Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVI., štev. 54
Ljubljana, sreda 6. marca lf)$
Cena 2 Din
opiavuistvo Ljubljana Knafljeva ulica a. - Teleton št 3122. 3123. 3124 3125 3126 Lnseratm JddeieK. Ljubljana Selen-burgova m i - Tel 3492. 2492. Pouruznica ilaribor Gosposka uiica
št 11 - Teielon St 24ft5 Podružnica Ceije Kocenova ulica št.
2. _ TeietoD št 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 «42 Praga čisio 78.180, Wien St 10.S241
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3128 Maribor. Gosposka ulica 11 Telefon št 24$0. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1.
Telefon št. 65.
j____ —-----
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
^Zgodovinska misija" Avstrije
Po posetu avstrijskega kancelarja Schuschnigga v Parizu in Londonu je na ozemlju Avstrije zopet nekoliko ponehala legitimistična propaganda za po-vratek Habsburžanov na oblast. Današnji predstavniki režima na Dunaju so skoro brez izjeme vzeti iz one tanke sta-roavstrijske plasti zvestih cesarskih služabnikov, ki je bila nekoč nositeljica in prevžitkarica c. kr. patriotizma. Zato je ta gospoda po svojem čustvovanju še vedno legitimistična, dasi ji njeni somišljeniki često pripravijo kaj neljuba presenečenja. Do danes se je v Avstrijo vrnilo že šest bivših avstrijskih nadvojvod in prav nikake ovire ni, da se ne bi to število še izdatno pomnožilo. Njih po-vratek je omogočila prav legitimistična usmerjenost Schuschnigga in njegove okolice. Serijo je otvoril nadvojvoda Ev-gen in na eni izmed pozdravnih prireditev je sodeloval tudi kancelar, ki pa ga je navzočnost cesarskega gosta tako zelo zasenčila, da je moral z nejevoljo oditi s slavnosti, ker so udeleženci popolnoma nrezrli sedanje nosilce avstrijske državne oblasti in so vsi pozdravni klini veljali samo vrnivšemu se Habs-buržanu. Tudi na letošnjem reprezentančnem plesu dunajske občine se ie opazilo, da kancelar in njegovi ministri niso nikakršna privlačnost, ako se na istem plesu pojavijo habsburški nadvojvode s svojo grofovsko in generalsko su-ito. Tudi to pot je vse navdušenje vezalo Habsburžanom, medtem ko so se morali predstavniki vlade in države zadovoljiti samo s formalnim pozdravom.
Ti pojavi pa ne dokazujejo, da bi bili Člani bivše dinastije bogve kako priljubljeni. saj avstrijsko ljudstvo nima dostopa na take svečanosti. Habsourško navdušenje je v modi pač samo pri višjih desettisočih plemstva in visokega urad-ništva. Dunajsko prebivalstvo pa se kruto malo meni za početje gospode, ki je trenutno na vladi. S škodoželjnostjo na-glašajo tako levičarji, kakor hitlerjevci, da so Habsburžani priljubljeni vsaj med legitimisti. medtem ko vlada niti tam ni upoštevana, ker jo smatrajo slednji samo za nekako začasno napravo, ki bi se morala umakniti, ko so se vrnili pravi gospodarji.
' Prizadevanje vlade, da vzbudi med ljudstvom avstrijsko domoljubje s tem, da zopet uvaja vse, kar je bilo nekoč v monarhiji znak črr.ožoltega gospostva, vodi z neizprosno nujnostjo v legitimi-zem. Nemogoče je namreč pripomoči do veljave vsemu nekdanjemu duhu in pustiti ob strani habsburško vprašanje, saj je ta duh služil le dinastičnim interesom in je bil s tem namenom tudi ustvarjen. Da se tej logični nujnosti vsaj nekoliko izogne, je dala vlada pobudo, naj se vse avstrijsko ljudstvo pouči o velikem zgodovinskem poslanstvu, ki ga mora vršiti Avstrija v Podunavju in v bližnji soseščini. Tu zopet naletimo na oni znani pojav, da se Dunaj ne more privaditi dejstvu, da ne načeluje več veliki državi, marveč da se je njegovo področje zelo, zelo skrčilo. Po nekdanji navadi bi gospoda zopet hotela odločevati na daleko širšem ozemlju. Drugače pa.č nihče niti v Avstriji, niti v sosednih državah ne more razumeti novega nagla-šc.nja avstrijskega »zgodovinskega poslanstva«.
Stara Avstrija je imela dvojen namen, ki je bil v nasprotju z interesi pretežne večine narodov bivše monarhije. Eden izmed namenov je bil obdržati neokrnjeno dinastično posest Habsburžanov. drugi pa je bil v germaniza-ciji nenemških narodov. Oba je monarhija izvajala dosledno, dokler se pri tem izvajanju ni izčrpala in po prirodnem razvoju razpadla v svoje sestavne dele. Osvežitev stare t racije bi tedaj pomenila zopetno uvedbo teh dveh programskih točk, ki sta narodom prizadejali toliko zla in nesreče.
Ta namišljena misija se ne da ločiti od Habsburžanov, ki so bili dolge veke nosilci take nedemokratične in vse obsodbe vredne politike. Zato legitimisti čisto logično izvajajo, da obnove Avstrije ni brez restavracije dinastije Avstrijsko ljudstvo ne hrepeni po novem zasužnjenju sosedov, ker uvideva svojo nedostatnost za tak visokoleteč smoter, pač pa bi ti cilji dobili takoj realno podlago. brž ko bi Dunaj zopet postal prestolnica Habsburžanov. Spletke Ball-hausplatza bi oživele na novo in vsa reakcija. ki jo je pomedlo 1. 1918., bi se bohotno zopet začela širiti.
Avstrijski sosedje take obnovljene avstrijske »zgodovinske« misije seveda ne morejo gledati z lepim očesom. Njim je jasno, da za tem »poslanstvom« ne tiči nič drugega nego pohlep Habsburžanov po oblasti in želja drugih temnih sil, da se v Podunavju znova dokopljejo do onega položaja, ki so ga imele pod vlado nekdanje dinastije Habsburžanov. Današnji mogotci v Avstriji tudi nimajo drugega namena, nego da pripravljajo
pot tej nesreči.
Zadnja Dot na zapad jih je morala poučiti, da preko Male antante ne gre apelirati na Pariz in na London. Zveza naših treh držav stoji odločno na stališču, da ne dovoli za nober.o ceno po-
Grška revolucija se bolj in bolj krha
Spopadi z vladnimi četami končavajo z umikom upornikov - Venizelos se na Kreti ne čuti več varnega - Nekateri uporniški oddelki so obkoljeni, drugi ponujajo premirje
Atene, 5. marca. č. Zdi se, da vladna optimistična poročila o poteku bojev z vstaši vendarle niso pretirana. Otok Kreta je sicer še vedno v oblasti upornikov in vsaj za sedaj še ni upanja, da bi ga zapustili. Toda venizelisti na otoku so že podvzeli vse ukrepe opreznosti, da bi mogli čim hitreje pobegniti bodisi v Egipt ali pa v kak drug varen kraj, če bi ne uspel njihov sedanji pokret.
Iz Soluna poročajo, da so vladne čete naletele na priličen odpor upornikov, vendar pa se jim je posrečilo popolnoma zadušiti vstajo v Solunu samem. V Atenah vladata mir in red in se mobilizacija rezervistov vrši povsem normalno. Prejšnja vladna odredba, da se ne smejo dvigati iz grških bank vsote nad 50 tisoč drahem, je bila preklicana. Vladni
krogi izjavljajo, da se more ta ukrep tolmačiti kot povratek v normalne razmere in zboljšanje položaja v korist vlade.
Ker je vlada zaradi upora dela vojske in mornarice proglasila izredno stanje in naglo sodišče, se je javno življenje v Atenah z-nova čisto spremenilo. Samo čez dan vlada po atenskih ulicah običajna živahnost. Trgovine so odprte m promet pešcev je nenavadno živ, avtomobili in avtobusi pa ne smejo voziti, če nimajo posebnega dovoljenja. Civilisti po 23. uri ne smejo več na ulico. Atene kažejo sliko prestolnice države, ki se nahaja v vojni. Atenska predmestja so zvečer popolnoma odrezana od središča. Splošno prevladuje prepričanje, da bo upor kmalu zadušen.
potniki se umikajo
Pri spopadu z vladnimi četami Je bil del upornikov v severni Grčiji občutno poražen — Drugi oddelki
drže
se se
Atene, 5. marca. \v. Po vesteh iz Soluna, je prišlo v Macedoniji in v Traciji do ljutih borb med vladnimi in upornimi četami. Poročila o teh borbah si nasprotujejo. Po uradnih poročilih so vladne čete porazile upornike ob reki Strumi ter jih potisnile na drugo stran reke. Rcvolucijonarji so pustili na kraju bitke 50 mrtvili ter mnogo ranjenih. Vladne čete so ujele mnogo upornikov. Pri umiku preko reke Strume so uporniki uničili most. Uporniki prodirajo iz Seresa. Drame in Kavale proti Solunu. Vladne čete so se utrdile na višinah pri Kukušu. Prišlo je že do spopadov predstraž ob Strumi. Vlada je odposlala v Macedonijo 22 bombnih letal.
Vladno poročilo
Atene. 5. marca AA. Atenska agencija poroča: Splošni položaj je kazal danes dopoldne tole sliko: Uporniške čete so vržene čez reko Strumo. Na eni strani pritiskajo nanje redne čete, ki nastopajo od Soluna, p-o drugi strani pa komotunska divizija, ki ji poveljuje polkovnik Jalistras Ta divizija je že korakala skozi Kanti in očistila vse kraje upornikov. Mnogo usta-šev se je že pridružilo redinim četam in pravijo, da morala pri upornikih naglo pada. Vstaše vodi general Kameros. Begunci iz pobu.njeni.h krajev navdušeno pozdravljajo redne čete in izražajo upanje, da bo kmalu obnovljen red. Današnja in jutrišnji dan bosta odločilna za končni poraz upornikov.
General Kondilis je zelo kategorično izjavil da bo jutri upor strt. Uporniki so obkoljeni in se nimajo kam umakniti, je rekel dalje Kondilis. Vlada razpolaga z vsemi potrebnimi sredstvi, da upor zaduši. Današnja vlada je zaščitnica ustavnega reda na Grškem proti upornikom, ki trde. da baje nastopajo za obrambo tega reda, dejansko imajo pa diktatorske pohlepe. Vlada si je silno prizadevala, da sC doseže pomiritev, toda to je onemogočil nastop g. Venizelosa.
Ultimat upornikom
V	letakih, ki so jih danes dopoldne metali po nalogu g. Kondilisa iz letal upornikom, izjavlja general Kondilis, da ve, da so upornike zapeljali vstaški častniki, ki jih slepe in jim prikrivajo pravi položaj. Letaki dalje pravijo, da je vsa Grčija enodušno za zatrtje te pobune in da vlada razpolaga z zadostnimi sredstvi, vendar ne mara po nepotrebnem prelivati krvi. »Damo vam,« nadaljujejo letaki generala Kondilisa, »24 ur časa. da se premislite, nato bomo pa udarili na upornike z vso silo s kopno in letalsko močjo, s katero razpolagamo. To vam speročam kot pošten vojak, ki se ni nikdar lagal in ni prekršil dane besede. Po tem roku ni več milosti!«
V	Solunu vlada popoln mir in red Rezervisti se v redu prijavljajo vojaškim ob-lastvom, razen njih pa tudi mnogi prostovoljci.
Obkoljeni uporniški oddelki
Pariz, 5. marca. AA. Havas poroča iz Aten: Po uradnem komunikeju so vladne čete prekoračile reko Strumo in obkolile makedonske vstaše. okoli 2500 po številu. V Atenah mislijo, da so se ti uporniki že vdali in da jim bodo kmalu sledili tudi drugi oddelki.
Atene. 5. marca. AA. Kraji okoli Soluna so popolnoma mirni. Upornikom so se pridružile samo garnizije v Seresu, Drami in Kavali. Vladne čete so v teh krajih močno pritisnile na upornike. Razpolagajo s konjenico, težkim topništvom, tanki in letali. V zvezi s prihodom novih čet na pomoč vladnim četam v teh krajih, so vče-rai aretirali več ko 150 sumljivih oseb.
Atene, 5. marca AA. Iz Pireja poročajo, da je tamkaj neki uporniški bataljon položil orožje. Pri Nigriti so redne čete zajele večje število upornikov.
Artiljerijska bitka nad Solunom
Solun. 5. marca. g. Pri Draini se vrši artilerijska borba med vladnimi četami in uporniki, ki poteka po dosedanjih poročilih na škodo upornikov. Mesto Seres. ki je v nedeljo padlo v roke upornikom, so včeraj zopet zasedle vladne čete. Poročajo, da so pristaši Venizelosa skušali na otok" Sa-mos izvesti puč. ki pa se je izjalovil. Tamoš-nja posadka je ostala zvesta vladi in nastopila proti upornikom. Voditelji upornikov so bili aretirani.
Revolucionarni general ponuja ustavitev bojev
Solun, 5. marca. p. Poveljnik 4. uporniške armije general Kamenos je poslal brzojavko predsedniku republike Zaimisu, v kateri ga prosi naj posreduje za premirje med četami.
Atene, 5. marca. č. Potrjuje se vest, da je poveljnik 4. armije general Kamenos poslal brzojavko predsedniku republike Zaimisu s prošnjo za posredovanje, da bi se preprečilo prelivanje krvi. Uporniška 4. ar-mija razpolaga z zelo močnimi silami ter je tudi dobro utrjena na postojankah 40 km daleč od Soluna. V bojih med 4. ar-mijo in vladnimi četami so bile na obeh straneh velike izgube.
Spopad sredi Aten
Atene, 5. marca. č. Nocoj so bile oblasti obveščene, da se nahaja v bolnišnici, ki jo vzdržuje Venizelosova žena, v kleti skrito orožje. Takoj je bil odposlan oddelek vojaštva s kapetanom na čelu, da izvrši preiskavo. Ko so prišli pred bolnišnico, so vojaki zahtevali, naj jim odpro vrata. Brez odgovora so pričeli iz bolnišnice takoj streljali nanje in je bilo več vojakov ranjenih. Nato so pričeli streljati tudi voiaki sami. O dogodku obveščena komanda mesta je poslala ojačenje ter je bilo poslopje od vseh strani obkoljeno. V trenutku se streljanje še nadaljuje. Upornikom v bolnišnici je bil postavljen ultimat, da se morajo do jutri zjutraj vdati.
Koncentracijsko taborišče
Solun, 5. marca p. Nocoj je bilo aretiranih in prepeljanih v koncentracijsko taborišče v Tebah 230 veniaelističnih senatorjev, poslancev in oficirjev.
Italijani zanikajo vsako zvezo z uporniki
Atene, 5. marca AA. Današnji »Katime-rini« obtožuje italijanskega konzula na Kreti zaradi njegovega zadržanja. Glede na
to Je italijansko poslaništvo v Atenah izdalo komunike, da vzdržuje italijanski konzulat na Kreti zvezo z Dodekanezom izključno samo zaradi poročanja italijanski vladi o dogodkih na Kreti. Komunike odklanja kot insinuacijo trditev, da bi Italija kakorkoli podpirala Venizelosa.
General Plastiras v Italiji
London. 5. marca. AA. Reuter poroča iz Brindisija: Tu potrjujejo, da je semkaj prispel general Plastiras.
Venizelos se pripravlja na beg v Egipt
Njegovi prvotni načrti propadajo — Med uporniki je vedno večje malodušje — Venizelos se bo zatekel
k Italijanom
Atene, 5. marca. p. Po uspehu vladnih čet v severni Grčiji, kjer so porazile vojsko upornikov in jo pognale v beg se je vlada odločila nemudoma izvesti odločilno akcijo tudi proti upornikom na Kreti. Vse vojne ladje, ki so ostale v rokah vlade, so bile v teku današnjega dne pripravljene za odhod ter so opoldne krenile proti Kreti. Istočasno so poslali nad upornike na Kreti tudi večje število bombnih letal, ki bodo bombardirala uporniške postojanke in podpirala akcijo mornarice. Uporniška mornarica se je v teku noči razkropila ter kri-žari po ožinah med otočjem, da bi na ta način onemogočila koncentriran napad vladne mornarice. Največjo uporniško lad jo. križarko »Georgios Averfo« so letala pri včerajšnjem napadu močno poškodovala. Ladjo sta zadeli dve bombi težki po 112 kg in povzročili na ladji požar. Med posadko je prišlo zaradi tega do upora in je dal Venizelos brez sodnega postopka 35 upornih mornarjev ustreliti in njihova trupla pometati v morje. To je na ostale upornike vplivalo zelo porazno. Vesti o porazu v severni Grčiji so izzvale malodušje med kretskimi uporniki. Po nepotrjenih vesteh so se že na več krajih uprli vodstvu in zahtevajo pogajanja z vlado. Vrh tega je začelo na Kreti primanjkovati živil, de se upornikom ne bo posrečilo do jutri zapustiti otok in se izkrcati na celini, jim grozi glad. Vse to je preprečilo Veni-zelosove načrte.
Prvotno je nameraval izkrcati na Kreti zbrane upornike na jugu Grčije in izvesti na kopnem napad na Atene, istočasno pa napasti mesto tudi z morja. Neuspehi v severni Grčiji so te načrte prekrižali. Venizelos je moral svoje načrte izpremeniti. Že popoldne so prispele vesti, da se Venizelos pripravlja na beg, ker uviueva, da se revolucija ne bo posrečila. Vojna ladja »Heli« je stalno pod paro pripravljena za beg Venizelosa in njegove ožje okolice. Venizelos namerava v primeru neuspeha pobegniti v Kgipt ali pa na dodekaneško otočje, ki je, kakor znano v posesti Italijanov, dasi je prebivalstvo po večini grške narodnosti. Venizelos postopa na Kreti zelo okrutno in izvaja najhujšo diktaturo. Po njegovem nalogu so danes ustrelili karisanskega prefekta Smursija in njegovega pomočnika Mimarakisa. Da ^ bi vlada preprečila vsako akcijo uporniške mornarice, je dala pogasiti vse svetilnike ob grški obali in je razen tega zavarovala vhode v grške luke z minami. O tem so obveščene vse mednarodne pomorske obla-sti.
Najbrže bo že jutri izvršen odločilen napad na Kreto.
Nenaden madžarskega
razpust parlamenta
Obenem, ko je predstavil poslanski zbornici svojo novo vlado, je Gombos prečital Horthyjev odlok o
razpustu parlamenta
formiranem volilnem redu. Novi parlament
vratka Habsburžanov na avstrijsk. prestol. Na Dunaju se bodo morali sprijazniti s tem dejstvom ter začeti misliti na to, kako bi v mejah male Avstrije uredili znosno življenje, ne pa da preko teh meja segajo s svojimi političnimi koncepti. V vprašanju restavracije je zadnja instanca Mala antanta in gospod Schuschnigg se je imel priliko o tem prepričati na svojem potovanju na zapad, kjer je zaman iskal apelacije...
Budimpešta, 5. marca. č. Državni upravnik Horthy je razpustil madžarski parlament. Seja poslanske zbornice je bila sklicana za danes ob 5. popoldne Z ozirom na nastali politični položaj je obstojalo v javnosti zanjo zelo veliko zanimanje Zato sta bili zbornična dvorana in galerija zasedeni do zadnjega kotička. Na sejo je prišel tudi prejšnji predsednik vlade grof Bethlen Poslopje samo je bilo zastraženo od vojaštva. Po otvoritvi seje je predsednik vlade Gombos prečital najprej dekret o odstopu njegove vlade in imenovanju nove vlade Po tej formalnosti je potegnil iz žepa velik ovoj ter izjavil, da ie dobil od državnega upravnika pismo. Takoi nato je prečital ukaz državnega upravnika Horthyja o razpustu madžarskega parlamenta. Po prečitanju Horthvjevega pisma je nastalo v zbornici živahno odobravanje. Tudi prejšnji predsednik vlade Bethlen ga je odobraval. Poslanci so se nato razšli v kuloarje zbornice, kjer so živahno razpravljali o novo nastalem političnem položaju
Opoldne je bil grof Bethlen v enourni avdiienci nri Horthvju, razgovarjal pa se je tudi celo uro s predsednikom vlade Gombosem V javnosti se pričakuiejo z naivečio nestrpnostjo volitve, ki bodo izvedene vsekakor po dosedanjem in ne re-
se bo sestal 27. aprila.
Domala vsi madžarski listi brez izjeme pozdravljajo novo Gombosevo vlado in poudarjajo, kako nenavadno hitro se je sedanja kriza likvidirala. V zvezi s tem na-glašajo, da je hitrost pri rešitvi krize nov dokaz o neizpremenienem zaupanju državnega upravnika v Gombosa, kar bo znatno pripomoglo k pomirjenju političnih razmer v državi.
Ko listi pozdravljajo nove ministre, posebno naglašajo zasluge, ki si jih je pridobil novi notranji minister g. Kosma, ko je bil na čelu madžarske brzojavne agencije Zvečer se je izvedelo, da namerava Gombos v vseh ministrstvih imenovati državne podtajnike
Bethlenov poraz
Budimpešta. 5 marca. AA. Po ustavi se ima novi parlament sestati najkasneje 27. aprila. Razpust parlamenta pomeni poraz Bethlena. ki more pri volitvah samo izgubiti Volitve bo vodil Gombgs s svojimi prijatelji po programu reform, zoper katere je nastopil ravno Bethlen. Po madžarskem volilnem zakonu ima notranji minister določiti. kdaj se imajo vršili volitve v novi parlament.
Vojno sodišče je začelo poslovati
Atene, 5. marca AA. Danes se začne zasedanje velikega vojaškega sodišča, ki bo sodilo obtožence zaradi veleizdaje. Prvi obtoženci so polkovnik Sarafis in podpolkovnika GigantLs in Stefanakis, ki se jim očita, da so organizirali zaroto v atenskih vojašnicah. General Metaxas, ki zastopa v Atenah vojnega ministra, dokler vodi general Kondilis operacije zoper upornike, je nocoj izjavil poročevalcem, da je prepričan, da se bo upor izjalovil. Ministrski svet zaseda v permanenci.
Bolgarija je ojačila posadke ob meji
Sofija, 5. marca AA. Bolgarske straže ob grško-bolgarski meji so ojačene. v Pe-trič je pribežalo okoli 100 grških upornikov. Bolgarske oblasti so jih razorožile.
Z one strani meje se sliši zamolklo topniško streljanje.
Vlada bo razpisala volitve
Solun, 5. marca AA. General Kondilis je izjavil poročevalcem listov, da ni vlada niti trenutek mislila na uvedbo diktature. Kakor hitro bo upor zatrt, je rekel minister, bo vlada razveljavila tudi vse izredne ukrepe. Naposled je general Kondilis izjavil, da bo vlada takoj po obnovi reda in miru razpisala volitva
Prvi poraz Botvinnika na moskovskem turnirju
Moskva, 5. marca. b. Senzacija današnjega XIII. kola je bil poraz Botvinnika, ki je igral proti moskovskemu mojstru Kanu. Kan je igral otvoritev izvrstno in je že tu imel boljšo pozicijo. Svojo prednost je kljub vsem naporom Botvinnika zadržal do konca in je prisilil svojega slovitega nasprotnika, da je po 26 potezah partiio predal.
Do odmora so bile dokončane le 4 partije. Lo\venfisch je kot črni porazil Bo-gatirčuka, dve partiji pa sta bili remi. Rjumin je igral proti dr. La?kerju francosko partijo, ki se je po 30. potezah končala z remijem. Z istim rezultatom se je končala prav tako francoska partija Lilienthal : Menčikova. Damska svetovna prvakinja je igrala vso partijo zelo dobro in madžarski prvak ni mogel doseči več kakor remis.
Vse ostale partije so bile prekinjene. V partiji Cehover : Romanovski je stal Če-hover v začetku bolje, kmalu pa se je razvila končnica, ki jo je Romanovski igral sijajno in je s krasno kombinacijo dobil pešca. Ob prekinitvi ima Romanovski izglede na zmago. Pire in Alatorcev sta prekinila partijo v popolnoma izenačeni poziciji in se bo najbrž končala z remijem. Ragozin je igral proti Goglidzeju otvoritev zelo dobro. Začel je napadati na dam-skem. njegov nasprotnik pa na kraljevem krilu. Partija je bila prekinjena. Lisičin je v igri proti Stahlbergu dobil prostega kmeta, partija pa bo najbrž končala neodločeno. Rabinovič in Spielmann sta prekinila v nejasni poziciji. Tudi partija Flohr-Ca-pabianca bo najbrž končala z remijem.
Naknadno je danes moskovski radio poročal. da je bil rezultat partije Lisičin : Alatorcev iz XI. kola napačno javljen kot remi. V resnici je zmagal Alatorcev, ki ima torej po končanem XII. kolu 5 in pol točke, Lisičin pa -4 in pol (2).
Po odmoru so se končale partije tako, kakor smo poročali v odmoru. Romanovski je izkoristil svojo boljšo pozicijo in je zmagal proti Čehoverju. Rabinovič je s krasno kombinacijo v končnici nepričakovano porazil velemojstra Spielmanna. Vse ostale partije so bile remis, in sicer Pire— Alatorcev, Ragozin—Goglidze in Flohr— Capablanca. Partija Lisičin—Stahlberg je bila prekinjena.
Stanje po XIIL kolu: Botvinnik 9 in pol (1). Flohr 9 in pol. Lowenfisch 9. dr. Lasker 8 in pol, Capablanca 8, Romanovski. Kan 7. Ragozin, Lilienthal, Rabinovič. Spielmann 6 in pol. Pire, Rjumin. Alatorcev 6, Goglidze, Stahlberg 5 in pol (1). Lisičin 4 in pol (3), Bogatvrčuk 4 in pol. Cehover 3 in pol. Menčikova 1
V sredo igrajo v XIV. kolu: Romanovski r Lilienthair Lowenfisch : Cehover. Bogatirčuk : Rjumin. dr. Lasker : Botvinnik, Alatorcev : Kan. G^tfpdze : Pire. Ragozin : Lisičin, Flohr : Menčikova, Capablanca : Rabinovič, Spielmann : Stahlberg.
v JUTRO« St. 54 ========== 2 --- . _____________—__________________ Sre,J'- 6 m 1935
Kandidature ministrov
Po beograjskih informacijah bo v Ljubljani kandidiral minister dr. Marušič, v Zagrebu pa ministra dr. Vrbanič
in dr. Kožulf
MACDONALD OBTOŽUJE NEMČIJO,
DA 0GRAŽA EVROPSKI MIR
Senzacionalna izjava angleškega ministrskega predsednika v londonskem parlamentu - Delanja postavljajo na laž miroljubne izjave hitlerjevskih državnikov
London, 5. marca. d. Ministrski predsednik Macdonald je porabil včeraj ob predložitvi proračuna za narodno obrambo v parlamentu priliko za izjavo o angleški oboroževalni politiki. Vojni proračun za leto 1935-36 je za 4 milijone funtov, torej približno za 10 odstotkov večji kakor v preteklem letu ter znaša v celoti 43.5 milijona funtov. Macdonald je med drugim dejal:
■Če se nam ne bo posrečPo izpopolniti naSe mornarice in drugih obrambnih sredstev, se bodo v primeru voine naše 7alotje skrčile do popolnega sestradani« prebivalstva; postala bi nemogoča medsebojna pomoč v notraniosti imoeriia, onemogočena bi bila vsaka trgovina ter skupnosti prizadejano nedosledno trpljenje. Če se bo nemško oboroževanje nadaljevalo v sedr.niem tempu, se more računati z naraščajočo hoiaznostjo njenih sosedov in more priti celo do osrra-mi^u samesra. Željo po miru, ki so jo izrabili voditel ji Nemčije, ie angleška vlada iskreno pozdravila, toda m5 moramo računati z deis+vom, da ni samo dejanska moč nemških voinih sil, temveč tudi duh. v katerem se danes vzga ja nemški narod, vzrok čuvstva splošne negotovosti. AnsrTe«ka vlada tudi ne more prezreti splošnega naraščanfci oborože-va-nia po vsem svetu, v J?usi;i. na Japonskem, v Zedinieni*! državah In dm-god. Mi moramo hranili svoie la«+pe interese. se bo kjerkoli kdni priče'? kaka akcija, se ne moremo več zanesti na obs+o?eei mednarodni ns*»-oi kot zanesljivo \-arstvo proti napadalen.«
Obenem je vlada izdala tudi posebno Belo knjigo o potrebi izpopolnitve obrambnih sre-dstev, v kateri govori v istem PTiis1!!.
Odmev v Angliji
London, o. marca. AA. Tukajšnji politični krosi pripi«uieio velik pomon vladni izjavi, s katero zahteva kredite 7a narodno ohrani bo. To iziavo tolmaciio kot nekakšen opomin nenvki vladi pred Simonovim obi kom v Berlinu. Pri tem poudariaio. da dela Velika Britanija za mednarodno pomirienie. obenem na tudi upošteva ponovno nemško oborožitev. Z delom /a la=tno varno«) Veli lika Brifaniia pa i«točasm> noče odnehati v delu za mednarodni sistem
Mnogi li=ti pravijo, da ie vlada sicer v neprijetnem toda neizbežnem položaiu in da mora =toriti svoio dolžnost Le izrazito opozicijski listi nanadaio Macdonalda. '»Tirne-; nravi da angleška oborožitev v nobenem primeru ne bo prestopila mei najnujnejše potrebe. Ni dvoma, pravi list. da za-
Dunaj, 5. marca v?. V procesu proti Rin-te'enu sta bita danes najprej zaslišana bivš-' m:nister dr. Korber in državni tajnik dr. B-as-s. Izpovedala sta, da so bili njuni sestanki v Rintelen-ovi vili v Kroisbachu pri Gradcu 22. julija samo slučajni Ob tej priliki je dr. Rintelen izrazil svoje začudenje, ker kot poslanik v Rimu ni bil povabljen k nameravanemu sestanku dr Uollfussa in Mu®solini}a. Razen tega je izjavil, da ni zadovoljen z razvojem političnega položaja.
Prihodnja priča generalni tajnik v zunanjem ministrstvu sekeijski načelnik Peter 'p ;zjavil. da ie kancelar dr Dollfus« imel oeebno nezaupanje proti dT Rinte lenu Govorico. ki se je takrat pojavila n po kateri se je dr R;nte!en v Benetkah sestal s Hab'chtom. je dr. Rintelen mei preicVpv-o odločno zanikal
Prihodnja priča bivši glavni urednik »Neue= W:ener Jnurnala« dr Walter Na-gelstrek. ki je spadal v prijateljski kro™ dr R'nte'pna, ie na očitek, da je mel v Rimu tnjinstvere razgovore z njim na avstrijskem poslaništvu in da je pr tem v poštev prhsjaVčp o^ebp imenoval ie z za. čefnimi črkami, izjavil, da se na to ne more spom;njati Dr Ri,nte'en mu ie. ko i* zveJel za svoje imenovanje za poslanika v Rimu. dejal, da hoče iti v Rim ker je dal kancelarjiu dr I>ol'fu«cu besedo in ker m;=M ostati lojplen Ob tei priliki je dr Ri.ntplen poudarjal tu-di velike zasluge dr Dollfu^a eip^p rimskega pakta Priča 'p označil obtoženca za krščan=keera sncialca močne delničarske polit;ke O stremljenjih gotove klike, ki je hotela obtoženca spra-
Novi angleški poslanik v Beogradu
London, 5. marca AA. Kakor poroča Reuterjev urad. govore v poučenih krogih, da bo Camnbell dosedanii pooblaščeni minister Velike Britanije v Parizu, v kratkem priJel za poslanika Velike Britanije v Beogradu na mesto sira Meyricka Hender-sona.
Iz veterinarske službe
Beoprad, 5 marca p. Z odlokom kmetijskega ministra je premeščen k banskl uprav5 v LjpMiani Fran Baš veterinarski svetnik pr oDmejni postaji v Kotoribi.
PrenovpdJ»n nvnz norjh v ItaJn^
RonT>d 5. mirna o ItaPianska vlada •jp nenadno pranov°dal3 uvoz n0'-!;* vm po-stolfnino ;n okras iz Jugoslavije.
Onirnvič	v Orfanck
7-,<rrAh 5 marca n. Znana oneretna nev-ka Erika Druzovi" jp nndnisala noTod^o za prihodnjo operno sezono z gledališčem v Gdansku.
ostaja Velika Britanija za neobhodnimi potrebami svoje varnosti. To velja zlasti za njeno letalstvo. Vlada računa z možnostjo sporazuma o omejitvi oboroževanja, ki ga pa sedaj še ni.
Zadovoljstvo v Franciji
Pariz, d. marca. AA. Sklep angleške vlade, da poveča svoje vojaške siie. ni presenetil francoskih političnih krogov Glede na ta sklep britanske vlade naglašajo v tukajšnjih krogih, da nadaljujeta Velika Britanija in Francija nasproti Nemčiji politiko evropske pacifikacije, zavzeti pa morata takšno stališče, da ne bo izraz onemoglosti spričo dejstva, da se Nemčija naglo oborožuje.
»Petit Parisien« pravi med drugim da sme britanska Bela knjiga služiti za dokaz, kako je ponovno oboroževanje Nemčije vznemirilo vso Evropo. Britanska vlada želi javno in odkrito pokazati britanski javnosti na to vznemirjenje. List misli, da je posebno značilno, ker se britanska vlada ni pomišijala objaviti ta svoj dokument tik pred odhodom Simona v Berlin S tem ie London jasno namignil Nvmčiii. da je trdno odločen poskrbeti z vsemi močmi za svojo varnost in da želi v duhu francosko-britanskega sporazuma sodelovanja z« utrditev miru tudi z drugimi državami, pristašicami miru. Takšno zadržanje ie izraz modre obzirnosti, proti če mer se lahko pritožujejo samo tisti, ki bi hoteli iskreno miroljubnost drugih držav zlorabljati v svoje kalne namene.
viti z njegovega mesta kot deželnega glavarja na štajerskem, mu je bilo znano.
Prihodnja priča general n. r Lehar je izjavil, da je skupno z dr Rintelenom leta 1919. udušil komunizem na Štajerskem Poudarjal je izredno veliko hrabrost dr Rintelena.
Naslednja priča dvorni svetnik Hans Bolim. 74 letni starček, je bil v prijateljskih odnošajih z dir Rintelenom že 30 let ter je bil pri njem nekak zasebni tajnik Izjavil je, da mu je dr. Rintelen nekoč govoril o nezaupanju, ki ga je imel dr. Doll-fuss proti njemu To je bilo neposredna po aferi s Kreditanstaltom, ko so proti dr. Kintelenu zelo intrigirali. Priča je opisa! obtoženca kot človeka zelo koleričnega značaja V svojem osebnem življenju je bil obtoženec zelo skromen. Tudi njegov finančni položaj ni bil baš rožnat
Prihodnja priča general Karel Wagner, ki je bil tudi prijatelj dr Rintelena, je označil obtoženca kot moža izredne ostrosti duha in pameti Zaradi svojega prijateljstva z obtožencem je moral na željo kancelarja dT Dollfussa odstopit) z neka terih važnih mest Dr Rintelen ni nikoli polagal posebne važnosti na to. da bi postal zvezni kancelar Njegovo mnenje je bilo, da naj bi Avstrija iz gospodarskih ozirov stopila v dobre odnošaje z Nemčijo Zaradi tega je plediral za pogajanja z voditelji narodno-socialistične stranke Dr Rmtelenu se večkrat ponudili tudi posla-niško mesto v Berlinu.
Po zaslišanju lastnika neke kavarne, ki pa ni prineslo nič bistvenega, je bila raz prava odgodena do jutri ob 9. dopoldne.
Premestitve v železniški službi
Beograd, 5. marca. p. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni po službeni potrebi upravni uradnik Alojzij Franc z dolenjskega na glavni kolodvor v Liub-Ijani, prometnik Zdenko Fenc z Rakeka v Kotoribo. strojevodja Kari Gabršik iz Velenja v Ogulin. na prošnjo pa prometnik Štefan Obal za postajenačelnika v Gornjo Radgono, postaienačelnik Ljudevit Erker iz Planine v Trbovlje, postajenačelnik Josip Markič iz Laz v Zagorje prometnik Maks Ramor za postaienačelnika v Laze prometnik Anton Hlebec iz Liubliane za postaienačelnika v Planino prometnik Ru 1oH Zava«nik ? Vidma Kr"l-o na Zibani most. vlakovodia Lmdevit Roškar iz Zidanega mosta v Maribor
Hud mraz v £l?ziji
Vratislava, 5 marca A A. Na šleskem so preteklo noč zabeležili temperaturo 31 stopinj Celzija pod ničlo.
»Echo de Pariš« misli, da smemo v naprej pričakovati, da bo berlinski odgovor o paktih nezadovoljiv. Zato je po sodbi lista treba pozdraviti, ker Velika Britanija ne odlaša vee ukrepov za svojo varnost. List misli, da naj ta kretnja britanske vlade pokaže pristojnim krogom v Franciji, da tudi oni ne smejo več obotavljati se glede uvedbe dveletnega kadrskega roka
»Jour« pozdravlja stališče, ki »a ie zavzela Velika Britanija v Beli knjigi, kjer govori o solidarnosti med Veliko Britanijo in nekaterimi drugimi državami List misli, da to stališče z drugimi besedami ponavlja danes že slavno izjavo Baldvvina. po kateri ie s stališča varnosti reka Ren nekako tudi meia Velike Britanije. Ta iz-iava britanske vlade dodaja »Jour« . je nov dokaz. kako zadnje čase poklicani krogi v Londonu jasno in pravilno presojajo splošni položaj v Evropi.
»Ordre« pravi med drugim; ?e pred nekaj leti se jc zdelo, kakor da Velika Bri-taniia noče ali pa ne mara vzeti na znanje velikih izprememb. ki so se kazale v Nemčiji Danes se smejo vsi pravi prijatelji miru le veseliti, ker so tudi v Londonu začeli pravilneje presojati nekatere pojave
Ozlovoljeni Berlin
Berlin. 5. marca AA Angleška Bela knjiga ni napravila dobrega vtisa v Nemčiji >Kolnische Zeitun<T pravi da je objava te knjige izzvala v Nemci ii bolestno predene cen je. Tudi drugi ugledni nemški listi sp ^odobno izražajo.
Zanimiv volilni sestanek / Dolnji Lendavi
Iz Dolnje Lendave nam pišejo:
V	četrtek je bil v Lendavi sestanek vo-lilcev. Sklicali so ga voditelji skupine tukajšnjega zdravnika g. dr Mara, ki se poteguje za kandidaturo na listi g. predsednika vlade. Na sestanku je bilo več zanimivosti, ki jih beležimo, da se otmo pozabi.
V	prvem valu navdušenja je neki ljubljanski dnevnik iztuhtal, da je vsega zla na svetu kriva ta preklicana JNS. Dočim ie ta list začel s svojimi razkritji šele sedaj, so nam njegovi tukajšnji naročniki in zvesti čitatelji to razkrili že pri prošlih občinskih volitvah. Govorili so tako: »Mati, mati. hudo je, da morate dati 5 jajc za 1 Din! Veste, kdo je temu kriv? Kdo neki drugi, če ne poslanec in pa vlada! In povrh nam še vero jemljejo.«
O, to rad sliši naš ubogi kmet, ki je v resnici v veliki stiski. Kaj vse bi dal naš ubogi kmet onemu, ki bi dosegel n. pr. boljše cene za živino! To vemo vsi dobro in vemo. da bodo ta gesla najbolj ugajala tudi pri bližnjih volitvah. Tako je g. dr Klar v svojem govoru na tem sestanku poudaril, da dosedanji poslanec g. Hajdi-njak ni mogel preprečiti, da ima poslanec sosednega sreza g. Benko »monopol za izvoz živine«. Ako bi tega ne bilo, bi bila živina vsaj za 2 Din pri kg dražja in on. dr. Klar, bo delal za odpravo »monopola«, ako bo izvoljen.
Tako nam je torej prvi volilni korak skupine dr Klara pokazal, s kakim načinom volilnega boja moramo računati. Čudno pa je. da so si že na tem prvem sestanku privoščili lendavski gospodje g. Benka. ki so ga še nedolgo tega prosili pomoči v borbi proti Hajdiniaku in sreskemu odboru JNS.
Nekdanja SLS je ime'a vedno dva obraza. enega za Beograd, drugega pa si je na dela doma pred volilci Tega so se naučili tudi naši učenci bivše SLS. Med narodou, delajo veliko opozicionalno nastroienie. k je polno demagogije, tam na zgoraj pa se kažejo v povsem drugi barvi. Kako so se zaklnjali. da ne priznajo nikoli JNS in njenega nrograma in da ostaneio vedno to kar sc bili vendar pa so sedaj priprav Ijeni iti v volitve na programu, ki ie ide.n Hčen s programom JN^
V	proglasu kraljevske vlade čitamo J* je za sodelovanje pri programu jugoslovsn skega drža« nega in narodnega edinstv-j p leg vsega drugega potrebna tudi poštenost mišljenja in iskrenost srca Nas v-s;li. ikr 'isti ki so leta 1931 odvračal' ljud- od v-> Mtev in ki so bili vso to dobo ko je bil • JNS tako pogumna da ie nosila odgovor nist z" no- "'ko države v času laih"«?1' menih nrei7k"šeni v stalm birh organizacijam INS in nienim vndbeHerr spreiemain seda i program, ki so ga noci<> nalni liudic oglašal' brez strahu Na i nam pa ne šteieio v zlo ako izraža mo svoir dvome . . Agitacija za senatorske volitvi nas upravičuje v to.
/
i-)
Po informacijah beograjskih listov so že določene naslednje sreske kandidature gg. ministrov na listi g. Jevtiea: minister notranjih zadev g. Velja Popovič bo kandidiral v Paračinu, svojem rojstnem mestu: minister pravde dr. Dragutin Kojič v Kra-gujevcu: minister za poljedelstvo dr. Dragutin Jankovič v Beogradu; minister prometa g. inž. Dimitrije Vujič v srezih Veliki Bečkerek in Novi Bečej. Glede kandidature ministra dr. Marušiča še ni padla definitivna odločitev, v kolikih srezih bo kandidiral, vsekakor je pa gotovo, do kandidira v Ljubljani Minister prosvete Ste-vtn Čirič jc sprejel kandidaturo v Novem Sadu. ni se še pa odločil, ali jo bo sprejel tudi v svojem dosedanjem srezu Stara Pa-zova: minister za šume in rudnike dr. Svt-tislav Popovič bo kandidiral v zemunsKem srezu in najbrž tudi v Beogradu.
Minister za trgovino in industrijo dr. Miltn Vrbanič bo kandidiral v Osijeku in verjetno tudi v Zagrebu. V Zagrebu, ki ima štiri mandate, bj kandidiral tudi gradbeni .linister dr. Marko Kožulj. Minister brez portfelja dr. Avdo Hasanbegovič je zadržal kandidatur" v Tuzli, kjer je bil že doslej poslanec. Enako bo minister dr. Ljudevit Auer zadržal mandat v svojem dosedanjem srezu Sisku Za enkrat šc ni znano, ali bo pri skupščinskih volitvah kandidiral tudi finančni minister dr. Milan Stojadinovič, ki jc član senata in je doslej odklonil vse kandidature, ki so mu bile od raznih srezov ponudenc.
Na listi predsednika Jevtiča bosta kandidirala tudi predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kutnanudi in bivši minister prosvete dr. Ilija Šumenkovič Gg. Nikola Lzunovič. Boža Maksimovič, dr. Milan Srškič. dr Voja Marinkovič in Kosta Ti-motijevič ne bodo kandidirali. V nizkem srezu, ki ga je doslej skozi 30 let zastopal Nikola Lzunovič. namerava kandidirati novoimenovani niški župan Dragiša Cvetkovič Od bivših zemljoradniških voditeljev brJo kandidirali g. Uroš Stanič za caribrodski, g. Voja Lazič za moravski in Vojin Djordievič v srezu Veliko Gra-dište.
Cetinjski metropolit o kandidiranju svoje duhovščine
Na vprašanje, ali priporoča odnosno dovoljuje pravoslavnim duhovnikom kandidirati pri majskih volitvah, je izjavil mitro-polit na Cetinju Gavrilo Dožič; »Priporočam pravoslavnim svečenikom, ako kandidirajo. da kandidirajo na programu državnega in narodnega edinstva in zvestobe kralju in državi.«
Posl. Hajdinjak zopet kandidat lendavskega sreza
V nedeljo je bila v Crensovcih izredna skupščina JNS Na skupščini so bile zastopane vse občinske in krajevne organizacije J Niš v srezu, vodil pa jo je predsednik obč. organizacije J\S v Crensovcih, posestnik Skcbrne, ki je po otvoritvi piedlagal. naj skupščina, preden začne tako važno delo, kakor ga ima na dnevnem redu, počasti spomin tvorca naše domovine blagopokojnega Velikega kralja. Navzoči so z enomi nutnim molkom počastili spomin na velikega vladarja.
Skupščina je nato pozorno poslušala in z velikim odobravanjem sprejela poročilo dosedanjega poslanca lendavskega sreza Haj-dinjaka ter mu izrekla toplo zahvalo za njegovo res nesebično in ogromno delo, ki ga je izvršil kot poslanec. Izrečena mu ie bila zaupnica in brez formalnega predloga je skupščina soglasno sklenila in zaprosila g. Hajdinjaka, da zopet kandidira v dolnjelen-davskem srezu. Po obširnem poročilu »reškega tajnika učiielja Horvata je bil sprejet njegov predlog, naj JNS v lendavskem srezu pozdravi odločitev predsednika kraljevske vlade, da sprejme nosilstvo nacionalne liste. Enako je bilo sklenjeno, da se naprosi nosilec nacionalne liste, naj sprejme kot kandidata za lendavski srez na svojo listo dosedanjega poslanca Antona Hajdinjaka.
Na predlog predsedujočega so bile poslane brzojavne pozdravke predsedniku vlade, ministru dr. Marušiču, banu Ur. Pucu in ministru n. r dr. Kramerju.
Iz razgovorov o pripravah na volitve in o podrobnem delu se je dala razbrati velika enodušnost in borbenost vseh delegatov. Sklenjeno je bilo tudi, da se pretvori sreski odbor JNS v sreski volilni odbor, kar store tudi vsi krajevni, odnosno občinski odbori JNS.
Volilni odbor za gornje-grajski srez
V nedeljo je o;ia, Kanui -uio že poročali, v Radmirju Izredna skupščiua gornjegraj-ske sreske organizacije JNS lz naKnadne ga poročila, ki smo ga o skupščini še prejeli, objavljamo še naslednje podrobnosti
Zbral' so se vsi delegati občinskih organizacij JNS, izvzemši organ zacije lz Smartnega ob Paki Prisostvovali so skupščini tudi izven JNS stoječ; ugledni možje, ki so bili pos»bej vabljeni na to skupščino Skupščino je vodil poslevodeči podpredsednik sreske organizacije dr. Janko Rak
fo krajši debati se je izvolil širši sreski volilni odbor, ki ga tvorijo: Remic Ferdo Miklavc Franc iz Bočne, dr Mejak Ervln
in Tratnik Jožef lz Gornjega grada, Po<!-pečan Maks in Kolenc Franc iz Ljubnega, 2ibovt Jakob in Voler Ivan iz Luč. Troger Jožef in Predan Franc iz Mozirja, žnider-šič Venčeslav in Brinovšek Jožef st. iz Mozirja okolice, Jezern:k Anton in Ježov-nik Franc z Rečice ter Robnik Franc in Ikovic Hlip iz Sojčave. Za predse-dnika voIMnega odbora je bil izvoljen dr. Janko Rak. Odbor ima pravico kooptirati še nadaljnje odbornike zlasti iz vrst gospoda'--sk h in strokovnih organizacij v srezu.
Za delegate v okrožni volilni odbor v Maribor so bili določeni Boltin Josip iz L-uč, dr. Mejak Ervin in dr. Rak Janko iz Gornjega grada ter žnideršič VenčesLav iz Mozirja.
O ostalem poteku sreske skupščine smo že poročali. Ker se je dosedanji poslanec g. Rasto Pustoslemšek odrekel ponovn' kandidaturi, sta bila določena za kandidata gornjegrajskega sreza g. Anton Zehelj. posestnik in župan v Bočni, ter g. Matija Goričar. banovin«ki svetnik v Mozirju.
Iz slovenjgrsškega sreza
z e včeraj t-mo ua. krauKo porotah o širši k-omeiLiici JNS za siovenjgraški s-rez. Naknadno «mo p.ejeji obširnejše poročilo, iz kaieiega posnemamo:
fcestanek, ki je bil v nedeljo v Slovenj-graucu, je vodil predsednik sreskega odbora JNs g. ierdo sentjurc, navzoč pa je bil tudi dosedanji poslanec slovenjigraškega steza g. dr. Bogomil Vošnjak. Ko je ta podal kratko politično poročilo, se je začela razprava o kandidaturah. Med drugimi bo bili kot kandidati predlagani šolski upravitelj g. Lecpold Kopač, delovodja velenjskega rudnika g. Martin Sovinek (ev. kot namestnik g. Kopača), dosedanji poslanec g. dr. Bogomil Vošnjak, gostilničar in posestnik g. Simon Blatnik ter posestnik iz Št. Jurja ob južni železnici g. Jože Drcfe-nik. Vendar na nedeljskem sestanku ni prišlo do končne odločitve, ker je bila večina prisotnih mnenja, naj se da delegatom občinskih in krajevnih organizacij nekaj časa, da stopijo v stike z ostalimi člani in se z njimi posvetujejo.
izvoljen je bil nato sreski volilni odbo-. ki ga tvori celokupni cnitoor sreske organizacije JNS in v katerega se bodo koopt.:-rali delegati vseh nacionalnih in stanovskih organizacij v srezu. Sestanek tega odbora, ki bo končnoveljavno določil kandidata za slovenjgraški srez se bo vršil dme 19. marca ob pol 10. uri v gostilni pri Ježovniku v Velenju.
Iz kočevskega sreza
Včeraj popoldne je bil v R.ibnici sestanek, ki ga je sklical minister n. r g. Ivan Pucelj in ki se ga je udeležilo okrog 250 povabljencev iz vsega kočevskega sreza. številno sc bili zastopani kočevski Nemci pod vodstvom g. dr. Hamsa Arka. Na sestanku je ribniški odvetnik g. dr. Lavrič izjavil, da je tudi on s svojo skupino za podpiranje liste g. Jevtiča. Izvoljen je b-il sreski volilni odbor, ki se bo v nedeljo sestal v Kočevju, da sklepa o kandidaturah za kočevski srez.
Kandidatura gg. Umnika in Focka v kranjskem srezu
Včeraj smo poročali, da je bila na nekem seetanku v Kranju postavljena za kranjski srez kandidatura znanega šenčur-skega župana g. Ummka, ki bi imel za namestnika Industrijalca g. Focka. Kakor nam zatrjuje udeleženec tega sestanka, pa na njem še ni bila postavljena definitivna kandidatura, marveč se je o tem govorile le informativno. Predlaganih je bilo več kandidatov, med njimi gg. Umnik, Fock, dr. šemrov in drugi. Definitivna kandidatura bo določena še le na kasnejšem, večjem sestanku skupine g. dr. Sabothyja, ki bo nanj povabljen tudi g. minister dr. Ma-rušič.
Borba za kandidaturo na otoku Krku
Zagrebški »Obzor« poroča s Krka, da je nastalo tam med pristaši tamošnje sreske organizacije veliko negodovanje zaradi kandidature predsednika emigrantskih organizacij iz Julijske Krajine g. dr. Ivana Marije čoka. Ti nezadovoljneži organizirajo posebno deputacijo, ki pojde v Beograd prosit predsednika vlade g. Jevtiča, da kandidira na njegovi listi za krški srez kak domačin, ker je dr čok dosti premalo znan na Krku, da bi lahko zbral primerno število glasov, v zvezi s tem se napoveduje kandidatura kapetana Prodana, ki ga pozna naša javnost kot zapovednika parobroda »Karadjordje«, v katerega se je zaletel po beograjskem sokolskem zletu italijanski parnik »Morosini«.
Kakor smo v »Jutru« že zabeležili, je bila kandidatura na otoku Krku ponude-na tudi bivšemu ministru g. dr Grgi An-djelinoviču, ki pa še ni odgovoril, ali jo bo sprejel ali ne.
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Hladnejše in stalnejše vreme.
Dunaj-ka vremenska napoved	za »redo:
Večinoma iasno mrzlo vreme bo	še trajalo.
Naznanjamo žalostno vest vsem prijateljem in znancem, da je preminul naš ljubljeni, predobri soprog, oče, stari oče, gospod
LOVRO SERNETZ
upokojenec državnih železnic
Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek, dne 7. marca 1935., ob uri alše žalosti. Zg Šiška »Vila Katinka«. poleg Aleševčeve ulice (za gostilno ^et) na pokopališče k Sv Križu. Zadušnica se bo brala dne 9 marca ob Vzl. uri zjutraj v cerkvi sv. Jerneja
Ljubljana, dne 5. marca 1935
žalujoči ostali.
Simonov obisk odgoden
Za odgoditev Je prosila nemška vlada z utemeljitvijo, da Je Hitler obolel in bi ne mogel konSerirati z Angleži
Berlin, 5. marca. č. Nemški državni kancelar Hitler se je ob priliki svojega obiska v Saarbriicknu. ker je bilo deževno in hladno vreme, prehladil in so mu zdravniki svetovali, naj pazi na svoje £dravje Zaradi tega ne bi mogel razpravljati z angleškimi ministri ob priliki njihovega ob-ska, ki ga pričakujejo v Nemčiji z največjim zanimanjem. Zunanji minister Neu-rath je zato naprosil danes angleškega poslanika v Berlinu, naj se za krajši čas od-godi obisk Simona in Edena. V berlinskih diplomatskih in političnih krogih nagla:a-jo. da ne gre za nobeno diplomatsko bolezen in da do odgoditve ni prišlo iz političnih razlogov Nastali položai se .e sme nikakor spravljati v zvezo z ang^e^ko Belo knjigo, ker je po mnenju nemških političnih krogov imela nasprotno namen, olajšati namerava pogajanja zlasti zato. ker računa z nemško oborožitvijo že kot z gotovim dejstvom. Do obiska angle"kih mini-
strov bo prišlo, čiim bo Hitler ozdravel.
London, 5 marca AA. Uradni krogi za sedaj ne dajejo nikakih podrobnejših komentarjev glede na prošnjo nemške vlade po odgoditvi obiska Simona in Edena Ti krogi samo ponavljajo, da je vzrok prošnje lahka Hitlerjeva obolelost. Za kako dolgo je obisk britanskih ministrov odgo-den, se še ne ve.
V nekaterih političnih krogih mislijo, da je prošnja nemške vlade za odgoditev obiska Simona posledica britanske Bele knjige, katere vsebina je zbudila na Nemškem precejšnjo nejevoljo.
Pariz, 5. marca AA. Agencija Havas pojoča iz Londona: V političnih krogih spravljajo odgoditev S!monovega obiska v Berlin v zvezo z včerajšnjo vladno izjavo o narodni obrambi in s svarilom, ki je bilo v njej na naslov Nemčije. Zato mislijo, da so utegnili nemški krogi videti v tem razlog za odgoditev obiska, da pronče med tem novi položaj.
r. Kintelen pred sodiščem
Nadaljevanje zasliševanja prič o življenju in početju dr. Rintelena pred julijskim pučem
Naši kraji in ljudje
Učitelji na smučarskem tečaju v
Od 4. do 24. februarja je trajal za učitelje narodnih šol smučarski tečaj v Delnicah. Prvotno je bil tečaj mišljen na Slje-menu pri Zagrebu, a se je moral zaradi neugodnih snežnih razmer preložiti v Delnice, Tečaj je razpisalo ministrstvo za telesno vzgojo naroda, ki je s tem spet lepo pokazalo, koliko pažnjo posveča napredku smučarstva. Organizacija tečaja je bila poverjena zagrebškemu zimsko športnemu podsavezu. ki jo je prav dobro iz-vršil. Odposlanec ministrstva je bil g. Polič. tehnično vodstvo ie bilo poverjeno inž. Zvonku Badovincu, ki je imel tri pomaga«
Dne 4. februarja smo se zbrali v prostorih zagrebškega podsaveza, 34 po številu Zastopani so bili vsi predeli širne domovine, od Djevdjelije do Kočevja Ko smo dobili potrebno opremo in navodila, so nam sporočili, da gremo v Delnice, kjer je edino dovolj snega £ zaCudenjem smo pogledovali skozi okno vlaka, kdaj bomo ugledali sneg Stroj je pel svojo pesem, a o snegu ne duha ne sluha Polagoma se je prikazala tu pa tam bela lisa Naenkrat smo se vendar znašli sredi snega. Ko izstopimo v Delnicah, nam povedo, da je 40 cm snega in da je vsak čas pričakovati novega. Hitro smo se razmestili po stanovanjih. ki jih je preskrbel neki »Kranjec«, kaknr nas vse Slovence imenujejo. V vsako hišo nekaj, saj Delničani so gostoljubni ljudje in tujski promet pri njih zadnja leta vedno bolj narašča.
Prihodnji dan se je pričelo prvo polaganje učenosti v trde noge. Pred odhodom na teren smo se postrojih v vrsto, nakar je dežurni podal raport vodji tečaja. Mnogim je pri tem zadišalo po vojaščini Nič hudega! Razdeljeni smo bili v tri skupine. Krnaiu so začetniki premagali prve križe in težave in vsa četa je bila zmožna delati vsaj majhne izlete. Razume se, da ni primanjkovalo šaljivih opazk na račun sla-bejših. Prvi izleti so pač prednjačili v tem. Če si se ozrl po strmini, si tu zagledal mišičastega Bosanca, ki je po svoje rotil bogove, tam visokega D'almatinca, ki je klical svojo »Gospe mi«, seveda vse v glo-
bokem snegu! Tudi ko je ostra burja delala snežne meteže, se nismo ustrašili — šli smo delat gaz, ali kakor pravijo v Delnicah: »špuro«. V gozdovih okoli Delnic smo uživali pravi zimski čar. Krasen je na Japlenškem hribu pogled na velikanska debla smrek in jelk, pokritih s snegom. Nemalo smo se začudili, ko smo na drugi strani hriba zagledali več smučarjev, ki so vežbali kljub velikemu viharju. Ko se jim približamo, zvemo, da so tečajniki Sokol-ske župe Sušak-Rijeka. Vežbanje v takem vremenu so si privoščili pač samo lahko Sokoli.
Hitro so minevali dnevi in z njimi je lezla modrost smučanja polagoma v naše noge. Sem in tja se je pripetila tudi kaka majhna nezgoda, kar pa ni nič čudnega, če se pomisli, da so imeli nekateri prvič v življenju smučke na nogah. Vsak večer je bilo malo teoretičnega pouka in predavanj — potem pa v posteljo, treba se je bilo strogo držati predpisov tečaja Seveda so se tudi Delničanke kmalu privadile novim gostom in začel se je skupen smuk, ki je marsikateremu tovarišu še bolj vcepil veselje do bele opojnosti.
Zadnji 'eden smo se selili. Znan je Mr-kopalj po lepih terenih, zakaj si ga ne bi še mi malo ogledali! 14 km je oddaljen od Delnic, toda z mnogo lepšimi tereni kakor Delnice. Nepozabni bodo ostali vsakemu udeležencu dnevi na sončnem Čelim-bašu ali na še višjem Maju Snega smo imeli do zadnjih dni dovolj, le dva dni je neusmiljeno deževalo. Na koncu tečaja so se še vršile tekme v smuku in teku. Da vidite, kakšne priprave so bile! Vsak je hotel čim častiieje zastopati svojo banovino! Seveda smo Kranjci ohranili sloves, ki ga uživa garda slovenskih smučarjev doma in v tajini, in smo odnesli južnim bratom vse lovorike... Prišel je čas ločitve. Odpeljali smo se nazaj v Delnice, kjer smo imeli spravljene obleke in drugo, se preoblekli in ob veliki udeležbi sim-patizerjev in simpatizerk odpeljali proti domu, z lepimi spomini in željo da bomo doma nadaljevali sami z vzgajanjem novega kadra smučarjev. Smuk!	Viče.
Versko blazen ali zločinec?
Murska Sobota, 5. marca
V soboto v zgodnjih popoldanskih urah se je razgibala vsa Sobota zaradi zločina, ki se je >dii»ral na Lendavski cesti. Razburjenje prebivalstva je bilo veliko in vse je hitelo na gornji konec mesta, kjer je bilo prizorišče krvavega dejanja, ki je pač osamljeno v analih tukajšnje krimina-listike.
Prav na koncu mesta, že skoro tik ob Lendavi imata svojo majhno trgovino zakonca Leopold in Šarlota Hirschl, starši tukajšnjega bančnega ravnatelja. Kljub visoki starosti (oče ima 73 let. mati 69) sta sama vodila svojo skromno trgovino. V soboto po popoldanskem odmoru je. kakor običajno, g. Hirschl sam odprl trgovino. Komaj se je prav odstranil v lokal in stopi! za pult, je prišel v prodajalno posestnik Knras Franc, oče dveh otrok, 46 let star. doma iz bližnjega Kroga. Zahteval je za 2 Din cigaret »Drava« in vrgel brezbrižno kovanec za 10 Din na pult. Hirschl mu je dal cigarete, a medtem, ko mu je odšteval drobiž, ga je Karaš brez besede udaril z vso silo s pestjo po glavi. V naslednjem trenutku ga je že prijel za snk-njo za vratom, ga potegnil preko pulta in vrgel skoro že onesveščenega starca na sredino lokala. Nato je pograbil z železne peči cilindre in začel z vso močjo udrihati po siromaku, ki se ni mogel ubraniti močnega, razbesnelega Karasa
Na obupne klice obnemoglega starca, ki io bil že ves oblit s krvjo, je pritekla v trgovino 6°>!etna žena Šarlota. Ko jo je Karaš opazil, je za hip pustil svojo žrtev, pograbil bližnji oglati stol in udaril z njim starko po glavi, da se je zrušila v krvi. 1'darec ie bil tako močan, da se je stol 7lomil. Z odlnmljeno nogo je nato Karaš v enakomernih presledkih udrihal po obeh starcih, dokler niso prišli sosedje in napravil konec divjaškemu početju. Sosede je bPa poklicala dekla, ki je videla krvavo dejanje skozi kuhinjsko okno. Razbesnele-ga Karasa so možje z lahkoto umirili, prav tako se je brez odpora vdal prihi-telim orožnikom, ki so ga vklenjenega prepeljali v svojo hišo.
Karaš ie dejanje mirno in brez kesanja priznal. Pripovedoval je. da so dopoldne pokopali očeta. Po pogrebu je pil nekaj vina. po obedu, pa se je še enkrat sestal s pogrebci, s katerimi je izpil nekai briz-gancev. In takrat se mu je porodil sklep,
da mora v Soboto — pobiti vse žide, ker so največji škodljivci človeštva, ki ubijajo zemske kralje in so ubili nebeškega kralja. Vsedel se je na kolo in odbrzel proti Soboti. Spotoma je srečal nekega mlinarja, kateremu je pravil, da bi se z vso silo zaletel v Žida, če bi ga zdajle srečal. Kak poboj bi že izvršil spotoma, pa so bile vse trgovine v mestu zaprte, na cesti pa tudi nobenega Žida ni srečal. Tako je iskajoč žrtev po drugi uri prispel pred Ilirschlovo trgovino. Stopil je s kolesa, ga prislonil k zidu, šel v trgovino in mirno izvršil svoje krvavo dejanje. Židov ni škode, pravi, prav nobenega!
Ko so ga orožniki preiskali, so našli pri njem mašno knjigo in rožni venec. Sploh jr bil Karaš zelo pobožen, kar je razvidno tudi iz njegovega dnevnika, ki ga je dobilo sodišče v roke. V debeli skontni knjigi je zapisoval svoje misli. Knjiga je pi?ana po večini z modrim svinčnikom, a važnejši deli z rdečim: Skoro vsaka stran sc začne z: Faljen Bojdi Jezus Kristus ...« Vprav te dni je preteklo pet let, odkar je Karaš napadel z revolverjem v roki svojega očeta, sestro in tasta zaradi nekih zapuščinskih zadev. V zadnjem trenutku so takrat preprečili prelivanje krvi.
Zakonca Hirschla ležita v soboški bolnišnici. Primarij g. dr. Brezovnik je takoj nad težje ranjenim Hirschlom izvršil operacijo, irepanacijo čelne kosti, in je odstranili več večjih in manjših kostnih drobcev, od katerih je eden natrgal možgansko opno. Na glavi pa ima še druge rane. Hirschlovo stanje je kritično, a tudi pri ženi lahko spričo starosti nastopijo komplikacije. Javnost je razburjena. Kam bodo izročili Karasa. Očividno spada bolj v blaznico kakor v kriminal.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na .ledvicah, protinu, rev-matizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« grenčice. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in , špecerijskih trgovinah.	|
Za kakšno ceno bomo pokopani
Ljubljana, 5. marca
Pri založbi »Indeks« v Ljubljani, nebotičnik 11/201, je pred dnevi izšla drobna knjižica »Cerkvene pogrebne določbe in pristojbine«, kakor veljajo pri nas po na-redbi ljubljanskega škofijskega ordinariata k dne 13 decembra 1924 in kakor sc potrjene za slovenske škofije z odlokom skupščine obredov z dne 23. novembra 1932. Naše ljudstvo, ki živi sicer v precej tesnem in aktivnem stiku s cerkveno organizacijo in ki ie za gmotno stran tega svojega odnosa sicer precej tenkoslušno, je o cerkvenih taksah in določbah le nrav malo poučeno. Knjižica, ki jo je po avtentičnih virih soisal veščak v cerkveno-prav-nih zadevah, "o čemer priča pregledna jas-nosj in nazornost izvajanj, bo v vsej javnosti gotovo vzbudila mnogo živahnega zanimanja in bo s pridom segel po nji sleherni človek, ki je rad poučen o pravilih in zapovedih življenjskega reda, sredi katerega živi.
Ker se stvar v resnici tiče široke lav-nosti. podajamo v naslednjem nekaj najbolj splošnih podatkov o pristojbinah in določbah pri pogrebih, kakor jih povzemamo iz knjižice. Tako znašajo skupni stroški cerkvi, župniku, kaplanu, organistu in cerkovniku za pogreb prvega razreda Din 218.40, za pogreb II. razreda Din 156.10 (in pa sveče po dnevni ceni v obeh primerih), za pogreb tretjega razreda pa Din 49.88. Pristojbine za pogreb nedoraslih in otrok znašajo Din 9S.88. odnosno Din 47.25. Pod cerkvenim pogrebom se na osnovi ka-nona razume: prenos trupla v cerkev, cerkveni obredi, ki se nad njim v cerkvi izvr-še in pokop na blagoslovljenem pokopališču. Če ni važnega zadržka, se morajo trupla preden se pokopljejo, prenesti iz kraja, na katerem se nahajajo, v cerkev, kjer se izvrši blagoslovitev, to se pravi, ves pogrebni obred, kakršen je določen v obrednih knjigah. Kakor med drugim navaja knjižica, se cerkveni pokop odreče samo, če niso pred smrtjo dali kakih znamenj kesanja: očitnim odpadnikom od krščanske vere, izobčenim, onim, ki so se s premišljenim namenom sami usmrtili, umrlim v dvoboju ali zaradi rane, dobljene v dvoboju, onim, ki so naročili, da se njih truplo sežge in drugim javnim in očitnim grešnikom. Ker utegne imeti prepoved cerkvenega pogreba slabe posledice za vero in cerkev je v naših škofijah izrecno ukazano, da se mora dušni pastir vselej obrniti do škofa, kadarkoli bi bil glede tega v dvomu. Samovoljno ne sme župnik sam nikomur odreči blagoslovitve.
Zanimivosti potniškega prometa na obmejni postaji
Rakek, 5. marca
Skozi obmejno postajo Rakek gre vsak dan v 24 urah 16 vlakov (ekspresnih, br-zih in potniških). Vse vlake spremljajo organi obmejnega komisarijata do Ljubljane ali Zidanega mosta, a ekspresne do Zagreba in obratno. Razen teh prehaja tu vsak dan za Italijo 6 tovornih vlakov in prav toliko iz Italije. V letu 1934. je bilo po organih obmejnega komisarijata pregledanih 44.990 potnih listov onim potnikom, ki so v državo prišli iz inozemstva na železniški postaji Rakek. Po državljanstvu je bilo med temi potniki:
Jugoslovenov 9512, Italijanov 8736, Če-hoslovakov 3095, Nemcev 2214, Grkov 922 Angležev 2153, Američanov 1040, Avstrijcev 1997, Francozov 3070, Rumunov 4765, Madžarov 2793, Švicarjev 1145, Turkov 502, Špancev 220, Poljakov 424, Egipčanov 127, Portugalcev 71, Nizozemcev 49, Belgijcev 194, Albancev 74, Japoncev 42, Ru-sov-emigrantov 10, Bolgarov 1312, ostalih 515.
Na progi Rakek-Maribor je tranzitno potovalo skozi našo državo v Avstrijo 8606 potnikov, večinoma avstrijskih, poljskih in italijanskih državljanov. Tem potnikom so bili pri tukajšnjem komisarijatu izdani tranzitni vizumi za doplačilo takse 10 Din. Na progi Rakek-Kotoriba je tranzitno potovalo skozi našo državo na Madžarsko 18.563 potnikov, večina Madžarov in Italijanov. Vsem potnikom so bili izdani tranzitni vizumi za 10 Din v taksnih markicah. Skupno je bilo tu izdanih 27.169 tranzitnih vizumov po 10 Din, kar da vsoto 271.690 Din v taksnih markicah.
Tranzitna brzovlaka za Avstrijo in Madžarsko sta dva v 24 urah, in to vlak štev. 605, ki gre z Rakeka ob 11.55 in katerega spremljajo organi obmejnega komisarijata do Celja, kjer predajo potne liste tranzitnih potnikov mariborskim organom za
Maribor in Kotoribo. a drugi vlak št. 60! gre z Rakeka ob 23.40.
Za potovanje po ostalih progah je bilo izdanih 286 tranzitnih vizumov za doplačilo predpisane takse, in to: 30 Italijanom, 19 Avstrijcem, 6 Madžarom, 2 Poljakoma, 120 Rumunom, 5 Bolgarom, 26 Grkom, 25 Francozom, 4 Spancem, 4 Belgijcem. 16 Angležem, 11 Američanom, 8 Turkom, 1 Per-zijcu, 3 Dancem, 1 Sirijcu, 1 Argentincu, 5 Švicarjem. 1 Čehu (emigrantu), 1 Brazil-jancu.
Vhodnih vizov je bilo izdanih vsega 236, po zakonu s predpisanimi taksnimi mar-kicami, nalepljenimi na potne liste.
Potnikov, ki so šli iz naše države preko Rakeka, je bilo 46.818, in to: 10.938 Jugoslovenov, 10.941 Italijanov 3905 Čehoslova-kov, 2531 Nemcev, 917 Grkov, 1335 Angležev, 1025 Američanov, 2190 Avstrijcev. 2010 Francozov, 4735 Rumunov, 2596 Madžarov, 584 Švicarjev. 424 Turkov, 300 Špancev, 358 Poljakov, 66 Egipčanov, 53 Portugalcev, 37 Nizozemcev, 209 Belgijcev, 55 Albancev, 43 Japoncev, 15 Rusov-emi-grantov, 1144 Bolgarov. 417 ostalih.
Na progi Maribor-Rakek je prepotovalo t brzimi vlaki 11.361, a na progi Kotoriba-Rakek 17.301 potnik. V 24 urah vozita dva direktna tranzitna brza vlaka iz Avstrije, odnosno Madžarske v Italijo. Od teh eden podnevi, drugi ponoči.
Skupno število potnikov, k: »o prepotovali našo državo skozi Rakek s predpisanimi potnimi listi, je bilo v 1934. letu 147.639.
Poleg rednih je bilo še 16 posebmh vlakov za Avstrijo, Italijo in Madžarsko s 4152 potniki.
Skozi ekspozituro tukajšnjega komisarijata v Planini je prišlo po državni cesti prvega reda v 1934. letu 7951, a odšlo 6976 potnikov in prišlo 2427 luksuznih, 429 tovornih, a odšlo 2495 luksuznih in 3^0 tovornih avtomobilov. Vsega skupaj: 14.927 potnikov in 5741 avtomobilov.
To so redni potniki s predpisanimi potnimi listi, a razen tega prehaja našo državno mejo na sektorju Stari trg - Rakek -Planina - Hotederšica - Ž-iri letno z obmejnimi kartami čez 200.000 oseb.
Dva otroka —
žrtvi Gorjancev
Nenavadna družinska tragedija v snegu In samoti
Novo mesto, 5. marca.
Velika beda se je naselila med našim prebivalstvom, zlasti v podgorjanskih vaseh. Otroci nimajo obleke ne obutve, oblečeni so samo tako, da za silo pokrijejo goloto. S tako revščino se je tudi borila družina kočarja Avseca v Dolžu, kjer je več otrok, zaslužka pa nobenega. Mož je preživljal svojo družino samo z milodari dobrih ljudi. Tudi včeraj je vzel Avsec popotno palico v roke, doma pa je pustil svojo ženo, 351etno Antonijo, dve mlajši hčerki in dve starejši iz prvega zakona. Ni znano, kaj se je med njegovo odsotnostjo zgodilo doma med družino. Žena Antonija, ki je doma onstran granice iz vasi Sošice, je proti večeru vzela s seboj svoji hčerki, 71etno Reziko in 51etno Marijo ter odšla z namenom, da obišče svoje starše.
Deklici sta bili zaviti zgolj v krpe, bosi in popolnoma shirani. Ko je prišla Antonija z otrokoma med naletavanjem snega v gorjanske gozdove, je bila že trda noč. Vsi trije so tavali po Gorjancih, v temni noči pa so naposled zgrešili pot. Od pota utrujeni in od mraza one-
mogli deklici sta pričeli omagovati, naposled sta se pa obe zgrudili. Trpeča mati je deklici vzela v naročje in je nadaljevala pot brez cilja. Ker obeh ni mogla dolgo nositi, je pustila eno ob poti, drugo pa nesla par 100 m naprej, jo pustila tam, nato pa šla po drugo nazaj. Menjaje je tako nosila hčerki, zdaj eno, zdaj drugo, dokler ni z njima dosegla v zgodnjih jutranjih urah vas Gaber je.
Vsa zbegana je nato odložila umirajoči deklici v hiši posestnika Rajka, kjer so jima nudili prvo pomoč, a žal je bilo vse zaman. Siroti sta takoj po prihodu v hišo izdihnili. Trupelci obeh nesrečnih deklic so prepeljali v tamošnjo mrtvašnico, kjer čakata na obdukcijo, ki jo je odredila sodna oblast, da se ta tragični dogodek vsestransko pojasni. Mater Antonijo so orožniki davi prepeljali v preiskovalni zapor, da ugotove, iz kakšnih razlogov se je podala na pot v tako mrzli noči z otrokoma preko Gorjancev. Ta edinstveni dogodek v našem kraju je vzbudil med ljudmi splošno pomilovanje pa tudi začudenje.
Poglavja iz kriminalne kronike
Roparski napad v gozdu na Dolenjskem
V okolici Št. Vida pri Stični sta dva neznana razbojnika izvršila roparski napad, ki je po pravici vEnemiril vse prebivalstvo daildč naokrog. V soboto je malo pred^ večerom šel po zaipuščeni, samotni pešpoti skoai gozd proti Hrastovlci v šentviški občini krošnjar Janez Boštar iz Miganja. Spotoma sta se mu pridružila dva mlada neznanca, prvi okrog 24 let star, majhne postave, okroglega ornega obraza in črnih las, drugi pa malo starejši, velike močne postave in rjavih, pristriženih brk. Oba sta biLa oblečena v precej ponošeni, raztrgani obleki, a starejši je noeil črn usnjat, precej oguljem suknjič in enako čepico. Sredi globokega gozda sta neznanca iznenada planila po krošnjarju in mu s silo iztrgala listnico, v kateri se je nahajal ves izkupiček njegove težke, naporne trgovine, 1386 Din. Nato sta pobegnila. Orožniki, ki so takoj uvedli skrbne poizvedbe za napadalcema, doslej še niso odkrili za njima prave sledi. Po vsej priliki sta razbojnika doma od nekod pri Ljubljani, ker ju je v razgovoru s krošnjarjem izdajalo ljubljansko narečje.
Še ena iz albuma Franceta Omerze
Seznam kriniinalov. ki ga skrbno zbirajo policijska oblastva in žandarmerijske postaje po vsej nekdanji Spodnji Štajerski in že tudi po nekaterih krajih nekdanje Kranjske po sledi za kutinsko tolpo Franceta Omerze, se nikakor noče zaključiti. France Omerza, ki še zmerom uživa vse blagre svobodnega solnca, pa tudi noče odmehaiti, da bi 6e lahko polegla njegova vlomilska slava im čast. Keikor poroča najnovejša ovadba žandarmerijske postaje iz Celja, je Omerza proti koncu februarja vlomil s svojimi sodelavci v stanovanje dr. Selaka na Miklavževem hribu in pobral za cel kup posteljnine in obleke. Nakradeno blago je odnesel v udobnem usnjatem rjavem kovčegu, po vrhu pa je vzel s seboj tudi steklenico olja za orožje, brez katerega bi Omerza seveda težko vršil dinzne vlomilske posle po vsej deželi.
Kmečko hišo so oplenili tatovi
Poseetnica Helena Jurgec na Rakovskean vrhu pri Koračicah je za časa svoje odsot-
nosti imela v hiši prav nezaželjen obisk. Netki malopridneži so se vtihotapili v hišo. ki je eno noč ostala neobljuden.% in odnesli skoraj vse, kar se je pač dalo odnesti: med drugiim dve ženski obleki, nekaj rjuh in blazin, nekaj porcelanastih lončkov z rožami in krožnikov, dve steklenici bučnega olja, staro stensko uro z uteži, iz kleti pa že okrog 60 kg masti in mesa ter 50 litrov šm&rniee. Taitovi seveda tudi niso pustili pri hiši moškega kolesa znamlke >Styria« s tovarniško številko 1909 in z evidenčno tablico 2616, a iz skrinje so nesrečni gospodinji pobrali tudi vso njeno gotovino. V teh razmerah, ko kmeSkemu gospodarju niti pri sreči in dobri letini računi ne tečejo gladko pomeni ta tatinski obiisk za Jurgačeve zelo hud udarec.
Umora osumljeni Ivan Polenik pobegnil
Celje, 5. marca Dne 22. februarja smo poročali, da je bila 18. februarja popoldne umorjena 691etna prevžitkarica Elizabeta Repčeva pri Sv. Jakobu pri št. Juriju ob juž. žel. V zvezi z umorom sta bila aretirana sin umorjene, posestnik Adam Repec in njegova žena Frančiška ter izročena okrožnemu sodišču v Celju. Osumljenca še vedno tajita krivdo.
Umora je nujno osumljen Ivan Polenik, rojen 22. decembra 1902 v Mislinju in tudi tja pristojen, nezakonski sin Katarine Po-lenikove. Polenik se je v zaporu seznanil z Adamom Repcem in je v zadnjem času stanoval pri Repcu. Po umoru je pobegnil in ga še ni uspelo izslediti.
Za Polenikom je izdana tiralica. Bil je letos sredi januarja izpuščen iz kaznilnicc. Takrat je nosil brke, zdaj pa je gladko obrit Je visoke postave, kostanjevih las, na sebi ima temen suknjič in temen telovnik ter hlače, povezane z ovijalkami. Če bi kdo kaj vedel o Poleniku, naj to takoj javi na bližnji orožniški postaji ali pa policijski stražnici.
ULTURNIPREGLED
Milan Skrbinšek in naše gledališče
i.
Milan Skrbinšek je v našem gledališkem svetu ena najizrazitejših osebnosti. Naj igra ali režira, povsod občutiš njegove svojske poteze, vedno daje kot pravi umetnik samega sebe.
V čem so poglavitne značilnosti njegove osebnosti? Igralec, ki tolikanj zajema iz sebe, nehote odpira poglede v svojo duševnost. čemu si izbira prav take in take vloge, čemu je najboljši v vlogah, ki imajo odločeno psihološko značilnost, čemu ne more nikjer kljub vsem igralsko -stvarjalnim sposobnostim zatajiti samega sebe? V tem je skrivnost vsake osebnosti, te nedeljive in enkratne enote. — Najsplošnejša značilnost Skrbinškove osebnosti je strosra odmerjenost njegovega vna-njega izraza. Glas, mimika, geste, vse kaže neki resolutni ton. Predstavite si ga v katerikoli vlogi, povsod odkrijete strogo odmerjenost in ostrino njegovega izraza. Grafično bi ponazoril osnovno linijo Skrbinškove osebnosti z oglato pisavo. Pri drugem igralcu si lahko predstavite okrogle oblike, lahne prehode, vse polno odtenkov, zabrisane tone: pri Skrbinšku je
vse oglato, izrazito, ostro. Za temi vnanji-mi znaki slutimo človeka močne volje, a volja nosi bujne tokove čuvstev in razuma. Nad vsem nagonskim in emocionalnim pa vendar prevladuje cenzura kritičnega uma. Zato SKrbinšek doseza tako popolnost v tipih, ki jih najbolj označujeta močna volja ali kritični um. Z druge strani je za tako duševnost značilen nagib k tragičnosti, k sarkazmu in ironiji. Skrbinšek ni »lehak« duh, zato tudi njegova igralska umetnost ni »lahka«. Ibsenove in Strindbergove severnjaške osebnosti, renesančni liki Shakespeareja, intriganti baročne drame, duhoviti ciniki moderne problematične drame, Cankarjeve iz razočaranja in upora porojene osebnosti, to so vloge, v katerih se Skrbinšek najbolj raz-živi. Za svojo 251etnico si je smiselno izbral Shylocka iz »Beneškega trgovca«, tega zagrenjenega, a resolutnega Juda, ka-zuista in dialektika iz ghetta, ki kriči od notranje bolesti takrat, ko se mora smejati.
SkrbinSek ima kot igralec in režiser za seboj že četrt stoletja. V naših razmerah to ni malo, zlasti če upoštevamo, da je
Skrbinšek tisti gledališki človek, ki vsako reč vzame resno in ki z bistrim umom nenehoma rije pod površje stvari, tja, kjer se mnogi drugi zadovoljujejo as ble-
ščečim in slepiinim videzom. Skrbinšek je eden prvih naših igralcev — intelektualcev. V gledališče ga ni zanesla samo nadarjenost, ki je kajpak nujen pogoj, »zrak«, od katerega živi teater, marveč tudi zavestna volja, da zastavi za njegov napredek svoje intelektualne sile. Skrbinšek je eden naših igralcev - teoretikov, mož, ki se ni zadovoljeval s samim instinktom, marveč je vedno skušal po znanstveni poti prodreti — ne k bistvu čistega stvarjalnega dejanja, ki je tajna osebnosti, marveč k tehniki in estetski kulturi izraza, k problemom dramaturgi je in odra.
Izobrazba in osebna kultura sta Skr-binškovemu prirojenemu talentu pripomogla do polnejšega izživetja. V naših razmerah pred 25 leti je Skrbinškov vstop v vrste slovenskih igralcev pomenil smelo, toda kulturno pomembno osebno dejanje.
Po petindvajsetih letih lahko Milan Skrbinšek mirno gleda na pot, ki jo je prehodil.
★
Vprašal sem ga, kako je prišel k teatru in kateri vzori so vplivali na njegovo odločitev.
— Gledališče mi je v krvi te od zgodnje mladosti, — je odvrnil. — V Mariboru, kjer sem preživel otroška leta, je bilo vse
polno takih vplivov: Otroško gledališče sinov hišnega gospodarja - milijonarja v Mlinski ulici, selitev iz sobe na oder v vrtu za hišo, ločitev od marionet, namesto katerih smo igrali otroci sami. Oče in mati sta nastopala na odru »Del. bralnega in pevskega društva Maribor«. Z galerije mariborskega gledališča sem gledal prvo gledališko predstavo - pantomimo »Ober-ammergauspiela« — Kristovo trpljenje. Napravil sem si Gašperčkovo gledališče, sam narisal figure in jih izrezal iz lepenke, sam spisal besedilo, sam igral: takrat mi je bilo enajst let. — v Ljubljani sem kot trinajstletni realec dramatiziral, reži-ral, igral in druge učil v »Dijaškem dile-tantskem društvu«. Sprva smo imeli oder v domačem stanovanju, potem na Poči-valnikovem dvorišču v šentpetru. Med počitnicami je moj ansambel gostoval v Brežicah. Takrat sem igral Spaka v »Desetem bratu«. Nandeta v »Rokovnjačih«, rih-tarja v »Divjem lovcu«. Bilo mi je osemnajst let, ko sem pisal drame, dramatiziral, risal, kot samouk igral klavir in gosli ter »komponiral«. V družini smo imeli mešan zbor in peli tudi očetove kompozicije... Po maturi in vojaškem letu sem po očetovi želji vstopil na tehniko in potem presedlal na univerzo, da bi bil po literaturi bliže gledališču. Po enoletnem visokošolskem študiju na Dunaju sem vstopil v tamošnjo dramatično šolo Otto. v marcu
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Jutri velika premiera velefilma
Casanova XX. veka
MAJC BAER) Slavni šampijon v borbi za ljubezen lepe žene
Sodelujejo:
Myrna Loy Jack Dempsey Prut:o Carnera
Rezervirajte vstopnice!
Domače vesti
♦	Konferenca srednješolskih ravnateljev.
V soboto je bila v Ljubljani na banski upravi konferenca ravnateljev vseh gimnazij in učiteljišč v dravski banovini Zborovanje je vodil načelnik prosvetnega oddelka. g. Josip Breznik. Pred začetkom posvetovanja je predstavil vse gg ravnatelje s:, banu in ga v njihovem imenu pozdravil G. ban dr. Dinko Puc se je za pozdrave zahvalil ter poudarjal velik pomen srednj* šole za moralno in nacionalno vzgojo naše nnadine Po sprejemu pri g banu so 6e vršila strokovna predavanja, k; so zadevala najrazličnejša vzgojna, metodična in upravna vprašanja. Ob začetku posvetovanja je izjavil g. načelnik Breznik, da po osebnih informacijah v prosvetnem ministrstvu nihče v ministrstvu ne misli in ne dela na to, da bi se izrinil slovenski učn. jezik in slovenske učne knjige iz kateregakoli razreda naših srednjih šol. Vse tozadevne trditve nimajo nobene stvarne podlage.
♦	Za ureditev zračnega prometa na Jadranu. Oblastni odbor Aerokluba v Splitu je te dni na svojem občnem zboru obširno razpravljal o ureditvi zračnega promet3 na Jadranu, ki naj bi imel svoje središče na aerodromu blizu Splita. Oblastni odbor je doslej razvijal uspešno propagando za zrakoplovstvo ter je ustanovil krajevne odbore že v Makarski, šibeniku, Korčuli. Hvaru, Visu, Komiži, Starem gradu, Divu-ljah, Kninu in Mostarj-u. Snujejo pa se še odbori v Dubrovniku, Sinju, Trogiru in še v nekaterih drugih krajih V organiza-toričnem pogledu je doseženo vse. kar je bilo mogoče, in potrebne bi bile sedaj izdatne gmotne pomoči, da bi se na dobrem temelju razvite propagande uredi: zračn promet, ki bi v največji meri služil naše mu turizmu. Zračni promet bi odtehtal mnoge hibe slabih zvez, ki jih ima Dalmacija z zaledjem in tudi razni dalmatinski kraji med seboj. Kako važna bi bila ureditev zračnega prometa na Jadranu, pa je razvidno tudi iz raznih povpraševanj velikih inozemskih turističnih organizacij Nedavno se je celo centrala holandskib zrakoplovnih društev obrnila po informacije v Split, na kak način bi se dala urediti zračna zve:a Amsterdam-Split ali s katerim drugim dalmatinskim mestom zaradi vedno večjega zanimanja za naš Jadran Zastopnik holandskih zrakoplovnih društev je tudi napovedal svoj obisk
*	Pri železnici ni služb. Ponovno se obveščajo vsi zainteresirani, da prometno ministrstvo in vsi podrejeni mu uradi ne bodo upoštevali nobene prošnje za službo, ker so vsa po proračunu določena službena mesta v resoru prometnega ministrstva že zasedena. Interesentje se na to opozarjajo, da ne ho i o po nepotrebnem pošiljali prošenj.
+ Slovenski pisatelji v stiku z ljudstvom. Davno so minuli časi, ko se je zdelo da morejo in smejo Citati leposlovna dela samo nekateri izbranci. Prav tako so minuli časi, ko so se umetniki peresa tako rekoč zapirali pred občinstvom ter so njih spise priobčevali le ozkemu krogu namenjen' mesečniki. Danes je čas drugačen široke množice hočejo citati dobra leposlovna dela ter so hvaležne pisatelju za vsako lepo besedo. To dokazujejo naročniki ilustrirane tedenske revije »življenje in svet« v kateri so sodelovali oziroma sodelujejo naslednji naši pisatelji: Iv. Albreht, VI. Bartol, Fr. Bevk, T. čutar, A Debe-ljak, Cv. Golar, SI. Grum, A- Ingolič, K Kocjančič, B. Kreft. R. Kresal, -Iv Lah. VI. Levstik, Fr. Milčinski, L. Mrzel, Ivan Podržaj, Ivo šorli, M. šnuderl, G. Strniša. Fr. Zbašnik in Iv. Zoreč, »življenje in svet* se naroča v Ljubljani, Knafljeva ul št. 5, ter stane mesečno S Din, trimesečno pa samo 20 Din.
*	Novi grobovi. V č&stit! starosti 82 let je umrl v Ljubljani gosp. Gustav dei C o 11, okrajni glavar v pokoju. Uglednega pokojnika bodo jutri ob 14. spremili k večnemu počitku iz Stro«?sinayerjeve ulice 3 k Sv Križu. kjer bo položen v rodbinsko grobnico. Po daljšem trpljenju je umrl v Ljubljani g. Mihael M i k 1 a v c, poštni poduradnik v po-
1909 sem debutiral kot Martin Spak v Ljubljani in bil angažiran v jeseni Istega leta. že prvo leto sem igral velike vloge kakor Bruta (Shakespeare), Franca Moora (Schiller), pastorja Bratta (Bjomsoni, v naslednjih dveh sezonah še n. pr. Bur-leigha (Schiller), Maksa (Cankar), dona Lopa (Calderon), Coupeau (Zola) itd. Tretje leto sem že režiral težke drame, n. pr. Sem Benellia »Ljubezen treh kraljev« in Strindbergovega »Upnika«. Vprašali ste po vzorih? Vsak igralec, ki me je prepričeval, ki ni samo blestel: Borštnik, Verovšek. Borštnikova, Danilova, Nigri-nova, Fijan, med mlajšimi Nučič. Na Dunaju- Kainz. Girardi, Sonnenthal, Bleib-treu, Medelsky: v Berlinu: Sauer, Basser-mann. Kaysl".r: v Pragi: Vojan. Zelensky, Hiibnerova itd
Kaj ste nekoč noteli in koliko ste dosegli kot umetnik? — je bilo druzo vprašanje.
_ Ko sem dobil kot mladenič v roke
Sofokleja. Shakespeareja tn Moličreja. sem jasno spoznal svojo življenjsko pot. pot na oder Verova' sem v svoj dar. a slutil tudi težko pot razvoja Moja 'lčna doba ie trajala d v a J o e t let zakaj šele pred leti sem se oa samo iskrenega stvar-1 a n j a dokopa tudi do relativne z r el o s 11 v tehničnem m estetskem pogledu Vendar čutim in vem, da sem dolžan Iti naprej in da tudi morem naprej,
koju. Pogreb bo danes ob pol 15. iz mrtvašnice no V dovdanoki cesti 9 k Sv. Križu. — V Zgornji Siski je umri g. Lovro S e r n e i z, upokojenec državnih železnic. Pogreb bo jutri ob pol 15. — Pokojnini blag spomin, žalujočim naše iskreno isožalje!
- Seueuinajst tiso«.aKO\ ,e odnesla svoji gospodinji 33 letna dekla Marija Prukmai-štrova, ki je dalj časa služila pri posestni-ci Alojziji Lorbekovi v Vajgnu pri Pesnici. Pred nekaj dnevi se je naveličala službe pri hiši in je na lepem izginila. Pred slovesom pa je pobrala v hiši še vso gotovino svoje gospodinje v znesku 17.000 Din (b tisočakov, 100 stotakov in 20 kovancev po 30 Din). Policija samopašne služkinje, ki si je na tako drzen način odmerila pač precej previsoko nagrado za svoje de lo, doslej še ni našla.
♦ Tovarna JOcš REICH sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo
Iz Liuhljane
u— Na koncertu v proslavo 85letnice prezidenta Masaryka 8. t. m. ob 20. v
Unionu bomo v Ljubljani prvikrat slišali dela največjega sodobnega skladatelja lu-žiških Srbov g. Krawca, ki je lani bil par dni gost v našem mestu. Skladatelj Krawc ima velike zasluge za glasbeno življenje lužiškili Srbov, ki so navzlic vsemu pritisku ohranili svoje nacionalno in kulturno življenje. Krawc je napisal veliko število cerkvenih in posvetnih skladb, med njinr tudi dela za orkester Ravnatelj Polič bo izvajal s pomnoženim orkestrom 2 njegova lužiško-srbska plesa Na sporedu so dela Janačka, Dvofaka in Gotovca. Spored izvaja pomnoženi operni orkester ter pevski zbor Glasbene Matice. Dirigent ravnatelj Polič. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
u— Tudi učiteljstvo iz laškega sreza.
Poročali smo že, da ee bodo zbrali v soboto 9. t. m. na Taboru člani 8 sreskih učiteljskih društev JUU, ki bodo priredili veličastno proslavo ob Masarykovi 85 letnici. Proslave se bo udeležilo tud'i članstvo JUU iz laškega sreza, razen tega pa tudi gojenci državnega učiteljišča v Ljubljani, ki bodo na proslavi zapeli čsl. himno in Masarykovo najljubšo pesem »Teče voda«. Proslave se bodo udeležili seveda tudi zastopniki raznih korporacij in obla-stev. Začetek velikega manifestacijskega zbora bo ob 9. dop.
u— Ljudska univerza. Drevi ob 19.15 bo predaval na drž. trg akademiji gosp. prof. Gnjezda Franc o filozofskih vprašanjih.
u— Ga. Pavla Lovšetova bo v letošnji koncertni seziji prvič nastopila na javnem koncertu 11. t. m. v Unionu na koncertu v proslavo 50 letnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Zapela bo 4 narodne, znano koroško: Dobar večer ljubo dakle, eno s Krasa: Ne hodi mi todi ponoč, beneško: Snu-ojka sem mislu na vas iti ter kranjsko po Josipu Pavčiču: žena mi v goste gre. Pr: klavirju kapelnik dr. gvara, ki je znan pianist in skladatelj ter bo spremljevanje improviziral. Ostale točke sporeda is v«* jajo Slovenski vokalni kvintet, solist Milan Jug ter orkester in zbor Glasbene Matice. Dirigenta ravnatelj Polič in skladatelj škerjanc. Vstopnice od danes dalje v knjigarni Glasbene Matice.
u— Sv. masa zadušnica za pokojnim vojnim kuratom g. Franom Bonačem bo v petek 8. t. m. ob 7. zujtraj v stolnici.
u— O zgodovini Julijske Krajine s sociološkega stališča bo predaval g. dr. Henrik Tarna pri društvu »Tabor« Jutri 7. t m ob
Z vodni kino Ideal |
Samo Se danes ob 4., 7. tn 9. Vi
češki velefilm
SAMO ENKRAT LJUBEZEN CVETE
L. Baarova in N. Nedošinska
saj je ostalo v meni v vsebinskem pogledu še toliko neizčrpanega (ne po la3tni krivdi) Tehnična popolnost je ideal, h kateremu mora umetnik stremeti, tudi če mu že cveto — lavonke . .
Koliko sm.' v teh 25 letih, kar delujete v slovenskem gledtJišču. napredovali z našim teatrom ' — sem vprašal dalje.
G. Skrbinšek je odgovoril:
— Naše gledališče je mlado, a se je že pred 25 leti razvilo iz diletantsklh začetkov v poklicno zrelost, ki pa je bila v jedru ln sistemu po večini le rutina in šablona zato smo tolikanj zaostajali za razvojem evropskega teatra, dasi smo imeli že takrat velike umetniške potence. O režiji ni bilo niti govora, ni bilo pravega nazora, začo tudi ne smotrenosti. V drugi generacsji z Nučičem na Čelu je že bilo drugače: z upravičenim, čistim ^rdora je stopil Nučič iz gruče, se postavil — ne proti nji. marveč pred njo ter dvignil palčico dirigenta: začel je s smo-treno režijo in duh našega gledališkega dejanja in nedejanja se je dvignil više — v resnost Prav v tem času sem priro-mal jaz na oder slovenskega gledaPšča Res. z Nučičem je zavel nov veter, a če bi bil ostal savn, bi opravljal pretežko, skoraj Sisifovo delo Zagrab'1 sem tudi jaz Nučič je delal na odru dobesedno v potu svojega obraza, jaz pa sem 6e loti! peresa Sklenil sem, da si prej naberem najmanj
pol 21. v kemični predavalnici na realki. K zanimivemu in poučnemu predavanju, ki je tretje v ciklusu predavanj o Primor-ju, so vabljeni vsi, ki se zanimajo za naše narodno-obrambuo vprašanje.
u— Društvo »Soča« naznanja, da bo v soboto 9. marca predaval v salonu pri »Levu® ob pol 21. g. dr. Ražem Joahim o T. G. Masaryku »Soča« hoče proslaviti tega dne S5. rojeni dan velikega slovanskega politika, učenjaka, prezidenta bratske republike. Vsi predvojni politični boji so zdTuženi s tem imenom in posebno Je tudi njegova velika zasluga, da smo dosegli našo narodno državo. Zato je naša dolžnost, da primerno počastimo velikega sina bratskega slovanskega naroda Vljudno vabimo vse tovariše in prijatelje društva »Soče«. Vstop prost Predavateljski odsek
C 7NAZIMO in 'popravljano
l

jft
• f •£ C/JAK
©.mENBURGOVA ul. T
ELITNI KINO MATICA jfflMTj^
teierou ii-24
SAMO AE DANES OB 4., 1.15 in 9.15 URI ZVEČER PREMIERA operete po JOHANN STKAUSSOV1 glasbi
Kože z juga
Pesem, zabava, smeti, valček m ples tite vstopnice!
u— Kdo izmed oas si ne želi p:tživet: nekaj dni na solnčnem jugu: To so sanje vsakega 'n vsake Mnogi se zadovolje. če so tako srečni, do tisti čarobn: jug gledajo samo na platnu To se bo zgodilo v petek ob 14.15. ko bo ZKD predvajala lepo <n veselo opereto »Dvorec na jugu« V tem filmu nastopajo samo znan' in priznan igralci Za smeh in zabavo bo skr bel znani komik Pavel Kemp V filmu so delujeta tudi Liliana Haidova 'n Viktor de Kowa. Film je bi.i v pretežn' večin posnet na našem jugu Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50. in 6.50 Din.
Ej te naše gospodinje! Priznamo, da zna večina naših gospodinj ceniti izdelek naše domače tovarne »Pekatete«. »Jajnine« so pa vendar še med njimi, ki jih premalo rabijo, to pa vsled tega. ker nanje pozabijo. Kolikokrat bi lahko postregli svoji družini s to izborno jedjo, če bi se pravočasno nanje spomnile. Zapišejo naj si tedaj večkrat na teden v svoj jedilni list »Jajnine«.
u— Križi kraži pa se slaži. Iz vrst posJu-šalcev radia smo prejeli: Na mladinski strani »Slovenca« 3. t. m. je bil spet objavljen neokusen napad na pisateljico gdč. Manico Kotnanovo. Zakaj? Zato ker zabava otroke v mladinskih urah na prijetno šaljiv naoin. kramljaje v gorenskem narečju? Znano je, da otroci vprav rad'-%tko (gdč. Mvico) rad' poslušajo. Seveda, mojeter -.Mladega Slovenca« ne bi bil srečen, r.e zato, ker se on ne more tako uveljaviti, ne bi vzel na piko ravno tistih, ki imajo pri otrokib vse drugačne uspehe kakor on. Vsaj trenutno se mu srčne bolečine ohladijo. Toda uspeh je jalov, ker grobost in strupena n-ataiknjenost zaradi trrfarih neuspehov še nikoli nista mogla roditi zdravega sadu. Grfsrpod križem-kražar naj le se piše v postu kolikor hoče. toda s samim praizmim zmletavamjem m bevskanjem ba samo sebe pokazal v pravi luči.
^Cosclf hrrpavost
ublažijo
Mr. Bahovčevi »Smreka"' bonboni
sestavljeni iz smrekovega ekstrakta ln mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter desin/icirajo usta in grlo.
,,Smr*itia"- bonboni
v lekarnan m drogerijah zavitek Din 3.— m 5.— Apoteka
Mr. L. Bahovec
LJUBLJANA
Kongresni trg štev. 12
u— Društvo »Soča« vabi vse svoje odbornike in člane odsekov k današnji važni seji, ki se vrši ob 8. zvečer v salonu pri Slamiču.
u— JNAK »Edinstvo«. Jutri 7. t. m. ob
20. v klubovem lokalu članski sestanek. Predava dr. Bajič: »Novi socialni ustroj v Nemčiji
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz J ose f o ve« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesja, kar če-sto učinkuje izredno dobrodelno na obolele organe.
u— Občni zor Slovenskega filatellstič-nega društva bo drevi ob 20. v društvenih prostorih (restavracija »Zvezda-) Poleg običajnega dnevnega reda je pripravljeno predavanje o potvorbab in tipah znane slovenske znamke po 15 in 20 kron K udeležbi vabljeni vsi prijatelji filatelije, posebno pa tudi dame.
deset let prakse, preden pričnem režirati, toda intendant Govekar me je spričo razmer prepričal, da je glede smotrne režije potrebna moja pomoč. Pri svojih režijah senc se boril zoper rutino in Šablono, zoper brezstilnost in votli patos. V istem duhu sem vodil tudi svojo zasebno dramatično šolo. Ta razvoj je prekinila vojna. Po vojni je ljubljanska drama navezala tam, kjer je morala prenehati. Zdaj je zavihal rokave Sest in (spet dobesedno!) garal. A bil je msd slovenskimi režiserji ljubljanske drame osamljen ln nivč se je začel pomikati navzdol. Lotevala se nas je vseh tesnoba m smo pomagali, kolikor smo mogli Tudi jaz sem mu prišel iz- Maribora na pomoč in storil, kar je bilo v mojih močeh — dokler se ni pojavil De-bevec, ki je našel že ansambl mladih ljudi (tretjo generacijo) s primernim obzorjem srednješolske in delno visokošolske izobrazbe, ki so mogli slediti njegovim umetniškim tendencam. Z Debevčevim prihodom se je pričela naša drama odločno in naglo dvigati Vselil se je še resnejši duh v naS hram; ansambl se je umetniško razvijal v pozitivno smer. predstave so dobivale vedno višjo estetske vrednost in so občinstvo priklepale čedalje Dol], kritika je ob tej rasti smela §e eolj zaostriti pero in je tako pomagala in Se pomaga temu razveseljivemu dvigu, žal da imamo nezadostna materialna sredstva. Dani so
Sentjakoosko pevsko društvo obvešča svoje članstvo, da bo v soboto 9. t. m ob 20. v saionu gostilne Marenče na Dolenjski cesti 111. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
u— TK Skala sporoča vsem slušateljem alpinistične šole, da bo nocoj predavanje g. inž. Avčina o opremi alpinista.
u— Zveza gospodinj opozarja, da se vrši danes ob 16 predavanje o električni kuhi Poskušnja jedil. Vstop svoboden.
u— 300 Din za Društvo slepcev je poklonil učiteljski zbor drž. narodne šole v Mostah namesto venca na krsto prerano umnemu tovarišu-veroučiteljoi Franu Bo-naču.
u— čudne pojme o snagi imajo v neki hiši v Kožn: iioiin' ua Križišču Ceste V :ij X Hiša ma suer kanalizacijo, a kanalska cev bruha umazano tekočino naravuost na cesto Voda se razteka poleti n pozim vedno po cesti, da je cesta vedno blatn« vsa ukolica pa »nežno« partumirana V bli žin- je kanal ter b: se ta nedostatek lab ko odpravil, nakar vljudno opozarjamo go spodarja Tud' občina bi ne smela dopu sčat: takšn:b nedostatkov, če se že posa mezn'ki ne brigajo za takšne »malenkosti« — Rožnodol:nčani
u— Z ženitovanja v bolnišnico. Včeraj so na kirurgiški oddelek bolnišnice pripeljali 301etnega kmečkega sina Janeza Kuharja z Raven v Tuhinjski dolini Fant je bil v Hruševki na ženitovanj-u pri nekih znancih, pa ee je družba po veselem razpoloženju nekaj spoprijela med seboj in je Kuhar odnesel nekaj nevarnih ran od noža na vratu, tako da mu je desna roka ohromela.
u— pri »Bobenčku« danes in vsak petek sveže namočena polenovka.
Iz Celja
e— Na Ljudskem vseučilišču ie v ponedeljek predaval šolski nadzornik v p. g. Ljudevit Stiasnv iz Ljubljane o Visokih Tatrah. Zanimivo je opisal turo, prirejeno t 1931. v ta romantični slovanski planin ski svet Z izhodišča Zakopan je vodil ob iinstvo ob mnogih lepih skioptičnih slikah ob znamenitih jezerih na vrhove do 2500 m višine. Posebej je naglasa! plemenito skrb poljskega Društva za varstvo prirode, ki čuva neokrnjenost m tihoto divne pokrajine z vso doslednostjo. Opisal je tud' živalstvo Visokih Tater, ki ga ohranjuje zaščita po!iske«ja narodnega parka, meiečs na narodni park Češkoslovaške Občinstvo ;t sledilo zanimivemu predavanju z vso pozornostjo.
e- Planinsko predavanje. V okviru SPD v Celju bo predaval znani celjski planinec g. Andnno Kopinšek v petek 8. tega meseca ob 20. v risalnici meščanske šole o Centralnih Pirenejih v Španiji. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. Celjani so lani v avgustu kot prvi Jugusloveni preplezali to visoko gorovje in obiskali tudi svetovnoznano dolino Ga varnic. ki nalikuje naši Logarski dolini Predavanje se bo ponovilo.
c_ O spolnih boleznih bo predaval g dr. Marjan Bregant. zdravnik v celjski jav •ii bolnišnici, danes ob 20. v prostorih »Soče« v Narodnem domu. Glede na važnost vprašanja, ki ga bo obravnaval predavatelj, so vabljeni vsi Sočani in prijatelji. Za prejšnji t;dcn določeno predavanje g. inž. Komela je zaradi nepredvidenih zaprek izostalo, bo pa šc v tem mesecu.
e— V celjski bolnišnici je umrla v ponedeljek v visoki starosti 89 let vdova po mestnem slugi Marija Topolovškova ir Celja.
e— Prijet vlomilec. V zvezi z vlomom v vilo g. Stigerja na Ljubljanski cesti, ki jc bii izvršen pred dnevi, je policija aretirala tri osumljence m na podlagi prstnih odtisov ugotovila krivca. Vlom je izvršil 18-litni delavec Franc K. iz Spitaliča pri Konjicah, ki je v zadnjem času stanoval v celjski okolici. Aretiranec je priznal vlom. Izročili so ga okrož »emu sodišču.
Zvočni kino Dvor
Tel 27-30 Danes smeh v filmu
Buster dobrotnik naroda
Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer Vstopnina 4.50 in 6.50 Din
pač vsi nadaljnji pogoji za pozitivni razvoj naše drame, a če se ne odpro novi denarni viri, ne bo dolgo, pa se bo začelo nebo nad našim Talijinim hramom — temniti! ...
»Življenje in svet« priobcuje v pravkar izišli enajsti številki nadaljevanje predava nja dr. M. Cernlča »Stebri sodobne ki rurgije«. aktualno, informativno in obilno ilustrirano razpravo dr Vladimirja Trav-n e r j a o Abesiniji ier nadaljevanje poto pisneca kramljanja dr Antona Debelja-ka »Po sinji Adriji«. Takisto se nadaljuje potopis Jeana Perrigaulta »Med zadnjimi kralji malikovalcev«. Pisatelj dr. Ivo S o r-li je prispeval »črtico iz krize« z naslovom »Popravljena suknja«. Essad beg navaja v svojem spisu »Zarota zoper svet« vse polno kričečih podatkov o terorju proslule ruske Čeke. L. M Škerjanc piše o glasbenem slavljencu meseca marca J S. Bachu (ob 25oietnici rojstva) Spomine slikarja in sias-benika Ludvika Kube na Monakovo in na slikarsko šolo Antona Ažbeta priobčuj-Marijan F u r h s. I. Koštial polemizira s filološkim -iamozvancem A Makarovifeni I ki mu tudi Iv Podržaj deli zaslužen-lekr-ije O C"ufar;evem »Polomu piše A De beljak I KoStia' pa ra^nravlja o le<ratu ali podhuiki Nepodpisan recenzent «»e bavi s knjigo Martina Ko;ca »Da? Lehrbn^h des Leben«« Sah. radio in i.ruie rubrike pri našaio obilo zanimivega drobiža, izmed Številnih ilustracij pa vzbuja pozornost naslov-
e— Javna mestna knjižnica je izposodila v februarju 2651 knjig.
e— Kino Union. Danes ob 16J0 in 20.3U zvočna opereta »Nihče ne ljubi kakor TU in zvočni tednik.
Javna zahvala.
čutim dolžnost, zahvaliti se g. dr. Emilu Watzkeju, primariju ženske bolnice v Celju, ker me je rešil s težko trebušno operacijo prezgodnje smrti, tako da sem sedaj popolnoma zdrava. Zato ga vsakomur na> topleje priporočam.
Ana Kodre, Ce.ljje.
Iz Mar!&$?a
a— M a s a r y k o v a 85 letnica. V Marit*ora je otvoril slavnostne dni Češki klub s svojo proslavo v nedeljo 3. t. m. v Narodnem domu. Svoje interne pro&lave bodo imeii luui tečaji češkega jezika. Jutri v četrtek 7. t. m. na sam rojstni dan priredi Ljudska univerza predavanje o češkoslovaških legionarjah v svetovni voj<ni. V nedeljo Iti. t. m pa priredi tukajšnja Jč liga skupno s Sokolom slavnostno matinejo v veliki unionski dvorani s pričetkom ob 10. dopoldne.
a— Mladina za spomenik. Za mariborski spomenik kralju Ued:nitelju so prispevali-kot mesečne obroke I. dekliška osn. šola 360, drž. trg. akademija 2S9, klasična gimnazija 300, drž. realna gimnazija 124.50 III c dckl. razr. realne gimnazije 150. III. a dekl. razred meščanske šole 100, D razr. 1. deške osnovne šole 100, •III. b raz:, real. gimn. 100, narodna šola Vurberg 4J), narodna šola Fikšinci 25, narodna šola Fe-tišovci 50, nar. šola Vel. Nedelja 161, os-n. šola Sv. Bolfenk pri Središču .>0, osn. šoH D. Lendava 47.50, narodna šola Sv. Lovrenc na Poh. 275, osnovna šola Sloven;'-gradec 42, dekl. nar. šola Studenci 10«', narodna šola Gor. Sv. Kungota 42 Din.
a— Ob priliki izročitve častne diplome upok polkovniku A. Skabarju po posebni deputaciji Zveze Maistrovih borcev se jt zbralo 200 Din za spomenik kralju Uedi-nitelju v Mariboru.
a— Bolgarski pevci pridejo. Poleg obiska jGusle-« se nam obeta poset še drugega bolgarskega pevskega društva sreo: tekočega meseca, in sicer se napovedujte prihod moškega zbora »Rodina*, k: ga vodi sloveči dirigent Kohinoff. Zbor šteje 45 pevcev.
a— Tako nastaja novi Maribor. K članku, ki smo ga objavili v nedeljski številki pod tem naslovom, dodajamo, da ee je glede številke hiše, ki bi se imela v smislu regulacijskega načrta podreti, vrinila napaka Gre za hišo v Vetrinjski št. 30 (ne 13!). Zadeva omenjene hiše j^ kakor smo naknadno doznali, javljena ministrstvu za gradte in spomeniškemu uradu v Ljubljani, ker stojijo zgodovinarji na stališču, da se na noben način ne sme porušiti. To svoje mnenje podpirajo e tem, češ da bi s porušenjem te hiše bila za vedno uničena značilnost tipično baročnega dvojnega loka, ki daje tej ulici svojevrstno starinsko obeležje. Gornji del uličnega loka od hiše št. 30 do Vetrinjskega dvora bi se razbil, spodnji ulični protilok (od Vetrinjskega dvora do Vinskega hrama) pa bi izgubil na veljavnosti, originalnost! in učinkovitosti.
a— »Naši« Japonki. Ta označba se je prijela ge. Marije Tsuneko Kon-co-Skuško-ve iz Ljubljane ter njene hčerke Erike. V ponedeljek zvečer sta nastopili v Ljmdski ur .verzi v okviru posebnega »Japonskega vvčera* Dvorana je bila nabito polna ob-č nstva, kakor menda še ni bila. Gospa Skuškova je najpreje govorila o življenju in običajih Japoncev, posebno zanimiva so bila njena izvajanja, ko je govorila o strogi podrejenosti japonske žene svojemu možu. Izvajanja so pojasnjevale lepe skioptične slike. Ga. Skuškova je nato predvajala tri japonske plese in pokazala nekaj japonskih pisnih znakov. Hčerka gdč. Krika pa je z umetniškim občutjem zaigrala najprvo na klavirju dve skladbi in sicer »Pomladansko deževje« in »Pesem o levu«, nato pa z dobro izšolanim glasom od.pela tri nežne japonske pesmi, kjer je prišla vsa ne7na razvnetost japonske duše d* krepkega poudarka. Obe »naši Japonki sta bili deležni toplega in prisrčnega priznanja.
a_ Odobreno posojilo. Finančno ministrstvo je odobrilo občini Košaki najetje posojila v znesku 198.500 Din Omenjero posojilo ee bo porabilo za dovršitev e!ek-
na slika »Pred pomladjoc, delo Doreta K 1 e-tn e n č i č a. Vsebinsko obilni zvezek Žisa stane v trafiki samo 2 Din.
Jugoslovenski astronomski časopi>. V Beogradu je pričel izhajati astronomski ča-soris »Saturn«. Doslej sta izšli dve številki.
Bibliografijo o delti Ivana Meštrovtfa objavlja praška »Slavische Rundschau« v letošnjem drugem zvezku. Sestavil jo je kulturni urednik »Prag«^ Presse«, poznavalec ju goslovenske znanstvene literature A. St M ž g r.
Karla Capka obravnava v najnovejšem (marčevem) zvezku zagrebške revije književni Horizonti« Ljudevit Jonke.
Velik uspeh »Prodane neveste« v Milanu. Pred nekaj dnevi je bila na sloveči milanski Scali premiera Smetanove opere »Pro dana nevesta« i»La sposa vendutac). Upri zontev zaznamuje izreden uspeh Opera prvovrstno za.-^dena in tudi muzikaličnr odlično naštudirana (pod vodstvom dirigen ta Ghiona) Italiiaiiska kritika ^oglasno priznava neumrliivo si!p Smetanove glasbe in njen globoko češki značai V uspehu »Prodane neveste« v Milanu vidijo ?eški listi novo zmaffo češke nacionalne glasbe, ki jo v toliki meri i,redct^vlja B Smetana
»Viteški kralj I jsdinitelj u narodu«. Pod tem naslovom je prof Stiepan R o c a zbral in obdelal za mladino in za ljudstvo anekdote o blaeonokoinem kraliu mufeniku 144 strani obsegaiočo knjigo jf> izdalo lugoslov učiteljsko udmženje, sekcija za primorsko banovino v Splitu.
Pri menstrualnih težavah
i
migreni, nevraigiji in vseli vrstah bolečin učinkuje naglo In zanesljivo
ALGOCRATINE
Izdeluje B- LANCOSME, Pari?
Dobiva se v vseh lekarnah. Ogl. reg. pod 2573 11. XII. 1933
Li iiiKacijf v . .narjin, pri Iren nuniK u in na Volfcetlu Zlasti ob Treh ribnikih je D ia razsvetljava že nujno potrebna, «<aj je tan. šnja temina bila ves čas dobrodo-šio zavetišče temnim elementom Da se more eieKtrifikacijski program tud: v ko šas,£j ©bčini docela izvršiti, gre prvenstve na zasluga prizadevnosti župana Janžeko-viča m podžupana Cerinška.
a— Grob pri grobu. Umrli so: V Smeta novi 40 progovni delavec Josip Kavčič, star 54 !et. — V porodnišnici ltjlerna Katarina Letnik, v splošn, bolnišnici delav čeva žena Marija Kerničnik, 38letna soproga magistratnega poduradfnka Marija Krajnc, v splošni bolnišnici 641etna Alojzija LHkšič-Starčevič. Žalujočim naše isKreno sožalje!
a— Usoden ogenj v listnjaku. Okoli polnoči je nastal požar v listnjaku posestnika Matije Mara v Moravcih pri Mali Nedelji Odtod je ogenj prešel na gospodarsko poslopje ter uničil h.fcve m svinjak Kako je nastal požar, se ni točno dognalo.
a— Kemična preiskava drobovja. V Ka-menšaku je umrla Ttiletna prevžitkarica Marija Krajnc. Zaradi govoric, ki so nastale v zvez5 z njeno smrtjo, je posebna komisija truplo pokojn.ee raztelesila m posiala drobovje ljubljanskemu kemične mu institutu v preiskavo.
a— Kazen zaradi dolgih prstov. 50!etna J vi jana M. je kradla na stojnici na Glav iifcm trgu mesarju Waitzlu meso in mu povzročila škod-o v znesku 600 Din Sod, šče jo j« včeraj obsodilo na šest mesecev strogega zapora. Julijana J. je že kaznovana. — Zaradi raznih tatvin je bila obsojena včeraj tudi 22iletna brivska vajen ka Avgusta M. Novembra je bila izgnana iz Avstrije in prisia v Ribnico na Pohorju, kamor je pristojna. -----na ji je najela
sobo in ji plačala tudi hrano Avgusta M n; bila s tem zadovoljna. Hotela je prit, do denarja in je jemala in kradla, kar j je pr ^lo v roke Včeraj so jo obsodili na štiri mesece in 15 dni zapora, pogojno z& tn leta.
Iz Karanja
r— Kolo jugoslov. sester, podružrica Kranj, ima s^oj letošnji občni zbor v nedeljo 10. t. m. dopoldne ob 10 v zbornici dekliške šok z običajnim sporedom Od
nor.
Iz Trbovelj
t— Zadružna elektrarna TrDovlje sporoča svojim čiant m, da ne bo električnega toka 7. t m od 6 ure zjutraj do 19. v rajonu Loke in Retje
Iz Ptuja
j_ Pogreb žrtev železniške nesr~*e. V
nedeljo oo spremili k zadnjemu poč.^ku železniškega zavirača Zorca Avgusta Pokopali so ga na ptujskem mestnem pokopališču ob veliki udeležbi tovarišev železničarjev Zlasti je b'la velika udeležba iz Pragerskega Poslovilne besede je spregovoril tovariš iz Pragerskega, ptujsk; že-lez-rčarski pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Kafola pa ie zapel žalostinko »Vi-gr°d«. Direkc;jo železnic sta zastopala kontrolor g Petrovič in postajni načelnik g T1pt>
i— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20 film »Moie hrepenenje si ti!« Predigra Pnrnmountov tednik
R'he in slanike na pepelnično sredo pri Berliču.
o U o t
Sokol 1. Ljubljana Tabor V stalnem napredku. ki ga zasledujemo pri sokolskem delu vzbudi vsaka novost pozornost če tudi ie samo odraz našega stremljenja Povsod, posebno pa v telesni vzgoji, išče mo vedno načinov, ki bi poživili naše de lo. nove poti. ki naj nam odpro možnosti delovati na še širši podlagi Zvest temu stremljenju je sklenil prednjaški zbor na šega društva pritegniti v okvir telovadbe nov pripomoček — masažo Simostojn' tečaj, ki ie obravnaval ta predmet in ie bil dosedaj edini tovrstn' po naših dru štvih. se je vršil v dneh 13 22 in 25 p m pod vodstvom br dr Minara Predavateli je obdelal masažo najprej reoretično. kier je predvsem utemelji' njeno potrebe m njen vpliv na posamezne skupine mišic V praktičnem delu. ki ie bil iočeno za brate in sestre, pa so udeležene' po predhodnem navodilu br predavatelja ■sam' poi/kti^ali različne načine masaže Tečaj ki ie bil namenien predvsem članom predniaškeaa zbora, je do-segel popolnoma svoj namen saj ie pokazal, da vlada /.a masažo veliko zanimanje in da nam je v telovadb' ne obhodno potrebna, ako hočemo res vse stransko skrbeti za svoie telo Ob '.akliuč ku fe'aja se ie br načelnik zahvali' hr dr Minafu za trud in an prosil da s" v kratkem ponovno od/ove povab;lu m nn red' prepotrebna predavani« ■ masaž' tudi za širši krofi bratov in sester
Dramski odsek Sokola Vič ponovi v nedeljo 10 r m ob ?0 v Sokolskem domu izvrstno spevoigro »K^kor stari tako mla di« v režiji br Viktorja Ambroža in s so delovanjem sokolske<7a orkestra Ker je že pri premier' zmanjkalo vstopnic in vla da že sedaj veliko zanimanje za spevoigro naj si vsakdo preskrbi vstopnico pri br feločmku v Rožni dolini in v Sokolskem domu
Sokolska Mssarvkova proslava ho dre
vi ob 20 v vel'k' dvoran' Sokolskega doma na Taboru z izbranim sporedom Vse članstvo in naraščaj ljubljanskih in ->ko 'iških sokolskih društev nai se "delež pro slave velike"« Slovana brata Masarvka v "im ve"'em š'evjb> nrav fakc a nr-He i v V-oin s !>nn->"' r'id ,stala iavnos' It nm-si^v vlvd"« Vabi-ena F><-v- vs- na sokolsk' Tabor Zdravo Zup na 'inrava'
SokoUka župa Kran* nrired' kakor h oreišnia 'era leto« prosvetni dat) 17 t m v V-,nin DonoMne bo zhoT prosvetanev oopoldne pa skimiv koncert ki ga bo oddajala spet ljubljanska radiopostaja.
Gospodarstvo
Letno poročilo Narodne banke
Za redni občni zbor delničarjev Narodne banke, ki bo 10 t. m v Beogradu ie Narodna banka že izdala svoje letno poročilo. ki prinaša zanimiv pregled gospodar skega razvoja naše države v preteklem le tu Poročilo najprej navaja, da živimo v dobi politične in gospodarske preosnove, ki v znatni meri vpliva na vse gosoodar-sk o življenje V čisto gospodarskem do- | gledu ie danes povsod na svetu na prvem mestu vprašanje valutne politike, ki v znatni meri vpliva na razvoj svetovnega gospodarstva Naiznačilnejš' dogodek v svetovnem gospodarstvu je bil lan- stabilizacija ameriškega dolarja na baz- 50 06 odst prejšnje zlate vrednosti Ce;koslova ška je devalvirala svojo valuto za 16.66 odst.. Avstrija pa je lani v aprilu priznala razvrednotenje šilinga za 21 odst in je v tem razmerju valorizirala podlago nov-čanične banke
V	vseh državah se opaža prizadevanje, da se olajšajo pogoji za kreditiranje in za znižanje obrestne mere V velikih zapad nih državah so na dnevnem redu konverzije državnih posojil Pri nas so na žalost take konverzije težko mogoče zlast- kon verzije naših zunaniih posoi'1. V tem pogledu so finančno močne države v mnogo boljšem položaju V ostalem pa je obrest na mera tudi pri nas občutno nazadovala
V	večini držav je bilo lani opažati /bolj šanje v industrij-ski produkciji, deloma tudi v zunanji trgovini Obseg naJe zunan-e trgovine se je lani povečal za 10 odst. pri tem pa zna=a ;e vedno le 51 odst povprečne vrednosti zunanje trgovine v letih 1928-30 Donos žetve ie bil v povprečju lani za 9 odst. večji nego v prejšniem letu. predvsem zaradi rekordnega pridelka koruze.
Povečanje prometa
Tudi obseg pronica se je lani pri nas povečal. Kaz-oj železniškega .n rečnega prometa v zadnjb letih nuni kaže naslednja zanmina primerjava:
promet:	1932 1933 1934
žeieziiišik: ( slev. natov. vag.) 1.427.780 1,378.250 1,401.700 reeni (šievilo
natov. si epov)
1.664
2.087
2.705
Železniški blagovni promet je po številu natovorjenih -agonov do 1. 19:33 sLalno nazadoval ,an, po se je |x>večal. toda le za 1.7 odst 'lica. v znatno veej men pa se je jviirn.il rečn: promet. ;n s cer v zadnjih dveh letih po itevdu natovorjenih vagonov za 60 Oiič»tolko>. |>o prevoženih kilometrskih tonah pa -se je s.k ro podvojil (od 356 nvlijonov prevoženih k lom Hrčkih ten v 1. 1932 na 707 m i h j. v lanskem letu).
Denarni promet
Čekovni »romet .-e ie pri Poštni hranilnici lan povečal i>d til na 62.4 milijarde Din. Skupn promet na žirovnh računih pri Narodu bank je sicei nazsdoval oii 53.4 na 43.1 mlnarde Din vendar ie treba tu upoštevat tud pr »met P" r.o^o uvedenih tekočih "ačumh c csrebriiem denarju, (te račune himo metnik žirovmh računov). Na teh tekoč;ti "-računih v srebrnem denarju je znaša! lan: promei 14 1 milijarde Din. tako da le znašal skupni promet umetnikov žirovnili računov 60.1 milijarde D m. torej znatno več ne-io v prrtišnjeni letu
Hranilne viojf- t»o znašale pri vseh bankah in hranilnicah na lan 1- decembra la-nske"? leta 9180 milijono' Diu. to ie za 118 m;li-|onov Din vef neno pr^d enim letom Seveda oa je to povečanje le posledica naročanja v loj pr' državn h zavodih, medtem ko so v 102p r>r; privatnili za>vodih nadalje nekoliko nazadovale.
Ljubljanski proračun
Predlog za povišanje občinskih trošarin in uvoznin.
Finančni odbor mestnega sveta je te dni nadaljeval svoje proračunske seje in je s svojim delom v glavnem že končal. Prvotno nameravano povišanje občinske doklade na neposredne davke, gostaščine 111 vodarine je bilo definitivno črtano. Glede doklade {e bilo načelno sklenjeno, da se glede na povišano osnovo, zlasti pri pridobnini. doseže znižanje od dosedanjih 50 na 45 odstotkov. Tudi prejemki mestnih uslužbencev ne bodo znižani Ker pa letošnji proračun hudo obremenjujejo novi znatni izdatki (tramvaj-),
0	čemer smo že poročali, bo treba najti več je dohodke pri trošarinah NTa podlagi doseženega s|>orazuniči med mestnim doliodar-stvenim uradom in Združenjem trgovcev je bil sestavljen predlog za povišanje nekaterih postavk mestne trošarinske in uvozninske tarife, ki naj prinese finančni efekt v višini 2 in pol milijona Din. Po tem predlogu za spremembo trošarinske. odnosno uvozninske tarife naj bi se spremenile naslednje postavke:
Trošarina na klavno živino naj se poviša na teleta do 250 kg od 10 do 12 Din za glavo, na govejo živino od 250 do 35) kg od 12.50 na 2() Din. na govejo živino preko ;o0 kg je do.dej znašala trošarina 15 Din za glavo, odslej pa naj bi znašala pri teži od b50 do 60j k£ 30 Din in pri teži oreko B00 kg 35 Din na glavo Trošarina na mlade prašiče od 10 do 60 kg naj se poviša od 8 na 12 Din za glavo, v teži od 60 do 100 kg od 15 na 20 Din in v teži preko 100 kg od 15 na 30 Din za glavo. Trošarina od smokev in rozin naj se zniža od 2 na 1 Din za kg, na suhe gobe pa od 1 na 0.25 Din za kg. Zaiadi zaščite ljubljanskih pekov, ki plaču-iejo vse mestne davščine, naj se poviša trošarina na uvožen kruh in slično pecivo od 0.06 na 0.25 Din za kg.
V tarifi za uvoznino naj bi se spremenile naslednje postavke: na palično, valjano in lito železo ter jeklo in traverze od 1 na 2 Din za 100 kg, na glasbila od 1 na 2 Din za kg. na radii-ke aparate od 2 na 4 Din, na fotografske aparate od 3 na 6 Din in na šivalne stroje od 1 na 2 Din za kg; na osebne avtomobile, tovorne avtomobile in avlobuse od 2^,0 na 400 Din za vsak vo?.; na motorna kolesa od 100 do 200 Din za motorno kolo; na hiciklje in otroške vozičke od 2 na 4 Din za kg
Nadalje naj se zviša uvoznina na galoše in drugo gumasto obutev od 3 na 5 Din za kilogram na olja za mazanje in tehnične svrhe. terpentin firnež in laneno olje od 5 ua 20 Din za i00 kg; na cement od 1 na
1	Din za 100 kg na časopisni, pisalni, risalni in zavojni papii pa od S na 6 Din za 10 kg V zaščito !,ubljan-kih tiskarn naj se poviša uvoznina na tiskovine vseh vrst. po slovne knjige, /vezke. slike, razglednice in knjige od 0 5(i na 1 Din za kg (časopisi in oeriodične revij' so proste uvoznine).
Postavke uvozninske tarife, ki <e tičejo tekstilnega blaga in manufakture. naj *e vse povišajo tako n pr postavka za tka nine in pletenine iz bombaža na obnsače. pri proste robce itd od 0.2* na 0.5O Din /a kilogram na tkanine iz volne in polvolne pa od 0.25 na 3 Din za kg na bombažne prešite odeie od Din na komad na 3 Din za kg na Joto^e obleke iz bombaža od H na 8 Din za na in na gotov* obleke iz vol ne od 3 na 12 Din za kt> (s povišanjem teh postavk za iroto*'«- obleke naj se zaščiti doni iča kroiaška obrt) V postavki 7,a usni»- -e ukine nižja tarifa /a industrijo Uvoznina na usnjene Pevlje naj se poviša od 3 na 6 Din za kg na gumbe od 5 na 7 Din za kg. na ščetke in krtače čopiče metle in pod nožnike od 0 25 na 0.50 Din za kg. na izdelano krzna r-ko Maso od 2. 5 odnosno 10 na 20 Din za k?, na parfume, črtala za ust niče. barve za la*e in kremo za lepotičenje od 5 na 20 Din za kg, na o«tala kounetična sredstva pa od 5 na 7 Din za kg. na anti seplična sredstvu ir> obvezila od 0 50 na 1 Din za kg na dozi rana zdravila in /dravil ne -ppcialitele od 2 na 5 Din za kg. n;i kt> miknliie za indu-»rffo joli in ki-lim> od 00." na O tO Din za k<? na -ubr ;qbo in si tar-ko Mmro od ' 2" na o "o z« ka na r>;> hišt«? od O ' m a "P H'- ko no 'y; et uči.!- ; 7f fp i *■ i r0 n;i I D i p <;t kh nt' 'urnirje od O" -i*- 5 '">in nji vezani- do^či od 1.05 na S Din za ka na ne<" ir>kf i/det ke od n-i 1" Din 7a ko za ker-uničrv ')!o-Čt- nd ()1" nn "T- Pin 7P !;cr na vrvat -ke -irovine od 0 '0 na 0 °0 Hin u« in na vrvarske izdelke od C.2o aa 0.50 Diu za kilogram.
Gospodarske vest?
— Podražitev sladkorja. Ob koncu lanskega leta so i>ričele v zvezi z razidom sladkornega kartela popuščati cene sladkorju, zlasti v Vojvodini Upravičeno smo pričakovali. da bo kmalu tudi v nadrobni prodaji sladkor cenejši. Toda nižjo cene niso doigo trajale. Tvorniee. ki so po večini last ino ženi kega kapitala so cene znova dvignile m napovedujejo nadaljnje dviganje. V' celoti zuas.i oovi-anje v zadnjem času v trgo vini na debelo 1 'Jt do 1.30 Din pri kilogramu. Glasiio zagrebškega Saveza trgovskih združenj »Trgovački Vjesnik« ostro kritizira to postopanje tvornic, zi.idi pa dy|sivo. da pri lem sodelujejo tudi tri državne t\or niče sladkorja Lani je sladkorni kar»el prenehal obstojati n sedaj obstoja le Ze r.iatjski save/. sladkornih tvornic, ki mu naloga, ščititi skupne interese sladkorn'$ in dustrije. Pričakovsnje. da bo razpust kart«-lčf ugoinu vplival na trg in da bo inn'1 za posledico znižanji cene. se ni uresničilo. List je n nenja. da sladkorni kartel pod nekakim plaščem zi.ova dviga glavo na škodo vsega naroda. Zato apelira na kraljevsko vlado in njenega predsednika gosp. Jevtiča. da temu paševanju sladkornih tvornic, ki so karielirane (četudi ne de jure, pač pa de factoi napiavi energičen konec, ker ši-oki sloji noiod.- it- prenesejo nadaljnj« ob'f Hicnitvi«, nasprotno je treba stromuti za tem. da se sladkor poceni v nadrobni prodaji na ceno iz;.cd 10 Din. Posebno se obrača list na trgovinskega ministra dr. Vrba-mča in kmetij kega ministra dr. .lankcviča in poziva vsa trgovska združenja v državi, da proti podražitvi odločno prolftMiraio
= Pred pogajanji z Italijo. Kakor poročajo iz iieoLjrada, je načelnik ministrstva za trgovino in industrijo g. Milivoj Pilja, k' se je mudil v Miinchenu pri pogajanjih z Nemčijo, takoj po povratku pričel s pripravami za trgovinska pogajanja z Italijo, ki so glede na spremembo italijanske trgo vinske politike in na uvedbo uvoznih omejitev zelo nujna. Italijanska vlada je ie poslala naši vladi poziv, da pošlje delega cijo za pogajanja zaradi >l.epanja trgo vinske pogodbe na bazi kompenzacij. Pogajanja z Italijo se bodo začela najbr/ sredi tekočega meseca. V naših gospodar skin krogih vlade t« p-jgaianj? n^jvpč^e zanimanje
= Zaključeno zasedanje nemško - jugo-slovenskega stalnega odbora. Kakor je že znano, se je 20 februarja začelo prvo zasedanje nemško-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora, in sicer v Miinchenu. Kot organ obeh vlad ima omenjeni odbor nalogo staln zasledovati razvoj mednarodnih gospodarskih odnošajev, skrbeti za neovirano izvajanje trgovinske pogodbe in drugih gospodarskih dogovorov. Nadalje je njegova naloga odstranjevati težave in s smotrenim in vzajemnim stremljenjem gledati da se medsebojni gospodarski promet še bolj poveča Ta pot je imel odbor pred vsem nalogo odstraniti ali vsaj ublažiti tiste ovir« za naš izvoz, ki obstojajo zadnje čase v klirinškem plačilnem prometu Glectp tega je oilo doseženo znatno izboljšanje Obenem so proučili tudi vse ukrepe, ki bi mogli v hodoče pripomoči k boljšemu funkcioniranju kliringa med obema državama Jugoslovenski odsek stalnega gospodarskega odbora je končal svoje delo 1 t. m. in se je takoj vrnil v Beograd
— Padanje dolar a in funta. Nazadu loča '•endenca angleškega funta se je zad nje dni še poostrila in vzbuja v svetovnil finančnih krogih že precej vznemirjenja Funt je dosegel še nikob doseženo mzk< stanie saj je danes v Curihu notiral le še 14.4' nasproti 14.74 preteklo soboto in 15 pred enim tednom V Parizu zatrjujejo glede na ta padec funta, da ga angle:k valutni intervencijski fond celo podpira Vzporedno s funtom popušča t,jdi dolar ki je bil pred tedni še zelo čvrst, tako da so bile prenesene zaradi izravnave znatne količine zlata iz Evrope v Ameriko V evropskih finančni^ centrih se znova no 'avlia vest da bo Roosevelt izkoristil ob stoječe pooblastilo in da hn nadalie-zniža' zlato vrednost do'aria od na od«? pre'šnie -zlite vredno«t: dolarja
".r-rTs
5 marca
.juo.janski oorz je bil uanes oi.ci-elni teča za .devize Curih (ki je bil ne kaj mesrcev nesprem njen na vjš;n 1421 01 do 1428 081 povišan na 1423 >o 1430 07 Tc povišanje je posledica precejšnje okrepitve Švicarskega franka v zadnjem času v
primeri z drugimi valutami. Ce bi nadalje držali fiksno relacijo s švicarskim frankom. bi se morale tudi pri nas vse devize poceniti. Angleški funt je tudi danes in-tervalutarno popuščal in je dosegel novo še nedoseženo nizko stanje V privatnem kliringu so notirali avstrijski šilingi nespremenjeno 8 25 do 8 35. Tudi v privatnem kliringu je angleški funt popustil za več točk in se je v Zagrebu trgoval danes po 217 55 (včeraj 222). V ostalem je bil v Zagrebu promet v grških bonih po 30 in v avstrijskih šilingih po 8 30.
Na zagreoškem efektnem trž:šču je Vojna škoda za malenkost popustila in se je za kaso trgovala po 378 in 379 (v Beogradu po 382 in 380). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa, zaključki pa so bili v delnicah P a B po 260 in v delnicah Trboveljske po 123.
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2965.61 — 2980.21, Berlin 1761.62 — 1772.12. Bruselj 819 20 — 823.25. Curih 1423.00 — 1430.07. London 205.52 — 207.57. Newyork 4290 28 — 4326.56. Pari? 2S9.00 — 290.21, Praga 1S3.11 — 184.21. Trst 365.42 — 368.54 Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 8 25 — S 33
Curih. Beograd 7 01. Pariz 20.30. London 14.48. Nevvvork »«8750. Bruselj 71.90. Mi lan 25.575) Madrid 42.05 Amsterdam 208.40. Berlin 123 80. Dunai 57 10. Stockhohn 74 65 Oslo 72 65. Kobenhavn 64.65. 1'raga 12S750. Varšava 58.3250. Atene 2.92. Bukarešta 3.05.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 377 — 3h0. za marc 380 bi., za april do 3M). za maj-julij 380 bi., 7°V investicijsko 74 _ 76.50. 4" u agrarne 46 den.. 7"/» 3lair m — 68. S"'o Blaii 78 bi. 6«'o begluške 65 do 66.50, delnice Priv. agrarna banka 2&'i do 264. Trboveljska 120 _ 125.
Beograd Vojna škoda 379.50 - 380 ( 382. 380), za marc M79.50 — 380.50 ( 380), 7«'. investici jsko 76.50 - 77. 4fl,6 agrarne 48 do 49. 6" o begluške 66 — 66.25 (66.50). 7° « Blair (>6 50 bi.. Drž hipotekama ban-
ka 70.50 _ 72, Narodna banka 5500—5750
(5500). Priv. agrarna banka 257.53 — 259 (258, 256).
Dunaj. Državne železnice 23.SO. Trboveljska 14.1.0. Alpine-Montan. 10.50.
Blagovna triišča
ŽITO
-I- Cliicago. 5. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 96.S750, za julij 91.25. za sep-tember 90.3750: "korura: za maj 83.25.
+ Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. — Nudi se (vse franku nakladalna postaja): pšenica: baška. 79 k:;, po 127.50 — 130. banatska, 87 kg težka po 125 — 127.50. oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška |-o 72 — 76: banatska po <>8 _ 70; moka: baška in banat-ka >0<£ po 210 _ 230: baška »2« po 195 - 215: baška »51 pa po 175 — 195; otrobi: baški debeli 105 - 110
+ Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca je bila prijazna. Promet slan. Pšr-nica: baška potiska in slavonska 129
do 131: baška in sremska 123
i '>"
ba-
natska 120 — 125. — Oves: baški, sremski in slavonski 90—92.50. Rž: baška 122.50 do 125 — Ječmen: baški m sremski 05 t»t; k^ 125 - 130. lari. «7/68 ka 135 _ 1-1(1. _ Koruza: baška in srem=ka 6S — 69: banatska 64 — 65 Moka: baška in banatska »Oii« in vOggt 192.50 —215. .2« 172 VI—195: »5s 152.50 _ 175. »6« 135 - 14750 >7* 110 _ 115; x8» 80 - 85 - Otrobi: baški in sremski 82 - 84; banatski SI—83 - Fižol: baški in sremski boli 132.50 do i 37 50
4- Bndimpeštauska terminska borza (5.
t. m.) Tendenca stalna. Pšenica; za marc
16.68__16.70, za maj 16.95 _ Ki.96; ker«-
za. za maj 11.72 — 11.73. za julij 11.95 do 11.97.
BOMBAŽ.
+ Liverpool. 4. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 7.01 (6.94), za ju lij 6.89 (6.83).
+ Newyork, 4 marca. Tendenca elalnn. Zaključni tečaji: za marc 12.26 (12.34). /a julij 12.45 (12 52).
DRAMA
ZuČMt^k ob 20 Sreda. 6.: Praznik cvetočih češenj. Sreda. Četrtek, 7.: Sluga dveh gospodov. A. Peiek, 8.: Zaprto.
OPERA. Zaivtni, ob 20
Sr«da. 6.: Netopir B.
Četrtek. 7.: Mignon. Gostuje ga. hhku i>ru-zovič iz Zagreba. Četrtek Drevi igrajo za red Sreda Klabundovo japonsko dramo »Praznik cvetočih češeuj«
v Debevčev- režij'. Drami v jedrnatem ja ponskem slogu preveva globoka etika n učinkovita dramatika Odlikuje se po mojstrskem jeziku in izredno lepih kreacijah
sodelujoč'!) Drama je visoka pesem samo požrtvovalnosti do domovine 'n do bliž njega Sodelujejo dame. Vida Juvanova. šaričeva in Marija Vera ter gg.: Jan. Gre-gorin Skrbinšek. Debevec. Sancin. Plut in Po'okar.
Opereta »Netopir« se ponovi drevi za
red B Johann Straussova gen:jalu<i muz ka nosi s svojo metodiko, zanesenostjo in prekipevajočim veseljem zammv iibreto Sodelujejo dame- Obervvalderjeva. Ribičeva in Španova tet gg.. Gostič. Franci. Pe ček. Janko. J. Rus in Zupan. Dirigent ravnatelj Polič.
mariborsko gledališče.
.Hi
Sreda. 6.: Veseli kmetic. A Četrtek. 7.: Zaprto.
s Koncert /laika Balokoviča Izven
Radio
Sreda. 6 marca. ^ LJUBLJANA 12: Plošče. - 12.50: Poročila — 13- Cas, plošče. _ 18: Plošče po željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. i-ie/elii - "-oHolsko predavanje: Juco-slovenski Sokoli Masarvku (Janez Poharc). — 19.30: Čas, jedilni list, program za četrtek. — 19.33: Nacionalna ura. _ 20: Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila.
Vremensko poročilo
Številk*- ta jzuačbo Kraja pomenijo 1 Ca* jpazovanja 2 stanj«- barometra 3 tempt-raturo 4 relativne vlago v odstotkih, a smer m brzino vetra. 6 oblačnost o—1U 7 padavin*- v trni 8 vrsto padavin — remoeratura prvt številke pomenilo, aajv šjo. drug«- naitntu temperaturo 4. marca
Ljubljana 7, 761.3, 0.2 81, 0, 2, —, —; Ljubljana 13, 762.8. 4.8, 57, NE4, 7, —, —; Maribor 7, 760.8, 80, NE2, 10, —, —; Zagreb 7, 761.7, 2-0, 80, ESE2, 10. —, —; Beograd 7, 758.S, 0.0, 90, WNW1, 10. sneg 16.0; Sarajevo 7, 761.2, 0.0. 90. 0, 10. sneg 2.0; Skopi je 7, 756.6, 5.0, 80. WNW2, 9, —. —; Kumbor 7, 75«.2. 8.0, 60, 0, 6. —, —; Split 7, 737.8. 6.0. 60. NW4, 3, —, —; Rab 7, 759.2, 6.0, 50, N4, 5, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 1.0, 92, NE1. 10, —, —
Temperatura: Ljubljana 5.6, —0.6; Maribor 9.0, 1.0; Zagreb 12.t), 1.0; Beograd 3.0, 0.0; Sarajevo —, —1.0; Skoplje 7.0, 4.0; Kumbor 13.0, 8.0; Split 10.0. 5.0; Rab 110 5.0; Rog Slatina 10 0. 1.0

".: i*-- .•VV.V
i,-— .;;«. ' . V^
• ■* - ■-'-' -	. r.
• - < 3 -
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega očeta, starega očeta in tasta
Mr. Ph. JOSIPA BERGMANNA
lekarnarja
se s hvaležnim srcem zahvaljujemo za izraze iskrenega sočutja, za obilno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti posebno tč. iuhovščini gg zdravnikom zastopnikom apotekarske komore in Številnim lavnim korporacijam in institucijam pokojnikovim oaj-ijuhšim tovanšem-gasilcem kakor tudi mnogim priiateliem in znan--■pm pokoinep-a
Vnvpm rne«tn dne 4 marca 1935
Rodbina BER6MANN.
Apno in živci
Pomladna kriza v človeškem organizmu
Ce niste baš epileptik, napravite sledeči poskus (če spadate med debelejše vrste ljudi, ga napravite prav sedaj v vigred-nem času ali pa zaužijte prej nekoliko gramov dvojno ogljikovega natrona): Sedite udobno v stol in pričnite prav globoko dihati, 50 do 60 dihov na minuto zadostuje, gre pa za energično izdihavanje. Cez kratek čas boste opazili
čudne spremembe na sebi
Sprva se vas bo lotil občutek omedle-vice, potem boste postajali čedalje bolj apatični, kar boste morali premagati z energijo, kmalu vam bo začelo v rokah in nogah živo gomazeti in ne bo trajalo več dolgo, ko se vam bodo prsti sami od sebe stegnili, nato stisnili drug k drugemu, vsa roka se bo zvila naznotraj, mišice podleh-tja se bodo krčevito napele, nekaj pozneje se bo zgodilo isto z nogami, obraz se bo spremenil čeljusti stisnile, ustnice vz-bočile. V začetku poskusa naj vas nekdo s prstom potrka precej krepko po licu pod zunanjim očesnim kotom: takoj bo začela vsa dotična obrazna polovica, posebno pa okrog nosa in zgornje ustnice, živo drget at i.
Opozarjamo na to, da je poskus posvem nenaraven in da prenehajo vsi opisani pojavi v istem vrstnem redu kmalu potem, ko prenehate globoko dihati. A kar je najbolj čudno: Če napravite isti trkalni poskus sedaj proti pomladi pri svojih znancih, boste med njimi našli mnoge, ki se jim
bo drgetanje pojavilo zelo vidno, tudi če ne bodo globoko dihali!
Ni dvoma torej, da nastaja v spomlad-uem času v človeškem organizmu
neka sprememba, kakršno povzroča globoko dihanje. A kje so izvori teh sprememb? Stvar je preprosta; življenje je odvisno od tega, da kaže kri rahlo alkalično reakcijo in telo jo skuša z vsemi močmi tudi obdržati. V krvi se dogaja to po določenem razmerju med ogljikovo kislin j in dvojno ogljikovo kislim natronom. Pri intenzivnem dihanju se ogljikova kislina
hitro odstranjuje iz krvi, tako da prevlada natron: kri postane za malenkost bolj alkalična. Sedaj pa je zdražljivost živcev odvisna od množine v telesu raztopljenega apna. Apno topijo kisline, če je pa v krvi manj ogljikove kisline, je tudi manj raztopljenega apna in živci postanejo preobčutljivi.
Spomladi pa je nekaj manj kisline v krvi zaradi malo spremenjenega delovanja žlez, ki oddajajo telesu proslule hormone, snovi, ki urejajo notranje gospodarstvo našega telesa. Najvažnejše teh žlez so ščitna žleza, stranska ščitna žleza (ki baš uravnava gospodarjenje organizma z apnom in katere močnejše delovanje vodi do istih krčnih pojavov kakor pri dihalnem okusu!) trebušna slinavka, spolne žleze, stranske obisti, morda tudi koža sama! itd. Delovanje vseh teh žlez je slično
Smej se, bajazzo
• t •
Medtem ko sta ode In mati igrala burkasto komedijo, jima je doma v groznih mukab izdihnila hčerka
Zgodba o bajazzu, ki mora uganjati bur-te na odru, medtem ko se mu v prsih trga srce od žalosti, se je te dni v resnici primerila na odru nekega londonskega gledališča.
V Countv-Theatru gostujeta že dalj časa zakonca Edgar Beynon in žena. Mož je zelo priljubljen komik. Zadnje čase je igral s svojo ženo v neki štiridejanki, ki je tako vlekla, da je bilo gledališče pri vsaki predstavi razprodano.
Pred nekaj dnevi je prispel v odmoru med 3. in 4. dejanjem komične igre brzo-jav. Bevnon je raztrgal pečat in čital: »Vaša hči Mavis se je doma močno ožgala in je življenjsko nevarno ranjena. Pridite takoj.«
Komikova žena, ki je stala za moževim hrbtom in je le površno preletela vsebino brzojavke, je zaslutila, da se je zgodilo nekaj hudega ter je omedlela. Bevnon je pozval zdravnika in prosil in zahteval, da
predstavo prekinejo ter naznanijo občinstvu, da ne more nastopiti. Toda ravnateljstvo gledališča, ki mu je mar samo kupčija, je odločno odbilo komikovo prošnjo in zahtevo. Ker niso našli nadomestila, sta morala Bevnon in žena vnovič na oder ter odigrati četrto dejanje do konca. Občinstvo se je pri tem prisrčno smejalo in ni niti slutilo.* s kakšno grenkobo igrata komik in njegova žena na odru.
Takoj po predstavi sta sedla Beynon in njegova žena v avto ter se odpeljala domov, kjer sta našla svojo hčerko že mrtvo. Sla je namreč k neki prijateljski družini, kjer so otroci uprizorili baletno pantomi-mo. Enajstletni deklici je bilo v odmoru hladno in se je približala kaminu tako ne-oprezno, da je švignil plamen iz odprtine na obleko, ki se je trenutkoma vnela. Dobila je smrtne opekline, katerim je podlegla še preden sta prispela domov nesrečna mati in oče.
Rekord ji ne da miru
Le talka Lauralngalle pregleduje stroje svojega letala, s katerim hoče posekati rekord letalke Amelije Earhartove v zraku
Literarna zapuščina „dame s kamelijami"
V Parizu pridejo v kratkem na javno dražbo predmeti iz zapuščine Marije Dup-lessisove. ženskega pralika v Dumasovem romanu »Dama s kamelijami«. Prodajale se bodo knjige, pisma in zapiski. Med pi semskim gradivom, ki pride na javno dražbo, se nahaja korespondenca med Du-masom in Lisztom. Med drugimi stvarmi bo naprodaj tudi zavojček orumenelih li stičev z računi »dame s kamelijami«. Na teh računih se vidi. da je vodila Duplessi-sova o svojih izdatkih zelo "natančen nre gled, kajti zabeležila je. da je plačala za steklenico šampanjca 5 fr.. za steklenico bordojca 2 fr. itd. Računi »dame s kamelijami« so posebno zanimivi, če primerjamo izdatke za luksuzno življenje danes z razmerami pred sto leti.
Posrečena ©peraclja „siamskih dvojčic"
Moskovski kirurgi so te dni opravili senzacionalno in uspešno operacijo. Ločili so dve skupaj zraščeni deklici, ki sta prišli na svet pred mesecem dni. Deklici sta bili zraščeni na snodniem delu života Ena iz med »ciamskih dvojčic« je bila popolnoma normalno razvita, druga pa je imela vse organe razen srca.
Operacija je uspela in normalna deklica je že dve uri po Virurškem posežku dobila steklenico z mlekom ter je čvrsto pila Bolničarke, katerim je normalna dvojčica izročena ▼ nego, izjavljajo, da bo otrok živel.
Drama letalke v afriški divjini
Iz Capeto\vna poročajo, da išče kakšen tucat britskih letal in približno sto domačinov izginolo ženo guvernerja Severne Rodezije. sira Huberta Younga. Ladv Youngova je sredi minulega tedna startala k poletu iz Livingstona proti Lusaci. kjer je imela dogovorjen sestanek s svojim možem. Ker ni prispela na cilj in so tudi izostala vsa poročila o njenem poletu, je upravičena domneva, da je letalka treščila na zemljo nekje v afriški džungli. Letalo so videli še v bližini Chome. Doslej je bilo iskanje pogrešene ladv popolnoma zaman.
Gangsterjeva loterija
Ameriška oblastva so nedavno uvedla preiskavo zaradi loterije razvpitega new-vorškega gangsterja Dutschulza. Preiskava je doslej pokazala porazne rezultate. Ne\v-vorški meščani so po konkretnih podatkih vložili v gangsterjevo loterijo pol milijarde dolarjev. Od te vsote je imel imenovani gangster kakšnih sto milijonov dolarjev čistega dobička, poleg njega pa si je gmotno opomoglo še 350 manjših bankirjev. Policija preiskuje sedaj, kako je bilo mogoče, da je gangster organiziral tako velikopotezno loterijo v času. ko so ga vse politične oblasti iskale zaradi kriminalnih činov.
V Bruslju se pripravljajo na razstavo
igranju velikega orkestra: samo sodelovanje vseh instrumentov daje pravo simfonijo. Včasih prevlada posamezni glas, a potem morajo slediti tudi drugi glasovi, da je koncert harmoničen. Tako prevladuje ob začetku dozorevanja človeškega organizma žleza ščatnica, ki potem spodbudi spolno žlezo do večjega delovanja. V pomladnem času, pod vplivom spremenjenih vremenskih razmer, se dogodi podobna premena instrumentov, pri čemer prevlada spočetka bržkone stranska ščitnica.
Po njegovem delovanju se izvrši sprememba v apneni presnovi, ki povzroči povišano občutljivost živčevja. Dojenčki dobe ob lepih pomladnih dneh naravnost krče. Sekundarno pospešijo svoje delo tudi spolne žleze, ki torej ne igrajo prve violine. kakor bi bilo posneti iz pomladnih pesmic in ljubezenskih dram Vsekako se spomladi simfonija človeškega organizma spremeni, drugi glasovi stopajo v ospred-nje. Neki znani učenjak ne govori brez povoda o »hormonalni spomladni krizi.«
Knox — plemenitaš
\nnlešk' kra!i lnri? V te nodelil predsedniku bivše posaarske vlade Knoxu ple-menitaški naslov Obenem ie bil Knox od likovan z redoma sv. Mihael in Jurija Knox se odslej piše sir Geoffrey George Knox.
Zarota proti Lindberghove-mu drugorojencu
Ameriški list »Boston« poroča, da je nemški generalni konzul v Bostonu obvestil oblasti o nameri neke zarotniške tolpe, ki je hotela ugrabiti drugega sinčka Charlesa Lindbergha Konzul ni hotel dati o stvari nobenih pojasnil novinarjem ter je izjavil, da je stvar preveč delikatna za javnost.
Ravnatelj „Timesa"
Figura, ki so jo te dni postavili pred vhodom v razstavno palačo
Sedanji ravnatelj lista »Times« VV a 11 e r John je te dni obiskal Pariz, kjer se je udeležil zajtrka, ki so mu ga priredili francoski prijatelji ob 150. obletnici njegovega lista. John \Valter je že iz petega rodu Wal-terjev, ki so lastniki najvplivnejšega svetovnega dnevnika
Smrt pod plazovi
Žrtve nenadnih vremenskih sprememb
Nenadne vremenske spremembe zadnjih dni povzročajo, da prihajajo od vsepovsod poročila o plazovnih nesrečah v alpskem ozemlju. Večjo skupino italijanskih dijakov in žensk, ki je bila z nosači na poti v Breuil v Cervinski dolini, je n. pr. presenetil ogromen plaz,
trije dijaki in dva nosača so pri tem izgubili življenje. Na progi Ma-riazell—St. Polten je plaz zasul neki viadukt v trenutku, ko je šel vlak preko njega. K sreči ni bilo nobenih človeških žrtev, kakor tudi ne v St. Jeanu de Maurien-ne na Francoskem, kjer so trije plazovi premaknili železniški tir v dolžini 200 m.
Pač pa je plaz zahteval smrtno žrtev ob gori Feuerkogel v bližini Ebenseeja v Avstriji. Tam je hotela skupina osmih smučarjev domačinov napraviti
bravurno dejanje
na zelo strmem pobočju z nekega sedla, kjer je smučanje v ostalem prepovedano. Sprožili so plaz, ki je dva smučarja potegnil s seboj v globino. Enega so kmalu še
živega rešili, drugega pa so odkrili po več-urnem delu že mrtvega v plazovni masi, ki je merila v dolžino 200 m in 30 m t širino.
Nad sto let stare ženske
Dunajski zvezni urad za statistiko je ugotovil, da živi v Avstriji osem žensk, ki so prekoračile stoto leto svoje dobe. Najstarejša ženska v Avstriji je stara 104 leta ter živi v Frohnleitenu blizu Gradca. Moških stoletnikov avstrijska republika
nima.
Političen proces na Dunaju
ženske, ki so jih ljubili veliki možje
Otilija Goethe — Žena pesnika Shelleya — Družica socialnega reformatorja Lasalla
Pretežna večina žensk, ki nam je njih imena ohranila zgodovina, nam je znana samo zato, ker je bila njih usoda zvezana z usodo
genialnih moških vrstnikov
Kdo bi se danes še zanimal za Beatri-ke, Lavre in Julije, če bi ne imele kakšne uloge v življenju Dantejev, Petrark in Prešernov? Jožefina Beauharnais je bila žena precej znanega francoskega generala in prijateljica vodje direktorija Barrasa, a kdo, razen nekoliko zgodovinarjev francoske revolucije, bi vedel zanjo, da ni postala Napoleonova žena?
In vendar je imelo na milijone žensk življenje, ki ni bilo morda v ničemer manj pestro in zanimivo nego življenje premnogih mož, ki govori zgodovina o njih A življenje tistih žensk, ki so postale nesmrtne zavoljo svojih zvez z velikimi moškimi duhovi, je bilo neredko vse prej nego veselo. Svojo slavo so plačale običajno
z goro trpljenj in nemirov.
O tem pa vedo ljudje v splošnem zelo malo.
O Otiliji Goethejevi, vnukinji ponosne nemške grofice, poznani n. pr. samo kot žena Goethejevega sina, s katerim je živela v dovolj nesrečnem zakonu, Goethejevi življenjepisci ne vedo dosti več nego to, da je bila snaha velikega Olimpijca in da jo je ta
zelo cenil.
Toda ta Otilija ni bivala samo kot epizoda v življenju nemškega veleuma. Njeni plemenitaško ošabni babici ni bilo prav, da Je sodelovala pri prireditvah, ki je bila pri njih navzoča tudi bivša izdelovalka umetnih cvetlic, čeprav sedaj žena Goe-thejeva. Otilija pa ni občevala v tej hiši samo zaradi znamenitega pesnika, temveč tudi zaradi njegovega lepega sinu. Spočetka je sicer nad njo zmagal babični ponos in je potem živela nekaj časa v družbi svoje prijateljice, sestre velikega filozofa Schopenhauerja, v tisoč bolj romantično sanjavih in norih nego resnih zaljubljenih avanturah, potem pa je nekega dne zmagala ljubezen do Goethejevega sina nad babičinimi predsodki. postala je žena prav tako romantično norega mladega moža. Zakon jo je razočara) že skoraj od vsega početka in že po rojstvu prvega sina ji ga je bilo dovolj. Toda ni mogla živeti
brez upanja tn brez moškega, ki bi o njem sanjarila Razsipavala se je v sto dogodkih. h<ša velikega pesnika, v katero so prihajali največji možje tedanjega časa, ji je dajala dovolj priložnosti za takšne dogodke. Sprva ji je bil sivolasi pes-
nik, ki jo je imel rad, še v oporo, a ko je umrl, je ostala sama. Prepotovala je vso Evropo in se ustavila končno na Dunaju. V nje krog so spadali mnogi ugledni pesniki in filozofi, plemenitaši in umetniki. Hotela pa je sedaj pred vsem vzgojiti iz svojih otrok
velike ljudi.
Hčerka ji je umrla, oba sinova nisrta prišla nikamor, v zapuščenosti in brez smisla se je izteklo njeno življenje.
Druga ženska usoda. Bila je žena velikega angleškega lirika Shelleya. Z 18. letom se je seznanila hotelirjeva hči z mladim, prenapetim oxfordskim študentom, ki je imel pogum, da je napisal brošuro
o »Potrebi brezboštva« in jo razposlal vseučiliškim profesorjem in škofom. Takšno junaštvo je ustrezalo njeni romantični duševnosti in nekega dne je pobegnila z njim iz očetove hiše proti severu. Brez sredstev sta romala sem m tja. Shelleyevi prenapeti in revolucionarni načrti so za nekaj časa zadostovali, da so ju vzdržali v tem nemirnem življenju. Toda nekega dne se je pesnik zaljubil v drugo žensko in je šel tako daleč, da je ženi predlagal
življenje v treh.
Takrat je pretrgala vse vezi. Bilo ji je le malo nad 20 let, s svojo lepoto in nenasitnostjo se je vrgla v »življenje«. Nekega dne ga ni zmogla več in je končala svoje življenje v nekem ribniku Hydeparka. Nekoliko let pozneje je končal Shelley na isti način.
In spet žena. zavoljo katere je umrl Lassalle. Vsi moški
so noreli za njo,
njeno dolgo življenje je bilo pravi roman, ki bi nam pa ostal neznan, da se ni zaljubil vanje Ferdinand Lassalle, veliki socialni reformatoi in politik. Njeni starši so jo prisilili, da se mu je odrekla, Lassalle pa je v razljučenosti razžalil njenega ofi-cialnega zaročenca, nekega rumunskega bojara. Prišlo je do dvoboja, v katerem je
bojar Lassalla ustrelil.
Helena von Donniges se je po sili poročila z možem, ki je zanjo moril Potem se je začelo čudne, težko življenje Mož je bil bolan na pljučih in je iskal v njeni družbi leka po Evropi in Afriki. Ko je umrl v Italiji, je postala prosta za nove pustolovščine Potovala je po svetu, imela stike z vsakovrstnimi odličnimi možmi, prešla h gledališču. Njeni uspehi v družbi in pri moških so bili nemara večji, na vsak način pa pestrejši Iz Petrograda je ušla z nekim Rusom v Ameriko in se z njim poročila. Spominjal jo je na Lassalla. Ko ji je umrl se je zastrupila.
Na Dunaju imajo že nekaj dni velik političen proces proti dr. Rintelenu, bivšemu avstrijskemu poslaniku v Rimu. Očitajo mu zveze z upornimi nar. socialisti
ANE
T A
Angleški zunanji minister John Simon je bil prej sijajen odvetnik. Iz začetka njegove kariere pripovedujejo, da je zagovarjal tri može, ki so jih obtožili vloma v neko trgovino. Lastnik trgovine je trdil, da je v enem izmed obtožencev spoznal moža. ki je pred šestimi meseci kupil pri njem papir za zavijanje. Naslednji dan je Simon vprašal trgovca, da-li spozna med navzočimi človeka, ki je snoči pri njem nekaj kupil. Trgovec jc zanikal. >Ne spominjate se torej, da sem jaz včeraj pri vas kupil za 13 penceov žebljev. a trdite, da ste spoznali človeka, ki je pred šestimi meseci stopil v vašo trgovino?!« je dejal Simon in dobil pravdo.
VSAK DAN ENA
xKaj pa te boli, da tako presunljivo jokaš otrok?«
»Nimam očeta ne matere, ded mi umira, babico bodo jutri pokopali, brat mi je utonil, sestra pa leži v bolnišnici in vsi skupaj me bodo pretepli, če se vrnem domov brez denarja.«
Ali bomo dosegli v Planici stometrski skok
. .0 • : ' * .

Na sliki vidimo svetovno znano skakalnico v Planici, kjer sta lani skočila Norvežana Birger in Sigmund Ruud 92. oziroma 93 m. Dne 17. marca bomo zopet ••neli na tej skakalnici veliko mednarodno skakalno prireditev, na kateri bo mogoče prvikrat v človeški zgodovini dosežen stometrski skok. Lahko rečemo, da to skoraj ne bo več skok, temveč polet.
Prijavljeni so najboljši skakači Evrope. \vstrija je prijavila 20 svojih najboljših skakačev, in sicer; Maier Markus, Galleit-ner. Reinhard, Hauser (vsi Solnograd), Kralinger (Bischofshofen-). Kostinger (Hot-gastein), Bradi, Miichsbach, \Vieser, Be-ijačani \Veissenbacher, Maier Gustav, &teinwcnder, Celoveana Lerdescher in Knobloch, Pfuner in Schroll s slovite Kan-
zelhohe, Gregor Holl iz Malnitza, Eder iz Saalfeldna, Dunajčana Maier Bernhard in Profanter ter Schmid iz Gradca. Kot vodia ekipe je določen Hans Eder, kot sodnik pa Albert Bildstein. ki ic tudi lani sodil v Planici. Vsekakor je to ena največjih prijav za eno smučarsko disciplino ter dokazuje, kako veliko važnost polagajo Avstrijci na skakalno prireditev 17. t. m. O prijavah iz drugih držav bomo še poročali.
Ža skakalne tekme v Planico se že dobe vozovnice in vstopnice v predprodaji. Vozni listek iz Ljubljane v Planico in nazaj, vstopnica in znak s planiško skakalnico stane v predprodaji skupno 53 Din pri »Putniku« in v trgovinah Gorcc, Al-pina, Sport-Kmet. Ko'b in PredaUč
Službene objave GZSP
(Soja STO od 4. t. m.)
Glasom sklepa STO se vrši podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk in slalom) nepreklicno 10. t. m. z istim sporedom kot jc bi! objavljen in dostavljen vsem klubom JZSS s posebnim razpisom. Prijave sprejema tajništvo podsaveza najkasneje do S. t. m. do 20. ure. Žrebanje startnih številk v petek S. t. m. ob 20. v Kazini na Jesenicah. Klubi se ponovno opozarjajo, da se na zakasnele prijave in prijave brez prijavnine pod nobenim pogojem ne bo oziralo. Vsi tekmovalci, funkcionarji moraio biti na Rože; najkasneje 10. t. m. ob 7. zjutraj.
Seie tehničnega odbora naj se poleg funkcionarjev udeležijo Ravnik Stanko, Praček Ciril, 2-nidar ml. in Frelih Matevž; seia bo 6. t. m. ob 20. v Kazini.
S 27. m. m. se verificira za Sm. k. Jezersko K-jundžič Andjelko. Dopis GSŽ se odstopi v nadaljnje postopanje in rešitev JZSS.
Vzame se na znanje dopis SK Bratstva, v katerem sporoča, da se vrši občni z.bor kluba 15 t. m. ob 20. v Kazini na Jesenicah.
Dopis JZSS z dne 1. m. m. glede Izvedbe državnega prvenstva na 30 ali 50 km, se dostavi SK Rateče-Planica z izjivo. ali je imenovani pripravljen prevzeti izvedbo te prireditve.
L'prava GZSP se vsem zastopnikom vseh športnih klubov, GSŽ. Sokolu Jesenice, organizaciji jeseniških obrtnikov. Narodni strokovni zvezi. Društvu privatnih nameščencev, pevskemu društvu Sava. gasilski četi KID. kakor obema godbama, za njihovo udeležbo na pozdravnem večeru, katerega je priredil GZSP na čast svojim tekmovalcem, ki so zastopali državo izven naših meja. iskreno zahvaljuje. - Tajnik I.
Službene objave LNP
(S seje u. o. dne 1. marca 1935.)
Navzoči: Kuret, Kralj. Runtič, Novak, Logar, Jugovec. Slanovec, Skalar, Kačar Buljevič, Malovrh, Dorčec.
Vzame se na znanje referat treh delegatov LNP o poteku skupščine JNS U o. izrazi delegatom zahvalo za požrtvovalno sodelovanje na sa vezni skupščini, njihov referat se dostavi v obliki okrožnice vsem klubom.
V zadevi mednarodnih tekem Rapida in Gradianskega (sejni zapisnik oo Maribor od IS. februarja) se urgira rešitev pri JNS.
Vzamejo se na znanje dopisi Ptuja 172/16, Mure 5 u. o., Diska 6 35. Dopis Olimpa 124 se predloži k. o. Ostali dop;si se rešijo pismeno.
Zabeležijo se novi odbori in naslovi klubov: Mura Murska Sobota, predsednik Li pič Josip, tajnik Peterka Raoul: Trbovlje predsednik inž. Pavel Vrbič. tajnik Ivan Dolinar (naslov: separacija. Trbovlje). Jugoslavija Celje, predsednik Vinko Pre-lo„ tajnik Tine Kocmur. Vodnikova 2 Slovan Ljubljana. predsednik dr Milan Perko. tainik 'ože *orn Masarvkova ce
sta 64 , • , - ,■
Opozarjajo se klubi, da je letošnji olim
nijski dan preložen od 9 nft 20 lunija 1935. glej »Sportista« od 22 februarja mi službeno br 63. točka 2
Tudi se opozarjajo kl"bi na avtentično tolmačenje 5 <> pravilnika o prvenstvenih tekmah, objavljeno v isti številki »Spor-tiste« pod točko 8.
Spričo predstoječega prvenstvenega tekmovanja v podsavezu se pozove SZNS v Ljubljani, ali je voljna sodelovati pri tekmovanju. Določijo se Buljevič, Kuret in Dorčec, da stopijo v stike z vodstvom SZNS, obenem se jim poveri naloga, da poiščejo rešitev za primer, če sodniki odpovedo sodelovanje.
Dovoli se Hinku Dolcžalu nastop za ASK Primorje v prijateljskih tekmah, ker so pretekli že trije meseci od njegove prijave v verifikacijo za ta klub. a še ni rešitve od osrednje kartoteke.
Od SZNS se sklene zahtevati čim prejšnjo rešitev vseh še iz jesenske sezone visečih protestov, ki so ji bili predloženi da izrazi svoje mišljenje glede njih. — Tainik I.
vitvijo težkoatletske sekcijc zopet naraslo in izgleda, da bo težkoatletski šport, ki je bil v zadnjih letih silno zanemarjen, zopet pridobil nove prijatelie.
fcSK Hermes. Obvešča se člane. da je našemu članu Sernecu Robertu umrl oče. Pogreb bo v četrtek ob 14.30 iz Adlešovčeve ulice k Sv. Križu. Člani naj se pogreba pol-noštevilno udeležijo.
ŽSK Hermes razpisuje table-tenis turnir za prvenstvo Si&e za nagrade, ki jih pokloni tvrdka »Spectrum« d. d. za zmagovalce naslednjih disciplin: 1. single gospodov, 2. double gospodov, 3. single novincev, t. j. onih, ki še niso nikoli dosegli kakega uspeha. Prijave s prijavnino za 1. in 3.
4 Din, za 2. 6 Din se sprejemajo na licu mesta. Pričetek turnirja v nedeljo 10. t. m. ob 9. dop. v prostorih Hermesa pri Keršiču, Celovška cesta.
SK Sloga (lahkoatletska sekcija). Danes popoldne na tekališču ASK Primorja od 4. ure dalje trening za vse country tekače. strogo obvezno. Načelnik.
TK Skala. podružnica na Jesenicah sklicuje za četrtek r>b 20. v klubov lokal v hotelu »Pošta« na Jesenicah smuški sestanek, obvezen za vse člane smučarje. Na sestanku bomo razpravlajli o tekmi v alpski kombinaciji za prvenstvo gorenjskega zimskosportnega podsaveza. ki bo v nedeljo 10. t. :n. na Rožci. Polnoštevilno!
Službeno iz L~SP V četrtek seja k. o. ob 19. v nebotičniku, I nadstr., soba 106. Na seji naj se v svrho zaslišanja zglasijo: ob 19. Zelenko Stane, Veber Mirko. Ber-goč Dane (vsi Mlndika), ob 19.15 Brodnik Milan, Mokorel Viktor, Močnik Stane, Oblak Mirko (vsi Hermes), Kveder Pavle, Primožič Ludvik, Žitnik Vinko, Sočan Julij, Rihar Ice. Svetic Ignac (vai Ilirija), ob 20. Sevarevič Marjan (Sloga), Gerjol Dolfe (Slovan), Aljančič Oto (Slavija), ob 20.30 Zupane Franc, Perko Danijel. Pavlica Lojze (vsi Mars). — '1 ajnik III
Službeno iz LNP. Danes ob 19. seia poslovnega odbora v tajništvu.
Sodniški zbor JLAS. Za cross-countrv ASK Primorja, ki se vrši v nedeljo 10 t. .n se odreja naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik Griinfeld. voditelj tekmovanja Sancin S., starter Cerar V., sodniki na cilju, časomerilci in sodniki na progi: Griinfeld. Sancin, Cerar, Gorjanc, Poto-kar. Kos. Imenovani morajo biti na igrišču Primorja ob 9.30.
Medklubski odbor za ZP. Določita se za nedeljo 10. t. m. naslednji tekmi na igrišču Hermesa ob 14.30; Grafika : Zalog, Hermes : Svoboda. Službujoči odbornik Stanko, blagajna Lauš. Vsak klub mora postaviti «o 2 reditelia in stranskega sodnika.
Odbor za likvidacijo ljubljanskega table tenis podsaveza. Danes ob 19.15 seja v kavarni Emone Opozarjamo vse klu be iz dravske banovine, da nemudoma javijo termine svojih prireditev, ker jih sicer ne bomo mogli upoštevati. Delegat SK Reke naj se udeleži današnje seje.
Nastop ljubljanskih boksarjev v Mariboru. Preteklo soboto ie gostovala v Mariboru boksarska ekipa SK Slovana iz Ljubljane ter nastopila proti boksarjem SK Svobode v dvomatehu, ki se je vršil v kazinski dvorani. Zanimanje za to prireditev je bilo izredno veliko in ie bila dvorana nabito polna. Boksarski večer so otvorili subjuniorji SK Svobode, in sicer je Fajdiga premagal po točkah Petka. Ri-bar je v tretjem kolu s k. o. zmagal nad Packom, Gojznik pa je premagal v tretjem kolu Kaizerja. V dvoboju SK Slovan : i>K Svoboda so bih rezultati naslednji: V kategoriji welter je Kajzer I (Svoboda) Tremn^-il Seunika (Slovan), in sicer v tretjem kolu: v poltežki kategoriji je Ipave-.-Svoboda) v 35 sek s k o zmagal nad Zur nom (Slovan): v srednji kategoriji pa je Heller (Slovan) po petem kolu premagal štruklja (Svoboda). Zmagali so torej Mari 'lorčani v razmer:u 2 : 1 Težkoarletsk' šport po ustanovitvi težkoatletske sekcije ^K Svobode v Mariboru v zadnjem času silno napreduje. Tudi zanimanje za to športno panogo je v Mariboru z ustano-
Zadeve zdravniškega stanu
Občna zbora Zdravniških društev v Ljubljani in Mariboru — Evidenca o službah zdravnikov — Za večje udejstvovanje v javnem življenju
V Sloveniji poslujoči zdravniki so organizirani pred vsem v svoji obvezni poklicni organizaciji, v Zdravniški zbornici. Poleg tega pa imajo še dvoje stanovskih organizacij. Zdravniški društvi v Ljubljani in Mariboru. Obe društvi sta poprej izvrševali v veliki meri tudi naloge, ki so jih potem prevzele na novo ustanovljene Zdravniške zbornice. A tudi sedaj je delokrog obeh društev še velik in važen ne le za zdravniški stan, marveč za vso javnost. Tako mariborsko kakor ljubljansko Zdravniško društvo je imelo v zadnjih dneh svoj občni zbor. Iz obširnih poročil o njih posnemamo:
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani
Predzadnjo soboto se je v restavraciji »Zvezdi« ob številni udeležbi članov vršil redni letni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva. Predsednik primarij dr. Valentin Meršol je toplo pozdravil navzoč-ne, posebno še zastopnike organizacij in društev: predsednika Zdravniške zbornice univ. prof. dr. Koširja, predsednika Jugoslovanskega društva za operativne stroke primarija dr. Lavriča, predsednika Društva zobozdravnikov dr. Logarja in urednika »Zdravniškega vestnika« šef-zdravuika dr. Neubauerja. Nato se je v globoko občutenih besedah spomnil blagopokojnega Viteškega kralja, ki je poleg drugih velikanskih zaslug v prvi vrsti pospeševal tu di zdravstveni preporod našega naroda. (Se sede predsednika so poslušali zbrani zdravniki stoje in spomin na kralja-mučenika počastili z enominutnim molkom Dalje je predsednik poudaril, da je zdaj naša dolžnost, da mlademu nagemu kralju Petru II. z združenimi močmi pomagamo k še večji okrepitvi in edinosti naše domovine Z navdušenjem so odposlali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in pa brzojavne pozdrave ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Dragu Ma-rušiču. S?omin lani umrlih članov so prisotni primerno počastili.
Odbor se je v preteklem letu predvsem bavil s prirejanjem znanstvenih sestankov, katerih je bilo sedem z devetimi predavanji. Poleg tega je društvo sodelovalo pri organizaciji kongresa Jugoslovanskega zdravniškega društva na B'edu kakor tudi pri Protituberkuloznem kongresu v Ljubljani. Ob smrti biagopokojnega kralja . je imel odbor žalno sejo dalje se je društvo po zastopnikih udeležilo žalnih svečanosti v Ljubljani in v Beogradu. Prihodnji kongres Jugoslov. zdravniškega društva bo v Beogradu od 7. do 10. septembra. Na dnevnem redu je predvsem: 1. vprašanje splava v zvezi z evgeniko in zaščito mater, 2. vprašanje raka kot socialne bolezni in organizacija socialne borbe proti raku.
V novi odbor so bili izvoljeni predsednik dr. Valentin Meršol, podpredsednik dr. Alojzij Kunst, tajnik dr Slavko Rakove, blagajnik dr. Mira Fink, knjižničar dr. Oton Baje, odbornika dr. Lojze Brenčič in dr. Ljudevit Merčun, revizorja dr Ana Za-lokar in dr. Lojze Kramarič, razsodišče: dr. Jože Hebein, dr. Zivko Lapajne in dr. Jožko Arko. Med samostojnimi predlogi je treba omeniti predlog dr. Tomaža Furla-na, da naj se združita Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani <n Zdravniško društvo v Mariboru v enotno Slovensko zdravniško društvo s sekcijama v Ljubljani in Mariboru. Sklenjeno je bilo, da se akcija v tej smeri prepusti odboru, da pa je zelo želeti, da bi priSlo vsaj do čim ožjega sodelovanja med obema društvoma. — Živahna debata se je razvila pri vprašanju »Zdravniškega vestnika«, ki ga urejuje ir izdaja dr. Robert Neubauer, šef-zdravnik zdravilišča na Golniku. Po kratkem izčrpnem urednikovem poročilu je predsednik izjavil, da se je »Zdravniški vestnik« z izredno organizacijsko in redakcijsko sposobnostjo dr. Neubauerja dvignil v nekaj letih na zavidno višino. Ako prištejemo k temu, da edini slovenski znanstveni medicinski časopis vsak zdravnik v dravski banovini dobiva tako rekoč zastonj, tedaj zasluži dr Neubauer največje priznanje, katero mu v imenu Slov. zdrav-nškega društva kot predsednik tudi izreka Dolgotrajna debata, ki se je vršila z namonom, da se ustvari »Zdravniškemu vestniku« solidna materialna podlaga, pa ni dovedla do definitivnega zaključka.
Pri slučajnostih je predsednik sporočil, da je bila nagrada dr Frana Debevca v znesku 1500 Din za najboljšo razpravo o temi: »Solnčne in senčne strani slovenske zdravstvene literature, zlasti revijalne« podeljena dr T. Furlanu, asistentu zdravilišča na Golniku. Za II. nagrado docenta dr Ivana Matka v preteklem letu ni nihče tekmoval.
Dalje je predsednik omenjal, da se je izven zdravniških krogov sprožila misel, naj se osnuje društvo za razširitev ljubljanske bolnišnice, ki bi imelo namen ne toliko zbirati sredstva, kolikor zainteresirati za nujno rešitev tega vprašanja vso slovensko javnost in intervenirati v tej smeri pri državnih. banovinskih in občinskih oblastvih. Zdaj je za to posebno primeren čas. ker se snuje fond za javna dela v znesku ene
NOGAVICE ZA VSAKEGA!
Prepričajte se o naSi veliki izbiri nogavic od preprostih do najfineiših v vseh mogočih sedaj modernih barvah po neverjetno nizkih cenah.
Moftke od ...... Din 2.75 dalje
ženske od......Din fl-79 dalje
AN T. KRISPER
LJUBLJANA Stritarjeva nI. 3	Mestni trg 26
milijarde dinarjev. Ni dvoma, da bi bilo eno najbolj potrebnih in človekoljubnih javnih del ravno povečanje tako prenapolnjene ljubljanske bolnišnice. Po dolgo trajajoči debati je bilo na predlog dr. Neubauerja sklenjeno, da naj se Slovensko zdravniško društvo na vsak način priključi tej akciji, ako bi se začela, in ua v njej iniciativno sodeluje.
Zdravniško društvo v Mariboru
V nedeljo je imelo Zdravniško društvo v Mariboru svoj 14. redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik dr. černič. Predvsem je prpdsednik pozdravil predsednika bratskega Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani g. dr Meršola. Nato je razpravljal o perečih vprašanjih, ki se tičejo zdravniškega stanu in zdravstva v naši banovini. Konstatiral je, da ugled zdravniškega stanu stalno pada. Nekdaj so se zdravniki javno udejstvovali na vodilnih mestih, n. pr. Janez Bleiweiss, ki je dobil naziv »oče slovenskega naroda«, dr. Josip Vošnjak, ki je bil državni in deželni poslanec ter deželni odbornik: pokojni predsednik mariborskega Zdravniškega društva dr. Jankovič, ki je bil celo minister itd Razen na teh vodilnih mestih so bili zdravniki po deželi kot župani voditelji naroda, n. pr dr. Kogoj na Jesenicah na Gorenjskem, dr. Tičar v Kranjski gori, dr. Karba v Kamniku, dr. Šifrer v Ribnici na Dolenjskem itd. Zdaj smo pa prišli tako daleč, da slovenski zdravniki nimamo ne le v senatu nobenega zastopnika, imeli nismo nobenega člana tudi v prejšnji Narodni skupščini in nimamo nobenega v ba-novinski skupščini v Ljubljani. Tudi število županov zdravnikov se dan za dfiem manjša. Krivda je na ras samih, ker smo se zagrizli v boj za privatno prakso in za posamezne zdravniške službe in pri tem zanemarili javno udejstvovanje. Na nas je, da zanesemo zdravje v politiko, dočim drugi vtihotapljajo politiko v zdravstvo. Zaradi tega je potrebno, da se zdravniki znova začno pečati z javnimi zadevami, s čimer bodo dvignili svoj ualed in koristili zdravstvu in svojemu stanu.
Nadalje je predsednik poročal, da je Zdravniško društvo v zvezi z upravo Splošne bolnice v Mariboru ustanovilo v bolnici lepo knjižnico in čitalnico, ki nudi članom za malenkosten mesečni prispevek številne domače in inozemske revije m knjige, tako da si morejo prihraniti vse izdatke za strokovno čtivo Društvo namerava prirediti letos več strokovno zanimivih ekskurzij, če bo za nje dovolj zanimanja. Pogrebni sklad, ki ga društvo vzdržuje že od svoje ustanovitve, bo treba reorganizirati, ker mlajši člani ne pristopajo več k skladu, odkar ima zdravniška zbornica obvezen pogrebni sklad. Za vsakega člana bo določena fiksna posmrtnina, osta-
D A M S K E TRENČKOATE za pomlad
prvovrstne kvalitete nudimo po reklamni ceni od Din 360.— naprej, dekliške trenč-koate od 10 let v vseh velikostih od Din 250.—, navadne športne plašče od 180.—, otroške male plašče za pomlad od 90.- Din. Velika izbira damskih boljših in vsakdanjih oblek, največja izbira damskih kril in bluz, domačih oblek itd. Lastna izdelovalnica konfekcije. Plašče in kostume izdelujemo tudi po naročilu ter jamčimo za prvovrstno i :delavo po solidnih cenah.
F. L GORIČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29.	1969
VARUJTE SE HRIPE?
Letne časovne spremembe donašajo seboj razna nerazpoloženja in razne bolezni. Za gotove take bolezni lahko mirnim srcem trdimo, da so sezonske bolezni. Med te spada tudi hripa (Španska mrzlica), ki se je razširila po vsej Evropi, a v prilični meri tudi pri nas. Da se obvarujemo obolenja na hripi odnosno zdravljenja po hripi, so različna sredstva. To je v prvi vrsti higiena telesa, desinfekcija, ventilacija stanovanj, uradnih prostorov, izpiranju ust, masaža telesa in čuvanje telesa pred vlago. Pri hripi ali kakor ji mnogi pravijo španska mrzlica, priporočajo poleg drugega tudi lalino masažo s splošno znanim sredstvom za masažo, in to je ALGA. Z Algo se navadno masira v postelji in to tako. da namočite krpo z Algo in nalahno masirate bolniku hrbet. prsa. noge, roke. vrat. To nalahno masiranje z ALGO zmanjša bolniku bolečine, bolnik se počuti takoj bolj svež. krepak bolnik spi po masaži * ALGO zdravo In lahlto spanje.
V teh primerih se je priporočala vedno masaža m vsakdo se spominja, da se Je ta vršila z raznimi drugimi sredstvi, domačim kisom-žganlem. danes pa se uporablja in priporoča splošno znano domače sredstvo, a to je ALGA, ki se dobiva za ceno Din 12 steklenica.	(Reg. S. br. 18.117-32.)
nek pa se bo plodonosno naložil kot nekakšen garancijski fond z namenom, da vsi člani dobe primerno vsoto, ne pa da bi zadnji bili prikrajšani, če bo ostal dosedanji pravilnik. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je predlagalo, da se obe društvi združita: občni zbor sc je izrekel, da bi bila združitev neoportuna. ker je obstoj zdravniškega društva v Mariboru zaradi posebnih mariborskih razmer potreben, na drugi strani pa sta itak obe društvi včlanjeni v državni zdravniški organizaciji.«
Obširno je predsednik poročal o skup ščini zdravniške zbornice, ki je bila 24. februarja v Ljubljani. Govoril je zlasti tudi o »kartoteki«, ki jo jc lani na njegove predlog uvedla zdravniška zbornica in ki naj omogoča pregled, kako so javne zdravniške službe razdeljene med posameznike, tako da se vsaj v bodoče prepreči, da bi posamezniki imeli kopico javnih služb, dočim bi cela vrsta drugih nc imela ničesar. Namen kartoteke je popolnoma v soglasju z odredbo ministrstva za socialno politiko in narodnega zdravja z dne 30. marca 1934, ki graja, da opravljajo mnogi zdravniki v državni in samoupravni službi poleg svoje redne službe še po več stranskih služb. To, da je v škodo i službi sami. ker eden težko vrši več služb, na drugi strani pa s tem oškoduje svoje kolege. Isto misel izraža minister saobračaja s svojim odlokom z dne 12. decembra 1934. Iz tega se vidi, da sklep zdravniške zbornice o uvedbi kartoteke niti najmanj ni nezakonit, kakor ni nezakonit pogrebni sklad, ki ga je zdravniška zbornica obvezno uveljavila za svoje člane. Že prejšnji odbor zbornice je na usta svojega podpredsednika g. dr. Tičarja na skupščini dne 8. marca 1931. povzdignil klic po regulaciji oddaie fiksnih mest in izjavil, da zdravniške zbornice po novem zakonu ne samo morejo, ampak celo morajo najti pot, da bodo odločilno vplivale na konkurenco svojih članov pri oddaji javnih služb, šel je celo tako daleč, da jc zahteval, da mora vsak prosilec za katerokoli javno službo vložiti svojo prošnjo pri odboru zdravniške zbornice, ki da nanjo svoj -»placet«: v zvezi s tem je zahteval da mora vsakdo, kdor se hoče udeležiti konkurza oziroma kdor prosi za pavšalno pogodbeno službo, odboru zdravniške zbornice predložiti točen in natančen seznam vseh svojih fiksno dotiranih služb z natančno navedbo honorarja, dalje seznam vseh drugih pogodb in lastnih obveznosti z navedbo povprečnih dohodkov. Nepojmljivo jc zato nepomirljivo stališče nekaterih prejšnjih odbornikov zdravniške zbornice proti kartoteki, ki zahteva veliko manj, kakor so zahtevali oni. Vprašanje kartoteke jc zaradi pritožbe dveh zdravnikov sedaj pri ministrstvu v Beogradu. Prepričan sem, da ministrstvo nc more drugega, kakor samo potrditi njene osnove, katere je samo proglasilo v svojih odlokih. Važen jc tudi § 43. zakona o zdravnikih, ki v svojem slovenskem besedilu pravi, da se zdravniška mesta in službe pri raznih oblastvih in zavodih. kakor tudi pri zavodih za zavarovanje delavcev smejo oddajati samo na postavi natečaja, ki se mora razpisati, dočim stoji v srbskem besedilu, da se navedena mesta »mogu popunjavati na osno-vu razpisanog konkursa«. Jasno je. da jc tu nekje stilistična pogreška. Zame ni dvoma, da je ta pogreška v sTbsl cm besedilu, ker bi bilo nesmiselno v zakonu naštevati kaj se »more«, v zakon marveč spada namreč to, kar se »mora«, oziroma, kar se ne .sme. To je bistvo in smisel zakona po vsem svetu. Tako so razumele ta paragraf zakona o zdravnikih tudi dosedaj vse oblasti.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik primarij dr. Mirko Černič. podpredsednik dr. Rudolf Kac, tajnik dr. Milko Bedjanič, blagajničarka dr. Mila Kovač, knjižničar dr. Bogo Kreutziger: odborniki: dr. Stane Lutman, dr. Klara Ku-kovec, dr. Ludvik Novak, dr. Anton Kla-sinc in dr. Sergej Deražijo: namestnika dr. Vladimir Vrečko iz Ptuja in dr. Franc Steinfelser iz Celja: preglednika: dr. Fric Vrečko in dr. Vilko Marin.
Revija ŽIVLJENJE IN
SVET
POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din SEGAJTE PO DOBREM ST1VU!
Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov v Beogradu da v zakup
svojo RESTAVRACIJO
z velikim prostranim vrtom. Pozivajo se reflektanti, da se obrnejo na Udruženje najdalj do 10. marca t. 1. in stavijo svoje ponudbe. Za pogoje in bližnja pojasnila se obrnite na Udruženje, Ratnički dom, Beograd.
1965
(Dunafstei velesejem
tO. do t6. marca 1935
v rotundi do 17. marca.
Predmeti za razkošje In potrebščine — Po-hiitvo — Reklamni sejem — Francoska kolo-nijalna razstava — Sejem za tkanine in oblačila — Pletenine — Moda za koiubovino — Posebna razstava — Gospodarstvo * pod vi po — Tehnični sejem — Sejem za stavbe in za gradnjo cest — Potrebščine za pisarne — Sejem izumiteljev.
Mednarodna razstava avtomobilov !o motornih koles. Lovska razstava. Razstava strelcev, živilska razstava. Vzorčni sejem ca poljedelstvo Iti Jamarstvo.
Brez vizuma potnega listal Z velesejev.Ao izkaznico in potnim listom prost presto,, preko meje ♦ Avstrijo. Madžarski propustni vizum ^e izdaje proti predložitvi sejemske izkaznice os meji. Izdatno znižanje votnine na jugosl.. aiadt. in avstt železnicah, na Donavo, na Jadranskem morjn kakor Udi » zračnem pro metu. Pojasnila vseb vrst In sejemske legi t! macije (i Dip 30.—1 se 1obl»ajo pri WieDer M-tse - A O Wien VTI in pri častn ih zastopstvih v Ljubljani-
Avstrijski konzulat. Tyrteva cesta Ste*. M; Zvesa sa tajski promet v Sloveniji t .Potnik«) TjrSeva cesta Mev 1 In nleoib podružnicah: Zveza za tujski promet v SloveniH (»Potnik«), podružnica hotel Miklič, vls-1-vls si. kolodvora
1818
L. WOLLFF:
38
Pokonci slavo
»Poverite prodajo svojih tovarn meni, Mr. Hyams.«
Hyams se je prijateljsko nasmehnil:
»Zakaj naj bi to storil. Mr. Ditmar?«
Koristno se mi zdi, če prodaste s posredovanjem tvrdke, kakršna je »Rufus Quinn & Co«. Koliko zahtevate, Mr. Hyams?«
»Sto milijonov dolarjev. Niti centa manj.«
»To je mnogo denarja, Mr. Hyams.«
^Mnogo denarja, da, a tovarne so vredne več.«
»Dajte, da vam povem ugoden predlog, Mr. Hyams. Če mi daste zd mesec dni edino prodajno pravico za svoje tovarne, mi ni treba plačati za moje delo niti dolarja provizije.«
»Ne izprevidim, kaj naj bi bilo v tej ponudbi ugodnega zame.«
»Niste mi dali končati, Mr. Hyams. Zase terjam samo polovico prebitka. Od vsote, za katero bo kupnina presegala sto milijonov, mi boste dali polovico. A zdaj vidite svojo korist, Mr. Hyams? Poizkusil bom doseči višjo ceno od te, ki jo terjate.«
Hyams je ogledoval lestenec.
»Stvar je dvorezna, Mr. Ditmar. Če boste terjali več, mi otežite prodajo. Vas predlog moram dobro premisliti. Jutri vam sporočim, kako sem se odločil.«
Frank je vso noč drugoval nespečniku. Ko je ob zori stopil iz njegove hiše, je imel pogodbo v žepu. Srce mu je burno razbijalo od veselja nad velikimi možnostmi, ki jih je pomenila ta pogodba.
Ko se je vrnil domov, je šel v Margiejino spalnico, da bi ji sporočil svoj uspeh. Bedela je še in sedla pokonci, ko je vstopil.
»Posrečilo se je, Margie,« je vzkliknil z mladostnim zmagoslavnim glasom in zavihtil papir kakor zastavo. »Tu je pogodba s Hy-amsom.«
Sedel je na rob postelje in jel v viharnih stavkih pripovedovati, kako je bilo.
»Krasno!« je vsa vesela vzkliknila Margie. »S to pogodbo lahko zaslužiš mnogo denarja, če ti bo sreča mila.«
»Za to sem dolžnik tebi, Margie.«
V pijanosti uspeha, ji je jel poljubljati roke, lakti, vrat in obraz. Prvikrat je videl, kako lepa je ta nežna mlada žena. Njegov spol se je zbudil.
27
Rufusa Quinna je pogodba dokaj manj navdušila kakor njegovega zeta.
»Ne vidim, kaj bi bilo v tem tako imenitnega,« je hladno dejal. »Ta košček papirja nič ne pomeni.«
Star je postal, je pomislil Frank. Prav za prav bi moral iti v pokoj.
»Težko te razumem, zakaj ti stvar ne ugaja. Ali Hyamsove tovarne niso vredne sto milijonov? Prav gotovo da so vredne dosti več.«
»Morda. Ne vem. Jaz tega ne morem presoditi. Lahko pa presodim, kaj pomeni sto milijonov dolarjev v gotovem denarju. Zato zelo dvomim, da bi mogel Hyams prodati svoje tovarne za to ceno.«
Frank se je nekam prevzetno nasmehnil.
»Ne verjamem, da bi jih mogel prodati,« je nadaljeval Rufus Quinn. »Vrli Hyams bo moral zelo znižati svoj zahtevek. Prepričan sem, da se bo nazadnje zadovoljil tudi s sedemdesetimi ali celo šestdesetimi milijoni. Kje ostaneš ti? Če bi si bil izgovoril en odsto-
tek ali vsaj pol odstotka prodajne cene, bi bila to zate dobra .cč. Tako je pa brezupna. Svetujem ti samo to, da ne zapravljaj svojega časa za prazen nič.«
»Ne skrbi Ne bom ga zapravljal. Kupčija bo v treh dneh narejena.«
»Zelo bi me zanimalo zvedeti, kako si predstavljaš to čarovnijo.« Frank je potegnil iz žepa pogodbo, v kateri je bilo rečeno, da kupi banka Rufus Quinn & Co. po nalogu neimenovane družbe vse tovarne Johna Hyamsa za sto milijonov dolarjev.
»S to pogodbo pojdem jutri na borzo pa jo pokažem Jeremiji Huntleyu ali kakemu drugemu bankarju.. Stavim, da dosežem višjo
ceno kakor sto milijonov.«
Stari Quinn je pazljivo in mišljeno prebral dozdevno pogodbo. Nato je pogledal zetu v oči in mirno dejal: »Tega ne moremo storiti. Frank.« Frank je poskočil. »Zakaj ne moremo?« »Ker ni pošteno, Frank.v.
Frank mu je na vse pretege dokazoval, da se moti. »In razen tega je prenevarno, Frank.« »Prenevarno.«
»Da. Če Huntley ali kdo drug ne pograbi za to vabo, smo moralno obvezani, da izvršimo pogodbo, ker bi din ga če oškodovali Hyamsa.«
Dve uri se je Frank trudil, da bi pregovoril tasta. A zadnja beseda starega Quinna je bila: »Tega ne moremo. Frank.«
Frank je zapustil pisarno in se odpeljal domov k MargiejL »Tvoj oče je moj sovražnik,« je ogorčen vzkliknil. »Ne dovoli mi, da bi na en mah zaslužil milijon ali morda še več.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par 7.a besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kd 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—»
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	9	rt...fj ..
odgovor, priložite Dlfl 3* v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih j oglasov, je naslavljati na s Oglasni oddelek ; „Jutra", Ljubljana.
E5ZSB3I
Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Zaslužek
«■ lahko ustvaril« z vlivanjem svinčenih igrač. Vlivanje enostavno. Modelčki usodno naprodaj na Celovški cesti ifo.'!, desno.
4310-3
Beseda 1 Din. davek 2 Din, u šifro ali daianje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din
Katera gospa
\<i me spremljala proti plačilu k plesnim va;.m. — Ponudbe ca oglas. oddelek ».Jutra« pod šilro »Plesne va;e«.	4V776-4
iBflmfla
Beseda 1 Din. davek 2 Din. sa šifro ali dajanje naslova 3 Din Naimanjši znesek 17 Dio
Strežnico
sprejmem takoj b pol leta staremu otroku. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 4310-1
Prodajalko
sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prodajalka«.	-VuH
Dobro frizerko
vajeno trajne in navadne
ondulacije, sprejmem s 15. marcem. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
3946-1
Poslovodjo event. družabnika
ta dobro vpeljano ran i o in športno trgovino sprejmemo. Prednost: pozn.tnje r.idio stroke in kavcija — event družabnika ka pital. Ponudbe na oglasni ividelek »Jutra« pod šifro »Dobro mesto«. 4M7-1
Mlado poslužiteljico
veščo slov., hrvaškega in nemškega jezika, iščem za mlekarno in kavarno v Hereegnovem — Dalmacija Mesto je stalno in solidno Pismene ponudbe s sliko in znamko 7.a odgovor na Helena Koren, Hercegno-vi, Aleksandrova ulica 85 4301-ti
Samostojno
natakarico
sprejmem takoj. Naslov v v«eh poslovalnicah »Jutra«
4363-1
Ključavničarja
'pomočnika) vodnega instalaterja. ki posodi obrt, iščem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko ^Obrtc. 43S4-1
Soboslikarja
in vrtnarja
iščem za Primorje. — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Soboslikar 100«.	43S5-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kateri brivski mojster
bi vzel 181etnega vajenca,
ki se uči zadnje leto v nadaljnji pouk izven Ljubljane, s stanovanjem in hrano v hiši. Drugo po dogovoru. Pismene ponudbe pod značko »1833« na oglasni jddtlek »Jutra«.
4357-44
Beseda 1 Oln, davek 2 Oln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din
Športne suknjiče
prima a 98 Din. pumpar ce. modne hlače Itd.
kupite zelo ugodno pr Preskerfu, Ljubljana.-Sv Petra 14.	316
Gospodična
išče mesto k otrokom — za popoldan. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vešča nemščine« 41Š9--
Brivski pomočnik
mlad, gre tudi na deželo. Nastopi takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Najskromnejše zahteve«.	3S76--

Sejem železa
Poceni prodam rabljene jermenice. konzole. ležaje. tračnice, traverze. pločevine razne stroje itd. Po trebujem rabljene transmi-sije. cevi. baker Miroslav Kras. Zagreb. Sajmiška ul. 4&'a. telefon 66-«-
1965-«
Beseda 3« para. davek 2
Din, xa šifro al) dajan]e aaslova 3 Din Najmanjši znesek <2 Din
Mlad delavec
vajeti trgovskega in olepševalnega vrtnarstva ter vožnje s konji, išče stalno službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Delavec«.
STTS-2
Mlinar
dober in priden, išče službo v mlinu. Vzaine tudi mlin v najem. — Rihelj Franc, Dvor pri Žužemberku.	4342-2
Gospa
srednjih let, iščo službo pri kakem samostojnem Starejšem gospodu, event. ločencu. Gre proti nizki plači in nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna 50—15«. 48SU?
Prodajalka
mešane stroke, z večletno prakso, bi menjala službo s 1. aprilom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra racunarka« 4337-2
G Th Rotman:
Brata Smuka
m
Med tem je nesla voda Petra dalje in dalje, dokler ga ni prinesla v veliki prekop. že je hotel obupati, ko se mu je na srečo približal motorni čoln, ki Je plul pro ti vasi. Voznik motornega čolna, sečuten človek, je vrgel Petru vrv in ga jel vleči za seboj.
Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motorno kolo
novejše tipe, 250—350 cm' kupim na hranilno knjižico, event. nekaj gotovine. Baje, St. Jernej. 4341-10
Dieselmotor
6—8 HP, valjčke in dro-bilni stroj (Zerkleir.erungs-masehine) kupi Bahovec, Streliška 37.	43T70-10
Lahko limuzino
ekonomično ln dvotonski
tovorni avto
ugodno proda Zož«k, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11.
488240
Kapital
Beseda 1 Din, davek 2 Din. sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 01».
Bančne vložne knjižice
nakup, prodaja, kredit, kompenzacije najsolld-neje ln najhitreje eamo preko: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica 611. Telefon Inter. 38 38. Naročila Izven Zagreba se Izvršujejo promptno.
94.16
Vložnice vseh bank
nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulantno in zanesljivo
»Financier«, Zagreb, Ilica 9
Telefon interurb. *4-09. Naročila * deiele te izvršujejo takoj.	9316
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih savodov
Rudolf Zore. Ljubljana
Gledališka 12, telefon 38-10
«J6-!<5
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske. z vlogo do 10.000 Din kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »10.000«.	4351-16
8.000 Din posojila
i š t e državni upokojenec
za dobo dveh let. proti vknjižbi na prvo mesto na novo stavbo v vrednosti 60.000 Din. proti obrestim Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Slučaj«.
4367-16
Vri4nott
Beseda 1 Din, davek 2 Din. sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln
Srebrne krone staro zlato in srebro
k u p n j e rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovda-nske ceste (pri go stilni Možina).	70
V centru Ljubljane j
poceni naprodaj hiša s ! skladiščem in vrtom. Na- j slov v vseh poslovalnicah »Jutra«.___4077-20
Stavbno parcelo
cca 400 m' veliko kupim
v Celju ali bližnji periferiji
— Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šiiro »Lanovž-Dolgo polje«.
4966-30
Beseda f Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Seno
zelo dobro, 30 vagonov takoj proda Žito k. d., Zagreb, Varšavska ul. 2a.
4366^3
Velik valjčni mlin
oddam v najem pod ugod nimi pogoji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Ugodno«.
4354-17
Trgovino
v mestu ali trgu vzamem v najem, event. kupim. — Ponudbe na oglasni odd:; lek »Jutra« pod šifro »Promet I«.	4330-17
U
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Velika omara
razložljiva miza iz orehovega lesa, dobro ohranjena. poceni naprodaj v Šiški, Vodnikova cesta 12 4656-12
Velika kredenca
svetlorjavo pleskana, primerna tudi za gostilno, poceni naprodaj na Sv. Petra cesti 40/T. 4853-16
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 tU.
Gostilno
z majhnim posestvom via-mem v najem na prometnem kraju ob glavni cesti Brežice—Ljubljana. Celje— Ljubljana—Kakek, kjer bi bila možnost otvoril.i mehanično delavnico. — Ponudbe z opisom na naslov Jos. Zelinka, Jurklošter-Laško.	4344-17
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Se pari rano sobo
iščem v centru mesta. — Sem po več dni odsoten. Ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soba«.	4346-i8/a
Čedno sobico
(kabinet) v ceni 150—300 Din, iščem s 1 .aprilom. Ponudbe na poslovalnico »Jutra« v šelenburgovi ul. pod šifro »Mnogo odsoten« 437B-23'*
Krasno sobo
udobno, solnčno in mirno išče zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uradnik«.
4774-23,'a
Beseda 1 Din, davek 2 Din. sa šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Mesečno sobo
lepo, s prostim vhodom, takoj oddam v Ključavničarski ulici 4. 4346-33
Mesečno sobo
oddam solidnemu gospodu ali solidni uradnici. Isto-tam naprodaj postelja i nočno omarico in šivalni stroj. Na-slov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
4368-33
Prazno sobo
s strogo separiranini vhodom. v centru mesta ta koj odda Kos. Nunska ul. št. 3.	4338-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, od dam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
4377-33
Prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam s 1. aprilom na Mirju — Langusova ulica št. 17.
4060-23
Dražbe
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lovci, pozor!
Javna dražba lova občine Brusnice — bivši občini Brusnica in Orehovica — se vrši v četrtek 7. marca ob 8. uri. pri srezkem načelstvu v Novem mestu Vzklicna cena 900 Din.
4340-52
Javna dražba
najdenih predmetov se bo
vršila dne 7. marca ob !>. uri na glavnem kolodvoru v Ljubljani.	43S0-J2
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Dio. Najmanjši znesek 17 Din
Dvosob. stanovanje
celo prvo nadstropje vile oddam Cesta v Rožno dolino 34.	436©<il
Sobo in kuhinjo
oddam 3—3 osebam v Jenkovi ulici 13/1. 4354-31
Dvosob. stanovanje
sončno, s pritiklinami oddam z aprilom ali majem v Frankopanski ul. 29 — pritličje, ievo. 4372-3'
Grd nos
zakaj da b; vam grenit iivtjMij«? — 1 a?*ratom »ORTHODOR« popravi te zanesljivo zakrivljen debot, širok. dolg. sedlast, top. goo>o,ja*t nos itd tn daer-e obrata tako iep « piem.mit izraz Ortbodor ee d« prilagodi« precixn-o vsaki oblik in velikoeti ooeu. dam gospodov in otrok. 90 Din Rd eoieo noeu io obraz« >dprav«t« danee tako enostavno in zanesljivo s specijalno kremo za pol'ledenje »A« Din 50. -Origin. SchrOder-Schenke razpošilja »OMNIA« oddelek 1/6 Zagreb. G.ndu ličeva ulica 8/1. - Poštnina pri plačilu v naprej 7 Din. po poštnem povzetju pa 14 Din.
i Zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik!)
1
Stanovanje
štiri- ali trisobno, komfortno. poleg sodišča oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Boljši na jemnik«.	4301-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami oddam bolj ši stranki z aprilom ali preje v Riharjevi ulici 2/1 —Kolezija-Mirje. 4375-2:
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Rjava listnica
z nekaj denarja in raznimi listinami je bih i?siib Ijena v soboto. Poštenega najditelja prosim, da vsaj listine vrne v trgovini Jurkovič. Vodmat, Zaloška cesta 1.	4373-28
Razno
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Telefon 2059
Premog MT ^^ Kar bo pakete jC drva in koks * ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva al. št. 5.
POSESTNIKI VRTOV!
Ni vam več treba vsako leto saditi cvetlic. Perene (trajnice) so najlepši okras vsakega vrta. Prezimijo brez zaščite in cveto od leta do leta vse lepše. Zahtevajte takoj brezplačni ilustrirani cenik vrtnarstva
Perenvrt
vrtni arhitekt Pavao Unger, Zagreb, Vla-ška ulica 85. Izdelujemo načrte za moderne vrtove. 2000
Beseda 2 Din, davek 2 Din
za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Dio.
Inteligent
srednjih let, želi znanja z mlado damo, 6rčne kultu re, ki ima veselje do izletov in potovanja. To nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobrosrčen«.	4343-34
Samo odraslim
pošljemo novi katalog 3. nazvan
»Šola ljubezni«
sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu. — Katalog je opremljen z in teresantnimi slikami iz sj>e cijalnih področij higijen skih pripomočkov v zakon skem življenju kot n. pr ženska in moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotografije in druge in tinme specijslitete za za konsko življenje. Pošljem«-liskretno. zaprto, brez zu nanjejra naslova tvrdke za 10 Din. Prospekt »Moški takoj uspeh« 10 Din. Po povzetju Din i.nO dražje Zastopstvo »Salus«, Zagreb 2-Jo., Samostanska ulica !'i 10
/ , v *	\
o1?
* ^ <>V o
č? st?
a,«
Znani Salvat the
zdravi žolčr.e kameučke in bolezni žolčn Ta mehurja Zanimivo brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje zastonj LEKARNA »PR! SV. IVAN U« ZAGREB, KAPTOL 17 Oglas registriran pod S. Br. -27.870
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob priliki smrti dragega nam sina, brata, svaka in strica, gospoda
KONRADA ROJNIKA
trgovca na Jesenicah
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini za spremstvo na zadnji poti, dalje gosp. dr. Marčiču, zdravniku na Jesenicah, ki je v času bolezni stal prijateljsko ob strani, Sokolskemu društvu v Bra-slovčah. posebno še starosti br. Lušinu za poslovilni govor ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Braslovče, dne 5. marca 1935.
Globoko žalujoči ostali.
201'.
ZVEZA DELOVODIJ IN INDUSTRIJSKIH URADNIKOV V LJUBLJANI naznanja svojim članom kakor tudi znancem in prijateljem tužno vest, da je naš ustanovni član m funkcionar gospod
Dragrotin Veibic
upokojeni tehniški uradnik drž. bolnišnice
dne 4. marca 1935. mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v sredo 6. marca ob 4. popoldne iz hiše žalosti, živinozdravska ulica štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu.	2016
Ljubljana, dne 5. marca 1935.
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Oln. Naioianiii tnesek 17 Olo
Dvod nižinsko vilo
na Mirju prodam. — Po nui.'be pod »Slučajno« na oglasni oddelek »Jutra«.
4352-2f'
Zemljišče
cca 15.000 m! veliko zelo ugodno prodam. Vodovod in elektrika v bližini. V poštev pridejo tudi knji iice mestne hranilnice. -Pojasnila daje M i š k e r Ljubljana VTI. Medvedova št. 38, telefon 35-75.
43T78-:
Pogrebni ta vod	■	vt,s'
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, ded in stric, gospod
MIHAEL MIKLAVC
poštni poduradnik v pokoju
dne 4. t. m. po dolgotrajnem trpljenju, previden s tolažili svete vere mirno preminul.
Pogreb bo v sredo, dne 6. marca 1935., ob uri popoldne izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti štev 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. marca 1935
riTLIJA vd. DUBAC, hči; JULIJA, EDVARD, AVGIJ/ vnukinja in vnuka.
Globoko užaloščeni naznanjamo žalostno vest. da je naš predobri, nepozabni, ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Gustav del Cott
okrajni glavar v pokoju
dne 5. marca 1935., ob pol 5. uri zjutraj, po kratkem trpljenju, v 82. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega blagega pokojnika bo v četrtek, dne 7. marca 1935 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Strossmayerjeva ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico
k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 8. marca t. 1., ob pol 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 5. marca 1935.
MAY del COTT roj. WALES,
Univ. med. dr. RUDOLF TRENKLER
generalni zdravnik v pokoju,
MARIN CONTE PAVLO VIČ
okrajni sodnik, sinaha in zeta,
M. U. C. HERBERT TRENKLER, MAJDA contesina PAVLO VIČ
vnuk in vnukinja.
...	. .............Občina Ljubljana
Mestni pogreti'' '-ivo-
HERBERT DEL COTT
konzul
HEDY TRENKLER, MTNE contesa PAVLOV*«*
otroci
'UJt
Davorin R&vljen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« AdoU
Ribniku - Za Narodne daton* d. (L kot dskarnar]* Pmn. le^rAek - * ^^ lel * dvoren	Nov&k " Vs1 *