predsednika ter premiera Burme in Cejlona, naj se ustavijo v New Delhiju, ko bodo potovali na konferenco izvenblokovskih držav v Beograd. Nehru je azijske voditelje povabil zaradi obojestranske koristne izmenjave gledišč.
LONDON. — Objavljen je bil nov seznam proizvodov in materiala, ki jih britanski izvozniki ne smejo prodajati in ne izvažati v vzhodnoevropske države. Sovjetsko zvezo in LR Kitajsko. Najnovejši seznam obsega jedrske reaktorje, dirigirane ali nedirigirane izstrelke, fotografske naprave za vesoljska letala, vojna letala in vojne ladje ter druge jedrske iznajdbe.
WASHINGTON. — Obrambno ministrstvo ZDA je sporočilo, da bodo septembra sprejeli v oborožene sile 25.000 rekrutov, kar je največ od korejske vojne. Vsi rekruti bodo uvrščeni v kopenske enote, kjer jih bodo urili v okviru treh divizij.
CATANIA. — Po novih izbruhih je začela iz severovzhodnega kraterja vulkana Etne teči žareča lava. Iz observatorija v Cafaniji so sporočili, da so v eni minuti zabeležili tri do štiri eksplozije in da je žarečo gmoto metalo do 300 m visoko.
BONN. — V zahodnonemškem gospodarskem ministrstvu so napovedali, da bo Zahodna Nemčija razširila svoje gospodarske odnose z vrsto afriških dežel. Da bi okrepila stike z azijsko-afri-škim področjem, je Zahodna Nemčija zadnje mesece dala tem deželam 4,4 milijarde mark kreditov.
V kratkem bodo trgovinska pogajanja med Zahodno Nemčijo in raznimi afriškimi državami, kjer bodo razgovarjali o novih gospodarskih sporazumih.
SEUL. — V poročilu južnokorejskega vojnega sveta, ki so ga objavili med preiskavo o korupciji bivšega režima, je rečeno, da je prejšnja vlada poneverila Iz javnih skladov 4,6 milijona dolarjev in odvzela južnokorejskim ljudem 4,3 milijona dolarjev za finansiranje svoje politike.
ATENE. — Voditelja dveh opozicijskih skupin sta dosegla sporazum o skupnem nastopu na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Gre za »Demokratični center” in »Demokratično unijo”, katerih cilj je skupni bo) proti sedanji vladi.
KAIRO. — Zadnje dni avgusta bo v Kairu sestanek šefov Maroka, Gane, Gvineje, Malija, Združene arabske republike ter začasne alžirske vlade. Med vprašanji, o katerih bodo razgovarjali na tem sestanku, je tudi vzpostavitev skupnega afriškega vojaškega poveljstva ter imenovanje komisije za kulturna vprašanja. Sestanek bo še posebnega pomena, ker bo neposredno pred začetkom beograjske konference izvenblokovskih držav.
NEW YORX. — Skupina azijsko afriških držav je sklenila predložiti problem Alžirije kot točko dnevnega reda letošnjega zasedanja Glavne skupščine OZN.
BUENOS AIRES. — Deset dni po ukinitvi Izrednega stanja v Argentini je prišlo do .udara” proti sedanji vladi, vendar se je ta .udar” omejeval na to, da je skupina ljudi zasedla radijske postaje in objavila proklamacijo o uporu. Takoj naslednjega dne je argentinska vlada sporočila, da je upor proti predsedniku Frondiziju docela zatrt, ker so se uporniki vdali varnostnim silam in vojski. V spopadu med varnostnimi organi in uporniki ni bilo človeških žrtev.
LONDON. — Britanskim kolonialnim oblastem v Severni Rodeziji očitajo, da z nasiljem zatirajo domače prebivalstvo te dežele. Afriško ljudstvo zahteva svobodo, ki mu je tudi nova ustava, katero je objavila britanska vlada, ne jamči. Vodja Narodne demokratske stranke Južne Rodezije je britanske oblasti opozoril, da bi utegnile nastati hude posledice, če bodo oblasti vztrajale pri uveljavljenju ustave, ki jo odklanja približno dva milijona Afričanov.
INNSBRUCK. — Zaradi odločnega nasprotovanja široke javnosti so bile oblasti prisiljene, da so prepovedale zborovanje nemških in avstrijskih udeležencev druge svetovne vojne, ki naj bi bilo 19. in 20. avgusta v Innsbrucku. Zborovanja so se nameravali udeležiti tudi znani hitlerjevski generali.
KUV/AIT. — Poglavar Kuwaita je pozval britansko vlado, naj umakne svoje čete s področja Kuwaita, ker bodo njihovo mesto zavzele enote arabskih dežel. Arabske čete naj bi prišle na položaje v Kuvraifu okoli 10. septembra.
NEW DELHI. — 2e drugič v zadnjem mesecu je hudo deževje v širokem pasu Severne Indije povzročilo velike poplave. V območju New Delhija je reka Džumna poplavila 11 vasi, Ganges pa je v državi Bihar prestopil bregove in ogrozil imetje pol milijona oseb. V državi Utar Prade! je poplavljenih 618 vasi, v katerih živi kakih 125.009 prebivalcev.
HAVANA. — Kuba je v prvih šestih mesecih tega leta kupila v vzhodnoevropskih državah in LR Kitajski blaga za 62 milijonov dolarjev. Na prvem mestu je bila Vzhodna Nemčija z 20 milijoni, Poljska in Jugoslavija vsaka s 13,5 milijoni in Sovjetska zveza z 12,5 milijoni dolarjev.
NEW YORK. — Letni proračun OZN za leto 1962 znaša 73,5 milijona dolarjev, kar je za približno pol milijona več kot letos. Vendar so te številke le na papirju, kajti že do 31. decembra
1961	bo znašal deficit OZN 40 milijonov, 30. marca
1962	pa celo že 90 milijonov dolarjev, če letošnji Glavni skupščini ne bo uspelo preskrbeti denar za akcije OZN v Kongu in na Bližnjem vzhodu.

Maroko se bori proti nepismenosti
Čeprav je bila v Maroku že leta 859 ustanovljena prva univerza na svetu (univerza v Bologni je bila ustanovljena 1119, v Oxfordu 1229 in pariško Sorbona leta 1257) in je bila s tem že davnaj izpričana želja po znanju, v tej deželi niso vse do bližnje preteklosti posvečali kaj prida pozornosti modernemu šolskemu izobraževanju. Do prve svetovne vojne je bilo v glavnem tako, da so se otroci od treh do sedmih let zbirali v tako imenovanih koran-skih šolah, kjer jih je bilo po sto stisnjenih v tesnem prostoru, častitljivi starec pa jim je govoril poglavja iz korana (koran — sveta knjigo mohamedancev — op. ured.), oni pa so v zboru ponavljali za njim. Tako so se mehanično naučili koran na pamet, drugega pa ne.
Študentje so se izobraževali na univerzah v Fezu in Marakešu; pridobili so si po stari tradiciji versko-znanstveno izobrazbo in so postali islamski pravniki, pisatelji in teologi. Ti ustanovi delujeta še danes, vendar ju skuša vlada čim bolj prilagoditi modernim potrebam.
Francozi, ki so deželo zasedli leta 1912, so uvedli »nova" šolo, toda ne toliko iz človekoljubnosti do domačinov, ampak zaradi nujnosti izobrazbe za otroke kolonistov. To kažejo tudi številke o obisku maroških otrok na teh šolah: leta 1919 je hodilo v te šole 3728 maroških otrok, leta 1939 okoli 25.000, leta 1955, torej na pragu neodvisnosti, pa je bil Maroko pred zaskrbljenost vzbujajočim dejstvom, da je osnovna šola zajemala le 250.000 otrok, kar je komaj 15 % otrok šolske starosti v vsem Maroku.
Razen tega je bila še vrsta drugih težav. V severnem delu dežele so poučevali v španščini, v preostalem Maroku v francoščini, v tradicionalnih ustanovah pa maroško arabsko. Oktobra 1960 je mlada vlada samostojne dežele pripravila petletni načrt za »arabizacijo” maroške šole in za usposabljanje kadrov ter vključitev v redno šolanje vseh otrok. V ta namen so lani ustanovili „tehnični institut za arabizacijo", ki naj bi tako moderniziral arabščino, da bi se bilo v njej mogoče izražati na vseh področjih, tudi v znanosti in tehniki.
V osnovnih šolah je bila francoščina v minulem šolskem lelu le še tuji jezik, neke vrste »instrument" za stik z evropsko civilizacijo in ključ za študij na visokih šolah, sicer pa je pouk potekal v arabščini.
Na tehniških in drugih šolah za zdaj še ni mogoče poučevati v domačem jeziku, ker predavajo na tujem šolani Marokanci ali pa tujci, ki ne znajo domačega jezika. Razen tega arabski jezikoslovci še niso izdelali domačega tehničnega izrazoslovja.
Kljub temu je dosegel Maroko po letu 1955, in še posebej po letu 1959 presenetljive uspehe: v minulem šolskem letu je hodilo v šolo 920.000 izmed skupno dva mi-
lijona otrok, starih od sedem do štirinajst let. Razen tega so lani vključili v redno šolanje štiri petine vseh sedemletnih otrok, čez dve leti pa naj bi dosegli na tem področju sto odstotkov, to pomeni, da bodo leta 1963 sedeli v šolskih klopeh vsi maroški otroci, ki bodo takrat stari sedem let.
Spričo tega rastejo v maroških mestih in večjih naseljih šolska poslopja kot gobe po dežju — šolstvo zavzema 22 odstotkov proračuna — predvsem seveda osnovne šole, pa tudi tehnične, dekliške, obrtne in
Skupna borba — skupni interesi: ta je vez, ki povezuje slovensko zamejsko mladino, pa naj živi na Koroškem, ali na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Vri imajo enake težave, vsem je skupen boj, ki ga vodi slovensko ljudstvo v Avstriji in v Italiji za narodnostne pravice in popolno ter vsestransko enakopravnost. V taki skupnosti je medsebojno zbližanje še posebno potrebno in hkrati tudi uspešno, kajti izmenjava izkušenj lahko rodi bogate sadove.
Lani v Bohinju, letos na Jesenicah in prejšnji teden spet v Bohinju — tri srečanja, ki bodo mladincem iz Koroške, Trsta ter Gorice ostala v lepem spominu. »Dnevni red" zadnjega srečanja je bil zelo pester. Poleg razgovorov, izmenjav misli in izkušenj ter družabnosti ob lepem Bohinjskem jezeru je obsegal tudi cbirk v ljubljanski tovarni koles „Rcg", kjer so mladino iz zamejstva zlasti zanimale podrobnosti o delavskem samoupravljanju. V Kranju je bila koroška, tržaška in goriška mladina v gosteh pri mladincih-brigadirjih, ki gradijo nov športni stadion. In vožnja po Go-
KULTURNE DROBTINEm
0 V Izraelu se bo 21. septembra začelo mednarodno tekmovanje violinčelisfov, na katerem se bodo srečali vodilni mladi čelisti iz vseh delov sveta. Tekmovali bodo v dveh skupinah, v eni mladinci, v drugi starejSi. Za nagrade so predvideli skupno 9000 dolarjev.
0 Dunajska revija na ledu je za novo sezono pripravila nov program pod naslovom „Kapriole”. Tudi za ta spored je bilo treba napraviti nebroj kostumov — 500 po številu — ki so požrli velikanske vsote, če pomislimo, da so samo za eno izmed 24 oblek za plesanje valčka porabili 50 metrov blaga. Svojo letošnjo premiero bo imela Revija na ledu v Passau, od koder gre turneja po Nemčiji in Belgiji, nato pa spet nazaj v Avstrijo.
0 Letošnji filmski festival v Benetkah bo od 20. avgusta do 3. septembra. Predvajali bodo 14 filmov, ki jih je mednarodno razsodišče izbralo pred nekaj dnevi. Med njimi so 4 italijanski, 2 francoska, 2 ameriška ter po 1 film iz Sovjetske zveze, Poljske, češkoslovaške, Anglije, Japonske in Švice.
kmetijske. Od leta 1957 ima Maroko v Rabatu moderno univerzo, ki se je lani pomnožila z medicinsko in gospodarsko fakulteto. Lani so odprli inženirsko šolo, ki bo dala čez tri leta prvih 65 inženirjev, v pokrajinskih učiteljiščih pa se vsako leto usposobi po 700 poklicnih vzgojiteljev.
Zaradi silnega razvoja so šole prenapolnjene, učni kadri še niso dovolj usposobljeni, toda prvo in najvažnejše je — pravijo maroški prosvefarji — zajeti v šolo ves mladi rod.
renjskl ne bi bila popolna, če ne bi obiskali še Prešernovo rojstno hišo v Vrbi ter muzej talcev v Begunjah.
Torej za vsakega nekaj poučnega, nekaj koristnega, nekaj zanimivega, nekaj lepega, za zaključek pa seveda še malo pleza. In ob slovesu medsebojna zagotovila, da se bodo vzpostavljeni stiki še utrjevali z medsebojnimi obiski. Kako tudi ne, saj je mladina — bodisi iz Italije ali iz Koroške — ugotovila mnogo stičnih točk, mnogo skupnih inSeresov.
Izšla bo zanimiva knjiga:
Jugoslovani v španski državljanski vojni
Posvečena 25-letnici odpora španskega ljudstva in 20-letnici ljudske vstaje jugoslovanskih narodov bo izšla zanimiva knjiga pod naslovom "Jugoslovani v španski državljanski vojni”. Nad 1300 Jugoslovanov je pomagalo španskemu ljudstvu v njegovem boju zoper mednarodni fašizem in reakcijo. Borili so se v okviru slavnih mednarodnih brigad v Španiji in več kot 600 jih je padlo na španskih tleh. Preživeli »Španci' so po povratku v domovino nadaljevali boj in bili večinoma med organizatorji borbe jugoslovanskih narodov za svobodo. Od teh je 54 odlikovanih z redom »Narodni heroj", 250 pa z redom »Spomenica 1941".
Jugoslovanski udeleženci državljanske vojne v Španiji so razen izkušenj p>rinesli v domovino tudi kopico slik in dokumentov, ki bodo zdaj prvič objavljeni v posebnem zborniku. Knjiga bo tiskana na finem umetniškem papirju, opremljena s slikami v bakrotisku in vezana v polusnje. Pojasnila k slikam bodo natisnjena v pe-tih jezikih: slovenščini, srbohrvaščini, španščini, ruščini in angleščini. Zbornik urejujejo španski borci sami, glavni urednik pa je dr. Aleš Bebler.
Interesente za to monumentalno knjigo vabimo, da jo že zdaj nc-očijo v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, Wulfen-gasse.
Slavnostne igre v Salzburgu:
Do „svetovnega gledališča” je še daleč
Na tiskovni konferenci je vodja letošnjih slavnostnih iger v Salzburgu izrazil misel, da bi Salzburg s svojimi slavnostnimi igrami lahko zavzel mesto nekakšnega »svetovnega gledališča«. Toda to je in bo verjetno tudi še dalj časa ostalo le dobra zamisel, do katere uresničitve pa je pot še dolga. Posebno dolga za Salzburg v luči letošnjih slavnostnih iger, ki so doslej namesto napredka zabeležile nazadovanje, in to ne samo glede števila obiskovalcev iz »velikega sveta«, marveč tudi ali pa še posebno glede kvalitete zlasti na področju glasbenih komadov.
2e od letošnje premiere z Mozartovim »Ideomeneom« se namreč na opernem odru vleče rdeča nit razočaranj, ki je niso mogle pretrgati niti uprizoritve »Don Giovannija« ali »Cosi fan tutte« in še posebno ne »Kavalirja z rožo«, ob katerem se nekateri sprašujejo, kaj sploh dela na »Mozartovem« odru. Prav tako pa je bil tudi »Beg iz seraja« daleč pod nivojem slavnostnih iger, kar je pri kritikih izzvalo uničujočo ugotovitev, da je naravnost razumljivo, zakaj letos manjkajo obiskovalci iz Amerike, s katerimi so prireditelji očitno že tako zagotovo računali, da so že šteli dolarje.
Sreča v nesreči za letošnje slavnostne igre je vidno napredovanje dramskih prireditev, ki so vsaj za silo popravile slabi vtis, katerega so zapustile operne uprizoritve. Znak za uspešni začetek je bila uprizoritev »Kmeta kot milijonarja«, kateri je sledil tradicionalni »Slehernik«, tokrat v novi priredbi, ki je sicer sprožila precejšnjo protipropa-gando, je pa ob koncu zadovoljila tudi tiste, ki so prej najbolj kričali. Višek pa /e bil »Faust«, ki je že v prvem delu bil tak0 prepričljiv, da so vsi težko pričakovali drugi del.
Pri tem pa je treba ugotoviti, da je takorekoč minil šele prvi polčas letošnjih slavnostnih iger v Salzburgu. Na sporedu je sicer še precej prireditev, vendar kaj bistveno novega ne bo več videti odnosno slišati. Zato v strokovnih krogih že zdaj lahko ugotavljajo, da letošnji nivo ni ravno obetajoč, najmanj pa primeren, da bi Salzburg postal prizorišče »svetovnega gledališča«. Pot do tja je še zelo dolga in bo zahtevala precej naporov tudi za slavnostne igre v Salzburgu.
Srečanje slovenske zamejske mladine:
Tesno nas povezuje skupna borba
za pravice in enakopravnost Slovencev v Avstriji in Italiji
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
Načelno in praktično zanimiv pa je odlok koroškega deželnega šolskega sveta Zl. 3829/46 od 10. aprila 1946. V njem opozarja podrejene urade, »da se izraz ,Windisch‘ v uradnem občevanju ne sme uporabljati. Uradna oznaka se glasi: ,Slo-wenisch‘«. Čeprav je to predpis šolskih oblasti, ki n'ma splosne veljave, je vendar vsaj v pedagoškem smislu praktično pomemben in obvezen. V luči današnjih uradnih stališč, ki delijo slovensko manjšino na Slovence in »vindišarje«, pa je še prav posebno značilen in ilustrativen za negativno evolucijo odnosa Avstrije do slovenske manjšine na Koroškem.
Iz tega prvega povojnega obdobja izvira še en politično pravni dokument, kako Avstrija obravnava slovensko manjšino na Koroškem. To je izjava koroške deželne vlade o slovenskem vprašanju, ki jo je deželni zbor soglasno sprejel na svečani seji 28. januarja 1947 (v času Prvega sestanka namestnikov zunanjih ministrov štirih velikih sil za Pripravo avstr'jske državne pogodbe v Londonu). Izjava sicer ni akt normativnega značaja, pomeni pa
svečano zagotovilo koroškega zakonodajalca in izvršne oblasti in to zagotovilo pomeni veliko moralno obveznost. Pomembna je še posebej zato, ker v celoti potrjuje osnovna načela uredbe o dvojezičnih šolah iz 1. 1945 (2. točka) in s tem demantira vse trditve, da je uredba bila koroški provizorični deželni vladi vsiljena. O tem ne more biti govora, ker bi jo sicer pozneje izvoljeni deželni zbor ob tej priložnosti lahko obsodil (razveljaviti je po avstrijskih ustavnih predpisih, ki so že veljali, ne bi mogel), tako pa ji je dal svečano moralno sankcijo. Razen tega je bila tedaj tudi poudarjena volja, naj bo uredba iz 1. 1945 izvedena še bolj popolno kot pa je to bilo storjeno dotlej. — V zvezi z drugimi točkami svečane izjave je treba pripomniti naslednje:	Prva
točka govori o odškodovanju prisilno izseljenih Slovencev, kar je gotovo pozitivno. Ni pa v tej deklaraciji niti v kakem drugem poznejšem aktu izražena misel, da je treba zaradi prizadejanih krivic poiskati tudi način za odškodovanje slovenske manjšine kot celote. Gre seveda tudi za materialno odškodni-
no za uničene knjižnice in druge kulturne ter gmotne vrednote. V prvi vrsti pa bi bilo pričakovati, da bo tako odškodovanje imelo tudi obliko moralne podpore težko preizkušani manjšini in da bo pokazalo vsaj majhno mero dobrohotnosti in razumevanja za njene potrebe in težave. Takšno željo po moralnem odškodovanju je bilo še čutiti v zgoraj citiranem spremnem odloku deželnega šolskega sveta od 9. novembra 1945 k uredbi iz 1. 1945. V sodobni avstrijski manjšinski zakonodaji pa o takšnem duhu ni več sledu, marveč nasprotno. O tem še pozneje. — Močno zanimiva je še četrta točka, ki deklarira, da raznarodovanje ni dopustno. Po logični zvezi gre seveda za raznarodovanje koroških Slovencev, ki ne sme biti dopuščeno, saj je to deklaracija o »Losung der Slotvenenfrage in Karn-ten«. Kakšne konkretne oblike raznarodovanja koroških Slovencev so avtorji deklaracije imeli v mislih, ni povedano. Opozorimo naj samo na dejstvo, da prav ta svečana izjava o slovenskem vprašanju priča, kako hudo se je Avstrija pozneje pregrešila proti načelu, da raznarodovanje Slovencev na Koroškem ni dopustno. Kakor bomo še videli, sta avstrijska vlada in zakonodaja v letih 1957 do 1959 sprejeli za svojo in praktično uresničili prav tisto obliko raznarodovanja koroških Slo-
vencev, kot so to zahtevali ekstremni nemški nacionalisti. Izvedla je nedopustno statistično operacijo na osnovi neznanstvenih kriterijev štetja 1. 1951, ustvarila imaginarno etnično skupino »Windisch«, jo ločila od Slovencev in reducirala uradno število slovenske manjšine za več kot dve tretjini na 13.712! Storila je prav tisto, kar je v zgoraj omenjeni okrožnici z dne 10. aprila 1946 uradno prepovedal koroški deželni šolski svet, prekršila je tudi svečano izjavo koroškega deželnega zbora z dne 28. januarja 1947, ki ni poznala nobenega »windisch« problema, marveč je poznala samo dve etnični kategoriji: »ob deutsch oder slowenisch«. — Peta točka, ki deklarira pravico do materinskega jezika, je zanimiva, ker edina, razen šolske, to pravico, tudi razloži: »Nobenemu avstrijskemu državljanu ni zabranjeno, da bi pri sodiščih in uradih uporabljal maternski jezik, ki ga obvlada, zaradi tega ne morejo nastati nobene težave.« Tako formulirana pravica do materinščine torej ni kaka posebna pravica manjšine, marveč je priznana vsakemu avstrijskemu državljanu, katerega koli jezika. Torej tudi naturaliziranemu Romunu ali komu drugemu. Jasno je, da tu ne gre za priznanje jezika manjšine kot uradnega jezika sodišč in uradov na manjšinskem področju, marveč preprosto za to, da
je na avstrijskih sodiščih in uradih možno nastopati tudi s tolmačem. To pa je splošno dovoljeno in možno po vsem svetu in ne šteje v ka-tegorjo posebnih manjšinskih pravic. S tem je izčrpana normativna oz. deklarativna dejavnost Avstrije glede koroškega slovenskega vprašanja v obdobju do sklenitve državne pogodbe 1. 1955. Izvedbena uredba k uredbi o dvojezičnih šolah iz 1. 1945, obljubljena v zgoraj citiranem odloku deželnega šolskega sveta z dne 9. novembra 1945, n: bila nikoli izdana.
III.
Ni mogoče tukaj slediti povojni praksi in izvajanju veljavnih manjšinskih norm na Koroškem. To je stvar posebne študije. Prav tako ne bomo razčlenjevali poskusov revizije veljavne zakonodaje, zlasti na šolskem področju, niti vseh zakonskih načrtov in njihove usode. Tudi to zahteva posebno obdelavo. Moramo pa povzeti vsaj glavne momente tega razvoja kakor tudi najvidnejše spremembe, da bi lahko pravdno ocenili drugo obdobje avstrijske manjšinske zakonodajne dejavnosti, ki se začenja s sklenitvijo in uveljavljenjem avstrijske državne pogodbe.
(Se nadaljuje)

Letošnji turizem kaže težnjo po oddihu
v odmaknjenih krajih
Kdor še ni verjel, se je v zadnjih tednih lahko spet prepričal: Vsaka hribovska vas in vsak kraj, ki leži v idiličnem zatišju,, bi bil lahko deležen dodatnega dotoka denarja z oddajo sob letoviščarjem ter z neposrednim vnovčenjem kmetijskih pridelkov (mleka, jajc, klobas, masla itd.) letoviščarjem.
Da ta možnost še ni postala povsod stvarnost, je vzrok pravzaprav le v površnosti in premalem zanimanju vaščanov in soseščine za ostvaritev potrebnih predpogojev. Letoviščarjev nikjer ne manjka, najdemo jih z avtomobili po vseh postranskih cestah in poteh ali ob njih. V iskanju pomirjajoče narave, zdravega zraka in cenenega počitka stran od vrveža ob naših jezerih s svojimi avtomobili iztaknejo kraje in kotičke naše lepe zemlje, kjer bi jih nikoli ne pričakovali.
*
Delavec in nameščenec sedanjega časa, ki s svojo družino celo leto živi živce in zdravje razjedajoče industrijsko in mestno življenje, želi in išče oddiha in razvedrila v zatišju kmečkih naselij med gozdovi in gorami. Ta težnja milijonov delavskih in nameščenskih družin je po vsej Evropi iz leta v leto močnejša. Poleg tega, da jo po oznakah držav na avtomobilih sami lahko ugotovimo, jo ugotavljajo tudi naši turistični uradi. 25 °lo vseh počitniških turistov s svojimi družinami preživlja letos čas svojega oddiha po privatnih hišah na vasi in na samem.
Posebno priljubljeni za oddih so gorski kraji in kmetije. Tako n. pr. poročajo iz turističnega območja Feldkirchen — Turra-cher Hohe, da je v maju in juniju tekočega leta število prenočevanj znašalo 29.200, kar je 40 °/o več kot v istem razdobju preteklega leta. Nekatere občine tega območja pa v isti primerjavi izkazujejo 70, pa tudi 90 °/o porasta prenočevanj. Tekom julija je v teh krajih število turistov še naraščalo in so tako-rekoč zavzete vse razpoložljive privatne sobe in koče. Večinoma gre za stalne goste, ki prihajajo že več let; izredno pa se je tudi pomnožilo število novih gostov, ki prihajajo nenajavljeni in iščejo sobe od vasi do vasi. *
Tudi po naših krajih, ki so se na turizem primern0 pripravili, ni dosti drugače. Vendar je tod okoli še vrsta krajev in občin z edinstveno lepo lego (pomislimo le na prisojno stran G ur, R a diš e itd.), kjer sta
Subvencije za pospeševanje gospodarsko zaostalih predelov
morajo v prvi vrsti koristiti domačemu ljudstvu.
Koncem julija je deželna vlada v drugič delila denarje za pospeševanje napredka gospodarsko zaostalih predelov dežele. To pot je bilo v ta namen na razpolago okoli 7,4 milijona šilingov. Lanski znesek pa je znašal okroglo 4,5 milijona šilingov.
Podlaga za tovrstne subvencije je bila ustvarjena z zakonom o finančni izravnavi 1959. Po tem zakonu morata za ostvaritev potrebnih sredstev pripraviti svoj delež tako zvezna kakor tudi deželna vlada. Letošnji znesek sestoja iz ca. 5,2 milijona šil. zveznih in 2,2 milijona šil. deželnih sredstev.
Razpoložljiva sredstva je deželna vlada razdelila takole:
V	skupini .izgradnja cest, tovornih poti in poti" bodo z zneskom 1 milijona šil. urejene in dograjene tovorne poti v selski Srednji Kot, od Obirske do Š ajde, na sončni strani Koprivne in na K o m e I j. Nadaljni milijon šilingov pa je določen za tovorna pota v območju Inner-krems na Zg. Koroškem.
V	okviru .ukrepov za naselitev in razširitev industrijskih in obrtnih podjetij" bodo s 600.000 šil. nakupljena potrebna zemljišča v občini Blato, z nadaljnjimi 300.000 šil. pa zemljišča v Pliberku.
Za zboljšanje pogojev za razvoj turizma je v območju podjunskih jezer za lanskimi 1,12 milijona šil. letos določenih nadaljnjih 1,34 milijona šil. Za sanacijo Preseškega jezera v Ziljski dolini je letos določenih 1 milijon šil. Tako zboljšanju pogojev za turizem kakor napredku kmetijstva bo služilo 1,76 milijona šil. za veliki vodovod, po katerem bodo dobile vodo
Vesele, Št. Primož, Gluhi les, Spodnje Vi-nare, Nagelče, Vaze in Dobrla vas. Za napeljavo vode v Goričah je letos določen nadaljnji znesek 208.000 šil., v P r i b I i v a-s i pa 156.000 šil.
Kakor se fe končne skrbi in dejavnosti v korist naših zaostalih krajev veselimo, tako želimo in pričakujemo, da bodo pri oddaji tozadevnih gradbenih del in naročil do zadnjega upoštevani domači podjetniki in delavci in da pri .naselitvi in razširitvi" industrijskih in obrtnih podjetij ne bodo .pozabljena" obstoječa domača podjetja na račun težnje nekaterih krogov po priselitvi tujcev v te kraje. Kar pa bi se na ta način tujih podjetij pri nas naselilo, pričakujemo, da se bodo dotični ljudje zavedali, da so prišli na slovenska tla, da bodo služili denarje z žulji slovenskih rok in da se bodo tudi temu primerno dostojno obnašali. Česar se pospeševalci industrializacije naših krajev najbolj bojijo na Južnem Tirolskem in kar najbolj očitajo Italijanom, tega naj pri nas sami ne delajo.
Trinajst smrtnih žrtev
na koroških cestah v 10 dneh opominja
Mesec avgust je bil doslej poln vznemirljivih počitniških nesreč s smrtnim izidom. Začel se je s strmoglavljenjem avtobusa s 35 ameriškimi turisti v Viervraldstattsko jezero v Švici ter z letalsko nesrečo na Norveškem, kjer se je letalo z 39 angleškimi šolarji razbilo v norveških gorah. Poleg naraščajočega števila smrtnih nezgod v gorah je v tem času utonilo tudi mnogo ljudi v vodi. Na Koroškem smo med temi ne-
ržr na£\ zemlji
turizem in oddaja prenočevanj še nepoznana. Podcenjevanje turizma in omalovaževanje njegovega gospodarskega pomena za take kraje, kar je poglavitni vzrok tozadevne zaostalosti, sta ob pogledu na sedanjost in bodočnost popolnoma zgrešena. Turizem na vasi nikoli ne bo popustil in drži mnenje kmeta v srednji Podjuni, ki je — vprašan, kaj sodi o možnosti turizma v svoji vasi v primeru slabših časov ali krize — dejal: »Ta strah je odveč. Če pride do krize in če tisti, ki sedaj prihajajo k nam, ne bodo mogli več priti, potem bodo prišli k nam turisti, ki so sedaj po hotelih ob jezeru. Mi bomo še vedno lahko cenejši, kot pa hotelirji.« *
Razumljivo pa je, da morajo biti za uspešen turizem po vaseh ustvarjeni določeni predpogoji. Z zgolj posamično pripravo in ureditvijo tujskih sob še ni nič napravljenega. Treba je več. Treba je zlasti skrbeti za dostopnost in prikupnost krajev in kmetij, za snago v okolici, za možnosti prehrane, za primerno trgovsko mrežo, ureditev razgledišč in počivališč in še mnogo drugega. To pa danes, ko so v ta namen na razpolago pocenjeni krediti, ni teško.
V pripravah za turizem se družijo naloge posameznika z onimi soseščine in občine. Soseščina, prosvetna in druga društva, krajevni kmečki odbori, občinski sveti in župani imajo tu obilico dela in skrbi, ki pa nedvomno lahko postane zelo plodna in gmotno koristna tako za posameznika kakor tudi za soseščino in občinsko blagajno.
srečami zlasti zabeležili dva tragična primera: utop štirih mladih otrok v Zilji pri Čajni in utop 2 pilotov, ki sta na Mllštat-skem jezeru treščila z letalom sredi kopajočih se turistov v vodo.
Toda vse te smrtne nesreče prekaša žetev smrti na koroških cestah v desetih dneh tega meseca.
Obvestilo staršem
Povratek druge skupine otrok iz letovanja v Savudriji
Otroci, ki se nahajajo v drugi skupini na počitniškem letovanju v Savudriji, se vrnejo
V PETEK, DNE 25. AVGUSTA T. L. in pridejo z vlakom z Jesenic ob 16.07 uri v Podrožčico. Otroke, ki so doma v krajih ob progi Podrožčica-Beljak in v Zilji, naj starši čakajo na železniški postaji v Pcdrožčici ali pa na glavni železniški postaji v Beljaku ob 16.52 uri.
Otroci iz Spodnjega Roža, Gur in Podjune pridejo v Celovec ob 17.05 uri naravnost iz Pcdrcžčice ali pa čez Bezjak ob 18.00 uri. Starši naj otroke čakajo pri vlaku na rožanskih postajah ali pa v Celovcu ob 17.05 uri. Če jih s tem vlakom ne bo, naj čakajo do 13.00 ure.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Celovec, Gasometergasse 10
0 4. avgusta je pri osebni avtomobil zadel
K O LlElD AR
Petek, 18. avgust: Helena Sobota, 19. avgust: Ludovik Nedelja, 20. avgust: Bernard Ponedeljek, 21. avgust: Ivana Torek, 22. avgust: Br. sr. M. Sreda, 23. avgust: Filip četrtek, 24. avgust: Jernej
Annenheimu vsled prehitevanja tovornjak — 1 smrtna žrtev.
0 5. avgusta je v Koprivni strmoglavil traktor 60 m globoko in pokopal pod seboj Solarja — 1 smrtna žrtev.
0 7. avgusta je pri Vrbi divjajoči tovornjak s prikolico ..pometel” s ceste 2 osebna avtomobila — 1 smrtna žrtev.
0 8. avgusta je med Porečami in Vrbo tovornjak s prikolico zadel osebni avtomobil in ga vrgel 30 m daleč v travnik — 2 smrtni žrtvi in 2 fežkopoSkodovanca.
0 9. avgusta je v Spodnji Beli pri Beljaku na po-
Šteben - Malošče
Lefošnja pomlad in poletje sta iz naše srede iztrgala kar tri naše dobre sosede in požrtvovalne sodelavce. Maja nas je zapustil Jože F e i c h t e r, pd. Pronitč v Ma-loščah, dolgoletni požrtvovalni zadružnik, ki je bil par let tudi predsednik Hranilnice in posojilnice v Štebnu. Za njim pa nas je zapustil Štefan M e rt el pd. Brancl v Šfebnu.
Pretekli teden pa smo položili k večnemu počitku kmeta in gostilničarja Antona Robiča, pd. Urbanovega očeta v Štebnu. Bil je dober sosed in našim prizadevanjem vedno naklonjen. Kadar smo ga prosili, nam je vedno radevolje dal na razpolago svojo gostilno za naše prireditve, Umrl je v 78. letu starosti po daljšem bolehanju. Usoda mu ni dopustila, da bi praznoval svojo zlato poroko.
Vsi trije so bili zdravi listi naše lipe. Zato jih bomo obdržali v dobrem spominu. Svojcem pa izrekamo naknadno naše sožalje.
sledicah prometne nesreče z osebnim avtomobilom umrl 66 star renfnik.
0 10. avgusta sta pri Žrelcu trčila motociklist in mopedist — 1 smrtna žrtev in 2 težkopoikodovanca.
Istega dne je v št. Andražu v Labotski dolini, kjer je bila v juniju prometna nesreča s 5 mrtvimi, freičil osebni avtomobil v tovornjak — 2 smrtni žrtvi.
0 11. avgusta je pri št. Vidu trežčil osebni avtomobil v tovornjak — 1 smrtna žrtev in 1 težkopoSkodovanec.
Isti vzrok je pri Landskronu zahteval 2 smrtni žrtvi in 2 fežkopoSkodovanca.
0 13. avgusta je pri Krivi Vrbi zadel osebni avtomobil v osebni vlak — 1 mrtvec in 1 težkopoSkodovanec.
To so prometne nesreče s smrtnim izidom samo v 10 dneh turističnih tednov na koroških cestah. Nešteto pa je bilo v tem času prometnih nezgod z milejšim izidom. In glavni krivci nesreč! V glavnem brezobzirnost in malomarnost vozačev samih, zlasti mladih! Pa tudi za izgradnjo koroških cest odgovorni krogi niso na tej krvavi bilanci brez krivde.
Gornja bilanca svari in opominja:
CESTA NI SPREHAJALIŠČE IN UDELEŽBA NA CESTNEM PROMETU NI ZABAVNA IGRA! BODI BUDEN IN PREVIDEN V VSAKEM TRENUTKU, NE DIVJAJ PO CESTI IN NE PREHITEVAJ DRUGIH VOZIL ZA VSAKO CENO!
V	Celovcu je v juliju prenočevalo največ turistov
V	mesecu juliju je Celovec zabeležil 23.905 turistov s 50.939 prenočevanji. Od teh jih je 4.226 z 11.053 prenočevanji kampiralo ob jezeru. Število prenočevanj po celovških prenočiščih je bilo s tem za 32,8 % večje kot julija 1960. Med turisti, ki so prenočevali v Celovcu, zavzemajo prvo mesto turisti iz avstrijskh zveznih dežel. Na nje odpade 20.274 prenočevanj (lani 15.334).
Od inozemskih turistov stojijo na prvem mestu turisti iz Zapadne Nemčije z 8.298 prenočevanji (lani 4.228). Njim sledijo Švedi z 2.319 prenočevanji (lani 992), Angleži s 1.153 prenočevanji (lani 756), Švicarji z 889 prenočevanji (lani 662) in Nizozemci s 659 prenočevanji (lani 412).
Letos so se turisti zadrževali v Celovcu dalj kot lani. Lani je v povprečju vsak turist prenočeval v Celovcu 1,8 noči, letos pa 2,2 noči.
S tem številom prenočevanj je Celovec kljub slabemu vremenu dosegel doslej največji rekord prenočevanj v juliju.
Dravski most pod Velikovcem
od 15. septembra zaprt
Okrajno glavarstvo Velikovec je odredilo, da bo dravski most pod Velikovcem v času od 15. septembra do 31. oktobra 1961 zaprt za ves avtomobilski in tovorni promet. V tem času bodo namreč most zaradi gradnje hidroelektrarne v Kazazah dvigali. Za pešce bo napravljen zasilen most, do katerega bodo na obeh straneh vzdrževali običajni avtobusni promet iz Velikovca proti Železni Kapli in Pliberku ter obratno. Vsa druga vozila bodo morala voziti čez most pri Tinjah ali pa Kazazah.
Zadružniki iz Nakla med zadružniki na Brnci
Lani septembra so člani kmečke gospodarske zadruge na Brnci obiskali kmetijsko zadrugo v Naklem pri Kranju, da se spoznajo z njenimi razmerami in seznanijo z delom, ki ga ta zadruga opravlja v korist svojih članov.
Pretekli torek pa je nakelska kmetijska zadruga napravila Brnčanom protiobisk. Pred zadružnim skladiščem in poslovalnico na Brnci so Nakelčane pričakali in pozdravili zastopniki brnške zadruge, Zveze slovenskih zadrug in Slovenske kmečke zveze.
Brnčani so Nakelčanom pripravili prijeten sprejem in jim sestavili vsebinsko bogat program ogledov ter spoznavanja razmer in razvoja v našem kmetovanju. Po ogledu skladišča so Nokelčani v spremstvu Brnča-nov najprej ogledali racionalno govedo-rejsko-prašičerejsko Kompajnovo gospodarstvo na Brnci in spoznali, kako pri njem gospodarita razum in svinčnik. Druga postaja je bila kmetija predsednika Slovenske kmečke zveze, Lojza Trunka pd. Ovniča v Žužalčah. Ta kmetija sodi po legi zemljišč med hribovske kmetije in je temu primerno sodobno urejena. Na 7 ha produktivne kmetijske površine redi Trunk 17 goved sivorjave pasme, med njimi 6 krav, ki izkazujejo v letnem povprečju 4.415 kg mleka s 171 kg masti. Poleg tega uspešno pita tudi mlada goveda. Dalovno-tehnično je oskrba živine skrajno poeno-
stavljena in mehanizirana ter predstavlja v tem pogledu poučen primer sodobne živalske proizvodnje.
Na svoji nadaljnji poti so si Nakelčani ogledali še posestvo kmetijske šole S t i e -gerhof, Pecovo kmetijo v Zg. Bregu in posestvo kmetijske šole v Podrov-I j a h z izredno lepo in produktivno čredo simodolcev in vzrejnim središčem švedske pasme prašičev. Pri kosilu, ki so ga jim Brnčani pripravili v Prangerjevi gostilni, in zvečer na kmetijski šoli Podravlje, kjer so prespali, SO' Nakelčani izkoristili priložnost in se temeljito seznanili s splošnimi problemi naše kmečke proizvodnje. Pri tem so večkrat poudarili, da vidijo njeno bodočnost le v kooperaciji, v vsestranskem kmetijskem zadružništvu.
V sredo so si zadružniki iz Nakla v spremstvu tajnika SKZ Blaža Singerja ogledali koroški velesejem, nakar so se po obisku osemenjevalne postaje v Celovcu in sejmišča v Št. Vidu ter nekaterih turističnih krojev vrnili spet v svoje domače kraje.
Mače
Naš gostilničar in kmet Andrejc je imel pred kratkim v hlevu srečen dogodek. Krova mu je povrgla trojčke. Čeprav so bili nekoliko šibki, se vsi veselijo zdravja in dobrega razvoja.
HRABRI PETER
(N orveška pripovedka)
■BLU t' —	*»tV'	-x.
w <	L. 4'	f- ■ (	*
živela sta neki mož Peter in njegova žena Suzana. Nekega dne sta kosila na planini travo.
Zvečer, ko sta končala, sta sedela v planinski koči in večerjala. Tedaj je nekaj po-fopotalo na vrata. Bil je medved. Godrnjal je in suval v vrata.
Peter je skočil na lestev in splezal na Podstrešje. Bil je uren ko veverica. Od tam |e kukal skozi špranjo in videl, kako se vrata na stežaj odpirajo. Vstopil je medved in se nameril proti mizi.
»Morda bi rad pil mleko. Kdo ve?” je pomislil Peter.
Medved pa je tako grozansko zatulil, da je Petra obšla kurja polt od strahu.
»Zdaj bo ubil Suzano," je ves drgetajoč Pomislil.
Toda Suzana je zvalila proti medvedu težko klop in vpila:
»Ven, pojdi! Kako si se le privlekel noter? Pojdi ven, takoj pojdi!"
Suzana je porinilo še drugo klop proti
Tu mislim na morske in na televizijske valove.
Modre morske valove so gledali otroci od jutra do večera, močili so si v njih noge, plavali so v morskih valovih in igrali so se z njimi.
To so bile nadvse prijetne počitnice.
Ob večerih pa so z nasprotne strani prihajali televiz:jski valovi. A teh ni bilo za celo morje, niti za majhno jezero. Na belem platnu, za dve pedi, so valovali.
Bili so sivi in beli in zelo nemirni. Bili so
medvedu. Nato pa je pograbila desko in začela z njo razbijati po mizi. Zraven je pa strašno vpila:
»Ven! Ven! Ali ti nisem rekla, da pojdi ven in to takoj!"
Medved se je zbal kričanja in ropotanja, pa se je izrinil skozi vrata in pobegnil.
Šele ko je Suzana dobro zaprla in zaklenila vrata, si je Peter upal splaziti s podstrešja.
.Dobro sva ga," je tedaj dejal Suzani. „Še obrniti se ni utegnil, tako sva ga zdelala!"
EIa	V alovi
valčki in v njih so otroci potopili svoje hrepenenje in domotožje.
Otroci so prišli namreč od daleč. Tudi z najvišjega domačega hriba bi nikoli ne ugledali v dalji morskih valov. In sonce, ki sije tu ob morju toplo, toplo, se na poti do otroških domov že kar malo ohladi. Tu ob morju pa jih bo pregrelo, da bodo laže kljubovali mrazu pozimi.
V	borovem gozdičku so si razpostavili bele, modre in rdeče šotore. V njih so si uredili mehke posteljice, okoli šotorov pa so vsako jutro vse lepo pometli in počistili.
Z otroki so prišle k morju tudi tri mamice, da so jim kuhale in jim prišle na pomoč, če je bilo treba.
Pripravile so jim zajtrk. Ko so bile posteljice o šotorih lepo pospravljene in ko je bilo okoli šotorov vse lepo pometeno, so povabile otroke k dolgi beli mizi pod borom, ki je imel najlepšo senco.
Iz skodelic na mizi se je kadilo in prijetno d'šalo.
Medtem ko so otroci pili sladko kavo, so gledali na morje, ki je valovalo pred njimi in se razprostiralo daleč daleč in kjer ni bilo nobenega hriba, nobenega koščka zemlje, ki bi sinj m valovom zastavljal pot.
V	belih, rdečih, modrih in pisanih hlačkah so potem otroci poskakali v vodo in vsak dan enako navdušeni klicali:
»Morje, morje, morje!«
Kričali so tako dolgo, dokler se niso utrudili. Potem so v školjkah in kanglicah nosili vodo iz morja na pesek. Nosili so jo do večera, a nikoli je niso mogli nanositi več kot za majhno lužo.
Plavali so pod vodo daleč daleč, da bi zajeli čim lepšo in čim bolj modro.
Zvečer, ko je sonce zašlo, so se zbrali okoli jamice, v katero so bili ves dan nosili vodo. Gledali so, kako počasi voda izginja v pesku. Ostane le še okrogla, mokra jamica.
Čisto blizu pa pljuskajo morski valovi in v večeru temnijo. V večeru temnijo in hitijo od nas v daljave in nikjer ni nobene gore, ne koščka zemlje, ki bi jim zastavljala pot.
Tri mame so že pripravile otrokom večerjo. Povabijo jih okoli dolge -mize pod najbolj košatim borom. Na njegovo deblo je obešena svetilka.
Postaja hladneje in otroci ogrnejo jopice. Malo še posedijo, kajti zdaj pridejo televizijski valovi.
V	gozdiču med bori se beli televizijsko platno, za dve pedi. Ugasnejo luč na boru, da je platno televizijskega sprejemnika še bolj belo in čakajo.
Pridejo sivi in beli, nemirni valčki. Hitijo preko platna. Spremlja jih glasba.
Prinesejo hišico, tisto od doma, z rožami in vrtom in z mamo na pragu. Mama se otrokom nasmeje in jim reče: »Dober večer!«
»Mama, mama!« jo kličejo otroci tu ob beli mizi ob morju.
V e I i k a n — pastir in kozel
V Gorjancih je živel velikan. Nič ni delal, a v eeno je dobro živel: pastirjem je kradel ovce, govedo in teleta, si jih pekel na ražnju in se redil. In ni ga bilo dneva, da bi si z ukradenim živinčetem ne omastil brade.
Nekoč je mlad pastirček pasel na pašincih ovce in koze. Največji in najlepži v vsej čredi je bil stari kozel, ki je na klic pastirjeve svireli zganjal ovce in koze v čredo.
Toda kozel je kozel! Nekega dne se je sam preveč oddaljil od črede in zašel pred skalnato votlino, kjer je domoval gorjanski velikan. Ko je velikan zagledal kozla, 9« je pogrebi! in skril v luknjo, da bi ga naslednji dan nataknil na raženj in si ga spekel za obed.
Pariir je iskal izgubljenega kozla. Komaj je zapiskal na svirel, že je kozel zame-ketal v velikanovem skrivališču.
»Vrni mi kozla!" je zaklical pastirček pred votlino. „Če mi ga ne vrneš, te bom premlatil, pa četudi si velikan!” se je ojunačil.
-Na mojem pašincu se je pasel, zato bo moj!" se je zadrl velikan iz votline.
„Vrni mi kozla! Če ne, te premlatim!" je pastir ponovil grožnjo.
„Oho, tebe se pa res bojim!" se je zakrohotal gorjanski velikan. — „Ko!iko te pa je!"
„Tclikc, kolikor me vidiš," je pastir pogumno odvrnil. Potem je zapiskal na svirel in zapel:
„Kczel, kozel Meketač, stresi velikana iz hlač!"
In kozel se je pognal iz votline ter se od zadaj zaletel s tolikšno silo, da je velikana zaneslo po strmi rebri. Velikanu je dričalo: tekel je in tekel, se lovil za breze in hraste, pulil med tekom drevje iz zemlje, a ustaviti se ni mogel. Ustavil se je šele v dolini, prav ob vznožju Gorjancev. A kako! Telebnil je vznak s tolikšno silo, da se je tamkaj, kjer je padel, vdrla zemlja v globoko drago.
Preden se je pobral in prisopihal nazaj pod vrh Gorjancev, kjer je imel svojo skalnato votlino, sta pastir in kozel že zdavnaj odšla domov.
Na mestu, kjer se je velikan vdrl v drago, stoji danes vas. Belokranjci so ji vzdeli ime — Draga ...
Tako pravijo.	Beograjska pripovedka
in valovi:::
A to je samo sličica, nemima in bela in siva.
Kakor so jo prinesli, jo televizijski valovi zopet odnesejo.
Hitijo preko platna še druge slike. Hitijo kolesarji na kolesarski dirki, hitijo avtomobili, valovijo mimo travniki in gozdovi, vrvijo mimo mesta in množica ljudi, prismejejo se otroci, prilajajo psi in primijavkajo mačke.
Pride mimo pravljica o Rdeči kapici in na koncu zopet hišica, tista od doma, z rožami in z vrtom in z mamo in z očetom na pragu.
Otroci tu ob morju jima pomahajo in rečejo: »Lahko noč!«
A to je bila samo sličica, siva in nemima in je zbežala preko platna, velikega za dve pedi.
Luč v televizijskem sprejemniku je ugasnila. Prižgali so zopet ono na boru, zlezli so v posteljice v šotorih in tri mame so šle od šotora do šotora in vsakemu otroku zaželele lahko noč.
********** ***** ******* *********************** »
PAVLE ZIDAR:
Kolovrat učenosti
J Spet za kolovratom je Nace
:
vrti ga za nazaj in za naprej, vse je kruljavo: ne zna več šteti in ne, če piše fej se ali pfej.
Brni kolesje učenosti,
napenja se mu glava v šir,
popuščajo vijaki in trga se jermenje,
r Nace guli
noč za nočjo svoj tir.
Napredel je že mehke preje za voz, kaj bi z njo, preudarjajo doma, bo zadosti, bo dovolj za hišno čast, in zapisali so nad vrata »dr. Nace*
— kar lepa čast.
In Nace že brez prstov šteje okna, preštel je tudi roj svojih knjig, ve, kaj je čitanka, kaj računalo,
o, zbrihtal se je, da bi vam sapo jemalo.
»Naš fant je odprt,* govori oče,
mati je vsa potolažena, le Nace je resen, preresen (bo ali ne bo danes zaprt).
SKRIVNOSTNI POLET
Pazncrie Ushuaio? Vede, kje fo mesto leži?
Tega tudi Douglas Norman ni vedel, do tistega trenutka, ko se je za to moral pozanimati, kajti prejel je naročilo, naj tja poleti.
»Naš najboljši reporter ste, Norman," mu je dejal šef
Myer, eden izmed časniških mogočnežev New Yorka. Nenavadno slovesno ga je sprejel v svojem zasebnem °tadu in mu velel, naj sede. »Pripravil sem vam nalogo, k' bo vsekakor podžgala vašo za senzacije vneto dušo. -ie nekaj strogo zaupnega. S seboj boste vzeli zadostno zalogo filmov in poleteli preko Ria in Buenos Airesa v Ushuaio. Mesto leži nekje na južni konici najjužnejše Južne Amerike. Tam boste stopili v »Gran-Hotel Tierra del Fuego" 'n poiskali nekega Mr. Leuvvenhouta. Naprej boste ravnali Po njegovih poveljih. Stvar bo sijajna in zanimiva. Se vam že kaj tresejo kolena?"
Norman je bil vajen odkritega, včasih kar nekoliko ^sramnega govorjenja svojega šefa. Myerjev način in njegova novinarska praksa mu nikoli nista bila posebno Pd srcu. Toda kje na širnem svetu je najti šefa, s katerim bil človek popolnoma zadovoljen? Vzlic temu je ugo-''0rjal: »Veste, da nisem strahopeten. Toda če pomislim, Qko ste me lepo pustili na cedilu lani na Kitajskem, ko Sern zeršol v škripce ..."
Myer je odmahnil z roko in mu segel v besedo: »Poj-ade no! Dobro veste, da nisem mogel ničesar storiti. Sicer P0 ste se tedaj naravnost fantastično izmotali iz zagate;
prav zato bi vas rad porabil tudi pri tej zadevi. Torej, sprejmete ... ?”
Norman je predobro vedel, da pomeni ta ponudba na pol ukaz. Razen tega Myer v denarnih zadevah ni bil malenkosten. Plačeval je dobro. Zato je privolil,
„Prov," je zadovoljno prikimal Myer. »Sploh pa se tudi sicer ne boste dolgočasili. Na odpravo bo nekoga poslal tudi moj prijatelj Pifkins iz Chicaga. Menda nima boljšega asa med svojimi reporterji kakor mlado damo, Mabel Morena. Pravijo, da je prekleto čedna. Torej, dobro opravite — tako in drugače!*
Tako je Douglas Norman čez štiri dni pristal na letališču v Ushuaii, najjužnejšem mestu sveta. Divjanje pred tremi leti končane tretje svetovne vojne je mestecu prizaneslo in kar srečno je životarilo v svoji skromni blaginji.
iWoi rmmui: H)c/LQL QfO&
Rekli boste, da je to nenavaden naslov. Vsakdanji res ni, vendar smo se v današnjem času privadili že tolikim nenavadnim stvarem, da nas tudi »dan nič* ne more več spraviti iz ravnotežja. Posebno ne, ko že precej pogosto slišimo in sodoživljimo take »dneve nič*, ko beremo, da so ali v Ameriki ali v Sovjetski zvezi izstrelili nov0 raketo v vesolje.
O takih raketah in o poletu na Mesec nam pripoveduje tudi naš novi roman »Dan nič*. Čeprav je bil napisan že pred leti, je njegova vsebina vzeta iz najnovejšega dogajanja v svetu in smo prepričani, da ga boste z zanimanjem brali.
V tem prepričanju vam želimo tudi mnogo zabave.
U redništvo
Dvajset tisoč prebivalcev, lesene in zidane hiše, nekaj večjih zgradb, tiho pristanišče, letališče — odskočna deska v daljni, veliki svet, razen tega pa čedalje več oddiha željnih tujcev s severa. Na splošno nenavadno spokojna in zadovoljna podoba.
Tik ob letališču je stalo dvonadstropno leseno poslopje »Gran-Hofela Tierra del Fuego*. V gostinskih prostorih je bilo še nekaj zakajene domačnosti starih mornarskih pivnic; to je Norman takoj vzradoščen opražil, ko je iz vetrovnega Somraka poznega marčnega dne stopil v svetlo, toplo preddverje. V New Yorku se je te dni kazalo prvo zelenje zgodnje pomladi, tu, na daljnjem jugu p>a se je vse pripravljalo že na bližnjo polarno zimo.
Med številnimi hrupnimi gosti v prostranem, nizkem prostoru je kmalu opazil svojo poklicno tovarišico Mabel Morena od Pitkinsovega časopisja. To je utegnila biti edino ona presenetljivo elegantna mlado ženska, ki je sama sedela ob mizici v kotu in očitno nekoga čakala. Myer se ni motil. Bila je čedna, celo zelo čedna. Svetloplavi dolgi lasje, spokojne modre oči, skrbno naličen razumen obraz, razveseljivo zaokrožene oblike, malomarna gotovost v vedenju, skratka prodoba, ki jo je veselje pogledati.
Čez dobro uro sta se seznanila. To pot jo je našel v družbi velikega koščenego moškega z grdim buldogastim obrazom. Možak se mu je takoj predstavil kot Tex Leu-vvenhout. To je bil torej vodja odprave, njegov poveljnik za vrsto prihodnjih ur in dni.
Medfem ko ga je režeči se Leuvvenhout s krepkim stiskom roke skoro prisilil na kolena, se mu je Mabel Morena samo molče in vljudno nasmehnila in ga ocenjujoče pogledala. Njena gotovost v vedenju je bila čudovita.
Kako naj bi presodil Leuvvenhouta, ni vedel. Bil je pregrd, da bi bil simpatičen. Vendar pa je bil njegov pozdrav nedvomno mišljen od srca in tudi medvedji uda-
ZA GOSPODINJO IN DOM
Zatirajte kurjice in muhe
Perutnina sedaj hudo trpi od kurjic, to je zajedalskih uši. Živino pa zaradi muh. Če hočemo perutnino rešiti kurjic, ni dovolj, do živali poprosimo s primernim sredstvom ali da nekoliko razkužimo kurnik. Oboje moramo storiti istočasno, kajti drugače bo perutnina zanesla kurjice v razkuženi kurnik ali pa si bo razkužena perutnina nabrala novih kurjic v nerazkuženem kurniku.
Za razkuženje perutnine je v trgovini mnogo pripravkov v prahu: neocid, neoci-dol, killing, DDT mnogih vrst itd. Najučinkovitejši je neocidol, ki uniči tudi uši na govedu, prašičih, psih in na vsej živini. Za razkuženje kurnikov je najprimernejše sredstvo gesarol 50, katerega raztopimo* v vodi, in sicer 40 do 50 gramov za eno navadno nahrbtno škropilnico: v posodo najprej stresemo prah (gesarol 50), vrhu zlijemo toliko vode, da napravimo redek močnik,
Sadni sokovi — zdravilc za zime
Sadja prav v tistih krajih, kjer ga je dovolj; ne znamo dobro izkoristiti. Lahko bi naredili iz njega sadne sokove za domačo porabo.
Ne samo iz jabolk, hrušk, temveč tudi iz gozdnih sadežev, kakor iz sipka, jerebike in drmulj se da napraviti na preprost način odlične in zdravilne sokove, zlasti za primer bolezni (gripe, prehladi v zimskem času). To so najbolj vitaminozni sokovi, ki jih delamo ne samo s sokovniki, temveč tudi na prav preprost način. Gozdne sadeže zmeljemo, zalijemo z 600 C toplo vodo v kanasto brozgo — ne preveč vode. Vse skupaj sprešamo na ta ali oni način, sok precedimo, napolnimo steklenice, zamašimo z zamaški ali gumijastimi kapicami ter pasteriziramo pri 70 do 75 stop. C. Bolj kot je kislo sadje, bolj kisli in zdravilnejši so sokovi, sladkamo jih, preden jih pijemo p0 potrebi oz. po okusu.
Steklenice napolnimo tako, da je še tri prste prostora, preden jih zamašimo. Postavimo jih v lonce ali pa v pralno kad. Steklenice naj stoje na leseni rešetki, potopljene do vratu v vodo, ki jo segrejemo na 35 stop. C. vendar nikoli čez 80 stop. C. Tako segrevamo napolnjene steklenice 15 do 30 minut, nato jih previdno ohladimo in jih shranimo na hladen prostor. Plutovinaste zamaške zalijemo na steklenicah s parafinom ali pečatnim voskom. Teh sokov nikoli ne sladkamo pri izdelavi.
Lahko jih pijemo same in jih takrat sladkamo, ali jih pa uporabljamo kot rodatek k čajem, saj jim dajo prav dober okus.
katerega po 10 minutah razredčimo z vodo.
Perutnino in kurnik moramo razkužiti isti dan: ko zjutraj živali spuščamo na prosto, moramo vsako posebej poprašiti po vratu, pod perutnicami in okoli zadka z neocido-lom. Ko je perutnina na paši, moramo kurnik skrbno poškropiti, najbolje z nahrbtno škropilnico; paziti moramo, da so poškropljeni prav vsi kotički, ker se ravno v teh skrivajo kurjice. Mimogrede omenimo, da apneni belež ni nikako razkužilo proti mrčesu in ravno tako ne apno v prahu.
Muhe in komarje uničujemo takole: za kuhinje in človeška bivališča uporabljamo še škropila na podlagi DDT, gamesano ali diazinona. Največ muh in tudi njih glavna zalega pa je v hlevih. V teh ne uporab-lamo več zgoraj imenovanih škropil, temveč posebne trakove. Ti pa niso navadne muholovke ali s prilepljivimi snovmi opremljeni traki, marveč traki, ki so prepojeni s posebnim strupenim pripravkom. Trake raztegnemo vzdolž hleva in .pritrdimo s pri-tiskači ali žeblji, tako da visijo ped globoko od stropa. Nanje se usede le redka muha, ker bo ogromna večina skušala odleteti iz hleva, brž ko se bo nekoliko približala traku in se tako zastrupila. V nekaj dneh ne bo v hlevu nobene muhe in povrnile se ne bodo vsaj 3 mesece.
§	NASVETI
8 ALI ZNATE ČISTITI NASLANJAČ 8 IZ PLETENE SLAME: Najprej odstra-8 nite z njega prah, najbolje s sesalcem, 8 potem ga zdrgnite z limono. Splaknite s ga z mrzlo vodo in trdo ščetko. Posu-« site ga na prostem!
I Z ŽAMETOM PREVLEČENE STO-| LE OČISTITE TAKO: Dobro jih iz-§ prašite! Posujte j'h s segretimi otrobi. S Čez dobro uro jih pokrtačite z mehko « ščetko.
| SOL NE BO VEČ VLAŽNA: v ta » namen zamešajte s kuhalnico med kilo-8 gram fine kuhinjske soli 10 kapljic ke-8 mično čistega glicerina s toploto 30°.
V trgovini je več takih trakov: Eni so širši, drugi ožji, eni dražji, drugi cenejši, a v bistvu so vsi dobri. Živinorejec naj kupi tistega, o katerem se je pri sosedu prepričal, da je res dober, Traki so sicer dragi, a z njimi se proti muham boriš sorazmerno mnogo ceneje kot z drugimi sredstvi.
Traki so pa strupeni in zato naj jih obeša vešča in pazljiva o*seba, ne kakšni otroci. Najbolje je, da jih postaviš z rokavicami in da imaš usta pokrita z ruto. Paziti je nadalje potrebno, da1 so dobro pritrjeni in da jih živali ne dosežejo z jezikom.
Dobri stari naslonjač . . .
... vam nc dela ravno časti v stanovanju: razparan je in žima gleda iz njega. Na preobleko pri tapetniku ni misliti, ker je predraga. Toda ali ste kdaj pomislili, da lahko stari naslonjač ali divan prenovite sami? Na- j mesto dragega tapecirnega blaga lahko uporabite med drugim tudi najnavadnejši gradi za žimnice oziroma posteljne vložke, ustrezen vzorec, po možnosti b:dermajer, je treba poiskati. Potrebujete nekaj pol zavojnega papirja, nekaj metrov gradla, tapecirne žeblji.ke in nekaj metrov traku.
Najprej očistimo staro pohištvo, recimo da je to naslonjač, z bencinom ali kakim drugim č’stilnim sredstvom. Nato povzamemo na . papir kroj: papir položimo na sedež in naslonjač, potem na zadnjo stranico, pri čemer zapognemo polo še na stranico ob strani. Ne pozabite petih centimetrov za spodnji rob. Tam, kjer se združuje sedež z naslonjalom za hrbet in ob straneh za roke, dodamo 30 centimetrov, kajti pap r moramo potisniti globoko v špranje. Ko smo s papirjem tesno obložili nasloniač (če so pole prekratke, jih zlepimo), pobarvamo vse vidne površine z akvarelnimi barvicami.
Po tem papirnem kroju odrezane kose blaga napnemo in pritrdimo z bucikami na na- ; slonjač. Posamezne dele sešijemo skupaj z majhnimi šivi, ki jih prekrijemo s trakom. Nazadnje pritrdimo blago na lesene dele. Za blazino na sedežu stlačimo blago zelo globoko, da se ne izmuzne, kadar sedemo.
Bomo poskusile?_____________________________
Nadevani zeljni listi
Precej veliko zeljno glavo očistimo, ji previdno porežemo velike liste, ki jih vržemo v krop in kuhamo 1 do 2 minute. Odcejenim listom izrežemo debela rebra, no vsak list položimo kupček nadeva in ga zavijemo.
Nadev: 14 dkg riža preberemo, operemo in poparimo ter dušimo na opraženi čebuli, katero smo nekoliko zalili z vodo. Na pol dušenemu rižu pridenemo četrt kg serove sesekljane svinine, nato soli, poper in nekoliko kumine.
V primerni kozici razbelimo 10 dkg margarine, na kateri opražimo 5 dkg drobno sesekljane čebule, pridenemo še sol, kumino in na to naložimo zeljne zvitke. Zelje, ki je še ostalo, zrežemo na rezance in ga poparimo.
Ko je dobro odcejeno, ga pridenemo zvitkom. Tako pripravljene zvitke dušimo pokrite v pečici, ko je zelje mehko, kozico odkrijemo in zvitke še malo zapečemo-Med pečen|em jed zalivamo z vodo. seveda če je to potrebno. Pečene zvitke zložimo v pogreto skledo, omako pa izboljšamo s smetano, v kateri smo razžvrkljali malo moke.
Omako prevremo in jo zlijemo na zvitke.
Drobni nasveti
Dobro sredstvo za pranje las je mešanica rumenjaka in ruma. Las|e dobijo lesk, so mehkejši in čvrstejši, šampon in milo pri takem pranfu nista potrebna.
Prerezana limona bo ostala dalj časa sveža, če jo na odrezanem mestu položimo na krožnik, ki smo ga polili s kisom.
Če hočemo ugotoviti, ali je mleko razredčeno, vtaknemo vanj pletilko, če ostane na njej bela sled, pomeni, da mleko ni razredčeno in obratno, če na pletilki ne ostane nobena sled.
Naša hrana: Vitamin C
Vitamin C je eden najvažnejših vitaminov. Veliko vlogo odigrava pri odpornosti organizma proti raznim boleznim in trdnosti krvnih kapilar. Če ga v hrani ni dovolj, se zmanjša trdnost sten krvnih kapilar, zato nastanejo vnetja v ustni votlini, krvavitve v podkožju, pri čiščenju zob ali že rahlem drgnenju dlesni se vlije iz njih kri. Zmanjša se tudi splošna odpornost proti boleznim, kot so na primer pljučnica, vnetje ušes itd. Znak pomanjkanja tega vitamina je tudi stalna utrujenost.
Vitamina C je največ v sadju in zelenjavi. Sezona za sadje in zelenjavo je poleti in jeseni, pozimi in spomladi ju primanjkuje, z njima pa tudi C vitamina. V tem je tudi vzrok splošne spomladanske utrujenosti, ki jo močno občutijo zlasti ljudje, ki se pozimi enostransko hranijo in s hrano ne dobijo dovolj vitaminov.
Nekatere tovarne zdravil proizvajajo tudi sintetični C vitamin in to v obliki vitaminskih tablet ali v obliki bonbonov. Če že starši kupujejo otroku sladkarije, bi bilo zelo dobro, če bi se odločili za C vitamin, lahko ga dobijo v vsaki trgovini. Otroci bodo imeli take bonbone gotovo radi, saj se odlikujejo po prijetnem in osvežujočem okusu, obenem pa jim bodo tudi nadvse koristili.
Priporočene dnevne potrebe po tem vitaminu se sučejo pri otrocih od 39 do 100 mg na dan, pri odraslih okoli 75 mg. Večje količine C vitamina pa tudi ne škodujejo.
Veliko C vitamina je v limoninem soku (50 do 100 mg), pomarančnem soku (49 mg), zeleni papriki (120 mg), peteršilju (193 mg), špinači (59 mg), krompirju (22 mg), jagodah (60 mg), cvetači (69 mg), zelju (41 mg) itd.
Velika pomanjkljivost C vitamina je v tem, da pri kuhanju razpada. Uniči pa se tudi v hrani, ki dalj časa stoji, posebno na svetlem prostoru. Če ga hočemo čimveč ohraniti, moramo čuvati sadje in zelenjavo na temnem, hladnem mestu. Pojejmo čimveč surovega (predvsem sadja), zelenjavo pa kuhajmo le v kolikor je mogoče malo vode. Peteršilj, za katerega smo videli, da ima največ C vitamina, dodajmo v jed šele tik pred obedom.
rec po plečih, s katerim ga je posadil na stol, naj bi bil tovariški.
Leuwenhout je gotovo vedel, kaj hoče, kajti ni se dolgo mudil pri uvodu.
„Cel dan dolgo sem vas čakal," je rekel Normanu. „Mr. Myerju se menda ni preveč mudilo; nam pa tem bolj. Letalo že od včeraj čaka no letališču. Odletimo lahko takoj."
„Kam?" je vprašal Norman.
Cinični nasmeh je spremenil grdi Leuvvenhoufov obraz v odurno spako.
»Poslušajta, vidva!" je nato spregovoril prešerno zaupljivo in se nagnil čez mizo k njima. »Naročili so mi, naj vama počasi, po žličkah razodevam, za kaj gre. Prvo žličko modrosti so vama vlili v kljunčke že v New Yorku in Chicagu, z drugo vama postrežem sedaj. Vesta, da nas je zadnja vojna obdarila s smešnim spačkom, ki mu pravimo svetovni mir. Mednarodna organizacija, ki vlada vsemu svetu, je pošastna vodoglcrva tvorba, ki jo duši birokracija. Ni zmožna uravnavati tisočev želja ljudstev v eno smer in ne more tudi prepričati, da se ne bi pojavljale različne podtalne skupine. V kratkem torej lahko pričakujemo nove oborožene spopade!"
Za hip je postal in si medtem, navidez silno zamišljen, prižgal cigareto. Normanov pogled je poiskal Mabeline oči. Zaupljivo ga je pogledala in dejala: »Jaz nisem tako črnogleda!”
»Tudi meni se zdi, da je bilo zadnje vojne čez glavo dovolj!" je pripomnil Norman.
»Začasno že, začasno!" je nadaljeval Tex Leuwen-hout. »Toda verjemite mi, gospoda, človeštvo potrebuje pekel. Atomske bombe zadnje vojne so sicer nekoliko ugnale celo najhujše rožljače z orožjem. Radioaktivni
oblaki so bili tolikanj nevarni, da jih je vsem vsaj za sedaj zadosti. Ker so grozilna sredstva potrebna, so se domislili dobrih starih razstreliv. Na skrivaj so nadaljevali prejšnje poskuse in izdelali so bombe, od katerih pričakujejo podobne učinke, kakor od atomskih, le da ne bo' nadležne radioaktivnosti. S tem smo se pa že približali namenu našega poleta. Na krovu letala imamo štiri take moderne stvarce in po naročilu neke že dokaj močne tajne organizacije bomo opravili z njimi prve poskusne mete. Ker drugje tega ne bi mogli opraviti na skrivaj, bomo odvrgli bombe nad Antarktiko. Vidva bosta) vso predstavo natanko fotografirala. To je vse — vsaj za sedaj!"
Zadnje besede je skrivnostno zategnil, potem pa se je vzravnal in ju vprašujoče pogledal.
Norman je spregovoril pretirano brezbrižno:	»No,
meni je prav!"
»V redu!" je zadovoljno prikimal Leuvvenhout in pogledal Mabel. »Pa vi?"
»Ne vem, kako bi rekla," je dejala novinarka prostodušno. »Nekaj mi pri vsej stvari ne ugajal"
»Kaj neki?"
»Ne vem — toda kaj bi s čustviI"
Leuwenhout ji je pokroviteljsko položil na roko svojo medvedjo šapo in z narejenim obžalovanjem dejal: »Ojoj, tako lepa ženska — pa nobenega srca!"
Mabel Morena se je zastrmela vanj in resnobno odgovorila: »Nasprotno, Mr. Leuvvenhout, — preveč srca!"
V tem hipu se je Normanu zazdela neizmerno ljubka. Toda hitro se je zbral in vprašal: »Kdaj poletimo?"
»Lahko takoj ali pa čez 24 ur. Najbolje bi bilo kar takoj, bo vsaj ropotanje čim prej za nami!"
To rekoč je Leuwenhout vstal in kazalo je, da je izrekel svoje prvo povelje. Vstala sta tudi oba novinarja.
»Za letališčno upravo in druge radovedneže seveda letimo proti Capetovvnu. Sedaj pa pripravita vajine stvari in poravnajta račune. Počakam vaju tu!"
Čez četrt ure so že korakali čez letališče proti stroju, pripravljenemu na odhod. Letalo je bilo eden izmed tistih šestmofornih velikanov, ki so se tako sijajno obnesli na dolgih poletih in ki še dandanes ne veljajo za zastarele. Novinarja sta se na vzletišču seznanila z ostalimi udeleženci odprave — s štirimi člani posadke in s petimi možni Leuvvenhoutovega neposrednega spremstva.
Čeprav tudi najnovejši stratosferni stroji celo v za- t kotni Ushuaii niso bili več nikaka senzacija, se je okoli letala zbrala dokajšnja množica brezdelnih radovednežev. Poročevalec skromnega krajevnega tednika ni zamudil priložnosti in marljivo je zbiral razburljive novice za svoj članek. Rade volje so ga potolažili z znano resnico, da so pustolovski športniki, ki bodo ledeni dih južne polarne pokrajine zamenjali z vročim afriškim soncem. Leuvvenhout ni varčeval s podsmehljivimi pretiravanji, o katerih je menil, da pri vljudnem in prijaznem Argentincu ne bodo vzbudile kakih sumničenj. Ni pa opazil, da se (e možak končno umaknil med gledalce in z najmodernejšim fotografskim aparatom velike svetlobne jakosti skrbno posnel udeležence odprave drugega za drugim.
Končno so odrinili. Šest tisoč konjskih moči je rjoveče potegnilo letalo po vzletišču in ga kmalu zaneslo pod raztrgane deževne oblake. Skrivnostni polet se je začel!
Pilota sta spočetka usmerila letalo proti morju. Toda že čez dobre četrt ure, ko so se umaknili zvedavim pogledom Ushuaijcev, sta obrnila krmilo proti jugu. Poleteli so proti Antarktiki, proti južnemu tečaju.
(Se nadaljuje)
v a m u	ata ijc ca
v-€xvc/n>ue
J. M u d d l e r :
Srebrna skodelica
Benny Sanders je z zanimanjem ogledoval gospodarsko ihišo na Park Aveniji in šele nato vstopil ter povedal služabniku svoje ime. Pospremil ga je v prvo nadstropje in najavil gospodarju. Laslie Gordon, častljiv, sivolas mož mu je z iztegnjeno roko prišel naproti ter ga prijazno pozdravil z besedami: »Veseli me, da sem vas spoznal, Mr. Sanders, vstopite, drugi gostje že čakajo!«
Popeljal ga je v temno opažen, zelo okusno opremljen prostor, kjer so že sedeli štirje možje v udobnih naslonjalih, pili češnjevo vino in kazalo je, di se počutijo Kakor doma. Sanders je vse poznal. Vsi so pred letom dni v podzemni železnici doživeli prometno nesrečo, v kateri je mlada soproga Leslija Gor-dona izgubila življenje. To se je zgodilo v zelo tragičnih okoliščinah. Vzrok smrti niso bile neznatne poškodbe, dobljene pri nesreči, ampak strel v srce iz njene lastne pištole, katero je zaradi varnosti vedno nosila pri sebi.
Policija je po dolgem in natančnem proučevanju ugotovila samomor. Strah ob iztirje-nju vlaka, bolečine zlomljenega gležnja, popolna tema, kriki ranjencev — vse to je mogoče vplivalo na ženo, da je storila to dejanje. Benny Sanders je bil skupaj s prisotnimi gospodi Harperjem, Follyjem, Kotvalskim in Bergerjem v trenutku nesreče v neposredni bližini pokojne žene, zato je tudi njega takrat zaslišala policija. Toda nihče od njih ni bil v stanju izpovedati ono, kar bi lahko od-vtnilo policijo od vztrajanja pri samomoru.
Tako so se je leto po nesreči znašli na po-vabil0 Leslija Gordona v njegovem stanovanju in — bili so vsi majhni podjetniki in trgovci — ugibali o višini njihovega deleža, ki naj bi ga dobili od premoženja njegove Preminule žene, ker slednja ni imela sorodnikov.
»Prosim, pridite bliže k mizi, gospodje,«
dejal Gordon tako neprisiljeno, da so go-st!e prav radi ustregli njegovemu povabilu. »Upam, da ste s seboj prinesli tudi velik apetit?«
Bila je odlična večerja. Izbrana jedila, odlična vina, močna kava in francoski konjak. Po večerji so se možje udobno naslonili na svoje sedeže, prižgali cigare in cigarete ter se predali ugodnemu sanjarjenju o višini obljubljenega deleža. Svet niti ni tako slab — in s trohico denarja je na njem prav prijetno živeti.
Medtem je služabnik pospravil mizo in na sredo nje postavil srebrno skodelico. Odkril
_ AN EK D O TE
* Luca Giordano je slikal izredno na-9lo, Ko ga je negova žena nekoč poklicala k mizi, je zaklical:
»Juho lahko že daš na mizo, naslikati korani samo še glavo device in treh kraljev."
® Gainsborcugh je hotel naslikati slav-nega, angleškega igralca Garricka, toda Podobnosti nikakor ni mogel ujeti.
»Prekleto," je živčno zavpil slikar, »vi Znate posnemati vsak obraz, sami ga pa sploh nimate!"
® Neka žena je obiskala slikarja Lieber-ntanna v njegovem ateljeju in se poslovila z besedami: »Profesor, to je bila najlepša ura mojega življenja!"
»No, mlada gospa," je menil Lieber-mann, „upajva, da ni tako!"
* Courbet ni bil ravno preveč skromen. ^ uiladih letih je podaril eno svojih slik Gambetti. Ko ga je mnogo let kasneje °biskal, je dolgo stal pred sliko, ki je viselo na steni.
»Na kaj pa mislite, Courbet?" je vprašal Uambetta.
, »Mislim na to, da take slike ne bi nasli-*Qla niti Tizian niti Velasquez. Naj vam P°vem resnico? Niti sam je danes ne bi znal klikati."
o je danes pravzaprav resnični sli-Franciji?” je Courbet rekel Corotu. In po daljšem premoru: »Potem pa
j, Ko je Corot o tem pripovedoval prijate-l6tr>, je menil smehljaje se:
• Če me ne bi bilo zraven, bi name po-
habil."
je pokrov in videti je bilo njeno vsebino: gosto rumenkasto tekočino, iz katere so se počasi, lenobno dvigali tanki prameni dima. Vse oči so se radovedno ozrle na to posodo.
»Ustreza mešanica točno mojim navodilom?« je vprašal Gordon.
»Popolnoma, gospod!« je odgovori služabnik.
Folly, eden od gostov je radovedno vprašal: »Kaj pa je to?« Zdelo se je, da pričakuje še druge okusne jedi.
Gordon je malomarno odgovoril: »Različne stvari. Beljak, gorčica in vrsta dodatkov — dobro premešanih!« Pritisnil je na zvonec in kletar se je pojavil v okviru vrat. Z ostrim glasom mu je Gordon dal povelje: »Pripravite svojo pištolo in postavite se na zunanjo stran vrat. Pazite, da nihče od prisotnih ne bo zapustd sobe. Če bi kdo poskušal, potem veste, kaj je vaša dolžnost.«
Gostje so začudeno gledali na Leslia Gordona, ne da bi takoj razumeli preobrat v dogajanju. Šele Gordonov mrki obraz jim je pojasnil resnost njihovega položaja. Bledega obraza je grozeče strmel v svoje goste.
V	prostoru je bila popolna tišina. Potem je pričel govoriti, ne glasno ne sunkovito, toda z neizprosn:m glasom: »Gospodje, med vami je morilec!«
Vzkliki strahu in neugodja so bili rezultat njegovih besed. Nihče ni črhnil besedice.
Gordonove oči so potovale od enega na drugega. »Eden od vas je morilec moje žene.. . točno pred enim letom... in ni še plačal za to ...«
Benny Sanders je bil prvi, ki se je po prvem strahu zbral in v imenu vseh povzel besedo- »Torej imate pogum, da se postavljate nad državno avtoriteto? Policijska preiskava je neovrgljivo dokazala samomor. Kdo vam daje pravico . ..«
Gordon mu je vpadel v besedo. »To ni nikakšna razprava. To je... , počasi, toda razločno je bilo slišati besede: . .. sodba!«
Ponovno je postalo tiho. Slišati je bilo Fol-Ivja, ko je mrmral: »O bog, in zaradi tega sem moral zamuditi kegljaški večer!«
S povsem običajnim glasom je Gordon pričel znova: »Poznam morilca! Vem popolnoma točno, kdo je. Potreboval sem leto dni, da sem ga našel. Toda sedaj vem popolnoma gotovo, brez najmanjše sence dvoma. Policija me ni hotela poslušati, moje dokaze je imela za nezadostne in je še dalje vztrajala na samomoru. Toda jaz zahtevam pravičnost za umor moje soproge.«
Potegnil je uro iz žepa in jo položil na mizo predse. »Gospodje, sedaj je točno devet. Najkasneje v pol ure bo eden od vas umrl. Saj ste verjetno opazili, da je med jedjo bil vsak zase postrežen? En krožnik — edini od vseh — je bil zastrupljen. In strup bo opravil svoje — tako resnično, kot sedim tukaj.«
S prstom je pokazal na srebrno skodelico v sredini mize.
»V njej je protistrup. Ne želim se kot sodnik postavljati nad zakon. Morilec lahko izbira. Lahko vzame skodelico in si reši življenje — ter tako dokaže svojo krivdo. Ali pa lahko gre molče v smrt, sojen izven zakona za ono, kar zakon ni mogel dokazati.
V	tridesetih minutah bo nastopila kriza, toda takrat bo prepozno.«
S trepetom v glasu je vprašal Sanders: »Ste popolnoma gotovi, Mr. Gordon, da boste pravega ...«
»Pomota je izključena. Služabnik je dobil natanka navodila. Nihče od vas ni ogrožen — razen morilca, seveda.«
Folly je bil zelo razburjen. Dejal je: »Res lep način, kako ste poskrbeli za hitro prebavo! Zakaj vendar niste morilca posebej nahranili, tako bi vsaj mi v miru pojedli?«
»Bodite vendar tiho!« je zaklical nekdo razburjeno.
»Še dvajset minut,« je dejal Gordon.
Nekaj gostov je pričelo razburjeno med seboj govoriti. Berger je sunkovito vstal, tako da je prevrnil stol. »Odhajam!« je zaklical hripavo.
Gordon je dal kletarju pred vrati znak. »Veste, kaj vam je storiti, če se takoj ne usede?«
Berger se je pogreznil nazaj v stol.
»Osemnajst minut,« je bilo slišati Gordona.
Harper je postal zelen v obraz. Prijemal se je za prsi in senca. Sandersu je nenadoma postalo slabo. Kowalski je mirno čistil svoja očala in zdelo se je, da z zanimanjem pričakuje nadaljnjih dogodkov. Folly je zmajeval z glavo in glasno rekel samemu sebi: »Mary mi ne bo verjela, ko ji bom o tem pripovedoval!«
V tem trenutku se je Berger zgrabil za vrat in pričel stokati: »Ne morem več dihati, on me je zastrupil!«
»Še deset minut,« se je spet oglasil Gordon z neomajnim glasom.
»Torej raje umre, kot bi priznal umor!«
Sanders se je obrnil k Bergerju: »Saj ste samo- nervozni, obvladajte se, če niste povsem sigurni.«
»Obvladajte se vi sami,« je zakričal Berger ves iz sebe. »Če padem mrtev — me boste mar vi obudili v življenje?«
Prvič je Kowalski pokazal nemir. »To ga bo pripeljalo v zapor!«
Benny Sanders je občutil zbadanje in močno pomanjkanje zraka. Kričal je: »Pokazal mu bom, nedolžne ljudi spravljati ob življenje. Preden bom pospravil, mu bom s stolom razbil lobanjo.«
»Še pet minut!« je dejal spet Gordon, »če krivec v tridesetih sekundah ne vzame protistrupa, bo po njem.« Vzel je uro z mize in jo spravil, znak, da je vsako nadaljnje zapravljanje časa odveč.
Pet mož je čepelo s sivimi obrazi v foteljih, zdelo se je, da vsak od njih pričakuje prihoda smrti. Nenadoma pa sta dve roki pograbili srebrno skodelico. Neki obraz je izginil za njenim robom in zaslišalo se je glasno stokanje. S poželjivimi požirki je Ko-walski izpraznil skodelico do dna. Potem je vrgel posodo v steno in se smrtnobled zazrl v Gordona. Niti besede ni spravil iz sebe. Tudi ostali so bili tiho. Gordon tudi.. .
Končno je Kowalski zahropel:	»Me bo
rešilo?«
Ne da bi odvrnil oči od Kovalskega, je Gordon dejal: »Zdaj veste! Vidite, da sem imel prav.«
Kowa!ski je pritiskal pesti ob senca, preko njegovih ustnic pa se je razlila poplava besed.
Govoril je: »Ann Gordon je bila moja zaročenka! Njeno malo premoženje bi mi omogočilo dv g gospodarstva. Moje življenje bi se preusmerilo, če bi jo bil lahko poročil. Tedaj ste prišli vi, Gordon, in jo zaslepili z vašim bogastvom. Zapustila me je iz hladne preračunljivost'. Predpostavljam, da ste našli moje grozilno pismo, naslovljeno nanjo ...«
Gordon je nadaljeval: »Potem je prišlo do nesreče v podzemni železnici. Upal sem, da je Ann podlegla — toda živela je. V varstvu teme me je preblisnila misel, da bi se maščeval. Že sem jo zgrabil za vrat. Tedaj sem občutil, da vleče revolver iz svoje torbice. Bliskovito sem prijel njeno roko in jo skupaj z orožjem obrnil proti njenemu srcu. Potem sem pritisnil na njen prst ob petelinu. Policija ima prav — bil je neke vrste samomor.«
Domislice
|	• Modrijan ve, kaj ima storiti. Po-
| štenjak se zaveda, kaj storiti mora. $ Marljiv človek dela.
t • Dobrota hodi temno zastrta po
| ulicah in pušča svetel žarek za seboj.
♦
♦	® Najboljša misel je lahko slaba,
♦	če je izgovorjena o nepravem času.
«	® Humor je v grotesknih oblikah
| izraz za prepad med tistim, kar bi « ljudje radi delali, in tistim, kar de-| lajo.
|	© Kritik je tisti, ki tudi pri najbolj-
% Jem najde vsaj drobec slabega.
♦
|	• Hrepeneti se pravi: iz skritega
Z kotička gledati v brezmejno daljo. | Hrepeni pa tudi tisti, ki iz brezmejne ♦ dalje misli na skriti kotiček.
|	© Mnogi ljudje laže prenašajo, da
» delamo drugače, kakor hočejo, da X jim ie ne ugovarjamo.
Z © Najboljša krava daje samo mle-| ko; če je maslo slabo, ni kriva ona ...
Benny Sander se je počasi dvignil iz naslonjača: »Protistrup žal ni več učinkoval!«
Mirno je odgovoril Gordon: »To ni bil protistrup — bil je pravi strup! Morilec je priznal in se sodil sam. Nisem vedel, kdo od vas je bil morilec. Tudi nisem vedel, da je bil Kowalski njen prvi zaročenec, nikoli mi ni omenjala njegovega imena. Eno pa sem vedel zagotovo, da je bila močna, zdrava žena, ki je ne bi spravil v obup niti zlomljen gleženj, še manj kakšno tragično doživetje.«
Trudno se je dvignil Gordon in potisnil svoj stol nazaj.
»Nisem vas privabil z lažnimi nameni. Premoženje moje žene vam bo na razpolago v štirih enakih delih. In zdaj, spoštovani gospodje, pokličite policijo! Naj sodišče odloči, ali sem jaz umoril morilca ali ga je umorila njegova, z zločinom obtežena vest!«
Dogodek v tramvaju
Kar najbolj privlačuje pozornost tujcev, ki obiskujejo mesto Trapisonda, so objave v tramvajih: »PREPOVEDANO ]E PREPUŠČATI PROSTOR DAMAM!*
»Kako tol* sem se začudil, ko sem prvič bral to objavo. »To je gotovo kakšna pomota. Kako bi sicer prepovedovali potnikom, da odstopajo svoje sedeže drugimi*
»Tako je, kot piše, senjor in to je potrebnol da bi preprečili škandale . . .* mi je pojasnil tramvajski sprevodnik. »In če dovolite, vam bom povedal, kako je do tega prišlo. Tako vam je torej stopila v tramvaj 789 neka senjora precej obilnih oblik, ki je — to je bilo takoj vidno — imela namen zavzeti čim več od onega malo prostega prostora v tramvaju ... Po preizkušeni metodi tistih, ki bi radi prišli do sedeža, je pričela z razširjenimi lakti in vso tehtnostjo svoje težko kategorniške pojave porivati ostale. Metala je klobuke z glav ...»
»Vem, vem . . . poznam to taktiko!*
»Toda nihče se zanjo ni zmenil: nekateri s0 gledali skozi okna, drugi so se poglobil: v študij časopisov. Debelušna senjora je tedaj globoko vzdihnila, kot bi nameravala pasti v nezavest. Ob tem vzdihu je vstala neka izredno lepa senjorita in ji odstopila svoj prostor.. .*
»Zanimivo. In potem ... N
»Potem? Ali vam moram še posebej povedati, da lepa mlada senjorita ni isto kot stara, debelušna ženska? Neki gospod, gotovo star blizu sedemdeset let, je takoj vstal in odstopil svoj prostor senjoriti. Ta vljudnost je prisilila nekega slabotnega, komaj sedemletnega dečka, da je odstopil svoj sedež . . .*
»Vem, vem! Odstopil je svoj sedež staremu senjoru . . .*
»Točno! Komaj je stari senjor sedel, se je pričel slabotni sedemletni deček opotekati po tramvaju, ki je drvel s polno brzino. Tega mučnega prizora ni prenesla neka mati z otrokom v naročju. Saj veste, mati je vedno mati. Odstopila je svoj sedež sedemletnemu dečku — toda skoraj sočasno se je dvignilo vsaj osem potnikov in ponujalo svoje sedeže materi z otrokom. Vstajanja, prepuščanja prostorov, zamenjav in sprememb ni bilo konca — in tedaj je končno zopet stala tista debela senjora — kot je bila na začetku ■ . ■*
»Ali kot pravijo filozofi, zgodovina se ponavlja . . .*
»Tako je,* je dejal sprevodnik, »toda tudi škandali. V tem tramvaju se je tedaj razvila silno nevarna epidemija vljudnosti. Nihče od potnikov ni mogel gledati drugega, da stoji, ne da bi mu ponudil svoj prostor, kar je takoj izzivalo ponavljanje poprejšnjega manevriranja: sedla je debela senjora, vstala je lepa senjorita; ko je ona sedla, je stal stari senjor in ko je sede! on, je stal slabotni deček, kateremu je odstopila prostor mati z otrokom ... In verjemite, v pol ure je bilo v tem tramvaju toliko premikov, stopanja po nogah, stiskanja, prerivanja, udarjanja, da je morala končno intervenirati policija. In ko je končno tudi to uspelo — je zopet stala tista debela senjora kot na začetku te zgodbe .. .*
»Torej se človek proti usodi ne more boriti!*
»Tako je videti. In od tedaj, dragi senjor, je moralo prometno podjetje da bi se izognili takšnim in podobnim neredom v tramvajih — absolutno prepovedati potnikom odstopati svoje prostore tistim, ki se vozijo stoje. In verujte mi, od vseh predpisov, ukazov, zakonov in odločb v naši državi je ta prepoved edina, ki je nihče ne prekrši. . .*
Domovina je odprla vrata:
Izgubljeni se vračajo
Pred. nedavnim smo v našem listu poročali o izjavah podpredsednika jugoslovanske vlade Rankoviča, ki jih je dal o vprašanju povratka izseljencev in tako imenovanih beguncev v staro domovino, V tej zvezi je imel Rankovič tudi razgovor z novinarji beograjske •»Politike<r, kjer je med drugim povedal:
V odnosu do FLRJ so nasfalc pozitivne spremembe tudi v vrstah nože emigracije, ki se je izoblikovala po drugi svetovni vojni. Ta pozitivnejši odnos se krepi tako zaradi mednarodnega ugleda kakor gospodarskih in notranjepolitičnih uspehov FLRJ, predvsem pa zaradi čedalje globljega spoznavanja naše stvarnosti.
2e pred desetimi leti smo zavzeli stališče, da niso sovražniki nove Jugoslavije vsi tisti, ki so po drugi svetovni vojni odšli v tujino. Poudarjali smo, da je vlada FLRJ pripravljena pomagati vsem, ki žele najti pravo pot. To je mnogim izseljencem pripomoglo, da so se vrnili domov. Drugi so si začeli urejevati svoj položaj na tujem, hkrati pa so
izrazili željo po lojalnih odnosih do stare domovine. Namen vlade je, da z nadaljnjimi prizadevanji v tej smeri že učinkoviteje normalizira in uredi položaj izseljencev, pri čemer so izvzeti samo tisti, ki so se omadeževali s hudimi vojnimi zločini oziroma so v tujini aktivno sodelovali v sovražni dejavnosti proti FLRJ. Predsfavnižtva sprejemajo zdaj letno okrog 20.000 proženj za pomoč iz domovine, medtem ko je že več proženj, ki jih obravnavajo predstavni-žfva sama. Pa tudi organi v domovini sprejemajo mnogo proženj.
Vsem, ki bodo uredili svoj odnos do FLRJ, torej tudi vojnim in povojnim emigrantom, bo mogoče obiskati Jugoslavijo. To bo najboljži način, da se seznanijo s stvarnostjo
in uspehi nove Jugoslavije. Čedalje manj je tudi tistih, ki iz pustolovskih ali podobnih pobud beže čez mejo. Gre večinoma za mlade ne-premižljeneže, ki upajo, da se bodo drugje z lahkoto dokopali do lagodnega življenja. Toda že pri prvih korakih na tujem doživljajo bridka presenečenja. Ko pa se znajdejo v takem položaju, kaj lahko postanejo plen znanih vojnih zločincev in drugih sovražnikov jugoslovanskih narodov, ki jih tako izkorižčajo za čisto navadno trgovino z belim blagom, za tihotapstvo in kriminal raznih vrst. Tako mnogi med njimi namesto lahkega življenja tavajo po svetu brez sleherne zažčite, primorani, da primejo tudi za najbolj garaško delo . . .
V ljubljanskem »TT* (Tedenska tribuna) je bila pred nedavnim objavljena vrsta drobnih sličic iz življenja takih ljudi. Naj jih nekaj navedemo:
Če bi takrat vedel...
—	Souvenir de Pariš, mansier!
—	Hvala, merci.
—	Oho, Jugoslovan! se je zarežal in predstavil nekaj črvivih zob. Stlačil je svoje pubertetne souvenirje v suknjič, ki ni bil več suknjič, ampak cunja z rokavi.
—	Da, Jugoslovan.
—	Me veseli, da sem srečal rojaka!
—	Mene pa ne! Ampak to sem si samo mislil in prihranil prepir ali pa morda še kaj več. Kaj veš, kaj se skriva pod to cunjo. — Kaj počneš tu?
—	Živim . . .
—	Pa niti ne preveč dobro.
—	E, brate, kaj ti veš, kako je tukaj. Živiš, da ne crkneš in toliko črkuješ, da lahko še živiš. Imaš cigareto?
—	Kako si prišel sem?
—	Kaj hudiča vem . . . kidnil sem. E, če bi takrat vedel to, kar danes vem . . .
— Zakaj se ne vrneš?
— Vrnem? Saj nisem nor. Naši so mi že povedali, kako je, če se vrneš. Obesijo te, če prideš nazaj. Obesijo ko psa. Naši to vse vedo.
— Kdo pa so ti „naši”? — in bil sem najbrž preveč radoveden, ker je zamencal, da so .naši” pač .naši" in da so mu ti .naši" sveto zagotovili, da bodo v kratkem zmagoslavno vkorakali v Jugoslavijo, samo da še nekaj uredijo . . .
Bojazen odveč
Žal srečanje takšne vrste ni bilo edino. Rojakov, za katere te je sram, da so ti rojaki, nisem srečaval samo v Parizu. V Milanu mi je prav takšen nebodigatreba skrivoma ponujal ameriške cigarete, v Trstu pa mi je na Ponte rosso neki tak rojak za vsako ceno hotel vsiliti »kilogramsko« uro kot najboljšo Doxo.
Odkrito povedano, sram te je, ko srečuješ ljudi takšnega kova širom po svetu. Vendar pa, če se vživiš v njihovo dušo, v njihov položaj, spoznaš, da so ti ljudje največkrat v slepi ulici, iz katere zaradi svoje šibke volje in strahu ne najdejo izhoda. Živeti morajo^ in, ker ne morejo živeti pošteno, živijo pač tako, kot se živeti da.
Krivično bi bilo, če bi vsem em grantom
dosodili takšno usodo. Ne, prenekateri so si s pridnostjo uredili življenje, vendar pa s tem še ni rečeno, da so srečni. Morda so si celo ustvarili premoženje in človek bi dejal, da imajo vse. In vendar nimajo vsega. Prav v Parizu sem srečal Ljubljančana, ki je pred trinajstimi leti pobegnil Čez mejo in si deloma zaradi iznajdljivosti in deloma zaradi sreče in pridnosti ustvaril solidno eksistenco.
Poseda po dragih kavarnah na Champs Elysee, v žepu mu ne manjka frankov, vendar pa mu manjka nekaj, česar se ne da kupiti z nobenim denarjem.
— Ne veš, kaj bi dal, če bi jo lahko za štirinajst dni mahnil na Gorenjsko ali pa kam na Štajersko. — Zamislil se je in, če bi hotel sedajle malce sentimentirati, bi morda lahko kaj napisal tudi o solzah.
— Zakaj ne greš?
— Ne upam si, saj veš, lahko me pridržijo, tu pa imam delo, ženo, otroka . . .
Ni pomagalo ne prigovarjanje ne tolmačenje, da je bojazen odveč. Toda vkoreninje-na bojazen je ostala! Pa tudi domotožje, ki se iz dneva v dan glasneje oglaša.
Indija Koromandija?
Pred dnevi sem srečal mladega Črnogorca, ki se je pravkar vrnil iz Argentine, kamor je pobegnil pred tremi leti. Bil je v Buenos Airesu in kmalu je spoznal, kaj je tujina.
— Zakaj ste pravzaprav pobegnili?
— Kaj vem, zame je bila Amerika obljubljena dežela in hotel sem za vsako ceno v Ameriko. Pobegnil sem v Grčijo in tu se mi je po daljšem čakanju v emigrantskem taborišču posrečilo se vkrcati na ladjo, ki je peljala v Argentino. Če sem iskren, sploh nisem vedel, kje je Argentina. Vprašal sem, če je Argentina v Ameriki, potem grem v Argentino, samo da je v Ameriki. No in tako sem prišel v Buenos Aires. Trdo sem delal in kmalu sem spoznal, da Amerika le ni tako obljubljena dežela. Že po letu dni sem sklenil, da se vrnem, vendar sem moral krepko pljuniti v roke, da sem si prigaral vozovnico za pot v domovino.
— In sedaj?
— Sedaj sem srečen. Samo, da sem doma. Le malo sram me je. Težko bom sto-pil pred starše in prijatelje.

Odprta vrata
Če pa pogledamo spet z druge stra ni živl|en|e tistih, ki imajo neurejene razmere, živijo bolj ali manj pod vplivom žet niških ali ustaških in podobnih „naših" organizacij. Te združbe pa se korenito dr že svojih načel: za vsako ceno preprečiti povratek v Jugoslavijo. Ustrahovale) na v sa usta vpijejo, da slehernega čaka ob povratku le ječa ali pa še kaj hujšega. Vsa k povratek v domovino hočejo po vsej sili preprečiti in če ne gre zlepa, pa tudi zgr da. Zgodilo se je že tudi, da so skrivoma
spravili s sveta begunca, ki se je hotel v sekakor vrniti.
Vendar gre njihov krik in vik vedno bolj v veter. Ljudje jim več ne nasedajo niti se ne zmenijo za njihove grožnje. Vra čajo se v domovino zaradi domotožja kot zaradi spoznanja lastnih zablod !n pa naj večkrat tudi zato, ker tam, kjer so, ne najdejo tega, kar so iskali, in se razočarani in skesani vračajo v svojo staro domovino, ki jim je prav sedaj na stežaj odprla svo ja vrata.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročilo: 5.45 , 6.45 , 7.45, 12.30, 17.00, 20.00 , 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 19. 8.: 8.00 Naš hišni vrt — 8.10 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za fila’eliste —
16.00	Aktualna reportaža — 16.20 Za delovno ženo —
17.10	Zaupne melodije — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Dobro zabavo pri sprehodu po evropskih velemes’ih: Marseille — 22.15 Ples.
Nedelja, 20. 8.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Popevke
—	11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine —
14.30	Pozdrav nate —	18.30 Mednarodni visokošolski
tedni — 19.00 šport — 20.10 Majhni komadi velikih mojstrov — 20.30 Narava v liriki stoletij — 21.30 Pozdrav z Dunaja.
Ponedeljek, 21. 8.: 8.00 Pisemstvo domovine: Pred sto leti — 8.15 Jutranji koncert — 15.00 Posebej za Vas — 15.45 Knjižni kotiček — 18.25 Za Vas? Za vsel — 18.35 Mladniska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.30 »Limba reši svet", pravljica — 21.15 Lovska ura.
Torek, 22. 8.:	8.00	Zveneč	jutranji pozdrav	—	8.10
Orkestrski koncert — 14.45 Iz kulturnega dela dežele —
15.00	Posebej za	vas	— 15.30	Komorna glasba	—	19.00
Dober večer, dragi poslušalci	— 20.15 .Veliko	je	poli
na Korziko’ — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda, 23. 8.:	8.00	Zveneč	jutranji pozdrav	—	8.15
Orkestrski	koncert	—	15.00 Glasba za	mladino —	15.45
Preds'avljamo mlade	talente — 18.00	Moje dekle	ima
dvoje oči — 18.15 Pomoči je vsak potreben — 20.00 Salzburške slavnostne igre.
četrtek,	24. 8.:	8.00 Zveneč jutranji	pozdrav —	8.10
Orkestrski koncert — 13.30 Mala melodija — 14.45 Mojstri balade — 15.45 Koroški avtorji: Walter Nowotny —
17.10	Vojaška godba — 18.00 Kulturne vesli — 18.20 Oddaja za	delavce	—	18.35 Mladinska	oddaja —	19.00
Dunajski jesenski velesejem — 19.10 Dober večer, dragi poslušalci — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 25. 8.:	8.00	Zveneč	jutranji pozdrav	—	8.15
Glasba mojstrov — 13.05 Ljudski koncert — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 17.10 Dunajski zalet — 18.00 Koroška narečja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Salzburške slavnostne
'9re-	II. program:
Poročila: 6.00, 7.00 , 8.00,	13.00, 17.00,	19.00 , 22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 1U45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 šolska oddaja
—	17.10 Kul'urne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izdaja — 23.20 Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 19. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.20 Ti in žival — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Agrarna politika
—	13.35 Slavni umetniki — 14.40 Tehnični razgled —
17.10	Slavnostne igre v Avstriji — 17.40 Ljudstvo in domovina — 18.25 Zabavna glasba — 19.10 Večerna melodija — 19.30 Verdijeva opera »Simone Boccanegra’ —
23.30	Operetna glasba.
Nedelja, 20. 8.: 7.30 Glasbeni spomini — 9.00 Operni koncert — 10.20 Domovina Avstrija: Ljudstvo in dežela
—	11.00 Slavnostne igre v Bregenzu — 13.10 Za avtomobiliste — 17.10 Gledališka oddaja — 18.35 Pariz in njegove zvezde — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja
—	19.30 Ura pesmi — 19.45 Zabavna glasba — 20.25 Salzburške slavnostne igre.
Ponedeljek, 21. 8.: 6.05 Premislite, prosimo, sami. —
8.10	Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Zenska oddaja — 18.00 Poletni zvoki —
19.30	Salzburške slavnostne igre — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe.
Torek, 22. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku — 13.20 Teden pri Združenih narodih —
13.30	Pomembni orkestri — 16.00 Esej v našem času —
16.30	Življenje se prične pri šestdesetih — 17.45 Esperanto — 17.55 UNESCO — 18.00 Samo zate — 19.30 Zabavna glasba — 20.30 Glasba zate in zame — 22.15 Ples.
Sreda, 23. 8.: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 8-10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 16.30 Koncertna ura — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 štirje proti štirim — 20.00 Operetne slike — 21.10 Temza-Donava — 22.15 Plesna glasba. Četrtek, 24. 8.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Da, to je
TELEVIZIJSKI PROGRAM
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nerelja, 20. 8.: 17.00 Za otroke — 17.30 »Madagaskar
—	pozabljen otok’ — 18.00 Iz pionirskega časa Amerike
—	18.30 Gotovo vas bo zanimalo — 20.00 »Filomena Marturano*.
Ponedeljek, 21. 8.: 19.30 Tudi to je Avstrija — 20.20 Aktualni šport — 20.40 Enaindvajset — 21.20 »Opoldanski odmor’, komedija.
Torek, 22. 8.: 19.30 Nasveti za kmeta — 20.20 »Izgubljena igra", družbeni film.
Sreda, 23. 8.: 17.00 Za otroke — 17.45 »Morski psi v Tihem oceanu" — 19.30 Očka je najboljši — 20.20 »Konec svobode".
Četrtek, 24. 8.: 19.30 Šport — 20.20 .Florida", dokumentarni film — 20.45 »Seviljski brivec".
Petek, 25. 8.: 19.30 Film — 20.20 Kabaret.
Sobota, 26. 8.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.20 »Velemestna melodija", mednarodni prikaz.
moja melodija — 11.00 Koncert celovškega komornega orkestra — 14.15 Pomembni orkestri — 16.00 Oddaja o Arhimedu —	17.40 Zenska oddaja —	18.00 Zabavno
glasba — 19.30 Mnogo zabave — 20.00 Zveneči filmski magazin — 21.00 Filmska glasba nekdaj in danes.
Petek, 25. 8.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza
—	16.00 Otroška ura — 16.30 Zveneče Porenje — 17.15 Znanje za vse — 19.30 »Janez zadnji", radijska igra — 20.50 Iz modernih musikalov in operet.
Slovenske oddaje Radia Celovec Ponedeljek, 21.	8.:	14.15 Poročila, objave. Pregled
sporeda. — Zvočni obzornik. — 18.00 Pota do smisla življenja.
Torek, 22. 8.: 14.15 Poročila, objave. — 0'roct, poslušajte.
Sreda, 23. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Za našo vas-
—	Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 24. 8.: 14.15 Poročila, objave. — t. Grafenauer: M. Majer Ziljski.
Petek, 25. 8.: 14.15 Poročila, objave. — Od popevke do popevke.
Sobota, 26. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srce do srca — 18.25 Oblaki so rdeči.
Nedelja, 27. 8.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00«. 24.00.
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 19. 8.: 8.30 Pionirski tednik — 8.50 HammonO
orgle — 9.00 Skladbe od tu in tam — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 12.00 Slovenske narodne — 12.25 Kmečka godba — 13.30 Glasbeni portert Gojmira Kreka — 14.35 Voščila — 15.40 Simfonični orkester Jugoslovanske radiotelevizije — 16.00 Humoreska tedna —
16.40	Gorenjski vokalni oktet — 17.15 Pevka Gabi Novak — 18.00 Revija slavnih pevcev — 18.45 Okno v svet — 20.00 Domačo melodije za sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 21.05 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 20. 8.: 6.00 Jutranji pozdrav — 6.40 Vedri napevi — 7.15 Pesmi in plesi raznih narodov — 7.35 Vrtimo ploščo za ploščo — 8.00 Mladinska radijska igro
—	8.50 Skladbe za otroke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.48 Basist Makso Savin — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Revija domačih polk in valčkov
—	11.40 Reportaža — 12.00 Voščila — 13.30 Za naše vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.15 Voščila —
15.30	Mozaik priljubljenih melodij — 17.00 Športno popoldne — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 športno poročila — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Operni koncert.
Ponedeljek, 21. 8.: 8.05 S festivala zborov .Svobod" iz Maribora — 8.30 Počitniško popotovanje — 3.45 Ansambel Mojmira Sepeta — 9.00 V svetu opernih melodij
—	10.15 Zvočna mavrica — 11.30 Zabavna ruleta —
12.00	»Dobri znanci" iz Celja —^13.30 Slovenska narodne — 13.55 Iz romantičnih baletov — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Izobraževanje v Zahodni Nemčiji — 16.20 Mojstrski instrumentalisti in pevci
—	17.15 šoferjem na pot — 18.00 Iz opere »Jenufa" —
18.40	S knjižnega trga — 20.00 Panorama zabavnih melodij — 21.00 Festival v Dubrovniku.
Torek, 22. 8.: 8.05 Jutranji operni spored — 3 30 Oddaja za otroke — 9.00 Za prijetno razvedrilo — 9.40 Ženski zbor »France Prešeren" iz Kranja — 10.15 Simfonični plesi in rapsodije — 11.00 Zagrebški jaz z kvartet
—	11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Harfistka Štefko
Žužkova in violončelist Vlado Požar — 12.00 »Veseh hribovci"	igrajo	in pojo — 13.30 Slavni pevci	—	14.00
Marana	Deržaj,	Vice Vukov in Krsta Petrovič	—	14.35
Voščila — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 Za oddih in razvedrilo — 17.15 Orkester Slovenske filharmonije —
18.00	Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča
—	18.45	Ljudski	parlament — 20.00 Poje zbor	iz	Dorn-
berka — 21 33 Orkester mariborske opere — 22.15 Večer francoske glasbe.
Sreda, 23. 8.: 8.30 Počitniško popotovanje — 8.45 Pevec Ivo Robič — 9.00 Pisan glasbeni spored — 9.38 Slavni skladatelji pri klavirju: Richard Strauss	—	10.15
Zabavni	polpuri	— 11.00 Popevke se vrstijo	—	12.99
Dalmatinske narodne pesmi — 13.30 Godba na pihala
—	13.55 Glasbeni desert — 14.40 Slovenske narodne —
15.40	Orkester Zagrebške filharmonije — 16.00 Radijska univerza — 16.20 Koncert po željah — 18.30 Pesmi Boruta Lesjaka — 18.45 šport in športniki — 20.00 Popevke in zabavne melodije — 20.30 Opera »črne maske" * 22.15 Zaplešite z nami — 23.05 Nočni koncert.
Četrtek, 24. 8.: 8.05 Samospevi in kratke skladbe —
8.30	Oddaja za cicibane — 9.00 Zvočni magazin — 10.15 Iz Verdijeve opere	»Rigoletto*	— 11.00 Komorni	zbor
RTV Ljubljana — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Romunska,	češka in	sovjetska zabavna glasba	13.30
Drobne	orkestralne	skladbe —	14.35 Voščila	15.40
Vojaška	godba —	16.00 Pojo	zabavni zbori	—	16.20
Operni baleti — 17.15 Straussovi valčki — 17.30 Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru — 18-3® Popevke — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Literarni večer — 21.30 Orkester Slovenske filharmonije, solist Igor Ozim — 22.15 Plesna glasba-Petek, 25. 8.: 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Počitniška popotovanje — 8.45 Ansambel Zagrebških solistov —’
9.00	Od arije do arije — 10.15 Z melodijami ob obalah južnih morij — 11.40 Otroci pozdravljajo — 12.00 Vokalni oktet bratov Pirnat — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Veseli zvoki v ljudskem tonu 13.55 Iz Donizettijeve zakladnice melodij — 14.35 P°' pevke —	15.40 Zbor Slovenske filharmonije —	16.00
športni lednik — 17.15 Koncert za vas — 18.15 Bolgo»' ske ljudske pesmi — 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubi j0” na — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.3® Iz del Anfonina Dvoraka — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.35 Moderna plesna glasba.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenlurt, Gasomefergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. Tiska. Zaloimi
in tiskarsko družba z o. j. Dravo, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurl 2, Poslfach 124.