Posamezna Številka 6 vinarjev. Slev. 99. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjODIIfllll, V P* 2. I* 1913.
Leto XLL
Velja po pošti: =
Za oelo lato naprel . . K 2B-— sa en meseo „ . ■ ,, 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo lnosemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za celo leto naprel . . K 24'— sa en meseo „ .. ,, 2'—
V	upravi prejetnan mesečno „ 1-70
s. Sobotna izdaja: =s
sa celo lete ...... T—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo lnosemstvo „ 12'—
- Inserati:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice itd.:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano: 1
enostolpna petitvrata po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lsvzemšl nedelje ln prasnlke, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vosnl red,
oar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Bokopial se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Mednarodni položaj ipieE
Kralj Nikolaj pogojno izjavil, da Skader zapusli. - Konierenca poslanikov i ponedeljka odgodeoa. — Velesile upajo na mirno rešitev skatierskeea vprašanja. - Pogodba med Avstrijo in liaiijo zaradi Albanije;
sklenil med Dunajem in Rimom nov dogovor.
KRONSKI SVET NA DUNAJU SE NE VRŠI!
Dunaj, 2. maja. Vest »Neues Wie-ner Tagblatt«-a, da se danes vrši kronski svet, ni resnična. Danes se vrši le skupni ministrski svet.
ČE ČRNA GORA NE ODNEHA.
Pariz, 2. maja. Ako Črna gora do konca tedna nc izpremeni svojega dosedanjega stališča, sklene konferenca poslanikov, da se zasedejo Bar, Ulčinj in Medua.
FRANCIJA NOČE RADI ČRNEGORE VOJSKE.
Pariz, 1. maja. »Figaro« zahteva, naj se odločno nastopi proti Črnigori. Kralj Nikolaj kaže nasproti Evropi premalo respekta in zato ne zasluži, da hi bila Evropa ž njim potrpežljiva. Naša sentimentalnost, izjavlja list, je naše koristi predolgo v ozadje tiščala. Črnagora ni splošne vojske vredna. Čc je akcija, ki jo Avstro-Ogrska zahteva, potrebna, naj jo prej ko mogoče sklenejo. Podobno pišejo tudi ostali listi.
DEMARŠA TROZVEZS IN RUSIJE.
Pariz, 30. aprila. »Journal des Debata« poroča: Zastopniki trozveznih velevlasti so intervenirali včeraj v Parizu in pri ostalih vladah tripelentente radi skadrske krize in so pri tej priliki poudarjali, da jc Avstrija pripravljena skaclrsko krizo, ki jc sramota za velevlasti, kolikor mogoče hitro rešiti. Za slučaj, če kral j Nikola na nedeljsko noto nc odgovori povoljno, se mu mora izročiti ultimatum z jako kratkim rokom. Avstrija bi v slučaju, če bi je ostale velesile nc hotele podpirati, sama zgrabila za skrajna sredstva. Ruski poslanik je podvzel nato demaršo, ki vsebuje odgovor na korak avstrijskega poslanika in izjavlja, da stoji Rusija prejkoslej na stališču, da mora Skader pripasti Albaniji, kar je dokazala tudi s tem, da je podpisala noto na Cetinje. Vendar pa je Rusija mnenja, da bi bila vsaka vojaška akcija prezgodnja in bi zadostovalo, da sc kralja Nikolo končno vendar pregovori k popustitvi. Če pa velesile mislijo da jc potrebna skupna vojaška akcija, se ji Rusija pod nobenim pogojem ne bi mogla pridružiti.
STALIŠČE RUSIJE.
London, 1. maja. »Reuter« poroča iz ruskih krogov: Peterburška vlada hoče prejkoslej sklepe velesil glede na Skader izvesti. Rusija hoče, da postani
Skader albanski, a ne izjavi, kako naj sc sklepi velesil izvedejo, pač bi pa vsa-i ko prenagljeno ali izolirano akcijo oh* žalovala, ker bi lahko to sporazumljei nje velesil motilo. Rusija naglaša, da jc najvažnejšo ohraniti evropski mir in da se morajo metode s tega stališča presojati. Nikakega znamenja ni, da bi se Rusija udeležila morebitnih nadalj-nih odredb, dasi se jim najbrže tudi ne bo upirala. Znano tudi ni, čc Rusija pozove Francijo, da se udeleži akcije, Brezdvomno pa jc, da bi rada videla, čc se eventuelne akcije udeleži tudi kaka ententna velesila, da se tako izogne tudi sumnji, da jc nastala razpoklina med trozvezo in entento. Rusija sodi, da je velevažno, da ostane evropski koncert intakten in še vedno pričakuje! da dobe izhod iz sedanjih težkoč. »Reuter« nadalje poroča, da ni mogoče po-izvedeti, kako daleč namerava Anglija iti. Ni izključeno, da o tem sklepa kronski svet. Odgovor Črne goro šc ni znan. Izvedelo se jc, da je poverjena črno. gorskemu zastopniku Popoviču v Lon-: donu važna misija.
AVSTRIJA IN RUSIJA SPORAZ-UMLJENI?
Frankobrod, 1. maja. Iz Peterburga se poroča »Frankfurter Zcitung«: V diplomatičnih krogih računajo na prijateljsko sporazumljenje Avstro-Ogrske in Rusije v nekaterih dnevih. Ko so se dognale podrobnosti o predaji Skadra, so, kakor poroča peterburški dopisnik »Frankfurter Zeitung«, bili merodajni krogi v Peterburgu na Črnogoro ne-voljni.
V BELGRADU SO MIRNI.
Belgrad, 30. aprila. (Izvirno.) Dunajske vesti o akciji monarhije ne vzbujajo tu nobenega razburjenja; splošno razpoloženje je mirno in razmeroma zadovolnjo z razvojem stvari. Tudi diplomatični krogi ne kažejo kakega posebnega vznemirjenja.
RAZLIČNE VESTI O SKADRU.
Dunaj, 2. maja. »Albanska korespondenca« poroča, da je Črna gora Skader že proglasila za svoje glavne mesto.
Pariz, 2. maja. Skader se utrjuje. Na Tarabošu se utrdbe popravljajo.
POLOŽAJ V SKADRU IN ESSAD PAŠA.
Berolin, 1. maja. »Lokalanzeigenc poroča iz Skadra: Črnogorci so urad-ništvo poslali s Cetinja v Skader. Vsi upravni uradi zopet poslujejo. Dova-žajo sc veliki proviantni dovozi. Bede,
PRVI ODGOVOR ČRNEGORE GLEDE SKADRA. — SLAB VTIS NA VELESILE.
Pariz, 1. maja. »Agence Ilavas« poroča iz Londona: Črna gora je na demaršo velesil odgovorila, da spoštuje velesile, kar pa tiče zavzetja Skadra, s tem velesil ni hotela izzivati, in obžaluje, ker še ne pozna nameravanih mej Albanije. Sklicuje se na ?A. aprila Izročeno obvestilo zaveznikov in si pridrži pravico, da se o Skadru pogaja med mirovnimi pogajanji, ko se končno meje Albanije določijo. — Ta odgovor so velesile smatrale za nepovoljen ln Je napravil slab vtis.
DRUGI ODGOVOR ČRNEGORE. — KRALJ NIKOLAJ JE VOLJAN SKADER POD GOTOVIMI POGOJI ZAPUSTITI. — SRBIJA NA ČRNOGORO VPLIVALA, DA SE UDA.
Pariz, 2. maja. »Matinu« se iz Londona poroča: Kralj Nikolaj je po svojem prvem odgovoru na velesile (glej dotično brzojavko) poslal drugi odgovor, v katerem izjavlja, da je voljan udati se volji Evrope in Skader zapustiti, ako mu velesile z ozirom na njegove velike žrtve priznajo primerne teritorialne kompenzacije. Kralj opozarja na to, da Črnagora kljub svojim velikim žrtvam dobi relativno najmanj novega ozemlja, vsled česar apelira na pravicoljubnost velesil. Prvi odgovor kralja Nikolaja je velesile zelo vzneje-voljil. Vsled tega je Srbija na Cetinju Intervenirala in Črnogoro opozarjala na to, da bi spričo slabosti balkanskih držav, ki so vsled vojske zelo trpele, bilo nesmiselno riskirati vojsko zopec Avstrijo in Italijo. Zato je kralj sestavil drugo noto, ki jo je črnogorski delegat Popovič izročil Greyu še pred včerajšnjo poslaniško konferenco. Velesile so IzjavUe, da vsled tega prvi odgovor Črnegore smatrajo kot ne obstojajoč. Srbija je od svoje strani izjavila, da je voljna odstopiti Črnigori nekaj ozemlji, ki bi po medsebojni pogodbi pravzaprav imelo pripasti Srbiji. Debata
Opomba: Da sc čitatelji glede posameznih dogodkov prav orientirajo, treba, da vpoštevajo datume pri brzojavkah.
LISTEK.
Bulgarski spisal Ivan Vazov. Poslovenil Jaklič.
(Dalje.)
Noč. je. bila zagrnila svoje črne peruti nad čerepiskim monastirom. Dolina Iskre jc z grozo molčala v tenjui noči, reka jc bobnela enolično, ob reki so sc vzdigovale temne sence, čeri . . . stale so čmerno in zasnjane, divje pečine z nepristopnimi vrhovi, kjer so spali orli.
Spal jc tudi tihi monastir.
Nek hlapec je stopil venkaj, kmalu za njim se jc prikazal na pol oblečen menih.
»Ivan, kdo trka na vrata?« ic vprašal menih boječe. Klečalnica jc bila pnslonjena k zidu, na. njej so ležali kosi oprave. Menih sc je podpiral na klcčalnico.
Trkanje se je ponovilo.
»Gotovo je kak ornih. Kaj naj počnem? Nc pusti ga noter. Predstojnika tudi ni doma.«
»Počakaj! Najprvo vprašaj!«
»Kdo tu?« je zaklical hlapec in poslušal, »Glas ie ženski.«
konference se jc sukala izključno okoli druge note Črnegore. Končno so poslaniki izjavili, da bodo noto sporočili svojim vladam in se v ponedeljek zopet sešli. Seja jc bila mestoma burna. Večkrat se je bilo bati, da avstroogrski poslanik izjavi, da konferenca nima za Avstrijo nobenega pomena več. Ruski poslanik jc po sklepu seje sejo prvi zapustil, avstrijski pa se je šc razgovar-jal z Greyem in zunanji urad zadnji zapustil.
VČERAJŠNJA. KONFERENCA VELE-
SIL SE JE ZOPET ODGODILA.
London, 1. maja. (Rcutcr.) Današnja seja poslanikov se je po dveh urah ob 5. uri 50 minut zaključila. Bojazen, da se konferenca velesil razbije, se ni uresničila. Avstro-ogrski poslanik se je potem, ko so ostali poslaniki zunanji urad zapustili, razgovarjal še nekaj časa z Greyem. Kratko nato je zunanji urad razglasi!, da se poslaniki v ponedeljek zopet sestanejo. Medtem sporoče poslaniki storjene sklepe konference svojim vladam.
POLOŽAJ IZBOLJŠAN. ANGLIJA UPA, DA SE SKADRSKO
VPRAŠANJE V PONEDELJEK UGODNO REŠI. — KONFERENCA POSPEŠUJE TUDI MIR MED TURČIJO IN BALKANSKO ZVEZO.
London, 2. maja. »Reuter« piše: Izjave črnogorske vlade, da hoče pod gotovimi pogoji odnehati, tvorijo ugoden moment v mednarodnem položaju in so napravile primeren vtis. Upati je, da konferenca v ponedeljek premaga zadnje težkoče in najde formulo, kako bi se dali sklepi Evrope izvesti, obenem pa na splošno zadovoljiv način ugoditi željam Črne gore. Poslaniki so disku-tirali tudi mirovno vprašanje in v glavnem določili pogoje mirovnih prelimi-narijev; posamezna detajlna vprašanja se prepuste delegatom vojskujočih se držav, ki se zberejo v Londonu.
London, 2. maja. Dasi je položaj še vedno resen, še ni vse izgubljeno in se slejkoprej upa, da se skadrsko vprašanje mirno reši. S tem pa bi seveda ne bilo še rešeno albansko vprašanje kot tako, ker se dozna, da se je glede tega
»Gotovo sc ti sanja! Ženska! In ta čas! Ali so oni ali pa Turki. Gotovo so Turki! To noč nas pomore vse. Kaj naj tu iščejo. Gospod, usmili sc nas!«
Zopet, se je oglasil glas izza vrat.
»Ženska je, in kliče,« jc ponovil hlapec.
»Kdo si?«
»Ivan! Ilica sem iz Člopjeka' Odpri vendar, Ivan!«
»Si sama?« sc je obotavljal Ivan.
»Sama z vnukom. Ivan, Bog ti bo poplačal, Ivan!«
»Poglej, čc ni kaka zvijača,« jc velel oče Eftiinij hlapcu.
Ko sta sc oba prepričala, kolikor sta sc pač mogla v temi, da jc zunaj samo ženska, sta odprla vrata in kmetica jc vstopila v samostan.
Kaj hočeš tu, Ilica?« sc jc jezil menih.
»Moj vnuk je nevarno bolan. Kje j t oče predstojnik?«
»V Berkovici. Kaj pa mu bi rada?«
»Da bi molil za otroka. A takoj. Stori ti, oče.«
»Kaj? In to ponoči? Kaj morem pomagati bolnemu otroku?« jc mrmral jezno menih.
»Ti mu ne, moreš pomagati, a Bog premore vse.«
»Sedaj idi spat. Jutri.« A ženska lc trdovratno prosila:
»Do jutri, Bog ve, kaj sc vse šc lahko zgodi. Otrok je zelo slab. Bolezen nc čaka. Samo Bog more pomagati.«
»Kaj vendar hočeš! Prisilila si nas odpreti ponoči monastir, da bi lahko udrli ,uporniki', da bi prišli Turki in uničili samostan.«
Tako godrnjaje je odšel menih v svojo celico, odkoder sc je vrnil oblečen.
»Idi!«
Sledila mu je v cerkev. Menih je prižgal svečo, si nadel štolo in vzel masno knjigo.
»Daj sem otroka.«
Ilica je stopila z otrokom k luči. Otrokov obraz jc bil voščene barve.
»Saj vendar nc živi več!« jc dejal menih.
Globoko udrtc otrokove oči so pogledale, kakor bi hotele ugovarjati menihovim besedam.
Menili jc položil štolo na otrokovo glavo in naglo molil molitev za ozdravljenje, blagoslovil ga jc z znamenjem sv. križa in zaprl knjigo. Kmetica je poljubila njegovo roko in mu stisnila v njo dva pijastra.
»če mu je usojeno živeti, bo ozdravel. Sedaj pojdi spat.«
in menih je hotel oditi.
»Počakaj, oče Eftimij,« jc zaklicala kmetica boječe.
Obrnil sc jc in stopil k njej.
»Kaj pa hočeš še?«
Znižala je glas ter dejala:
»Nekaj ti imam povedati. Kristjani smo vendar.«
Menih se je razjezil.
»Kaj mi boš zaupala? Kakšni kristjani? Idi spat. Sveča nc sme goreti, kdo lahko to zapazi in pride v goste.«
Menih jc mislil na vstaše. Ilica ga je razumela. Na njen obraz je stopila skrb in njen glas se jc tresel:
»Nc boj sc! Nihče ne bo semkaj prišel.«
»Lc skrivnostno je dostavila:
»Ko sem šla iz vasi, tamkaj v našem gozdu . . .«
Strah in jeza se jc prikazala na zgubančenem menihovem obrazu. Vedel je, da mu žena hoče povedati nekaj nevarnega, zato jo jc prekinil in ji dejal:
»Ničesar nočem slišati, ničesar mi ne pravi. Obdrži zase, kar veš. Kaj si semkaj prišla, da zažgeš monastir?«
Ilica je hotela šc nekaj reči. Ko je pa začula te besede, ji je glas v grlu zamrl in brez vsake nadc je šla za jeznim menihom na dvorišče.
»Jaz ne bom tu prenočila,« jc rekla, ko jo videla, cla jo hoče menih peljati snat.
ki je bila v mestu prve dni po predaji, ni več. Pošta in brzojav zopet delujeta. Priprave za slovesen sprejem kralja Nikolaja se nadaljujejo. Essad paša koraka proti Dračn, v Lešu jc pustil en bataljon kot posadko. Črnogorske častnike, ki so ga spremljali, je Essad paša na mostu reke Drine s sledečimi besedami odslovil: »Zahvaljujem se Vam za nadaljnje spremstvo, ker sem došel do naravne meje Črne gore in Albanije.«
Dunaj, 1. maja. »Albanska korespondenca« poroča iz Kotora: Od 29. aprila nadalje je zopet otvorjena brzojavna zveza s Skadrom. Uvedli so pa najstrožjo cenzuro in inhibirajo vsako poročilo o dogodkih v Skadru. Do-gnano je, da v treh dneh po predaji mesta ni padel niti en strel več v mestu. Essad paševe čete so se do predaje z veliko hrabrostjo borile, osobito na Tarabošu. V Skadru so zopet vse trgovine, kavarne in gostilne odprte. Ob pravoslavnih velikonočnih praznikih se je podala deputacija uglednih ska-drskih meščanov h kralju Nikolaju, da mu čestitajo. Kralj je izjavil, da si bodo Skadrčani kot zvesti njegovi podaniki pridobili njegovo naklonjenost.
NOV ALBANSKI DOGOVOR MED AVSTRIJO IN ITALIJO.
Rim, 30. aprila. Oficiozna »Tribuna« slika nevarnosti mednarodnega položaja, ki jih je povzročil Essad paša s svojim nastopom in roti velevlasti, da se na poslaniški konferenci sporazumejo in omogočijo skupen nastop Evrope, ki je najmanj nevaren in najmanj škodljiv izhod iz sedanje zagate. Nevarnost vidi »Tribuna« v počasnosti, v obotavljanju in zavlačevanju skadrske zadeve od strani vzajemne trojice, ki utegne roditi samostojen nastop Avstrije, proti kateremu je bila »Tribuna« od vsega početka. Ne iz nezaupanja, temveč vsled spoznanja, da je samostojen nastop nevaren svetovnemu miru. Nadalje pa pravi »Tribuna«, da v sedanjem položaju Italija ne sme ostati ob strani in da se vprašanje vzhodno-jadranskega obrežja ne sme rešiti brez njenega sodelovanja. Sodelovanje jc vsled bizantinskih dohodkov v Skadru olajšano. Če bi tudi govorili moralni in čuvstveni razlogi zoper nasilno akcijo z naše strani proti črni gori, pa nc more biti ugovora proti akciji, ki naj napravi red v Albaniji in izvede sklepe Evrope. S tem izpolnimo le dolžnosti do drugih in do sebe in se bo naša akcija gibala strogo v mejah naših dogo» vorov, vsled česar sc lahko zanašamo, da se bo tudi Avstrija gibala v začrtanih mejah vzajemnih pogodb.
Dunaj, 30. aprila. Najvažnejši dogodek današnjega dne, ki daje dogovoru med Avstrijo in Italijo svetovno historičen značaj, je ta, da je bila danes popoldne podpisana nova italijan-sko-avstrijska pogodba glede Albanije. Kakor znano, sta svoječasno sklenila bivši avstrijski zunanji minister grof Goluchowski in bivši italijanski zunanji minister Visconti Venosta tako-zvano albansko pogodbo, ki določa za obe državi princip: Nolli me tangerel Nova pogodba, ki je bila sklenjena danes, določa natančno interesne sfere obeh držav in dovoljuje eni kakor drugi
Začudeno jo je pogledal.
»Kaj?«
»Grem takoj!«	(
»Ali si znorela?«
»Če sem znorela ali ne — vseeno, jaz grem. Jutri zarana imam delo. Daj mi kruha, ker lačna sem.«
»Kolikor ga hočeš. Daj ga ji, Ivan, a vrat odpreti ne pustim!«
Ilica je vztrajala pri svojem.
Očo Eftimij je premišljal. Zopet vrata odpreti. To je nevarno. Kdo ve, kaj se lahko zgodi. Nato se je spomnil, da je kmetico že nekje videl. Lahko nakoplje monastirju nesrečo, in če bi Turki zvedeli! Ne! Boljše je, da sc jc znebi, da gre od tu.
»Torej idi!« je dejal.
Starka je pograbila za hleb, ki ga Ji je prinesel Ivan, vzela otroka v naročje in izginila v temo. Zanjo so se zaprla vrata in težak ključ je zaropotal.
IV.
Starka Ilica jc hitela v noči k Iskri, za katero jo je čakal vstaš. Bila je silno razburjena. Ni se upala raz jeznega meniha vprašati za svet.
Plezala jc po strmi skalnati stezi ob Iskri.
V zvezdnati noči jc lahko spoznala na drugem bregu pečine in čeri, podnevi mračne in sedaj nevarne.
Starka, ki jc trepetala strahu in vznemirjenja, jc videla samo nevarnost. Ko je dospela na vrh skale, sc je vsa zmučenn zgrudila na tla.
Gorovje je spalo. Vse jc bilo tiho, samo v globini ie šumela narasla reka.
zavezanki pravico, da zasede gotov albanski teritorij. Akcija radi Skadra se je čez noč prelevila v nove velike operacije, katerih cilj je, razdeliti Albanijo med Avstrijo in Italijo. To se pravi, da Avstrija lahko operira v severni, Italija v južni Albaniji. Ali ima ta dogovor le namen, da se Črna gora iz Skadra spravi, ali tudi namen, da se napravi red v celi Albaniji, še ni znano. »Reichs-post« piše: »Nasproti Italiji, ki vzdržuje z Avstrijo lojalne zvezne odnose, ne more vprašanje V a 1 o n e tvoriti kamna spodtike. V severno in južno interesno sfero razdeljena Albanija je boljša nego Albanija, v kateri bi se avstrijski in laški interesi vedno med-seboj trli.« Italija je že pripravila ladje in moštvo, da eventualno zasede Va-lono.
Pariz, 30. aprila. »Temps« poroča iz Rima, cla je italijanski minister vna-njih zadev di San Giiiliano odločno za to, da se Italija pridruži avstrijskemu oboroženemu nastopu. Di San Giuliano označuje italijansko-avstrljski dogovor o Albaniji za setaven in dopolnilen del trozvezne pogodbe in je baje izjavil, da bi nesodelovanje Italije pomenjalo izstop iz trozveze.
ESSAD PAŠA.
Belgrad, 30. aprila. (Izvirno.) O akciji Essad paše šc ni nobenih nadaljnih vesti. Znano je le toliko, cla je šel v Albanijo, da se Srbi pred njim umikajo in da organizuje oblastva. Vse drugo o njem je tajno. V nekaj dneh pa je pri-č.akovati pozitivnih vesti.
ESSAD PAŠA IN TURČIJA.
Berolin, 30. aprila. Novi turški poslanik Mahmud Muktar paša je po nalogu carigrajske vlade sporočil vnanje-rau uradu, da turška vlada ni v nobeni zvezi z albansko akcijo Essad paše in da obsoja njegov korak. Nadalje jc izjavil poslanik, cla Turčija soglaša z načrtom avtonomne Albanije, ki ji velevlasti določijo kneza, da se pa izreka proti ruskemu načrtu, ki hoče neodvisno Albanijo z mohamedanskim princem na čelu.
Carigrad, 30. aprila. «Tanin« graja Essadov nastop, češ, da je ustvaril nov faktor anarhije v Albaniji in zahteva, da se mu odvzame poveljstvo nad turškimi četami, če se posreči dogovor z Grško, naj se čete transportirajo domu, sicer pa naj se podrede poveljstvu Djavid paše.
Carigrad, 30. aprila. »Tasvir i Es-kair« poroča, da je veliki vezir prejel brzojavko Essad paše, v kateri mu sporoča, da je s častniki in četami dospel v Lješ, oclkjer pojde proti Tirani. Brzo-strelne topove in zaloge da bo vkrcal v Medovi na ladje, ki jih prepeljejo v Drač. Takoj po sprejemu brzojavke je veliki vezir ukazal Essad paši, da domače (albanske) vojake odpusti, ostale pa pelje v Bejrut. Ako je vslecl blokade prevoz čet nemogoč, naj jih pelje v Valono, kjer naj sc pridruži ostankom zapadne armade, kojim poveljuje Dža-vid paša. Končno pravi veliki vezir, da bo vlada poslala denar in živila v Valono za oskrbo turških čet.
DJAVID PAŠA ZASEDE VALONO.
Atene, 1. maja. Po nekem poročilu s Krfa so čuli močno streljanje topov z
Od Lutibroda sem se jc culo lajanje psov.
Vzdignila se je in hitela k reki. Kmalu je bila pri prevozu. Čoln je bil privezan h kolu. Ilica sc jc splazila h koči, kjer je navadno nočil brodnik, a koča je bila zapuščena. Najbrže sc je voznik bal v nji prenočiti.
Vsa prestrašena ni vedla, kaj sedaj. Stopila jc k čolnu. Preteče je šumela Iskra. Gledala je majhne valove v bledi mesečini. Groza jo je pretresla.
Kaj naj stori? Ali naj čaka do jutra? Še misliti ni hotela na to, Čeprav so v Lutibroclu že peli petelini.
Ali naj sama prepelje čoln? Dostikrat je gledala, kako brodnik vesla. Zdelo se ji je nevarno, a vendar ni hotela pustiti čakati vstaša, vsega stra-dajočega.
Otroka jc položila na tla, nanj ni nič več mislila, in pripognila se je, da hi odpela čolnovo verigo. Vstrepetala je; čoln ni bil privezan, temveč priklenjen. To je bilo delo Turkov, ki so hoteli preprečiti ponočno prevažanje.
Stala jc tu in trepetala.
Petelini so se vedno pogostejše oglašali v Lutibrodu. Na vztoku je rdelo nebo.
Obupana je vzdihnila in zbrala vso svojo moč, da bi pretrgala verigo ali strla ključavnico. Ni mogla.
Začudena je stala in obupana.
Naenkrat se je pripognila h kolu in ga hotela izpuliti. Ali krepko jc bil Zabit.
obrežja pri Valoni. Sodijo, da so Djavid pašove čete, ki stoje blizu Valone, mesto zasedle.
ZA HITRI SKLEP MIROVNIH PRE-LIMINARIJEV.
Carigrad, 1. maja. Avstro-ogrski poslanik, mejni grof Pallavicini, je v imenu vseh poslanikov izročil turškemu zunanjemu ministru noto, v kateri zahteva, da naj se sovražnosti takoj ustavijo in naj se imenujejo delegati, kakor tudi mesto, kjer naj se snidejo delegati, da podpišejo mirovne pre-liminarije pod pogoji, ki jih velesile prej formulirajo. Turčija odgovori jutri.
Belgrad, 2. maja. Včeraj so zastopniki velesil-izročili Pasiču noto glede mirovnih preliminarjev. (Glej tozadevno brzojavko iz Carigrada.)
FRANCIJA PROTESTIRA PROTI TEMU, DA BI SE MIROVNI PRE-LIMINARIJI OD VELESIL KAR DIKTIRALI.
Carigrad, 1. maja. Kakor se trdi, je neka velesila, najbrže Francija, protestirala, da bi sc Porti predložil načrt mirovnih preliminarijev, vsled česar jih tudi niso predložili.
PORTA IMENOVALA MIROVNE DELEGATE.
Carigrad, 2. maja. Turška vlada je sklenila, da se mirovna pogajanja vršijo v Londonu. Za delegate je imenovala Hakki - pašo, Osman Nizami-pašo in Bazarijo.
MED ZAVEZNIKI.
Belgrad, 1. maja. Izvajanja »Novega Vremena« glede razmerja med zavezniki so tu zelo neugodno vplivala in so duhove iztreznila. Zdi se da se nameravajo zdaj razmeram prilagoditi in poizkusiti nasprotstvu z Bulgarijo vzeti ost. Listi poročajo, da odpotuje več uglednih politikov v Sofijo, da sc bodo v tem zmislu pogajali.
Solun, 1. maja. Bulgarske čete so zasedle Nigrito, Sochos in Salmanli. Bulgarske čete, ki so stale v' Salman liju, so bile pozvane nazaj v Doiran, kjer so Bulgari na Vcleški Planini zgradili utrdbe.
Solun, 1. maja. Prve transportne ladje s srbskimi vojaki so se vrnile iz Drača sinoči zvečer. Dozdaj je došlo 12 transportov. Slede še ostali transporti. Srbske čete pošiljajo hitro v Srbijo, posamezni polki ostanejo v Ve-lesu in v Skoplju. Srbi grade okoli Skoplja utrdbe. Brez oblastvenega dovoljenja ne sme nihče mesta zapustiti.
Solun, 2. maja. Baje je Srbija razdelila med moliamendansko prebivalstvo v Velešu orožje za eventuali konflikt z Bulgarijo.
Solun, 1. maja. Tukajšnje tvrdke so iz Decleagača brzojavno obveščene, da je bulgarska carinska oblast določila na solunsko blago 100 % carino. Tranzitno blago mora imeti certifikat. Trd6, da tako carino vpeljejo tudi v pristaniščih Kavala in Port Lagos. Če se to res zgodi, bo trgovina v Solunu zelo udarjena.
Atene, 1. maja. Ravnatelj grške narodne banke, Maximos, odpotuje z
Podvojila, da potrojila jc svojo moč, roki sta se ji napeli, njene mišice so zadobile moč — jekleno prožnost, kosti so ji pokale, vroč pot ji je tekel po obrazu.
Sopihajoča jc zbrala vso svojo moč, uprla se v kol, majala ga, da bi ga izdrla.
Njene stare prsi so hropele, nogi sta se ji udrli v pesek in kol se je omajal in izpulila ga je.
Zamolklo je zarožljala veriga v nočno tišino.
Ilica se je vsa izmučena zgrudila na tla.
Kmalu nato se je zibal čoln s staro Ilico, otrokom in kolom na temnih valovih.
V.
Na tem mestu pridni Iskra iz skalnatih bregov in se razlije na široko po ravnini.
Čoln je drčal po gladini; nevešča starkina roka ga ni mogla ravnati. Komaj je prišla Ilica k bregu. Skočila je iz čolna, otroka v naročju, splezala je na suho in hitela v gozd.
Med drevjem je zapazila človeško senco, ki se jo. semtertja premikala. Ilica jc takoj spoznala vstaša.
»Dober dan, moj sin! Tu imaš!«
S temi besedami mu jc dala kruha, ker je dobro vedela, da je istega najbolj potreben.
»Hvala ti, mati!« je odgovoril ves zavzet.
»Čaknj, obleci se!« in dala mu je ohlokn, s katero ie bil otrok nokril. »Na
veliko uradniki v Solun, da otvori podružnico banke.
Sofija, 30. aprila. (Kor.) Kakor poroča »Mir«, tvori podlago srbsko-bul-garske. pogodbe narodnostni princip. Srbsko - bulgarska meja je določena na karti, ki je priložena pogodbi. V tej po-godbi Bulgarska priznava, da prevladuje severno in severovzhodno od Šare planine srbski element, vsled česar so srbske zahteve po tem ozemlju opravičene. Srbija nasprotno priznava, da ne prebiva samo samo v južnem in jugovzhodnem delu spornega pasa, ampak sploh v tem pasu samem, večjidel bulgarsko prebivalstvo. Če je Bulgarija privolila v srbsko zahtevo, naj ostane ta pas nevtralen, je storila to le radi tega, cla je varovala srbsko vlado pred šovinisti v Srbiji.
Sofija, 1. maja. Ruski profesor Milj ukov je v ruskem dnevniku »Reč« objavil senzacionelna odkritja o srb« sko-bulgarskih odnošajih. Prof. Milju-kov se je v januarju t. 1. mudil v Belgradu in se prepričal, da Srbi res sistematično zatirajo bulgarsko narodnost v Macodoniji. Srbski vojaški krogi so že v januarju izjavljali, da Bitolja nikakor ne odstopijo Bulgarom. Odgovorni srbski politiki so se izražali pre-vidneje in poudarjali, da jih veže po-< godba z Bulgarijo. Toda Miljukov je dobil vladni dokument, neki memorandum, katerega je Srbija v septembru poslala velesilam in v katerem kot srbsko ozemlje navaja mnogo krajev, katere je že v prej podpisani srbsko« bulgarski pogodbi priznala Bulgariji. — »Mir« piše, da so ta odkritja napram vila v Sofiji zelo mučen vtisk, posebno še zato, ker iz teh odkritij sledi, da je bila Srbija že pred vojsko odločena, da se ne bo držala pogodbe.
Sofija, 2. maja. Oficiozni »Mir« v uvodnem članku dokazuje, da je bila srbsko bulgarska pogodba sklenjena na podlagi znanstveno dokazane etnografske meje med srbsko in bulgarska narodnostjo v Makedoniji; te meje je tudi srbska znanost in srbska vlada slovesno priznala. Srbski profesor Cvi« jič je ob začetku vojske priznaval v Makedoniji iste narodnostne meje kakor Bulgari in kakor jih določa pogodba. Sedaj pa isti profesor zastopa popolnoma drugačne nazore o narodni meji v Makedoniji; po njegovem sedanjem mnenju v od Srbov zasedenem makedonskem ozemlju sploh ni Bulgarov. Popolnoma očividno je, da v zadnjih Cvijičcvih člankih ni odločevala znanost, ampak politika; sicer pa Cvijič ni etnograf, ampak geolog.
SRBI ZAPUSTILI ALBANIJO.
Belgrad, 30. aprila. »Politika« po« roča, da so že vse srbske čete Albanija zapustile. General Bojovič se je vkrcal na grški parnik »Themistokles«. Deset ladij, polnih srbskih vojakov, je od-plulo proti Šolana.
RAZGOVORI Z GREYEM.
London, 1. maja. Avstro-ogrski, francoski in ruski poslanik so se danes dopoldne razgovarjali z državnim tajnikom Greyem.
skrivaj sem jo vzela v samostanu, Bog mi bo že odpustil, storila sem greh.«
S stene je bila vzela Ilica obleko v mnenju, da je hlapčeva, a sedaj je videla, da je prinesla meniško obleko.
»Konečno je vseeno, samo da se malo ogrejem,« se je zavil vstaš v gor-ko obleko.
Odšla sta skupaj.
Vstaš je molče jedel, tresel se je od mraza in močno jc šepal. Bil je dvajsetleten mož, suh in visoke postave.
Iu cla ga ne bi motila pri njegovi lakoti, ga ni vprašala, kdo je in odkod. In končno je vendar samo iz radovednosti vprašala, odkod je.
Pravil je, da ni gorjanc. Prejšnjo noč je bil od svoje čete v vesleških vinogradih. Ocl tamkaj je zablodil semkaj in komaj sc jc privlekel pri veliki nevarnosti. Dva dneva in dve noči že ni ničesar jedel, izmučen je bil od neprestane hoje, ranjen na nogah. Sedaj bo šel v gore, kjer bo dobil svoje tovariše, ali pa se bo tamkaj skril.
»Sin, ti vendar ne moreš hoditi,« je dejala starka; »daj mi puško, ložje ti bo.«
In z lcvico je nesla puško, z desnico pa otroka.
»Idi, idi! Le korajžo, moj sin.«
»Kam naj grem, mati?«
»Kam, vprašaš? Domov, k meni.«
»Res? Mati. Hvala ti, kako si dobra mati.« In solze so stopile vstašu v oči in poljubil je starki suho roko.
(Konec.)
DROBNE VESTI. HASAN RIZA PAŠA RES UMORJEN.
Carigrad, 2. maja. Veliki vezir jc dobil brzojavko, glasom katere je bil Hasan Riza paša v Skadru res umorjen.
UMOR NIAZI BEJA.
Rim, 30. aprila. Niazi bej, ki so ga v Valoni, ko se je izkrcal, umorili, je bil avtor turške konstitucije. Umoril ga je baje Iza Boljetinac. Vzrok je še neznan.
PROSLAVA SMRTNEGA DNE ZRINJA SKEGA IN FRANKOPANA V BELGRADU.
Belgrad, 30. aprila. (Izvirno.) Danes popoldne ob 5. uri se jc v vseuči-liški dvorani na inicijativo dijaštva vršila slavnost v spomin smrtnega dne hrvaških banov Zrinskega in Franko-pana. To je bila prva taka prireditev v Srbiji. Občinstvo se je odzvalo v največjem številu; dvorana je bila nabito polna. Zlasti mnogo je bilo dam. Pozdrav je govoril pravnik Adzimovič, ki je poudaril potrebo, da Hrvati in Srbi skupaj slave in se spominjajo vseh svojih svetlih in temnih dni. Ta dan, dan usmrčenja Zrinskega in Frankopana sc ho odslej v Srbiji vsako leto slavil. — Za predsednika je bil izvoljen profesor Skerlič. Milan Marjanovič je nato predaval o Zrinjsko-Frankopanski zaroti in tragediji, ki jo je imenoval hrvaško Kosovo. Občinstvo je izvajanjem predavatelja sledilo z napeto pozornostjo in burno pritrjevalo. — V imenu hrvaške mladine se je zahvalil pravnik Di-movič. — Nato so navzoči stoje zapeli hrvaško himno. — V nedeljo se vrši v belgrajski katedrali svečan parastos (zadušnica). Skoro vsi listi so prinesli historiat Zrinjskih in Frankopanov; »Pijemont«, »Večernje Novosti«, »Politika« so priobčile obsežne uvodne članke. »Odjck« prinaša posebno koračnico o edinstvu Srbov in Hrvatov. Odposlale so se brzojavke hrvaškemu dijaštvu na Dunaju, v Zagrebu. Spljitu in Dubrovniku.
»HAMIDIE« V AVSTRIJSKIH VODAH.
Trst, 30. aprila. Turška križarka »Hamidie« je bila, kakor poroča »Pic-colo«, pred kratkim usidrana blizu Gradeža. Tu so jo popravili. Nato se je podala proti Dalmaciji, kjer je dobila provianta. Nato jc odplula proti Port Saidu. Nek avstrijski kapitan je popravil na ladji busčle. Ladjo vodi nek nemški častnik.
Dnevne novice.
-f Zdravje sv. očeta, lz Rima poročajo: Z zdravstvenim stanjem svetega očeta jc vsa njegova okolica zadovoljna, ne izvzemši zdravnikov. Kljub temu se nekateri boje radi visoke starosti sv.očeta. Sv.oče že rešuje važnejše posle, dasi so mu to zdravniki za-branili. Z druge strani pa zopet prihajajo vesti, da se je zdravje sv. očeta poslabšalo in da ne more iz postelje. Dva zdravnika sta vedno pri sv. očetu, vendar pravi tudi to poročilo, da se ni treba vznemirjati.
+ Shodi S. I., S. »Kmečka zveza za novomeški okraj« je priredila v nedeljo 20. aprila shod v G o r. S u š i c a h pri Toplicah, na katerem jc govoril državni poslanec Jarc, v nedeljo 27. aprila pa v Beli Cerkvi, v O r e h o v i c i in Brusnicah, kjer sta poročala o delovanju deželnega in državnega zbora poslanca .Tare in Matjašič. Vsi shodi so bili izborno obiskani in ljudstvo jc povsod soglasno odobrilo delovanje naše stranke. Na shod v Oreho-vici se jc pripeljal s par enakimi tudi mladi Brulc iz Šent Jerneja z namenom, da bi delal zgago. A vrli orclio-viški fantje, na čelu jim županov sin, so ga obstopili, da se niti ganiti ni upal. Tako trdna je postala strankarska zavest tudi med našo mladino!
-)- Občni zbor »Kmečke zveze za novomeški okraj« je bil v ponedeljek
aprila v Kandiji pri županu Zurcu. Zbralo se je iz vseh občin novomeškega okraja krog 100 članov, med njimi več županov. Poročilo o delovanju jc poslal tajnik g. kaplan Kastelic. Izzvalo jc živahen razgovor o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Ko je bil izvoljen z vzklikom stari odbor, jc ob zaključku podal poslanec. Jarc v velikih potezah pregled zunanje-politične krize in očr-tal njene notranjo vzroke. Dualistični ustroj monarhije in mažarsko-nemška prcpotcnca vplivata na delovanje naše diplomacije. Iz tega izvira sedanja nejasnost, vihravost in neodločnost naše zunanje politike, vsled česar jc monarhija izgubila svoj ugled in trpi ogromno gospodarsko škodo.
•-j- Vihar pred 50 teti v deželni zbornici kranj. je povzročilo sumniče-nje Anastazija Griina — grofa Antona Auersbcrga, da naj se Slovenci ne obračajo ua jug, češ da jc Kraojsjta, dasi
slovanska, vendar le nemška kulturna pokrajina (deutsches Kulturgebiet). Pripoznal je sicer načelo ravnopravno-sti, a skušal dokazati, da so včasih okolnosti take, da je treba pravico v nemar pustiti. Proslavljal je nemški jezik kot ključ do omike. Odgovoril mu je v imenu slovenskih poslancev dr. Lovro Toman rekoč, da se Kranjska obrača na Dunaj, a nc v Frankfurt, da ga žc vest peče, ker je dosedaj toliko nemško govoril, da je slovenski narod poklican na isto stopinjo omike kakor nemški, da je Kranjska slovanska zemlja, pa nc področje nemške izobraženosti; čc se nemštvo prime za Adrijo, potem bo Avstrija zadušena; da nemški jezik ni ključ do omike; da hočemo Avstrijo, pa ne velike Nemčije. Naposled je vprašal Griina, kako je to, da Nemca tako črte vsi njegovi sosedje: Čehi, Danci, Lahi, Francozi itd. — Pravkar omenjeni govorni dvoboj med Grunom in Tomanom — zanimiv prav v sedanjih okolnoslih — se je vršil o priliki dr. VVurzbachovega predloga, da naj sc objavljajo stenografična deželno-zborska poročila v slovenskem in nemškem jeziku.
Duhovniška vest. V pokoj gre g. M. Barbo, župnik v Smledniku, mesto njega upravlja župnijo g. kaplan Porenta.
-j- Most čez Savo pri Sv. Jakobu.
Iz Posavja se nam piše: Že dolgo obstoji želja, da se odpravi mostnina pri Sv. Jakobu ob Savi. Prebivalstvo se je obrnilo že do kompetentnili faktorjev, da se mostnina odpravi, ker v modernem času se take mostnine sploh odpravljajo. Obljubilo se je tudi, da se pravica, pobirati mostnino, več nc podaljša. Ako pride torej most na dražbo, se naj mostnina odpravi, ali pa se naj zgradi nov most čez Savo, ker sedanji je na tako neugodnem kraju, da tudi od poplav preveč trpi.
—	Osebne vesti s pošte. Poštni eks-pedient Ivan Pfeifer je imenovan za poštarja v Leskovcu pri Krškem; poštna ekspedientka Antonija Poje je imenovana za poštarico v Zametu; poštni aspirant .Tožcf Velikonja je imenovan za poštnega oficianta pri Sv. Luciji na Soči; poštna aspirantka Marija Sček jc imenovana za poštno oficiantko v Vo-loski. — Marijanici Brajnik je podeljeno mesto poštne ekspedientke pri c. kr. poštnem uradu Jesenice 2. — Poštni oficiant Moric Smole je premeščen iz Opatije v Ljubljano; poštna oficiantka Roža žužek pa iz Volosko v Opatijo. — V stalni pokoj sta š'i poštni ekspedientki: Josipina Fedele v Sv. Nedelji pri Labinu in pa Ivanka Sancin v Zavijali. — Poštarica Antonija Arko v Vidmu pri Dobrcpoljali je stopila v začasni pokoj. — Poštna ekspedientka Roža Stritof je odpovedala službovanje pri c. kr. poštnem uradu Jesenice 2.
-f Seja osrednjega odbora »Slovenske Straže« sc vrši v ponedeljek, dne 5. maja ob 10. uri dopoldne v Ljubljani.
-f Zavednim somišljenikom priporočamo vprašanje: »Ali ste že kaj storili za »Slovensko Stražo«?«
-J- Izobraževaino-kmetijska tečaja
bodeta v nedeljo, 4. t. m. po rani maši in po nauku v Prečni in v Š m i -"he.lu pri Novem mestu. Predavali bodo: dr. Krek, prof. Jarc, dež. zadružni tajnik dr. Pogačnik in dež. veterinar Černe.
—	Vič. Volitev k r a j n c g a šolskega sveta. Dolgo smo čakali in vendar smo pričakali volitev tukaj-njega krajnega šolskega sveta. Da se je ta volitev tako zakasnila, so povzročili liberalci s sociji. Niso sc mogli sprijazniti z novim šolskim zakonom in so hoteli na vsak način za občino še enega odbornika, seveda svojega pristaša. Vložili so na okrajni šolski svet ponižno prošnjo, da bi jim privoščili še enega odbornika za krajni šolski svet. Prošnja jim je bila seveda odbita. Včeraj sc je le morala vršiti volitev, ki jo, kakor smo pričakovali, izpadla v pri-log liberalcev. Glavno pomoč k tej zmagi so pa dali — zgornji Siškarji. Na bi-ciklih je prihitelo lepo število 14 občinskih odbornikov s svojim županom Za-kotnikom. Vsak človek bi pričakoval, da sc bodo potegnili za svojo občino in volili za Brdovcc, ki so všolani v tukaj-njo občino in h katerim tako radi prihajajo, zlasti ob občinskih volitvah. Pa čudom smo sc čudili, ko so vsi oddali svoje glasove za liberalnega Vičana — Jakoba Trauna, o katerem jc še dvom, sme li biti voljen ali no. In na Brdu ima Zgornja Šiška odbornika Ivana Zadni-karja, ki je bil voljen na liberalni program, a ker se jim najbrž zdi premalo liberalen, so šli preko njega iu oddali svoje glasove rajši — tujcu. Zadnikarja so pa izvolili za čakovca-nameslnika. Šli so tudi preko svojih volilcev. Skoro vsi brdovski možje so tik pred volitvi jo prišli na Vič in prosili teli 14
zgornješiškarskih možakarjev, naj sc pri volitvi ozirajo na vas Brd in naj volijo v zastop v šoli domačina. Prav lahko bi bil tudi izvoljen. Saj so tudi viški odborniki S. L. S. volili Brdovca. A liberalec ostane liberalec! To so pokazali tudi Zgornješiškarji, o katerih se zadnje dni sliši, kako vzorno vodijo svojo občino. Brdovcem so se s tem činom zelo »priporočili«.
—	Čuvajevo ženo na Verdu podrl železniški stroj. 26 let, stara Marija M a r n, žena železniškega čuvaja na Verdu pri Vrhniki, se jc hotela včeraj na progi umakniti tovornemu vlaku. V tem hipu jc pa za njenim hrbtom pri-vozil drug železniški stroj, ki je ženo podrl na tla. Na rokah in ostalem telesu poškodovano ženo so prepeljali v ljubljansko deželno bolnico.
—	Nesreča. Z Vrhnike nam poročajo: Dne 30. aprila proti večeru je posestnika Iv. Kavčiča vulgo Albrehta s Stare Vrhnike v gozdu konj udaril v trebuh tako nesrečno, da je ponesrečenec v groznih bolečinah prihodnje jutro umrl. Bil je mož - poštenjak v najboljših letih in zapušča družino s petimi nepreskrbljenimi otroci. N. v p.!
—	Strela je zadela predvčerajšnjim med viharjem na polju posestnico Marijo Jerman iz Hrastja pri Kranju. Poškodovana je tako, da ne bo okrevala.
—	Društvo za otroško varstvo v Idriji priredi s sodelovanjem pevskega društva »Svoboda« v soboto, dne 3. maja 1913, ob 8. uri zvečer pevski večer v dobrodelne namene.
—	Gcspcd Vekoslav Mrak, bivši prepričan sodrug, je postal tajnik Narodne delavske organizacije v Trstu.
—	Vojaško veselje. Knjigoveški vajenec Katoliške Bukvarne, Alojzij Ilo-var v Novem mestu je clne 27. aprila srečal vriskajočega Jože Zurca, hlapca novomeške pivovarne. Za klobukom je imel »cegelc«. Ilovar ga opomni, da ni »potrjen«. Zurc pa mu to opazko plača s tem, da mu vrže kamen v levo sence. Ilovar se je nezavesten zgrudil. Zdravnik mu je rano izpral in ga spravil iz nevarnosti.
—	Vročekrven Srb. Anton Ilič, 23 letni Srb je dne 28. aprila vpil v gostilni Marije Pere v Kočevju »Živio •Srbija«. Sodelavca Franc Metelko in Miha Panjak sta ga zaradi tega stavila na odgovor. Ta pa je ta dva z lovskim nožem obdelal, da sta zaclobila smrtno-nevarne rane.
—	Nevarno spanje na štedilniku. Triletna hčerka železniškega čuvaja na Kresnicah, Elizabeta Princ, jc zaspala na štedilniku, v spanju je pa omahnila in se nevarno opekla po rokah in obrazu.
—	Kurji tat. Vcncel Greger se bo zagovarjal pred sodiščem radi tatvine perutnine dne 0. in 7. maja. Klicanih je mnogo prič, večina železniških uslužbencev, tako, da bi morali kmalu promet. ustaviti. V kurilnici železnice ima vsak uslužbenec poklic h glavni obravnavi.
—	Zlat denar je skoraj popolnoma izginil iz prometa. Le s težavo se dobi tuintam 10 ali 20 kronski zlat. Država je spravila skoraj ves zlat denar v državne blagajne. Znamenje hudih in nemirnih časov.
—	Razpisan poštni urad. Razpisano je mesto poštnega ekspedienta v Šmartnem v Tuhinju. Pavšal za poštnega sla znaša 770 kron. Prošnje je vložiti v teku treh tednov.
Merske novice.
š Mariborski okrajni glavar. M a r i-
b o r. Kakor smo poročali tudi Vašemu listu, se je izvršil meseca aprila 1913 vlom v okrajno glavarstvo. Tukajšnje okrajno glavarstvo jc naznanilo uredništvom vseh mariborskih listov, kakor sc je zatrjevalo, tucli »Marburgcr Zeitung« da bo sporazumno z državnim pravdništvom zaplenilo vsak list, ki bi povedal, da sc je šlo za vojaške zadeve. Toda očem nismo prav verjeli, ko jo včerajšnja »Marburgcr Zeitung« z dne 1. maja prinesla polno resnico, da jo vlomilec stikal za mobilizacijskimi akti, ki jih je tudi našel, ter, kakor jo kazala dogorela luč na mizi iste sobe, tudi prepisal. »Marburgcr Zeitung« ni bila zaplenjena. Šele, ko smo »Mar-burgeričino« notico čitali naprej, smo razumeli, zakaj jc tukajšnji glavar, zagrizen nemški nacionalec ter protestantski protektor, pl. Vvciss, ni dal zaplenili. »Marburgcrica« je v zvezi s svojo notico o vlomu v mobilizacijske akte nesramno napadla Slovence ter brez kake podlage osumničila vloma »die windische Scrben«. Okrajni glavar in državni pravdnik sta torej mnenja, da sc sme pisati o tatvini mobilizacijskih skrivnosti, ako se tatvino osumničijo Slovenci, sicer pa no. Mislimo, da tako postopanjo državnih organov presega vse mejo nujpriprostejše dostojnosti.
Glavar pl. Weiss ima seveda povod, da vso krivdo navali na druge, kajti sicer bi mu lahko kdo očital, da noben vesten okrajni glavar ne bo mobilizacijskih aktov v leseno omaro s prav navadnim ključem. Kakšnega mnenja je naš okrajni glavar, je najbolj razvidno iz tega, da najraje občuje z verskim re-negatom dr. Valentinom (rojenim Va-lentinčič) in z znanim narodnim rene--gatom dr. Bicckom.
LjiibljsnsKe novice.
lj Odborova seja S. K. S, Z. se vrši v ponedeljek 5. maja ob 8. uri zvečer v tajništvu v Ljudskem Domu.
lj O strašni drami Ljubljančana v Beljaku se nam še poroča iz 6eljaka: Ahačič jc svoje grozno dejanje izvršil z lovskim nožem. Glasom izpovedbe njegove žene se Ahačič že nekaj dni ni dobro počutil; kritičnega dne je šel zgodaj k počitku. Ona sama se je z otroci vlegla ob 10. uri in kakor običajno vrata spalnice zaklenila. Krog 11. ure ponoči je potrkal na vrata njen mož; vprašala ga je, če česa želi, nakar je Ahačič odvrnil, da naj le vrata odpre. Komaj pa je vrata nekoliko odprla, jo je mož zgrabil za rame in za-vpil: »Danes moraš z menoj umreti!« Pri tem ji je z lovskim nožem potegnil po vratu in jo ranil. Vendar sc mu je iztrgala in pobegnila v sobo služkinje Marije Lenzhofer, odkoder je skozi okno klicala na pomoč. Kot motiv gi'oz-nega dejanja njenega moža označuje Aliačičeva skrajno nervoznost le-tega. — Revident Josip Ahačič jo spoznal svojo ženo kot nadporočnik domobranskih ulancev; bila je jahačica po poklicu, in da jo je mogel poročiti, se je kljub hudemu nsaprotovanju sorodnikov odpovedal častniški službi in šel k železnici. Umetniška kri njegove žene je v izpočetka srečnem zakonu povzročila nesporazumijenja; kasneje je razmerje postajalo vedno huje, dokler ni sedaj nastopil grozpoln konec.
lj Razstava vajeniških del v Ljub-ljani. Vajeniška razstava, stoječa pod pokroviteljstvom dežel, predsednika Božidara barona Sclvvvarza, pod častnim predsedstvom dežel, glavarja dr. Ivana Šusteršiča in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, sc otvori v nedeljo, 4. maja 1913 ob 11. uri dopoldne v poslopju c. kr. državne obrtne šole.
lj Obrtne vesti. Nanovo so pričeli izvrševati obrt meseca aprila t. 1.: Antonija Praček, Sv. Petra cesta št. 47, posojevanje koles in prodaja istih; Kastelic & Žabkar, Dunajska cesta št. 48, livarna železa, strojno in stavbno ključavničarstvo na tovarniški način; Ivan Kacin, Zaloška cesta št. 7, izdelovanje harmonijev; Oksen Foradjcdan, Mestni trg št. 8, prodaja preprog in vezenin; Alojzija Legat, Slomškova ulica št. 13, trgovina z mešanim blagom; Dragotin Dinter, Sv. Petra cesta št. 95, brivski in frizers ikobrt; Josip Mrak & drug, Rimska cesta 5, pekovski obrt; Robert \Val-land & Makso Černak, Dunajska cesta št. 33, trgovina s kavinimi surogati na debelo; Anton Novak, Šelenburgova ul. št. 7, trgovina s čevlji, pasto, ščetkami, podektniki in z zaponkami; Jakob Pogačnik, Marije Terezija cesta 16, mizarski obrt; Marija Primožič, Rimska cesta 16, prodaja voščila in snaženje stanovanj; Aleksander Hoger, Latter-manov drevored, gostilničarski in krč-marski obrt; Tomo Korbar, Kopališka ulica št. 12, gostilničarski in krčmarski obrt; Ferdinand Ncžima, Križevniška ulica št. 7, trgovina z mešanim blagom; Katarina Snoj, Vodnikov trg, prodaja zelenjave in sadja; Benedikt & Co., Prešernova ulica št. 3, trgovina z mešanim blagom in Marija Lautar, Prisojna ulica, prodaja živil, slaščic, sodavi-ce, igrač in galanterijskega blaga. — Odglasili so pa: Oksen Feradjedjan, Mestni trg 8. prodaja preprog in vezenin; Frančiška Kober, Poljanska cesta št. 15, izdelovanje čistila za čevlje; Friderika Kessler, Dunajska ccsta 2, trgovina s platnom, perilom, preprogami in zastori; Avgust Žabkar, Dunajska cesta 48, železolivarna in strojno in stavbno ključavničarstvo na tovarniški način; Lucija Kopač, Metelkova ulica štev. 4, gostilničarski in krčmarski obrt; Ivan Belič, Dunajska cesta 8, fija-karski obrt z uporabo avtomobila in Ludovik Schubert, Poljanska ccsta 89, trgovina z živili.
lj Društvo hišnih posestnikov naznanja, da sc društvena pisarna s 1. majnikom zopet odpre. Uradna ura od 6. do 7. zvečer v Gosposki ulici št. 6.
l j šišensko prosvetno društvo ima društveno sveto mašo v nedeljo, dne 4, maja t. 1. ob 7. uri na Rožniku.
lj Umrli so v Ljubljani: Lucija Bi-žal. bivša služkinja, 73 let. —- Albertina Graul, zuscbnicu, 52 let. ~ Josin Mi-
koda, zasebnik, 77 let. — Marija Gra-benšek, mestna uboga, 77 let.
lj Avtomobilska zveza Ljubljana—
Celje. Včeraj ob 7. uri zvečer je dospel sem avtomobil zveze Celje—Ljubljana. Avtomobil je odšel ob 3. uri iz Ljubljane in se je vozil ob lepem vremenu dalje po črnem Grabnu čez Trojane na Vransko. Povsod so ljudje avtomobil veselo pozdravljali, povsod je vladalo veselje, da se je ta lepi del slovenske domovine odprl prometu. Zvečer je bila skupna zabava v Celju.
lj Otrok utonil. Včeraj med obedom je zašel enoletni sinček posestnika Čebularja na Stranski poti v Trnovem v greznico. Po dolgem iskanju ga jc našla mati v jami, iz katere so ga izvlekli mrtvega.
lj Kolo ukradeno jc bilo v veži kavarne »Austria« na Sv. Petra ccsti trgovcu g. Lovrcncu Šobeniku iz Šiške. Tat je dosedaj šc popolnoma neznan.
Notranje pomične zadeve.
Pred razpustom državnega zbora. — Razpust gališkega deželnega zbora. — Zasedanje nižjeavstrijskega deželnega zbora odgodeno. — Razmere v tirolskem deželnem zboru nejasne. »Prager Tagblatt« poroča, da so krščanski socialci zahtevali, da naj grof fcttirgkh državni zbor razpusti, ker upajo vsled volilne zveze z nemškimi radikalci pridobiti na Dunaju mandate poslancev Zenkerja, Hocka, dr. Ofnerja in nekaj socialno-demokraških mandatov; nemški nacionalci pa upajo s pomočjo krščanskih socialccv na Češkem več mandatov odvzeti nemškim liberalcem. Grof Stiirgkh je baje izjavil, da mu nove volitve z ozirom na zunanji položaj ne ugajajo, ker bi razpust državnega zbora in volilno gibanje lahko povzročilo razburjenje med prebivalstvom. Glasilo nemških agrarcev na Češkem pa poroča, da vlada namerava 15. maja državni zbor razpustiti, če do takrat ne rešijo vprašanja o volilni preosnovi gališkega deželnega zbora. Vlada sc do zdaj še ni odločila, a bo državni zbor razpustila, če se v Galiciji pred zasedanjem državnega zbora razmere n g urede. — Z razpustom gališkega deželnega zbora poljske stranke računajo kot z zagotovljeno zadevo. Dne 6. maja zborujejo vsi poljski državni in deželni poslanci v Lvovu, da se o galiških deželnozborskili volitvah posvetujejo in da se zanje pripravijo. — Nižjeavstrijski deželni zbor je bil v sredo odgoden, ker jc svoje delo dovršil. — V tirolskem deželnem zboru je le toliko gotovo, da se rešijo brambne predloge, ostalega dnevnega reda pa šc niso mogli določiti. Usoda tirolskega deželnega zbora se danes odloči.
Primorske vesli.
p Tržaški škof v Pulju. V sredo zvečer ie došel v Pulj tržaški škof dr. Kar-lin in delil dne 1. majnika v tukajšnji stoiki zakrament svete birme.
p Socialno - demokratična stranka na Goriškem bo imela svojo V. deželno konferenco na dan 11. maja t. 1. Na sporedu jc tudi: i m c n ova n j e k a n -didatov za deželnozborske volitve. Soc. demokratična stranka pride torej prva na dan s svojimi uc-želnozborskimi kandidati.
p Slovenski prvi maj v Trstu. Prvi maj jc bil v Trstu dvojen praznik, prvič, ker je bil že sam na sebi praznik in drugič, ker Tržačan prvi dan majnika kot delavski dan praznuje tako kakor nikjer drugod na Slovenskem. Ob 10. uri predpoldne so se v »Balkanu« zbrali pristaši in prijatelji narodne delavske organizacije, ki je imela strmečim Italijanom manifestirati moč narodnega delavstva. Z zastavami in godbo so se začele po običajnem nagovoru razvijati mase in se viti po trgu Caserna, ulici Giose Carducci, po Goldinijevem trgu — pa prav mimo »Piccola«, nato pa po Corsu do namestniške palače in konečno za obrežjem mimo kolodvora nazaj v Balkan. — Demonstrativna manifestacija se jc vršila dostojno in mirno, nikdo je ni motil. Začel sc je sprevod z »Naprej zastava slave« in tako v tem smislu naprej. Neverjetno, kako so se že Italijani vsemu privadili! Še razburjajo se ne več in pažnja policija je bila odveč. Popoldne sc je vršila pri »Jadranu« pri Sv. Jakobu velika ljudska veselica.
p Smrt na poročnem potovanju. Pred desetimi dnevi sc je poročila na Dunaju mlada gospa Margerita Mara t; kakor je žc dunajska navada, jc prišla tudi ona v Opatijo na ženitovanjsko potovanje in sta se nastanila v Lovra-ni. Tu pa je naenkrat obolela, da so jo morali odvesti v reško bolnišnico, kjer je pa kmalu izdihnila. Tako hitro udo-veli mož je ukrenil potrebno, da so mrtvo truplo v ponedel jek zvečer pre-
peljali na Dunaj, kjer so jo položili v rodbinsko rakov. Tudi 011 sc je peljal z istim vlakom na Dunaj. Težka pot!
POMNOŽITEV KAVALERIJE V NEMČIJI.
V proračunski komisiji nemškega državnega zbora se jc sklenilo s 16 proti 12 glasovom, da se število kavalerij-skih polkov v Nemčiji za tri polke pomnoži, dasi jc vojni minister zahteval šest. novih kavalerijskih polkov. V razpravi je vojni minister izjavil, da armada kljub zrakoplovom in aeropla-110111 kavalerije nc more pogrešati, ker zračno brodovje nima bojne vrednosti. V bodočih vojskah pripade kavaleriji velika naloga pri zasledovanju sovražnika. ker bo napad «am ostale čete tako utrudil, da bo mogla cclinole kavalerija žeti sadove zmage.
Teie onska in brzojavna poročilo.
ODLOČITEV JE V ROKAH CESARJA.
Dunaj, 2. maja. Danes se je vršil izredni skupni ministrski svet pod predsedstvom grofa Berchtolda. Prisostvovali so mu Berchtold, Bilinski, Krobatin, Stiirgkh, Lukacs, finančna ministra Zalcski in Telescky ter admiral Haus. Ob pol 2. uri popoldne je sprejel prestolonaslednik v avdijenci šefa generalnega štaba HStzendorfa. Nek vodilni državnik, ki se je ministrskega sveta udeležil, je izjavil, da je mednarodni položaj zelo kritičen. Ne smemo se udati nobenim iluzijam. Politika Avstro-Ogrske je odkrita. Svojih namenov ne zakrivamo. Zdaj smo prisiljeni, da jih uresničimo. Odločitev je sedaj v rokah cesarja. Ministrski svet se je bavil z detailnimi vojaškimi in finančnimi vprašanji. Vojaške priprave so se samo na znanje vzele. Kar se tiče Italije, se more samo povedati, da na svoj način z nami sodeluje. Včeraj sta oba finančna ministra konferirala s skupnim finančnim ministrom Bilin-skim. Na borzi je danes komisar izjavil; Situacija se ni izpremenila. Avstro-Ogrska stoji slejkoprej na stališču, da se mora sklep Evrope prejkomogoče izvesti. Borza, ki je bila vsled včerajšnjih vesti silno razburjena, je to izjavo sprejela kot znamenje nekoliko izboljšanega položaja. Borzijanci domnevajo, da se počaka še do ponedeljka. Borza je nato zelo živahno poslovala. Kurzi so nenadno poskočili. Poldi so poskočile za 23 K, »Berg- und Hiitten-aktien« za 35 K, »Waffen« za 24 K, Kredit za 4 K, državno-železniške za 4'50 K, Lombardske za 3'25, Aipinske za 7 K, Skoda za 20 K. Opoldanska borza je otvorila nekoliko nižje. Sklepi ministrskega sveta so seveda tajni, državniki položaj slejkoprej zelo resno slikajo, vendar r-e domneva, da hoče Av-stro-Ogrska počakati, da se vprašanja uredi po mednarodni konferenci, ako se Črnagora dotlej uda, dasi se r.e niore tajiti, da Essad-pašina akcija položaj z druge strani vedno bolj komplikuje. Kako je položaj resen, dokazuje tudi to, da je bil tudi minister za notranje zadeve, Heinold, pri cesarju v avdijenci.
POLOŽAJ JE UGODNEJŠI!
Dunaj, 2. maja. »Neue Freie Pres-se« piše danes popolnoma v skladu z informacijami našega k o r e s p o n -d e n t a :
Pokazala se je možnost, da se velesile sporazumejo in da se kralj Nikolaj uda.
Kralj Nikolaj je svoj prvi odgovor (glej prvo brzojavko na prvi strani našega lista!) preklical in tako takojšnji izbruh težke krize preprečil.
Avstro-ogrski poslanik se bo ponedeljkove seje poslanikov v Londonu udeležil.
To pa ne pomenja, da je kriza premagana, ker je treba še rešiti resna vprašanja.
Kar se tiče kompenzacij, Avstro-Ogrska ni proti temu, da sc Črnigori prizna gospodarska odškodnina.
Toda Avstro-Ogrska ne prizna Črnigori nobenih kompenzacij, predno Skadra ne zapusti.
Kar se sploh Albanije tiče, se uveljavlja misel, da bi se Avstriji in Italiji poverilo deželo začasno okupirati, dokler S3 ne ustvarijo redne razmere.
Ni izključeno, da se ponedeljska konferenca peča z vprašanjem finanč. nih kompenzacij za Črnogoro.
Kar se tiče Rusije, je povdarjati, da je ruski poslanik na Cetinju Giers že pred tremi dnevi kralju svetoval, naj orineba, in je njegovemu prizadevanju pripisovati, da je kralj svoj prvi odgovor preklical ln podal velesilam povolj-nejSl odgovor. (Glej prvo stran!)
Avstro - Ogrska na vsak način počaka do ponedeljka.
»REUTER« O VČERAJŠNJI KONFERENCI.
London, 2. maja. »Reuter« objavlja o včerajšnji konferenci poslanikov natančno (sumarično poročilo o tem smo že objavili na prvi strani): Včerajšnja konferenca poslanikov ni ničesar določenega sklenila, je pa vendarle imela važen rezultat v toliko, da je pokazala, da obstoja dalje. S tem, da se je odredila v ponedeljek prihodnja seja, se je pridobil čas. Dejstvo, da je Črnagora nekoliko ugodnejše razpoložena, je tvorilo nov važen faktor, ki je na poslanike ali vsaj na nekatere od njih napravilo dobre vtis. Zato je upanje, da se v ponedeljek posreči šc obstoječe zadnje težave premagati, da se najde formula, ki bo sposobna uveljaviti stališče velesil glede Skadra, obenem pa ugoditi željam črnegore na način, ki vse velesile zadovolji.
ANEKSIJA SKADRA?
Dunaj, 2. maja. Privatne vesti iz Kotora pravijo, da je prestolonaslednik Danilo v ponedeljek v imenu kralja Izdal na skadrsko prebivalstvo prokla-macijo, v kateri naznanja, da Črnagora Skacler anektira.
ESSAD PAŠA IMENOVAL ALBANSKO VLADO?
Dunaj, 2. maja. Tukajšnji listi poročajo, da je Essad paša dospel v Valono, proglasil avtonomijo Albanije pod turkšim protektoratom in imenoval albansko vlado. Baje je Grčiji obljubil tisto ozemlje, na katero slednja aspirira.
BULGARSKO - RUMUNSKI DOGO-VOR.
Bukarešt, 2. maja. Protokol med Bulgarijo in Rumunijo glede Silistrije, ki jo Bulgarija Rumuniji odstopi, se bržčas danes podpiše.
DEMENTI.
Belgrad, 2. maja. (Uradno.) Vest, da je general Jankovič v Prizrenu govoril zoper Avstrijo, je popolnoma neresnična.
XXX
NOVI POREŠKO - PULJSKI ŠKOF.
Dunaj, 1. maja. Danes je imel informativni proces novi poreško-puljski škof dr. Pederzolli. Kot priči sta bila dr. Jos. U j č i č , c. kr. dvorni kaplan in ravnatelj v Avguštineju in Josip F a bris, doktorand v Avguštineju, oba svečenika tržaške škofije.
KONFERENCA NAČELNIKOV ODGO-DENA.
Dunaj, 2. maja. Konferenca načelnikov strank, ki je bila napovedana za 6. t. m., se je vsled »bolezni« dr. Sylve-stra odgodila.
UNGER UMRL.
Dunaj, 2. maja. Predsednik državnega sodišča dr. Unger je umrl.
RAZPUST ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Praga, 2. maja. V političnih krogih se trdi, da se češki deželni zbor že bodoče dni razpusti, osobito zato, ker se jc popolnoma izjalovila Stiirgkhova akcija za dclozmožnost češkega deželnega zbora.
POTRES V SEVERNI AMERIKI.
London, 2. maja. Iz New York'a se poroča: Ob reki Sv. Lovrenca se jc čutil zelo močen potres. V OUavi je pretresena cestna železnica, hiše so se zibale, teleskop zvezdarne se je razbil. V Mon-trealu so prebivalci hiše zapustili, ker so sc bali, da sc podero.
ŠESTKRATEN UMOR.
Peterburg, 2. maja. Knjigovodja Lengs v Sejni je iz ljubosumnosti usmrtil svojo ženo, svojo triletno hčerko, svojega tasta, svojega zeta in njegovega sina, nato sc je pa sam sodniji predstavil.
ARETACIJA PO BREZŽIČNEM BRZO-JAVU.
Dessau, 2. maja. Tvorničarja Spreclit in Rosch sta veliko denarja po-neverila in odpotovala v Ameriko. Preden se je pa parnik »Pennsylvania« pripeljal v Ncw York, sta bila vsled brezžičnega brzojavnega povelja aretirana.
VLOM V PALAČO UMORJENEGA
KNEZA DRUCKI - LUBECKI.
Varšava, 2. maja. V palačo nedavno umorjenega kneza Drucki-Lubccki so vlomili neznani hudodelci, ki so pokradli veliko dragocenih pušk, denarja in važne dokumente.
VIHAR V RUSIJI.
Peterburg, 2. maja. Vihar jc poškodoval rusko-orientski kabel. Vsled tega jc zveza s Sibirijo prekinjena.
SUFFRAGETE.
London, 2. maja. Voditeljica suffm« gcl lad.v Kcnnv so zaprli.
Razne stvari.
Velikansk škandal na Dunaju. -» Drehcrjev sin pod kuratelo. Na Dunaju so aretirali oderuha Alfreda Altena, ki je sinu znanega pivovarnarja Drcherja posojal za oderuške obresti (12%) in še proti proviziji denar. Gre za poldrug milijon kron. Dreherjev sin je pod kuratelo na zahtevo njegovega očeta, ki je že prej zanj plačal nek milijonski dolg. Dreherjevcga sina je spravila v denarne zadrege neka baronica, za katero je potrošil milijone.
Umor kneza Drucki Lubecki v Varšavi. Baron Bisping pl. Gleichen je v Varšavi umoril svojega prijatelja kneza Drucki Lubecki v Varšavi. Aristokrata sta se sprla radi denarnih zadev.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Ježica: Jutri.
dni zbor jov. planinskega društva".
Osrednje društvo S. P. D. je imelo 30. aprila v restavraciji »Narodnega doma« ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor. Otvori ga načelnik dr. Fr. To-minšek ter pozdravi došle člane, zastopnike podružnic in poročevalce časnikov. Poroča na kratko o važnejših napravah, zlasti o nakupu hotela »Zlatorog« v Bohinju. Zasluga S. P. I). je, da je ta važna postojanka ostala v slovenskih rokah. Načelnik poudarja, da je društvo moglo samo zato uspešno delovati, ker je imelo mnogo podpornikov; v prvi vrsti visoki deželni odbor, mestno občino ljubljansko, mestno hranilnico i. dr. konečno se spominja v minulem letu umrlih članov, zlasti prof. Fr. Orožna, dr. Cerka i. dr V znak žalovanja se dvignejo zborovale! s sedežev.
Tajniško poročilo.
Tajnik Josip Hauptman poroča: Ob koncu poslovnega leta 1912 je imelo Slovensko Planinsko Društvo skupaj 3317 članov, in sicer osrednje društvo 1035, vse podružnice skupaj pa 2282 članov. V številu članov je društvo napredovalo proti prejšnjemu letu za 42 članov. Podružnic imamo sedaj 24, prejšnje leto jih je bilo 21; nanovo so se ustanovile tri podružnice, in sicer na Dunaju, v Trbovljah in v Vipavi.
Osrednji odbor je imel v preteklem letu 49 rednih sej, razun teh se je vršit shod delegatov dne 24. novembra, občni zbor pa 27. aprila. Prejeli in rešili smo 1367 dopisov in naznanil.
Izdavali smo »Planinski Vestnik«, čegar vsebina vsestransko ugaja. List je prinesel 19 umetniških slik in 19 slik v tekstu ter mnogo panoram in zemljevidov.
Med važnejšimi turistovskimi napravami, ki jih je osrednji odbor v preteklem letu izvršil, omenimo naslednje: Kadilnikova koča na Golici se je od zunaj obila s škoclljicami in tudi znotraj preuredila, tako da ima sedaj v I. nadstropju samo ločene sobice. Vodnikova koča se je tudi obila s škoclljicami in obnovila streha. V Vratih se je za Aljažev dom napravil nov vodovod, ker stari ni bil več za rabo. Poprava koče na Veliki Planini se je dokončala in izvršil vodnjak iz betona. Zasnovali smo rešilno postajo v Ljubljani. Dali smo avtorizirati tri nove vodnike: J. Ivlofutarja v Kranjskigori, Feliksa Zima v Mojstrani in A. Tož-barja v Trenti. Založili smo veliko množino lepili razglednic, več panoram in zemljevidnih razglednic (»Touren-karten«). Kakor je že gospod načelnik obširneje poročal, kupili smo meseca decembra na javni dražbi hotel »Zlatorog« v Ukanci ob Bohinjskem jezeru. Gradili in popravili smo več planinskih potov — najvažnejša je pot iz Kamniškega sedla na Planjavo — markirali in z napisnimi tablami opremili mnogo potov, osobito v Triglavskem pogorju. Opravo koč smo popolnih, nekaterim kočam smo nabavili nove lekarne ali pa jih izpopolnili. Vzdržavali smo vremensko opazovalnico na Kredarici in jo popolnili z novim »Heber-barometrom«. Delovanje nekaterih podružnic smo podpirali gmotno (posebno kranjskogorsko in savinjsko podružnico), sploh pa z nasveti; sodelovanjem in posredovanjem podpirali podružnice.
Omenimo naj šc, da jo bil odliko« van naš častni član, duhovni svetnik Jakob Aljaž z zlatim zaslužnim križcem s krono; povodom slavnostne izročitve se je udeležila tudi dcputacija našega odbora, ki je prinesla dičnemu častnemu članu najprisrčnejše čestitke našega društva.
G. Pavel Kunavcr, ki je požrtvovalno v smrtni nevarnosti rešil seclom dijakov ob znani katastrofi na Stolu, jc bil na prošnjo našega društva od ftj.
Veličanstva cesarja odlikovan s srebrnim križcem s krono.
To poročilo je tesno stisnjeno in daje le kratek pregled našega delovanja. — Od mnogoštevilnih darovalcev naj omenimo le nekatere: visoki deželni odbor nam jc za leto 1912. podelil 6000 K podpore, ljubljanska mestna občina 1000 K, Kreditna banka 500 K, Kmctaka posojilnica 100 K in še več drugih zavodov manjše zneske.
Blagajnikovo poročilo.
O blagajni je poročal Anton Šu-Steršič. Dohodkov jc bilo 76.912 K 77 v., stroškov 75:493 K 28 v., prebitek znaša 2857 K 97 v. Društvo ima 114.053 kron 88 vin. premoženja in se jc isto za 16.095 K 3 vin. pomnožilo. Proračun za leto 1913. izkazuje 26.818 K 3 vin. dohodkov in 70.550 kron izdatkov. Primanjkljaj 43.741 K 97 vin. se namerava pokriti s hipotečnimi posojili.
Načelnik pojasni, da se kaže v proračunu zato tako velik primanjkljaj, lter se je kupil in adaptiral »Zlatorog«. Ker se ne oglasi nihče k besedi, prosi načelnik revizorja, naj se izjavita. Revizor Mejač izjavi, da sta našla s tovarišem račune v redu ter predlaga odboru absolutorij. Obvelja. Nato se vrši volitev enega namestnika, ker je bil bivši namestnik Kunaver poklican mesto Petrovčiča v odbor. Na predlog dr. Šviglja se izvoli deželni uradnik Badjura.
Slučajnosti.
Prof. Pajk opozarja, da je treba kaj ukreniti za varstvo planinske flore, ker ji žuga pogin. Umestno bi bilo, da bi S. P. D. v sporazumu z muzejskim društvom vplivalo na tržno nadzorstvo, da bi osobito prodajo redkih rastlin na ljubljanskem trgu preprečilo ali vsaj omejilo. Načelnik pozdravlja ta predlog in ga da na razpravo. Ravnatelj Macher omeni, da je pred leti dal inicijativo za zakon glede prepovedi za planiko in Daphno Blagajno. Predlog se je sprejel, a se ne izvršuje. S. P. D. je storilo v tem oziru več, ker jc dalo nabiti v svojih . kočah pozive v tem smislu. Dr. Triller pojasni, da se v deželnem zboru zato ni nič sklenilo, ker je bil poslanec Piber proti, češ, da bo ljudstvo ogorčeno, ker ravno turisti največ planinskih cvetlic potrgajo. Govornik je istega mnenja. Treba je le pogledati turiste, ki se vračajo s planin, kako so obloženi s planikami in drugimi planinskimi cvetlicami. Treba je torej na turiste vzgojno vplivati. Kar se tiče prodajanja rož na trgu, ne more tržno nadzorstvo nič ukreniti, ker niso zdravju škodljive. Dr. Švigelj se pridružuje govornikovemu mnenju, obenem pa nasvetuje, naj se S. P. D. obrne s primerno resolucijo na deželni odbor. Prof. Pajk želi, naj bi S. P. D. skušalo dobiti kje kak primeren prostor za »planinski park«, četudi v malem obsegu. Načelnik obljubi, da bo odbor vse želje govornikov vpošteval. Dr. Švigelj pozdravlja nakup »Zlato-roga« in izreka v imenu zborovalcev toplo zahvalo odboru, zlasti pa načelniku dr. Tominšku, blagajniku Šuster-šiču in gospodarju Korcnčanu, ki so imeli pri nakupu veliko dela. — Dr. Kokalj želi, da bi se kaj več storilo glede markacij, ki so tuintam jako pomanjkljive. Na mnogih kolodvorih pogreša tudi orientacijskih tabel. Dr. Triller priporoča tudi v svrho reklame plakate s slikami društvenih koč in s kratkim opisom. Načelnik izjavi, da bo odbor v tem oziru vse potrebno ukrenil. Nato zaključi občni zbor, ker sc nihče več ne prijavi k besedi.
Novi brevir. Nov popolnoma avtentičen brevir, ki obsega ne samo novi psalterij, temveč upošteva v vseh slučajih nove določbe že na predpisanih mestih v knjigi sami, je ravnokar izšel in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani v dveh izdajah v velikosti 15X9^4 cm. — a) Izdaja v štirih zvezkih vezana v fin šagrin z zlato obrezo propr. vred 51 K 85 vin., b) izdaja v dveh zvezkih vezana v fin šagrin z zlato obrezo s propr. vred 31 K 70 vin.
Uniformi
za častnika infanierije kakor tudi cela lepa črna obleka in mnogo časopisnega papirja se proda. Ambrožev trg št. 3, II. nadstr. desno.	1371 t
Ravnotam se sprejme zanesljiva starejša ženska k 3 otrokom čez dan.
3 pomočnike Pridne delavce, tudi za
. , .. .	vodovodna dela in kon-
SSff&ffi? 1 vajenca Zt^lt
sprejme takoj tvrdka
Jakob Malenšek
illMOkonstrukcijska delavnica v Boh.-Bistrlc'. Slavnemu občinstvu priporoča tudi svojo patont „Bobls" praktično Jele/no napravo In korita za moderne hlcvo in svlnlnkc. 11)01
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc po dolgi in mučni bolezni, danes 1. niuja ob 5. uri popoldne umrla; previdena s sv. zakramenti, naža iskreno ljubljena sestra, teta in svakinja, go-spodična
Udalberta Graul.
Zemski ostanki drage pokojnice se bodo v soboto dne 3. maja ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, Ko-lodvorska ulica St. 23 slovesno blagoslovili in nato prepeljali na pokopališče pri Sv. Križu k zadnjemu pdčitku.	1370
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Blag ji bodi spomin in molitev naj jo spremlja onkraj groba, Ljubljana, 1. moja 1913.
Avgust, Viktor, Fran, Ignacij bratje.
Marija, Antonija sestri.
Prašiči (mladiči)
7 tednov stari, križane pasme (velike domače pasme in Horschove pasme), zelo lepi, se oddajo. Soneška graščina, pošta Ig-Studenec pri Ljubljani.	1332
Zaradi preselitve sc proda po nizki ceni zelo lepa različna
oprava
posamezno. Za ogled mestna hiša, Šolski drevored 2, II. nadstropje. 1372
Avtomobilna zveza
Idrija, Logatec, ftBlssisDr.
Odhod lz Idrije:
ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan
„ 3-30 popoldan
Odhod lz Logatca:
ob 8-30 zjutraj „ 2-30 popoldan „ 6-30 zvečer
Prihod v Logatec:
ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan ., 5-10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj ., 4— popoldan „ 8-15 zvečer
Cene z avtomobllnim omnlbnsom:
Idrija-Logatec ali naspr. Idrija-Godovič „ „ Godovič-Hotedršica,, ., IIotedržica-Logatec „ „
I. razr.	II. razr.
7.1 osebo ztv osebo
K 3—	K 2 —
"	» }-
„ 1-50	„ l-_
„ 1-50	„ 1--
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razr. II. razr.
ali naspr.
7a osebo	za osebo
K 3 —	K 2--
„ 1-50	„
„ 1-50	„
., 1-50	„ 1--
Idrija-Logatec Idrija-Godovič Godovič-Hotedršica., Hotedršica-Logatec .,
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za rnorc-3885	bitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
Stranka brez otrok išče
obstoječe iz 2 —4 sob in pritiklinami v I. nadstropju v sredini mesta za avgust. Ponudbe pod „Nanos 1369" na upravništvo tega lista.

Dr Ivan Oražen
n
I ♦♦♦♦ ordinira zopet ♦♦♦♦
1329
O/ermvalio
železnato J{ina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolalnl.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborili okus.
Večkrat odlikovana.
Rad 80(10 zdravniških spričeval.
, c. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje. ==
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 3. maja 1913.
Pšenica za maj 1913.....11*28
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-89
Rž za maj 1913.......9-79
Oves za maj 1913......8 90
Koruza za maj 1913.....7'26
Koruza za julij 1913.....7'41
Radioaktivno termalno kopalliče
Toplice na Kranjskem. VAM"
Postaja dolenjske železnice Straža —Toplice. Akratov vrelec 38 o C, ki daje natl 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.	976 60
Novosti
h
- v veliki izbiri -
768	pri
R. MIKLAUC
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
Sprejme se za čez dan starejša
uarutain]a
samo taka, ki je vajena z otroci. Naslov pove uprava „Slovencaw pod štev. 1333.
Posojilnica v Sodražici naznanja prežalostno vest o smrti svojega dolgoletnega prezasluženega načelnika
Franca Hudolina
ki je umrl po kratki bolezni 30. aprila 1913.
Pogreb bo v petek 2. maja 1913. ob 8. uri zjutraj. Blag mu spomin!
V Sodražici, dne 30. aprila 1913.	1367
Ljudska posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva ulica St. 6, proda iz
svojega, približno 400 oralov velikega gozda, občina- Jurkavas vlož. štev. 1082 pri Straži na Dolenjskem večjo množino
in steer od 20 cm prereza naprej, merjeno v prsni višini. Pismene ponudbe sprejema imenovana zadruga do 28. maj-nijca 1913 ter daje na željo tudi vsa natančnejša pojasnila. Za izsekanje se dovoli triletni termin.	136«
Od dobrega najboljše! ješe vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra cesta i, Novo mesto, hiša Bergman, Kranj, Glavni trg in Kočevje
ali pa po naših potnikih.
Štev. 453/pr.
1358
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem
1.	V Cerkljah pri Kranju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega ima zdravnik od zdravstveno« okrožnega zastopa še posebno doklado v letnem znesku 500 K;
2.	v Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto;
3.	na Grosupljem v Ljublanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
4.	v Kostanjevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
5.	v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
6.	na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Polep tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
7.	v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ainbrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 Iv letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 1. junija 1913
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 30. aprila 1913.
Nizke ceoe!
Novosli sukna za moške in modnega blaga za damske obleke!
Zahtevane vzorce!
LlnbOana. Slrilarima »lica 4.

Vaoreo aavaior&n.
Dva težka konja
(Zugpferde) se ugodno prodasta. 1311 JJovarna barv v 3)olu pri £jubljam.
MIHIIIIIIIIIIMI1IIIMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM1II1IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIMIIIIHH
Malo rabljen pisalni stroj
„Remington X"
(novi model z vidno pisavo)
se proda po zelo nizki eeni. Po« nudbe na upravo „Slovenea" pod ..pisalni stroj."	1315 (io)
■HiiiiiiiiiiiiMiitniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiniiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
Sanatorium Emona 'JSSSi
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boin
IZLETNIKI, POZOR!!
Vsem cenjenim izletnikom, ki hodijo z med-vodskega kolodvora skozi Žlebe k Sv. Katarini in na Grmado in nazaj, podpisani vljudno priporoča izborua okrepčlla: vino, pivo, domači sadjevec ter pristno domačo slanino in sir. — Nikomur ne bo žal, kdor se oglasi pri 1328
TRANCU BIZANTU v Žlebeh št. 20.
2)voje stanovanj
vsako s 3 sobami in pritiklinami (tudi s kopalnico) in eno stanovanje z 2 sobama se odda z avgustom v novi vili. Poizve se na Slovenskem trgu 8, II. nadstropje (desno).	1335
Sfctnopanje.
V Sodni ulici št. 12,1. nadstopje, se odda
takoj ali odi. maja naprej stanovanje s 4 sobami, kopeljo itd. Poizve se pri hišnem gospodarju.	1340
dravilni pedagog
Ravnatelj Fran Salzlechner, lastnik učilišča in vzgoje-vališča za duševno zaostale in nervozne otroke v Perch-toldsdorfu pri Dunaju, sc bo mudil 6. in 7. maja v hotelu »Pri Slonu«. Cas za razgovor in ordin. od 11.—3. ure.
ri
®
CO
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
A. KunC, Ljubljana
priporoča svoje Izborite Izdelke vsakovrstnih
pomladanskih oblačil.
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
Uuatrovanl ccnikl na razpolago.
847 1

Razpis.
Št. 8522.
Za zgradbo
na 18.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunana dela naj se predlože
do t®, maja
1.1. ob 12 uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe mostu v Kokrici".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovanih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede ua višino ponudbene cene, oziroma, čc se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem niadu (Turjaški trg št. 4) v uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 2(5. aprila 1913.
1326
Št. 8385.
Razpis.
1325
Za zgradbo
vodovoda za Bled in okolico
na okroglo 563.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen in na podlagi teh izračunjenega skupnega zneska naj se predlože do 26. majnika t. L ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Bled in okolico".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni; navesti je tudi doba-višča cevij, armatur in cementa.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah, kjer se tudi dobe proti plačilu K 7-—.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, 26. aprila 1913.
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Hepše <& I. Jeršek
Ljubljana, Kongresni trg štev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Občeznano nizke cene. — Zunanja naroČila se točno izvršujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
Št. 8545.
ZPiS.
1345
Za zgradbo zavarovanja okrajne ceste Tržič—Kovor „Na
Kovtrnci" pri Tržiču
na okroglo 6500 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
obraonaoe.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali dopla čila v odstotkih na enotno ceno proračuna ali z napovedjo pavšalne vsote naj se predlože
do 13. maja 1.1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe zavarovanja okrajne ceste Tržič—Kovor „Na Kovtrnci".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razentega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg št. 4, v uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 29. aprila 1913.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE),
Beton Zelezobeton Mostovi Stropi Dvorane Zazldkl turbin
Strokovna IzvrSltev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenlce
Obisk strokovnih inženirjev na željo
PODRUŽNICE: GORICA, TRST. ZAGREB.
Izdaja konzorcii »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorili urednik: Ivan štele.