THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA
Slovenec
PRVI SLOVENSKI j LIST y AMERIKI.
Gealo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN" NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 48.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 10. MARCA — SATURDAY, MARCH 10, 1928.
LETNIK XXXVIL
Za povečanje Male antante.-Lewis udriha po Min.
TAJNI RAZGOVORI, DA BI NAPRAVILI SPREMEMBE NA EVROPSKEM ZEMLJEVIDU. — K MALI ANTAN-TI BI RADI PRIKLJUČILI MADJARSKO IN AVSTRIJO. — ZA SPORAZUM Z MADJARSKO.
Ženeva, Švica. — Vršijo se tajne konverzacije, ki so v zvezi z mednarodnim stališčem Madjarske, po katerih, če se bodo zaključile tako, da bo prišlo do podajanj, lahko pričala ujemo velikih sprememb na evropskem zemljevidu. Razgovori se vršijo za zaprtimi durmi, strogo tajno in se deloma nanašajo na staro vprašanje donavskega pakta.
V glavi Edouarda Beneša, zunanjega ministra Cehoslova-ške, se je porodila misel, da bi se mala antanta približala ^ladjarski. Benešu je na tem, da bi zvedel pod kakšnimi pogoji bi se hotela Madjarska pridružiti antanti. Radi italijanske zunanje politike je pre-tiž in moč male antante znatno oslabljena. Mala antanta je bila ustanovljena po Čehoslo-vakiji, Jugoslaviji in Romuniji /. namenom, da bi se preprečilo habsburško reakcijo na Madjarskem in obdržalo meje, Is i jih je določila trianonska pogodba, po kateri so članice antante medseboj razdelile dve trotiini madjarskega teritori-rija.
Zgleda, da ne bo antanta ponudila Madjarski popravo meje, temveč materijalno kom-pezacijo za omenjeni teritorij, pod pogojem, da so Madjarska pridruži antanti, katera bi potem. ko se pridruži še Avstrija, štela pet članic. Tako povečana mala antanta bi imela pod seboj podonavske države, ki bi eno z drugo vezali varnostni pakti.
Vso to kaže. da gre antanta resno za tem. da bi se sporazumela z Madjarsko in ublažila svoje zahteve glede vprašanja vtihotapljenja orožja. Kakšno je o tem madjarsko mnenje še ni znano. A ko se antanti namera posreči, so bo Mussolini go-fox o penil od jeze in na listo narodov, ki so proti njemu, dodal še Madjarsko.
PREMOGARSKE VESTI.
Predsednik United Mine Workers dobro zagovarja stališče! premogarjev. — Predložil je senatnemu odseku originalno kopijo jackson-villske pogodbe.
Washington, D. C. — .John
L. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, je v četrtek nadaljeval pred se-natskim odsekom "z izjavami o razmerah na premogovnih poljih, kjer so se lastniki premogovnikov zakleli, da hočejo u-ničiti organizacijo premogar-skih delavcev. Dobro podkovan z dokumenti, ki dokazujejo, da so velike kompanije skovale zaroto, da bi znižale pre-mogarjem plačo, je govoril Lewis in udrihal po premogar-skih baronih, najhujše pa po Mellonu.
Lewis je izročil predsedniku [ Watsonu originalno kopijo jacksonvillske pogodbe rekoč: "Tukaj je kontrakt, katerega je prelomila Pittsburgh Coal kompanija (Mellonova), in druge v tem kraju."
VELIK POŽAR V HARRIS-BURGU.
Ilarrisburg, 111. — Pri Firebrand Fuel kompaniji v bližini Norris City, je ogenj uničil poslopje podjetja in povzročil $140,000 škode. Dve sto delavcev je vsled požara prišlo ob delo.
L0WDEN ZMAGAL VI0WI
STANLEYK. HORNBECK.
MG DONALD VZEL KRIVDO NA SEBE.
POLET PREKO ATLANTIKA
Hči angleškega milijonarja na poletu iz Evrope v Ameriko. — Pilot letala je enooki stotnik Hinchliffe.
London, Anglija. — V četrtek je bilo poročano, da se je opoldne dvignila v zrak z letalom Elsie Mackay, hči milijonarja Lord Inchcape, da poleti v Ameriko. Za pot si je izbrala ameriško letalo, katero vodi Capt.. Walter Hinchiffe, ki je slep na eno oko. Letalo je bilo na skrivnem pripeljano v Anglijo na parniku Aquitania, že meseca januarja. Priprave za polet so se vršile tajno. Za vse so preskrbeli, da bi se polet posrečil. Letalo je opremljeno s tanki za gasolin v rezervi, če bi se kateri poškodoval, da je takoj pri rokah drugi. Letalo preleti 90 milj na uro.
-o——
— Champaign, 111. — Ozna-njevalke spomladi so že tukaj. To so divje race, katere so te dni videli v velikih skupinah, ki so letele proti severu.
Amerikanka na smrt obsojena v Kanadi ni kriva umora.— Njen soprog je izpovedal, da je sam izvršil zločin.
Montreal, Que. — Doris McDonald, 20 let stara Amerikanka, je bila s svojim soprogom obsojena na smrt, radi umora šoferja Adelarda Boucharda. Dan eksekucije je določen na 23. marca. Zdaj poročajo, da je McDonald vzel vso krivdo na sebe, da bi rešil Doris smrti na vesalah. Obsojenka trdi, da ona ni popolnoma nič kriva in je napisala ves dogodek, kakor trdi. da je v resnici bilo in je kriv umora le Ralph Mc-Mullen, ki je bil takrat z njima, a je neznanokam pobegnil. Doris pravi, da je pripravljena umreti, a ne bi rada u-mrla z lažjo na ustih. Trdi, da kar je popreje izpovedala policiji ne odgovarja resnici. Pravi, da sama ne ve, kaj jo je zmotilo, da je rekla, da je ona oddala smrtnonosni strel, kar ni resnica. Doris tudi zagovarja svojega soproga in trdi, da je kriv umora le McMullen, ki bo to moral priznati, če pride v roke oblastim.
Na državni konvenciji v Des Moines so republikanci izvolili Lowdena za kandidata. —V Ohio Lowden nima u-panja.
Des Moines, Ia. — Frank O.
Lowden, bivši illinoiški guverner, je bil tukaj na državni konvenciji imenovan od republikancev kandidatom za predsedniško nominacijo na republikanski narodni konvenciji, ki bo v Kansas City. Delegati! iz države Iowa so dobili od. voditeljev stranke naročilo, | naj glasujejo za Lowdena. Sedem in dvajset delegatov bo torej iz države Iowa za Lowdena, le dva za Herbert Iloo-verja, ki tukaj nima pristašev.
Clarence F. Buck, glavni manager Lowdenove kampanje je bil pozvan iz Chicage v Washington, kjer se ima odločiti, če bo Lowden posegel s svoio kampanjo tudi v Maryland. Tukaj so nekateri republikanci, ki ne marajo Hooverja. in če bo kazalo, bodo postavili Lowdena kot proti kandidata.
Kar se Ohio tiče. je jasno, da tam ni polja za Lowdena. Ne bilo bi priporočljivo, če bi ga postavili kot proti kandidata senatorju Frank B. Willis.
MUSSOLINI OBIŠČE AMERIKO.
Rim, Italija. — Italijanski ministrski predsednik Mussolini je obljubil World Anti-Narcotic ligi, da se bo vdeležil svetovne konference, ki se bo vršila v Newyorku. Dan še ni določen.
BOJI MED GANGSTARJI.,
Slika nam predstavlja Stanley K. Hornbecka, ki je prevzel v državnem departmentu posle za odnošaje s Kitajsko, Japonsko in del Sibirije in teritorija, ki ga imajo evropski narodi v Orientu.
JASTREB POVZROČIL NESREČO - DVA MRTVA.
Managua, Nicaragua. — V
Fokker transportno letalo, v| katerem sta se nahajala Capt. William Carl B.vrd in Sergt. Rudolph Frankoforter, se je zaletel veliki jastreb. Vsled kolizije se je poškodovalo krilo letala in letalca sta bila pri-morana skočiti z letala, ko sta bila 250 čevljev visoko v zraku. Predno sta se padala odprla, sta letalca priletela na zemljo in bila na mestu ubita.
COLNINSKI URADNIKI STRELJALI NA MNOŽICO.
Gibraltar. — V La Lines na Španskem colninski uradniki pregledajo vse kar nosijo ljudje iz mesta, da zacarinijo, kar je carini podvrženega. Umevno je, da pride pri tem večkrat do spopada med množico in uradniki. Te dni se je bila pravcata bitka, v kateri je pa-1 dlo več oseb mrtvih s po tleh, ko so, polasti na konjah, ki so prihiteli uradnikom na pomoč, streljali na množičo.
STARI LJUDJE SE ŽENIJO.
South Bend, Tnd. — Tukaj sta se poročila William F. Graham, star 83 in Mrs. Orretra Rhodes, stara 78 let.
Lenox, Mass. — Herbert A. Buck star 76 let je skozi 47 let srečno živel v zakonu s svojo ženo Amber Snow Buck. Žena je zdaj stara 60 let, ki pa je postala možu tako nadležna, da on toži za ločitev zakona.
ŠEST UBITIH MED PRETEPOM.
Bombay, Indija. — V malem mestu v tukajšnji bližini je prišlo do spopada .med skupino delavcev, v boj so tudi posegle ženske. Posledica boja je bila, šest oseb mrtvih in okrog 40 ranjenih, med slednjimi so tudi ženske in otroci.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
KRIŽEM SVETA.
—	Mexico City, Mehika. — Iz Guadalajara poročajo, da so v državi Jalisco, zvezni vojaki ubili štiri voditelje in dvajset upornikov.
—	Kansas City, Kans. — Matere se morajo odslej čuvati, da se ne zamerijo svojim hčerkam. Takšen je moderni svet. Šestnajstletna Lorena Woodside je brez dovoljenja staršev vzela doma avto in se z njim vozila, zakar jo je mati našeškala. Lorena je dobi1 a zaporno povelje in pustila mater aretirati.
—	Chicago, 111. — Mrs. Angelin Malazio, stara 25 let, mati štirih otrok, je streljala na Peppino Gromdolia, starega 15 let ,očeta petih otrok. Gromdolia je kmalu nato umrl v bolnišnici. Mrs. Malazio je Izpovedala. da ker je njen mož bolan, jo je Gromdolia vedno zalezoval in pregovarjal, da bi se mu udala.
—	Termini Imerse, Italija. — Tukaj se je pričelo čiščenje razbojnikov in drugih zločincev ter članov zloglasne ban-de "mafia". Aretiranih je bilo 67 oseb.
—	Chicago, 111. — 70 letni nočni čuvaj James Lockwood pri Ward Baking kompaniji je streljal na 15 letnega Edwar-da Bardole, ki je nameraval izmakniti "cake" v pekarni na 2608 Lexington Str. Deček bo najbrže poškodbam podlegel.
—	Ponca, Neb. — William Baker, star 86 let, eden izmed najstarejših dvojčkov v Zed. drž. je umrl. Thomas Baker, brat. živi tudi v tem mestu.
—	Pariz, Francija. — Francija ima najhitrejšo 10,000 tonsko križarko na svetu. Na uro lahko prevozi 43 milj ali pet in trideset vozlov.
-o-
NAPADALEC DEKLICE OBSOJEN V DOSMRTNO JEČO.
East Chicago, Ind. — John H. Mason, ki je bil obdolžen, da se je pregrešil nad osem letno deklico, je bil pri kriminalnem sodišču v Crown Point, Ind. obsojen v dosmrtno ječo.
V	hotelu so streljali s strojno puško. — Dve osebi težko ranjeni. — Napadalci so pobegnili v avtomobilu. — Pri drugi bitki je bil ubit De-troitčan.
' Chicago, 111. — Nekaj dni je bilo v tukajšnjem mestu vse mirno in je kazalo, da so gang-sterji, katerih je več skupin in so druga z drugo v velikem sovraštvu, zagrebli bojno sekiro.
V	sredo zvečer je pa nanovo vzplamtelo sovraštvo, katerega poslodica je bila. da se nahajate dve osebi težko ranjeni v bolnišnici.
Jack McGurn, star 25 let, pristaš zloglasnega poglavarja gangster j ev in kršiteljev proh. postave, znanega pod imenom Ai Capone. in Nick Mastron. star 'M let. prodajalec zemljišč, stanujoča v \1>-Cormick hotelu. Ontario in Tiush cesti, sta bila zadeta od krogel strojne puške, ko stn sedela v "Smoke Shop".
Pred hišo se je ustavil avto-| mobil. iz katerega sta dva mo-! ška prišla v hotel, tretii je ostal v kari pripravljen za beg. Ko sta vstopila v sobo, se je McGurn nehote vzravnal pokonc;. v naslednjem trenutku je počilo par strelov, katere je oddal eden izmed prišlecev s strojno puško, dočim je drugi z revolverjem v roki gledal na to. da jima ne bo nihče pot zaprl na begu iz hotela. Ko je McGurn padel, sta napadalca brzih korakov odšla iz hotela in skočila v avtomobil.' ki je naglo oddirjal. Streli so bili namenjeni le McGurnu, Mastro je bil zadet po nesreči. Oba sta zadobila težke poškodbe in se zdravita v bolnišnici.
Druga bitka se pa je vršila v lokalu "Dreamland", na 1727 W. Van Buren cesti. Šlo je za poravnavo starega sovraštva med sorodniki. Revolverji so pokali in Joseph Cicola, star 28 let., domačin iz Detroita, je mrtev padel po tleh. Ranjeni so bili Frank Siciliana, Ci-colijev svak, Angelo Luci, lastnik. lokala ter Bruno Anoman-nia.
-o-
POTRES V ITALIJI.
Rim, Italija. — V južnem delu Italije in v Siciliji so čutili silne potresne sunke. V Gioja Tauro je bila ena oseba ubita, tri pa ranjene. Škoda na poslopjih je velika. V provincah Basilicata in Calabria se je tudi silno treslo.
-o-
OTROK JAPONSKEGA CESARJA UMRL. Tokio, Japonsko. — Umrla je šest mesecev stara hčerka japonske cesarske dvojice, o kateri je bilo poročano, da jo zdravi dvajset zdravnikov. Tudi cesar je bil bolan, ki je pa okreval.
Iz neodrešene domovine.
mmmm+mmmrn <4 M
PRI ZADRUŽNI ZVEZI JE POLEG VLADNEGA KOMISARJA NAMEŠČEN TUDI DELEGAT BENEŠKE BANKE. — V TRSTU VEDNO MANJ PREBIVALCEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Zadružna Zveza v rokah beneške banke.
Naglo se je po Goriškem razširil glas. da je pri Zadružni Zvezi poleg vladnega komisarja in posebnega revizorja, ki ga je poslalo iz Rima Združenje italijanskih posojilnic, nameščen tudi delegat beneške banke Instituto federale delle tre Venezie v osebi Vitas. Navzočnost Vitasa v prostorih Zadružne Zveze je vsakemu bajtarju v zadnji gorski vasi popolnoma razumljiva. Saj so bila pogajanja med »goriškim prefektom in g. Friederickso-nom, ravnateljem omenjene beneške banke, že pred razpustom načelstva Zadružne Zveze splošno znana. Zadružna Zveza bo postala v kratkem času ekspozitura beneške banke, ki si je že zagotovila monopol za podeljevanje poljedelskega kredita. Sedaj je jas-no, kako si je zamislil prefekt Cassini reorganizacijo Zadružne Zveze v prid slov. kmeta.
Dviganje denarja se nadaljuje. Te fini je neka posojilnica odpovedala vlogo 200 tisoč lir. Ker izplača komisar le •2000 lir tedensko, bo posojilnica prišla do svojega denarja tekom dveh let! Kakor hitro je načelstvo odpovedalo vlogo, sta se podala v ti<ti kraj dva komisarjeva uradnika, ki sta potem skupno s podesfatom izvršila preiskavo pri posojilnici.
Dne 13. febr. je komisar odpusti! iz službe inž. Rustjo, šefa blagovnega oddelka Zadr. Zveze. O vzroku odpusta ni treba govoriti. Poslovanje Zveze se vrši v italijanskem jeziku. komisar torej ne rabi več slovenskih uradnikov. Komisar je tudi pričel z likvidacijo blagovnega oddelka, ki je tako sijajno uspeval in obvaroval goriškega kmeta in živinorejca izkoriščanja od strani privatnih trgovcev. Z inž. Rustjo zgubi Zadružna Zveza enega izmed najboljših kmetijskih strokovnjakov in organizatorja , 42 mlekarn z lastno centralo v Trstu, o kateri so se celo fa-šistovski listi pohvalno izrazili. -o-
- Prebivalstvo Trsta pada.
Leto 1927 zaznamuje silno naglo nazadovanje prebivalstva v Trstu, medtem ko je Trst do 1. 1926 številčno rastel. V začetku 1. 1920 je štelo mesto 225,645 ljudi; do konca tega leta se je dvignil na 244 -473. Na koncu 1. 1921 doseže število Tržačanov 243.650, 1. 1922 244,964, 1. 1923 244.567, 1. 1924 245,372 in 1. 1925 248,-128. Zanimiva je primera med 1. 1926 in 1927. V letu 1926 se je priselilo 14,471 ljudi, izselilo 11,481 (prebitek 2990) ; rojenih je bilo 4001, mrtvih 3793 (prebitek 208) ; porastek znaša 3198 (2990 in 208) ; mesto je štelo 251,326 duš. L. 1927 zaznamuje prvi pojav naza-« dovanja. Tekom tega leta se je priselilo 13,496 ljudi, izselilo pa 14,317 (razlika 821) ; šte-
vilo rojstev znaša 3655. smrti 3564 (prirastek znaša komaj 91-. V 1. 1927 je torej mestu nazadovalo za 730 ljudi (S21 j in 91) in je na koncu leta znašalo prebivalstvo 250.596 ljudi (251,326 in 730). Trst je tore i nastopil žalostno pot navzdol. Za usodo Trsta je pač vznemirljiv ta pojav toliko bolj. ker je pričelo padati tudi šu vilo rojstev poleg silnega porasta izseljencev. Usoda Trsta jo bila zapečatena v trenutku, ki-mu je bila z novo politično mejo odrezana glavna dovod na žila. Fašizem je z omejitvijo izdajanja potnih listov in ■ i svojo politiko napram Slova jnom v Italiji postavil od Pod-brda do Postojne in Reke pravi kitajski zid. Ni zastonj zapisal veliki "Times", da je usoda Trsta odvisna od sposobnosti italijanske vlade, da ohrani prijateljske stike z ozadjem Trsta in da zadovolji Slovane v Italiji.
-o-
V Gočah
liri Vipavi so dobili vinogradniki pozive, da morajo plačali zastali vinski davek iz leta 1923. Takega davka je v občini okoli 60.000 lir. Kako bodo plačali, ko letošniogn vina niso skoro nič prodali in ko 'iv tekočih davkov ne morejo redno odštevati!
--o-
Predavanja o italijanski kulturi
se bodo vršila letošnjo spomlad v Pragi. Med predavatelji ie naznajen tudi vseučiliški profesor Gentile, ki je izdal šolsk i reformo, po kateri se je šola med julijskimi Slovenci poitali-jančila !
-o-
Iz Sežane
je došlo na tržaško politično oblast doslej 70 prošenj ta-mošnjih miličarjev, da se njihovi priimki temeljito poitali-jančijo. To bo komičnih prizorov, ko se bodo sreč a val i kraški fantje pa se ne bodo. spominjali, kako se "skliče" sedaj ta ali oni.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. , Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ........................$ 9.35
1.000 Din _______________ 18.40
2.500 Din ___________________ 45.75
5.000 Din __________________ 91.00
10,000 Din ____________________ 181.00
100 Lir	...........................$ 5.00
200 Lir	___________________________ 11.50
500 Lir	.......................... 27.75
1000 Lir	............................ 54.50
Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo
Nakazila se izvršujejo po pošti pa brzojavno.
- IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovita na:
ZAKRAJŠEK & ČESARK, 455 W. 42nd ST.. NEW YORK, N. Y.
AMERIKAHSK1 SLOVIMIC
t
AMEfžIK&NSKI SL'OVENEC
fpri in Dijstartjii ijovtsuld iiat a AnMiki, Uetaaorljoa l«ta IMS«
Idtija mk dsn rmxtm Mdcij, po-HMdeJjkor in dnevor po prsmikih.
Izdaj« in tiaka:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
g£49 Vi. 22nd St., Chicago, IIL
Telefon: CANAL Q098
Naročnina:
ga celo leto	$5.00
Za pol leta______- 2.50
Za Chicago, JCanadn in Evropo:
Ea celo leto_$6.00
Za pol leta ........ 3.00
The First and thp Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1S91.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year------$5.00
For half a year__2.50
Chicago, Canada and Europe: For one year_______...$6.00
For half a year
3.00
DOPISI važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu le čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov krtdniŠtvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office a* Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kampanja za list "Amejf. Slovenec".
Zasledujem, kako se od vseh strani oglašajo moški in ženske in poročajo o svojem delovanju pri tej kampanji. Jaz se ne morem ravno postaviti z veliko novimi naročniki, enkrat ker mi časa vedno primanjkuje, drugič pa, ker je ta list v Sheboyganu že tako razširjen, da je treba poiskati vso znajd-Ijivost, da se še kakega novega naročnika dobi. Kako je ta list pri rojakih v naši naselbini priljubljen, priča to. ker se je zadnje leto pri meli komaj eden odpovedi.! listu. Vsi drugi pa z veseljem plačajo svojo naročnino še za naprej.
Ko tako pregledujem, kdo je na višku pri kampanji, se mi posebno dobro zdi ko vidim, da so zopet naše ženske, ki so najbolj pridne. Prvo, tretje in četrto mesto zavzemajo naše, za dobro stvar vedno vnete žene. Da se bo pa vedelo, kedo so te žene, moram takoj povedati, da ste Mrs. 'Gregorič in Mrs. Urankar iz Milwaukee, ki imaste skupaj kar okoli 90 novih naročnikov, članici Slov. Ženske Zveze ter obe tudi odbor-nici podružnice št. 12. Ko sem bila zadnjič v Milwaukee, mi je neki moški rekel, da odkar se je tam ustanovila podružnica S.Ž.Z., vlada vse drugo življenje med ondotnimi ženskami; vse so bolj složne, prijazne proti eni drugi in vedno aktivne za kako dobro stvar. To me je jako veselilo slišati, in ko sem zagledala oni imeni na vrhu kampanjske liste, sem se spomnila tega moža in mu v duhu pritrdila, da ima prav. Upam. da bodo mihvauške Slovenke nadaljevale svoje delo za naš edini katoliški list in tudi ostale na vrhu kot do sedaj. Tretja žena, Mrs. Meglen, je daleč tam na zapadu. Ce je članica naše Zveze, mi ni znano. Če še ni, naj se ondotna podružnica potrudi. da si jo za članico pridobi, ker je častno imeti med seboj tako delavno in zavedno rojakinjo. Ona je že enkrat odnesla nagrado pri kampanji za nove naročnike in bo jo gotovo tudi sedaj, kar ji iz srca želim.
Splošno bi pa apelirala zlasti na članice Ženske Zveze, da gredo na delo za novimi naročniki ter tako temu listu pokažejo hvaležnost, katero smo mu dolžne za usluge nam storjene od časa, ko se je Zveza jela ustanavljati. Znano Vam je, da smo imele ceio leto Z vezi no glasilo brezplačno na razpolago. Zato pač ne smemo nikdar pozabiti te usluge. Sicer pa to še ni vse, kar je list Amer. Slovenec storil za našo Zvezo. Ko smo bile v najtežjem času — začetku — nam je osobje tega lista delalo korajžo in pogum in nas bodrilo, da vztrajaj-mo pri svojih namerah, čeprav je padalo od vseh strani po nas ... Ta list je radevolje priobčeval naše članke in dopise ter s tem pomagal širiti'idejo za žensko organizacijo. V sve-sti smo si vse, da ne bi bila naša organizacija tako številna kot je danes, če <ie bi imele nam naklonjenega lista na razpolago. List Amer. Slovenec pa je stal nam ob strani v času, ko se nobeden drugi list za nas še zmenil ni. Zato je naša sveta dolžnost, da tudi me po svoji strani delujemo za ta list, ga razširjamo in mu delamo reklamo.
Vse toraj na plan ta mesec in za novimi naročniki!
Pozdravljene!
Marie Prisland, predsednica S.Ž.Z.
-o-
Par padatkov o Aiaski.
Se verozapadno obal Amerike in nekatere izmed Aljut-skih otokov sta 1. 1741 odkrila Vitus Bering, danski pomorščak v službi carja Petra Velikega, in Čirikov, ruski pomorski ka-petan. Prva naselbina je hastala 1. 1784 na otoku Kodjak. Leta 1799 je Aleksander Baranov, ustanovitelj trgovske kolonije ob Beringovi ožini in prvi guverner "Ruske Amerike", zasedel otok, ki se po njem imenuje, in nadovezal živahne trgovske zveze z domorodci, kasneje pa tudi s Kitajsko in pristanišči Združenih držav.
Leta 1860 je Alaska imela- prebivalstvo kakih 35,000 duš. Ozemlje se ni nikoli izplačalo Rusiji, ki je vrhu tega imela ra-
di Alaske mnogo diptomatičnih težav, ker so si tudi druge velesile prilaščevale pravico do nje. Leta 18<56 je tedanji državni tajnik Seward začel pogajati se z Rusijo glede nakupa Alaske. Pogodili so se in Alaska je dne 30. marca 1867 postala teritorij Združenih držav. Rusija je dobila kupnino $7,200,000 v zlatu. Z nakupom Alaske se je površina Združenih držav povečala za 590,000 kvadratnih milj, kajti treba pomisliti, da je Alaska tako prostorna kot Španska, Francija in Nemčija skupa'j.
Izkoriščanje naravnega bogastva Alaske je šele v povojih. Vendarle 60 let ameriške nadvlade je pokazalo, da je ameriška vlada napravila sijajno kupčijo z nakupom Alaske. Odkar so tam odkrili zlato, je Alaska producirala za 350 milijonov dolarjev te kovine. Baker in druge kovine so vrgle približno 553 milijonov. Leta 1926 je produkcija zlata znašala skoraj 7 milijonov, srebra skoraj pol milijona in bakra skoraj deset milijonov. Alaska ima obsežne gozdove ob obali. Divjačine je tam polno. Ribolov je največja industrija; skoraj 800 ladij se peča z ribolovom, največ z lovom lososa (salmon) .
Državna železnica, edina v obratu, meri 801 milj. Turistov »1. 1925 na četvorici parobrodnih prog je bilo 32,000. — Prebivalstvo Alaske je 1. 1920 znašalo 155,000,-vštevši približno 28,000 belokožcev. Ostali so Indijanci in Eskimosi.
Od 1. 1912 ima Alaska svojo legislaturo, izvoljeno potom splošnega glasovanja. Predsednik Združenih držav imenuje governorja za dobo štirih let. Kongres si pridržuje pravico zakonodaje v nekaterih stvareh.
MM

VELIKA ZAVEDNOST SLOVENSKEGA FARMARJA.
Adair, Ia.
Cenjeno uredništvo: — Zopet je minulo 6 mesecev in treba mi je poslati naročnino za moj list. Zato pošiljam to pot ček za $17.00, iz katerega vračunajte enoletno naročnino za mene in za mojega očeta in sestro v starem kraju, katerima je potekla naročnina meseca januarja.
Sestra in oče mi pišeta večkrat iz starega kraja, kako se jim ta list dopade. Oče pravi-jo% da pridejo k njim vsako nedeljo v vas možaki iz vasi in bero Amer. Slovenca in vsi hvalijo, da je to izvrsten list. Pravijo oče, odkar dobivamo ta list, vedno vemo, kako se približno vam godi tam v A-meriki. Še orožniki, ki se pri njih večkrat ustavijo in kaj pokramljajo, radi bero ta list.
Priznati moram, da je tudi meni kot edinemu slov. farmarju v tej okolici Amer. Slovenec najboljši prijatelj. Zadnje čase, ko je postalo malo gorkeje in imamo farmarji že več zunanjega dela, ko pripravljamo razne stroje in druge stvari, ker če bo tako, bomo začeli kmalu z oranjem, ob večerih na hitro preberem novice na prvi strani, potem ga pa spravljam. V nedeljo popoldne pa preberem vse številke od celega tedna. Res zanimiv list. Le tako naprej!
Prejel sem tudi poslane mi plošče. Tudi to je nekaj izvan-rednega. Mislite si mene samega tukajšnjega slov. farmarja, pa denem na Viktrolo slovensko ploščo, pa čujem slovensko pridigo. Za vas po naselbinah, kjer imate slovenske dušne pastirje, morda to ni kaj posebnega. Ali za mene pa je.
Želim Amor. Slovencu v tej kampanji najboljšega uspeha, tako da ne bi bilo slovenske hiše, ne Slovenca v Ameriki, ki
bi ne dobival in ne čital ta vrli list.	Farmar.
-o-
SMRTNA KOSA V CLEVE-LANDU.
Cleveland, O.
Te dni je preminula Josephine Hrovat. rojena Batagel, v starosti 48 let. Doma je bila iz Dobravel pri Sv. Križu na Primorskem. V Ameriki se je nahajala 14 let.
-Preteklo soboto je umrl v Warrensville sanatoriju 271et-ni John Vertin. Ranjki je bil rojen v Calumetu, Mich., iz znane Vertinove družine. V Clevelandu zapušča mater, 2 brata in tri sestre. Izmed teh je ena soproga Mr. Pavel Schnellerja, tajnika slovenske posojilnice, druga je pa soproga dr. F. J. Kerna. Pogreb se je vršil pretekli pondeljek.
Preteklo nedeljo je umrla Mrs. Jera Kuhelj, 3623 E. 82d Street. Stara je bila 73 let. — Ranjka je bila doma iz Dečje vasi, fara Šmihel na Dolenjskem. Tu zapušča enega sina in dve poročeni hčeri: Mrs. Frances Hrovat in Mrs. Rosie Mallv. Ranjka je bila članica dr. Sv. Rešnjega Telesa. Pogreb se je vršil v torek pod vodstvom Louis F. Ferfolia.
-o-
NAZNANILO ČLANOM
DRUŽBE SV. MOHORJA.
Chicago, III.
Vsem članom Slov. Podp. Družbe sv. Mohorja se uljud-no naznanja, da imamo skupno sv. spoved to soboto, 10. marca, skupno sv. obhajilo pa v nedeljo, 11. marca pri pol 8. sv. maši. Vsak bo dobil pri ob-hajilni mizi listek, s katerim se bo izkazal, da je opravil svojo velikonočno dolžnost.
Vsak naj bo v nedeljo točno ob 7:15 zjutraj v cerkveni dvorani, da skupno korakamo v cerkev. Pridite vsi!
Bratski pozdrav,
Odbor.
O NAŠI TEKMI!
Kdor bo pregledal današnji seznam kampanjskih agitatorjev "A. S.", bo videl precejšno spremembo. Jolietski tekmec Mr. Joseph Ancel, je zopet na vrhu s svojimi 59 novimi naročniki. Pa to še ni vse. Ali niste čitali pred par dnevi izjavo Mr. Kramariča, da se šele sedaj prične glavna ofenziva v Jolietu? Na čelo ji bo stopil sam jolietski Napoleon, ki je v kampanji K.S.K.J. odnesel zlato kladivo. To se pravi, kdor bo hotel priti odslej na prvo mesto, ta se bo moral spoprijeti z najbolj spretnim vojskovodjem v takih kampanjah.
Seveda v Milwaukee pa svoje rokave vihajo in pravijo: bomo videli . . . bomo videli . . .
Ali ne samo v Mihvaukah, če veljajo kaj besede, ki smo jih čitali te dni iz slavnega Clevelanda, se tam nekaj velikega kuha. Od tam lahko z eno samo bombo poženo v beg vse druge. Tam jih je veliko in polje tako veliko, da nabero lahko 1000 novih naročnikov samo če hočejo. To bodo pokazali v naslednjih dneh.
Giblje se pa tudi drugod. Vse naselbine počasi lezejo na vrh in te dni se bodo zgrabili.
Rojaki pazite, kdo bo na vrhu liste prihodnjič!
TEKMECI.
Dosedaj imajo skupaj kredita za sledeče število naročnikov:
Mrs. losiph Ancel. Joliet. i 11. ................................. 50
Mrs. Lucija (Irc.morčič. Milwaukee. Wis, ............................... 53Vz
Mrs. Ivanka L'rankar. Milwaukee. Wis..............4'i
Mrs. Josephine Meglen. Pueblo. Colo.	.... .......... 35
Mrs. Dorothy Denneš, Steehon, Pa...................................... 12
Mr. Anton Uakše. So. Chicago, 111..... ..........................................11
Mr>. M. Glavati. Collinwood. O.	.....................10
Mr. Michael I'roirar, Sheboygan. Wis. ......................10
Mr. Michael Kapsh. Colorado Springs. Colo.................... o
Mrs. Jennie Intiliar. Xoble, O..................................................... 5
Mr. Frank t'rsich. Milwaukee. Wis............................................. 5
Mr. K ran k Mišjak. La Salle. Ill........... ................. 5
Mr. Jos. Sicherl. Chicago. Ill....................................... 5
Mr. Frank Clear. Gilbert. Minn................................................. 4.'.<
Mr. John Kovačie. West Alfis, Wis. . ......................................... 4
Mrs. Angela Launch. Milwaukee, Wis..... ............................. 4
Mrs. Anna Lumbert.* Farrcll, Pa..................................................... 4
Mr. Mike Tomšič. Houston. Pa............................................. 4
Mr. Anton Habich. Aliquippa. I'a. ..............................................
Mrs. Uršula Ivšek. Rock Springs. Wvo......................................... 3
Mr. J. J. Peshell. Ely. Minn...... ....................^
Rev. 15. Ainbrozich, O.F.M.. Detroit. Mich.................... 3
Mrs. I. Kastilic. Kveleth. Minn.................i
Mr. Marko 13 hull. Joliet, 111...............................~............. i\ .
Mr. .John liartol. San Francisco. Cal....................................... 2
Mrs. Anna Lumbert. Steelton, Pa................................................ 2
Mr. Louis Smrekar, Joliet, III................................................... 2
Mr. Frank Kurnik. Clevelant. 0............................................. 2
Mr. Marcus Golavasich, Wilkesbarrc. Pa................................. 2
Mrs. Mary Mihelich, Lorain. O. ................................................ 2
Mrs. Marie Prisland. Sheboygan. Wis........................................... 2
Mr. Luke Terhlen. Chisholm. Minn............................................... 2
Mr. ..John Tisel, West AHis. Wis. ....................." "	""' >
Mr. Anton Zakraišek. Kansas Citv, Kaus................................... 2
Rev. K. Iiej?e!i. New York. X. V. .....................................Z" 2
Mr. John Gričar. St. Charles. Mich.............................................. 2
Mr. John Poljak. Argo. Ill................................................................................................j
Mr. A. Štrukcl. La Salle, II!..................ZZZIIZZZZ7""" 2
Mr. M. Žugel. Chicago. Ill........ ..................................................... 2
Mrs. H. Globoenik, Chisholm. Minn...........................................>
Mr. Jos. Fabian. Toliet. Ill.............................................................. 2
Mr. Joseph Grdiua. Cleveland, O.	2
Mrs. Anna Dolinšek. Galeshurg, ill..................2
Mr. Jacob Drasler. Moon Run. Pa. ............2
Mrs. Jennie Stirn, Chicago. Ill....................j
Mr. Joe t'rainar. Sheboygan. Wis. . ..	2
Mr. Anton Cdovich. Milawirkee. Wis...... ........2
Mr. Anton Zorman. Chicago, III.	2
Mrs. John Starovasnik, Park City. Utah ................................. 2
Mrs. Angela Mlakar. Redore, Minn.................................. 1
Mr. Tom Petemell. Rice, Minn. ................................................ 1
Mr. Jacob Preslor. Sheboygan. Wis............................................. 1
Mr. Jos. Xalig. Calgari. Alta., Canada ............................. 1
Mr. I'. Majcrlc, Kansas City. Kans................. ....................... 1
Mr. Frank Gabriel, W. Pullman. Ill..................... .1
Mr. Louis Russ. Pueblo. Colo.............. .................................. 1
Mr. Steve Yucko. Hamilton, Out., Canada	1
Mr. J. Resnik. Cleveland. O............................ ..........1
Mrs. I*. Ambrose. Joliet. Ill....................................................|
Mr. Frank Bizjak. Chicago. 111.	1
Mr. Frank Cemas. Homestead, l'a. ...... ........................ 1
Mr. Frank Kovačič, Cleveland. O.	1
M r<. Mary Plantan. West Linn. < >re.	1
Mrs. Angela Resnar. Grand Haven. Muh .	1
Sobota, 10. marca 192B.

PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV ŽUPNIJE SV. ŠTEFANA V CHICAGI.
February 1928.
Dohodki:
Sedeži ...............................
Xedcl. kol. v kovertah Nerlel. kol. brez kovert Kol. za plač. doljiov .... Izredna kol. pri blag.
Božični dar ...................
Večeru ice ........................
Svečke .....................
Mcs. kol.....................
Hala .................................
Keglisče ..........................
Zabave ............................
Za orprljt Za orgije
org.....
dar. Adrija ....
dar. Jezero ......
Za org. dar. Združena dr. Za orgije v župnisču .....
ost
..S 280.41 . 277.20 . 117.51 40 02 1715.07 12.00 16.15 201.24 78.00 161.00 195.70 705.45 1680.31 707.00 531.11
Kuverte .....................
Skupni dohodki
Stroški:
Plače: duhovniki ..............
sestre ...................
organist ................
mežnar...................
Office ...........................................
Telefon .......................................
Gas: doni. se>tre. cerkev
Elektrika................................
Cerkvene potrebe
Orgije ..........................................
Hišne potrebe
Popravila v cerk., domu in šol Llektr. popra, in nove napravi
Kurjava .............................
Tiskovine ........
Obresti .........................................
Kon traktor ........
4.00
Svoje vrste mož. — Radič je bil svoječasno velik nasprotnik Beograda. Radi bratimstva z Moskvo je bil Radič dejan celo pod ključ. Takrat je rohnel proti diktaturi, proti meščanski policiji itd. Ali vreme se spreminja. In z njim se spreminja Radič. Te dni je ravno tisti Radie priporočal vlado z diktaturo. Pa ga razumi, kdor more!
Specialni jugoslavanizem. —
Med tem, ko južni Slovani delujejo na vso moč za zbližanje in ujedinjenje vseh južnih Slovanov, ki naj bi bili znani le po imenu Jugosloveni. pride "Hrvatski List in Danica Hrvatska" iz New Yorka, katero vodi neki Krešič (!) ter naziva točasnega jugoslovanskega notranjega ministra Slovenca Dr. Antona Korošca za "Kranjca". Štev. 27 "Hrv. I,, in D. Hrv." pokazuje, da Kresi e dr. Korošca zelo, zelo malo pozna. Prvič, nazivanje "Kranjac' kaže veliko plitkost, da ne rečemo neizobraženost. Konštati-rati moramo, da dr. Korošec sploh ni "Kranjac" in moralo bi biti na Kresiču, da ako radi svoje plitkosti tega ni vedel, da bi pronašel, od kje sploh dr. Korošec prihaja. — Zdaj smo šele na jasnem, zakaj nas Amerikanci še danes ne morejo poznati kot Jugoslovane. Pri tem bo imel že malo zasluge "specialni jugoslavanizem" Krešičeve baze! Basta.
To se je dogodilo enkrat. —
Tam v slavni skipetarski deželi je poslal kmet Ahmed sušit svinjsko pleče mesarju. Mesar je odrezal yelik kos z njega. Ko je kmet to videl, je rekel mesarju, naj mu povrne škodo, sicer ga pojde tožit.
Mesar pa je stekel prej k sodniku in mu dal veliko polico v dar. Kmet pride tožil in sodnik je zaslišal oba.
Mesar se jc zagovarjal, da so mu muhe pojedle toliko mesa.
Sodnik (kmetu) : "Ako so muhe storile to, se znosite nad muhami. Pobijajte jih. kjerkoli dobite katero."
Slučajno je ugledal krnel muho mi sodnikovem obrazu. Brez pomisleka je lopnil s pes! jo po sodnikovem nosu, da se je možaku takoj pocedila kri. in dejal: "Kakor nalašč! Ena je že tukaj!"
aiiiaiiiniiiiaiiiniiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiitiiiiBiiiniiiiBiiiiBiiiiiiiiiuiimin
Šolnina .......................................... 222.00
72.00 Stroški pri Idai
o rye
I i in
razne
.57027.13
.$ J32.0!) . 210.00 13().<:n . 150.00 7/»5 8.25 3K.47 (*).9<i 62.12 3000.00 2". 75 i 229.25 1 <>8.4-1 25«. 00 38.50 66.25 400.00
143.20
rvejjnsee
Vseh i Dohodki Stroški
30 A3
■ troškov >kni»ai
$5391.30 . $7027.! 3 ................$5391.30
.$1035.83
.$2800.93 530 |..!li
1858.87 $11.080.93 $5136.23 5390.30 $10.527.53
Prebitek ........
Dohodki: januar februar Ostalo od l. 1027 Stroški: januar februar
T—	__
Denarja na banki je tedaj $1159.-10 Rev. Anselm Murn. O.F.M. župnik.
Leo Jurjovec, revisor rač. Frank Kosmach, revisor rač. -O-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
* PODLISTEK *
^iwnuumtiiiinniitiiitiinimiiiimiMiiiti^aiicH^nfiiriHifimf • "■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiini Selma Lagerlof:
DEKLI- Z v jCEVJA.
! i nje.)
"Tako co > ze odšel," je rekel Gud-mund.	-m le vprašat, če bi se go-
spod ža;r otel peljati z menoj, zakaj ji\y wep- ji k obravnavam."
je vedno silno točen," je tožila
/H".
>> . pa ni nikake škode," je rekel * ii 1 jnd.
>če bi se gotovo rad peljal s tako kras-r> >i konjem in na tako zalem vozu," je menila deklica prijazno. Gudmund se je malo
nasmehnil, ko je slišal pohvalo.
"Sedaj.moram pa zopet dalje," je rekel.
"Ali ne boš stopil nič v hišo, Gudmund?'
"Hvala lepa, Hildur., moram k razpravam. Ne smem zamuditi."
Gudmund se je peljal naravnost k sod-niji. Bil je zelo zadovoljen in ni več mislil na srečanje s Helgo. Bil je srečen, da je baš Hildur prišla iz hiše in da je videla njegovo plahto, konja in opremo. Gotovo je vse opazila.
Prvič je bil Gudmund pri porotnih razpravah. Zdelo -se mu je, da tu lahko mao-go sliši in zve, zato je ostal ves dan.
Bil je v porotni dvorani, ko se je obravnavala Helgina zadeva, videl je, kako je iztrgala sveto pismo in vztrajala napram slugi in sodniku. Ko je bilo vse končano in je sodnik stisnil Helgi roko, je Gudmund nagi o vstaJ ter zapustil dvorano.
Hitro je vpregel konja y voz in zapeljal
pred vrata. Spoznal je, da je bilo vedenje Helgino zelo junaško in zato jo je hotel počastiti. Toda bila je tako preplašena, da ni razumela njegove namere in je bežala pred častjo, ki ji je bila namenjena.
Pozno zvečer istega dne je prišel Gudmund na Močevje. Bilo je to majhno posestvo na pobočju griča, poraščenega z gozdovi. Pot, ki je vodila tja, je bila samo pozimi ofo sanincu vozna. Gudmund je moral iti peš. Prav težko je prišel naprej. Šel je čez drn in stm ter si skoro polomil jaoge; na več krajih je morai prebresti potok. Ce bi ne bilo ščipa, bi sploh ne mogel naprej ; iti premišljeval je, kako težavaa je pot. 1« jo je iiLorala narediti danes H-e%a.
GudHiund je šel per k o travnika h kači. Skozi okna, ki niso biLa zastrta, se je svetlikala luč; pogledal je &kozi okno, da bi videl, ali ye Helga v koči. Na mi^i ob oknu je gorela mala svetilka, pred »jo j« sede! oče
in krpal stare čevlje. V ozadju sobe, poleg ognjišča, na katerem je gorel slaboten ©genj, je sedela mati. Imela je pred seboj preslico, toda jenjala je z delom ter se igrala z malim otročičem. Vzela ga je iz zibelke in prav ven do Gudmunda se je slišalo, kako se z njim igra in smehlja. — Imela je naguban, strog obraz; toda ko se je tako sklanjala nad otrokom, je zadobii njen obraz mil izraz, in smehljala se je malemu tako nežno kot njegova rodna mati.
Gudmund je gledal, kje je Helga, toda v nobeaaeiaa kotu koče je ni mogel opaziti. Zato se mu je zdelo najprimernejše, d« počaka zunaj, dokler ne pride. Čudil »e je, kako je to, da je še na doma. Mogoče 30 wi«d potjo stopila h kakim znancem, da e je odpočila in kaj zaužila? 'Toda na vsak način mora kmalu priti, če koč« biti pred ftočjo doma:
Nihče ni šel skozi gozd. Helgo pač še dolgo ni bilo pričakovati. "Rad bi vedel, kaj bo rekla, ko me bo zagledala tu," si je mislil Gudmund. "Mogoče bo vpila in stekla nazaj v gozd ter si vso noč ne bo upala domov."
Pri tem se je spomnil, da je res čudno, da ima naenkrat toliko opraviti s tem baj-tarskim dekletom.
Ko je prišel domov od porotnih obravnav, je šel kot navadno k materi in ji povedal vse, kar je tekom dneva doživel. — Gudmundova mati je bila pametna in velikodušna ter je znala s sinom tako ravnati, da ji je še sedaj vse zaiapal kot otrok. Že več let je bila bolna in ni mogla hoditi, temveč je sedela ves dan tiho v svojem naslonjaču. Vedno je bila prijetna urica zanjo, kadar je pri»e4 Gudmund s kakšne poti domov ter ji prinesel tvovic.
(Dalje prih.)
Sobota, la. mafrca 1928.
AMERIKANSKi SLOVENEC
Slovenska Zenica Zveza.
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14 dec, 1927
GLAVNI ODBOR ZA 192S, 1928 i« 1930:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan,
Wisconsin.
Podpredsednica: Mrs. Mary Glavan, 1372 Eaglesmere Ave., Collin-
wood, Ohio.
Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 \V. 22nd St.. Chicago, 111. Blagajnicarka: Mrs. Matilda Duller, 2241 So. Lincoln St., Chicago, 111.
NADZORNICE: Mrs. Mary Vidmar, 770 X. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. Mrs. Margaret Ritonia, 307 lirove Street, Milwaukee, Wis. Mrs. Rose Sraole, Box 114, Bradley, III.
PROSVETNI ODSEK: Mrs. Julia Gottlieb, tajnica književne matice. Mrs. Mary Puhek, 0o8 Glover Street, Detroit, Mich. Mrs. Dorothy Dermes, 236 Myers Street, Steclton, Pa.
PUBLIKACIJSKI ODSEK:
Mrs. Fanny Jazbec, urednica Glasila, 2249 W. 22nd St., Chicago, 111. Mrs. Pauline Osolme, Box 492, Forest City, Pa. Mrs. Mary Plantan, Box 287, West Linn, Ore.
SVETOVALKE: Mrs. Margaret Kozjan, 1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo. Mrs. Frances Žagar, 231 Center Str., Barberton, Ohio. Mrs. Matilda Robertz, 007 Jackson Street, Eveleth, Minn. Mrs. Bara Kramer, 476 Kansas Street. San Francisco, Calif. Mrs. Mary Darovec, 19114 Shawnee Ave., Nottingham, Ohio.
VODITELJICA MLADINSKEGA ODDELKA:
Mrs. Helen Zakrajšek, 2JJ8 West 22nd Street, Chicago, 111. Uradno iJlasilu: Amerikanski Slovenec.
Katoliške Slovenke. Pristopajte k Slovenski Ženski Zvezi, ki je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pristopnina je 50c, mesečni prispevek pa samo 25c. Sprejemajo se članice od 16. do 55. leta, v Mladinski Oddelek pa deklice ki dokončajo osemrazredno šolo.
Častno za vsako naselbino je, imeti podružnico S. 2. Z. v svoji sredi. Ako je ;ni Vas še ni, ustanovite jo. Osem novih članic zadostuje.
Za v-i pojasnila glede ustanovitve in poslovanja podružnic se clirnite na predsednico Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Avenue, Sheboypa':, Wis., denarne prispevke, namenjene za glavni urad pa pošljite tajnici. Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nds Street, Chicago, 111. in sici ■• najpozneje do 25. vsakega meseca. Vse dopise, namenjene za GlasiK» /veze. pa pošljite direktno na list Amerikanski Sloveenc, 1849 YV. 22: i d Street. Chicago. 111.
-O-OO CK - O OOOOO O 0<>000<>00<KKK>000<K>000<>CK><><>^^
IMENIK KRAJEVNIH PODRUŽNIC.
Štev. 1, Sheboygan, Wis.: Prcdsed-
scdnira Mary Repenšek, tajnica Margaret Prisland. 1034 Dillingham Ave.; M,!;.miničarka Meta Krzen: zastopnica Marie Prisland. Podružnica zboruje \s,tUi prvi torek v mesecu v Šolski dvorani.
Štev, 2, Chicago, 111.: Predsednica Marv Jorgu; podpredsednica Theresa t heruich; tajnica Agnes Augustin, 1902 W. 22nd Place; blagajnicarka Jennie Slayer. Seje se \ršijo vsaki četrti četrtek v cerkveni dvorani.
Štev. 3, Pueblo, Colo.: Predsednica Marv Bozaičk; podpredsednica Amalija Pečavar; tajnica Margareta Koz-ian, 1J20 Eiler Ave.; blagajuičarka Margareta Mehle.
Štev. 4, Oregon City, Ore.: Predsednica Marv Plantoti; tajnica Maric Polajnar, 1112 John Adatns St.; bla-gajiiicaika Juliana lierbst. Seje sc vršijo \ sako prvo nedeljo v mcsecu pri lohaui lierbst, West Lin, Ure.
Štev. 5, Indianapolis, Ind.: Predsednica Anna Koren; tajnica Mary Diigar. 919 \\ Warman Ave.; blagajnicarka Jennie Cirbek. Seja vsaki tretii ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v novi šolski dvorani.
Štev. 6, Barberton, O.: Predsednica Mary Seinrov: tajnica Prances Stan-K'T, Doylcstown. ().: blagajuičarka Jennie O/bolt. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu pri Jennie I'rolia. 213 Columbia Ave.
Štev. 7, Forest City, Pa.: Predsednica Anna Kamin: podpredsednica Louise Novak; tajnica Pauline Oso-lin, lio\ 492; blagajuičarka Jennie liaeuik. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer v dvorani pevskega društva "Naprej".
Štev. 8. Steelton, Pa.: Predsednica Dorotliv Dernies; podpredsednica \uiia l.eličič; la.inica Mary Movrin; blagajuičarka Katherine Siminič.
Štev. 9, Detroit, Mich.: Duhovni vodja Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M.; predsednica Mary Puhek; podpredsednica Atnalia Pavlich; tajnica Theresa Caiser, 1571 Kendall Ave.; blagajnicarka Anna Misiea.
Štev 10, Collinwood, O.: Predsednica Mary Glavan; podpredsednica Marv 1'rbas; tajnica Marv Sluga, 14315 1 homas Ave.; blagajuičarka Mijiaela Rovcre.
Štev. II, Eveleth, Minn.: Predsednica Rose Jerome: podpredsednica Louise Parme; tajnica Frances Zakrajšek. 418 Jones St.; blagajnicarka Gertrude Kavčič.
Štev. 12, Milwaukee, Wis.: Predsednica Margareta Ritonia; podpredsednica Marv Kopač; tajnica Frances Gregorčič, 429 Virginia St.; blagajni-čarka Ivanka Urankar.
JPOZQft ČLANICE
NICE &Ž.Z. ST. U
. SheWy***, WU.
Na seji v torek zvečer se Jej sklenilo, da se da cela podružnica slikati ter da se to sliko priobči v naši knjigi "Ameriška Slovenka". Naznanja se torej, da naj vse članice pridejo k fotograf« ob dveh v nedeljo popoldne, 11. marca, in sicer na 1129 North 8. cesta. — Fotograf je A. Kuether. Ker imajo vse članice giasilo Zveze, ki je Amer. Slovenec, in bodo vse to notico čitale, zato se ne bo nobene še posebej obveščalo, ampak naj to zadostuje. Odbor. -O-
PODRUŽNICA ŠT. 2 S.Ž.Z.
Chicago, 111.
Vsem članicam ustanovni-cam podružnice št. 2 SŽZ. se uljudno naznanja, da je bilo na zadnji seji sklenjeno, da bomo imele sliko v naši knjigi "Ameriška Slovenka". Vabite se torej vse, da se zglasite pri sestri glavni tajnici Mrs. Gottlieb, 1845 W. 22nd St., v pon-deljek, 12. marca, ob pol osmi uri zvečer, da se pogovorimo kdaj se gremo slikat. Katera pa ne more priti ta večer, naj pa pokliče na telefon: Canal 3073. Na ta sestanek pa naj pridejo tudi vse tiste, ki bodo delale na našem "Bunco party", ker se moramo pogovoriti tudi o tem.
Vse članice naše podružnice se pa prosijo, da pridno agiti-rajo za naš "Bunco Party", ki se bo vršil v četrtek, 15. marca 1928 v cerkveni dvorani, 22nd Place in Lincoln Street. Dvorana se odpre ob 7. uri, pričetek točno ob pol osmi uri zvečer. Dobitkov imamo veliko in so po večini zelo krasni, da bo vsak zadovoljen. Udeležite se vse in pripeljite svoje prijatelje in znance.	Odbor.
-o-
ZAHVALA.
Sheboygan, Wis.
V dolžnost si štejem, da se
m
Ferguse« pravi, če M vprašali! za svet, pral vojno ženske, bij ne bilo nobene vojne. Prišel pal bo ca«, ko se bodo ženske — matere zavedle, da niso vzgojile svoje sinove, da bi jih pošiljale v žrelo vojnemu molo-hu. Zato pa matere, vaša dolžnost je, da otroke že v zgodnji mladosti navajate na to, da bodo sovražili vojno kjer se mori, Božja zapoved pravi: Ne ubijaj ! Mrs. Fergusen pravi, da bo prišla ura, ko bodo matere spregovorile, predno bo prišel kritični čas vojne in se bodo uprle par možem, ki hočejo življenje njihovih sinov, da si napolnijo žepe. Ce bodo matere še dalje mirno gledale, ko jim bodo jemali sinove v vojno, tedaj se jih upravičano naziva, da so varuhinje meča, ki uničuje in ustvarja človeštvo. Vojna je le mogoča, ker je masa pri volji, da se kolje. Maso vlada le skupina mož, ki zapoveduje — hipnotizira jo s patrijotizmom, da je slepa in giuha ter mori, uničuje in potem zopet masa, vse to drago plačuje, kar je uničila. Matere — vojna je peklo! Mesto, da kupiš malemu sinčku za i-gračo soldatka ali pištolo, kupi mu raje kladivo; mesto sab-lice pa dobro podučno knjigo.
Strta 9
WODim SKRBI ZA RED PRI HIŠI!
Štev. 13, San Francisco, Cal.: Pred- *ot	podružnice št. 1. S-
;dnica Marv Sterk: tajnica Bara'. Ž. Z. tem potom najprisrčneje
Kramar. 47<> Kansas St.; blagajuičarka Marv Troje. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v Slovenskem Domu.
Stev. 14, Nottingham, O.: Predsednica Frances Rupert: podpredsednica Angela Bencin; tajnica Frances Novak. 19107 Shawnee Ave.; blagajuičarka Mary Darovec.
Štev. 15. Cleveland <Newburgh), Ohio: Predsednica Theresa Glavač; podpredsednica Marie PlaninŠek; tajnica Pauline Zupančič, .1522 E. 88th Street: blagajuičarka Sophie G liha. Redne mesečne seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer.
Štev. 16, So. Chicago, 111.: Predsednica Agues Zupančič, podpredsednica A vrneš Mahovlič. tajnica Josephine Samatorchen. 9733 Ave. L., blagajnicarka Alojzija Žagar. — Seje vsaki tretji četrtek v mesecu.
Pripomba:—Vsaka sprememba pri podružnici, kakor tudi morebitne napake in ncdoslatki sc naj takoj naznanijo na glavni urad.
-O-
IZ URADA TAJNICE KNJIŽEVNE MATICE S.Ž.Z.
Vsem podružnicam SŽZ. sc naznanja, da jim je bila dopo-slana iz Washingtona, D. C., knjižica "Državljanski katekizem o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov". V tej knjigi, ki je tiskana v angleškem in slovenskem jeziku, najdete vse kar je potrebno za pridobitev ameriškega državljanstva. Priporoča se vsem članicam, da se te knjige pridno poslužujejo.
Glede naše knjige "Ameriška Slovenka" se pa poroča sledeče: Knjiga bo izvrstna. Imamo že na rokah veliko finega originalnega gradiva, da bo knjiga večja kot smo mislile.
Vse podružnice, ki še niso poslale svoje zgodovine, naj to takoj store. Imeti hočemo zgodovino od vseh podružnic. Želimo pa, da vsaka podružnica sama spiše, in sicer na kratko. Ne pozabite navesti sedanji odbor. Katera podružnica želi imeti v knjigi sliko, naj jo takoj posije.
Glede oglasov pa to-le: Huda bitka se bije med sledečimi naselbinami: Sheboygan, Cleveland z okolico in Chicago. Vsaka izmed teh ima do sedaj že približno za $200.00 ogla-
sov. Katera naselbina bo zmagala, bomo nazadnje videli. — Tudi v drugih naselbinah so članice pridno na delu, kar se bo pa prihodnjič naznanilo, kajti pričakuje se, da se oglasijo tudi tiste naselbine, ki do sedaj še niso nič storile. Za vzgled si naj vzamejo malo mestece, oziroma naselbino Sheboygan, Wis., ki hoče premagati vse druge. Vidite, -tudi
v malih naselbinah se lahko dobijo oglasi. Ako ni slovenskih trgovcev, pa idite k tistim, pri katerih kupujete vaše potrebščine.
Iz več naselbin smo dobile obvestila, da nameravajo ustanoviti podružnice SŽZ. Vsem tem se naznanja, da imajo čas ta mesec, da bo njihova podružnica označena v knjigi. — Torej vse slovenske naselbine po Ameriki, ki še nimate podružnice SŽZ., na delo sedaj. Ta knjiga bo čitana vsepovsod, tu m v starem kraju in marsikdo bo vprašaj zakaj pa ta in ta naselbina nima podružnice. Rešite čast vaše naselbine sedaj ob enajsti uri.
Sesterski pozdrav vsem zavednim Slovenkam
Julia GottHek, tajnica.
zahvalim vsem članicam naše podružnice, za krasno darilo^ katerega so podarile mojemu sinčku prvorojenčku, odkar obstoji podružnica. Bila sem neizrečeno vesela. Nisem popolnoma nič pričakovala, zato pa je bilo veselje tem večje. Ker se ne morem vsaki sosestri osebno zahvaliti, naj zadostujejo te vrstice v Glasilu. Torej še enkrat vsem skupaj prav lepa hvala!
S sosestrskim pozdravom Mrs. Kovačič.
PATRIJOTIZBM.
V vsaki civilizirani deželi se nahajajo vojne struje — militarist! in vojni dobičkarji. Ti skrbijo v prvi vrsti, da je ljudstvo v deželi patrijotično. Na dneve državnih praznikov se pojavijo na govorniških odrih profesijonalni patrijoti, ki ljudstvo navdušujejo in od njih zahtevajo, da prisegajo, da bodo s svojo krvjo, s svojim življenjem branili svoje zastave.
Ženska, Mrs. Walter Fergu-sen, časniška poročevalka, je velika pacifistinja in neustrašena braniteljica ženskih pravic. Ona pravi, da se je že od nekdaj ženske — matere zastrupljajo s patrijotizmom, da so rade, vsaj navidezno, dajale svoje sinove vojnemu molo-hu v žrelo. Skozi več generacij so bile ženske na glasu kot hrbtenice narodov. So junaške — ko se oglasijo vojne trobente, so srečne, da imajo sinove., da jih lahko pošljejo v vojno, da tam s svojo krvjo, s svojim življenjem služijo domovini. Matere doma stradajo, a to je vse za — domovino. "Ne ker same hočejo", tako pravi Mrs. Fe*^g«sen, "temveč ker so pci-morane. Kdo pa jih vpraša kaj V9
Resnica je, da »o vesti o junaštvu žensk, ko jim pobirajo može in sinove za vojno, izmišljotine militaristov. Mrs.
HVALEŽNI MORAMO BITI
Že pri malem nepokvarjenem otročičku opazujemo, da se med vsemi čuvstvi skoro najprej začne vzbujati čuvstvo hvaležnosti. Neko posebno nagnenje ga vleče do vseh o-seb, ki mu store kaj dobrega. Kako mu obrazek zažari veselja, če se mu približuje mamica ali atek ali kakšen drug njegov dobrotnik. Zgodaj začne kazati hvaležnost do Boga. Takoj, ko se mu je moglo dopovedati, da je ljubi Bog naš najboljši oče, že se prične kazati hvaležnega Bogu. Ta hvaležnost se množi v mladem srcu ; pojemati pa začne takrat, ako se otrok izpridi in ga strasti prevladajo.
Otrokova volja je slaba. Mati mora s krepko roko in dobrim srcem zavirati, ako hoče, da ne bo njen otrok kedaj za-vozil v blato in katerega se bo potem težko rešil, ker otrok še nima v sebi tiste moči, da bi znal ločiti slabo od dobrega. Zato je naša materinska dolžnost, da ga z dobro "besedo in z lepimi zgledi pripeljemo do spoznanja. Srce otrokovo je še mehko. Zato pa ti mati to drevesce zalivaj in krepi, da bo trdno kakor hrast na gori, da ga ne bo zmajal vsak vetric. Dobra katoliška mati je otroku solnce. Gorje, trikrat gorje pa taki materi, katera odvrača svoje otroke od katoliške vere.
Dolžnost je biti otroku hvaležen svojim staršem, zlasti materi. Slaboten pride otrok na svet. Dolga leta mora biti v oskrbi staršev, predno postane dober član človeške družbe. O-troci pa, ki niso vzgojeni v verskem duhu, nemorejo biti dobri člani človeške družbe. Zato pa mora še vse bolj biti hvaležen svojim staršem tak o-trok, ki je vzgojen v verskem duhu.	D. D.
Stanovanje.
t
Stanovanje naj bo kolikor mogoče preprosto in le z najpotrebnejšo opravo opremljeno, kajti čim manj je reči v sobi, tem lažje in hitreje se lahko pospravi in očedi. Stanovanje bodi zdravo, t. j. zračno, suho, svetlo in dovolj prostorno. Nato mora gledati posebno gospodinja, katera stanovanje izbira. Zračno je stanovanje, ako ima kolikor mogoče prosto lego na vzvišenem kraju ter se da zračiti s tem, da s«*, odpro vrata in okna, ali pa še celo s posebno prezračevalno napravo. Nova, nanovo pobeljena stanovanja ter ona po Lleteh (basementih), niso suha, ampak vlažna in zato zdravju ja-ko škodljiva. Stanovanje je svetlo, če ima dovolj primerno velikih oken, zlasti proti jugu. Za zdravje neobhodno potrebno je dovolj prostorno stanovanje, t. j. stanovanje, ki je obširno in ne prenapolnjeno z ljudmi in opravo. Pri izbiranju stanovanja naj ne bo gospodinja preveč varčna, kajti od stanovanja je odvisno zdravje družine.
Spalnica naj bo kolikor mogoče na zračnem solnčnem kraju, nikoli ne blizu mokrih in smrdljivih prostorov, n. pr. kleti, hlevov itd. Tudi močno dehteče rastline ni zdravo imeti v spalnici. Ni res, kar menijo nekateri, da je za spalnico dobra vsaka luknja. Spalnica naj ni prenapolnjena z ljudmi. Perilo na postelji mora biti vedno snažno, postelja podnevi lepo pogrnjena. Spalnica naj bo okrašena s sv. razpelom, na eni strani postelje visi Marijina, na drugi pa podoba angela varuha. Pri vratih bodi kropilnik z blagoslovljeno vodo. Poleti ob lepem vremenu je okno lahko čez dan odprto, pozimi ob hudem mrazu pa zadostuje eno uro.
ZDRAVSTVO.
Dete in mati.
Dr. Arnold H. Kegel, chika-ški zdravstveni komisar v svojem tedenskem buletinu, v pismu naslovljenem materam, podučuje o vzgoji deteta. Vsak teden bo zdravstveni department v Chicagi objavil v tedenskem zdravstvenem poročilu pismo, kakršna bo razposlal tudi materam, ki imajo dojenčke. Namen tega je, pomagati materam pri negovanju otrok in kako imajo z njimi ravnati v nežni mladosti.
Dr. Kegel pravi, da je mati najvažnejša oseba na svetu za deteta; zato pa je potrebno, da najprvo sama na sebe pazi, da bo v dobrem stanju, ker drugače ne more nuditi pomoči detetu pa tudi ga ne pravilno vzgajati, kakor je potrebno po zakonih. Bodoče zdravje otrokovo zavisi od tega, kako je mati za njega skrbela takoj po rojstvu. Zato pa mora v prvi vrsti gledati na sebe, da bo pri moči skrbeti za dojenčka.
Prvo leto je tako rekoč podlaga človeškemu ustroju, če se je v prvem letu skrbelo za c-trokovo zdravje pravilno, se« mu je postavil dober temelj, na katerega bo leto za letom se kopičilo vedno več novih dolžnosti — dobra podlaga pod njimi ne bo omahnila, slaba pa. Prva skrb matere mora biti, da otroka hrani redno. Pri tem naj ne pozabi, da ni za deteta boljše hrane na svetu, kot je materno mleko. Vsaka druga hrana več ali manj oslabi deteta prvo leto, ko potrebuje najboljše oskrbe. Materno mleko je najboljša garancija proti boleznim.
Matere morajo tudi vsak teden dete tehtati, da vedo, če pridobiva ali izgublja na teži. Če izgublja, je znamenje, da pri njem nekaj ni v redu. Vsak dan otrok pridobi na teži po eno unčo, če ne, je dolžnost matere, da pusti otroka preiskati po zdravniku, ki bo n-gotovil, kaj je temu vzrok.
KAKO BOMO POTOVALI V LURD IN STARI KRAJ?
VOLITE
OTTO J. BATTGER-JA
nepristranskega kanditata za
- ALDERMANA -
petega warda, Milwaukee, Wisconsin.
- Gospodarsko in strokovno kvalificiran.--
Citajte času primerne knjige!
ZANESLJIVO ZAVAROVANJE ZDRAVJA.
Zdravje je predrapfoceno, da bi Ra postavljali v nevarnost z raznimi po-skušnjami. in tudi zato, ker hočete imeti zdravilo, ki vam odpravi vse i>lavne vzroke vaših nerednosti. Rabite Trinerjevo grenko vino. ki je že 38 let poznano kot najboljše za želodec in lahko odvajalno sredstvo. Poskusite j?a in hitro sc bodete prepričali. V vseh lekarnah. Pišite na Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. 111., po BREZPLAČNI VZOREC, priložite 10c za pošiliatve-ne troške.	A. 3.
Kupon za brezplačni vztrec
Naslov
Mesto
ZA POSTNI ČAS PRIPOROČAMO NASlM ČITATELJEM, DA SI NABAVIJO SLEDEČE KNJIGE:
1.	KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. Trdo ve-
zano; dva dela skupaj .........................................$3.50
2.	KRIŽANA USMILJENOST ALI ŽIVLJENJE SV.
ELIZABETE. Nabož. knjiga z zabavno vsebino.. 1.00
3.	LURŠKI ČUDEŽI. Popis velikih in skrivnostnih do-
godkov na znani božji poti .................................75
4.	PAMET IN VERA. Ali vera nasprotuje človeške-
mu razumu? Citajte odgovor res učenih mož.....45
o.
10.
OB SKRIVNIH VIRIH. Mnogo dobrih poukov za . življenje" .................................................................G0
V BOJ ZA KRŠČANSKE RESNICE IN ČEDNOSTI. Od vseh strani se dandanes napada pravo vero. Biti moramo močni, da ne podležemo. Ta knjiga je dober odgovor našim verskim nasprotnikom .....................................................................35
ZGODBE SV. PISMA, 1, in 2. del. Vsak del po.... 7.50
ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC BOŽJIH, 1. - in 2. del. Vsak del po ........................................ 2.50
PRILIKE PATRA BONA VENTURE. Knjiga na zanimiv način pojasnuje razne verske in nravne resnice ...................................................................35
SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške-ga. Priročna knjižica. Cena 15c. Tekom postnega časa samo .....................................................10
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1*49 West 22 nd Street,
Chicago, III.

Ker so me nekateri že vprašali, kako bomo potovali, to je potom katere tvrdke, tem potom odgovarjam vsem, da smo poverili nabavo voznih listkov ali šifkart zanesljivi in točasno obče najbolj ugledni slovenski tvrdki Zakrajšek & Cesarek v New Yorku. Ta tvrdka bo pripravila vse potrebno za naše potovanje. Za vse one potnike, ki so se doslej prijavili in mi izročili opcijo, to je "aro" za šifkarte, je ista že izročena o-m en j eni tvrdki, ki je gotovo že tudi vsem dostavila njeno potrdilo, onim, za katere sem odposlal ta teden pa prejmejo potrdilo v kratkem.
Da smo poverili nabavo šifkart tej ugledni slovenski tvrdki Zakrajšek & Cesarek. so tehtni vzroki. Kdor čita slovensko časopisje ta ve, kako težavno je za potnike v New Yorku. zlasti še za take, ki jim mesto ni poznano, morda ne znajo dobro jezika itd. Koliko naših ljudi je že padlo v mreže raznih sleparjev. Prišli so v New York, pa niso imeli ničesar pripravljenega v naprej. Ko so prišli iz vlaka so se jim takoj približali razni sleparji, ki so govorili njih jezik, začeli so se jim vsiljevati, da vedo za dobre prostore, da jih tja popeljejo itd., a v resnici so jih zapeljali kam in jih oropali vsega, kar so imeli seboj, včasih vse krvavo zaslužene cente dolgih let. Zato je treba biti oprezen današnjim potnikom. Da se izognejo naši potniki vsake take prilike, zato smo se dogovorili z omenjeno tvrdko, ki bo zlasti one potnike iz Ohio in Pennsylvanije sprejela po svojem zastopniku takoj ni postaji, jim preskrbela udobno in pošteno prenočišče in vse Vsi, ki bomo potovali iz osrednjega za pada se bomo sestali v ('hicagi in bomo skupno potovali v New York. Natančni čas in vse drugo se naznani potnikom pravočasno.
Vsi tisti, ki so pisali po informacije, pa niso še dosedaj poslali opcije — "are", svetujem. da to čimpreje store in si zasigurajo boljši prostor na la-diji. Prostori na ladiji se oddajajo in rezervirajo vsak dan in proti zadnjem, ko je vse oddano je za zadnje potnike le to kar ostane. Čas je kratek in 10. maj bo kmalu tukaj. Še dobi 'a dva meseca, pa bomo morali na pot. Ako še kdo želi kakih informacij naj sporoči in se mu bodo poslale.
Obenem vabim še enkrat vse na to skupno potovanje. Ni vedno taka priložnost, kakor baš sedaj. Naše skupno potovanje bo nekaj posebnega. Seboj bomo imeli posebnega zapisnikarja, ki bo vodil točen zapisnik našega potovanja. Kdor misli to leto v stari kroj je vabljen, da gre, če mu mogoče in če seveda želi z našo skupino.
Vsem onim, ki so mi dopo-slali in izročili "aro" pa prosim, da naj skrbijo, da si preskrbe vse potrebne listine potne liste in drugo, kakor sem to že vsem pismeno pojasnil kako in kaj. Ne odlašajte na zadnje dni. Glejte, da bote i-meli vse pripravljeno pravočasno.
Vsem iskren pozdrav!
John Jerich.
Zrna. — Le po izvršitvi dobri sklepi zadobe veljavo in so lepi.
—Kdor baha se z lepoto, udarjen je s slepoto.
—Ce imaš dolar, si vesel, če sto jih je, si se prevzel, če imaš tisoč, si košat, s pet tisoči si že rogat.
—Misli zmerom in povsod, da iz solz doline revčke, bogatina vodi ista pot.
Opozarjajte svoj« prijatelje ra znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!"


Stran
Sobota, 10. marca 1928.
POTOP
HENRIK S1ENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.
Zakaj, kdo bi mogel potolažiti starega generala, ki je bil pobit vsled lastne neprevidnosti kakor kak novinec? To ni bil le poraz, marveč tudi sramota, ker je sam general imenoval to trdnjavo kurnik in obetal, da jo bo zdrobil med prsti, saj je imel vendar devet tisoč vojakov, a tam je bilo dve sto mož posadke, in končno je bil on general vojakov iz krvi in kosti, a je imel proti sebi menihe.
Težak je bil začetek tega dne za Mu oiler j a.
Vtem so prišli pešci in so začeli odnašati trupla. Štirje, noseč na plahti truplo, so so ustavili pred generalom brez povelja.
Mueller je pogledal na plahto in pokril oM.
"De Fossis. . je rekel gluho.
Jedva so odšli ti, so prišli drugi. Vtem jim je že šel naproti Sadovski in vračaje se k štabu, je klical že oddalec k štabu:
"Horna neso I"
Toda Horn je še živel in je imel pred seboj še dolge dneve groznih muk. Kmet, ki ga jo ranil, ga je dosegel s samim koncem kose, toda udarec je bil tako strašen, da mu je odpri vse prsno ogrodje. Vendar je ranjenec bil še pri zavesti. Ko je ugledal Muellerja in njegov štab, se je nasmehnil, hotel nekaj iz-pregovoriti, toda mesto glasu se mu je prikazala na ustnicah samo rožasta pena, potem pa je začel silno mežikati z očmi in omedlel.
"Nesite ga v moj šol or," je rekel Mueller, "in moj zdravnik naj ga takoj obveže!"
Potem so ga slišali oficir j ij kako je govoril sam sebi:
"Horn, Horn. . . V sanjah sem ga videl nocoj. . . takoj zvečer. . . Strašna, nepojmljiva stvar. . ."
Uprl je oči v tla in so globoko zamislil: naenkrat ga je zbudil iz zamišljenosti presunljiv glas Sadovskega:
"General, general! Poglejte, vaše visoko' rodje! Tam, tam. . . samostan. . ."
Mueller je pogledal in ostrmel.
Bil je že popoln lep dan, samo megla je visela nad zemljo, toda nebo je bilo či«to in rdeče od jutranje zore. Bel oblaček je zakrival samo grič Jasne gore in po navadnem redu v prirodi bi bil moral zakrivati cerkev, medtem pa se je kot izredna naravna prikazen dvignila cerkev z zvonikom ne le nad skalo, temveč tudi nad meglo, visoko, kakor bi se popolnoma odtrgala od svoje podstave in obvisela v sinjem ozračju pod nebom.
Kriki vojakov so dokazovali, da so tudi oni zapazili prikazen.
Megla mami oči!" je zakričal Mueller.
"Megla leži pod cerkvijo!" je odgovoril Sadovski.
"Čudna stvar, toda ta cerkev je desetkrat višja nego je bila včeraj in visi v zraku," je rekel knez Heski.
"Se se dviga kvišku, kvišku, kvišku!" so kričali vojaki. "Še iz oči nam izgine!. .
In res oblaček, viseč na skali, se je začel dvigati liki neizmeren steber dima k nebi', cerkev pa, kakor stoječa na vrhu tega stebra, se je zdela, da se dviga vedno više,-obenem pa jo je, že pod samimi oblaki, zakrivala vedno bolj bela sopara, v kateri se je raztapljala, razplivala, motala in naposled popolnoma izginila izpred oči.
Mueller se je obrnil proti oficirjem in v njegovih očeh se je izražalo začudenje, združeno s praznovernim strahom.
"Priznam vam, gospoda," je rekel, "da še riisem videl podobne prikazni v svojem življenju. To je povsem nenaravno in je najbrže papistovska čarovnija. . ."
"Slišal sem," je rekel Sadovski, "kako so vzklikali vojaki: 'Kako naj streljamo na tako trdnjavo?' Zares ne vem kako!"
"Toda kaj bo sedaj, gospodje!" je zakll-cal knez Ileski. "Ali je ta samostan tam v megli, ali ga sploh ni več?"
In stali so še dolgo osupli, molčeč, naposled je rekel knez fleski:
"Pa tudi če je to naravna prikazen, nam v vsakem primeru ne prerokuje nič dobrega. Poglejte, gospoda, saj se nismo od časa ko smo prišli semkaj, premaknili niti za korak dalje!"
"Ba!" io odgovoril Sadovski, "če l»i bilo le to, d • nismo napredovali! Toda če hočemo govorili vesnien, ~mo doživeli poraz za porazom. . .. a nocojšnja noč je bila najhujša. Vojak i'/ "'«1 !nejevoljen pogum in popušča v delu. Gospoda nima niti pojma, kaj si vse pripovedujejo p.o polkih. Gode se pri tem še druge čudovite stvari; od nekega časa sem se nihče sam, da, še v dvoje ne upa iz tabora, a kdor se drzne, izgine, kakor bi padel v brezno. Dejal bi, da krožijo volkovi okoli Čenstohove. Sam sem pred kratkim poslal praporščaka s tremi ljudmi v Velunj po toplo obleko iii od takrat ni niti duha ni sluha o njih !. . ."
"Še hujše bo, ko nastopi zima; že sedaj postajajo noči neznosne!" je pripomnil knez Heski.
"Megla postaja redkejša!" je rekel naglo Mueller.
Zares je nastal veter in začel odganjati sopare. V oblakih se je začelo nekaj majati, naposled je vzšlo solnce in ozračje je postalo prozorno.
Samostansko zidovje se je začelo nalahko odražati, potem se je dvignila cerkev, samostan. Vse je stalo na svojem nekdanjem mestu. Trdnjava je bila mirna in tiha, kakor bi v njej ne stanovali ljudje.
"General." je rekel krepko knez Heski, "poizkusi, vaše visokorodje, še enkrat s pogajanji. Tr«-ba je enkrat končati!"
4"!n če pogajanja ne prinesejo nobenega uspeha, tedaj mi gospoda svetuje, naj preneham z obleganjem?" je vprašal mračno M tieller.
Oficirji si> umolknili. Šole črez nekaj Časa se je oglasil Sadovski:
"Vaše visokorodje ve najbolje, kako mu je ravnati."
"Vem," je odgovoril ponosno Mueller, "povem vam le tole:
Preklinjam dan in uro, ko sem prišel semkaj, kakor tudi svetovalce (tu je ošinil s svojim pogledom Vreščoviča), ki so mi svetovali to obleganje; vendar vedite, da po tem, kar se je zgodilo, ne odstopim, dokler ne iz-premenim te preklete trdnjave v kup razvalin ali pa sam poginem !"
Nejevolja se je pokazala na obrazu kneza Heskega. Nikdar ni preveč spoštoval Muellerja, še več, te njegove besede je smatral za prazno vojaško bahavost in neumestno spričo dobljenega okopa, trupel in zamašenih topov; obrnil se je k njemu in odgovoril z očitno z b a d 1 j i v ost j o :
Dalje sledi.)
Iz sodnijske kronike. — Neki cigan je bil baje osumljen, cla. je on ubil nekega kmeta in istega oropal. Ko je zadeva prišla pred sodišče in ko je porota podala svoj izrek, je bilo zdaj na sodniku, da on potrdi obsodbo in določi dan ekseku-cije. Star sodnik je bil,'mehkega srca in proti ciganu ni bilo ravno direktnih dokazov. Zato je sodnik zmajeval za svojo mizo in zamrmral: "Ljudje
POSESTVO NA PRODAJ.
Želim prodati posestvo v starem kraju, fara Semič na Dolenjskem. Zidana hiša, klet, vinograd in zemljišče. Vse po ugodni ceni. Za pojasnila pišite:
Ferdinand Stubler, 318 Second St., Oglesby,
111
božji, težko je soditi, težko." — Ko cigan to sliši, se oglasi: "In gospod sodnik, še težje je biti obsojen . . ."
Feenamint
• Olajševalno ' sredstvo, ki se ga lahko žveči kakor žvečilni gum.
OKUS PO METI. v drogerijah
OOOOO<XK>OOOOOOO-OOOO-OOO-ooooooooo-O<>oo<><K>
PISANO POLJE
■ooooooooooooo^oooooooooooooooooooooooo
Kanonik Žlogar:
PROSTOZID ARST VO.
(Dalje.)
Zato so snovali lože v Srbiji in posebno kadili njene mason-ske ministre, iskali na Ilalkanu stikov tudi v trgovskih ozirih, ustanovili podružnice peštan-• kega trgovskega muzeja v važnejših mestih Balkana. Propagando za framasonstvo so širili s srbskimi, hrvatskimi, ru-munskimi spisi. V Pesti so pri-
pritožbe zemunske lože "Stella Orientalis". da se je morala preseliti v Pančovo, češ, da ni dosegla priznanja na Hrvatskem, ko 2. nov. 18f)6 sporoča zvezni svet ogrski, da je velemojster Ivanka storil za to vse korake, a brez uspeha. V tem ozira se hrvatski ban vkljub vsem pritiskom ni udal. Zato je oktobra 18<)G neki prostozidar iz Zagreba v "Bauhiitte" pisal: "Pač bi bil že čas, da se na Ogrskem veljavni društveni zakon vpelje tudi na Hrvat-
PALACZEV POGREBNIŠKI DOM
1916 WEST 22nd STREET, CHiCAGO, ILL.
Privatna ambulantna postrežba. — Avtomobili za vse slučaje.
Mrliče odvažamo i.' >■■ "h delov mesta in iz dexe'e v našo mrtvašnico. To je v naše-m n.T"rTu. da cen.: pogrebu ni pre-• is . • - tud' ničes.v. ne računamo za vpoi i -o mi tvašniee.
PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE.
Telefonska služba noč in dan:
rejali srbske koncerte. Balkanske lože so bile pod obedienco'skem Morda simbolična veie-ogrske velelože, kar je razvid-,loža v tem oziru prihiti na po_ no i), pr. pri otvoritvi lože "Po-|moč pod n jenim zaVetjem delujočim hrvatskim ložam."
Zdaj bi moral še pojasniti razvoj prostozidarstva po naših južnih krajih v začetku 20.
,1: Ur-
Sta
an i>i:i: -JO.
FRANK E. PALACZ Direktor.
LOUIS J. Ž F.FRAN Embalmi: ;• Apprentice.
Joseph LassSck

1609 W. 19th St., Res. 1847 VV. 22nd St., CUcago, Ul. Pbone Roosevelt A.,97
VENT II. A-
bralim" v Belgradu due 14. i
'Tebr. 1891. Navzoče so bile o-i i . j
I grška \ eleloža kot i;.jt na višja II oblast, potem 4 budapestanske lože. nato ioža iz Xovosada in f|t Zeniuna. Srbski bratje so ogr-t s'' i ni preskrbeli prost prestop HI brez carinske preiskave. Vrnile »j :■'« jo veliko pobratenje. Covo-jrili so: Juraj Weiffcrl (čisio-I krven Srb!), tedanji guverner stbske narodne banke; br. S. ISl.ojkovič, Clelleri, veleložni tajnik: afiliirani so bili br. Svetomir Xikolajevie (minister). (Jjorgje Milovano\ič in M a k so Antonijevič. Pri banke-je govoril minister Nikolaje-jpV vi.- zdravico na prostozidarsko ffljdvušivo "Sveti Sava", br. An-irTj dra jorjevir pa na Kossutha, LHjkot na plemenitega nuisona in velikega patrijota.
SHEET METAL WORKS — FURNACE AND TING SKYLIGHTS & GUTTERrl
EDINO SLOVENSKO KLEPARSKO PODJETJE
Izdeluje vsa v to stroko spadaioča <!< ! i ro zmernih cenah. Točna postrežba.
l^ramasoMski list "Orient" !. 1X1).*'» je poročal: Stoloravn.ntelj Jože "Xemanja" v orientu Niš rijjbr. Gjorgje Negič je prosil kra-W'lia Aleksandra Obrenoviča ob
waa^^/sns^sfsiatf^M !»j>'»vem ohisku v NiAu z,a
idijenco. O tem je poročal svo-j ji loži rekši, da ga ie mladi j kralj prav simpatično sprejel jler se o prostozidarstvu ]»o-!hvalno izrazil Iti da sme loža 'računati na njegovo naklon jc-inost. To poročilo je bilo tudi
Dobro meso - Dobra postrežba
se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost'
MATH kremesec
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd St.	Phone: Canal G319.	Chicago, III.-
simbol ični
Phone: CANAL 5903
JOSEPH PAVLAM.
PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBN1K V CHICAGO
1814 South Throop Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem ob Času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse sluiaje, kakor ženitovanjn, Isrsle in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
ieloži Ogrski T. 'sept. 1803 z zadovolji-o^tjo vzeto na znanje. Kako pa se je oža obnašala ob umoru istega kralja? !
Vpliv ogrskih prostozidarjev na brate v podonavskih deželah je očividen. Ogrsko framasonstvo je snovalo lože
stoletja in o svetovni vojni, a nimam pri roki potrebnega gradiva. Mogoče kdaj pozneje.
A to stoji pribito: Avstro-o grško prost ozidarst v o je ob prevratu 1. 10 IS sodelovalo za razpad stare monarhije. Mir po svetovni vojski je bil sklenjen po direktivah mednarodnega prostozidarstva. In slednje je liifli odkazalo svojim bratom delokrog v novonasta-lih državah. To vel ja I udi za državo Jugosla\ i jo.
Da je temu tako, nam svedo-či slovenska revija "Cas". ki v Isvojem 4. zvezku 1. 1022 pri-jnasa nastopno novost: "Nei-iinar. Organ Velike Lože Srba, »Hrvata i Slovenaca Jugoslavije." (Cod. II. br. 4.) Prej že v I. 101 ! je bil tiskan kot rokopis samo članom lože. Zdaj pa se tiska mesečno za vse naročnike. "Čas" omenja, da je i>i i že začetkom 1. 1010 — torej koj po ujedinjenju v eno državo — sklenjen dogovor med "Saveznim Večem -Jugoslaven-ske Matice Ljuba v Bližnjemu u Zagrebu" in med delegati "Vrhovnog Savjeta Srbije — v zgornji naslov. Sedež je v Belgradu. Tu so včlanjene 1 loži; j iz Belgrada, lože iz Zagreba, j J<j»že iz Skoplja, Vršca in Som-jbora. Veliki mojster je pivo-jvarnar in lastnik rudnikov IŽorže Weifert, ki je daroval 'svet za bolnico na Topčideru v vrednosti milijona dinarjev.
tudi v krajih z mešanim prebi-lČlani imajo tajno znamenje
<r S r *
Slovenska mlekarna.
A. WEILL'S DAIRY
pasteurized Milk and Cream WHOLESALE and RETAIL
1818 VV. 22nd Str., Chicago, II!. Phone Roosevelt 3673
valstvom, kakor na Erdelj-;kem, zgornjim Ogrskem, Al-'oldu. Hrvatski s pretvezo v sporazum dotičnih narodnosti, \ resnici pa le v dosego svojih j svobodomiselnih nameno\ na Hrvatskem niso dovolili ii priznali lož, si je ono posebno prizadevalo, da se društveni zakon hrvatski spremeni. To vv,izna veleloža sama povodom
V JUGOSLAVIJO
(PREKO CHERBOURGA) NA
Berengariji^^* ton>
ODPLUJE IZ NEW YORKA V TOREK 15. MAJA.
Ali želite videti vašo domovino to spomlad ali poletje? Zdaj je čas, da se pripravite za dolgo zaželjeno potovanje pa se pridružite vašim rojakom izletnikom, ki pojdejo na S. S. BERENGARIJI. Gospod Vuko-vič od našega urada v New Yorku, bo spremljal izletnike skozi do Ljubljane. On bo skrbel za vašo udobnost in tudi za vašo teško prtljago. Priključite se temu izletu, da boste potovali brez skrbi.
Steklenica MLEKA pomeni steklenico dobrega zdravja. Nnšo mleko je i' Ehvood farm, kjer so krave preiskane od čivlnozdravnikov. kakor zahteva zakon. Xi zdravjAc pijače na svetn, l.alcnr je Tnle:.- . Posebno sveže mleko r:\ iloienčke "t mi hki v'' k«-- v. ! i ><i pomol/i* ru* zjutraj, npuldno se že mleko predaja.
Naša speci j al i teta: DOMAČE SIROVO MASLO in SIR.
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zrlo-j j ga fotogra fičnih potrebščin. ' 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
da se med seboj lahko spoznajo.
"Neimar" ])oroča, da je od II. 1015 do 1021 umrlo -14 čhi-[nov. Med temi se omenjata dva
Ker i. , . . „ .
finančna ministra Sto.ianovič m dr. Pačil; izmed slovenskih j pesnik Anton Aškrc in šolski ravnatelj D a v. Trstenjak v Za-grebu. Objavlja tudi. da so pristopili trije pravoslavni svečeniki.
(Dalje prih.)


f * f • 'V /


ŽE NAD
4 0 LET
služi ta banka zanesljivo in pošteno vsem, ki potrebujejo njene službe in oprezno investirajo; prihranke od tisočev vlagateljev j: poveri denar, ki znaša več milijonov dolarjev.
Naj se tiče kakršnihkoli načinov vlaganja vaših prihrankov, prepričajte se kakšne ugodnosti dobivajo oni, ki poslujejo s to banko.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
VOGAL ZAP. 19. CESTE in BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
NAJVEČJA SLAVENSKA BANKA V AMERIKI.
Uradne ure: od 9. ure zjutraj do 4. popoldne, v ponedeljek in so-boto od 9. ure zjutraj do 8. zvečer.
ZA VELIKONOČNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO SE PRIJA VITE PRI NAS.
Obiskujte svoje domače gledališče
"THE REX'\ kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepše predstave.
NA PRODAJ
Prisiljen sem prodati NOVO 5 sob zid. bung. OENKjŠR kar mene stane, ker potrebujem $3,000 gotovine. Boljšega ni lia Š6uth za $6,500. — 12307 S. RdciiVb Ave.,' Chicago, 111.	f-18-tn
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: RtfoSevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 2iat Place, Chicago, BL