Številka 208 TRST, v torek 30. julija 1907. -Tečaj XXXII. 3CT" Izh&ja viAkl d&B H tudi ob nedeljah fn praznikih «b 5., «b penedeljkih «b 9. zjutraj icsamičnc številke ce prodajajo po 3 cv6. (6 stotin k) v mnogih tobakamnk v Trstn in okolici; Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, £ež&ci, NabreŽini. Sv. Luciji, Tolminu, _Ajdov£čini, Poetojni, Dornberga, Solkanu Itd. CENE (OGLASOV se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke «Vt mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlnk; ta osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 fltot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna \rst» K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase Bprejema Inseratni oddelek nprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! I&roi&l&a znal* ca vse leto 24 K. pol Jeta 12 K, 3 mesece 6 K —. ca saročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne orira, laiočilnz la ledelisKo iiianle .EdliiosG'stane: celoletno 15*20, pol leta 2-60 Vb! dopisi naj ae poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovanp pisma ae ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Gioryio Galatti 18. (Narodni domr. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .^Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija tista ,^Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 51. 18 sss^ss; Po8 tno-h ranil nični račun gt. 841*653. ^^ - TELEFOM štev. 11»7. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Namestnik prins Hohenlohe v Tolminu. TOLMIN' 29. (priv.) Gospod namestnik princ Hohenlohe je dospel semkaj v spremstvu g. okrajnega glavarja Princiga oh 10. in pol uri dopoludne. Pri slavoloku ga je v slovenskem jeziku pozdravil župan g. Oskar Gaberšček ter rnu izrazil vdanost in zvestobo tukajšnjega prebivalstva do vladarske hiše in Avstrije. Gospod namestnik mu je istotako odgovoril v slovenskem jeziku ter obljubil vsestransko podporo tolminskemu okraju. Na to so inu bili po vrsti predstavljeni občinski odborniki, duhovščina, sodnijski in politični uradniki, učitelj stv o in načelnik gasilcev, ki so bili vsi navzoči. G. namestnik obišče tekom dneva vse urade, si ogleda gasilni dom in naša velezanimiva rKorita*t z rekama Tolminko in Zalašco ter Dartejevo jimo. Trg je okrašen s trobojnicami. la večer je pripravljena razsvetljava. Gospod namestnik je napravil na prebivalstvo zaradi svojega prijaznega vedenja jako ugoden u ti s. Jutri ob 0. uri zjutraj se odpelje v Bovec. Južna žeieznica poviša tarife. DUNyJ 29. Družba južne železnice ie ministerstvu za železnice predlagala da bi se deloma povišali lokalni tovorni tarifi in to z [ozirom na neprestano zvišeanje njenih prometnih stroškov ob istočasnem padanju dohodkov, izlasti pa z ozirom na (znatne svote, ki bodo potrebne za investicije in za povišanje osebnih dohodkov. Železniško ministerstvo je te piedloge podrobno pretreslo ter se je pričelo z južno železnico pogajati, da bi ista v nekaterih točkah spremenila svoje predloge, izlasti da se prepreči občutno podraženje malega prometa. Južna železnica je te spremembe vsprejela in novi taritivjužne železnice, ki stopijo v veljavo z dnem 1. oktobra t. 1., bodo deloma še vedno cenej i, nego sedanji tarifi avstrijskih državnih železnic. Južna železnica je nadalje zagotovila, da ostanejo tarifi za promet s Trstom nespremenjen. Italijanske demonstracije proti nemškim telovadcem. DUNAJ 29. Listi poročajo iz Inomosta : Povodom i/.leta nemških telovadcev v Pergine in Calliano so Italijani priredili sovražne demonstracije proti Nemcem, pri čemer je bilo vzlic mnogoštevilnemu orožništvu več oseb ra-t njenih. Med slednjimi so baje tudi trije Nemci iz države. Nemški podanik Pohl Schro-der se je podal k namestniku prosit varstva za Nemce. Požar na kolodvoru. BUDIMPEŠTA 29. Glede požara na te-mešvarskem kolodvoru poročajo nastopne podrobnosti : V skladišču za materijal na kolodvoru državne železnice v Temešvaru je sinoči izbruhnil ogenj, ki se je tako naglo razširil, da je vzlic vsemu gašenju skladišče popolnoma pogorelo. Blago je bilo vse uničeno. Škode je 400.0U0 kron. Pri gašenju sta bila dva gasilca težko, štirje pa lahko ranjeni. V nekaterih prostorih je bilo 100 sodov petroleja razstrelivnili snovi. K sreči so proti jutru ogenj omejili in tako preprečili vso nesrečo. Govori se, da je zažgala zlobna roka. Pričela je preiskava. Dr. Wekerle v Išlu. BUDIMPEŠTA 29. „Ogr. biro4 poroča iz Išla : Ministerski predsednik dr. \Vekerle je bil danes ob 11. uri piedpo'.udne vsprejet PODLISTEK. od cesarja v enoinpolurni avdijenc'. O tej priliki je ministerski predsednik poročal o splošnem političnem položaju in o tekočih stvareh. Ministerski predsednik napravi popoludne izlet in se jutri preko Aussee vrne v Budimpešto, kamor dospe pojutršnjem. DUNAJ 29. Včeraj je ogrski ministerski predsednik dr. Wekerle izjavil v Išlu dopisniku „N. Fr. Presse", da je prepričan, da pride do nagodbe, ki je potrebna ne le iz gospodarskih, ampak tudi iz političnih vzrokov. BUDIMPEŠTA 29. „Ogr. biro14 poroča iz Išla : Kakor smo zvedeli, si je dal cesar o priliki današnje avdijence ogrskega minister-skega predsednika dr. Wekerle podrobneje poročati o stanju nagodbenih pogajanj. Aretovan bankir. BUDIMPEŠTA 29. (Ogr. biro) Bankir Oskar Linstadt iz Lehvveinfurta, ki je zakrivil Različne sleparije v znesku 100.000 mark ter je potem pobegnil, je bil danes aretovan v | Balaton-Alenadi, kjer je bil s svojo družino pod imenom Oton Lange. Veči del denarja so dobili pri njem. Shodi čeških socijalistov. PRAGA 29. Čfški socialisti so imeli dopoludne in popoludne tri shode, katerih se je udeležilo 4000 oseb. Predmetom posvetovanj sta bila : državnozborsko zasedanje in volilna reforma za češki deželni zbor. Govorili so Nemec, Soukup in Houdec. Sklenilo se je potegniti se za splošno volilno pravico za . češki deželni zbor ter predstaviti vprašanje v odločitev shodu stranke, ki se bo vršil pri-; hodnji mesec v Plznu. Izvajanja govornikov so zborovalci splošno odobravali. Končan štrajk. CELOVEC 29. Štrajk delavcev pri turškem predoru v Malnicah je končan. Is Srbije. BELIGRAD 29. Ministerski predsednik Pašić se je iz Brestovačke Banje povrnil v Carigrad. Za popoludne je sklican ministerski svet, na katerem bodo srbski delegati poročali o teku pogajanj za sklep trgovinskega ' provizorija z Avstro-Ogrsko. Biilow na sestanku 'cesarja Viljema in carja Nikolaja. BEROLIN 29. Uradno se potrjuje, da bo državni kancelar knez Biilow prisostvoval predstojećemu sestanku cesarja Viljema in carja Nikolaja. Volilna reforma na Španskem. MADRID 29. Senat je odobril zakonski načrt glede volilne reforme. Iz Maroka TANGER 29. Potrjujejo se govorice o boju med mehalo in pristaši Raisulija. Boj se nadaljuje. Vojni minister je prejel od nekega kurirja vest, da je mehala vjela mnogo sovražnikov ki so imeli znatne izgube. Volitve v generalne svete na Francoskem. PARIZ 29. Ferroul je bil zopet izvoljen tudi v departementu Aude. Mtd izvoljenimi se nahajajo nadalje marsiljski maire Cha ot, Rouvier, minister Barthon in Dechanel. Štrajkovski nemiri. PARIZ 29. Pri včerajšnjih spopadih štrajkovcev z orožništvom v Raon d' Etape je bilo težko ranjenih sedem orožnikov, med temi dva častnika. Orožniški stotnik je bil obkoljen in težko ranjen. Orožniki, ki so prišli na pomoč so bili kamenjani in napadeni z revolverji, tako, da so bili prisiljeni streljati. En štrajkovec je smrtno, neki drugi težko ranjen. Štirje orožniki in deset štrajkovcev je bilo ranjenih. Orožniki so rabili orožje še le tedaj, ko so bili brezvspešni njih pozivi na štraj-kovce, da se razidejo. PARIZ 29. Pri včerajšnjih spopadih v Raon d' Etappe je bil en štrajkovec ubit. SAN DIE 29. Pri spopadih v Raon d' Ettapp.e so bili ranjeni trije častniki ter 31 orožnikov in vojakov. Kakor se govori, sta dva ranjenih štrajkovcev že umrla za ranami. Stanje ranjenega orožnika je zelo opasno. Sedaj je vse mirno. Velik požar v New-Jorku. 2 O oseb zgorelo. NE\V-JORK 29. Danes dopoludne je v iztočnem delu City v neki šestnadstropni hiši izbruhnil požar. Zgorelo je 15 do 20 oseb, 30 jih je bilo poškodovanih. Ti so večinoma Italijani. Nekoliko njih je skočilo skozi okno na cesto, drugi so zgoreli, predno je došla pomoč. RUSIJA. Načelnik francoskega generalnega štaba v Petrograda. PETROGRAD 29. Dospel je semkaj načelnik francoskega generalnega štaba, general Brun. Isti ostane v Petrogradu deset dni in si ogleda različne zbore ruske vojske. Molo pripiti l poni pslanca ni. Gospod Pittoni se je toplo zavzel za idejo narodne avtonomije in ne dvomimo na njegovi iskrenosti in smo uverjeni, da je — dokler je le teoretik — resnično zavzet za to idejo. Kraj vsega tega pa moramo konstatovati tudi dejstvo, da je bil Pittoni tudi s i 1 j e n v to kakor voditelj jedne narodne skupine socijalne demokracije v Avstriji. „Narodne" moremo reči po evjluciji, ki se je zadnja leta izvršila v nje organizaciji. Socijalna demokracija v Avstriji se je dolgo časa srdito upirala proti temu, da bi tudi v vnanji obliki nje organizacije prišel narodni moment bodi tudi do najrahlejega izraza. Ali končno je vendar prišla do spoznanja, da se to absolutno odklanjanje narodnega momenta ne daja vzdrževati dalje brez škode in nevarnosti za njo samo. Prišlo je do tega, daje socijalna demokracija preosnovala svojo organizacijo na principu narodnosti. Tako smo dobili tudi jugoslovansko socijalno demokracijo. Ta evolucija v nacijonalni smeri je prišla osobito na shodu avstrijske socijalne demokracije v Brnu leta 1899 do programatičnega izraza z zahtevanjem enakopravnosti zavse narodnosti in uređenja narodne avtonomije. Dosledno temu odklanja brnski program vsaki narodni privilegij, vsako narodno hegemonijo ter odklanja zahtevo Nemcev po državnem jeziku. Utemeljevaje svoj programatični postulat o narodni avtonomiji ne pripoznava socijalna demokracija sedanjih imen in meja dežel, zastopanih v državnem zboru, ter zahteva narodne skupine, ki naj bodo svobodne in neodvisne v varovanju svojih interesov. Za namen, ki mu sledimo s temi le izvajanji, sta najmarkantneja točka 4. brn-skega programa o pravicah narodnih manjšin Jetnik v Kavkazu, Povest grofa Leva Tolstega. 12 Z i lin je hodil, se držal vedno v senci, stopal je, kakor hitro le je mogel; ali mesec je bil hitrejši — tudi na desni strani so se razsvetlili vrhovi gor. Blizu gozda je bil. Mesec je že stal nad goro — jasna ko dan je noč. Listje na drevju je videti. Na razsvetljenih gorah je tiho, kakor da je vse izumrlo; samo spodaj je slišati žuborenje rečice. Ne da bi srečal koga, je dospel v hosto, si poiskal temen prostorček in se usedel, da bi si malce odpočil. Pojedel je eno pogačo, našel kamen in pričel zopet obdelavati ploh; a zaman si je razbil samo roke. Vstal je in šel naprej po stezi. Eno verst je morda prehodil, ko so ga zapustile moči: noge so ga bolele; napravil je še nekaj korakov in se ustavil. Vlekel se bom naprej, si je mislil, dokler bom mogel. Če se pa usedein, tedaj ne bom mogel vstati več. Do trdnjave seveda ne pridem; kakor pa se zdani, se skrijem v hosti — in jia noč poj dem naprej. Vso noč je hodil. Dva Tatarja &ta mu prijezdila naproti, a slišal ju je oddaleč in se potuhnil za drevo. Mesec je že obledeval, rosa je padala, počasi se je začelo daniti. Zilin še ni bil dospel do kraja hoste. Se trideset korakov napravim, si je rekel — potlej grem globoke je v gozd in počijem. Ko je bil napravil še kakih trideset korakov, je videl, da se gozd svetli. Ko je prišel na parobek, je bil že čisto dan. Pred njim, kakor na dlani, je ležala trdnjava. In nedaleč, na levo v dolini so goreli ognji; zdaj so ugasnili, in dim se je dvigal, in ljudje so se dre-njali okoli žerjavice. Ostro je gledal tjakaj i Zilin in razločil skoz dim ... svetle puške .. • kazake. Veselja prevzet je zbral poslednje moči, splezal dol po obronku. Vsedobrotni naj zabrani, si je mislil, da me ne vidi tu na prostem polju Tatar: tako blizu cilja, ne bi j ušel.. - Komaj mu je bila prišla ta misel, glej na levi na hribu, kaki dve desjatini*) daleč, trije Tatarji na konjih ! Že so ga zagledali, ko blisek drvć proti njemu. Njemu je bilo, kakor bi mu otrpnevalo srce — vzdignil je roke, kričal na vso moč: „Bratje, osvobodite me! Bratje !a i •) Decjatina = okoli IIO arŠinov. Naši so slišali klic — kazaki so skočili na konje in dirjali sem. A kazaki imajo daleč, Tatarji so blizu. Zilin, z eno roko pri plohu, se je vlekel brez sape kazakom naproti, ves iz sebe ... se je križal in vpil : „Bratje ! Bratje ! Bratje !a Kazakov je kakih petnajst mož. Tatarji so se ustrašili, pobrzdali so konje in obstali. In zdaj so obdali kazaki Zilina, ga vpraševali : kdo da je i u odkod ? Žilin je jokal in je mogel samo jecati „Bratje! Bratje !u Prihajali so drugi vojaki, tudi oni so se drenjali okoli njega. Ta mu je dal kruha, oni kaše, tretji žganja, ta ga je pokril s svojim plaščem, ta mu je zbil dol ploh. Častniki so ga spoznali in ga peljali v trdnjavo. Vojaki so se veselili, tovariši so se zbrali okoli njega. Zilin je pripovedoval, kaj da je doživel, in zaključil: „Tu sem torej potoval domov, se oženil! Ne, ni bilo namenjeno." In služil je dalje v Kavkazu. Mesec pozneje so odkupili Kostilina njegovi sorodniki za pettisoč rubljev ; komaj živega so ga pripeljali. (Konec.) in pa ta-le izrek v komentarju : „S favoriziranjem od slučaja do slučaja ene narodnosti proti drugi se vžigajo vedno novi boji, po-ojstrujejo stare mržnje, moti evolucija Y^eh narodov, kajti danes favorizirani narod mire postati jutri proganjan narod. Osobito mali narodi so določeni po tem zistemu, da so vedno tlačeni!!-' S to izjavo je označena, rekli bi, glav.-sa tendencija, prvi namen principa narodne avtonomije : varovati ima šibkeje pred proganjanja m in tlačenjem po močnejih ! ! Logični zaključek iz principa obrambe šibkejih narodov je — bramba in zaščita narodnim manjšinam ! Tu se moramo malce zaustaviti in po-razgovoriti. Vprašanje je tu, ki se mu ne moremo izogniti. Pred vprašanjem smo, ki se dotika vprašanja ekzistence Slovencev v Trstu : je-li socijalna demokracija v Trstu nastopala doslej v smislu svojega narodnega programa brnskega?!! Vse dosedanje postopanje te socijalne demokracije se združuje v glasen odločen : ne !! ! Ljudje božji, ki žive v Trstu in ki so gledali in opazovali dogodke, naj nam povedo le jeden slučaj, ko je tržaška socijalna demokracija odkrito nastopila za narodno pravo slovenske manjšine v Trstu ? ! Kdaj in kje ? ! Nikjer in nikoli. Pač pa se je redno godilo — nasprotno! T&ko poseLno v dveh najvažnejih dogodkih v političnem življenju tržaškem v zadnjih časih : ob vprašanju tržaške volilne reforme in ob zadnjih državnozborskih volitvah. V glasilih italijanske socijalne demokracije se je odkrito in brez ovinkov zastopalo stališče, da je Trst italijansko mesto. S tega stališča so se celo Ludovali na „drznost" Slovencev, ki je v tem, da zahtevajo primerno zastopstvo v mestnem in deželnem zboru tržaškem! S tega stališča so odklanjali tudi zahtevo, da naj bi v mestu tržaškem kandidirali enega slovenskega socijalista (ki bi bil vrhu tega morda sposobnejši nego so vsi štirje sedanji socialistični poslanci). In celo nekateri slovenski socijalisti so na shodih in v privatnih razgovorih — če tudi morda contre coeur — opravičevali tako odklanjanje slovenske kandidature rekši, da je Trst italijansko me^to. Pač pa so v naši okolici postavili socialističnega kandidata vzlic dejstvu, d a j e v mestu vsaj toliko Slovencev pripadnikov socijalistične stranke, kolikorjih je v okolici!! O postopanju socijalne demokracije glede našega šolskega vprašanja ne bi trebalo da izgubljamo niti besede. Vsi smo priče tega postopanja, ki ni nič druzega, nego klanjanje pred malikom, ki mu pravijo „italijanstvo Trsta"*. Res je sicer, da so se naši slovenski socijalisti tu pa tam na shodih izjavljali za pravico tržaških Slovencev do šole in so celo — seveda to le iz razlogov taktike — očitali slovenski stranki mlačnost v boju za slovensko šolo. Oni sami pa so svoje nastope za slovensko šolo zagradili s tolikimi in takimi klavzulami, da je vsa njih odločnost postala iluzorična in je bilo očividno, da so hoteli to vprašanje le taktično izrabljati pred slovenskimi delavci proti narodni stranki ! Se-li to pravi postopati v smislu brnskega narodnega programa, katerega 4. točka govori izrecno o varstvu manjšin in je v komentarju izrecno naglašeno, da se mora vsakemu narodu omogočiti, da razvija svoje energije na korist svoji lastni kulturi ?!!! Govor gospoda Pittonija pa je bil s temeljnimi načeli in vodilnimi idejami brnskega narodnega programa socijalne demokracije v Avstriji, v soglasju dotlej, dokler je — teoretiziral o jednaki pravici vseh, o varstvu šibkejih, o ...narodni avtonomiji. Ko pa je prišel na polje praktične vsakdanje politike, ko je konkretiziral razne ...italijanske tožbe in rekriminacije je, že zapel zopet v nedoslednosti in nesoglasnosti svoje stranke: tedaj se je pač toplimi besedami spominjal raznih narodnih postulatov tržaških Italijanov — od vseučilišča do ljudskega šolstva — je bil indigniran radi policijskega postopanja vladnih organov nasproti Italijanom in je slavil spomin heroja Garibaldija, ali za tiite šibkeje, za katere ima brnski program tako tople akcente, za slovensko manjšino v Trstu je ni imel gosp. Pittoni ni ene dobrohotne, blage besede...! V Trstu je gospod Valentin Pittoni vodja stranke, ki v svojih glasilih in na svojih shodih pač rada paradira z modernimi, od duha časa nošenimi določili v brnskem programu socijalne demokracije, ki pa v taktičnem postopanju ni storila še ozirom na nase narodne boje niti enega samega dejanja, ki bi kazalo le najmanjo dobro voljo v to, da se ta določila praktično uveljavijo tudi v našem Trstu. In kakor kaže prvi govor Va- Stran IE »EDINOST« štev. 208 V Trstu, 30. julija 1907 lentina Pittonija na Dunaju, je državni po- možno sestaviti močno veČino in krščanskim slanec Pittoni prevzel od vodje stranke socijalcem bo omogočeno, da stopijo v mini-Pittonija ves inventar inkongruenc v tej sterstvo, a tedaj se ne bodo ni krščanski stranki med teorijo in prakso, med premisami socijalci ni ostale avstrijske stranke, izvzemši in zahtevami, med besedo in dejanji! južne Slovane in Čehe, menili za hrvatsko To hočemo prihodnjič še nekoliko ilustri- vprašanje. Ako pa Avstrija ne bo za nagodbo rati z nekaterimi izgledi. ! in je krščanski socijalci ne bodo mogli vspre- ----tjeti, tedaj bi ti mogli govoriti Hrvatski v Preosnova avstrijskega ministerstva. prilog. Za hrvatsko vprašanje se v vsakem Dunajski listi javljajo : Po zaključku ; slučaju izpostavijo razun južnih Slovanov samo poletnega predzasedanja parlamenta se zopet Cehi. in zopet razglašajo nove ministerske kandidature. Vspričo vseh teh govoric je glasom vesti. dobljenih od dobro poučene strani, javiti nastopno : V kolikor je predvidjati, ne bo do konca septembra nikakih sprememb v ministerstvu. To že zato ne, ker se hoče cesarju, ki biva v Išlu, privoščiti kolikor le možno miru. Preosnova ministerstva se ne izvede pred me3e- Avstrijski vladi seveda ni ljuba akcija južnih Slovanov. Dr. Ploj ne odobrava reške resolucije, j ali jo razumeva povsem. Za Dalmacijo je prinesla iako mnogo dobrih sadov. — Ko-nečno so spoznali važnost hrvatskega naroda za našo notranjo in vnanjo politiko. In spoznali so dejstvo, da so interesi Avstrije in Hrvatske paralelni. cem septembrom. Kdo bo poklican, da stopi: Na koncu pravi dr. Ploj, da je edini na mesto odstopivših mož v kabinet, se še le I izhod iz madjarsko-hrvatskega spora radi- kalna revizija o grs k o-hrv a t s ke nagodbe, s katero bi se jasno označil državnopravni odnošaj Hrvatske nasproti Ogrski in omogočil svobodni razvoj Hrvatske v vsakem smislu. določi, ko se bo vedelo, kdo bo hotel sodelovati na sestavi večine. Če bodo hoteli krščanski socijalisti vstopiti v večino, ki se bo morala seveda zavzeti za nagodbo z Ogrsko, potem je verjetno, da bodo kandidirali dr.a \Y e i s s k i r c h n erja, sedanjega predsednika zbornice poslancev, za ministerstvo trgovine, in morda dr.a Ebenhocha za ministerstvo poljedelstva. Manje verjetna je toli razpravljana kandidatura dr.a Gessmanna za naučno ministerstvo. Ta je namreč resnični voJkelj krščansko-socijalne stranke in kakor! tacega bi ga ne mogli pogrešati. Iz minister-! btva izstopijo bržkone : dr. Fort (trgovina), j isto-tako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj : Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto ; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati iu računati; 3. predložiti zdravniško spičevalo. da so zdrave ; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške ; 5. zavezati se, da bodo natančno ■ in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je šolsko in zdravniško spričevalo ter priložiti! _______ J_-; ^ ___obvezno; pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospojinsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli pro- stora, se bodo vsprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Razpis stipendije. Razpisuje se s tem natečaj za štipendij v letnem znesku 540 kron iz ustanove kanonika Franca Uz-mana, kateri je podeliti s prvim poluletjem šolskega leta 1907-1908. Do užitka tega štipendija so poklicani 1.) potomci sorodnikov ustanovitelja in sicer tako moških, kakor ženskih kolen ; 2.) dijaki iz občine Tomaj ; 3.) dijaki iz občine Lanišče (Buzet) ln 4.) in iz okolice Tržaške. Uživanje štipendija traja za čas naukov na kakšni srednji ali isti enaki drugačni šoli, kakor tudi na kakem višjem učnem zavodu. Natečajne prošnje morajo se predložiti c. kr. namestništvu do 15. septembra 1907. Taistim je dodati : 1.) rojstni list, 2.) dokaz sorodstva z ustanoviteljem, eventualno 3.) dokaz občinske pristojnosti, 4.) spričevalo o cepljenju koz, 5.) ubožni list in konečno 6.) pričevala zadnjih dveh šolskih poluletji. Opaža se, da pristoji sedaj pravica po-delenja štipendija Jakobu Čefuta v Še p ulj ti in da je podelitev štipendija odvisna od odobrenja c. kr. namestništva. Namestnik na Tolm nsken. Gosp. namestnik princ Hohenlohe se je podal včeraj zjutraj na Tolminsko inspicirat tamošnji okraj. Razpisana služba gozdarja. V goz-dno-tehniški službi politične uprave na Primorskem je spopolniti mesto okrajnega gozdarskega tehnika za koparski politični okraj s sedežem v Trstu. St. Anna in Oberkrain ! Pred nami leži razglednica, — krasna razglednica. V podnožju nosi napis St. Anna in Oberkrain, na prvi strani pa : Post-Karte. Poštni pečat je — samonemški, ki se pa ne da čitati, ker je slabo utisnjen. Pri vsem spoštovanju, ki ga gojimo do prijatelja, ki nas je počastil s svojim pozdravom — prosimo njega in druge Slovence, naj ne kupujejo in pošiljajo razglednic, predstavljajoči^ lepo Kranjsko ozemlje s samo-nemškimi imeni slovenskih trgov in vasi !" Sramota je tudi, da imajo na Kranjskem še danes — samonemške poštne pečate ! ! Popravek Udinje za žensko podružnico sv. C. in M. g.o Terezo Levičar in g.o Levičar in g.o Jerico Mrbar je pridobila g.u. Marija Istinič in ne g.a Maša kakor je bilo v soboto objavljeno. Hitrejo vožnjo namerava uvesti j južna železnica, ki je tekom dveh let zamenjala dosedanje železniške šine z novimi Vignol-šinami ki so dosedaj že položene na progi Dunaj-Maribor. Naznanilo. Telovadna društva „Tržaški Sokol", „Goriški Sokol" in „Solkanski Sokol•• prirede dne 18. avgusta 1907 v Re-pentaboru veliko ljudsko veselico z javno telovadbo (na orodje in proste vaje) s petjem in plesom. _ Glede umorov kočijažev. O onem Alojziju Zergolu — ki pa je v resnici Zerjal, — moremo povedati, da je policija dala bolnišnici ukaz, da se ga ne izpusti, ne da bi se prej obvestilo policijo le zato, ker ima ta mladenič biti v tej stvari zaslišan le kakor priča. Glasom naših privatnih informacij se pa zopet potrja sum, da je vendar le Karol Del Tin morilec kočijažev. Seveda beležimo to z vso reservo, ker smo to izvedeli iz privatnega vira. Včeraj je preiskovalni sodnik zaslišal Josipino Silla dvakrat. Zaslišan je bil pa kakor priča tudi finančni stražnik ki je — stražeči skrit ob cesti blizu trdnjave Krešic na Greti — videl morilca, ko se je v Mohorovičevi kočiji peljal proti Kontovelju. „II Lavoratore" — ki je s posebno vnemo nastopil v obrambo aretovanega Del Tina — pa prinaša v dveh številkah zaporedoma, in sicer v oni od predvčerajšnjim in v oni od včeraj, nekak alibi, kje da je bil in kod da je hodil Karol Del Tin ono noč, ko je bil vmorjen kočijaž Praznik. Pripoveduje namreč, da Karol Del Tin ono noč ni spal doma. Ko je bil navstal vihar, da se je bil — z dvema prijateljema — zatekel v kavarno „Goldoni" na trgu istega imena ; a zjutraj ob 5. uri da je bil s prijateljema pri — Bošketu. Stvar torej še vedno ni jasna : kak } i ni še dokazano, da je Del Tin re3 kriv teh zločinov, ravno tako ni še dokazana njegova nedolžnost. ___ TRŽAČKA MALA KBONI&A. Po sedmih tednih najden vtoplje-nec. Emil Ostrič in pa Josip Pitacco, ki sta mornarja na neki barki podjetja Faccanoni & C.i, sta včeraj predpoludne ob 10. uri in pol našla v morju ob V. pomolu truplo utopljenega človeka. Obvestila sta takoj prista-niščno oblast, ki je pozvala zdravnika in dala vtopljenčevo truplo potegniti na kopno. Truplo vtopljenčevo je bilo pa že skoraj sam okostnjak: roke so mu bile skoraj popolnoma izjedene, a obraz mu je bil skoraj sama gola kost. Zdravnik je izjavil, da je moral biti v vodi že kakih 50 dni. Ni bilo možno označiti niti ene poteze obraza, da, niti ni bilo možno konstatovati barve la*. Mrlič je bil takoj prenešen v mrtvašnico na pokopališču. Sodi se, da je pal v morje po nesreči. Srajca mu je belomodro pisana, hlače iz črnega sukna nižje vrste, telovnik Bvitel z belimi in črnimi progami navskriž, jopič modre barve, Čevlji delavski podkovani z debelimi žeblji tudi na podplatih. Ker je truplo r V Trsta, dne 30. julija i9j7. »EDINOSTc etev. 208 Stran III pokojnika visoke rasti — 175 cm — in ker za precej tisočakov. Toda to je vse-je oblečeno v črno zimsko suknjo, se sodi. jedno. Pajer hoče imeti novo deželno palačo da je bil pokojnik kak črnogorski, oziroma na Corsu — pak mirna Bosna ! makedonski delavec. i Pevsko in bralno društvo .Zastava' Tatov* v svobodni luki. Včeraj smo j v Lonjeru priredi veselico s petjem, igro in izvedeli imena onih treh ptičkov, o katerih j plesom prvo nedeljo oktobra (6.) v Lonjeru smo poročali včeraj, da so bili v soboto za-j v prostorih gostilne g. Andreja Čoka. V slu-sačeni v skladišču št. 1. v svobodni luki, ko čaju slabega vremena se veselico prenese Zdravnik dr. A. Zdhorsky = ulic« Torre Bianca štev. 8 ===== Ordinuje od g-i i predp., 2-4 ure pop. Telefon stv. 1384. so kradli kavo. Ti trije ptički so 23 letni Ferdinand P., stanujoči v zagati dei Porta, 27 letni Rudolf Z., stanujoči v ulici del Mo-lino a Vento, in 27 letni Ivan S., stanujoči v ulici Domenico Ros3etti. Radi nevarne grožnje je bil včeraj v uitro aretovan na zdravniški postaji 24 letni čevljar Humbert A., doma iz Latisane. Aretovan je bil pa na zahtevo zdravnika dra. Friderika Steiner-ja, kateremu je grozil s krivcem. Na policiji je Humbert povedal, da ee je hotel maščevati, ker ga je dr. Steiner vrgel na izpitu za bolniškega postrežnika in mu ni niti dovolil popravljalnega izpita. Tat v tobakarni v „Narodnem domu'. 29 letni dninar Fran S. se je včeraj popoludne malo pred 4. uro vtihotapil v to-bak.irno gospoda \Veiserja v ulici Geppa v pritličju „Narodnega doma". Gospod Weiser je bil šel namreč za hip v svoje stanovanje, ki e v neki hiši nasproti tobakarne. Tat je pobral ves denar, ki ga je našel v predalu in je hotel potem mirno oditi. Neki gospod, imenom Jamšek, ki je bil videl njegovo početje. mu je pa sledil in ga pokazal nekemu redarju, ki je tatu aretoval na prostoru pred skladiščem „Syllos". Pri aretovanem so našli ves vkradeni denar. Krvav pretep. Pod naslovom „Ubojstvo ?M smo včeraj poročali, da je neki Jakob Ferro zabol z nožem v dimije nekega Hugona Ipavca. Tekom dneva smo zvedeli, da je Ferro spal ob neki mizi pred gostilno „AH'Aurora". Ipavec da se mu je približal in mu začel preiskovati žepe. Ferro se je zbudil. Na to je navstal mej njima prepir, ki se je spremenil v pretep in tedaj je Ferro zabol Ipavca z nožem. Ferro, ki mu je 29 let. osem dni pozneje. Prosi se slavna bratska društva da uvažujejo ta dan. Dijaki vipavske doline prirede dne 18. avgusta v Šmarjah veliko dijaško veselico. Na vsporedu: razni paviljoni, muzej, menažerija, nastopanje raznih pevskih in tambu-; raških zborov. Druge podrobnosti pravočasno. Slovensko gledališče. Narodna čital-j nija pri Sv. Luciji naznanja gostovanje č'e-: nov slov. dež. gledališča iz Ljubljane. V nedeljo, 4. avgusta, v dvorani restavracije gosp. Mikuža „Na letovišču" Veseloigra v treh dejanjih. — Češki spisal Josip Stolba, poslovenil Ivan Podgornik. — Režiser Anton Ve-rovšek. Začetek predstave ob 8. uri zvečer. — Blagajna se odpre ob 7. uri. Vstopnina : Numerirani sedeži: prve štiri vrste po 2 K. od četrte vste naprej po 1.40 K. Stojišča 60 stot. Preprodaja sedežev vsak dan iz prijaznosti pri g.ci Almi Kovačič, tajnici čitalnice. Po predstavi svobodna zabava. Vesti iz Kranjske. Pri občinski volitvi na Vrbniku so včeraj v drugem razredu zmagali pristaši „Slov. ljudske stranke". Ministerski predsednik v Bohinju. Dunajski listi poročajo, da pride ministerski predsednik baron Beck iz Štajerske, kjer obišče svojo mater, za več tednov na počitnice v Bohinj. Uboj v Meniški Vasi ali: tako s. posvečujejo nedelje! K prvi kratki notici se nam iz Novega mesta dodatno poroča. Uboji in pretepi se vrše povsodi, ne samo v naši v tem oziru poznani Dolenjski. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez vsake boiečiie Tovarna pohištva v zobarskem ulica delta Časa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. Katalogi načrti in proračuni I Dr. J. Čermak - g. Jnsdter TRST ulica dtlfa Caserma štev. 13, II. mM. _ J Denarna posojila i-ft fZ •tvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primarnim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDABIv ulica della Caserma it. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnica Trst, aliea Torreate 1134 (t Beri M) „Jllla mtova citt* di Crtestc". VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke - vsake vrste. ==*= Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosti je bil takoj aretovan a Ipavec, ki mu je 43 ; Razlika je le med povodom, iz katerega nalet in stanuje v ulici della Fernera st. 43, ie stajajo ti obžaiovanja vredni izgredi. Idi v bil. kakor smo že poročali, prenesen v bolnišnico. Vendar je Ipavec še pri življenju. Tatvina v podstrešju. Gospod Jurij nedeljo v vaško gostilno, posebno, kjer obhajajo takozvano „žegnanje* (praznik cerkve- ^ . .» . . i Nega patrona) in spoznaval boš vrline in sla- Uenvenuti, ki je Hišni posestnik in stanuje v|bos(i naš ' naroda. Dočim se plete začetni lastni hiši št. 5 v ulici delle Ac^ue, je pri-, Qr nta starih 'o vremenu in gospodarstvu, javil včeraj na policiji, da so mu neznani' se nada]juje in zvršava dostikrat ob takih tatovi iz shrambe v podstresju vkradli raz- priIikah s prfUcatim pijančevanjem, čuješ pa ne^t pohištva in drugih predmetov, v skupni rf ..mladih* le maiopoštene govorice. Vino vrednosti 260 kron. Vkradeni predmeti da so deloma njegova. deloma last prebivalcev njegove hiše. Ne more pa povedati niti približno, kedaj da je bila tatvina izvršena, ker ni bil v podstrešji celih 25 mesecev. Smešnica. Na neki gostiji je nekdo napil: „Na zdravje našega gostitelja!" — A gostitelj je na to odvrnil : ..Bodite odkritosrčni, pa recite raje : Na stroške našega gostitelja.- Koledar In vreme. — Danes: Abdon in Lenen ; Vitadrag ; Marčuia. — Jntri: Ignacij La-jola ; Jioleslav ; Jelenica — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f- 29..")'1 Celzius. — Vreme včeraj : oblačno, deževno. Društvene vesti in zabave. Pevcem in pevkam ,.Kola" se naznanja, da bo radi izleta v Boljunec prihodnjo nedeljo pevska vaja v soboto mesto v nedeljo. Ob enem se naznanja odbornikom, da bo nocoj ob 8. uri seja. Gg. odborniki so na-prošeni, da pridejo točno. Vesti iz Goriške. pri ..miaciitr ie maiopoštene govorice, se ne vživa po človeško, tudi ne po živalsko, ker. kakor znano, pije žival samo za potrebo. Tu pa se razlivajo celi rŠtefani" vina po mizi in po tleh, razbijajo se kozarci in steklenice. Kakor hitro „ga imajo malo v glavi", nav-staiajo iz baharije : rkdoje močnejši?" prepiri, ki jim kmalo slede pretepi, v katerih igra tudi nož svojo vlogo. Planke in krpevci so prišli že ob modo. Kakor hitro pa ostane eden ali dva na mestu zaklan, ali vsaj dobro oklan, godi se kakor po izbruhu velike nevihte : navstaja najlepši mir. Fantje se porazgubljajo in če se tisti dan še kje spoprimejo, dogaja se to vedno v drugi od-jdaljeni vasi. Navadno pa se porazgubljajo v I zavesti slabe vesti vsak na svoj dom. Potem ! seveda, ko jim treba hoditi v „rihto" na „verger", prihaja kesanje, ki pa traja samo do obsodbe. Le te se ti junaki ne boje tako, kakor rvergerov" (zaslišavanja prič i. t. d). Političnih pogovorov, pametnega razmotrivania o današnjih težavnih razmerah, pod katerih kruto težo ječi izlasti vboga naša Dolenjska, ali sploh drugih zanimivostih, ki bistre um in vedre srce : tega v naših krajih, med kmetsko Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema oJ 12. do 1. in od 5. in pot do 6. in pol pop BONIVENTO & Comp. TRST, ulica Tizlano Vecellio št. 4. Artistično - kromolito-grafični zavod I. reda. Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. Poseduje stroj povsem nov, in najnovejegra zlstema. •t Čokolada Kakao Edina zaloga tvrdke Kugfler - Henrik G-erbeand FRANCESCA VOMJSEK — Trst, ulica Saii Spiridione 6. Skladišče odlikovane tovarne glasovirjev L. Magrini & Figlio se nahaja sedaj v ulici San G-iovanni št. 14, I. nadst. a. Novo ustanovljena goriška deželna j mladino namreč, ne smeš iskati. Tudi pošte-zveza za promet tujcev pridno deluje, jnega petja ne boš cul iz takih gostiln. Kako Začasno ima svoj urad v „Tigovskem domu". j vse drugačni so Gorenjci v tem oziru. Tudi Italijane je ta zveza močno zbodla in začeli tam so navadni kmetski fantje, tudi tam so potom trgovsko obrtne zbornice intrigirati kronika nedeljskih pretepov ni prazna, in na vseh koncih in krajih, da bi izpodrinili to zvezo. Upamo, da se jim ne posreči. Nova vendar kako vse drugačna je ta čvrsta Gorenjska mladina! Kdo je temu kriv? Vzgoja ohištvo solidno in elegantno *sr po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T Via Malcanton 7 zveza ustanovila se je v prvi vrsti radi otvo- 'politična in narodna gospodarska zanemarje-ritve bohinjske železnice, s katero so se od-jnost tega od naših vlad zanemarjenega dela prle prometu krasote naših gora in soške ; Kranjske. Človeku se milo stori, če opazuje, doline. Vsa proga je na slovenskem svetu in dan na dan med njim živeč, njegovo življenje razun nas nima tedaj nihče govoriti zraven. !v petek in svetek; to je, kako |dela in živi Sicer se je pa v zvezi poudarjalo, da se ; med tednom in kako praznuje in posvečuje tudi drugi narodnosti da na željo zadostnega nedelje in praznike. zastopstva. A gospodje so menda gluhi na i Te črtice, kratke poteze iz narodovega j to uho, kajti žele bi nazaj časov, ko so jedino življenja, veljajo "kakor v splošnem tudi za' le oni bili gospodarji v deželi in so imeli le j vse letošnje poboje v okolici Novega mesta,» oni pravico reprezentovati povsodi goriško ,tudi za zadnji zločin v Meniški Vasi pri! prebivalstvo. Toda tempi passati! . Toplicah. Če so se le seš!i fantje iz vasi, i a. Goriški sokol preseli se iz „Trgov. ; ki je 5 minut oddaljena od druge, že navstaja i doma" v novo kupljeno hišo, „Trg.-obrtne 'prepir, pretep in konec: poboj z nožem. Ni' zadruge" v ulici Sv. Ivana, kjer se mu zgra- j sicer lepo raznašati slabosti svojega naroda v i dijo novi prostori. 'javnost, toda velik naroden greh zagreša; a. Trgovsko-obrtna zbornica v Go- ; vsakdo, kdor s potajevanjem takih slabosti! rici sklenila je zapričeti akcijo, da se na- 'povspešuje zlodejstvo. Neumestno je torej. ! pravi telefonska zveza Gorica-Solkan-Kanal- če so na Kranjskem celo katoliški listi, Tolmin. ki take izgrede namenoma zamolčavajo in i a. Kopališče v Gorici ie nujno potrebno ignorirajo celo porotne razprave. Znano in j V mestu samem ie staro ničvredno kopališče, dokazano pa je, da na ljudstvo ne vpliva to- j ki nikakor ne more zadostovati potrebam, liko nobena najboljša pridiga, kolikor ali i Pooblaščena pisarna inženerja in civilnega geometra G. licb-a se je preselila z dnem 22. julija v ulico San N100I6 št 34 e l. nadstropje. j Radi tega so Goričani primorani hoditi se i kopat v Sočo. Ravno ob Soči pa bi se dalo napraviti krasno kopališče. Svet bi se dobil j po ceni. Tako da bi se za 40 - 50.000 kron j že lahko napravilo nekaj lepeg?. Zakaj bi se ne našel Slovtnec, ki bi uresničil to idejo ? Dtfi:ir bi se dal dobiti brez težav potom družbe z omejenim jamstvom, ako bi se ne ; hetelo napraviti delniške družbe. a. Goriško mesto je definitivno pro- j dalo deželi svet na starem pokopališču: za zgradbo nove deželne kiše. Svet je pre- j plačan in dežela je oškodovana (Dalje na 4. strani) .DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. NajTspeftncje sredstvo prtti DOBIVA SE V VSEH I revmatizmu in protizi TEKOČINA GODINA prire't"*TTrew I*,ta ^ u*™ ^a« ^ s*** od lekarnarjev K 1*». Is Stran IV »EDINOST« štev, 208 V Trstu, dne 30. julija 1907 HOTEL BALKM 70 se*, elektr. razsvetljava, lift, kopet|i jpt« Cene zmerne. HOTEL BALKM iaroa hvala, ali graja, vspodbuja ali svarilo,'v kraje popolnoma ali deloma slovenske. • BfiVniCcL več let obstoječa v slovenskem trgru s sedežem c. kr. uralov, dobro idoča konkurence se zaradi bolezni proda Na«lov Inseratni oddelek Edinosti". 360 več temeljite izobrazbe, pa manje hujskanja. Kdo je klerikalc in kdo je liberale! Ve č izobraževalnih društev, pa manje bratovščin s formelnimi znaki in potem ponehajo vsaj sistematični, epidemični surovi poboji med našimi fanti! Dalo bi se (in moralo bi se) o tem še več govoriti, toda za danes zaključujem z žalostnim koncem v Meniški Vasi. V noči od nedelje na ponedeljek 15. t. m. so se stepli iintje iz rečene vasi in sosednje vasi Sel poimaj več iz razlogov, kakor smo jih zgoraj orne« liili. Nekov Fink iz Sel je med tepežem dobil z nožem v sence tako težko in globoko rano, de je kmalo na to prominil. Njegov tovariš Primic pa je po vsem obrazu tako razrezan, da se je čuditi podivjani surovosti zločinca. Primca so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Edina sreča je, da mu nož ni segel pregloboko, in je upati da kmalo okreva. Nazdevni zločinec mora biti pravi podiv-janec. Kajti sodi se splošno, da je eden in isti oba prej imenovana z nožem razmesaril. Kakor rečeno : to se je vršilo v noči od nedelje na ponedeljek, kakor se sploh večina vseh pobojev dogaja v času, ki ga katoliška cerkev imenuje: Gospodov dan! sovražnimi profesorji, potikati kakor pregna-1 M. nrflHfki Je 9 tmetii° v na nec po nemških rovtah [kjer mu je v3ako i |J» U Ud J Krasu. Obrnili se je na „Inse- iskreno družabno življenje onemogočeno) do- , rat ' oddfclek Edinosti"._846 čim se zistematično pošiljajo v slovenske rir||^:nQ pftrS0: sprejme učence na kraje najzagrizenejši nasprotniki ljudstva, ki UrUZIIId, V uui IL1 stanovanje in hrano, z dobivajo za svoje rabeljsko delo plačo od dobro postrežbo in pod^ dobrim varstvom — M. SALA RIMI r alici Poato della Fabbra St. - (Vogal ti. Torrcnte.) Poletje! Pomlad! Schulvereina in Sudmarke. Ta zistem je torej j P°ve ^"9^atni oddelek Edinosti-'. kteremu se meramo upreti najodločneje. Vsi fl|l|lQ qp v najem štiri sobe in kuhinjo. nemški listi tja do tevtonskega lesa bodo UUUd OP sperčič, sv. Ivan št. 336._616 sedaj polni, da se je „windische Hetzerei" ~Z j kuhinsko o ravo- omare zanesla celo na celovško učiteljišče, dosedaj F. SČUKŽl SSe^td. JSVfoke* Tret, ulica neomejeno domeno nemškega šovinizma. Zato 1 Ferriera štev. 25. treba, da tudi slovenska javnost spregovori Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke ln otroke, velik izbor platnf ? obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena ir. » modra obleka za delavce. ...... —■ Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se zvr*e točno in hitro po zelo nizkih cenah. j Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: ; „ &LL-A CITTA Dl LONDRA1 eJ. IJOBtC ntlOTC št. S' tvegal vi. Torre biaacs. glasno besedo, posebno pa poklicani faktorji Odda SG JSL* v^ŠTa br eV?^"?. ^allov ' pove „Inseratni oddelek Edinosti". S49 na primernem mestu. Razne vesti. Gg. Gostilničarji! Upra-a cejlcve v Ka-kotolah (Matovun) Izselievanio V Arsrentiniio. Iz n" prodaj 25 hektolitrov izvr«ti:ega terana fo J J ® * 32-36 K. Franko z železnične postaje Pazin ali Poreč. Naročite naravnost. Buenos Ayresa poročajo, da se je meseca j marca t. 1. došlo v Argentinijo 26.000 izse- c. kr. služabnik bi se rad 3 mesecih seje naselilo okolu 60.000 oseb. j^1" P°«>fil z gospodično, ali J udovo od 36 do 40 let sraro, katera bi imela 4030 kron piemoženja. Pisati je pod Štev. 50 na glavno 848 ljencev. Naseljevanje vedno narašča, v prvih 1j pdBSCtlBtllt Računa se, da se to leto naseli v Argentinji 300.000 ljudi. V igri obesili tovariša. Iz Velikega Varadina poročajo : V nekem bližnjem selu ; je več dečkov igralo igro o danoškem umor- ! stvTi: „Razbojniki in stražarji". Dečki so v pošto (po-trestante) Trst. iz Istre. Iz Kast.lca nam pišejo: V nedeljo dne 21. julija t. 1. sestala se je vesela družba pri g. Josipu Kočevar v Kastelcu. Razpravljalo se je o marsičem, nazadnje še o narodnostnih bojih narodnostnih in socijalnih vprašanjih. Mnogo zabave in razvredrila sta nam poskr-, -. t> „ • bela gg. Fr. Skrl in g. Ivan Kenda se svojimi j poljanskega k«p.telja v Prag,. dobro preudarjanimi pojasnili. Slednjič se je nabrala svotica 4 K 48 v. ! za družbo sv. Cirila in Metodija za Istro,! katero se je poslalo nje blagajniku g. Jane- j žiču. Kdor Izven Trsta pismeno narcčl kak „BALI OGLAS jailje danar v naprel. kar drugače ne t>e njegov oglas objavljen nI oseba poznana Upravi lista. Tarifa Je natisnjena na eelsi „MALIH OGLASOV" tn vsakdo ithko preračuni, fcoflko mu Je plaćati s tem, da prešteja besede Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK" Informacija edino la. če fcc pismu priložena znamka za »tfgevor ki nosijo 10°/o dobička. Razpolaga Korso štev. 34. 866 llhirolpr in popravljatelj glasoviijev, harmo-UUIl Oluu nijev itd. se priporeča slav. občn-stvu. Andrej Pečar, Trst, ulica Dante Alighicri It. 3, II. nad. 869 Mož triintridesetih let ki je uči! gimnazijo, ksdeino, poljedelsko, vinarsko, sadjarsko in trgovsko šolo, vešč več ali manj slovenščine, srbo-hrvaščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine; še6t let odvetniški uradnik, išče posla. — Naslov: A. Trobec, Sv. Ivan — Trst. 762 llni+oliiro yube<:'a ofoke, želi se ba\iti z deco Ul/I iCljlUa odlične dmžioe, podučevaje slo' e: -ŠČino, italijanščino in temščino. Sprejela bi tudi službo v kaki pisarni ali uradu. Ponudbe je pisati takoj pod „SPOSOBNA- na „Inseratni oddelek Edinosti". 8čS Vesti iz Štajerske. V Črešnjicah pri Vojniku je dne 26. t. m. o pol sedmih zvečer naredila toča pre-zej škode v vinogradih, deloma tudi na še ne požetem žitu. Skoraj ni leta da bi toča prizanesla Crešnjičanom. Vbogi ljudje ! v Vesti iz Koroške. Šolske razmere na Koroškem Kakor JgC|janje — SlsbO IZOOVHrjE- z bengalično lučjo je osvetila v Koroški j . hitro ozdravljeno. Specijalna mftoda. Resne žolski zistem zadnja sednjiska razprava v j IlJfJ garancije za najboljše vspehe. Hitri kurzi za Borovljah dne 23. t. m. v zadevi slovenskega ' ozdravljenje se bodo držali v Tr&tu, ulica Porpo-učiteljiščnika proti nemškemu učitelju. Od , rella 5, Saldarini do 'J5. avgusta. - i države plačani učitelj slovenskih otrok se je ,se ta _ drznil na javnem prostoru izvršiti barbarski ' DpnHo jn ep ctRvbB čin, o kakoršnih slišimo poročati samo še v j ■ rutloju OC o poroaiih o prusaškik kulturtregerjih iz frne V Afnke. Tu si šteje c. kr. učitelj v zaslugo, - J w ako tepta najsvetejše človeške čute z nogami, ogrožava celo življenje slabotaega slovenskega mladeniča in pričakuje za to herostra-tično delo najmanje zaslužen križec. Ali tu se je zgodil samo en drastičen slučaj, ki z elementarno silo kipi na dan; vzrok pa tiči v vladinem zistemu, ki uničuje in mori že dolga leta slovensko narodnost in grozi prikipeti do vrhunca: do pobesnelega divjaštva. Kričečih slučajev se je pripetilo že neštevilno ravno v Borovljah. Tako napadi na slev. akademike radi slov. govorice v kavarni, kjer je bil tudi en učitelj sodnijsko kaznovan, dalje napadi na Slovence s kamenjem v črni noči itd. Ni čuda torej : Če ljudstvo vidi na svojih vzgojiteljih take izglede, da je tudi ono posurovelo in da se miren Slovenec v Borovljah skoraj javno pokazati ne up?. Najhujše pa je, da se je isti duh zanesel tudi med šolsko mladino, o čemer se lahko prepriča vsak olikanec, ko ga mladi iantalini pozdravljajo vsaj z „servus Načel", če ga drugače puščajo mirno iti. Glavni namen šol tega zistema je, da se mla dina lanatizira prav po tevtonsko, trobi hujskaško „\Vacht am Rhein", piše samo nemško kurentno pisavo, muči edinole z rdeutsche Spracfclehre" — vse drugo pa je postransko. Slovenski se seveda niti besedice ne sliši, telo na zabavi je otrokom strogo prepovedano govoriti slovenski tako, da morajo nekateri igrati nedobrovoljno ulogomut-cev, če nočejo dati drugim prilike za denunciranje. Kakšni značaji se morejo pri tem vzgojiti, je jasno vsakomur. K božiču pa, ko daje učitelj otrokom kak dar (seveda od Schulvereina), čeprav samo kako slaščico za 10 st. ali kake črevlje, ki še plačani niso, se baha na polna usta : samo mi Nemci imamo toplo čuteče srce za otroke delavcev! Ves boj proti temu zistemu bi bil in bo brez-vspešen, dokler ne bo dosti slov. učiteljev za j slov. kraje. Z veseljem je torej zadnji čas E81 opaževati, da je precej slovenskih fantov na gg učiteljišču v Oelovcu ostalo trdnih vkljub vsemu terorizmu, o čemer je podal lep dokaz ravno imenovani Gracher v Borovljah. Ali ravno to je vzrok, da ta Slovenec ne sme več v Celovec, ker tam bi prišel v roke ravno takim trinogom, kakor je bil v Borovljah. Zanimivo je dalje zasledovati sovražni šolski zistem na nastavljanju novih učiteljev. Dočim sta izmed 6 slovenskih abiturijentov nastavljena dva med trdimi Nemci (celo v Jtfolltalu], je prišlo nič manje nego 8 Nemcev Angelo Iaizza igri nekega dečka odkrili kakor namišljenega s|||{ar, dekorater, slika izveske itd., lakir ■ ubijalca, ga obsodili na smrt ter ga za kazen Trst — ulica Paduina Št. 9 obesili za vrv ni neko drevo. Iz šale je prišlo j (vogal ali«. Chlozza). do grozne resnice, ker se je deček v vrvi j Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, omet-zadavil. j niško delo. kakor sobe izveske in lakiranja. Umrl je v Pragi mons. dr. Frančišek i Krasi, posvečeni škof praški in prošt metro- j ■ ■ *t Restavracija nurora Vsaki večer koncert ManiolMo društvo s petjem in plesom. Začetek ob 7. zvečer in traja do poluooći. Ob nedeljah od 5. ure pop. do polunoči. MALI OGLASI. li Mm'i atlasi r&lanajo »e po 3 stot. besedo; .-m-jjtnutiskane t>e?ede se računajo enkrat reč. >'ajtnanj5n pristojbina 40 stotink. z----Plača se takoj. = Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiriđione što v. 6. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod ===== Angelo DeuetoK - Trst nllca Acquedotto 22 — Tel. 1448 - ?» VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, vla deile Omljrclle št. 5 | Guido e ligo Coeis 100.000 buteljk od šampanjca J za refošk ■ Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, l>or-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz ===== stekla opletene. Prevzamejo se doposiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. fi. piovatz mehanična delalnica Trst ulica del Trionfo 1 izvršuje veakovratna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikelovanja. V < I i FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, ali c« deli* Aequedotto It. 2b mtori!8TUi clettroteliničM Milnici s pridefno mehanično delalnlco •frajMBk rp*lj«TO električna r*»vetl>T«, stoimv, telefonov, etreloTodov, kakor tudi mehanična dela, ki M t rTesi ■ elektrotehniko, kakor poprave dlcamif-■ifc sieterjev ln preoenove fvetiljk kakerinoga el kodi »Utema, Cen« lako zmerne In Izvriitev popvlna. Oečerni krojažkl tečaj za spopolnjevanje 3-krat na teden, od 7.—9. <^bno* ure za gospodične, ki so preko dneva zaposlene, je odprt na krojaški šoli — Trst a lica Sam Lazzaro štev. 7, I. nadstropje. Guerino Marcoz; ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in dr ki je vedno preskrbljena z najboljših kranjskim blagom. Prodaja na debelo t: Pošiljanje na dom. ^olefon štev. 1684. Najveća zaloga stekla in porcelana _ . za domačo rat-o Popolnoma konkurenčne cene. Vrsta vrčka 5t«r 5. Jakob @ Hirsch TRST, ulico Cavono 15 (nasproti škoOjs'Ki palači) m gostilne Trs'a vrčka štfv. i n □ Učilišče in vzgojevališče za deklice. □ Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk ▼ slovenskem, nemškem. Italijanskem, francoskem ln angleškem jezika ; v godb), glasovir, gosli, oitre, pelje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. — | — | — i — | — ' — | — | L ŠOLSKE SESTRE — Trst, ulica Pasquale Besenghi 6 - ■ ■ ■ ■ mm Virgilio Cisilino TRST, ulica Barriera vecchia 4 Velika izbera igrač, drobnarin. srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itei. SMT po konkurenčnih cenah. ^ • BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo loto prodajalnico ur v TRSTU -'lica Tlnceuzo lJellinl 5tcv. l:> ua^proTi cert^e it. Autoua boreča prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. Friuonko Doreshlni TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.