CENA 20 lir, 6 din	TRST 15. sep*. 194«	LETO ČETRTO številka 183
Poštnina plačana v gotovini,	•	Spedizione in abb. post. II. gruppo
Po resoluciji Intormbiroja so se vodstva Enotnih sindikatov polastili vidalijevci in izključili iz vodstva vse poštene, dosledne m borbene predstavnike tržaškega delavstva, privržene revolucionarni borbi. Predsednik sindikatov je postal Radich, ta zakleti sovražnik •'	- - vsega, kar je revolucionarno na-
prednega. Od tedaj se je začela likvidacija razredno - borbenega sindikata. .
BRANKO BABIC
itfafta veieiadaairila
Ni shittalae sirni«
že ves mesec se bije v montažnem oddelku tovarne strojev Sv. Andreja tiha, a zelo pomembna borba tržaških delavcev za sindikalne in splošne demokratične svoboščine. Važnost prav te borbe, kakor tudi vseh ostalih dogodkov na sindikalno industrijskem polju v drugi polovici tega leta je predvsem v tem, ker gre za doslej prav gotovo najresnejši poizkus omejevanja temeljnih sindikalnih svoboščin istočasno z ostalimi demokratičnimi pravicami tržaškega delavskega razreda. V veliki meri je prav od sedanje borbe delavskega razreda pri nas odvisna nadaljnja obramba sindikalnih in demokratičnih svoboščin.
Borba za obrambo sindikalnih svoboščin v tržaških tovarnah ni nova stvar. Od časa do časa se je tržaški velekapital že od osvoboditve naprej skušal otresti demokratičnih obveznosti, ki jih je bil prisiljen dati delavskemu razredu po padcu fašizma. Sunki, s katerim so tržaški veleindustrij« skušali znova prikleniti delavstvo v pogoje fašistične delovne zakonodaje, so bili mnogokrat zelo siloviti in so od tržaškega delavstva zahtevali ostre borbe in tudi materialnega žrtvovanja. V resnici je v teku te borbe bilo tržaško delavstvo za vzgled vsemu delavstvu sveta, njegova revolucionarna razredna organizacija, kakršna so bili Enotni sindikati, pa vzgled borbene delavske organizacije vsem ostalim delavskim organizacijam v kapitalističnem svetu.
Osnovno vprašanje obrambe sindikalne svobode in obenem demokratičnih pravic pri nas je tvorila pogodba za tovarniške odbore, ki vsebuje vse one temeljne programatične osebne in razredne organizacijske svoboščine delavstva, ki jih zagotavlja atlantska listina vsem ?>arodom. Na osnovi krčevite obrambe ravno teh tovarniških odborov so začeli tržaški industrijski krogi ofenzivo proti socialnim in nacionalnim pravicam delavskega razreda, ki se je pred dobrim letom začfela s provokacijo glavne direkcije RDE v tovarni Sv. Marko, ko Je prepovedala izobešanje slovenskih proglasov in spisov na delavskem stenskem časopisu in ko je v zvezi s tem postavila na zatožno klop tržaški proletariat. Temu prvemu napadu je sledil kmalu drugi v tovarni strojev, ko so po prepovedi delavskega stenskega časopisa v tovarni odpuslili dva delavca. Temu je sledilo uradno sporočilo Zveze tržaških industrijcev sindikatom, v katerem so preklicali veljavnost obstoječih pogodb z nastopom novega leta in objavili sklep, da ne mislijo sklepati novih pogodb na taki osnovi kot so jih bili prisiljeni doslej, kar je v praksi pomenilo, da so tržaški industrijici hoteli odpovedati delavskemu razredu pravice, ki jih je užival dotlej.
Treba je pri tem povedati, da je bila pogodba o tovarniških odborih vse do nedavno temeljni kamen borbenega programa Enotnih sindikatov. V tej pogodbi so bile natančno naznačene pravice do obstoja tovarniških sindikalnih organov, pravice njihovega delovanja v zvezi s sindikalno propagando, s kulturno, zadružno in športno delavnostjo delavcev, natančno so bila v njej obdelana vprašanja v zvezi z dopusti in medsebojnimi dolžnostmi delavca in delodajalcav tovarni, vprašanje zborovanj, izobešanja stenčasov, reševanja sporov itd. Preklic te važne pogodbe od strani Zveze industrijcev je zato dejansko pomenil odvzem smisla obstoja sindikalni organizaciji za obrambo gospodarskih in socialnih interesov delovnega ljudstva.
Ofenziva tržaških industrijcev proti temeljnim sindikalnim svoboščinam pa je bila le odtenek splošne ofenzive finančne oligarhije v rokah VVallstreetskih magnatov, ki se nadejajo s to ofenzivo kolikor mogoče zavarovati podirajočo se kapitalistično barako. Danes je v osrčju te ofenzive Italija, kjer prav v teh dneh pripravlja minister Fanfani s sodelovanjem celotne ame-kanizirane vlade podobne protidelavske ukrepe, kol so v ZDA Taft — Hartleyevi zakoni, ki naj bi — po njihovem tilmačenju ■branili demokracijo pred političnimi stavkami». Sedanji položaj v Italiji in v enaki meri tudi v Franciji, za katerega so značilni masovni odpusti delavstva iz velikih industrijskih kompleksov, preganjanja Scelbove in Mochove policije ter stopnjujoča se likvidacija nacionalne industrije kot posledica Marshallovega plana, spravlja delovne množice v upravičeno ogorčenost, ki prihaja do izraza v vsakodnevnih stavkah. Industrijski krogi se bore proti temu ogorčenju delavstva z nasilnim odvzemanjem pravice do stavke in do svobodnih sindikalnih organizacij, ki so še edino legalno orožje delavskih množic v njihovi borbi. Industrijskim krogom Je za to protidelavsko borbo bil namenjen tudi Marshallov plan, ki pa se je že po 15 mesecih obstoja pokazal neučinkovit, ker je prišla že v tako kratkem času do popolnega izraza njegova funkcija v korist ameriških trustov in monopolov.
Industrijski velekapitalisti so si zaradi tega poiskali agente v samem delavskem gibanju, v katerem pod večjo ali manjšo, tako ali pa drugačno krinko,služijo interesom velekapitalistov in prodajajo razredne interese delavstva. Take agenture si je izko-riščevalski razred ustvaril tudi v Trstu v obliki Delavske zbornice v celoti ter po daljšem prizadevanju tudi v posameznih sedanjih vodilnih članih Enotnih sindikatov, odkar so ti postali plen avanturista Vidalija in avanturistične kominformovske politike. Izdajalska vloga Delavske zbornice je bila že neštetokrat razkrinkana in Je ponovno prišla do vidne manifestacije prav sedaj, ko so delavci montažnega oddelka tovarne strojev v borbi za obrambo še redkih preostalih sindikalnih svoboščin. Prav tako pa Je tudi vloga današnjih Enotnih sindikatov z njih oportu-
(Fot0 Magajna)
S festivala hrvatske kulture v Bujah
nistično linijo nevredna veličastne vloge Enotnih sindikatov v preteklosti, ko so ti bili v resnici revolucionarna razredna delavska organizacija, ne pa agentura za sprovajanje likvidatorske in revizionistične ter nacionalistične linije tržaške kominformistič-ne podružnice.
Spričo takega položaja, spričo pomanjkanja resnično revolucionarnega razrednega vodstva je borba tržaškega delavstva še posebno težka in zvezana z nalogo, da si delavstvo pribori tako sindikalno vodstvo, ki bo resnično zmožno voditi borbo v njegovem interesu.
LIUDSKI
TEDNIK
KRONIKA
Zunanji minister države Izrael je izjavil, da se Izrael ne bo priključil ne k zapadnemu ne k vzhodnemu taboru in da želi ohraniti prisrCne odnose z vsemi državami vzhoda in zahoda. Poudaril je, da Izrael ne namerava vstopiti v Marshallov plan, da pa sprejema pomoč od kogar koli.
Italija je zavrnila abesinsko zahtevo po izročitvi italijanskih generalov Badoglia in Grazianija, ki sta na abesinskem spisku vojnih zločincev. Milanski list «Voce Comunista» komentira to upravičeno abesinsko zahtevo in se sprašuje zakaj je Abesinija tako dolgo odlašala to zahtevo. Komentator ugotavlja, do jo je k temu koraku sedaj pripravila Britanija v zvezi z obnovitvijo razgovorov o bivših italijrfcsk'h kolonijah, ker zasliduje V. Britanija pri tem cilje, ki so nasprotni interesom Italije.
Uradna statistika o brezposelnih
v zapadnih področjih Berlina dokazuje, da je število brezposelnih narastlo na 226.654 tisoč oseb In da je v avgustu brezposelnost narasla za 640 ljudi.
V	glavnem mestu južnoameriške države Kolumbije Bogoti je prillo do velikih incidentov, ki so se iz ulice prenesli tudi v poslansko zbornico, v kateri je bil med zasedanjem ustreljen liberalni poslanec Gustavo Jimenez.
V	Budimpešti se bo v prihodnjih dneh začel proces proti bivšemu ministru in partijskemu funkcionarju ter še proti vrsti dingih obtožencev, ki jih madžarske oblasti obtožujejo vohunstva na škodo madžarske države. Med nj‘mi so tudi člani jugoslovanske manjšine na Madžarskem. Madžarsko kominformistično vodstvo insci nira v zvezi s tem procesa») napad na Jugoslavijo.
Ob 5. obletnici ustanovitve bolgarske ljudske vlade, je bila v Sofiji velika manifestacija, na kateri ji govoril sovjetski general
tulganin.
Spari ja in Brazilija sta obnovili diplomatske stike, toda le formalno, ker so praktično že obstajali.
Mestni svet v Jeruzalemu je enoglasno sprejel resolucijo, v kateri odbija vse poskuse zapadnih sil za mednarodno kontrolo nad svetimi kraji.
V	Berlinu so se četrtič sestali vojaški poveljniki vseh štirih o-kupacijskih področij v smislu, priporočila sveta zunanjih ministrov. Ta sestanek je bil prvi po razdoru v «Kommandanturi» Sprejeli $o sklep s pooblastitvi nemških strokovnjakov obeh področij, da se sestanejo in prouče vprašanja, ki zadevajo normalizacijo življenje v Berlinu.
Italijanska vlada Je poslala «Arabski zvezi» telegram, v katerem pravi, da je pripravljena takoj sprejeti proglasitev neodvisnosti Tripolitanije. dede Eritreje pa je Italija za njeno neodvisnost v sedanjih mejah, nasprotuje pa načrtu razdelitve dežele v tri področja, katerih eno naj bi pripadalo Sudanu, drugo Abesi-niji, tretje pa naj bi z mestoma Asmaro in Massauo tvorilo posebno področje z lastnim statu-lom.
Jugoslovansko politično predstavništvo v Avstriji je izjavilo, da v FLRJ ni Več avstrijskih državljanov, ko bi jih mogli smatrati ta vojne ujetnike.
Sovjetska zveza je postavila veto proti sprejemu v OZN Italije, Avstrije, Finske, Portugalske, Transjordpnije, Cejlona in Irske. Pri glasovanju je bil izid vsaki-krat 9 glasov proti 2.
Pri svojem prihodu v Newyork le stalni poljski delegat pri OZN dejal, da ni nobenega nasprotja med Titom in Stalinom, pač pa da so nekatera nasprotja med obema vladama, ki pa zadevajo samo tl dve državi. Dejal je, da zato ni potrebno nobeno vmešavanje OZN v stvar.
Finančni razgovori v Washingtonu
niso mogli rešiti nove ekonomske krize zapada
Hočekaj
Kakor je bilo pričakovati, finančna konferenca v Washingtonu med predstavniki ZDA, V. Britanije in Kanade ni mogla roditi uspehov, ki bi mogli pomiriti kapitalistične finančnike spričo vedno bolj grozeče gospodarske krize. Končno poročilo o razgovorih namreč pravi, da v sedanjem položaju ni mogoče najti nobene stalne rešitve britanske krbze (dolarja). Vendar so se zastopniki treh držav sporazumeli o 10 točkah, katerih se v bodoče nameravajo držati, da vsaj preprečijo nadaljnji razvoj krize, če je že ni mogoče odpraviti. Te točke so: 1.) priporočilo, ki naj dvigne zunanjo trgovino, 2.) .sporazum, fcj se nanaša na surovine in na akumulacijo rezerv, 3.) dovoljenje za uporabo dolarjev Marshallovega piana izven ZDA, 4.) priporočilo za zmanjšanje carinskih pravic, 5.) poenostavljenje ameriške carinske procedure, 6.) liberalizacija načina'medevropskega plačevanja, 7.) ukrep, ki naj omogoči uporabo dolarjev deželam, ki pripadajo bloku sterlinga, kakor so Indija, Egipet itd.j 8.) studij problemov petroleja, 9.) povečanje iz-koriščevanja britanske trgovske mornarice. 10.) nadaljevanje tri-stranakih razgovorov med zainteresiranimi ministrstvi.
Finančna ministra V. Britanije in tšDA Cripps in Snyder sta označila izid konference kot koristen, vendar nista povedala količine dolarjev, ki bodo dani na razpolago
britanski zakladnici. Bevin pa je dejal, da je konferenca dala osnove za mir, ki ni mogoč brez zdravega gospodarstva. Washingtonski finančni strokovnjaki pa so mnenja, da se bo V. Britanija le malo mogla okoristiti s klavzulo, da je mogoče trošiti dolarje Marshallovega plana tudi izven ZDA, ker to ne gre v sklad s težnjami ameri-
[ škega Kongresa, ki je zaščitnik a-meriških proizvajalcev. Britanski ; strokovni opazovalci pa so mnenja, da bo ta kompromisna rešitev dovolila ZDA možnost, da se tudi vojaško zasidrajo v britanskih kolonijah in britanskem dominionu preko stalne komisije za nadzorstvo nad investicijami. Sovjetski komentarji pa pravijo v «Pravdi», da cilj anglo-ameriško-kanadske konference ni bila toliko rešitev britanskih gospodarskih vprašanj kot pa ameriški poizkus polastiti se zakladov britanskega imperija in tako odgnati krizo od ZDA.
Toda še preden se je konferenca med ZDA, V. Britanijo in Kanado zaključila, je bila pozornost ameriških finančnih in političnih krogov obrnjena na bližnje zasedanje obrambnega sveta atlantskega pakta ter na konferenco mednarodnega monetarnega fonda in na konferenco mednarodne banke, ki je že V teku.
Naj bodo že zaključki tudi teh konferenc tak j ali taki, gotovo je le to da bodo njih posledico občutili v prvi vrsti ameriški delavci, potem pa delavstvo zapadne Evrope in kolonialnih dežel, kajti zaključki teh kapitalističnih konferenc lahko obstajajo samo v znižanju življenjskega nivoja, in v povečanju brezposelnosti delovnih množic.
Novi Japonci v stari vlogi
V	teh dneh se sile narodnoosvobodilne kitajske vojske priprav-i ijajo na nov velik napad proti Kan-: tonu in izredno važnemu pristanišču Amoy. Medtem, ko so na tem poslednjem bojišču osvobodilne enote že vdrle v predmestja Amoya, pa se boji za Kanton vrše okrog 100 milj od mesta. Proti Kantonu se pomikajo velike demokratične sile vzdolž železniške proge Her.gyang
V	zvezi s kritičnim položajem, v katerem so nacionalisti, so lahko zelo resnične vesti, po katerih se namerava Cangkajšek v bližnji bodočnosti poslužiti najemniške ja-i ponske vojske v obupnem poizkusu, da ustavi napredujočo komunistično armado. Po vesteh londonskega lista «Daily Grafie» bo Cangkajšek imenoval za poveljnika teh čet japonskega generala Hiroshi Nemo-ta. Za plačevanje te najemniške vojske je Cangkajšek določil vsoto 12 milijonov dolarjev in del tc vsote • r.aj bi že bil naložen v japonskih bankah.
Verodostojnost teh vesti potrjuje tudi izjava ameriškega republikanskega senatorja Toma Connaliya, da se je Cangkajšek umaknil na Formozo in odnesel s seboj zaklad nacionalistične kitajske vlade. Ko so ga zaradi te izjave vladni možje napadli, je Connaly dejal: «Opravičiti se moram za napako, ki sem jo naredil. Dejal sem, da je Cangkajšek odnesel na Formozo 138 milijo-: nov dolarjev v zlatu. Ni res, odnesel jih celo 300 milijonov.»
Rojstvo zopoiooeoft države
v senci Hitlerjevega militarizma
V sredo 7. t. m. je bila v Bonnu uradno proglašena nova zapadno nemška zvezna država. Dva zakonodajna organa te države «Bundesrat» (zvezni svet ali zgornja zbornica, v kateri zastopa 43 elanov 11 zveznih držav ali pokrajin zapadne Nemčije) in «Bundestag» (zvezni deželni zbor ali spodnja zbornica, ki jo sestavljata 402 poslanca) sta’ na ločenih zasedanjih izvolila svoje odbore in predsednike. Za predsednika «Bundesra-ta» je bil izvoljen demokristjan Karl Arnold, za predsednika «Bundestaga» pa prav tako demokristjan Erlck Koder. Z izvolitvijo na to mesto, je Karl Arnold prevzel do 12. septembra tudi začasno funkcijo šefa države, 12. t. m. pa je bil za prvega predsednika republike izvoljen na skupnem zasedanju obeh zbornic pred-
PRED ZASEDANJEM glavne skupščine OZN
20. septembra se bo v Lake Suc-cessu začelo tretje ptenamn zasedanje Glavne skupščine Organizacije združenih narodov. V zvezi s pričetkom tega zasedanja so iz ameriških političnih krogov prišle vesti, da bo neposredno pred 20. t. m. kratka konferenca med štirimi zunanjimi ministri, na kateri naj bj razpravljali o avstrijski mirovni pogodbi, ki se je zataknila na konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu. Vesti iz drugih virov o tem ni, vendar je možno, da bo do takšnega sestanka prišlo.
Številne delegacije se med tem že pripravljajo na Pot v ZDA, nekatere pa so že odpotovale, med njimi tudi jugoslovanska delegacija, ki jo bosta vodila jugoslovanski zunanji minister Kardelj in minister Djilas. Ostali člani delegacije so; namestnik zunanjega ministra Bebler, šef tiskovnega urada Dedijer, poslanik Gerger, general Mrčunovič in ief protokola zunanjega ministrstva. V ZDA se bosta delegaciji pridružila poslanik FLRJ y ZDA Kosanovič in stalni delegat pri OZN Vilfan.
Splošno stališče, ki ga bo jugoslovanska delegacija y Glavni skup-
ščini zastopala, je indirektno nakazal jugoslovanski delegat na medparlamentarni konferenci v Stok-helmu dr. Simič, ki je dejal: «Jugoslavija ostaja predvsem zvesta obveznostim, ki jih je prevzela pred OZN in želi ohraniti prijateljske odnose z vsemi narodi. Vse one države, ki izvajajo in sprejemajo razne principe izven principov listine OZN, zasledujejo politiko, ki je nasprotna interesom njihovih narodov.»
Dokončni sestav drugih delegacij, med njimi tudi sovjetske delegacije, še ni znan. Edino glavni tajnik OZN Trygye LIe je sporočil, da bqdo otvoritvenemu zasedanju OZN prisostvovali Acheson, francoski zunanji minister Schuman in britanski zunanji minister Bevin.
V Varnostnem svetu OZN so pretekli teden ponovno razpravljali o sprejemu Albanije, Bolgarije, Madžarske, Romunije, Mongolije, Italije, Portugalske, Irske, Avstrije, Finske, Transjordanije in Ceylona v OZN. Znano je, da se zapadnja-ki upirajo sprejemu držav demokratičnega tabora in iščejo vzrokov v dozdevnih kršitvah mirovne pogodbe, ki naj bi jih te države zagrešile.
sednik liberaldemokratske vlade Theodor Heuss. Z izvolitvijo demokrist-janskega predsednika Adenauerja, predstavnika velikega kapitala in Koelnskih bankirjev ter nosilca nem-škega protisovjetizma, za predsednika prve zvezne nemške vlade, je zapadnonemška država dobila prvo dokončno obliko.
KAKO JE NOVI PREDSEDNIKI?
Volitve predsednika države so potekale zelo svečano ob navzočnosti vseh treh šefov okupacijskih sil zapadne Nemčije. Za mesto predsednika so bili predloženi 4 kandidati, med njimi v zadnjem hipu tudi šef socialdemokratov Kurt Schumacher. Po drugem glasovanju je bil z navadno večino izvoljen Theodor Heuss. Njegova prva izjava po izvolitvi je bila naslednja: «Nemčija potrebuje Evropo, prav tako pa tudi Evropa potrebuje Nemčijo. Nas je obubožal hit-ierjanski režim, toda vemo, da bi tudi drugi brez nas bili reveži». Heuss je v mladosti študiral umetnost in politične vede in postal tudi profesor političnih ved v Berlinu. V Reichsta-gu je bil liberalni poslanec v letih 1924 do 1928 ter v letih 1930 do 1933. V času nacizma je živel zasebno življenje.
ADENAUER IN ATLANTSKI PAKT
V svojem nedavnem intervju-vu z listom «Al-igemeine ZeL tung» Adenauer ni prikrival, da je prvi cilj za-padtoonlcmžke vlade vključitev reazionari) e Nemčije v atlantski pakt. Dejal je: «Popolna v-ključitev Nemčije v pakt in v Organ. združenih narodov zahteva od nas tudi vključitev v evropski obrambni sistem».
V zvezi z zadnjimi protižidovskimi manifestacijami v Zapadni Nemčiji, s tem uvodom v novi nacizem, je A-denauer dejal, da osebno ve samo za incident v Muenchehu». S tako brezbrižnostjo Adenauer samo prili-
va olje na slične manifestacije.
MILITARISTIČNA IN MAŠČEVALNA DRŽAVA
Popolnoma naravno je, da so poklicali na vodstvo nove reakcionarne države prav tega moža, ki je že pred bonnsko ustavo delal na tem, da bi iz zapadne Nemčije zrastla militaristična in maščevalna država. Z federalno obliko nove države hočejo ponarediti ljudsko voljo, v resnici pa z njo propagirajo šovinistično reakcionarna in maščevalna čustva, na katere je oslanjal svojo politiko že Hitler. Bonnska ustava med drugim niti ne omenja demilitarizacije. Obratno ona pooblašča gradnjo obo--oževalnlc. Ki so med tem no voiij Angloamerikancev že zaživele v Porurju.
MANIFEST ENOTNE NEMŠKE SOCIALISTIČNE STRANKE
Ob priliki prvega zasedanja fantomskega parlamenta v Bonnu je politični urad enotne nemške socialistične stranke izdal manifest, ki naglaša, da niti bonnski parlament, niti zapadnonemška vlada nista veljavni u-stanovi. Manifest pravi: «Ti dve ustanovi sta v resnici rezulta kršenja potsdamskih dogovorov, ki ga Izvajajo angloameriški vojni podpihovalci. Oni kršijo obljube, ki so jih dali nemškemu ljudstvu v Potsdamu in one^ mogoča jo enotnost dežele. Toda nem« ško ljudstvo ne bo nikoli sprejelo trganje in kolonizacijo Nemčije, kar počenjajo angloameriški separatisti in njihovi nemški služabniki: Obračunalo bo z ilegalnim in protinarodnim bonnskim parlamentom.
Rooseveltova vdova
obsoja ameriški rasizem
V zvezi z nedavnimi rasističnimi incidenti proti znanemu črnskemu pgvcu Robertsonu ki se je v zadnjem času udeležil več manifestacii demokratičnega tabora po Evropi in se šele pred dnevi vrnil v ZDA, je v ameriški državi Atlanta, ki je trdnjava fašistične organizacije Ku-Klux-Klan. vdova po bivšem vehi kem ameriškem predsedniku Rooseveltu ostro nastopila proti ameriškemu rasizmu. Dejala je: «Bodisi m severnih kot v južnih ameriških državah je rasna diskriminacija enako močno razvita.» Rooseveltova je še dejpla. da mora kot ameriški predstavnik v komisiji za človečanske pravice v OZN večkrat odgovarjati na ostre kritike demokratičnih držav, predvsem Sovjetske zyeze proti rasni diskriminaciji
Velik odmev
Zilliacusovlh izjav
o Jugoslaviji
Letalske baze ZDA
v Francovi Španiji
Izjava, ki jo je dal neodvisni laburistični poslanec Konny Zil-liacus 6. t.m. dopisnikom agencije Reuter in AFP po svojem 12 dnevnem bivanju v Jugoslaviji, je naletela na zelo velik odmev v mednarodni javnosti. Tisk je na vidnem mestu objavil in komentiral to Zilliacusovo izjavo, v kateri je le-ta poudaril moč in napredek jugoslovanskega gospodarstva, vdanost ljudstva Komu-nistični partiji Jugoslavije in njenemu Centralnemu komiteju z maršalom Titom na čelu ter zvestobo Jugoslavije stvari socializma.
Zilliacusova izjava je naletela na tako širok odmev zato, ker je znan mednarodni javnosti kot odločen nasprotnik zunanje politike laburistične vlade ter pristaš ekonomskega in političnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo zaradi ohranitve svetovnega miru in ohranitve neodvisnosti Velike Britanije. V letošnjem maju je bil Zilliacus izključen iz laburistične stranke, a v obtožbi, ki jo je dvignilo proti njemu reakcionarno vodstvo laburistične stranke, je rečeno:
«V zadnjih dveh letih so imeli govori in pisanje Konny ja Zil-liacusa po večini obliko ostrih napadov zoper zunanjo politiko laburistične vlade. Informbirojev-ski tisk ga označuje kot vodilnega britanskega predstavnika «levih socialistov», to je socialistov, katerih soglašanje s politiko In-formbiroja mora na koncu privesti do popolnega soglašanja s komunisti.»
Zilliacus je dobil na kongresu laburistične stranke, ko so glasovali o njegovi izključitvi, pomembno število glasov. — 714.000 članov ni hotelo na kongresu odobriti sklepa izvršnega odbora laburistične stranke o izključitvi Zilliacusa. 4.721.000 glasov pa se je izreklo za ta sklep. Zahtevo Zilliacusa, naj ga raslisi kongres stranke, je oodprlo 1,999.000 glasov proti trem milijonom 23.000 glasovom, ki so bili proti tej zahtevi. Zilliacus je pričel svojo borbo proti reakcionarni zunanji politiki laburistične vlade z govorom med parlamentarna debato v britanskem spodnjem domu že z marcu lete 1946. ko je odločno nastopil proti politiki pretiranih vojaških proračunov in oborožitve. Po izključitvi iz laburistične stranke je Konny Zilliacus napovedal borbo za demokracijo v laburistični stranki, poštenost v politiki, borbo proti nacionalnemu bankrotstvu pred ameriškimi imperialisti ter proti vojni. On in še trojica izključenih poslancev iz laburistične stranke: Mills, Sol-ley in Pritt so ustanovili skupino neodvisnih laburistov. Zilliacus je hkrati tudi član izvršnega odbora britanskega komiteja za mir, Zilliacus je bil na čelu skupine laburističnih poslancev, ki so oktobra 1947 obiskali Sovjetsko zve-20 in jih je sprejel Stalin.
Skoraj vsi angleški časopisi so prinesli Zilliacusovo izjavo na vidnem mestu: «Manchester Guardian» poudarja, da je Zilliacus izjavil, da je «v Jugoslaviji mirno stanje in da je prebivalstvo složno z vlado kot nikdar poprej». Časopis nadalje piše: «Zilliacus je z druge strani navedel, da se je gospodarsko stanje države popravilo od njegovega zadnjega bivanja v Jugoslaviji v minulem letu. Dve dobri žetvi in izredno dober ribolov sta letos izboljšali stanje prehrane. «V Jugoslaviji menijo piše nadalje ta časo-Pts ko komentira izjavo Zilliacusa, da bo nesporazum med KPJ in Informbirojem proces, ki
lahko dolgo traja, in da bo rešen edinole s spremembo stališča ene ali druge stranke. Toda takšna sprememba ne bo prišla s strani KPJ.» Radio Pariz poudarja, da je ves francoski tisk objavil izjavo Zilliacusa o Jugoslaviji, da so to izjavo francoski levičarski krogi sprejeli s precejšnjim presenečenjem, vendar z veliko pozornostjo. «To presenečenje prihaja odtod, pristavlja pariški radio, ker je Zilliacus znan zaradi svojih simpatij do Sovjetske zveze.» Izjava Zilliacusa, ki prihaja po izjavi francoskega intelektualca in antifašista Jeana Cassouja, ima namen pokazati, da obsodbo Tita s strani Moskve čedalje teže sprejemajo v zapadnem komunističnem svetu.»
Razen vladinega lista «l/Aube» skrajnega reakcionarnega časopisa «Matin» in komunističnega «Humanite», beležijo vsi pariški časopisi izjavo Zilliacusa. Časopis «Epoque» prinaša to izjavo z debelim naslovom «Zilliacus poudarja, da Tito nima nobenega namena podpirati zapadni iabor.»
«Fran Tireur» piše pod naslovom «Zvest socializmu», da je Tito sedaj močnejši kot kdaj koli v preteklem letu.» Časopis «Le Monde» piše pod naslovom «Zilliacus daje optimistične izjave o položaju v Jugoslaviji.» < Combat» posveča Zilliacusovi izjavi daljši komentar na prvi strani z naslovom «Zilliacus naklonjen Titu». — «Combat» piše:
«Jedro argumentov in opazovanj bivšega laburističnega prvaka je v tem, da je pozicija maršala Tita trdna, da je ekonomsko stanje v Jugoslaviji manj za-skrbljivo, kakor trdijo v Londonu in Moskvi, da je politični položaj dober, da je priljubljenost Tita med delavskimi množicami vedno enaka in da se je dvignila življenjska raven.»
List nadalje piše, da ni potrebno poudariti pomena Zillia-cusovih izpovedb, saj prav za prav že več let predstavlja bivši laburistični prvak in še nekateri drugi uradno «pričo morale» sovjetskega stalinizma.
Glasilo levih socialistov rimski «Avanti» z Nennijem na čelu piše spričo Zilliacusove izjave:
«Po vrnitvi iz Jugoslavije, kjer se je mudil 10 dni, je Zilliacus izjavil, da je jugoslovanski narod dobro razpoložen in da je proti krizi hladnokrven. To razpoloženje izvira iz ekonomskega položaja države, ki se je opomogla po obilni žetvi. Kakor je znano, se je Zilliacus sestal z maršalom Titom, ki ga je preteklo soboto zadržal pri večerji. «Corriere della Sera» poudarja v svojem posebnem poročilu iz Beograda, da «Zilliacus meni, da je Jugoslavija komunistična država in da nima namena preiti v tabor zapadnih velesil. Izmed britanskih listov je edinole londonski «Daily Worker» skušal z razburljivim komentarjem ovreči besede Zilliacusa, list KP Italije «Unità» pa je kakor po navadi proglasil Zilliacusa za trockista.
Izjave Zilliacusa, ki si je pridobil ugled in spoštovanje v svetu zaradi svojega poštenega stališča in zaradi svojih nastopov proti reakcionarni politiki laburistične stranke in za sodelovanje in prijateljstvo s socialističnimi deželami, izjave očividca in nepristranskega opazovalca pričajo o tem, da resnica o Jugoslaviji vse bolj prodira v svet kljub vsem poizkusom propagandnega aparata Informbiroja, ki se z vsemi silami trudi, da pred javnim mnenjem zakrije resnico o Jugoslaviji.
(Tanjug)
Na prostranem Pirenejskem polotoku, kjer še vedno nekaznovano gospodari Hitlerjev vojni zaveznik fašist Franco, mrzlično grade ameriški vojaški delavci že vsa povojna leta naprave za ameriško vojsko. V glavnem grade, popravljajo in oskrbujejo letalske baze, katerih strateško važnost je list «United States News» opisal takole: «V bodoči vojni bodo zračne sile imele V Španiji od gora in voda dobro zavarovane zračne baze. Na spiošrto je ie malo znano dejstvo, da ZDA v gotovi meri nadzorujejo španska letališča. Ce bodo morale jutri ameriške čete stopiti v akci-
denc ukvarjajo s sicilskim banditizmom, ki mu načeluje človek pod imenom Giuliano. Toda razen listov se s tem poslom ukvarja tudi italijanska vlada, posebno njen notranji minister Scelba. Ce bi ne bilo v 'Italiji tudi nekaj naprednih listov in naprednih političnih ljudi in bi bili prisiljeni čitati samo časopisje italijanske klerikalne in veleposestniške reakcije ter poslušati Izjave predstavnikov italijanske vlade, bi si mogli ustvariti napačno mnenje, da gre samo za večjo ali manjšo skupino kriminalnih tipov, ki so se iz strahu pred policijo zatekli v hribe in da jih aparat italijanske državne varnosti ne more izkoreniniti zaradi tega, ker imajo banditi dobra naravna skrivališča in pa zaslombo v ljudstvu .Tako mnenje hočejo med italijansko javnost zanesli vladni krogi, toda resnica o ozadju sicilskega banditizma je v globokih in resnih socialnih in predvsem političnih osnovah .
Zaostala Sicilija
Sicilija je ena izmed najbolj zaostalih italijanskih pokrajin z zelo maloštevilnim industrijskim proletariatom, zato pa toliko številnejšim kmečkim proletariatom, ki ravno zaradi svoje zaostalosti živi pod še danes fevdalnim bičem in direktno odvisnostjo razmeroma ozkega kroga latifnudistov, t. j. zemljiških veleposestnikov. Prav v teh veleposestniških krogih je že stara tendenca po separatizmu, tendenca, ki jo danes uradno izraža politična stranka «Movimento Indipendentista Siciliano», ki pa ima prikrite pristaše tudi v drugih reakcionarnih strankah kakor v fašistični MSI, liberalni in demokri-stjanski stranki- Svoje separatistične pretenzije skušajo sicilski veleposestniki uresničiti in eno izmed njihovih sredstev za dosego tega cilja je prav «banditizem», ki ga dejansko vzdržujejo in organizirajo veleposestniški krogi z isto-
jo na evropskem ozemlju, se bodo lahko izkrcale na španskih letališčih, ki so jih izpopolnili in opremili Amerikanci».
Poleg številnih španskih letališč, z že urejenimi železobetonskimi vzletišči iz predvojne dobe, nam točke na priobčeni skici Španije kažejo nova letališča, ki so že zgrajena ali pa, ki jih še grade. Po številkah označene očke pomenijo: 1.) letališče Barajas (Madrid). Na tem letališču ulivajo ZDA posebne pravice. V gradnji- je 5 do 2500 m dolgih vzletišč. Polaganje orientacijskih znamenj in priprav za • radiovodilno pristajanje je že
mer naj bi vsa zadeva dobila masovni ljudski značaj.
Politični banditizem
Gre torej v bistvu za politični banditizem reakcionarnih veleposestniških krogov, gre za interesno vse italijanske reakcije, da je daje ta tako dobro organizirala in tako spretno povezala z interesi igro sicilske reakcije, ki pa jo nes italijanska vlada, ki je njen izraz, proti njej brez moči, čeprav si kar se separatizma tiče, mogoče ni edina. Potrdilo političnega značaja «siciljanskega banditizma» pa je med drugim dejstvo, da se je siciljansko indipendenstično gibanje (MIS) prejšnji teden odločno
zavzelo za bandita Giuliana, in ga proglasilo v uradni izjavi za «najčistejšega heroja sicilske neodvisnosti» in mu sporočilo svoje simpatije in bratski pozdrav. Sicilski napredni krogi v tej zvezi tudi ugotavljajo, da je izginil iz javnosti znani separatistični vodja Concetto
Gallo, ki ga je policija iskala in da vsi znaki kažejo, da prav ta Gallo vodi sedaj skupno s Giulia-nom politično propagandno aktivnost Giulianovih banditov. Istočasno se je pojačala tudi legalna aktivnost separatističnega gibanja, ki ima sedaj svoje središče v Cataniji in kateermu načeluje «duca Misterbianco». Prav v zadnjem času se je to gibanje povezalo z raznimi fašističnimi skupinami in izdalo grožnjo, da lahko vsak hip samo v palerski okolici mobilizira 50.000 mož, če bo v to prisiljeno.
Internacionalni banditizem ?
Se bolj senzacionalna pa je vest, da bodo skušali separatisti prenesti težo svoje politike in notranjepolitičnega terena na mednarodno politični teren, opirajoč se pri tem na pomoč, ki so jo po 1. 1943 dajali separatističnemu gibanju Amerikanci in zavedajoč se starih interesov, ki so jih za Sicilijo gojili A-
končano: 2.) Guato Vientos: V teku so velika dela; 3.) Alcala de Ifehares: Velika dela v teku; 4.. Guadalajara: Velika dela v teku: 5.) Sondica:	Velika dela v teku.
Vzletišča dolga po 1700 m; 6.) Cap Galatea:	Radijski oddajni stolp
(Oddajna postaja je v Lejoni); 7.) Prat de Lobregat:	(Barcelonska
pokrajina) 9 vzletišč, od katerih so tri že končana. Vzletišča za let V megli. Sedania zmogljivost 100 letal na uro; 8) Lerida: Velika dela v teku; 9.) Gerona: Gradnja novega letališča: 10.) Castellali: Raz-širjevalna dela; H.) Rabasa: Raz-širjevalna dela; 12.) Santa - Pola: Razširjevaina dela; 13.) Alcanta-rilla: Razširjevaina dela; 14.) Los La nos:	Razširjevaina dela; 15)
Manises:	Razširjevaina dela; 16.)
Santander: Modernizacija dveh zastarelih vzletišč; 17.) San Seba-stian: Razširjevaina dela; 18.) Viteria: Razširjevaina dela: 19.) Sa-bacolla (Santiago):	Velika dela
pod vodstvom ameriških inženirjev; 20.) Rtsos (Lugo): Dela pod vodstvom ameriških inženirjev. Graditev kakršnih koli poslopij v bližini je prepovedana. La Toja (Pontevedra): Dela pod vodstvom ameriških inženirjev; 22.) La Co-runa in San Fabio (Sevilla): Dokončano novo vzletišče; 23.) Rom-pedizo (Malaga):	Dela pod vod-
stvom ameriških inženirjev; 24.) Tetouan in Tauima (Melilla, Severna Afrika): Velika dela so tik pred koncem.
Ce k temu dodamo še gradnjo strateških cest in modernizacijo pristanišč, kar vse vodijo ameriški inženirji, potem nam ne bo težko razumeti, zakaj svet zaman prepričuje Amerikance, da je treba že končno Franca odstranit; in omogočit; demokratizacijo Španije.
z umazano in. skrivnostno aktivnostjo znanega ameriškega špijo-nažnega agenta Lucky Luciana v. Siciliji ter v zvezi z dejstvom, da razpolagajo banditi z modernim orožjem ter stalnimi viri bencina ne vodijo vsega delovanja baiidt-se sicilska javnost sprašuje, če ti ne hodijo vsega delovanja banditov tuje sile.
Smešnost
italijanske vlade
Spričo vsega tega so zelo smešna sumljivo bučna «prizadevanja» notranjega ministra Scelbe, ki je za preteklega 5. sept. napovedal ofenzivo proti banditom, ki pa. se še m začela kot se praktično še ni začela nobena od številnih, napovedanih. Upoštevati je treba, da je
Scelba Sicilijanec, da je tako on kakor drugi številni visoki člani italijanske vlade povezan z raznimi interesnimi nitmi s sicilsko veleposestniško reakcijo in če imajo pri tem vmes prste tudi tuje sile, potem res ni pričakovati, da bodo vladni možje pljuvali v lastno skledo. Poznavalci italijanskih in sicilskih razmer so mnenja, da bo zaradi tega poslanstvo generala Luca kot poveljnika «ofenzive» proti banditom propadlo in da se bo sicilska afera vlekla dalje ali pa se potuhnila na način, ki bo zadovoljil sicilske veleposestnike in njih reakcionarne prijatelje iz italijanske vlade. Kako se bo to zgodilo, bo pokazala prihodnost, zaenkrat pa je še Giuliano oni, ki je po nalogu svojih gospodarjev u ofenzivi in ki pred nosom smešnih figur Scelbovih policajev po Palermu pri belem dnevu razsipa svoje letake iz luksuznih avtomobilov, raz katerih poziva k mobilizaciji in obljublja za službo 100.000 lir na mesec .
Smešno se vam bo mogoče to zdelo, toda v klerikalni in amerikanizirani Italiji je tudi to mogoče.
Sicilij anski banditize m
in umazani posli demokristjanske vlade
Ze več mesecev se italijanski li-1 časnim izvajanjem terorističnega I merikanci. V zvezi s tem. dalje v sti vseh političnih strank in ten- pritiska na svoje podložnike, s či- ^vezi s prisotnostjo ameriških oficirjev X. 1947 pri Giulianu, v zvezi
ÒUDOVITE PRIÒE OBTOŽBE
na procesu po „PriuiorsKemu doeunikou
KRONIKA
Vodstvo ladjedelnice Sv. Marka
bo ponovno sprejelo 40 delavcev v službo. 31 delavcev, ki so bili tudi odpuščeni z dela, pa je že vedno na cesti.
Conski upravni svet je imel po poletnih počitnicah svojo prvo sejo.
Odvetnik Maks Jerič z Opčin je umrl. Bil je vse svoje življenje borec za človečanske pravice, zaveden Slovenec in vnet antifažist. Njegov spomin bo ostal vedno svelai med tržaškimi Slovenci.
Kadilci ne bodo smeli več imeti v kinu dvojnega užitka. Policisti jim bodo namreč naložili globo, če si bodo med predstavo prižgali cigareto.
Trgovci so spremenili v mestu urnik svojih trgovin. Popoldne jih bodo odpirali pol ure prej kot do zdaj in jih zato zvečer zapirali tudi pol ure prej.
156C tonsko ladjo so «plovili v ladjedelnici Sv. Marka. Ladja je grajena zg ribolov na odprtem morju. Dolga je 69,20 m, visoka 11.8 m, široka pa 6.3 m. Ladja bo popolnoma končana januarja leta 1950.
Javno zborovanje upokojencev
je bilo v nedeljo, na katerem sj ponovno protestirali proti zadržanju odgovornih oblasti, ki nočejo ugoditi njihovim zahtevam in jim povišati skromno pokojnino, ki znaša od 3 do 5 tisoč lir mesečno.
V	tovarni Uva so končali s preiskavo o sleparski aferi, v katero je bilo zapletenih 16 o.seb, ki bodo predane sodišču.
Iva In Bruno Visintin se zahvaljujeta učiteljici Stani Suban, ki je njunega otroka v otroškem vrtcu v Barkovljah tako lepo naučila slovenščine.
V	tiskarnah je kradel črke in drugi tiskarski material, da je mogel doma in pozneje v tiskarni, ki si jo je najel, delati na svoj račun. Pa to mu ni bilo dovolj. Poleg tega, da je sam grešil, je v to navajal še mladoletnega Martinčiča. Zato se bo moral nepošteni tiskar Gašperini Bruno zagovarjati pred sediščem.
Dragocene preproge so izginile s podstrešja petičnega Tržačana. Preiskava do sedaj že ni megla ugotoviti, kdo jih je odnesel. Videti pa je, da so sedaj na bolj varnem mestu, kot pa so bile v gospodarjevem podstrešju.
Tramvaj bi bil kmalu zgorel, da niso mimoidoči zagledali pravočasno, kako se kadi izpod koles. Pomagali so pogositi ogenj in vozilo je kmalu nadaljevalo svojo pot proti Barkovljam.
Precejšnjo zalogo orožja so našli v kraju Laurana v bližini Milj. Čistilci min, ki so bili poklicani, da odstranijo orožje, sc tlcto. kiki je bilo zarjavel', in ni več uporabno, odnesli me J staro železo.
V galeriji «Scorpionea razstavlja «Zelena skupina» kot prva v delovne pogodbe :a delavce ke-stavi sodeluje 11 slikarjev in kiparjev.
Ezul in samokres skupaj ni nič
novega. Policijski agenti pa so enega vendarle zaprli in zagovarjati se bo moral pred vojaškim sodiščem zaradi nedovoljene posesti orožja.
Na stadionu «Prvi maj« so pričeli s telovadbo. Telovadci in telovadke se pripravljajo na nastope, ki bodo v kratkem. Vaditelji pozivajo vse, ki so nastopili letos 1. maja in 5. junija, da se telovadbe udeleže.
Zadnji dež Je prijetno ohladil ozračje in zaključil pasje dneve, ki so se letos pojavili nenavadno pozno.
Združenje industrijcev in predstavniki sindikalnih crg?n:zacij so dosegli sporazum glede nove delovno pogodbe za delavce kemične industrije. Delavci kemične industrije so sklenili, da se bodo borili še dalje za boljše pogoje, ker jih s to pogodbo niso dosegli, čeprav že je vlekla tri mesece.
Primorski dnevnik je še vedno prčd sodiščem. Proces se zavlačuje, ker bi rada obtožba iz raznih prič izsilila dokaze, da je pisal slovenski list laži in tako klevetal in žalil angloameriško VU. Toda proces se razvija ravno nasprotno, kot želi obtožnica. Priče, ki potrjujejo pisanje Primorskega dnevnika, govore jasno in brez oklevanja, med. tem ko se tiste, ki hočejo Dnevnik 'obremenjevati, zapletajo in zapa-dajo v protislovja.
Ni bistvo obsodbe Primorskega dnevnika v tem, ker piše «škodljivo in nespoštljivo» za angloaneriško vojaško upravo. Vzrok je v prvi vrsti v tem, da je Primorski dnevnik glasilo politične organizacije — Osvobodilne fronte. Ker pa Slovenci, kljub z-ihagi, ki so jo izvojevali strnjeni v OP, niso dosegli tistega, za kar so se box-ili, se moiajo boriti že naprej, da bj bili ukinjeni izrazito fašistični zakoni, ki še vedno vladajo na tem ozemlju. Zato je odgovorna vojaška upx'ava, ki teh zakonov še vedno noče ukiniti.
Glasilo Slovencev na Ti'žaškem ozemlju je poklicano, da kritizira tako politiko vojaške upi'ave, ker je naspiotna interesom Slovencev na TO.: Poklicano je, da izraža čust, va slovenskega življa in postavlja zahteve za enakopravnost slovenskega jezika, za povrnitev škode, ki jo je prizadejal fašizem, zahteva ukinitev politike, ki pomeni priključitev Trsta Italiji.
Fašistični zakoni, zapostavljanje slovenskega jezika, oviranje razvoja slovenske kulture, gospodarstva, politična linija priključitve k Italiji. vse to je v nasprotju z interesi slovenskega življa na Tržaškem ozemlju. In ker je Primorski dnevnik glasnik tržaških Slovencev, mo. ra odločno naspi'otovati politični liniji VU, t. j. zagovai-jati spoštovanje mirovne pogodbe, boriti se mora proti njenim kršitvam.
In prav v tem je bistvo obtožbe Primorskegadnevnika. Ce bi bil danes dnevnik pred sodiščem zaradi pisanja o dogodkih v avtoparku, bi logično moi'ala biti pred sodiščem tudi tržaška lista «Giornale di Ti'ic-ste» in «Ultimissime». Zato se tudi proces zavlačuje in zavlačuje, da bi krivdo Primorskega dnevnika vojaško sodišče vendar lahko dokazalo.
Cepi'av so bili pretepeni delavci zaslišani že v prvih dneh in pričali, da so jih pri zasliševanju resnično tepli ter dokazali to z zdravniškimi spričevali, jih obtožba ponovno kliče na pričevanje. Poleg Sau. lija in Goatina se je na sodišču javil tudi Zupančič, ki so ga med zasliševanjem tudi pretepali ter potrdil pričevanja ostalih šofei'-jev^ Tožilec kapitan Dey, je večkrat skusal ujeti priče obrambr na protislovju, vendar se mu to ni posrečilo, ker so priče, čepi-av so jih izpraševali iste stvari na najrazličnejše načine, odgovariale vedno v enakem smislu. Obtoževale so Spencerja, Lugnanija in tolmača Billa, da so jih pretepali, kar pa ti trdovratno zanikajo.
Tožilec, kap. Dey si je preskrbel nove priče, da bi podprle obtožbo, in tako se je na procesu pojavila nezakonito nova priča, neki Bado-vini, istrski ezul, ki je izjavil, da vah tako zapleta, da je kap. Dey s. je med zasliševanjem sedel v sobi, čeprav ga nihče ni videl ne omenil med pi-oeesom. niti obtežilnč priče.
Toda Badovini se v svojih izjavah tako zapleta, da je kao. Dye s tem, da ga je poklical na pi'ičeva-nje, obtožbo le še bolj omajal. Ba. dovini n. pr. enkrat izjavlja, da je prisostvoval vsem zasliševanjem in da pozna vse, ki sq bili zaslišani, drugič pa na ponovna vmašanja zanika, da bj sploh koga poznal.
Tako zmedeni odgovori priče so se vlekli, da je predsednik sodišča Bayllss predlagal obrambi, naj bi priči postavila lažja vprašanja, namesto, da bi obtožnici predlagal, naj na proces pokliče malo bolj verodostojne priče.
V teku procesa pa nas je doletelo novo presenečenje. Spencer je v
noči od petka na soboto dal aretirati tx-i šoferje iz avtoparka RASC, ki so v četrtek in petek pričalj proti njemu na procesu in povedali, da jih je pretepal. To sta Sauli in Goatin ter Lucci, ki je pričal, da je oba šoferja videl, kako sta prišla prizadeta od udarcev iz sobe, kjer ju-je Spencer zasliševal. Omenjene šoferje so postavili pred vojaško sodišče za določevanje narokov, ki mu predseduje kap. Dey, ki je tožilec na procesu pi'Oti Primorskemu dnevniku, ker so osumljeni, da so nosili bencin iz avtoparka. Dey je določil, da morajo ostati še nadalje v zaporu, čeprav so prejšnji te. den šoferje, ki so jih osumili istega prekrška, izpustili na začasno svobodo in jih predali rednemu sodišču, Odvetnik Zennaro je izjavil: Ugotavljam istočasnost aretacije in pričanja aretiranih na pi-ocesu «Primorskega dnevnika», ki je prav gotovo nesi-ečna istočasnost. Ne morem si namreč misliti, da gre za ogabno maščevanje nad tistimi, ki so včeraj pričali proti Spencerju, da jih je med zasliševanjem pretepal in ki jih je dal aretirati ter jih danes toži pod pretvezo kraje bencina.
2e lansko šolsko leto so tržaški Slovenci zahtevali ustanovitev dvo-razredne trgovske šole ter slovenske srednje tehnične šole. kajti slovenski dijaki, ki končajo «avviamento» nimajo "možnosti, da bi svoje učenje nadaljevali v svojem materinem jeziku. Tako ostanejo s končano nižjo srednjo šolo brez vsake prave strokovne in splošne izobiazbe.
Slovenska dvorazredna trgovska šola je bila v Tx’stu že jxi'éd fašizmom in vzgajala uiadniške kadi'é za trgovino, obrt in industrijo, ki so osrednje panoge tržaškega življenja. Fašizem je tudi to privatno trgovsko šolo zapi'], čepi-av so bili absolventi v trgovskih in industrij, skih krogih zelo iskani, predvsem zaradi popolnega poznavanja slovenskega in italijanskega jezika.
Po osvoboditvi so Slovenci v Trstu ponovno zaprosili za. dvoraz-redno trgovsko ter srednjo tehnično šolo. Lansko leto je vojaška uprava nanjo že pristala, s tem da je razpisala poizkusno vpisovanje. V srednjo tehnično šolo se je v prvi letnik vpisalo 27 dijakov, v II. pa 15, kar zadostuje za otvoritev šole. V dvorazredno trgovsko šolo pa se je vpisalo kar 46 dijakov. Vojaška uprava pa kljub uspešnemu vpisovanju lansko šolsko leto šol ni odprla.
Ker je potreba po strokovnem kadru od leta do leta večja, je Slovensko gospodarsko združenje letos ponovno posredovalo pri pristojnih oblasteh za otvoritev obeh šol. Združenje je poslalo glavnemu i-avnatelju za civilne zadeve ZVU, ui-adu za prosveto, ravnateljstvu za finance in gospodarstvo ter oddelku za trgovino pismo, v kate-i'em ponovno opozai-ja pristojne urade na potrebo ustanovitve obeh šol s slovenskim učnim jezikom. Združenje poudarja, da pomeni pomanjkanje trgovskega kadra no-dostatek pri poslovanju tukajšnjih slovenskih trgovcev, obrtnikov in podjetnikov, ne glede na dejstvo, da imajo Slovenci naravno pravico do izobraževanja v svojem jeziku v vseh panogah šolstva.
Slovensko gospodarsko združenje je prvo pismo odposlalo že 14. maja t. I., 3 dni pozneje je že tudi prejelo potrdilo o prejemu pisma. To pa je bilo tudi vse. Združenje je ponovno urgiralo, da bi bila za. deva rešena pred pričetkom šolskega leta, da bi tako Vojaška u-prava ne slepila slovenskih star-
To so dejstva, ki ne potrebujejo nobenega komentarja. Obtožba ne more prepričati nikogar, pa četudi bo zanjo nastopilo še deset novih prič, kakor jih napbveijuje tožilec. Nasprotno, priče Badovinijevega kova bodo samo okrepile obrambo in utrdile tržaško javnost v prepričanju, da je pravica na naši strani.
Protest demokratičnih organizacij
Predstavniki podpisanih organizacij so na sestanku 8. septembra t. I. zavzeli stališče v obrambo demokratičnih svobovščin ter narodnostnih pravic Slovencevl ki jih
močno ogrožajo ukrepi, ki jih je ZVU podvzela proti demokratičnemu tisku.
Dejstva, ki so povzročila sedanjo razpravo proti slovenskemu demokratičnemu listu «Primorskemu dnevniku», obtožbe «Corriere di Trieste» in prepoved širjenja za 80 dni milanskega lista «Unità», so obče znana: policijski organi vojaške uprave so uvedli kolonialne metode pri zasliševanju tržaških meščanov - civilnih delavcev, za-
šev z izgovorom, češ da je za o-tvoritev šole prepozno.
Vojaška uprava ne da odgovora niti Slovenskemu gospodarskemu ( združenju niti slovenskim staršem iz Trsta, ki žele svoje otroke vpisati v trgovsko, oziroma srednjo tehnično šolo, Vojaški upravi Pač ni do tega, da bi dala Slovencem na Tržaškem ozemlju nove šole, ki jih potrebujejo in do katerih imajo pravico, saj še tiste, ki na našem ozemlju že obstajajo, vznemirjajo vojaško upravo in vso šovinistično reakcijo, ki hoče ponovno zagospodovati nad tržaškimi Slovenci in jih zopet zasužnjiti.
Enotni sindikati v Trstu danes ne ščitijo več interesov tržaških delavcev, ker je njihovo vodstvo v rokah (istih, ki so popolnoma pristali na likvidacijo revolucionarnega gibanja pri nas. Enotni sindikati so postali privesek vida-lijevske frakcije, ki kakor ona sti-e-me za likvidacijo dotedanjega revolucionarnega gibanja, za revizijo mirovne pogodbe, za izbrisanje «sramotne preteklosti» in končno za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji.
Sindikati s takimi svojstvj, ne morejo voditi delavstva v njegovi borbi s kapitalističnimi gospodarji, ker so enostavno postali njihova agentura. S pozicije obrambe delavstva so prešli v službo imperializma, torej na isto sto-pnjo, kakor Delavska zbornica. Organizacija, ki je. vključevala v svojih vrstah na desettisoče tržaških delavcev, ki je bila sposobna oi'ganizirati stavke, ki so bile po svoji veličini, discipliniranosti delavcev in njihovi udeležbi med največjimi v svetovnem delavskem gibanju, je danes zdecimirana. brez vsakega borbenega načrta, brez najmanjšega interesa za reševanje delavskih problemov. Vse to je zasluga Vida-
lijcve politične linije, ki je razdor v pai'tiji zlonamerno vnesla tudi v sindikalno gibanje.
Vse. kar koli so sindikati v povojnih letih dosegli v borbi s kapi-talističn-mj delodajalci, sc danes s
poslenih pri zavezniških oborožč-j nih silah. To dejstvo je povzročilo splošno obsojanje vsega prebivalstva; tisk in demokratične ter sindikalne organizacije so nanje opozorile javnost, in celo tisk, ki pod: pira politiko vojaške uprave, se temu ni mogel izogniti.
Namesto da bi priznala krivda lastnih funkcionarjev in jih kaznovala, je ZVU - pod pretvezo teh dejstev in preobrnivši smisel vprašanja - zaix>čela akcijo z namenom, da oškoduje demokratični tisk in njegove predstavnike.
Predstavniki omenjenih organiza^ cij morajo ugotoviti, kako zavpni-ška uprava - poleg tega, da s lem krši demokratične svoboščine in pravice državljanov r razkriva tudi v tem primeru linijo svoje politike zatiranja slovenskega prebivalstva. Slovenski list «Primorski dnevnik» je danes pred višjim vcP jaškim. sodiščem, ker je, kakor ostali Usti. povedal resnična dejstva, pri čemer je jasen namen zadeti la dosledno demokratični list, ki brani narodnostne pravice Slovencev Tržaškega ozemlja.
Spričo teh težkih dejanj in namenov, predstavniki podpisanih organizacij odločno protestirajo in obsojajo pred javnostjo to protidemokratično politiko Zavezniške voja-, ške uprave.
Predstavniki jxrdpisanih organizacij zahtevajo odpravo takih policijskih metod, kaznovanje krivcev ter oprostitev «Primorskega dnevnika», ukinitev kazenskega postopa ka proti listu «Corriere di Trieste» ter weklic prepovedi širjenja milanske «Unità».
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
Komunistična partija Tržaškega ozemlja.
Slovansko-italijanska antifašistična zveza.
Antifašistična slovensko - italijanska ženska zveza. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Zveza antifašistične mladine. Zveza partizanov Tržaškega ozemlja.
Zveza bivših političnih preganjancev Tržaškega ozemlja.
pomočjo oportunistične linije ruši. Enotni sindikati nc-lc. da so popustili v borbi za nadalnje pi-avice in za zaščito delavcev, temveč izpodjedajo tudi to, kar so si z enotnim revolucionarnim gibanjem po drugi svetovni vojnj priborili.
Delavne pogodbe, ki bi bile v prid delavcev, se danes v Trstu ne sklepajo več, tistih pa, ki so bile od prej v veljavi, delodajalci ne upoštevajo, ker se dobro zavedajo, da njihovi delavci danes niso več organizirani. Enotni sindikati obstajajo le še po imenu in zato jim ne bodo mogli nuditi prav nobenega odpora .Jasno je. da to stanje v delavski organizaciji delodajalci izkoriščajo in zato pada tržaški delavec v vedno težji položaj. Baz-zmerje med njegovimi prejemki in izdatki je vedno večje, delavec se nahaja vsak dan v bolj obupnem položaju.
Razne pogodbe, ki so v veljavi za posamezne stroke, slone še vedno na fašističnih zakonih; prav nobena izmed njih ni demokratična. Tako so npr. delavci mornarske stroke, prehrambene, gostilniške, brivske in celo kovinarske :— ki je navadno avantgarda delavskega gibanja v vseh deželah — brez točno določenih delovnih pogodb. Zato so delavci teh strok tudi popolnoma brez zaščite pred izkoriščanjem.
Ce pomislimo, da je bil tržaški delavec razredno zaveden že tri de-
Slov enei imamo pravico tudi do slovenskih šol
Enotni sindikati brez
ne predstavljajo več opore delavstvu v
i ij» i* i f 4 I f. I* N IK
5
IZJAVA SIAU ZA ISTRSKO OKROZl
poslavlja na laž reakcionarno in kominformislično časopisje
Kampanja, ki jo vrši reakcija y coni A preko svojega časopisja proti ljudski oblasti cone B, se vedno bolj in bolj zaostruje. Danes pa pomagajo reakciji širiti laži in klevete še kominformisti. zato smatra SIAU za Istrsko okrožje za potrebno, da poda izjavo in v njej razkrinka namen šovinistične in kominlormistične kampanje.
Klevetniška gonja proti coni B je povezana z mednarodnim političnim položajem. Očitno je, da ima gonja na tržaških tleh namen, da pripravi pot za priključitev TO Italiji, obenem pa, da že vnaprej opraviči morebitne provokacije, ki jih pripravljajo proli coni B. «Giunta d’intesa», ki si lasti pravico govoriti v imenu celotnega italijanskega prebivalstva mestai Trsta, se zgraža nad preganjanjem iSalijanskegw prebivalstva v coni B. V coni B so Italijani v manjšini. vendar so kljub temu popolnoma enakopravni s prebivalci slovenske in hrvatske narodnosti.
Klevetniška kampanja ima jasen namen, prikriti in opravičiti preganjanje Slovencev v coni A. kjer jim ospo ra vaj o najosnovnejše narodnostne pravice. Slovencem, ki so' po statutu STO-ja enakopravni, kratijo celo uporabo slovenskega jezika, medtem ko se zavzemajo za italijansko prebivalstvo cone B. ki ima večje svoboščine kot Italijani v svoji domovini. V svoji propagandi govore, da spreminja liudska oblast etniško stanje v coni B.,s tem. da preganja Italijane, da jim jemlje stanovanja, jih zapira posebno pa, da preganja učiteljstvo in ga nadomešča z novim. Obtožujejo oblasti v coni B, češ da zapira duhovnike iu prepoveduje verske organizacije ter na ta način kralj versko svdbodo.
Okrožni odbor SIAU ugotavlja, v imenu vsega demokratičnega prebivalstva cone B- da je klevetniška kampanja preračunana in zlobna. Liudska oblast v Istrskem okrožju daje prednosti ljudem, ki delajo, zato jim tudi preskrbi stanovao ia. kjer delajo. Zaideva pa — in to upravičeno — da se delovnim ljudem umaknejo razni tipi, ki žive brez dela, verjetno od podpor, ki j iti dobivajo od tistih, ki klevetajo ljudsko oblast. Pravilno in po-štčno je. da se ti umaknejo delovnim ljudem in to nima prav nič skupnega z ukrepi «v svrho spreminjanja etničnega stanja».
Italijansko šolstvo uživa v coni B vso zaščito in pomoč. O tem priča zahvalno pismo italijanskih uči-
teljev in profesorjev, pričajo pa tudi novoustanovljene italijanske šole. kot je gimnazija v Piranu, nižje srednje šole v šestih italijanskih centrih, nova šolska poslopja za italijanske otroke v Momjanu, Kopru in drugod, ki jih še ima liudska oblast v načrtu.
V svoji kampanji trde klevetniki. da ljudska oblast preganja duhovščino. Liudje, ki imajo čisto vest, ne beže pred nikomur, prav gotovo pa niso vredni zaščite špekulanti, kot je bil, duhovnik iz Ospa, alj oni iz Buj. ki je bil zasačen pri podkupovanju duš v me-trolirah, benediktinci iz Dajlije itd.
Tako je dejansko stanje v coni B. Demokratični Italijani Istrskega okrožja se zgražajo nad gonjo in odklanjajo take zagovornike, kj izda iaio interese Italijanov sploh, zlasti italijanskega delovnega ljudstva Trsta ter ga izročajo na milost in nemilost ameriškemu imperializmu. Na področju Istrskega okrožja so Slovenci, Italijani in Hrvatje sami uredili svoje .medsebojne odnose. Nobene potvorbe in spletke ne bodo v ničemer vplivale nanje, ker hočejo složno živeti in delati v okviru ljudske oblasti. trdno odločeni braniti to svojo oblast.
Veliki uspeiii pielonpsi« tekmovanja v coni B
ob podpori ljudske oblasti
Prav sleherno vas koprskega in I 52.374 prostovoljnih ur.	j mora ljudska oblast prehoditi, bo
bujskega okraja je zajelo tekmova- Samo vas Šmarje je opravila v resnično lahko koristno prispeval k nje in ljudje, sproščeni nekdanje- | trimesečnem tekmovanju 19.000 ur. ! popolni demokratizaciji svoje de-
ga pritiska, zapostavljanja in bede, grade ob vsestranski podpori ljudske oblasti boljše pogoje svojega življenja.
4. septembra se je končalo trimesečno tekmovanje, toda istrsko ljudstvo je krepko obdržalo v roki kramp in lopato ter dela neutrudno dalje na čast II. kongresu KP STO-ja, trdno odločeno, s svojim prostovoljnim delom podpre prizadevanje ljudske oblasti, da dvigne istrski del STO-ja.
Okraj Koper je v času trimeseč-r.ega tekmovanja napravil 145.266 delovnih ur. Prostovoljnega dela se je udeležilo 18.534 oseb.
V okraju Buje pa se je dela za trimesečno tekmovanje udeležilo 7.004 oseb, ki so prispevale skupno
revolucionarne linije
njegovi borbi za demokratične pravice
setletja, potem toliko bolj občutimo prepad, ki je nastal po razbitju sindikalne enotnosti na našem ozemlju. Tovarniški odbori, ki so dejansko dirigirali odnose med delodajalci in delavci, danes ne delajo več. Gospodarji to izrabljajo in delajo z delavci, kar hočejo. Zato tudi ne presenečajo odpusti, kot npr. v montažnem oddelku tovarne slrbjev Sv. Andreja. Res je, da so zaradi tega prekinili delavci z delom, da bi branili svoje najosnovnejše pravice. Toda delodajalci se zavedajo, da je delavska organiza-c'ja. ki. je dosedaj uspešno ščitila delavske interese, v razsulu. Utruditi hočejo v brezciljni borbi de-lavce, jim vzeti zaupanje v delavsko gibanje, da bi tako lahko še bolj uvedli fašistične zakone, po katerih bi lahko ponovno popolnoma zagospodovali v tovarnah in podjetjih. Akcije, ki jih organizirajo Enotni sindikati, se končujejo brez uspeha, ker so že pač organizirane tako, da izključujejo vsak uspeh. Nezaupanje delavcev raste, Vrste aktivnih članov Enotnih sindikatov pa se od dne do dne redčijo. Delavci zapuščajo sindikalno organizacijo, ker od nje ne priča-kMiejo nobene zaščite. Dejansko od Enotnih sindikatov danes ne moremo ničesar pozitivnega pričakovati, kajti sindikalna organizacija pod takim vodstvom, kot je danes, ne more nuditi jamstva de-lavcem, da jih' bo ščitila pred izko-
riščanjem kapitalističnih delodajalcev, da se bo v interesu večine delavstva borila za spoštovanje mirovne pogodbe ter za avtononv no organizacijo delavstva na Tržaškem ozemlju.
Namesto te borbe pa vodstvo Enotnih sindikatov likvidira posamezne strokovne zveze in jih — ne da bi se večina delavcev tega zavedla — postopoma združuje : odgovarjajočimi strokovnimi zve zami v Italiji.
Popolnoma jasno je tudi tukaj stališče Enotnih sindikatov, ki se popolnoma krije z linijo Vidalije-ve «komunistične» partije ter ji pomaga utirati pot k priključitvi k Italiji. Kdor pa si je upal kdaj na sindikalni konferenci ali pie numu protestirati proti delu Enotnih sindikatov, je bil zmerjan trockistom in izdajalcem ter iz sindikatov izključen, pa najsi je bila to tuđi skoro celotna strokovna zveza (zveza prosvetnih delavcev)
Prav zaradi izrazite revizionistične linije sindikatov ter nedemokratičnega postopka na sestankih, plenumih itd. strokovnih zvez. so danes sestanki, plenumi itd. Enotnih sindikatov maloštevilno obiskani, kar je zopet nov dokaz, da Enotni sindikati, taki kot so, danes ne morejo več zastopati tržaško delavstvo ker so izdali borbo za njihove in^ terese in s tem celotno borbo de mokratičnega delavskega gibanja v svetu.
Mala vasica Glem, ki šteje komaj nekaj nad 200 prebivalcev, pa je prispevala 11.200 delovnih ur.
Osrednji gradbeni objekti so poleg gradnje cest, skladišč, kanalizacije itd. predvsem zadružni domovi, ki naglo rastejo po vaseh. Vaščani se zavedajo, da se bo s postavitvijo lastnega doma njihovo gospodarsko, kulturno in politično delo razmahnilo.
V	bujskem okraju je dom v Ma-teradi že pod streho, v Bujah je dograjen do polovice, v Marušičih so dogradili 40 odst., v Novi vasi 35 odst., v Krašicah 20 odst.
V	Pučali so tudi dokončali prvi de! doma. V Šmarjah stoji že tri četrtine celotne stavbe, v Marezigah 55 odst., v Vanganelu 45 odst., v Pobegih 45 odst., v Dekanih, pri Sv. Antonu ter v Bertokih so se tudi z vso vnemo lotili dela. Preteklo nedeljo pa so položili temeljne kamne za zadružne domove v Kortah in na Škofijah.
Da ni delo po končanem trimesečnem tekmovanju niti malo zastalo, nam pričajo poročila, kj jih množične organizacije ali sindikalne podružnice pošiljajo na sedeže okrožnih sindikatov, oziroma SIAU.
Naj navedemo nekaj primerov: od 4. septembra pa do 11. je v okraju Buje 1675 oseb delalo prostovoljno 12.577 ur. Pripravili so 411 kub. metrov kamenja, skopali so 215 kub. m zemlje, 171 kub. m gramoza in 15 kub. m peska. Za delo so mobilizirali 135 vozov, ki so opravili 1.773 delovnih ur.
V	Griž.injanu je na. pr. 6 prostovoljnih delavcev v enem dnevu (12. t.m.) delalo na zadružnem domu 71 ur, izkopali šo 3 kub. m in vozili material. Tov. Sankovič Santina pa je sama znosila v tem dne vu 5 hi vode, ki jo potrebujejo pri delu, kar predstavlja v času letošnje velike suše v Istri težak problem pri gradnji.
V	Vanganelu so posebno aktivne žene. 12. septembra je na gradnji zadružnega doma delalo 25 žena, ki so v 125 urah znosile v gornji del stavbe 10 kub. m kamenja. V Strunjanu je 11. t.m. naredilo 34 osqb pri gradnji skladišča 170 prostovoljnih ur, pri Sv. Antonu pa 21 prostoviljeev, mož in žena, 150 ur
Skoro ga ni človeka v vaseh, ki bi po svojih močeh ne prispeval obnovi vasi in pri novih gradnjah, Poleg prostovoljnega dela, pa imajo po množičnih organizacijah se^ stanke, na katerih se pripadniki teh organizacij še idejno izpopolnjujejo, kajti le delavec ali kmet, ki bo pod kovan, ki bo poznal pot, katero
žele.
Neverjeten polet delovnega ljudstva cone B mora prepričati vsakogar, da je ljudska oblast tista oblika prave demokracije, ki nudi prebivalstvu svojega ozemlja neomejene možnosti razvoja ih napredka. Jasno nam je potem, da tržaški vidalijevski voditelji ščuvajo in strašijo svoje privržence, češ da bi jih v coni B zaprli, če bi stopili vanjo, da bi jih celo vrgli v fojbe itd. itd. Vidalijevski voditelji vedo, do morajo preprečiti delavcem vpogled v istrsko cono Tržaškega ozemlja če hočejo svoje umazane namene speljavati dalje, kajti če bi pošteni delavci, pa četudi so pristaši resolucije Informacijskega urada, pogledali v cono B. bi se morali zamisliti. Povsod delo, povsod se dvigajo nove stavbe, vodijo nove ceste, povsod je vedrost, ki ima svoje osnove v delu. ki ni od danes do jutri, temveč trajna. Pomanjkanje je že daleč v preteklosti. pred njimi je le sedanjost, izpolnjena z delom in gotova, sreč na bodočnost, /e bi vidalijevci vstopili v cono B in objektivno presodili položaj, potem bi morali - če je le količkaj poštenja v njih, priznati, da je v coni B. kjer usmerja in vodi življenje in delo VU, ki je sestavni del jugoslovan ske armade, resnično oblast v rokah ljudstva, ki dela za ljudstvo.
Morali bi priznati, da je iz toliko let zapostavljene Istre postala v kratki dobi la zemlja zgled napredka, delovneaa poleta in predanosti, medtem ko zapada danes trža ški delavec vsak dan v obupnejsi položaj.
Ne le da ga tlači in izkorišča anglo-ameriška uprava, ki je že kot imperialistična sila nujno sovražna delovnemu ljudstvu, ki tvori glavni del tržaškega prebivalstva: niego-vo moč ruši io danes tudi njeni agenti, ki se spretno skrivajo pod plaščem resolucije Informacijskega urada
Prav današnji položaj na Svobodnem tržaškem ozemlju, na lem majhnem delu Evrope, nam je najver neiša slika resnične demokracije na eni ter zapadne na drugi strani Istrski delavec, istrski kmet je to spoznal do dna in zato je pripravljen, da ohrani vse, kar si je pridobil. kar mu je ustvarila ljudska oblast-
To svojo zavest je dokazal v trimesečnem tekmovanju, dokazuje j» še vnaprej, pripravljen, da s svojim delom čim bolj povzdigne II. kongres Komunistične partije STO-ja, ki stoji na braniku ljudske oblasti.
CVETKE
iz tržaških listov
DELO
Zadnje Delo prinaša, v pomanjka. nju resnega gradiva, tale umotvor skisanih možganov njegovih urednb kov:
Radio Koper se je moderniziral. Sedaj objavlja reklamo prav tako kakor radio Trr%. Vsak tak reklam, ski podvik se lepo prične: «Ali ste že obiskali najboljši obmorski kotiček Jadrana? Ne? Pohitite torej v Portorož! Čakajo vas vse udobnosti: plačate samo enkratno vožnjo. Povratek je brezplačen, zato bo poskrbela naša turistična ustanova, «novatorka» v turističnih metodah: UDB (kar pomeni udobno Doživeti Brez skrbi). Brezplačna hrana v najzvrstnejših 'hotelih, preizkušenih od mojstrov turizma, patentiranih in izvežbanth članov dekliške družbe GESTAPO. Prijetno kopanje v slani in neslani, topli in mrzli vodi. Preizkušena metoda za , vsakovrstne od dela Iznemogle ljudi, kakor so n. pr. bratje kominformisti. Oblačil ni treba nositi s seboj, ker jih ne potrebujete. Čolnov na pretek. Novoizumljeni čolni za vse mere, ki sličijo rakvam. Pridite, pridite. Odlična postrežba novatorskega tipa «Spoznali so». Injekcije morfina za bolne. Jetični ozdravijo. V Lourdes ni treba. Pri-dite k nam. Razveseljevala vas bo godba «Tito-Rankovič-jazz». Vsekal kor se je torej radio Koper «reorganiziral». Bog jim daj...
Resnično, bog daj bedakom pri Delu pamet. Očividno Jih ' boli, da so Tržačani v letošnji sezon) v tisočih vsak dan obiskovali kopališča v coni B in da se o njih vs«> stransko izražajo pohvalno. In v Sv. Nikolaj so kljub formalnim prepiv veriim kominformističnega vodstva hodili tudi slovenski iu italijanski vidalijevci, uživali tani «teror» «Ti-to-Itankovičevega jazza» po čigar taktu so morati plesati, če so hoteli, zlivali vase vrčke piva in z naslado kodili trockistične cigarete in si z njimi polnili žepe, končno po v skladu s kominformislično moralo često po francosko odhajali od miz, ne da bi poravnali svoj račun. Pač kominformisti.
DEMOKRACIJA
Tudi zadnja «Demokracija» je polna cvetk, toda brez dvoma je najlepša tale: «In tako smo kot prvi (SDZ namreč) položili na Tržaškem teirnlj novi narodni politiki, mora preroditi naše politično ozračje In pripravljati boljšo bodočnost slovenskemu narodu, kajti mi trdno verujemo v vstajenje slovenskega naroda».
Ej prijateljčki, slovenski narod j« že davno vstal, le vi ste njegovo vstajenje prespali in ste do danes za slovenskim narodom toliko zaostali, da se medtem, ko si on gradi socializem v svobodi in se zanj bori tudi na našem ozemlju, zabavate po slovenskih vaseh z italijansko fatim-sko «mater božjo», v svoji «Demo. kristjaniji» pa s pravdo za oslovo senco med liberalci in klerikalci.
LA VOCE COMUNISTA
«Voce comunista» se s svojimi «Martellatami» sama martelira po lastni glavi. To je sicer ne bo izbistrilo. ker je trite glave, izbistrilo bo pa brez dvoma tiste, ki še verujejo v njeno sveto pismo. Takole pravi v nedeljski številki: «V znal menju prisrčnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, je začel Tito z največjo energijo izrivati v mestecih cone B italijansko prebil valstvo in ga nadomeščati z elementi iz notranjosti...
Mi razumemo, da se hočejo tržaški italijanski in slovenski «renegatskin kominformisti v skladu s svojo linijo priključitve vsega Tržaškega ozemlja «od Timava do Quieta* čim bol] približati italijanski nacionalistični reakciji in da morajo zato skupno a njo peti serenado o raznarodovanja v coni B. Ne razumemo le, kam to v tako kratkem času spravili svoj internacionalizem, ko tak hlastno ponavljajo nacionalistične laži o coni B, istočašho pa zagrizemo molče o resničnem teroriziranju slovenskegn življa v Italiji?
KRONIKA
Prvi Jedilni vagon, ki so ga izdelali v Mariboru, je srežno prestal preizkusne vožnje. Njegova zunanja konstrukcija je jeklena in je boljži od vagonov, ki jih je pred resolucijo 1U ponujala CSR. Ima tudi ' to prednost, da je bil Šestkrat cenejši.
Prihodnje leto bodo pričeli v FLRJ sami proizvajati radijske cevi in cevi za roentgenske aparate. Tovarna bo v Srbiji. Del naprav so že izdelali sami.
«Srbijan je nova ladja jugoslovanske trgovske mornarice. Po velikosti se lahko meri s «Partizanko» in «Radnikom». Dolga je 134 m, široka 18.4 m. Prepelje lahko 940 vagonov blaga, vozi pa s 16 miljami na uro. Motor ima 5.000 konjskih sil. Je to najmodernejša ladja v Jugoslaviji. Izdelali so jo v Rotterdamu. V kratkem bo gotova tudi «Makedonija», ladja istega tipa.
Izkopali so predor pod goro
Cvrsnico, skozi katerega teče sedaj reka Neretva. Prejšnja struga reke Je sedaj suha, tako da so pričeli graditi veliko dolinsko pregrado pri Jablanici za bodočo hidrocentralo.
Pri gradnji Nove Gorice so delavci 20 dni pred rokom dosegli svoj polletni delovni plan.
V vsakem okraju mariborske oblasti bodo letos drugič posejali 1.200 ha več kot lani.
Brigada bolgarskih mladincev, ki so prišli v Jugoslavijo in se nočejo vrniti domov, je po delu na avtocesti opravila 12-dnevno potovanje po FLRJ. V brigadi so bili številni študentje. Ti bodo nadaljevali svoje študije na beograjski univerzi, brigadirji, ki so delavci, pa bodo odšli na delo v razna podjetja.
Za obisk razstave v Ljubljani ob 100-letnici železnic velja polovična voznina.
24.*66 članov j« imelo 184 brigad frontovcev iz zagrebške oblasti, ki so delale letošnje poletje v gozdovih pri melioracija!! in rudnikih.
Plan odkupa žita so v Sloveniji dosegli 60.4 odst. Pri odkupu se je najbolje izkazal zadružni sektor.
Zgradili so daljnovod od Beograda do Novega Sada. Ta bo napajal z električno energijo industrijsko omrežje Vojvodine in Beograda.
Do 3. septembra je bilo dograjenih na avtocesti prvih 100 km ceste v letošjem letu.
Tako je bilo skupno dograjeno obenem z lanskim delom že 221 km ceste. Na ostalem delu trase je bilo izvršenih že 81 odst. vseh zemeljskih del.
308.M8 Ljubljančanov je letos opravilo prostovoljnega dela za 20 milijonov din. Frontovcl so regulirali Pšato — priiok Kamniške Bistrice — pomagali graditi univerzitetne institute. Frontovcl so pomagali tudi rudarjem v rudniku Senovo. Tam So opravili 6.000 delovnih ur.
Na Reki so pričeli dvigati potopljeno «Itailo». Ladja je pa že starejšega tipa in jo bodo uporabiti kot staro železo. Dviganje je potrebno, ker ladja ovira promet v zalivu.
Železniški most v Mariboru preko reke Drave v teh dneh temeljito popravljajo. Most je onesposobila vojna, po osvoboditvi so ga začasno popravili, sedaj pa ga bodo tako obnovili, da bo še dolgo časa služil svojemu namenu. Obnavljanje ne moti prometa.
Abdurabman Babajič je s svojo 13-čIansko brigado nakopal 727 ton premoga.
Infuzorijsko zemljo, ki jo potrebujejo pri izdelavi anelinskih in navadnih barv, za izdelovanje vodenega stekla, filtriranje mastnih tekočin, pri izdelavi papirja, lakov, kavčuka, porcelana, o-peke itd., itd, so pričeli izkoriščati v okolici Baroševca v okraju Kolubarsko. Največja nahajališča te koristne zemlje pa so v Makedoniji.
V Nikšiču so odprli prvo kmetijsko razstavo črnogorski republiki.
Dan jugoslovanske vojne mornarice
Dne 10. septembra so praznovali jugoslovanski narodi sedmo obletnico dneva ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice. Tega dne je bil namreč leta 1942 ustanovljen prvi partizanski pomorski odred, ki je prešel slavno pot od 'prtnh akcij v Bračičem kanalu do velikih pomorskih operacij proti nadmoč-nemu sovražniku.
Jugoslovanska mornarica je po osvoboditvi stalno napredovala. Z razvojem vojne mornarice se je širila tudi jugoslovanska trgovska mornarica, katere enote danes plovejo po vseh morjih in prispevajo k socialistični izgradnji države. Ladjedelniška industrija je že visoko presegla predvojno industrijo in nove pomorske enote so že davno presegle predvojne, tako po velikosti, kakor po tehnični ureditvi.
Sei>eda so hoteli informbirojevci škodovati tudi pri graditvi mornarice, ker vedo, da pomeni pomorstvo važen del gospodarstva in da je vojna mornarica buden čuvar jadranske obale. Sabotirali so do-goaoie glede pošiljanja strojev in raznega matonaia ali pa pošiljali slab material. Informbirojevci pa v svojih načrtih niso uspeli.
V soboto bodo svečano odprli zagrebški velesejem. Letošnji velesejem bo nekakšen pregled uspehov FLRJ v prvi polovici petletke. Težišče razstavljenih predmetov bo na težki industriji. Ta bo razstavila parne kotle, turbine, lokomotive, avtomobile, motorje, kmetijske stroje. Tovarna težkib orodnih strojev (Ivo Lola Ribar» bo razstavila brusilni stroj zapretil in ekscentrično stiskalnico s 158-tonskim pritiskom. «Prvomajska» in «14. oktober» bosta razstavili rotacijski buldožer z enim rotorjem (kot ga vidimo na sliki), parni bager, jedilni vagon in drugo. Zanimivi bodo izdelki «Prvomajske»: stružnica TES 4 in D-4. Razstavili bodo novi kamion «Prvenec», prve traktorje, ki jih bodo prihodnje leto serijsko izdelovali, turbine «Litostroja«, avtomatsko telefonsko centralo «iskre« in drugo. Na razstavi bo seveda bogato zastopana tudi gozdarska in lesna industrija, kemična, tekstilna, prehrambena in elektroindustrija, proizvodi jugoslovanskega poljedelstva in živinoreje.
Obišli Jagps'oyansÉ izseljencev v francijl pri maršalu lito:
«Kar smo videli v FLRJ
presega vsa naša pričakovanja»
Na jugoslovanske izseljence iz Francije, ki že nekaj časa potujejo po Jugoslaviji, je napravila najmočnejši vtis stvarnost, ki so jo videli v svoji domovini; delovni polet in uspehi. ki so jih dosegli jugoslovanski delovni ljudje.
V teh dneh jih je sprejel maršal Tito, kateremu so med drugim izjavili. da si v tujini niti približno niso mogli ustvariti slik«, kar so ustvarili in kar ustvarjajo v novi Jugoslaviji, kajti brezvestna propaganda kaže življenje v FLRJ v popolnoma drugačni luči, zlasti po nesrečni resoluciji IU.
Zanimive so bile njih izjave. Stari kovinar Dragoslav MihajioVič je dejal: «To, kar smo videli na lastne oči zgrajenega, enostavno presega vsako mejo in zato je aaše veselje toliko večje«. Povedal je, da so proti FLRJ vodili v njegovi tovarni tako gonjo, da mu nihče ni verjel, da bo šel in se tudi vrnil. Vodja skupine Antonič je povedal, da je pred svojim odhodom delal v majhni delavnici v Zagrebu, kjer je sedaj velika tovarna «Rade Končar». Dejal je: «Sedaj vidim, da so v novi Jugoslaviji v petih letih zgradili 50 krat več kot v stari Jugoslaviji v 50 letih.
«Vsa naša država — je dejal maršal Tito, ko je delavcem odgovarjal — je velikansko gradbišče. Vendar se ni preobrazila samo država, temveč tudi ljudje. Za primer je povedal, kaj Je opazil pri članih obdelovalnih zadrug v Makedoniji, ki jo Je pred kratkim obiskal. «Bili so to kmetje, vendar ne več tisti nekdanji potrti, zgrbljeni makedonski kmetje, temveč novi, svobodni in odkriti ljudje, ki so jemali v roke beležke in vsi hoteli govoriti o svojih uspehih, ker so bili ponosni nanje«. Ti ljudje so se dvignili, približali so se tovarniškemu delavtu.
Maršal Tito je dejal, da «dosegamo velikanske uspebe brez tuje pomoči. Tudi prej nismo prejemali pomoči. razen toliko, kolikor smo prejemali od ZSSR in držav ljudske demokracije, kot protivrednost za to, kar smo dali..,. Naši ljudje so delali z vso svojo silo in uspeb je bil velikanski. Sedaj pa nam hočejo onemogočiti te velike napore, klevetajo nas in na različne načine ovirajo Vendar nas to ne bo motilo. Naša država ima velikansko rudno bogastvo in z njim plačujemo stroje, ki jih uvažamo. S temi stroji gradimo socializem in zato nam je vseeno, od-
kod prihajajo. Razen tega pa dobivajo tudi kapitalistični stroji, ki so jih prav tako izdelale delavske roke, roke proletarcev, svojo polno vrednost pri graditvi socializma. Pri nas je največja težava v tem, da nimamo dovolj delavcev niti navadnih, nekvalificiranih. Potrebovali pa bi jib na stotisoče. Zato delamo sedaj na tem, da na vasi preusmerimo proizvodnjo od ekstenzivnega na intenzivni način In ustanovimo poljedelske zaoruge, v katerih bodo stroji sprostili delovno silo, ter omogočimo, da bo odila v tovarne. Na leto zgradimo sto in sto velikib tovarn in zanje potrebujemo mnogo delovne sile. Tu Je naša največja težava.
Izseljenci so v nadalnjctn pogovoru obsodili škodljivo propagando, ki jo vodijo proti FLRJ. Maršal Tito Je o njej dejal: «Propaganda, ki jo vodijo proti naši državi, nam ne dela skrbi. Vemo, kaj vse proti nam govore in pišejo. To nas boli, ker ni resnica, pač pa žalitev In Izmišljotina, vendar nas to ne dela maloduš-nib, temveč daje nasprotno več sile,, da vztrajamo, ker se zavedamo žrtev in prispevka, ki smo ga dali in tega, kar gradimo v svoji državi, ter pravilnosti linije, po kateri bodimo«.
Delavci so povedali, da je v zadnjem času francoski proletariat popolnoma uspavan in da je otopela njegova borbenost. To se je izkazalo v stavkah, v katerih je dala partija nalog, da naj prenehajo, češ da ni nastopil pravi trenutek. «To je velika tragedija — je dejal na te besede maršal Tito — «toda to bo pomagalo, da bodo prišli na pravo pot tisti, ki so stopili na krivo in končno le koristili delavskemu gibanja sveta».
Maršal Tito je ob koncu pogovora izročil pozdrave vsem jugoslovanskim izseljencem v Franciji in vsem francoskim delavcem, ki se morajo prav tako seznaniti z resnico o FLRJ.
Boj za visoko storilnost stalna metoda dela jugoslovanskih rudarjev
Te dni je bil v Beogradu VII. plenum centralne uprave sindikata rudarskih delavcev. Na njem so sj najboljši rudarji FLRJ razložili syojc načine dela. Naloga posvetovanja je bila v tem, da so se pogovorili o razširitvi novega načina dela na tisoče drugih rudarjev in brigade ter o sialnj izpopolnitvi
delovnih metod.
Vse posvetovanje je bilo končno posvečeno povečanju proizvodnje, ker so letošnje naloge dosti večje od lanskih. Fo letošnjem planu bodo morali rudarji povečati svojo proizvodnjo premoga za 20 odst. v primeri z lanskim letom, proizvodnjo barvnih kovin za 36.5 odst. in proizvodnjo nafte za 20.9 odst.
Na zborovanju so rudarji povedali, da bodo tudi te naloge izpolnili 2 delovnim načinom, ki ga je prvi pričel Sirotanovič. V največjih rudnikih se je že pričelo tekmovanje, ki ruši stare metode dela, in se sedaj tudi hitro širi na ostale rudnike. Rudarji so obljubili, da bo boj za visoko storilnost postal stalna metoda njihovega dela.
Česa so se že lotili...
Eao leto prakse že čisto jasno kaže, da so v Sovjetski zvezi zaprli vse lepe nauke Marksa in Engelsa v svoje blagajne in da tam mislijo, da je ta nauk na razpolago samo njim — drugim pa za gotovo ceno.
Večkrat smo že pisali, da se je vodstvo ZSSR spomnilo, da vso vojno ni imelo prav, ko je dajalo vsem ljudstvom na svetu za zgled narodno-osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov. Pozabilo je, da je n. pr. v Leningradu med obleganjem na debelo propagiralo ravno borbo jugoslovanskih narodov; kako je dajalo ravno s primerom borbe proti fašizmu, tudi novih moči in zgledov leningrajskim braniteljem.
Danes je vodstvo ZSSR na to pozabilo. Ne sejno to, to hoče tudi izbrisati z enostavnim vzrokom; tako bo laže vodilo kampanjo laži proti FLRJ. Za to imamo že nešteto dokazov. Evo zadnjega:
Glavni odbor zveze borcev NOV Jugoslavije je dobil povabilo, naj pošlje svojo delegacijo v Berlin od nemške organizacije bivših političnih pripornikov. Jugoslovane so povabili na komemoracijo žrtev fašizma, ki jo ta organizacija prireja vsako leto od 9. do 12. septembra. Tistega dne so bile povabljene tudi jugoslovanske žene na komemoracijo v bivšem ujetniškem taborišču v Ravensbniecku. Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve je pravilno vložilo prošnje. Do 10. septembra je sovjetsko veleposlaništvo v Beogradu na posredovanja stalno odgovarjalo, «da £e n| dobilo dovoljenje».
Tako je bilo jugoslovanski delegaciji onemogočeno sodelovaje na manifestaciji miru in soHdar-
Slovenci onstran meje
Sedaj so se zopet irgli na slovenske učitelje
Italijanske oblasti so te dni zopet jasno pokazale, da mislijo nadaljevati diskriminacijsko politiko do slovenskega prebivalstva s poitalijančevanjem vsega slovenskega prebivalstva v Italiji. Te dni je namreč uradni list italijanskega prosvetnega ministrstva objavil ukaz, po katerem morajo vsi profesorji in učitelji prevzeti mesta, ki so jih imeli pred vojno. To velja zlasti za slovenske profesorje, ki so se po vojni nastanili v Gorici, ki jih mislijo s tem, da jih premeste, nadomestiti s tistimi italijanskimi profesorji in učitelji, ki so med vojno iz strahu pred kaznijo zbežali v notranjost Italije in ki naj sedaj zopet tam, kjer so že 25 let, raznarodujejo in poitalijančujejo slovensko mladino.
Kot vidimo, se italijanski vladi zelo mudi. Ze komaj dve leti po uveljavljenju mirovne pogodbe hoče nadaljevati s starimi metodami, prekinjenimi ob kapitulaciji Mussolinijeve Italije.
Koro«k< Šimenci bodo volili Deino.trnlično ironlo
Slovenska Koroška se pripravlja na volitve. Na zborovanju Demokratične fronte delovnega ljud. stva je spregovoril na zborovanju v Šmihelu bivši slovenski poslanec v deželnem zboru Janko Ogriz. Primerjal je današnje stanje s stanjem po plebiscitu leta 1920. Dejal je: «Kljub temu, da so nas na pariški konferenci sramotno prodali, ni bilo mogoče rešiti koroškega vprašanja zaradi borbe partizanov, borbe vseh poštenih domoljubov in neomajne pomoči nove Jugoslavije — na fašistični način in šovinističnim sovražnikom se ni mogla uresničit* želja da bi uničili koroške Slovence.
Bivši poslanec ie pozval «oraške Slovence, naj glasujejo za Demokratično fronto, ker se ta dosledno bori za njihove koristi.
nosti protifašističnih borcev v Berlinu na prav tak način, kot je bilo onemogočeno sodelovanje jugoslovanske delegacije na kongresu preganjanih od nacističnega režima, ki je bil od 26. do 28. jnaja v Dresdenu.
«Fonti solitariamente bene informate^
Viđali je počistil množične organizacije, počistil je sindikate, počistil je «partijo», iztrebil je ves «trockistični osat». Prenehal je izdajati «Lavoratore» in ga nadomestil z «Unità», ki ima «čistejšo preteklost». Toda to še ni dovolj. Kakor poročajo «fonti so-Htajnente bene informate», bo v kratkem pričel z novo «purgo».
Odločil se je, kakor javljajoj
da se bo otresel tudi svojih zvestih sopotnikov. To so razni aktivisti. novinarji itd. Tako govore, tu se opiramo zopet na «fonti solitamente bene informate», da bo odpustil celo svojega zvestega privrženca in ministranta Ber-netiča, brata Vidalijeve prijateljice Marine.
Je že pač tako. Viđali ne misli na delo v Trstu. Ne misli se bo; riti za pravice delavcev (zato odpušča tudj ljudi pri sindikatih), italijanski «komunistični» in reakcionarni listi dovolj dobro zagovarjajo trojni predlog z 20. marca (zato odpušča novinarje)! in v Trstu ni treba nobene bor-benosti* ker si je po njegovem «proletariat ie priboril in dobil tisto, kar je bila vedno njegova zahteva» (zato odpušča aktiviste)'. Radovedni Tno, kdaj bo poslal K vragu «odbornike za zaščito slo-
mm
Delovna disciplina na uarsnem
Centralni komitet stranke madžarskih delavcev je v teh dneh sklical izredno zasedanje partijskih
funkcionarjev naj večjih industrijskih podjetij Madžarske. Sestanek so sklicali zato, ker ni bil dosežen plan industrijske proizvodnje. Po posvetovanju so izdali resolucijo, y kateri ugotavljajo, da je temu vzrok nezadostno politično delo med delavci, ravnodušnost posameznih' partijskih funkcionarjev do partije in sindikatov ter popuščanje delovne discipline med samimi člani partije. Da bi uredili to stanje, so na tem zasedanju sklenili, da bodo kaznovali partij-
ske funkcionarje, ki se ne brigajo za delo v podjetju. Med delavci bodo povečali politično delo in u-vedli sistem osebne odgovornosti.
Na koncu posvetovanja so prebrali imena tistih, ki so bili za svoje dosedanje delo kaznovani. Med njimi so tudi voditelji okrajnih, mestnih in rajonskih komite-tov Budimpešte.
Bolgarija je prepovedala Jugoslaviji, udeležbo vzorčnega velesejma v Plovdivu. Bolgarske oblasti pravijo, da so to storita zaradi ljubega miru, zaradi varnosti bolgarskega državnega reda.
Oni so prav dobro vedeli, da bi že sami razstavljeni predmeti na tem velesejmu povedali resnico o jugoslovansih narodih in to, da v Jugoslaviji v resnici grade socializem.
ITALIJANSKE DELAVCE ZANIMA
resnica o novi Jugoslaviji
Italijanskih delavcev in naprednih ljudi v Italiji ni omamila in-formbirojevska propaganda. Ravno obratno, vedno večje zanimanje kažejo za borbo, ki jo vodijo narodi Jugoslavije na čelu s svojo komunistično partijo in maršalom Titom za enakopravne in socialistične odnose med komunističnimi in socialističnimi državami.
V	tem je dobil potrdilo tudi do-insniški urad Tanjuga v Rimu, ki Je dobil zadnje čase preko 100 pisem italijanskih delovnih ljudi iz raznih krajev države. Italijanski delotmi ljudje so zahtevali od tega urada, naj jim pošilja jugoslovanske časopise in publikacije, da bi spoznali bistvo nesoglasja, nastalega med KPJ in VKP (b) ter zvedeli resnico o graditvi socializma v Jugoslaviji.
V	pismih se vidi, da italijanski delovni ljudje ne verujejo več italijanskemu levičarskemu tisku v tem. kakor pišejo o FLRJ. Zanima jih gospodarski razvoj v državi in izražajo dvom, da bi se «FLRJ spreminjala v buržoazno — kapitalistično državo».
Delavec tovarne Fiat Gianni Bu-ralla pravi v pismu: «Kapitalistični tisk v naši državi nesrarhno špekulira s položajem, ki je nastal po sovjetski resoluciji proti KPJ in maršalu Titu. Italijanski komunistični tisk pa ignorira vaše dejanske probleme in pri tem ne zamudi niti najmanjše priložnosti, da bi dokazoval tisto, kar je nesmiselno, tj. «odklon» politike vaše KP».
Informacije so zahtevali delavci tovarne Ansaldo. Dogajajo sc primeri, ko pošiljajo cele sezname ljudi, ki bi hoteli brati in proučevati jugoslovanski tisk. '
Stari komunisti Salvatore Gue-rieri (Genova) pa je zapisal: «protestiram proti lažem in klevetam, za katero reakcionarno in inform-birojevsko časopisje v Italiji skriva resnico o Jugoslaviji pred ita-iijanskimi množicami». Guerieri pravi na koucu svojega pisma, da je zvedel za namero nekaterih demokratičnih Italijanov, da bi ustanovili «.združenje prijateljev nove Jugoslavije» in da je sklenil pristopiti k organiziranju tega združenja v Genovi.
Razvoj avtomobilske
Industrije v ZSSR
venske kulture» in priporočil Bidovcu, naj gre delat izpite ua univerzo, da bo le «dr.».
Pravijo, da kmalu ne bo tudi več potreboval «družine recitatorjev».
Le kdo ima prav ?
V	našem listu smo zadnjič zapisali, da niti novi apostoli, ki jih Viđali počil ja v italijanska industrijska središča na prošnjo svojega vodstva — namreč KPI — ne bodo dosegli posebnih uspehov pri «prepričevanju» italijanskih delovnih ljudi, da je v Jugoslaviji tako, kot v resnici ni.
To nam vsak dan jasno kažejo prehodi — tajni in zvezani z nevarnostmi —- preko jugoslovanske
ù^ftUddS-
•neje, k; se množe iz dneva v dan. Italijanski delavci vedo, da bodo v FLRJ našli kruh, ki ga doma ne morejo najti. Ce bi ti ljudje verjeli, dq je v FLRJ teror, lakota itd., kot jim to pridigajo, bi ne šli na to pot.
Za tak korak je treba prepričanja, in to temeljitega.
Zdaj pa nekaj o magijih
V	Trstu imamo različne strokovnjake (zadnjič na procesu proti PD se je oglasil celo strokovnjak za poškodbe pri rugby-ju). Med temi «strokovnjaki» imamo tudj nekatere, ki se pečajo z vprašanji Kominlorma. Med Vsemi je menda najbolj znan proslavljeni Viđali v «kulturno-sec» Košuta. Ta se je zaradi svo-
jega «strokovnega» mnenja že
tako izražal, kot kakšen «magi», ki je šel s kongresa, ki so ga pred nekaj tedni imeli ti ljudje v Amsterdamu.
Ta naš tržaški «magi» je napovedal trikrat, kdaj se bo «Titova klika» pogreznila v pekel. Prvič ie to napovedal pri kozarčku vina; dejal je, da se bo tč zgodilo v enem tednu. Drugič je bil «normalen» (po izjavj in dejstvih je sedaj vprašanje, kdaj je sploh pri pravi) in rekel, da se bo ta stvar izvršila v 4 mesecih. Po preteku 4 mesecev pa je prešel na 4 leta.
No, bomo videli, kaj bo prerokoval po 8. letih...
Radijski prenosi iz umobolnice
Politična propaganda proti Ju-goalaviji je vseeno rodila sadove. Osmešila in osramotila je njene razširjevalce. Gospodarska blo-kada je razkrinkala pred svetom vso podlost jn zahrbtnost komin-formističnih držav.
Jugoslovanski delovni ljudje so vsem dali lep odgovor. Odgovorili so jim z veličastnim delavskim heroizmom, ki se inu ves svet čudi.
Bes kominformovcev pa je postal — kar je povsem naravno — vse večji. Zaradi tekmovanja za čim večjo storilnost, ki so ga pričeli jugoslovanski delavci, pa jih je Prijela Prava togota.
Tako Je pred dnevi radio Budimpešta razlagal gibanje za večjo storilnost in zlasti uspehe jugoslovanskih rudarjev kot «pod-žiganje mržnje, pospeševanje zaostalosti, narodnostne in verske nestrpnosti ter šovinizma Srbov in muslimanov v Bosni».
Ce človek to posluša, se ne more drugega vprašati kot; ali je to radijski prenos iz umobolnice pri Sv. Ivanu.
Leta 1929 so se v Sovjetski zvezi odločili za masovno proizvodnjo avtomobilov. To je bila zelo pogumna odločitev glede na to, da so prešli masovno proizvodnjo avtomobilov v drugih državah po dolgi dobi majhne proizvodnje v serijah, med katero so lahko v zadostni meri razvili delovni kader, izpopolnili konstrukcije avtomobilov in tehnološki proces proizvodnje.
Prvi uspehi so bili v avtomobilski masovni proizvodnji doseženi leta 1932, ko so v Sovjetski zvezi izdelali 25.000 avtomobilov. Naslednje leto se je število povečalo na 49.613 in v letu 1937 na200.000 (od tega števila je bilo 180.000 tovornih avtomobilov). Tako je v proizvodnji tovornih avtomobilov Sovjetska zveza v kratkem času dosegla večjo proizvodnjo, kot vse druge države na svetu — razen ZDA. Sovjetska avtomobilska industrija je izdelovala tovorne avtomobile z večjo nosilnostjo, kot druge države. Povprečna nosilnost teh avtomobilov je bila za 1.5 krat večja od avtomobilov, ki so jih izdelovali v ZDA.
Po vojni je sovjetska avtomobilska industrija dosegla nadaljnji razvoj. To je bila nekakšna druga stopnja razvoja sovjetske ovtomo-bilske industrije. Sovjetska zveza ni samo povečala svoje proizvodnje, temveč je vrgla na trg nove izpopolnjene tipe avtomobilov.
V prvih treh povojnih letih petletnega plana je avtomobilska industrija izdelala avtomobile z večjo nosilnostjo. Tako so pričeli izdelovati na mesto tovornega avtomobila GAZ-MM z nosilnostjo 1.5 ton, avtomobil GAZ-51 z nosilnostjo 2.5 ton. Namesto ZIS-5 (3 tone nosilnosti) so pričeli izdelovati; ZIS 150 (4-torte nosilnosti). Tovorni avtomobil, ki ga je izdelovala tovorna v Jaroslavu z nosilnostjo 5 ton, so izpopolnili, tako da ima c .-nés nosilnost 7 ton. Ista tovarna tudi izdeluje tovorne avtomobile s tremi osmi z nosilnostjo 12 ton. Lansko leto je tudi izdelala avtomobil z nosilnostjo 45 ton. Prihodnje leto bo znašala povprečna nosilnost tovornih avtomobilov, izdelanih v ZSSR, 3 tone, medtem, ko znaša v ZDA 1,5 - 1,7. Po planu bodo izdelali prihodnje leto 70.000 osebnih avtomobilov in 428.000 tovornih avtomobilov.
Konstrukcije avtomobilov so izboljšali v toliko, da sedaj porabijo manj bencina. Motorji imajo večjo kompresijo, kar pomeni prihranek bencina od I5 - 30 odst. Veliki tovorni avtomobili so na Dieselov motor, ki porabi 30 - 35 odst, manj goriva kot pa bencinski motorji. V veliki meri uporabljajo za pogon tudi zemeljski plin, ki ga imajo v ZSSR ogromno.
Povojni sovjetski avtomobili so tudi bolj čvrsti. Motorni valji se 5 do 6 krat pozneje obrabijo, kot tisti, ki so jih izdelali pred vojno.
Avtomobili so tudi bolj priročni in udobni.
Velike uspehe so dosegli tudi pri organizaciji masovne proizvodnje. Tako na primer sploh niso ustavili delo v tovarni Stalin v Moskvi, ko so pričeli izdelovati tovarne avtomobilov z nosilnostjo 4 ton namesto 3 ton, kot so jih izdelovali pre. je. To je bil prvi primer, ko cela tovarna prične izdelovati noy model avtorpobila, ne da bi proizvodnja padla.
POLJSKA
na morju
Nemčija je imela pred vojno dovolj pristanišč. Zato Sčečin, lo. čen od Poljske in držav Srednje tl/rope ni imel nikoli takšnega pomena, kot ga ima danes. Sčečin nima danes velikega pomena samo za Poljsko, temveč tudi v veliki meri za Češkoslovaško. Pristanišče se hitro razvija. Pomoli, ki so bili med vojno porušeni, so obnovljeni, zgradili so številna skladišča, žer-jave Rd. Sedaj pripravljajo pristanišče za les in premog. Češkoslovaška Ima v Sčečinu svojo prosto luko. V primeri z letom 1946 se je promet v tem pristanišču povečal za 430 odst.
Do konca junija je V Sčečin priplulo 1700 ladij različne tonaže. Sčečin bo v kratkem najvažnejša luka Poljske za izvoz j premoga.
Častno mesto imata v Poljski tudi ;Gdinja in Gdansk. T; dve pristanišči sta hitro zrasli iz ruševin in se občutno razvili. Obe pristanišči imata že preko 20 km obale. Zmogljivost žerjavov in skladišč je večja kot pred vojno. Gdinja in Gdansk sta povečal; svoj promet za 165 odst. v primeri z letom 1946.
Danes veže Poljsko z ostalim svetom 29 rednih pomorskih linij. Ladje za dolgo plovbo izdelujejo kar doma. Lani so jih pričeli graditi 6, od katerih so že vse spustili v morje. Letos imajo štirikrat večji plan kot lani. Ladijska industrija se je v današnji Poljski zelo razvila. Pred vojno je Poljska skoraj ni imela. Danes je pa že tako močna, da je v povojnih letih že popravila 200 ladij iz tujih držav.
Velik razvoj je imelo tudi pomorsko ribištvo. Danes nalovijo že do 60.000 ton rib. Medtem, ko je leta, 1937 domač ribolov kril s svojo proizvodnjo samo eno petino potreb poljskega trga po ribah, je danes ta v toliko večji, da sam 1 krije 70 odst potreb.
NOVI IZDELKI
kemične indusrije
Jugoslavija ima s svojimi naravnimi bogastvi vse pogoje za razvoj kemične ;• austtijp. Ima dovolj rek za gradnjo novih hidrocentral, ki bodo dajale tej industriji svojo silo, surovin za stelelarsko industrijo, premoga za zdravila, kavčuk, umetni bencin in dovolj lesa za celulozno industrijo.
Današnja Jugoslavija se je zavedla svojega bogastva in gradi tudi to industrijo. Grade novo torav-no plastičnih mas; pravkar je dala tovarna, ki so jo sami postavili, tudi penicilin. Za naprave za to tovarno so Amerikanci zahtevali pol milijona dolarjev, vendar na to Jugoslovani niso pristali in so vse napravili sami. Tako je FLRJ prva od ljudskih demokracij, ki proizvaja penicilin sama.
V steklarski industriji so pričeli letos izdelovati steklo za naočnike, termos steklenice, signalno steklo
za reflektorje, steklo za potrebe
medicine itd. Povečali so proizvodnjo okenskega in votlega stekla z znatnim razširjenjem dveh tovarn.
Številne naprave za kemično industrijo bi morale poslati države ljudske demokracije. Ker pa tega niso hotele storiti, jih bodo Jugoslovani sedaj napravili sami ali pa dobili od drugod. ZSSR se ie obvezala, da bo dala postopke za izdelavo penicilina, amidopirina, fena-centina, zdravila za malarijo G-1179, sulfaiiazola itd. Ker ZSSR teh postopkov ni hotela dati, so jih izdelali Jugoslovani v svojih laboratorijih brez vsakršne tuje pomoči. Tudi to je bil njih odgovor Informbiroju
V Jugoslaviji se je poraba papirja znatno povečala. Preje je prišlo na leto samo 3.2 kg papirja na vsakega prebivalca, sedaj pa pride 17 kg. To bodo dosegli v novi ve-likdnski tovarni celuloze, ki bo v kratkem dograjena.

Poljska bo izvozila v Anglijo
200.000	ton rži.
V	pričetku septembra so odprli v Pragi enoletno šoto za 70 mladih češkoslovaških delavcev, ki bodo pozneje delali v zunanji trgovini.
Jugoslovanski sindikati so poslali zvezi kanadskih rudarjev v Montrealu, ki stavkajo, pomoč
10.000	dolarjev. Kanadski rudarji so se za pomoč lepo zahvalili.
Poljska in Indija sta ratificirali trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen 22. aprila za dobo ene-,ga leta. Indija bo izvažala ameriške orehe, usnje in drugo, Poljska pa tekstil, kable, cement, časopisni papir itd.
Narodnoosvobodilna vojska Vietnama je v osemmesečnih operacijah pobila 10.200 francoskih kolonialnih vojakov. Ljudske oborožene sile so uničile 38 vlakov, 300 avtomobilov, 21 letal, potopile 14 rečnih ladij in 16 vlačilcev ter zavzele 123 francoskih utrdb.
V	Sovjetski zvezi uspešno goje novo vrsto rži - dolgoletno rž, ki enkrat zasejana, daje bogato žetev več let zaporedoma. Letošnii povprečni donos te rži, katere bilke dosežejo tudi višino 160 cm, je znašal 20 metrskih stotov; na nekaterih poljih je bil pa še večji. Dosegel je tudi 30 metrskih stotov na hektar.
Poljske radijske postaje so do
nedavnega prenašale maše s pridigami. Te oddaje so nekateri poljski duhovniki izkoriščali in v njih propagirali svoje protidemokratična načela. Zato je hotelo vodstvo radijskih postaj prenaša ti samo maše. Vodstvo poljske cerkve pa je proti temu protestiralo, češ da se cerkev ne bo pa služevala radijskih oddaj, če Ji r,e bodo dovolili prenašati bogoslužja in pridig duhovnikov. Vodstvo poljskega radia je to odpoved sprejelo.
V	Bariju so se pričela 13. tm. pogajanja med bolgarskimi in italijanskimi zastopniki za po/ečanje trgovinske izmenjave med obema državama.
S pomočjo zdravnikov danskega rdečega križa so pričeli tudi na Češkoslovaškem s protituber-kulozno kampanjo. Do konca julija so pregledali 3,327.806 oseb, od katerih so jih cepili z beseže-jem 2,045.000. Množično cepljenje je, v vseh krajih republike potekalo v najlepšem redu in bo v kratkem končano.
Po odločitvi poljske vlade je država prevzela vsa gledališča, opere in filharmonije na Poljskem. Reorganizacija in dejavnost teh kulturnoumetniških ustanov bo vodila glavna direkcija za umetniške ustanove pri ministrstvu za kulturo in umetnost. S podržavljenjem gledališč, opere in filharmonije bosta odpravljena velik nered in težka kriza v teh ustanovah, hkrati pa bodo ustvarjeni pogoji za pravilnejšo izbiro gledaliških del in načrtno pripravo repertoarja.
Sovjetska industrija bo Jetos izdelala dvakrat več kmetijskih strojev kot lansko leto. Tovarne kmetijskih'strojev so dosedaj že izdelale toliko kmetijskih strojev, kot vse lansko leto skupaj. Letos je pričela industrija kmetijskih strojev s proizvodnjo več sto visoko produktivnih strojev novega tipa za žetev žit, soje, sončnič, koruze in krompirja. Podjetje te industrije pošiljajo sedaj velike količine strojev na gozdne postaje in mlekarske farme. Tudi na bombažnih plantažah v Uzbekistanu, Turkmenistanu in Tadžikistanu bodo letos prvič v velikem obsegu uporabljali stroje za obiranje bombaža. Te stroje izdeluje tovarna v Taškentu.
Delovni kolektiv «Ljudske pravice» je najboljši grafični kolektiv Slovenije. Svoj letni plan je že izpolnil 87 odst.
■Iskra», ki postaja ena najpomembnejših tovarn za precizno mehaniko v FLRJ je pričela graditi 110 družinskih in 300 samskih stanovanj za svoje delavce.
iLopi!) MaShagu planinca za € tflomtiòki planiiihki tedm >
Tržaški planinci,
Ifliél/è&fr U£§fr Métti i
Z velikim veseljem smo se pripravili, da obiščemo novo Vojkovo kočo na Nanosu. Nanos, gora, predraga vsem slovenskim planincem, posebno pa nam Tržačanom, ki vidimo v njem svojo lastnino.
Proti večeril smo se odpravili iz Razdrtega proti vrhu, videli smo tablico z napisom: Stara pot 2 uri, nova pot 1.30. Izbrali smo si kar nova pot; s severa je pihal hladni zrak, toda qb naglem koraku smo se kar kmalu ugreli in prišli na vrh ob mraku. Ko se je stemnilo, je zapihal oster veter in oblekli smo si vse, kar smo imeli s seboj. Zadovoljni in srečni smo bili na našem. Nanosu, tako prijeten je, posebno pa v teh vročih dneh, ko ni v mestu niti dihati mogoče.
Se v cflsu Avstrije so nameravali slovenski planinci zgraditi kočo na Nanosu, toda oblast ni dovolila; še boljfje nasprotovala slovenskimpla-nincem Italija, ki ni dala našemu ljudstvu niti osnovnih pravic do materinega jezika. Sele ljudska oblast je končno uresničila dolgoletni sen naših planincev in otvorila kočo na Nanosu. Preden smo zapustili vrh, smo se naužili prekrasnega .razgleda: videli smo Postojno in vso Pivko ter lepo Vipavsko dolino. Ko smo občudovali Jadransko morje, nas je znova zbodla misel na krivične meje in sklenili smo, da se bomo še vračali na naš Nanos h našim bratom.
MARIO MAGAJNA
CITA POTOKAR: Mladinci brltadc «Braolio Babič» tekmujejo «a nasipu (risba)
č
u
c
t
s
I
c
I
»
f
s
l
I
)
c
Ì * 1 I c i I )
i
l
I
i
,4
I
)
i
i
t
I
Takoj po večerji, iz nahrbtnilca seveda, smo odšli v gozd in si poiskali pi-imeren prostor za taborjenje. Lahko bi sli l) novo zgrajeno kočo, toda poskusiti smo hoteli polnočni mir in hlad. Ko smo videli, da drugi tovariši sekajo veje, smo jih posnemali in si tudi mi napravili šotor, pred vhodom pa si zakurili ogenj. Prijetno je bilo sedeti okoli ognja, okrog nas sam temen gozd, le tu in tam kresovi, okrog katerih so sedeli še drugi planinci in pi-epevali partizanske in naše lepe narodne pesmi.
Zjutraj smo vstali zgodaj, zbudilo nas je zlato sonce, ki je pošiljalo svoje svetle in tople žarke skozi veje našega šotora; in zbudilo nas je tudi žvrgolenje in čivkanje ptičkov, ki so nam želeli «dobro jutro». Zakurili smo si ogenj in se sestali s tovariši, ki so prihiteli na Nanos. V prijetnem razgovoru nam je čas naglo potekel. Na praznem prostoru smo videli lepo kočo, posvečeno enemu naših najboljših si-nov, narodnemu heroju Vojku, či-gar ime je napisano s krvjo po vsej primorski zemlji in pomeni za slovenski narod borbo, mir in bodočnost.
v^£G4<. sp
❖
Iznašli so pripravo, ki se da priklopiti telefonu in ki spi'ejema, če ni nikogar doma, na žico ali ploščo sporočila onega, ki je poklical številko tistega telefonskega aparata, s katerim so zvezali navedeno pripravo. Ce se po zvonjenju nihče ne oglasi, javi ta aparat naprej, da se ni nihče zvonjenju odzval in da naj oseba, ki je poklicala, kar narekuje svoje sporočilo. Poseben mikrofon sprejme sporočila in jih vtiskuje na žico ali ploščo tako, kot se otiskuje glasove na gramofonskih ploščah. Vsega skupaj sprejme ta priprava lahko toliko sporoči', da jih oddaja telefonskemu naročniku, ko se Vine čez eno uro.
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiMiiiimiiiMiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiHimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiHimiiiiiuimiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiMiiminiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiimiiiii1111111
Judje iz Jugoslavije
odhajajo v svojo novo domovino
Nadaljevanje iz predzadnje štev.
Od dolgega bivanja Judov med Slovenci ni ostalo samo ime Judovska ulica y Ljubljani, temveč sp ostali tudi drugi trajnejši spomini. Največji naš slovenski pesnik Prešeren se je spomnil Judov s syojo Znano pesmijo «Judovsko dekle».
Stoji moravski trg Lesce, več lepih deklic y njem cvete. Med njimi judovsko dekle.
Kristjane v cerkev hodijo, po trgu se sprehajajo, po ljubih se Ozirajo.
Rodu Abrahamovga hči, pa dan na dan doma sedi, ie malokdaj gre med ljudi.
Prišel je spet sobotni dan, ki ne spoštuje ga kristjan, od vernih JudOy praznoyan..;
Xudi v drugi slovenski literaturi, kot na pr. v popularni povesti «Mi-klova Zala», dalje v ljudskih pregovorih in pripovedkah je vse polno sledov o sožitju Slovencev z Judi.
Najzanimivejši pečat tega slo-yensko-judovskega sožitja je pa p-stal v judovskem jeziku jidiš (ma-melošn, jiddisch), ki kaže določen vpliv slovenščine. Naj navedemo samo nekoliko besed judovskega jezika, ki so, kot trde judovski znanstveniki (Mathias Micses: Die jiddi-sehe Sprache Berlin - Wien 1924), mogle preiti v judovščino samo iz slovenščine:
Slovensko — Judovsko: krčma — krečme; pomalo — pamejlech; trepet — trepičke; blebetati — ble-beu; izkoreniniti — ouskornjajn; hrkati — chrakn.
Na primorskem so bili Judje naseljeni predvsem v mestih, tako je bilo 1. 1776 v Gorici 339 Judov, Trst sam pa jc imel v priteklem letu od vseh' alpskih avstrijskih de-
žel najmočnejšo judovsko naselbino, ki še je gibala okoli števila 3.000 duš. Y slovenskem m hryat-skem primorskem podeželju so bile raztresene le posamezne judovska družine. Goriški in tržaški Judje so se pred prvo svetovno vojno čutili kot pravi Italijani in bili nekateri med njimi med voditelji italijanske liberalne stranke ii; siri-tei ji italijanskega iredentističnega gibanja.
Med dvema svetovnima vojnama so bili med italijansuirnj judovskimi gospodarstveniki znani Giuseppe Toeplitz, upravnik ve.cbanke «Banca Commerciale Italiana», Edgardo Morpurgo, generalni d’rektor «Assicurazioni Generali» in E-mi'io Stock, glavni delegat akcijskega društva «Spalato», glavni eksponenti italijanskega kapitalizma in nosilci italijanskega imperializma v stari Jugoslaviji.
Jugoslavija je bila ena redkih evropskih držav, kjer ni bilo ijud-stvo prežeto z antisemitizmom Slabo se je v tem poglede pokazala Zadnja vlada sta/« jugnsli-.vnmke države Cvetkovič - Maček - Korošec, ki je s posebno uredbo izključila Jude iz trgovine z žitom, omejevala bivanje judovskim beguncem izpred nacistične poplave in jim ni hotela dati državljanstva.
Judje so odigrali v tisočletni zgodovini v deželah, ki tvorijo sedaj novo jugoslovansko državo, važno vlogo organizatorjev trgovine med turškimi deželami in beneško republiko. Izvrševali so vse finančne operacije za razne vlade v srednjem veku na ozemlju Balkana in bili do poslednje druge svetovne vojne ustvaritelji prvih začetkov kapitalizma v zaostalih na pol fevdalnih prilikah Hrvatske, Srbije, Bosne in Makedonije. Po prvi svetovni vojni so dunajski in budimpeštanski Judje prenesli velik del svojih industrijskih podjetij y Jugoslavijo, ki je bila brez vsake večje indu-
strije s primitivnim načinom trgovine. Zlasti so bili Judje gospodarji V jugoslovanski prehranbeni industriji, kjer so imeli vse velike mline v rokah. Prav tako sp Judje upravljali vse tovarne za predelavo sladkorja v Velikem Bečkere-ku, Crvenki, Osijeku in Novem Vrbasu. V alkoholni industriji, v lesni industriji, y industriji cementa in v tekestilni industriji so prevladovali Judje povezani s češkimi, dunajskimi in budimpeštanskima bankami. V nekaterih strokah, kot na pr. v cementu in y sladkorju so naravnost ustvarili truste, ki sp diktirali posebne višje cene za notranji trg in konkurenčno dostopne nižje cene za izvoz. Zaman je poskušala takrat «Politika», največji jugoslovanski list, s serijo člankov znanega marksista Vase Ser-zentiča, da opozori na tp jugoslovansko javnost in da izzove proti-trustovske ukrepe. Preveč je bilo gnilobe v jugoslovanskem vladnem hlevu. Gospodarji ključnih pozicij v jugoslovanski industriji in trgovini pa niso bili stari domači, v Jugoslaviji že stoletja naseljeni Jud je španskega izvora v Srbiji, Bosni in Makedoniji, temveč inozemski državljani,, Judje v Budimpešti in na Dunaju. Priznati pa je potrebno, da bi takratna Jugoslavija sama po sebi sploh ne začela z investicijami v industriji in da bi brez Judov ostala še naprej čisto agrarna zemlja brez vsake industrije.
Judje pa niso dali stari Jugoslaviji samo kapitalističnih kapitanov, temveč tudi vse polno borcev za pravice delavskega razreda, med njimi enega najodličnejših teoretikov in praktikov marksizma -leninizma v Jugoslaviji, Mošo ,Fijada.
Judje so se ločili v Jugoslaviji v dve vrsti: Aškenaze in Sefarde. Aškenazi so bili nastanjeni večidel V_ severnih pokrajinah Jugoslavije
in so prišli iz severnih evropskih w držav, njihov občevalni jezik jc bil w jiddisch, na jugu države so pa bili ^ v večini Sefardi, ki so deloma še do današnjega dne govorili španski» ker so bili potomci Judov, pregna» i* nih s Pirenejskega polotoka. V me- 1 Jl stih, kjer so prebivali oboji, so i» ^ meli vsak zase ločene verske ob' J1' čine in sinagoge. Splošno vzeto so ‘z bih Sefardi dalje časa nastanjeni jj na ozemlju Jugoslavije, niso imel* ® tako razvitega smisla za industrij' ^ ske investicije, tudi niso bili toliko bt povezani z mednarodnim kapitalon* čt kot pa Aškenazi. Aškenazi so 'i ^ Vojvodini podpirali madžarizacijo C91 Vojvodine in bili narodno madžar» sko usmerjeni, v Zagrebu pa j® med njimi prevladovala nemščina- 5Ì| Srbski Sefardi so se v sto letih sa* i mostojnega obstoja srbske držav® ^ zlili v narodnem čustvovanju s Srbi P-in skupno z njimi prenašali žrtve . é‘ in težave pogostih balkanskih vojn im s Turki, kasneje z avsiro-ogrsk® ',r monarhijo.
Z ustanovitvijo samostojne judovske države Izrael so se razčisti' ( li nekoč nejasni pojmi, ali so Judj® s< poseben narod zase in zaradi tek® 91 ali so narodna manjšina v raznih « nacionalnih državah, kjer so ^ stajale večje Judovske naselbin®- di Judje sami, stari Jugoslaviji ni*0 Ih vedeli, kako bi sc opredelili ter je P'1 bil starejši judovski rod za to, d® 1*1 se o lem sploh ne govori, mkB*1 ^ Judje organizirani v novorojenen1 pij sionističnem gibanju so bili za obf® j»l nitev judovskih kulturnih vrednoh vn zn afirmacijo posebne judovske n®-	k'1
rodnosti, le majhen del je bil zat®> )j'i da se prilagode vsakokratni oho'*' P1' ci. Uradna statistika stare Ju gosi®' d' vije je pri ljudskem štetju i«1®^ 5L za Jude samo rubriko o verski Pr£ padnosti, na podlagi katere so P9 “ šteli pristaše izraelske veroizpoV® / 'h Ce primerjamo uradne podat ■ <t ljudskega štetja o verski pripa<ir' ^ sli skupno s podatki, ki so jih zb*
VLADIMIR
BARTOL
vzdolž mladinske avtoceste «Bratstva in edinstva»
PK/HOD v taborišče št. 2
. 5V«lu)dili smo 7 kilometrov ob •rtipu avtomobilske ceste v vro-c,m avijustovskcm soncu od Me-11'r® do taborišča št. 2. Medara je r‘!,lihna slavonska vasica, do ka-
t!re
s,|io se pripeljali na kamionu
' Zadnjega Dragaliča, kjer je * S, fl jji jQ sekcije mladinskih 5« graditev avtomobilske
Ct[le Beograd-Zagreb. Prejšnjo 'č prespali v glavnem štabu .'Minskih brigad v Novi Gradiški ‘zvedeli, da dela na osmi . tili med drugimi inozemskimi 'Badami tudi mladinska brigada ,v'anko Babič» s STO-ja.
Opoldne smo se približali tabo-(«T"'	nasip je ožit"*!. 2e
daleč so nam plapolale nasproti . <ave brigad in prehodne zasta-. Ce Udarnikov. Čudovito pester je 'Jed na delajočo množico mia-Krampi in lopate se dv>-i* tam. poleg ceste, v katerih Pijejo zemljo, ki jo polagajo na S'A V lahnem opoldanskem ve-
jr0c« plapolajo pisane rute in ! do bosanskih in hercegovskih I ^adirlo. Do pasu goli mladinci, o P^'0. zagorela telesa, delajo v K °Jvtem medsebojnem soskiadju j, Jjfmu ot> in na nasipu. Sem io- . tekajo s samokolnicami, do-, aJ° zemljo, sipljejo jo na na-se	vraèak> s praznimi
. 'di. Buldožer iti traktor vlačita . nastajajoči cesti simpatične je-1 ki ravnajo površino za poznej-
((“«bini, pridemo do približnega jVilp 30.000 Judi. v v stari Ju-H-jJaviji.
^ni Judje, ki so se rešili iz sploš-Paoistično - ustaškega pokolja, ^ se, kot vsi ostali jugoslovanski /edi, hrabro borili v vrstah par-' h,rinRlc‘*' odredov in narodno-osvo-1 enne vojske. Zanje je bila vrni» ^ osvobojena mesta, v svobodo, jj,J1ezja, ker niso našli nikogar svo-samo prazne, popolnoma oropa-je t^move- Nova Jugoslavija jim j^koj priznala popolno versko in 5,, 'Jtino enakopravnost, oni sami pa tosr SVoJ° organizatorsko sposob-l(. 30 in znanjem veliko pripomogli Saditvi opustošene domovine.
iti.
r?5*»jo
sedaj v svojo narodno
JugaV° Izrael Judje iz vseh krajev J0slav«e, siromašni proletarci —; mi®c* iz Bitolja, nekoliko patriar-
it e? konservativni Judjc-Sefardi ‘ t>lcr ■
-0Dlja, Beograda in Sarajeva, H^tni Aškenazi iz Vojvodine in atske, pa še peščica slovenskih
bor-V’	ćalfajo jih v Izraelu naj-
PNlike. Priliv evropskih Ju-dt/. r‘a paalem prostoru njihove ’pK Ve so bliža že milijonu in ni s'sr,	Boh Palestine niti dovolj
1k sVanj n*B dovolj obdelane zem-
morajo čakati v taboriščih.
1d»r]:,v Ustnih, svobodnih, toda ven-ČSSj '^boriščih, da jih država popi jp^.kje namesti. Mlajši rod se g*Va .j1* s Pustinjsko zemljo Ne-IM v’,'5a.bi na zemlji očetov z upor-pdSoj lainostj<j ustvarili življenjske fciV. 6 Za deset tisoče svojih roja-
, Ai, kihturno vlog-) s j odigrali »"..ijjtp dva tisoč letih na ozemlju oni j.;,,, 'tp,/slavii?. 7ne .j so bili ^ t',niki za n apre nejše me» . b’govir.i in gosp, darsivu. diligi Proganjani so v časih fev-JtiMorjan 'n zSodnjega kapitalizma naPredno idejo verske in Mja|, r' s'rPnosti. Preko njih so pri d'tjo. yIWOC* lirsko rajo kulturne i-n^raj, z8°dovinsko pogojenih raz-jc'i prvZa°sJaloga Balkana so ustvar-voj;, _zacetke industrijskega j'az-k tlto j.-UJu0 se narn vsiljuje misel, »«Me n • zaostaI° bi bilo živ-»'t tj; a jugoslovanskih zemljah, če iznajdljive in prodorne s1 Hajte J- P’eganianilt Judov. V ča-'Ml|islte e.Je Preizltušr.je za jugoski-a|°dc, v narodno - osvobc-farne k 28 k'4* ali nebiti, so sta-‘Vfiubrij.?. tamenu z vsemi svobo-JAlstji .u Jugosiovpni proti naci-zveri.
še betoniranje in nalaganje plošč. Skozi mirno slavonsko ravnino gradijo žilo, po kateri bodo pritekale zemlji in njenim ljudem gospodarske in kulturne dobrine.
Na levi zagledamo taboriščne barake, ki se, opleskane z apnom, belijo v žgočem opoldanskem soncu. Nad njimi plapolajo pisane zastave in glej, med njimi je tudi rdeča tržaška z belo helebardo Krenemo proti ta.borišču.
PETORKI IZ BRIGADE <BRANKO BABIČ» TEKMUJETA
Pred vhodom nas zaustavi straža in pokliče dežurnega. Izkažemo se. Pride komandant taborišča tei nas povede v notranjost. Sprejmejo nas z bratsko gostoljubnostjo. Povem, da sem iz Trsta in že prihiti delegat tržaške brigade «Branko Babič» in nam prisrčno stisne roko. Povede nas v štab brigade, kjer odložimo nahrbtnike, da bi se, vsi zaprašeni, odpočili od vožnje in poti. Pripovedujemo o vtisih iz Novega Beograda, kjer smo si pred nekaj dnevi ogledati gradili-šče, in povprašamo, kako je kaj z našimi mladinci.
«Pravkar tekmujeta dve petorki iz naše brigade, da bi potolkli rekord, ki ga je pred nekaj dnevi dosegla jablanička briga la in ki ji ga tudi Krajinci niso mogli iztrgati».
Takoj je izginila vsa utrujenost od vožnje in pešačenja po soncu iz Jias. Mlada akademska slikarica Cita je vzela svojo mapo in risarsko orodje s seboj, pisatelj Ivan tvoj fotografski aparat in kot jaz tudi beležnico.
Krenili smo z delegatom in mladim risarjem brigade '/.arkom iz taborišča proti gradeči se cesti.
Komaj smo prišli do nasipa, nas je zajel vrvež mrzličnega dela. Tu se pozdravim s starim znancem Marjanom, vaditeljem fizkulture ter se seznanim s simpatičnim komandantom brigade «Branko Babič», istrskim Italijanom, ki nas povede na mesto, kjer tekmujeta petorki.
In že jih zagledamo, krepke, zagorele in stasite mladince, ki z neverjetno naglico trgajo s krampi zemljo v dveh jamah in jo z lopatami mečejo gori v samokolnice. Drug mladinec pograbi napolnjeno samokolnico, poleti z njo kakor izstreljena puščica preko desk, ki so položene čez jame in vdolbine. hiti z njo naprej proti nasipu in mu doda iz samokolnice novo plast zemlje. Brigadirji, ki ne tekmujejo, delajo prav tako z veliko vnemo, samo od časa do časa vržejo hiter pogled na tekmujoči petorki in na nasip, ki se zmerom hitreje dopolnjuje. Ob nasipu sedi brigadirka in zapisuje število polnih samokolnic.
Slikarica Cita sede na nasip in začne z veščo roko risati s tušem eno izmed tekmujočih petork. Pisatelj Ivan in jaz se pogovarjava z brigadirji in znanci, s funkcionarji in mladinci, ki čakajo, da se jim napolnijo samokolnice. Pogovor se vrti okrog kubikov izkopane in naložene zemlje, okrog naporov in uspehov, okrog udarništva in u-darnikov in sploh okrog življenja V taborišču in na g radili ščit. Izvemo, da je prehodna zastava glavnega štaba v rokah jablaničke brigade, a sekcijska v rokah krajinske.
«Koliko znaša norma za petorko?» vprašam.
«Okrog 13 kubičnih metrov dnevno, to se pravi v 7 urah, kolikor znaša dnevni delovni čas».
«In koliko je dosegla najboljša petorka?»
«69 kubikov. Druga za njo je izmetala in nasula 64 kubikov».
«Kakšni so izgledi za naši dve petorki?»
«Mladinci so se vrgli na delo kakor levi. Toda težko je tekmovati z brigadirji, kakršni so v jablanič-ki ali «krajinski brigadi».
Pozneje sem videt pri delu hercegovske in bosanske, črnogorske in srbjanskg dalmatinske in še šte-
vilne druge brigade. Naši tržaški in istrski mladinci so lepo telesno razviti, pozna se jim, da gojijo fiz-kulturo, hitri in bistri so in v meni je vendarle nekoliko lokalnega patriotizma, da sem bii resnično ponosen nanje. Toda mladinci iz brigad, ki sem jih bil prej naštel, ki so bolj koščeni, suhi in mišičasti in ki so tudi telesno velikokrat večji, imajo tisto železno v-ztrajnost in trdoživost, ki je lastna z naravo in za svoj obstoj neprestano se borečim in tako težko
preizkušenim sinovom Balkana. Nisem se čudil, če niso naši mladinci mogli iztrgati prehodnih zastavic takim tekmecem. Kajti tudi tako so lahko ponosni na doseženi rezultat, ki znaša 58 kubikov, saj so z njim več ko štirikrat prekosili normo. Zato tudi po vsej pravici nosijo častni naslov udarne brigade in so bili tudi ponovno pohvaljeni.
TABORIŠKO ŽIVLJENJE
Prišli smo bili proti koncu tekmovanja petork in ob enih smo se vrnili z brigado v taborišče. Čudovit je pogled na vračajoče se brigade. Z zastavami na čelu in s pesmijo v ustih korakajo brigadirji, mladostni in čili, v plavih bri-
gadirskih oblekah in s plavimi čepicami, nekatera dekleta tudi v krilih in pisanih rutah, vzklikajo in sam smeh jih je in veselje. To so po večini kmečki fantje in dekleta, delavska mladina, pa tudi študentje. Za dva meseca so zapustili polja iti fabrike ali žrtvovali svoje šolske počitnice, da založijo svoje mlade sile v skupnem delu Za čim hitrejšo izgradnjo velike avtomobilske ceste.
Kosili smo z brigadirji iz skupnega kotla. Jedli smo okusno mi-
neštro, ki je bila dobro založena s suhim svinjskim mesom. Pri vseh brigadah smo naleteli na dobro in tečno hrano in vsaka brigada ima svoje kuharje, ki pripravljajo jedila po okusu svojih članov Slišali smo, da se kuharji različnih brigad drug od drugega učijo kuharske umetnosti različnih jedi. Tako se je neka bosanska brigada navdušila za mineštro neke primorska brigade ter so jo tudi kmalu sami pripravili v svoji kuhinji. Tako se tudi v hrani zbližujejo mladinci iz posameznih republik in dežel, spoznavajo drug drugega navade in običaje, kar tudi vodi k medsebojnemu zbližanju in bratstvu.
Tudi čas, ko brigadirji ne delajo na cesti, je smotrno razdeljen.
Več ur je namenjenih prostemu počitku. Velika pozornost se posveča fizkulturi. Mnoge brigade gojijo odbojko in nogomet ter druge fizkulturne panoge. Velika skrb je posvečena izobrazbi in kulturnemu dvigu. Brigadirji poslušajo politična in strokovna, predavanja, gojijo petje in imajo tudi svoje diletantske igralske skupine. A največja skrb se posveča odpravi nepismenosti. Vse brigade, v katerih so nepismeni, imajo analfabetskè tečaje. Govorili smo s številnimi mladimi brigadirji, ki so se ob delu na cesti naučili v enem ali dveh mesecih citati in pisati. Njihovi učitelji so nam pripovedovali o njihovem strastnem prizadevanju da bi se kulturno dvignili in izpopolnili. Visok procent, ki je prišel na progo nepismen, odhaja s ceste «Bratstva in enotnosti» z znanjem čitanja in pisanja ter željan umske in strokovne izpopolnitve. Kajti cesta «Bratstvo in enotnost» ni samo veličasten tehnični podvig, marveč je tudi najčudovitejša varilnica in topilnica novega človeka.
IZGRADNJA NOVEGA ČLOVEKA
Presunjen sem poslušal mlado musulmanko Hanko, ki se je iztrgala domu in se napravila za dve leti starejšo, da je lahko pohitela z mladinci svojega kraja na gradnjo velike ceste. Ona kakor tudi njene tovarišice ne nosijo več fe-redže, pajčolana, pač pa vihtijo kramp ali lopato ter se v prostem času učijo pisati in čitati. Za časa okupacije so četniki ali ustaši požigali njihove vasi in morili njihove sorodnike. Zanje pomeni cesta «Bratstva in enotnosti» žarek sonca, ki je končno posvetil v njihovo mrko mladost. Tu so se naučile citati in pisati, naučile so se tovarištva in skupnega dela, izobražujejo se in se pretvarjajo v nove, zavestne ljudi. Nešteto takih in podobnih zgodb smo slišali na naši poti. Vsaka bi bila vredna, da bi človek o njej napisal roman.
Tisti večer smo prebili in prespali pri naših tovariših iz brigade «Branko Babič». Kmalu bosta minila dva meseca, odkar delajo na graditvi velike ceste, in skoraj se bodo vrnili domov. S seboj bodo prinesli nepozabne vtise z gradnje ceste «Bratstva in enotnosti», spoznanje novih ljudi ter novih šeg in rut v ad in zavest o koristnosti storjenega dela.
Ko sem tisto jutro gledal naše brigadirje pri delu, me je obšla močna želja, da bi ostal pri njih in se z njimi vključil v delo. Toda čas je pritiskal in treba je bilo iti naprej. Ko sem tako ležal zvečer poleg prijatelja Ivana v ambulanti, kjer so nama ljubeznivi gostitelji pripravili ležišče, sem se v mislih povrnil v daljne, davne dne-te. Spomnil sem se svojih visokošolskih let in tiste nedoumljive že-b'e, ki je prevzemala našo generacijo, želje po nečem velikem in vzvišenem, p0 požrtvovalnosti in velikih podvigih. Za-kaj smo iskali nevarnost v planinah? Zakaj smo jo iskali pri letalcih, pri drugih drzovitih podjetjih? Pokojni dr. Jug je govoril o vzgoji volje, ki naj nas usposobi za velike in splošno koristne stvari. Tu so bile nakopičene energije, ki jih ni nihče znal prav zaposliti in ki smo jih morali zaposliti sami, kakor je kdo vedel in znal.
Danes je mladini v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji izstavljen jasen in čvrst cilj. Gradijo velike in nove stvari, pretap-Ijajo sebe in družbo v novo socialistično skupnost, o čemer je naša generacija nekoč samo nejasno sanjala.
In ko smo naslednjega dne znova krenili v smejočem se soncu na pot mimo vriskajočih brigad, ki so vihtele krampe in lopate, mimo pisanih zastavic in rut, mimo čvrstih In zagorelih teles, smo ponesli s seboj živ vtis o mladosti in moči porajajočega se novega, ki se gradi tudi z veliko cesto «Brastva in enotnosti» pod smotrnim vodstvom KPJ in tovariša Tila.
Buldožer ravna z ježi površino cesto eia nasipa	(toto Ivan Potrč)
Brigadirji delajo na nasipu	.(foto Ivan Potrč)
O bleka in zdravj e
Dobro in
zdravo
spanje
Ako se hočeš dobro odpočiti, pazi na lego telesa v postelji. Priobčujemo nekaj slik o nepravilnem ležanju, ki škoduje našemu zdravju.
1. Nikar ne spi na levi strani; srce se bo utrudilo in
2. Ako ležiš na trebuhu, se prsni koš ne more pravilno razširjati, dihanje je otežkoče-no in tudi prebava je v nevarnosti.
3. Ne sklepaj rok nad glavo! Ta lega ovira krvni obtok in utrudi prsne in ročne mišice.
4. Tudi tako ležanje ovira pravilno delovanje našega telesa in ne daje pravega počitka.
5. Glava naj počiva r.a eni sami, nizki blazini, da bo obtok krvi v možgane pravilen.
6. Roka ne sme viseti s postelje, sicer se boš prebudita nespočita z nabreklimi prsti.
7, Hrbtna lega je dokaj dobra, le roke ne smeš položiti na želodec, saj ni nujno potrebno, da ga po nepotrebnem obtežiš.
8. Z ležanjem na desnem boku se boš zares odpočila.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Nepravilna obuvala zelo škoduje* jo nogam. Preozek čevelj hitro izgubi svojo obliko, tišči in dela hojo nesigurno, prekratek čevelj ima zà posledico žulje in kurja očesa. Nerazumljivo je, zakaj je kratek in ozek čevelj ideal ženskega sveta, pri moških se v tem oziru ne greši toUko.
Največ škode povzroča nepravilna oblika čevlja. Dober čevelj mora varovati naravno obliko stopala in lego prstov ter mora dajati prstom dovolj prostora za gibanje. VI sprednjem delu zožen čevelj stiska prste, ki se kmalu stalno prilagodijo pomanjkanju prostora in obliki čevlja tako, da prsti pokrivajo drug drugega in je palec močno ukrivljen. Naravno, da pospešuje tak čevelj tudi žulje in kurja očesa in. otežkoča hojo_ Toda ne le čevlji, tudi nogavice utesnujejo prste, če so spredaj v sredini zožene in prekratke. Nogavice naj bodo vsaj talco dolge, da se prsti prosto gibljejo.
Pri čevljih vplivajo kvarno tudi pete, t j. visoke pete, ki morda res dajejo bolj ljubko hojo, toda ta hoja je obenem tudi bolj nesigurna. Visoke pete vplivajo tudi na telesno držo, ker se težišče postavi
GOBOVI ZREZKI
Osnaži, zreži na liste in operi 1 in pol kg gob jurčkov ali kakih drugih užitnih gob. Deni v kozico žlico masti ali presneta masla, zarumeni v njej žlico drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, priden; odcejene gobe in jih praži raa hudem ognju, da se posuši sok. Drobno sesekljanim pridem 15 dkg
v vodi namočenega, dobro ožetega kruha, malo soli, popra, zrno strtega' česna, jajce, žlico moke ali namesto moke pest drobtin. Vse to prav dobro zmešaj, naredi niale zrezke, povaljaj jih v moki irj speci v vreči masti. Pečene daj s kako zeleno prikuho, praženim rižem ali krompirjevo solato na mizo. Lahko tudi odliješ mast in priliješ žlico smetane ali juhe.
GOBE S PARADIŽNIKI
Denj y kozico dve žlici olja ah
tako, da se bolj ukrivi križni del hrbtenice (lordoza). Ali so visoki ali nizki čevlji bolj primerni, še vedno ne vemo. Prav gotovo so primernejši nizki čevlji, ker pokrivajo manjši del kože.
Poleg neprimernih obuval je treba omeniti še ostala oblačila. Pokrivala za glavo imajo namen ščititi ta del telesa pred zunanjimi klimatskimi nevšečnostmi. Vendar jih, razen v najhujši zimi. lahko mimo pogrešamo, seveda če se tega od mladosti privadimo. Z gotovostjo je pričakovati, da bodo lasje bolj uspevali, in končno so lasje naše naravno pokrivalo. Prehlada v. glavi se ni treba bati, saj se « obraz prav tako ne prehladimo. Pod klobukom je zaradi izhlapevanja koše na glavi, pokvarjen zrak, koža in lasje so v temi, klobuk brani dostop sončnim žarkom, kar vse neugodno vpliva na, kožo na glavi in na lasne mešičke. Dokaz, da je ravno klobuk vzrok ali eden glavnih vzrokov izpadanja las, je pleša ravno na tistem delu glave, ki jo pokriva klobuk in okolnost, da ženske redkeje dobe plešo, ker so tudi manj pokrite. Ce že ne moi-emo pogrešati pokrivala, tedaj naj bo pokrivalo lahke in za zrak kolikor mogoče pro pustno. Seveda vplivajo na izpet-
za
tržaško
kuhinjo
presnega masla in žlico drobno zrezane čebule; ko zarumeni prideni strtega česna in žlico zelenega peteršilja, 1 in pol do 2 kg opranih in na listke zrezanih gob šampi-njov, smrčkov, jurčkov ali sirovk in malo soli; praži jih na močnem ognju. Ko so se osušile prideni dva ali tri olupljene In od semena osnažene paradižnike. Ko je vse zmehčano, dodaj še popra in limonine ga soka. Daj poleg govedine na
| danje las še drugi momenti in t j vsakem primeru ne smemo obsojati pokrivala.
Škrobljeno perilo, n. pr. srajca ovira kožno dihanje in kopiči toploto v telesih
Tudi rokavice spadajo med oblačila, ki so se oddaljile od svojega prvotnega namena. Prvotno so jih rabili v severnih deželah pri ježi, pri plemičih pa so veljale kot nekaj «imenitnegav, kar včasih še danes vidimo. Rokavice bi morah zopet začeti nositi zoper mraz, varstvo rok pri nevarnem delu, sploh tam, kjer je treba čuvati roke, ne pa na sprehodih po mestu ali na obiskih. Rokavica naj ne bo okras, temveč naj postane potreba.
Pri otroški obleki se držimo načela, naj bo kolikor mogoče enostavna in lahka. Glava nepokrita, srajčka s Mačicami, zgoraj lahne Mačice oz. krilce, vse na gumbe brez naramnic, če pa jih že imamo, morajo biti dovolj široke. Na nogah kratke nogavice, še bolje brez nogavic, nizki čevlji ali sandali. Pozimi se zamenjajo kratke nogavice za dolge, nizki čevlji za visoke, svetla zgornja obleka za temno in težjo, povrhu pa še plašč. Za delo pa oblecimo posebno delavno obleko gli plašč, ki se da oprati.
Glavni princip pri izbiranju obleke, perila in obutve naj bo tale: ne glej, ko kupuješ, samo na modo, temveč predvsem na zdravje.
T. B.
mizo, ali pa prideni h gobam poleg paradižnikov tudi malo moko in juhe ter jih daj kot prikuho.
GOBE Z MAKARONI
Osnažene, na liste zrezane gobe daj v kozico, v kateri si na 2 žlicah presnega masla ocvrla čebule in peteršilja. Potresi r »olju in poprom in praži na vročem, dokler se ne osuše. Nato Potresi žlico meke prideni nekaj žlic smetane In malo juhe. Ko je prevršio, zame šaj med odcejene, vroče makarone.
JABOLČNA PENA
Mešaj 2 žlici marelične marmelade, 14 dkg sladkorja, žličko ruma, l kg pečenih, pretlačenih in ohlajenih jabolk. Prideni *e trd sneg iz 4 beljakov in z metlico stepaj, da Se močno zgosti. Napolni skledo in postavi za četrt ure na hlad. Daj s piškoti ali cevkami na mizo.
Zobje
Zobje ne prizanesejo nikomur,
prej ali slej vsak tipi zaradi «jih. 2e večkrat smo brali, kako in zakaj jih moramo negovati in varovati. Bolečine v zobeh so skoro vedno v zvezi z ostalim organizmom, zlasti s krvjo. Zdravi ljudje imajo povečini lepe, zdrave in močne zobe; redki, rumeni in slabi zobje so mnogokrat znak slabega zdravstvenega stanja, posebno pa zgodnje slabokrvnosti Dokler je telo zdravo in kljubuje bakterijam, ima zadosten odpor tudi proti onim bacilom, ki so v ustih in razkrajajo zobe.
Ako ni krj sposobna upirati se bolezenskim kalem, tudi zobje nimajo dovolj moči proti bacilom v kislinah, ki jih izločajo ostanki hrane med zobmi. Zato si morajo zlasti slabotni ljudje marljivo čistiti zobe, da se jim ne dela kisli-fia v ustih, zaradi katere zobje gni-jejo. Vendar mora biti človek tudi pri tem previden in zmeren. Prašek ali zobna pasta imata sestavine, ki razjedajo zobe. ako jih preveč umivamo. Tako tudi ščetka, če z njo premočno in predolgo drgnemo. Vanjo se tudi radi v gnezdijo bacili, zlasti če jo spravljamo mokro. Zato je najbolje, da jo imamo na zraku ali celo na soncu, ker svetloba uničuje nevidne glivice, ki povzročajo gnitje ščetke. * v
Za tako-le jopi-i co potrebujemo 1.T9 m blaga, visokega 140 cm.
NASVETI
TT
Zastrupljanje s kislinami
Pri zastrupljenju s kislinami (žveplena, solna, solitrna itd) vzamemo beljak ter žlico sladkorjai vse to dobro zmešamo v četrt liha prekuhane in še mlačne vode ter damo bolniku, da izpije. Nekaj čas* za tem začne bolnik bljuvati kislino, nakar sledita utrujenost in zaspanost. la nasvet služi kot prva pomoč, ako ni v 'bližini zdravnika. Bljuvanje povzročita tudi milnica ali pa mleko.
Pri zastrupljenju z lugom, s sodo in z alkaličnimi spojinami pa rabimo razne kisline, n. pr. kis, limonin sok, vinska kislina jz lekarne (konico noža na pol litra vode), pa tudi mleko in led.
za bolne na srcu
S srcem se ne smemo igrati! Ce si torej resno bolan na srcu, se izogibaj vsakega prevelikega fizičnega napora; ne tekaj na vlak, ne vzpenjaj se naglo po stopnicah, niti ne hodi na gore! Posebno upoštevaj ta navodila po jedi, ko potrebuje organizem moči za prebavo.
Cim začutiš težave pri dihanju ali pritisk v prsih, lezi mirno! N® škoduje pa srcu samo telesni napor, pač pa tudi vsako duševno vznemirjenje. Izbruh jeze pospeši obtok krvi, kar srce močno obremeni.
Ce hočeš torej svojemu srcu dobro, bodi z. ljudmi vljuden in popustljiv! Bedi bolj indiferenten u® neprijetnosti v službi!
Tudi tvoja volja in razpoloženje vplivata na srce. Ob slabi volji in žalosti zmanjka srcu potrebna e-nergija. Ce te kdaj obidejo grenke misli, prikliči si v spomin kako le' po doživetje prejšnjih dni in srce bo pridobilo več kot si moreš misliti.
Ce si kadilec! opusti cigarete! Nikotin skrči srčne žile, zaradi česar ne pride dovolj krvi do srčne mišice, ki opeša. Torej ne bo žal, čeprav se odpoveš prijetni razvadi!
Debrv le, tla veš
... da so vkuhane brusnice zel° priljubljena zimska jed. 1 1/2 kg brusnic prilijemo 1/2 1 rdečega vi' in klinčke ter vse skupaj kuham® 1/4 ure.
... da boš torte in pecivo lahk° odstranila iz vsake posode, če j° boš namazala z oljem ne s surovim maslom!
... da povzroča bolezen beriberi pomanjkanje vitamina B. Pri bolezni nastopi živčno vnetje, tak0 da nam najprej odpovedo roke» nato otrpnejo koža, mišice in tU<Š* noge.
V vzhodni Aziji je bolezen pre; nehala čim so riž nadomesti)1 krompirjem, sadjem, repo in žitom-
... da si moramo včasih osnažlli očala z alkoholom in jih nato otef^ ti s platneno krpo. Umazana 1 motna očala škodujejo očem.
*
... da bo povoščeno platno i10*, novo, če ga najprej operem0 mlačno vodo, nato natremo kom in z volneno krp0 izbris^
*	ge-
... da zoper opeklino dobro
ne olivno olje.
*
«re*
... da moraš potne madeže, den jih opereš z vodo in 1111 namočiti v mešanico salmiak* soli.
*	m^
... da sveži mastni madeži k izginejo, če jih potreseš z “ soljo.
... da odstraniš ihtiolove 1,08 z vročo milnico.
•H
... da moraš svilen dežnik sa do časa odpreti in _Pr tudi če ga ne uporabi j»*.
Kako pripravimo mošt in kako z njim ravnamo
Zadnjič smo zvedeli, kako mora-mo pravilno pripraviti sode in ostalo kletarsko orodje, s katerim Pride mošt v dotiko, danes pa si Še oglejmo, kako bomo postopali Pri stiskanju grozdja in kako bomo ravnali s svežim moštom.
1)	Prvo, kar moramo brezpogojno upoštevati, ako hočemo pridelati zdravo in dobro pijačo, je: stiskajmo samo snažno in zdravo grozdje, oziroma vsaj zdravo ločeno od ostalega (n. pr. grozdje načeto po «plemeniti plesnobi»).
Zato ne ustrašimo se truda, ki Ba bomo imeli, ko bomo grozdje Pred stiskanjem oprali in mu odstra niU gnilobo, če bo potrebno.
2)	Ne stiskajmo grozdja prej, dokler ni popolnoma dozorelo. l’u-'t' v grozdju kakor v sadju se Prav zadnje dni, preden dozori, razvije največ sladkorj''. Pri sad-3u pa seveda ne smemo čakati, da
bilo prezrelo, to se pravi meh-Pri nekaterih vrstah hrušk niti ne smemo čakati, da bi se začele ■hehčati. Kdaj torej stiskamo posamezne vrste, je treba ugotoviti ha podlagi izkušnje.
3)	Pri mletju in stiskanju pazi-h10, da pride grozdje čim manj v dotiko z železom.
4)	Grozdje če le mogoče pecljaj-h10, sadje pa zmeljimo tako, da ''aljarji ker se da močno premeč-«ajo staničje, da pa vendar mlin ne dela kaše, peč pa ga pušča v
režnjih.
5)	Od trenutka, ko sadje ali pa grozdje zmeljemo, pa dokler ne
■ ?fide mošt v sod, naj mine kar le hogoče kratek čas. Zato je treba Pnlniti stiskalnico takoj izpod mli-na ter mošt odnašati v sod (ali pa hnpcljati po cevi) sproti izpod sti-kainice. Izjema velja samo pri črnini, ki mora na tropu prevreli, Preden jo stiskamo.
Priporočljivo je, da obesimo pod otočni žleb stiskalnice košarico s da se mošt preceja ter pride h® ta način veliko manj staničja •v sod.
Stremiti moramo tudi za tem, da npolnimo vsak sod v čim kraj-razdobju, po možnosti v enem vsaj dveh, treh dneh. Vendar J}® smemo napolniti soda z moštom ho vrha, ostati mora namreč pri-“žno za pedenj visoko Prostora pod veho.
, ®e je le mogoče, naj bo v vsa-en» sodu le mošt ene same vrste.
rsolco ravnamo z moitom? Pred-opozarjam, da se naslednja
f navodila tičejo samo zdravega mošta, in sicer grozdnega kot sadnega. Z moštom, ki smo ga iztisnili iz bolnega ali nagnitega grozdja ali sadja, kakor tudi z moštom, ki iz kakršnih koli vzrokov oboli, je treba postopati v vsakem primeru drugače. Skoraj v vseh primerih je mogoče oboleli mošt ozdraviti, ako vzrok pravočasno ugotovimo in mošt pravilno zdravimo.
Z zdravin moštom pa postopamo takole:
Takoj ko je sod do predpisane mere približno 9/10 napolnjen, vstavimo kipelno veho.
Kipelna veha ima namen, da omogo ča ogljikovi kislini, ki se tvori v sodu med vrenjem mošta, da odhaja iz soda, istočasno pa brani zraku dostop do mošta. Morda bi. kdo vprašal, zakaj ne sme zrak do mošta? Odgovor j e lahek. Zato, ker vinske kvasnice, ki pretvarjajo sladkor v alkohol, bolje uspevajo, ako svež zrak ne pride do njih. Nasprotno pa uspevajo glivice, ki povzročajo kisanje pijač ob dotiku s svežim zrakom. Da je to res, vemo iz izkušnje, da se tudi vino spremeni v kis, če ga pustimo dalj časa v odprti posodi. Na površini pa se napravi kožnata prevlaka «klo-
praznega
buk»: to so milijoni ocetnih glivic.
Zato nikoli ne puščajmo vehe v sodu med vrenjem odprte, temveč Vtaknimo v vsak sod kipelno veho. Oblik sp najraznovrstnejših, kar pa ni važno.
Drugo, na kar moramo paziti, je pravilna toplina kleti- Prav za prav bi moral imeti vsak vinogradnik in sadjar vsaj dve kleti. Eho, v kateri bi mošt prevrel in drugo, y kateri bi bilo shranjeno že docela prevrelo vino, oziroma sadjevec. S strokovnim izrazom imenujemo prvo klet avrelno» drugo pa «založno» klet.
Toplina vrelne kleti, oziroma vsake kleti, kjer je mošt, ki naj bi prevrel, mora znašati stalno o-krog 15 C. Ce je toplina znatno višja, se s tem pospeši razvoj ocetnih bakterij, to se pravi, nastane nevarnost, da se mošt skisa, d'- dobimo zavrelico namesto vina. Nasprotno pa pri nizki toplini kleti mošt sploh ne začne vreti ali pa ne povre popolnoma. Dokler pa mošt docela ne povre, ni sposoben za pretakanje in za. shrambo v zar tožilk kleti. Zato moramo vedno, ko mošt vre, meriti toplino kleti in jo pravilno uravnavati: če je prenizka, jo zračimo opoldne, ko je
zunaj najbolj toplo, ali jo celo kurimo, če pa je v kleti pretoplo, zračimo klet zgodaj zjutraj, ko je zunaj najbolj mrzlo. Vrenje pospešimo, če pridamo moštu čistih vinskih kvasnic. Ko burno vrenje mošta preneha, zamenjamo kipelno veho z dokipelno. Ta je podobna navadni vehi, le da je prevrtam od spodaj navzgor po sredi in obenem počez v zgornjem delu. Do-kipelna veha je preko te luknje opasana z gumijevim trakom, tako da uhaja ogljikova kislim polagoma iz soda skozi veho, tesno se prilagajoči gumijev pas pa brani zraku pristop skozi izvrtano veho v sod.	,
Ko je mošt docela prevrel, kar se navadno zgodi enkrat decembra, ga pretočimo. Pri tem pa moramo postopati previdno, da ne dvignemo dražja, ki se je med vrenjem usedlo na dno soda.
Da se ne bi kdo čudil, pripomnim še. da se med vrenjem količina mošta zmanjša, in to za toliko, kolikor ogljikove kisline je iz mosti izhlapelo.
Kdor sode. posodo, stiskalnico in klet za mošt pravilno pripravi, pri stiskanju pravilno postopa in z moštom med vrenjem in pri pretakanju pravilno ravna, pridela iz zdravega grozdja prav gotovo zdravo in dobro vino. Če je ob slabili letinah sam po sebi mošt prekisel, ga izboljšamo s sladkorjem. Zdravljenje obolelega mošta pa zaupajmo le strokovno izobraženemu kletarju.
Krompirjeve shrambe
Krompir dozoreva in treba je misliti na izkopavanje. S tem v zvezi pa je nujno potrebno, da si Po svojih močeh tudi uredimo shrambe za shranjevanje krompirja v toliko, da bodo vsaj delno ustrezale dobri krompirjevi kleti. Kakšnega pomena je dobra in kako usodna utegne postati slaba krompirjeva shramba, to smo se že lahko dostikrat prepričali v hudih zimah, ko je krompir v vseh slabih shrambah zmrznil in ko so samo nekatere krompirjeve kleti očuvale kalilno sposobnost semenskega krompirja.
Ne smemo reči, ko spravljamo krompir: «Eh, saj ne bo hude zime letos», kajti možno je, da bo. To rej vsakdo je dolžan, da pred vzkladiičenjem letošnjega krompirja, kleti tako priredi, da bo krompir y najhnjšem mrazu varen pred zmrzovanjem. In ne samo to. Klet mora biti taka da
ostane v njej krompir zdrav, da ne f večja je nevarnost zmrzovanja,
gnije, da prehitro in nepravilno ne začne kliti in da je mogoče posamezne vrste medseboj ločiti.
Klet za shrambo krompirja mora biti brezpogojno varna pred zmrzovanjem. Da, večina naših kmetij doslej tej zahtevi ne ustreza, kakor vemo iz izkušenj.. Zopet pa je jasno, da ne moremo zahtevati, da bi zato vse slabe kleti s hišo vred podrli t zgradili nove. Zato je treba rešiti vprašanje, kako naše kleti za krompir dovolj zavarujemo pred mrazom.
Preden začnemo klet popravljati, moramo ugotoviti, zakaj krompir v njej zmrzuje. Vzroki so lahko bodisi pretenke ali iz. nepravega gradiva zgrajene stene, bodisi pomanjkljivo izdelana ali nameščena oziroma nepravilna kletna oprema.
Najbolj vame pred mrazom so krompirjeve kleti, katerih stene so docela v zemlji. Čimbolj pa se dvigajo kletne stene izpod tal, tem.
Več klajnega
apna naši živini
k(XSa^a žival potrebuje za tvorbo 0e _*> mesa in krvj fosforne kisli-v v*n apna. Ti dve snovi sta sicer krmi, a ne vedno v enaki J pra Poznano krmo, ki vsebuje potlv ^alo omenjenih snovi. Ce hin fdam° živini trajno le tako kr-se nDrpz vsakih drugih dodatkov, ha 6 naorc Pravilno razvijati, bole-biim** 1	Je krava, ki jo kr-
dj j? ? tako krmo, breja trpi tu-Plodek v svojem razvoju.
lnn°žmo apna in fo-e k^ine vsebuje dobro trav-Sebno Seno’ P°sušena detelja, po-he>y .Pa lucerna, fižolova in grave j .ma ter sezamove in mako-jjjj . ^‘ne. V nezadostni množini I žitrU1*,|'1’ «Pi, pesi, krompirju, v hiočv- larn.1’ senu iz kislih trav (z senu ‘^uatih zemljišč) ter v onem *e*Ulii-x Slno Ka Pr‘delali na takem in M ki mu primanjkuje apna Pentlja)111 * ** kisline (na pr. ilovnata
last*Vl”0reiec, ki pozna navedene Viti. 0aS,V J'ruve. mora takoj ugoto-Voi; 11 dobiva njegova živina do-«n ta^i^rne kisline in apna. Ce • lahko po potrebi krmo
krmo
s tem, da živina dobiva množino fosforne kisli-
izpopolni Zadostno
ne in apna... živina, posebno pa mladi prašiči, ki jih hranimo veči. noma s krompirjem, repo, peso in delno z zrnjem, nimajo dovolj teh snovi. Te snovi je treba torej nadomestiti, pa naj bo kakor koli. Izpopolniti je mogoče tako krmo vsaj delno z dobro zmleto in izprano kredo. Ce pa hočemo doseči popoln uspeh, nimamo drugih sredstev, kakor da pokladamo živini fosforno kislino, tako imenovano klajno apno. Dobro Majno apno vsebuje približno 40 do 42 odst. v želodčnem soku raztopljive kisline.
Priporočljivo je pokladati klajno apno živini v naslednjih primerih:
1.	Ako ima žival šibke kosti, posebno pa če trpi za kostolomnico;
2.	Ce je žival breja; taka žival potrebuje fosforne kisline in apna ne le za lastno telo, temveč v prvi vrsti tudi za razvoj zapioda; posebno potrebo po teh snoveh čuti živina v drugi dobi brejosti in med dojenjem; 3. Mladi živali, da se njeno okostje dobro razvije in utrdi; 4, Ko pokladamo živini slabo
seno ali rezsnico ali pa seno s pustih travnikov; 5. Molznim kravam, ker potrebujejo te snovi za mleko;
6.	Ko napajamo živino z mehko vodo (deževnico), ?. Ako pokladamo kislo krmo (pridelano na močvirnem svetu) ali tako hrano, ki se rada skisa v črevesju; ». Ce živina boleha; 9. Kadar pokladamo živini repo, peso. krompir ali korenje; 10. Ce sg živina slabo razvija, in ima premalo krvi ter če postaja plemenska živina mršava brez vidnih znakov bolezni.
Kdaj naj pričnemo pokladati klajno apno? Kakor hitro zapazimo, da živina boleha ali kaže kakšno razvado, ji moramo začeti pokladati klajno apno. Goveji živini, ovcam ter prašičem ga pokladamo na ta način, da ga najprej nekoliko poškropimo z vodo, ga nato primešamo detelji, oblidi ali rezanici. Konjem potrosimo klajno apno po senu, ki smo ga prej poškropili z vodo.
Koliko klajnega apna pokladamo živini dnevno? Odraslemu konju 15 do 20 gr., odrasli goveji živini 25 do 40 gr., pitanemu volu 40 do 50 gr., odrasli ovci in odraslemu prašiču po 10 do 20 gr., žrebetu in teletu po » do 15 gr., jagnjetu in mlademu prašičku po 3 do ® gr., pišče-tu 0.50 do 1.00 gr. in kokoši 1 do 2 gn
Ni treba, da apno vsakokrat posebej tehtamo, jemljimo ga * žlico. Navadna velika žlica vsebuje okrog 20 gr., mala pa okrog 10 gr. klajnega apna.
posebno še, če so 1-Ietne stene komaj iz pol metra debelega kame-nitega zidu ali celo iz betona.
V takih primerih je brezpogojno potrebno, da kletne stene zavaruje, mo ali izoliramo proti mrazu. To izpeljemo lahko različno. Najenostavneje je, ako debelino stene povečamo. V ta namen ; -»zidamo ob notranji strani kletnih sten iz votle zidne opeke še eno zidno » last ali oblogo. Kako debelo plast ali oblogo moramo prizidati, to je, kakšno (navadno votlo zidno ali samo tanko posebno izolirano) opeko moramo uporabiti, je odvisno od debeline prvotne stene. Namesto da bi klet izolirali pred mrazom z opečno zidno oblogo, lahko obložimo stene s primerno debelimi izolirnimi ploščami.
Krompir lahko zmrzuj z v kleli tudi ob dovolj močnih stenah, ako na Pr- oken (ali morda šip v njih) sploh ni ali če se okna ne dajo prav zapreti. Vsekakor mora klet za krompir imeti dvojne oknice, notranje pa take, da jih lahko snamemo, to pa zato, ker jih potrebujemo samo pozimi.
Tudi vrata v kleti za krompir morajo biti brezpogojno dvojna, ako je vhod neposredno s prostega. Se bolje je v takem primeru, da prezidamo zunaj ali vzidamo znotraj malo pred-klet, M brani, da se zrak v kleti preveč ne ohlaja. Do morajo biti kletna vrata dovolj močna, to je dovolj debela in da se morajo tesno zapirati, ni treba posebej poudarjati.
Omenil sem, da lahko krompir v kleti zmrzuje tudi zaradi nezadostne ali nepravilne kletne opreme, največkrat pa, ker kletne opreme sploh ni. Jasne je, da mora zmrzniti krompir, ki se v hudem mrazu dotika mrzlih sten in betonskih tal. O pravilni kletn; opremi bomo govorili nekoliko pozneje, sedaj si zapomnimo samo, da je pravilna oprema v krompir-jevi kleti zelo važna, da krompir ne zmrzuje.
Klet za krompir ne sme biti niti pretopla. Kot lahko krompir zmrzne v premrzli kleti tako začne v pretopli prehitro gniti, oz. odganjati. Toplina zraka v krompirjevi kleti ne sme nikdar znašati nad 8 stopinj C, kakor ne sme nikdar pasti izpod 2 stopinji C; pravilna toplina ; za krompirjeve kleti je 4 do 6 stopinj C.
.(Nadaljevanj*
N/
Železne stvari med krmo
Zaradi premajhne pazljivosti, po sebr.o če pred krmljenjem dobro ne pregledamo sena, slame itd., pridejo v goveje želodce dostikrat trde in ostre stvari, kakor žeblji, kosci žice in podobni predmeti, ki povzročajo prav lahko nevarno obolenje in tudi smrt živali.
Taka obolenja so bolj pogosta pri goveji živini kakor pri konjih, to pa zato, ker konj ni tako hlastav, kakor goveja živina. Konju ostre stvari med krmo niso nevarne. Ako opazujemo konja, kako jemlje krmo v gobec, vidimo, da neprestano giblje z usticami in tako nekako tipa, deva krmo pod zobe ter jo dobro prežveči in tako nikoli ne požre žeblja ali igle. Cisto drugače žie gov.eji živini kakor pri konjih. To nego kratkomalo potegne jezik iz gobca ter potegne vanj z zavihanim jezikom šop krme. Jezik goveda je silno neobčutljiv in raskav, tako da govedo ne občuti trdega predmeta. Žvečenje je pri goveji živini dosti bolj pomanjkljivo kakor pri konju. Goveđu gre krma skoro taka, kakršno dene v gobec v žedolec, saj govedo potem še naknadno prežvekuje. Naglo požiranje In hlastanje ter neobčutljiv jezik sta pri govedu kriva, da zaidejo v želodec lahko tudi trli predmeti.
Ti predmeti sicer niso nevarni, dokler leže v vampu; nevarnost pa je v tem, da spričo gibanja in stiskanja govejih želodev pri prežvekovanju predro steno in dospejo v druge, občutljive dele telesa ter jih smrtnonevarno poškodujejo. Frav pogosto pride taka stvar iz prednjega želodca (kapice) do srčne mrene in jo rani, tako da se vname in prične gniti. Žival prej ali slej pogine. VTčasih pa se taki železni deli zarinejo naravnost v srce in povzročijo, da žival nenadno pogine Najnevarnejše so take železne stvari, ki rimajo glavice, ker se ne u-stavijo in ne obtiče nikjer. Zato je na primer žica nevarnejša kot pa žebelj s kapico.
Tako obolenje je navadno spočetka težko spoznati, ker se žival obnaša tako, kakor da bi imela le pokvarjen želodec. Naš živinorejec da navadno obolelemu govedu čistila, misleč, da je to navadna zapečenost in da bo živinče kmalu ozdravilo. Toda ostrega predmeta, ki je v želodcu, čistila ne spravijo iz njega. Narava si često sama pomaga na ta način, da stvori okoli ostrega predmeta poklopce pletiva; Ako ni bil zadet kak važen organ v telesu, kot so recimo pljuča, srce, vranica, jetra in td, bo govedo še
KMETJE VINOGRADNIKI!
Kmetijska Nabavna in prodajna zadruga y Trstu obvešča vse kmete vinogradnike, da je dospela lesena posoda za trgatev iz Cmega vrha.
Blago je na prodaj po zmernih cenah v. zadružnem skladišču - Trst, ulica U. Foscolo, 1 tel. 94386 ter v njenih poslovalnicah - Trst, ul. S. Mercačtante 4, tel. 8819 in v Miljah, ul. Mazzini, I. ,
živelo, a bo pričelo vendarle hirati.
Kaj naj ukrene naš živinorejec, ko opazi, da mu je govedo požrlo oster predmet? Kot pri kaki drugi obolelosti, je pri takem pojavu potrpljenje nad vse nujno. Ako niso, prizadeti važni notranji deli telesa, kar lahko ugotovi le živino-zdravnik dajemo govedu lahka čistila. Vlivati v govedo močna zlra-vila, ki pospešujejo prežvekovanje, je napačno, kajti ta zdravila pospešujejo gibanje želodca. Pri tem pa rije ostri predmet dalje v smeri, ki si jo je izbral ter lahko zadene v pljuča, srce ali kaj drugega.
1 Ko preidejo prvi znaki obolelosti
ter živinorejec opazi, da mu ži-
vinče hira, je najbolje, da ga odda
v zakol.
Kako preprečiti tako nesrečo? Ob-
varujemo živino le, če redno pregledujemo krmo, preden jo pokladamo in odstranimo iz nje vse nevarne stvari. Ura, ki jo zamudimo pri pregledovanju krme, ute* gne biti tisočero poplačana.
L J TUJE L JT A M A
rfnifrir Prešernovi dobi
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Tiskarne sp bile štiri: Retzerjeva (na Bregu), v katero je stopil 28-letni podjetni in spretni Idrijčan Jožef Blaznik, ki se je oženil s tiskarnarjevo hčerko. Blaznik, ki je tiskal za ordinariat, se je polagoma razvijal v tiskarja, s katerim so računali preporoditelji. Kleinmayerjeva je prvotno bila v Križevniški ulici, nato si je predstavnik zgradil novo lastno hišo in preselil delavnico v Kolodvorsko ulico. Ta edini je imel pravico izdajati časopis in je bil v prvi vrsti nemški tiskar. — Egerjeva v sedanji Stritarjevi je tiskala šolske knjige in spise v metelčici. — Sassenbergerjeva na Mestnem trgu je imela veči 10 naročil tistih knjigovezov, ki so zalagali nabožne knjige.
Ptičarji iz Trnovega in Krakovega, po večini mladi ljudje, so bili ljubljanska posebnost: polovici so jeseni, ko menjavajo selivke severna bivališča z južnimi, na tisoče tistih ptičev, ki so jih imenovali v Ljubljani že od nekdaj cipe. ter jih pošiljal v Gradec, na Dunaj in V Trst;
Kaj malo se da povedati o življenju tistih 2000 delavcev in 3000 služinčadi, ki so predstavljali y primeri z nemški govorečo gospodo iz Večine same slovenski umevajoči služeči stan. Razmerje službodajalec iz boljših krogov do služinčadi je bilo zaupno in zaradi lega je bila pokorščina teh ljudi Često neznatna. Bilo je pač v teh odnosih še precej patriarhalnosti in pri služinčadi sami še mnogo vdanosti v usodo, tako da se razmišljanje o njihovem položaju ni vsiljevalo.
Pravih umetnikov je malo stalno živelo v Ljubljani, a v nobeni umetnostni panogi ni imela Ljubljana predstavnika, ki bi pomenil toliko, kolikor Prešeren za slovensko literaturo.
Stavbeniki in kamnoseki sp bili samo obrtniki, dasi pričajo zlasti kamnoseški izdelki pogosto o kultiviranem okusu, ki se je oblikoval v senci klasičnega okusa. Največ nagrobnih spomenikov, in drugih kamnitnih izdelkov je prihajalo iz delavnice Ignacija Tomasa, a bili so v Ljubljani še trije kamnoseški mojstri, med njimi Franc Vodnik. Med slikarji je začenjal Matevž Langus iz Kamne gorice ustvarjati temelje za razvoj, ki je vsaj po smeri mogel postati podoben literarnemu preporodu Opere Ljubljančani že več let niso imeli, dramske predstave pa sp tičale za nizkem nivoju. Družabnemu položaju igralcev je zelo škodovalo njihovo slabo gmotno stanje.
Dočim se je cerkvena glasba dvigala, in sicer tudi v zvezi s slovenskimi teksti, je izven cerkve kazala glasbena kultura znake propadanja. Med odličnejšimi skladatelji so bili Gregor Rihar, Blaž Potočnik, Luka Dolinar in Geh Gašpar Mašek.
Ljubljana je bila kljub nemškemu zunanjemu licu vidno središče slovenskih preporodnih prizadevanj. Tu so natiskpvali ne le večino slovenskih spisov v nemščini, temveč tudi pretežno večino del v slovenščini, knjig bogoslovne in asketične vsebine. V nobenem drugem mestu ni živelo toliko število mož, ki so že kaj slovenskega napisali ali kako drugače slovensko preporodno gibanje zavestno pospeševali kakor prav v Ljubljani.
Ljubljrnčanke, za katere je pomenjalo izpolnjeno 16. leto pravico do vstopa v družbo, so doraščale v območju patriarhalnih nazorov, ki jih je gojilo primitivno pojmovanje dolžnost; žene. Pot do višje izobrazbe je bila seveda tudi ljubljanskim deklicam še zaprta. Velika večina Ljubljančank, in najsi je šlo za hčere uradnikov, trgovcev, gostilničarjev, delavcev ali hišnikov, je imela enako šolsko izobrazbo: 4 razredno «dekliško glavno in obrtno šolo pri uršulinkah», kjer so jih učili čitanja, pisanja, računstva, nemške slovnice in ročnih del, ali pa tudi samo dvorazredno šolo za dečke In deklice pri Sv. Petru. Le izvoljenke, hčerke uvidevnih in premožnih staršev, so dobile zasebne učitelje, po navadi dijake višjih šol. Tudi zasebni pouk v glasbi, petju, moderni tehniki, slikanju so uživale deklice prav redko. Za ocenjevanje in uživanje višjih literarnih vrednot je bila Ljubljančanka v tisti dobi prav tako malo pripravljena, kakor za gesla slovenskega preroda. Toda vsekakor je bilo med njimi več ko v sosednih pokrajinskih alpskih mestih takih, ki so imele učinkovite nadomestke: domač razum, dar poslušanja in lepoto. Tako n. pr. je tak tip Ljubljančanke leta 18.15 obrnil nase pozornost v gledališču slučajno tu bivajočega nemškega potnika Jožefa Kreila s tole poznejšo potopisno označbo: Inteligenten ženski obraz, ki je sijal v neizrekljivi milini, sveti ponižnosti in deviški čistosti.
_ Velika večina Ljubljančanov je upoštevala željo cesarja Franca Jožefa X. in kneza Metternieha. naj se za politiko ne brigajo. Za politično udejstvovanje ljubljanski meščan sploh ni imel priložnosti. Vsekakor pa je živelo v Ljubljani nekaj ljudi v takih družbah. Govorilo se je na varnih krajih tudi o konstituciji, političnih svoboščinah, odpravi ostankov fevdalizma. Toda ta odstotek je bil med Tjjubljančani gotovo neznaten. Večina ni pogrešala politike in je iskala nadomestila v dovoljenih zabavah in dopustnih oblikah družabnega življenja.
Saj je bila dovolj budna in pozorna ljubljanska policija, ki imela ravnatelja, nadkomisarja, podkomisarja, konceptnega prakl kanta, kanclista in 28 mož straže ter vohune, katerih število i znano. Od teh najbolj nevaren je bil nadkomisar Jožef Kremnitze ki je služil na Kranjskem že izza leta 1792. Bil je izrazit ovadušl tip in sebičnež. Izza Napoleonove Ilirije je dvakrat iz sebičnih vzr kov menjal svoj patriotizem. Pri poštenih ljudeh je bi] osovraže že iz dobe, ko je s sadistično vnemo zbiral gradivo proti Vodnik in drugim prijateljem Francozov.
Ljubljana v tisti dobi ni bila baš preveč moralno mesto, da najbrž le ni zaslužita preostre kritike, kakršno je navajal v svoja poročilu policijski nadkomisar Kremnitzer, da «je v fizičnem in m , nem Pogledu inficirano mesto» in da «število starih mladeniče in število najdenčkov neprestano raste». «Stari mladeniči», ki s imeli svoje gospodinjstvo prav zato, da so si mogli poiskati gosp« £'-tSQ-,Se da,*e “doniti vsaki njihovi volji, menda niso bi remci. S številom nezakonskih otrok je Ljubljana prekašala tisto K« roSko, ki so jo Kranjci tako radi imenovali za slab zgled; 1 181 se je narodilo v Ljubljani 326 zakonskih in 199 nezakonskih otro . ..evi 0 nezakonskih mater z dežele v ljubljanski porodnišnici i Pilo tako veliko, da bi se presenetljivo razmerje med ljubljanskir zakonskimi m nezakonskimi rojstvi izdatno spremenilo Ker sc inno; nezakonske matere dobro poznale določbo, po kateri jih niso mog sihti, da bi navedle svoje pravo ime v krstni knjigi, je duhovni °zna£il> da se piše mati «bojda» tako in tako, in zal se da tudi često ugotoviti, da se piše nezakonski otrok drugače kak' njegova nézakanska mati.
Število notoričnih ljubljanskih pijancev ie opravičevalo politili vlade proti otvoritvi novih gostiln; bilo jih je namreč 3 do 400.
Povprečno je zapisovala ljubljanska kronika po en samomor «■ leto, kar ni mnogo, če upoštevamo, koliko je bilo v mestu vojaštv
Posebnih zabavišč je bilo y Ljubljani, kakor jih navaja Prešeren z naslovom «Božje in hudičeve hiše» — pet. Gledališče, last deželnih stanov, je stalo na Kongresnem trgu, na prostoru današnje Filharmonije, in je pogorelo leta 1887. — Strelišče, dom strelskega društva, v Strelski ulici, poznejši Ljudski dom, je imel tudi plesno dvorano. — Reduta, pozneje dekliška ljudska šola in sedaj gimnazija na St. Jakobskem trgu, je bila namenjena zabavi, zlasti plesom. Razen tega sq prihajali za ljubitelje družbe in zabave v Ljubljani v poštev še drugi kraji; gostilne v mestu in okolici in kavarne. V posameznih letnih časih in dnevih so bile razne zabave. Veseljačenja z godbo na Ljubljanici so bila resno ogrožena in jih je vlada zaradi pogostih nesreč leta 1828 prepovedala, vendar so god Anic še nekaj let praznovali na čolnih.
Vellico število gostiln in kavarn je bilo le deloma posledica obrtne svobode v dobi francoske okupacije in pa časov, ko so ves promet oskrbovali večno žejni in bahati vozniki s konji. Tud; v družbi bogatejših ljubljanskih meščanov In izobražencev so prevladovali Upi, ki so se bolje počutili in izdatneje razvedrili ob gostilniški mizi kot v domači obednici ali gostoljubnem salonu.
Med krčmami y mestni okoKci, do katerih so delali Ljubljančani peš ali z vozojh izlete, in kamor je pridno zahajal tudi Prešeren; so bile n. pr.: «Pri kamnitni mizi» v Vodnikovi rojstni hiši v Zgornji Šiški, kjer pà so skoraj v vsaki hiši mogli postreči z vinom in pivom; «Pri Rotarju» v Tomačevem; krčme na Glincah; «Pri ruskem carju» na Ježici. Celo do Vira ob Dunajski cesti v dobovski župniji nekaterim Ljubljančanom ni bilo predaleč. Posebno priljubljeno je bilo bržčas Tomačevo, kjer je Jožef Rotar, po domače Kovač, gospodaril, krčmari! in koval ter si zgradil lepo novo hišo. Ob delavnikih je prišlo pogosto 10 do 2Q kočij iz Ljubljane, meščani, prefe-àórjlj doktorji in plemiči, vse med sabo pomešano; ob nedeljah jc bilo vse živo gostov, kajti takrat se je še ugodno živelo, a Kovač je imel dobro kuhinjo, dobro vino in solidno postrežbo. Privlačni pa sta bili najbrž tudi domači dekleti, ki jima je pesnik Prešeren posvetil pesem «Rotarjevima dekletoma».
Nič posebnega ni bilo v Ljubljani, če se je kandidat za višjo uradniško kariero poročil z bogato gostilničarjevo hčerko, ki je imela samo toliko izobrazbe, kolikor .so ji mogle nuditi ljubljanske uršulinke.
Kava je bila udomačena skoraj že v vsakem gospodinjstvu, tudi najrevnejšem. Samozadovoljni Ljubljančan je ljubil slasten založaj ter si je rad privoščil tudi tolstega štajerskega kopuna, dočim so o okoliških kmetih govorili, da radi obešajo meščanom namesto kopunov navadne stare Peteline, katerim porežejo grebene. V Ljubljani so popili največ dolenjskega cvička in spodnještajerskih vin, a bili »o med Ljubljančani tudi ljubitelji bržanke in druge vipavske in primorske kapljice. V mestu je bilo mnogo poznavalcev pristnega vina, ki ji,m krčmar ni smel postreči s pokvarjeno kislico.
Peli so v veselih zaupnih družbah po navadi importirane šaljive nemške pesmi in le izjemoma tudi slovenske, bodisi narodne ali tekste, ki so nastajali na podoben način, kakor Prešernova «Zarjovena d’vičica», ki je bila pač Že tudi znana nekaterim omizjem. Najbolj pogosto so utegnili Ljubljančani slišati slovensko narodno pesem v predmestjih, zlasti v krakovskem in trnovskem, a verjetno je, da sta ji Zupan in Smole priborila nekaj upoštevanja le tudi v delu mlade preporodne družbe.
Kadila je menda večina moških, in sicer pipo.. Priljubljene zabave so bile kvartanje, kegljanje, biljardiranje, tombola, scenične in muzične produkcije, zlasti pa ples. Plesali sp zelo mnogo, čeprav v Ljubljani moški niso veljali za dobre plesalce. V predpustnem čašu so plesali na zabavah pri guvernerju in drugih odličnikih, v skromnejših salonih, v reduti, streliščni dvorani, menda.v gledališču in pač v večini gostiln. V reduti so bile sijajne maškarade in odličnejši javni plesi; na strelišče je hodil plesat zlasti srednj; stan; nižjim slojem, med katere pa so se pogosto pomešale tudi odličnejše osebe, so veljali gledališki plesi, tako imenovani «pudelbali». Razen importiranih plesov, kakor so bili valček, mazurka in galop ali izmed družabnih plesov kotiljon, z različnimi turami in darili, so vsaj srednji ki-ogi plesali tudi kranjski «narodni ples», ki se je zdel enostavnejši od štajerskega, sicer pa ne dosti drugačen. Kljub vstopninam, ki so bile razmeroma zelo visoke, je prišlo včasih na ples v reduti tudi nad 300 ljudi. Toda še tako dobro obiskan ples je trajal praviloma le do polnoči.
Homeopatija, nauk, da moraš izbrati, če hočeš neko bolezen zanesljivo ozdraviti, tako zdravilo, ki je sposobno vzbuditi v zdravem telesu enako bolezen, kakršno je v tistem primeru treba zdraviti, je imela že dlje časa med strokovnjaki in občinstvom tako vnete pristaše kakor odločne nasprotnike. K razširjenju te zdravilne metode je največ pripomogel usmiljeni brat Faust Gradišek, upokojeni načelnik ljubljanske bolnišnice, ki je imel v Vodiški župniji pod Smarno goro v lastni hiši, imenovan! «Puščava», kapelico, ordina-cijsko sobo jn lekarno. Med zagovorniki homeopatije je bilo zlasti mnogo duhovnikov, med njenimi neizprosnimi nasprotniki pa je bila večina zdravnikov.
Verska strpnost ni odlikovala Ljubljančane. Poleg katolikov, ki so edini imeli svetišča in organizacijo, je bivalo v mestu le malo drugovercev. Protestantov, ki so jih vendar tolerirali že pol stoletja, je živelo v Ljubljani kakih 53. Poleg tega je bilo postavno upravičenih prebivati v Ljubljani nekaj Židov: trgovec Mojzes Heimann, prednik, daljnji sorodnik in prvi ustanovitelj tvrdke I. C. Mayer z ženo, zakonitim potomstvom in tolikim številom trgovinskih pomočnikov in uslužbencev, kolikor jih je bilo pri njem 1. 1813. Dočim Mojzes Heimann sam ni bival v Ljubljani, je živel tu njegov nečak Simon Heimann, ki mu je vodil trgovino. Meščanstvo in magistrat sta' se Židov dosledno branila. Protestantov sicer niso ovirale lake omejitve, pač pa so zaman čakali ugodne rešitve prošnje za dovolitev redne službe božje po enkrat ali dvakrat na leto. Prvo javno službo božjo izza časa reformacije so imeli protestanti v Ljubljani sploh šele 1. 1826. Ko je prišel pastor iz Beljaka 10 let prej v Ljubljano, sta ga morala spremljati dva oficirja, ker so se bali incidentov. Zakoni med katoliki in protestanti so sé pač sklepali, čeprav so jih oblasti ovirale in jih je marsikateri laik obsojal.
V Ljubljani pesništvo ni imelo posebnega ugleda. Ker je prihajalo iz takratnih šol razmeroma precej ljudi, ki so sl za domačo rabo prisvojili neko «pesnikovaino» spretnost, se ni zdel «pesnik» ljudem nič tako izrednega. Ne samo Ljubljančanke, temveč tudi Ljubljančani so radi imeli prijatelje in znance, ' ki so jim napisali kaj izvirnega za priljubljeno «spominsko knjigo». Večkrat se je tudi dogajalo, da je ženinov ali nevestin sorodnik ali prijatelj svatovsko družbo veselo presenetil z vrsto gladkih priložnostnih kitic.
Po starih virih — RUDOLF DOSTAL
Anton Melik: Jugoslavija. To je prva knjiga, ki je izšla po vojni V vsej Jugoslaviji in ki je geografski prikaz naše države. Avtor je znani znanstvenik, profesor ljubljanske univerze. Prva izdaja, ki je izšla lani, je vzbudila veliko zanimanje, tako da je bila knjiga kmalu razprodana. Nova izdaja, na boljšem papirju in v večji nakladi bo ustregla velikemu popraševanju po tej knjigi, ki jo bo s pridom uporabljal vsakdo, kdor še hoče seznaniti z domačo zemljo.
Tudi našo mladinsko literaturo obogatili dve deli, ki sta nedavno izšli. Našim malim je namenjena knjiga znanega bosanskega pisatelja. Branica Čopiča pod naslovom Muhaste pripovedke. To je |e četrta knjiga mladega pripovednika, ki jo je Mladinska knjiga izdala v slovenskem prevodu, kar priča, da so Copičeva dela močno priljubljena tudi pri naši mladini. Sicer pa so Muhaste pripovedke nadaljevanje Partizanskih pripovedk, ki jih je dobila naša mladina že pred dvema, letoma, le da so bolj hudomušne vsebine. Lepo o-premljena knjiga ima tudi avtorjev uvod, namenjen slovenski mladini ter opombe s kratkimi pojasnili.
Našim najmiajiim pa je namenje. na slikanica Ježeva hiša, za katero je napisal tekst tudi Branko Čopič, slovenski prevod pa oskrbel pokojni pesnik Igo Gruden. S to izdajo smo dobili prvo knjigo Cicibanove knjižnice, s katero bo založba (Mladinska knjiga) močno ustregla našim malim.
Zbirka zbranih del slovenskih klasičnih pisateljev, ki jo izdaja Državna založba Slovenije je ne* dvomno ena najpomembnejših in najbolj široko zasnovanih knjižnih zbirk. Knjige sicer ne izhajajo tako redno, kolb; po programu morale, kljub temu pa smo dosedàj dobili že lepo število kvalitetnih knjig in to y okusni opremi ter pa najboljšem papirju. Dočim je zbrano nekaterih slovenskih klasikov šele pri prvem zvezku, pa smo te dni dobili že tretjo knjigo zbranega deUi Josipa Juričiča. Kot prva dva zvezka, je tudi tega uredil Mirko Rupel, ki je v knjige uvrstil tri značilna Jurčičeva pripovedna dela: Grad Rojinje, Kloštrski Žolnir ter prvi slovenski roman Deseti brat. Vsa tri deta so namreč nastajala neposredno drugo za drugim. Predstavljajo pa zrela dela pisatelja, ki je pod vplivom Levstika v njih pričel prehajati iz ro* mantičnega pisanja v realizem.
Nadaljevanih snihodnnč
Po prvi predstavi letošnje predsezone v Trstu je Slovensko narodno gledališče dne 10. septembra gostovalo na Kontovelu z Goldonijevo komedijo Mirandolino. Kako zelo je SNG priljubljeno na našem podeželju, je dokazala natrpano polna dvorana in glasno odobravanje, s katerim je ljudstvo nagradilo igralce. Dne. 13. t. m. ie SNG z Mirandolino gostovalo v Nabrežini in tudi tu je občinstvo napolnilo dvorano .
Goldoni je v Mirandolini osveR'* propadanje višje družbe 18 stol in naznačil nje obnovo z zdravi^ ljudskimi sloji, katere predstavnik je prebisana krčmarica Mirandoh" na. Komedija poustvarja del rc3 ničnega življenja, odtod nje ne| smrtnost. Da pa je doživela na n» šem odru tako velik uspeh zasluga režiserju Jožetu Babi« ; in igralcem.	.
Opozarjamo pa občinstvo, 0 . ne zamudi umetniškega užitka« mu ga bo nudilo SNG od 15- h dalje z vrsto predstav na stadi0 «Prvi maj».
V	četrtek 15. IX. ob 20.30 Gol*10' ni - Mirandolina.
V	soboto 17. IX. ob 20.30 W'1' Pucova - Ogenj in pepel.
V	nedeljo 18. IX. ob 20.30 D'" '
seau in J- Gow - Globoko so » nine.	, <i
V	soboto 24. IX. ob 20.30 Gož0
- Ženitev.	...
V	nedeljo 25. IX. ob 20.30 G» sworthy. - Srebrna tobačnica*
GOETHE in jugoslovanska narodna pesem
Ob nedavni dvestoletnici Goethejevega rojstva je jugoslovanski tiste prat’iìno poudaril pomen Goethejevega univerzalizma in Goethejevih idei Za obče človečanstvo, ni pa niti od daleč t> zadostni meri osvetlil njegovega razmerja do jugoslovanske narodne poezije (bolje rečeno: do srbske narodne pesmi), ki je prav po Goethejevi zaslugi dobila v svetovni književnosti veljavo ki ji pripada. J. W. Goethe se je približal srbskim narodnim pesmim dvakrat v svojem življenju: prvič pod vplivom Herder-jat ki je zbiral narodne pesmi vseh narodov in mu te Goethe pri tem delu pomagal kot pesnik in prevajalec; drugič po srečanju z Vukom Karadžičem, ki oa je napotil k Goetheju po ovinkih slovenski rojak, jezikoslovec Jernej Kopitar.
Herder, Kantov učenec in privrženec Rousseaujevih nazorov, je vzljubil liarodne pesmi, ki še ne kažejo naličja civilizacije, h. 1770. se je v Stra&sbourgu seznanil Z Goethejem in kmalu nato je bil P*;" zvan v Weimar, kjer je dobil službo nadintendentu v ondotnem gledališču.
Vpliv Herder ja na duhovno življenje nemškega naroda je bil velikanski, S svojim delom tldeen zur Philosophie der Gcschichte der Menschheits (1784-1791) je zasnoval filozofijo zgodovine, ki je dobila splošno potrdilo in veljavo. Upiral se je slepemu posnemanju klasikov in je v književnosti zahteval, da se namesto kulta klasicizma uveljavi tuirodni element. V letih 1778-1779 ie izdal zbirko «Volkslicder» (v Poznejši izdan «Stimmen der Voel-ker in Liederns). Tam je objavi! tudi štiri srbske narodne pesmi (o Milošu Obiliču in Vuku Brankovi ča, Hasan-Aginico in še dve drugi). Vse te speve te vzel ** zbirke Italijana Fortisa. na katero ga je opozoril neki sonarodnjak, ki je poznal Fortisovo publikacijo ^Osservazioni sopra l'Isola di Chcrso ed Osterò». Venezia. 1771). V Partitovi zbirki je dila tuđi Hasan-Aginica. Ta «plemeniti spev», kakor ga je imenoval Herder, je priredil prvi nemški natisk Goethe.
Herder je torej bil tisti, ki je opozoril Goetheja na Hasan-Aginico, katero je Goethe pripravil za tisk in je l. 1778 izšla Z nekaterimi popravki v Hcrderjevi zbirki. Goethe je Hasan-Aginico pozneje izpopolnil in natisnil t) 8. knjigi svo-■ jih spisov. V članku o srbski narodni pesmi, ki ga je dal natisniti . v časopisu «Kunst u. Altertvm» 1875. pripoveduje Goethe, da je od-k.il <o pesem v francoščini. Vendar io ne drži, kajti izpričano je, da takšnega pievoda takrat še n: bilo
Goethe je srbsko narodno pesem našel v Vertesu, ki je izšel leta 1775 v Bernu anonimno z naslovom «Die Sitten der Morlakkens. To je bil prvi prevod odlomka iz knjige «Viaggio in Dalmazia italiana» Italijana Fortisa l 1774. Vertes je poleg svojega prevoda po F or tisu na tisnil tudi originalno srbsko besedilo. Prestavil je Fortisovo knjigo v celoti. Meseca oktobra 1774. pa *e je Vertes seznanil z Goethejem,
* Iti ni bil vešč srbskega jezika in je n°Pravil prevod H a san-Agirne e na Podlagi Vertesovega nemškega prevoda v jtrozi. Na podlagi ponavljanja istih besed v. originalu mu te uspelo, da je pogodil izvirni rilevi srbske narodne pesmi.
Mnogo let pozneje je Goethe vnovič posvetil svojo pozornost srbski «Orodni poeziji. To pot je posredoval nemški jezikoslovec Grimm. Gncihg je ime[ v mislih nekaj ta-"k'-ga, kar imenujemo «svetovno književnost». V nasprotju z rom-.n-k. je v lepem slovstvu cenila St<Mo listo, kar je bilo značilno za *>efci narod, je Goethe v umetnosti \ainih narodov cenil tisto, kar je 'biti, splošno človečansko vrednost. s tega etično-kritičnega zreiišča je 'itotrij tudi srbsko narodno pesem.
^ -Udar se je primerilo, da mu ni-*° Prišle v roke prave stvari, zato * š« napravil o tej poeziji eno-
t.unskc in nepravilno sodbe. Čeprav je podpiral vsakogar, ki je te txsm. prevajal, je bil zase prepričan, do so srbske narodne pesmi z lidika etike «barbarske». O tej poeziji je večkrat pisal. Dne 13. oktobra 1823. se je v We;marju seznanil z Vukom Karadžičem, ki je prišel k njemu po Grimmovem posredovanju. Ze nekaj let pred lem je Slovenec Kopitar poslal Goetheju svoj prevod Vukove «Pesmarice», toda Goethe je tedaj študiral Hafisa zaradi svojega «Znpudno-izhodnega divana» in je v tem študiju še, mimo Kopitarjeve pobude. Zaa- pa je prosil Vuka, naj mu pesi je še kaj prevodov. Ka ■adiič mu je ustregel. Poslal mu je zaželene prevode z Lipskega. Tako je Goethe natisnil v svojem časopisu, «imit kraljeviča Marka». V začetku 1824. se je Vuk ponovno sešel z Goethejem v Weimar ju. Ko mu je nato Grimm poslal svoj prevod Vukove slovnice in pesmi o «Zidanju ehadraj» je Goethe tudi to pesem natisnil (l. 1825.).
Goetheju je bila pn srcu zlesti ljubkost in nežnost v srbski narodni poeziji. iEckermu > '- j je 18. januarja 1825. izjavil, da je med s/b-sk.mi narodnimi pesmimi nekaj takih ki zaslužijo, rla 'e uvrste med «pesmi vseh pesmi», pozneje pa se ni več bavil z njimi ter ni hotel o tem tudi nič slišiti. K.
Folklorna skupina izvaja narodne plese na festivalu v Bujah
imm mmm
ilfitnz VGlih>Gt§tM
pokažejo uspehe svojega kulturnega udejstvovanja. Po 10. uri je velik sprevod krenil od bivšega kolodvora pF&ti Bujam. Na čelu so nosili rdeče, hrvatske in italijanske zastave ter transparent z napisom;
Po 25 letih je vstala hrvatska kultura». Za zastavami so stopali zastopniki ljudskih oblasti, antifašističnih organizacij ter kulturnih ustanov in v nepregledni vrsti so sg vila prosvetna društva in godbe ter množice ljudstva. Sprevod se je ustavil na Trgu maršala Tita pred slavnostno okrašenim odrom, nad katerim so visele slike maršal® Tita, predsednika vlade republike Hrvatske ter istrskega prvoborca Vladimirja Gortana.
Proslavo je pričel stari narodnjak in borec za svobodo Oktavi-jan Kozlovič iz Materade, ki je v imenu podzveze hrvatskih prosvetnih društev pozdravil prisotne, omenil trpko zgodovino bujskih Hrvatov, dalje njih osvoboditev ter pomen tretjega festivala. Nato je spregovoril dr. Zlatan Sremec, predsednik Sabora LR Hrvatske, ki je krepko in jasno orisal velik kulturni razmah, ki SO ga v tako kratkem času dosegli bujski Hrvati, ki niso klonili niti v dobi najtežje preizkušnje. «III. Festival hrvatske kulture v Bujah», je dejal, «ne bo pokazal samo napredka v kulturi, temveč je tudi manifestacija naše volje in težnje za nadaljnji vse večji uspeh».
Z vrsto govorov se je zaključil prvi del proslav, kateremu je prisostvovala nepregledna množica, ki je napolnila ves trg in vse dohodne ulice daleč V notranjost mesta.
Po nekaj urah počitka je sledil drugi del proslave. Prihajali so vedno novi gostje in kmalu je bil trg zopet poln hvaležnih gledalcev. Navdušeno so bili sprejeti pevski zbori pionirjev iz Kaštela, Kmetov Krašičev ter pionirji iz Kašte-
Teden hrvatske kulture v. Bujah | je 11. septembra zaključila velika kulturna manifestacija, ki je po-1 kazala velik napredek ljudske kulture v zvezi z gospodarskimi in političnimi uspehi.
Festivali so postali za bujske Hrvate žc prava tradicija: prvega so praznovali leta 1947 pod imenom «Festival hrvatske kulture», drugega pa v juniju 1948 kot «Dan hrvatske besede in pesmi» v Mate-radi. Pravilno pa lahko ocenimo bujske kulturne praznike šele tedaj, če poznamo zgodovino istrskega dela zemlje med rekama Mimo in Dragonjo.
Vso Istra in z njo Bujščina, ki šteje okrog 14.000 Hrvatov in 10 tisoč Italijanov, je bila dolga stoletja izpostavljena tujim tlačiteljem; najprej nemškemu fevdalnemu despotizmu, beneškemu gospostvu, avstrijskemu ekspanzionizmu, predfašistični Italiji in končno italijanskemu fašizmu, ki je raznarodovanje izpeljal dq konca.
V predfašistični dobi so bujski Hrvati imeli štiri hrvatske šole, in sicer v Babičih, Materadi, Kaštelu in Martinčičih, z nastopom fašizma pa so izginile še te. In v času druge svetovne vojne šteje Bujščina le enega intelektualca, znanega antifašističnega borca Ante Babiča, ki je dal, kakor mnogo Buj-čanov, življenje za svobodo svojega naroda.
Novo življenje za Bujščino, kakor tudi za vso Istro, sc prične po osvoboditvi. Ljudska oblast se je lotila najbolj perečih problemov: izvedla je agrarno reformo, odpravila kolone ter vso skrb posvetila ljudski oblasti. Dala je ljudstvu šole ustanovila kulturno-prosvetoa društva in s« budila, da oživi narodno zavest. Ze leta 1945 so v Buj-ščini dobili 20 osnovnih šol, katerih število je do letos naraslo na 36. Pravi ponos Bujčanov pa jé gimnazija, ki je štela doslej tri razrede in se postopoma razvija ■ popolno gimnazijo. 87 dijakov, ki
Mladinski peyski zbor
je letos opravilo sprejemni izpit za prvi razred, dokazuje, kako potrebna je bila gimnazija v Bujah. Gimnazijski dijaki so izredno aktivni: imajo svoj pevski zbor, ki je že pel iva koprskem radiu in ki se pripravlja na turnejo po Hrvat-skem. Nekaj starejših dijakov študira na učiteljišču y Pulju in tako bodo Buje kmalu dobile svoje prve domače učitelje. Seveda pa skrbi ljudska oblast tudi za italijansko prebivalstvo, ki ima 16 osnovnih šol, tri sedemletke in gimnazijo.
L. 1947 so v Bujščini dobili tudi svoj tedenski časopis «Zvezda», ki se je kasneje imenoval «Hrvatski glas».
Leta 1947. je bilo 22 prosvetnih društev z 2320 člani, 16 pevskih zborov, 12 diletantskih skupin, godb, letos je 29 prosv. društev 2827 člani, 14 diletantskih skupin ter 7 godb.
Med prosvetnim; društvi se Predvsem odlikujejo društva v Kaštelu, Marušičih, Kmetih, Bešaniji, Novi vasi, Dajli itd. Ta društva imajo svoje zbore, dramske in folklorne skupine. Med zbori so najboljši: mešana zbora Marušičev ter Bc-tanijc in moški zbor iz Materade. Izredno podjetna je dramska skupina iz Kaštela kot tudi diletantska skupina v Kmetih.
Vso svojo kulturno aktivnost pa so kulturna društva dokazala v «Tednu hrvatske kulture». Pevski zbori, dramske in folklorne skupine so gostovale V raznih krajih Bujščine in imele v vsem tednu 10 prireditev, katerih vsaka je obsegala: referat, recitacije, enodejanke, zborovo petje, zborne recitacije ter glasbo in ples. Dramska skupina iz Kaštela je nastopala dvodejamko: «Nezaželeni gost»,^ ki je delo pisateljice Kolarič-Kušur, ter z bolgarsko enodejanko «Birokrat» in z igro Dljebova «Prišel je ded». Z najboljšimi točkami svojih programov, ki so jih kulturna društva izvajala med tednom, so nastopila pri kulturnem delu na zaključni manifestaciji.
Na vse zgodaj' je 11. septembra budnica naznanila Bujčanom pričetek praznika. Iz vseh krajev so se v gostih trumah zbirali ljudje k sprevodu, prihajali so pionirji, mladinci, pevski zbori in godbe, da
la, ki so zaplesali ukrajinski narodni ples. Posebno priznanje si je zaslužil pevski zbor bujske gimnazije, ki je izredno lepo zapel pesmi jugoslovanskih skladateljev Mateliča in Papandopula. Vse pa so presenetili bujski mladinci, ki so bili oblečeni v narodne noše ter skladno in lepo zaplesali srbske narodne plese. Prav tako je uspela folklorna skupina iz Babičev z makedonskimi plesi. Folklorne skupine, ki so se oblikovale šele v zadnjem času, so ponoven dokaz stremljenja bujskih Hrvatov k čim večjemu kulturnemu napredku.
Poleg točk, ki so jih izvajali gostje, kakor tamburaški zbor «Cankar» iz Trsta, dalje zb°i' z Reke ter folklorna skupina «Zora» iz O-patije, je treba posebno poudariti nastop bujskih pevskih zborov. Pevci s« dokazali, da razpolagajo izredno dobrimi glasovnijni sredstvi in da so se z veliko požrtvovalnostjo pripravili na nastop. Občinstvo je zlasti pozorno sledilo masovnemu pevskemu zboru, ki je zapel nekaj pesmi Slavenskega, Dcv-čičaj Buriča in Kirigina. Kot poslednjo točko so zapeli finale iz Gotovčeve opere «Ero z onega sveta». Masovne pesmi je pelo okrog 350 pevcev ob spremljevanju godbe. Za uspeh hrvatskih pevskih zborov grč velika zasluga pevovod-Mladenu Markovu.
Važno dopolnilo k prazniku hrvatske kulture je bila tudi razstava, ki kaže neizbrisne sledove stare hrvatske kulture. Tu vidiš hrvatske napise na srednjeveških kamnih, vidiš hrvatska jinena v knjigah iz 16. in 17. stoletja ter star hrvatski napis na cerkvenem oltarju.
Iz razstavljenih slik sc lahko prepričaš o uničevalnem delu fašizma in izveš tudi za neštete žrtve, ki so jih bujski Hrvatje in Italijani dali
narodno-osvobodilni borbi. Vrsta
slik pa li odkriva tudj ekonomski in kulturni napredek nove dobe.
Tu na razstavi slike novih šol, zadružnih domov in obnove sploh, tam na proslavi živa beseda in pesem so dovolj dokazali, da fe're prebivalstvo Buj s svojim kulturniju in gospodarskim napredkom boljši bodočnosti nasproti.
14
Ltxioi m T E O N i
in
Zanimiv števec
V Aoierikj se je pojavil specialen elektronski števec za brzo štetje števila listov papirja, kartona, kuvert, etiket in drugih predmetov v listnati obliki. Hitrost in točnost sta izredni. Liste uredimo, v stopničasto obliko in z ročnim detektorjem samo potegnemo od zgoraj navzdol po teh stopnicah. Pri tem nastajajoče impulze sešteje in pokaže elektronski števec. Prav tako lahke oddvojimo zaželeno število listov, če ročaj pri dosegu tega števila ustavimo. Ni potrebno, da bi bile stopnice posebne lepe, glavno je, da vsak Ust tvori svojo stopnjo.
Zanimiva antena
Tvrdka Western Electric Co. KUSA) je patentirala anteno za ultrakratke valove, ki una prav močne usmerjevalne lastnosti. Sestavljena je iz orglam podobno nameščenih vzporednih pravokotnih valovnih vodil W. Na konceh odprta so tako dimenzioniranaj obrezana in nameščena, da so odhajajoči radiovalovi v fazi edino X smeri koncev vodil. Z isto anteno moremo sprejemati valove tudi samo, če prihajajo iz te določene smeri Skupek teh antenskih cevi je priključen preko dovoda F na oddajnik odnosno sprejemnik.
Rokavski preliv - generator
Vsakdo ve, da se na vodniku, ki ga prečkamo po magnetnem polju, pojav, električna inducirana napetost. Slana voda je seveda tudi Vodnik. In tako je razumljivo, da bo ta inducirani pojav opazljiv, kadar se morske vode premikajo skozi zemeljsko magnetno polje.
V Rokavskem prelivu se pri plimi in oseki gibljejo vode s precejšnjo hitrostjo med obalama Francije in Anglije. Pri plimi se y smeri na vzhod gibajoče se množice vode nabijejo električno tako, da je napetost med obema okrog enega volta. Pri tem je angleška obala pozitivno nabita. Seveda je povzročena gostota toka le majhna, saj jo cenijo le na desetinko triljontinke amperja na tnm2. Pa vendar znese celotni tok nekaj triljonov amperjev, če so računi pravilni.
Vsak tokokrog pa mora biti sklenjen: kje se sklene ta inducirani tok?
Solno morsko dno nudi toku povratno pot. Na izrabo tega toka seveda nikakor ne moremo misliti Edini njegov učinek so določene krajevne magnetne motnje magnetnega polja zemlje in motnje na kabelskem omrežju. O segrevanju vode pa se ne izplača govoriti.
Elektronsko vzbujanji
Za letalske generatorje so 2 čeli uporabljati za vzbujanje regulacijo napetosti elektronk priprave. Zavoljo tega se zmanjšala teža celotnega gen« torja za 25 odst. Generator hi lahko pri tem višje vrtljaje, k se je konstrukcija osi poenosta\ la in ker niso več potrebne šč« ke. Slaba stran generatorjev elektronskim vzbujanjem je ta, < V primeru kratkega stika nekje bližini generator lahko izgubi n petost. Tej pomanjkljivosti izognemo- tako ,da namestimo bližini hitro delujoče izklopnike ponovnim vklopom. Cikk»s take? hitro delujočega izklopnika tra samo 0,03 sek.
Nova tipa jamborov
Švicarska družba Motor - Co-iumbus je zgradila nekaj daljnovodov z novovrstnimi jambori, ki so se zelo dobro obnesli Za kon-Strukcijo uporablja jeklene cevi, ki jih izpolni z betonom, v primeru z običajnimi konstrukcijami iz kotnega železa prihrani s tem mnogo na jeklu, montažnem času in ceni. Nov» jambori imajo izredno elegantem izgled.
Iz Ameriškega filma Sidneya Marversa «Mirni», ki je prejel na (Umskem festivalu v Benetkah enako nagrado kot ameriški film «Kačja jama» In nemški film «Berlinska balada».
HOLLYVOOD
m fr&vie&hi {j&htiual
Beneški filmski festival je bil le po naslovu mednaroden, kajti v resnici še zdaleka ni nudil prave slike današnje filmske umetnosti v svetu. Festivala se namreč nista udeležili niti Sovjetska zveza niti Češkoslovaška, katerih filmi stoje danes v prvih vrstah napredne filmske umetnosti in pri izbiri filmov držav, ki so se festivala udeležile, niso odločala zqolj umetnostna načela, za kar so nam najboljši dokaz italijanski filmi.
Združene države so poslale na leali val največ filmov, uživale največjo naklonjenost komisiji?, vendar pa so njih filmi dosegli razmeroma le majhno število nagrad. Zanimivo je tudi, da je bil odlikovan Ulm «The quiet one», ki ga je izdelala skupina naprednih neodvisnih filmskih delavcev. Vse to kaže, da je Hollywood doživel v Benetkah velik polom. Odlikovani film pa dokazuje, da ne manjka v ZDA filmskih umetnikov, pač pa da ovi-
ra svobodno izražanje v umetnosti ideološki pritisk monopolnega kapitala.
Dokler se je angleška kinematografija upirala ameriški kolonizaciji, so iz Velike Britanije prihajali filmi, ki so sicer obravnavali teme iz meščanskega življenja, ohranili pa vendar človečansko noto, kakor n. pr. vrsta filmov, prirejenih po Dickensovih romanih. Toda ko je laburistična politika odpovedala v boju z dolarjem, so angleški filmi padli na raven hoUywood-skih filmov, kakcžr n. pr. film «Sinja laguna», ki so ga letos igrali na festivalu. In tudi napredni angleški filmi so v nevarnosti, da ne bodo mogli nadaljevati z delom.
Podobne misli kakor za Anglijo, veljajo tudi za Francijo, kjer' predstavljajo najbolj popularna dela, kakor n. pr. «Manon», jasne znake družbenega propada.
Močno in še najbolj pa so presenetili italijanski filmi na festiva-
V OTVORITVAH
bodi zelo oprezen
V dsmskeip gambitu poznamo nevarno past, v katero se marsikdo ujame. Prične se takole: 1. d4 d5;
2.	c4; e6; 3. Sc3 Sf6; 4. Lg5 Sbd7; 5. cd5: ed5:; 6. Sd5:? Sd:!; 7. Ld8: Lb4+; 8. Dd2 Ld2:+; 9. Kd2: Kd8: in črni je dobil figuro. V slične pasti padejo večkrat tudi velemojstri, če igrajo otvoritev nepazljivo Nekaj takega se je dogodilo znanemu ameriškemu velemojstru Fi-ne-u na veleturnirju v Moskvi 1.
1937. Beli: Fine	Crni: Judovič (ZSSR)
1. d2-d4	d7-d5
2. c2-c4	e7-e6
3. Sbl-c3	Sg8-f6
4. Sgl-f.3	c3-c5!
To je sedaj	možno. Beli se je pa
hotel izogniti ortodoksni igri 4. Lg5, ki je jako raziskana in kjer beli težko igra na zmago.
5. Lcl-g5	------
Po 5. cd5: Sd5;!; 6. e4 Sc3:: 7. bc3: cd4:; 8. cd4: Lb4; 9. Ld2: Ld2:4-; 10, Dd2: 0-0 beli ne bi dosegel prednosti.
5.	----- c5-d4:
6.	Sf3-d4:	------
Na G. Ddi: bi črni odgovoril naj-
boljše Xjc7 z enako igro.
6.	----- eG-e5
7.	Sd4-b5	a7-a6!
To je mnogo boljše kot takoj d4.
8.	Sc3-d5:T	-------
Fine je mislil, da s to potezo dobi partijo, toda pri tem je padel v globoko past. Moral bi igrati Lf6: in po gf6: umakniti skakača na a3. Na 8. Da 4 pa bi bilo Ld7 zelo neprijetno.
Po vsem tem bi beli le moral y 6. potezi vzeti namesto s skakačem z damo na d4.
8.	--------------------- a6-b5:
9.	Sd5-f6:+	-------
Prav za prav grozi beli dobiti kvaliteto z 9. ----- gf6:; 10. DdB: Kd
8:; 11. Lf6:-f-. Sledi pa za belega veliko presenečenje.
9.		 Dd8-f6: +
10.	Lg5-f6:	Lf8-b4+
11.	Ddl-d2	Lh4-d2:
12.	Kel-d2:	g7-f6
in dobi. Beli je izgubil figuro na sličen način kakor na zgoraj omenjenem primeru.
To je dober nauk. da moraš o- j
tvoritev igrati preračunljivo in pazljivo.
«RUSKO VPRAŠANJU»
v Kinu ob morju jjjgjB
V Kinu ob morju igrajo «Rusko vprašanje», film, ki ga je režiser Romm priredil po istoimenski gledališki drami Konstantina Simonova. Film obravnava vprašanje ameriškega tiska: H. Smith je med vojno napisal knjigo, ki je našla topel sprejem pri Rusih. Tega Smitha izbere časopisni kralj Macpherson, ko se odloči, da izda Rusiji sovražno knjigo. «Smith je brez denarja», meni Macpherson, «in go tor o ga bo premamil visok honorar, ^a bo napisal knjigo, ki bo med ameriškim ljudstvom razprišla simpatije do SZ». Smith ponudbo sprejme, toda ko se vrne iz Sovjetske zveze, knjigo sicer napiše, toda ne tako, kot je želel Macpherson. Vprašanje, ali hočejo Rusi vojno, Smith odločno zanika. S tem si je nakopal sovraštvo Macphersona: njegova novinarska kariera je uničena, preženo ga iz hiše, zapusti ga žena, toda Smith ne klone in o rezultatih svojega obiska v Rusiji go-
lu. Igrali so n. pr. «Ogenj, ki ne ugasne», v režiji Contafavija, človeka brez umetniških zmožnosti, dalje tudi film «Nebo nad močvirjem», ki je prav Za prat' dokument moralne in materialne bede nekaterih kmetov ter vraževerstva in fanatizma v nekaterih krajih Italije. Nazadnjaštvo in mističnost se bo marsikateremu gledalcu zdela smešna.
Čeprav torej festival ni odkril pogleda v svetovne filmske proizvodnje, je vendar nakazal nevarnosti, ki prete vsej kinematografiji, ki jo težita imperializem in klerikalizem.
Po E. Macoriniju y «Vie nuove»
« * »
Na filmskem festivalu v Cannesu so 6. septembra* predvajali kratkometražni barvni film «Jugoslovanski narodni plesi», ki so ga sprejeli z viharnim ploskanjem.
000
Jugoslovanska podjetja filmske industrije bod0 prihodnje leto izdelala 15 umetniških filmov in začela proizvajati nadaljnjih 13 filmov, ki bodo končani v začetku 1951. leta.
Kompozicija
(diagram)
Beli: Kb3, Lel, Sg5 (3 figure)
Crni: Hh6, La.5, (2 figuri).
Beli na potezi dobi!
Kompozicija neznanega izvora lepo ilustrira izredno moč skakača, ki obvlada vsa polja na šahovnici, kamor bi se mogel preganjani lovec umakniti. Beli more dobiti igro le. če zajame črnega lovca. Igra skakača in lovca proti kralju je vedno dobljena in sicer pri najneugodnejšem položaju v ,38. potezah. Poznati pa moramo sistem, sicer nam črni kralj uide in prekoračili bi mejo 50. potez. Partija bi bila potem remis. Naloga v tej kompoziciji je ujeti lovca na a5.
1.	Kb3-a4	La5-b6
Lovec ima tudi edino mesto kamor se lahko umakne. Na vse druge poteze pade pod nož strašnega skakača.
2.	Ka4-b5	Lb6-a7
Zopet edino mesto.
3.	Kb5-a6	La7-b8
Vedno bolj in bolj je lovec stisnjen n?, rob šahovnice. Na odprtem polju pa vlada beli skakač.
4,	Ka6-b7 in lovec je zajet. Partija je s tem teoretično dobljena.
vori ljudem Lincolnove in Rooseveltove politike.
Ce primerjamo film z gledališkim delom, vidimo, da je režiser vnesel v scenarij za film mnogo novih scen, s katerimi je dal filmu sodobno politično usmerjenost. Med novimi scenami so npr. Smith na aerodromu, njegoiH) srečanje z Jessy, dalje uvod v film, ki dobro oztačuje sedanjo Ameriko. Slike o življenju in navadah redakcije bol) sarkastično govore kot besede. Film dobro prikazuje mračne sile, ki vodijo politiko, tisk in vse «demokratične institucije» v nasprotju s silami, ki se bore z monopolisti, prodanim tiskom in dolarsko politiko.
Posamezni liki so dobro izklesani, dejanje naglo poteka, izredno mnogo je dialoga, ki pa je vedno nujno povezan z dejanjem.
Aksenov v vlogi Smitha ne zadovoljuje, ker premalo nakaže notranjo borbo, preko katere se odloči, da napiše knjigo kot zmago človeške plemenitosti nad najresnejšimi življenjskimi zaprekami; njegova igra ne pozna razvoja.
Dober pa jeTmjin v vlogiMurp-hyja, ki je ostra obtožba tistega političnega življenja in socialnih odnosov, ki kvarijo in uničujejo ljudi.
Jessy je v filmu predstavljena kot nesrečno bitje, ki ga je moralno uničil kapitalistični svet. Izvrstno jo je igrala E. Kuzmina. Zelo izrazit je tudi Gould.
Na splošno je «Rusko vprašanje» lep film ki nam dobro odkriva vse. kar se skriva v frazah o «svobodi tiska» in ostalih «državljanskih svoboščnah v ZDA.
KRONIKA
V	Turinu se je 10. septembra pričel filmski festival, na katerem igrajo vse filme, ki so jih nedavno predvajali na beneškem festivalu.
«» «»
V	kritiki o filmskem festivalu v Benetkah, kjer so bili na programu tudi mladinski vzgojni filmi, beremo, da je med najvažnejšimi sodobnimi socialnimi problemi predvsem film, in sicer mladinski film, zato je zelo hvalevredno, da je festival vsaj opozoril na mladinske filme. Zaželeni so predvsem taki, kjer nastopajo živi igralci, kajti Disneyevi risani filmi so se več ali manj že preživeli.
Doslej goje mladinske filme: Rusija, Francija, Anglija in Amerika, premalo pozornosti pa jim posveča Italija.
«» «»
Velike uspehe so želi v inozemstvu naslednji italijanski filmi: Traviata, Sestra Angelina, Štirje koraki med oblake. Težka leta, Otroci nas gledajo. Tatovi koles itd.
«» «»
Med francoskimi filmi prinaša trenutno največ dobička film: Doktor Laennec.
f «» «»
V	švedskem filmu KuckelikaWa nastopajo sami otroci. Film je v Stockholmu žel mnogo uspeha.
«» «»
Nemško - sovjetska filmska družba pripravlja film «Figarova svatba» po Mozartovi operi.
«» «»
Hauptmannovo komedijo brov kožuh» bodo že tretjič Pri' redili za film.
«» «»
V	Turingiji bodo v nekem dor kumentarnem filmu nastopili sa' mi delavci neke jeklarne. Film ^ prikazoval življenje in delo delav' cev dveh jeklarn.
Čitajte
in
širite
i


"jjff.iaikfi if 1S
MILAN COK
nam pripoveduje svoje vtise o tekmi
«Okrog Hrvatske in Slovenije»
Poka!, ki ga je dobil Trst
Od {lanov tržaške reprezentance na tekmi okrog Hrvatske in Slovenije, se je prvi vrnil domov v Trst tov. Cok Milan, ki je na tej tekmi zasedel drugo mesto. Zanimalo nas je, kakšne vtise je prinesel s seboj — pa smo ga obiskali na njegovem domu v Lonjerju. Na naša vprašanja nam je dal nekaj prav zanimivih o<J-govorov.
1.	Kateri del proge je bil po tvojem mnenju najtežji?
Na vsak način prva etapa iz Za: Sreba do Crikvenice. Najprvo smo Imeli dobro cesto, potem pa vedno slabšo, nazadnje velike vzpone in ^‘ter padec. Na tem odseku sem imel tudi največjo smolo. Bil sem ie na tem, da oblečem rumeno majico, ko mi je to 10 km pred ci-j Ijem preprečil defekt. Ko sem hotel zamujeno vsaj malo nadoknaditi in sem že prehitel Zoriča, sem ■mel -500 m pred ciljem zopet defekt.
2.	- Ce bi oblekel v Crikvenici ru-b>eno majico, ali bi jo obdržal?
Obdržal bi jo, če bi mi moja eki-Pa «pomagala».
3.	Ali je dobil Maiabrocca veliko pomoči?
Maiabrocca je preizkušen in star vozač. Letos je vozil že več tekem ln je bil na višku svojih sil. Fft-mo£ je dobival od Zuccottija, ki je kolesar Iste vrednosti.
*• Kako je bik» z drugo etapo? Tu bi moral zmagati. Vlekel sem ves čas Jugoslovana za seboj, pa •be jo tik pred ciljem prelisičil. s- Ali imajo Jugoslovani dobre
dirkače?
Poredski, Strein, Zorič, Bat In rugi so dirkači prvega razreda.
». Zakaj niso zmagali?
Ker so naleteli na še trše kosti. '• Kaj pa drugi?
Italijani in Francozi so odlični v
st«K0Stni dirki' prav tak0 "i bil ab Avstrijec Kukowetz. Vendar
pa so se njemu, kot ostalim članom avstrijske reprezentance zmešale «štrene» na prvi etapi, na cesti, ki je niti eni niti drugi niso vajeni. Na tekmi je bilo odločilno to, kdo je bil boljši v vzpetinah.
*. Kako je bilo z etapo Koper-Bled?
Proge nisem preje poznal. Med Grajzerjem, Malabrocco in menoj se je vnela huda borba. Ce bi bila proga še nekaj kilometrov daljša, bi morda Grajzerja ujela. Vendar pa smo bili 10 ur na cesti, kar je bil že svojevrsten napor.
9. Kje Je naši ekipi najtrša predla?
Na zadnji etapi. Ce bi jaz prešel iz drugega mesta, ki sem ga ves čas ob pomoči svojih tovarišev trdovratno branil, bi izgubili tudi prvo mesto v kvalifikaciji moštev. «Nesreča», ki se mi je pripetila pri Ptuju, je za to najboljši dokaz. Po «trčenju» z Jugoslovani sem imel popolnoma uničeno ko-
lo.	Vendar pa so mi ga naši mehaniki hitro popravili. Na cilju v ■ Ptuju je bilo med prvimi in menoj samo še 4 minute razlike. Tedaj smo dali iz sebe prav vse. In
končno se nam je posrečilo, da smo svoja mesta obdržali.
10.	Kakšno je tvoje mnenje O celotni tekmi?
Pri etapni dirki je najvažnejša organizacija tekmovanja. Ta je bila letos odlična, tako da smo bili zadovoljni vsi, da so Jo pohvalili Francozi in Italijani.
11.	Kaj bodo še prišli?
Da — to so vsi obljubili. Ce bo drugo leto takšna organizacija, kot je bila letos, jih bo še več prišlo!
12.	Si dosti treniral?
Jaz sem delavec. Po poklicu slikar. Treniral sem, ko sem našel čas. Pred tekmo sem se temeljito spočil. V tem je tudi delen vzrok mojega uspeha.
13.	Koliko časa tekmuješ?
Dve leti.
14.	Torej imaš še odprto pot pred seboj — tako mlad — in to niso bili tvoji edini uspehi?
Za šport je treba veselja. Včasih tudi malo sreče. In še eno je važno: pri kolesarskih tekmah ne odločajo samo noge, temveč tudi možgani.
13.	Ko si se vrnil, so te čakale vesele vesti?
Misliš vidalijevsko vodstvo? Ti So danes skoro brez kolesarjev. Najbolj jih je grizlo, da smo ravno mi dosegli take uspehe, kot jih nismo dosegli še v nobeni panogi. Nam je za šport, tekmujemo z vsemi, ki hočejo tekmovati z nami. Zato so oni tudi danes ostali na cedilu. Ali ni smešno: diskvalificirajo nas tisti, ki imajo samo enega kolesarja, ki. še kaj pomeni?
1C. Kaj misliš za v bodoče?
Svojo kolesarsko kariero sem šele pričel.
Naše slovo s požrtvovalnim in skromnim Čokom je bilo prisrčno. Brez dvoma je njegov uspeh v tej tekmi zelo velik. Ce samo pomislimo, kako se je lotil tekme s starimi, preizkušenimi tekmovalci, z
Cok	Strajn
Malabrocco, Zuccottijem, Rouffeta-ujem in Jugoslovani, ki imajo vse možnosti za pravilen in zadosten trening, moramo biti nanj, na delavca, jci je treniral v času, ki si ga je odtrgal od svojega počitka — res ponosni. Za njegov uspeh mu moramo prvi prisrčno čestitati.
# * *
Josef Asboth je bil na madžarskem prvenstvu premagan po Poljaku Skoneczkyju s 6:1, 6:3, 5:7, 1:6, 7:9. Kot vidimo že po rezultatih, je bilo srečanje Izredno napeto.
Na plavalnem dvoboja med Italijo ln Grčijo v Atenah Je Pederzoli postavil nov italijanski rekord v plavanju na 100 m prsno s časom 1:13,2. V waterpolu sta Igrali neodločeno 2:2.
Maiabrocca
KRIŽANKA
l	3 glas, 5 števr
gaj it4rU4menti (enaki>. 10 sad, 2jJ' id trinog, 17 neobut, 19 ži\
vzh^bni “imek> 22 iasw. 23 ol kisika °"d Filipinov' 25 strojil ga 28 naprava 12 katere bi
35	ž‘.val. 32 ptič, 34 sa.
N*,. n Sln-
* XICaNO: 1 oziralni zaihr ■°i 4 polet, 6 zvok, 7 ras
na, 8 oblika samost, igra, 9 naprava za reprodukcijo glasbe s plošč, U drevo, 12 premikati se (z nogami), 13 staro strelno orožje, 15 veznik, 16 najvišja igralna karta, 18 sanje, 20 zareza na palici, 22 stara dolžinska mera, 24 v.rsta, skupina, 25 veznik, 28 pijača, 30 kesanje, 32 oziralni zaimek, 33 o-sebno povratni zaijnek.
SESTAVU ALKA
Sestavi iz besed pod T. in II. besede,
katerih	pomen	je napisan pod HI.
Prve črke dajo ditelja.		ime bolgarskega vo-
I.	n.	lil.
Vojsko	dosti	ruski pisatelj
Siveti	jaz	šolska letna poroči
Sopam	ideja	Titov sodelavec
Kavarna	cin	slovenski pisatelj
Taliti	Got	voditelj napr. Italijanov
Gora	niz	sovjetski šahist
Lopa	rovi	delo, posel
Vdova	Ogrin	slovit sovjet. matematik
V		V
ŠTEVILČNICA
123456738 2	5	6	9	10	U	2	12	2
13	9	4	14	4	5	4	11	10
15	6	12	6	16	11	6	5	11
6	12	10	11	4	9	8	10	5
18	4	13	10	U	2	14	9	4
14	2	9	2	17	8	3	4	16
6	19	10	14	9	4	20	5	6
5	14	9	4	21	4	9	4	5
Ključ:
11 10 8 16 10 7 4 3 8 12 2 — ruski pisatelj,
14 4 15 10 9 6 — reka v Sovjetski zvezi, ki se Izliva v Sev. Ledeno morje,
8 6 5 20 13 6 7 — proslulo velemesto južnovzhodne Azije,
1 6 16 4 18 — hmeljsko središče CSR,
19 9 4 17 6 — drevo.
Kolesarska tekma v Beogradu
V nedeljo je bilo y Beogradu u-etje letošnje veliko mednarodno kolesarsko tekmovanje v državi. Udeleženci etapne dirke «Skozi Hrvatsko in Slovenijo» so tekmoval; na progi okrog Kalerot udana, po številu udeležencev, zlasti pa po njihovi vrednosti, je bilo to eno največjih kolesarskih tekmovanj, ki so jih doslej videli v Beogradu. Približno 20.000 gledalcev je stalo na pločnikih in pozorno zasledovalo borbo med posameznimi kolesarji.
Vrstni red tekmovalcev na cilju: 1. Rouffeteau 2:36,14, Fontanot (Trst) 2:38,6, Zolia drst) 2:38,42, Zucetti (Italija) 2:38,6, Boney (Francija) 2:38,50, Bosek (Jugoslavija) 2:39,5, Poredski (Jugoslavija), Kukovec (Avstrija), Catidal (Francija), Portol (Francija), Micie (Jugoslavija), Solman (Jugoslavija).
Uspeh Jugoslovanov v Leccu
Kljub temu da je na letošnjih veslaških tekmah v Leccu manjkalo belgijsko zastopstvo in dve švicarski, je imelo tekmovanje vseeno lep uspeh. Od inozemskih zastopstev so se najbolje izkazali Jugoslovani, ki so zmagali v dveh točkah sporeda. V veslanju četvo-rie s krmarjem in osmoric s krmarjem. Tuđi italijanski listi hvalijo zadržanje jugoslovanskih predstavnikov, za katere pravjo, da so bili izredno borbeni.
RAZNE VESTI
—^-----•r>*" ..* • ~ ■ • *
• V sv«JI šestnajsti tekmi v Avstraliji je Hajduk že petič s^emagal avstralsko državno nogometno reprezentanco. To pot z rezultatom 3:2. V vseh šestnajstih tekmah je štirinaj-st-krat zmagal, enkrat igral neodločeno in enkrat izgubil. Dosedaj (po 12 tekmah) je Hajduk prevozil po železnici 1.500 km, z letalom 23.000 km (samo v Avstraliji 3.000). Po svoji poti je prešel tri kontinente in osem držav. V vseh krajih, kjer je Hajduk gostoval, so njegovo moštvo lepo sprejeli. Posebno prisrčno pa je bilo srečanje Hajdukovih Igralcev z izseljenci, ki so se živo zanimali za življenje in delo v FLRJ.
Irska je premagala Finsko s 3:0. Nogometna tekma je veljala za svetovno prvenstvo. Bila je v Dublinu.
Češkoslovaška je vseeno «dovolila» Jugoslaviji, da se lahko udeleži svetovnega prvenstva v odbojki.
7:3 v waterpolu.
Svetovni rekord v kolesarjenju v eni uri ob vodstvu motorja je postavil Francoz Jose MaKfret na cesti med Toullousom in Nizze. V eni uri je prevozil 87.918 km. Prejšnji rekord je znašal 80.3 km na uro.
Na tekmi v hitri hoji med Londonom in Bringtonom (83.683 km) je zmagal Anglež Megnin s časom 8,34:31,0. Francoski prvak Claude Hobert je bil tretji.
Mitri se bo srečal 26. septembra s Francozom Gilbetom Stockom. Boksa, la se bosta v Parizu.
Na šesldaevni mednarodni motoristični dirki na Škotskem vodita po prvem dnevu CSR in Anglija.
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
Kvarner-Aurora 1:0
T.o nedeljo je gostoval y Kopru Kvarner v prijateljski tekmi z domačo Aurore. Kvarner je pokazal za cel razred boljšo igro od domačega moštva. Odlikoval se je, kot vsa jugoslovanska moštva, v hitrih predorih, s podajanjem žoge tik ob zemlji in elegantno igro, ki navduši vsakega. Kvarner je tudi pokazal, da se je za to srečanje temeljito pripravil.
Aurora se je pojavila na igrišču s precej prenovljeno postavo. Njena obramba je bila dobra, slab je bil pa napad. Gol je zabil Pavletič v 28. minuti prvega polčasa.
Kmalu se bo pričelo prvenstvo Tržaškega ozemlja
Tržaško nogometno prvenstvo za leti 1949-1950 se bo pričelo 25. septembra. Tako so sklenili na posvetovanju, ki so ga imela nogometna društva prejšnji teden na ZDTV. Zaenkrat še niso znana vsa moštva, ki bodo nastopala.
Ifleiitve
VODORAVNO: 1) KP—J. M. (Janez Mencinger). 2) trik—Jork. 3) baraka—Ankara. 4) Samos-±tema— Piza. 5) Trst—Roma—denar. 6) at—Lada—Vilon. 7) Emona—Jakac. 8) vraža—jeza—et. 9) jadra—kota—sram. 10) kraj—Bari—Štora. 11) omoten—kulisa. 12) nart—arak. 13) S. A,—A. P. (Anton Pesnik).
NAVPIČNO; A) st.-^J. K. (Jurij Kozjak). B) obara—varoš. C) Amsterdam. D) trot—Marjon. E) Kras —loža—TAS. F) pik—rana—bera. G) Katoda—Kant. H) ena-jor. I) Jama—jetika. J) Jona—vaza—ura. K) mrk—dika—slap. M) rinocero. N) kazan—Taras. O) ar—ma.
Kupon št. 133
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
Odgovorni urednik KAVS FHANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Trzaš k'l tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl t
Rokopisi se ne vračajo
Juniorsko prvenstvo v lahki atletiki
V nedeljo se je pričelo v Varaždinu jugoslovansko juniorsko lahkoatletsko prvenstvo, na katerem sodeluje 320 najboljših mladincev in mladink iz cele države. Prvi dan tekmovanja so postavili dva državna in tri republiške rekorde.
Največje iznenađenje prvenstva je bil rezultat mladinca Letica ia Novega Sada (Sloga) y metanju kladiva. Zalučal, ga je 52,10 m daleč in postavil nov državni mladinski rekord. Clan «Železničarja» iz Karlovca Račič je postavil v isti disciplini z rezultatom 47,2* nov hrvaški rekord. Faget (Zagreb) je postavil prav tako nov hrvaški rekord v metu diska, ki ga je vrgel 43,03 m. Nov mladinski rekord Bosne in Hercegovine je postavil Salihpašič v skoku s palico. Skočil je 3.20 m visoko, kar je višina, ki dela tudi dobrim seni j or jem preglavice. V teku na 110 m z zaprekami je Vujovič (Budućnost ) iz Titograda izenačil dosedanji državni rekord. Tekel je 16,2 sekund. Nov rekord v metu krogle je dosegla članica Enotnosti iz Ljubljane - Kotluškova. Vrgla jo je 12,77 m. Bogičeva (Mladost) pa je izenačila dosedanji državni rekord v teku na 60 m
Rezultati prvega kola italijanskega prvenstva
Italijansko nogometno prvenstvo se je pričelo to nedeljo. Rezultati so kar zanimivi: Bari-Genova 2:0, Atalanta-Bologna 6:2, Como-Paler-mo 1:0, Inter-Padova 1:1, Lucchese-Lazio 2:2, Triestina-Novara 2:1, Ro-ma-Pro Patria 2:0, Milan-Sampdo-ria 3.T, Torino-Venezia 1:0, Juven-tus-Fiorentina 5:2.
« **
Mednarodno teniško Srečanje med
Avstralijo in Belgijo se Je končalo s 4:2. Rezultati posameznih srečanj so: Washer - Bromwich 6:3, 6:4; Segdman-Brichon 6:1. V igri parov sta premagala Bromwich in Segdman Washer-ja in Brichona s 3:6, 6:4, 6:2.
Avstrijska in češkoslovaška nogometna reprezentanca se bosta srečali 25, septembra na Dunaju. Za trening bo avstrijska reprezentanca, — kakor poročajo italijanski listi —, odigrala prijateljsko tekmo s Sarajevom.
To nedeljo bo povračilna tekma med Jugoslavijo in Izraelom v Tel Avivu. Tekma velja, kot je znano, za svetovno nogometno prvenstvo.
Cucelll, ki je Se vedno v Ameriki, je premagal na prvenstvu Pacifika Dave Salisburyja s 6:2, 6:1. Marcella del Bella je pa premagal Arnold SauL
LOKOSTRELCI IN NJIHOV POMOČNIK
Ob procesu proti «Primorskemu dnevniku» prše Voce Comunista tako, da «Primorskega dnevnika» sploh ne omenja, kakor da bi šlo za razpravo proti nevidni osebi
PEPA PIŠE JU C I
Praga Jtica!
Danes ti bom prav spoštljivo tole pismo napisala, ne bi rada pred sodnikom za vrstice svoje stala.
O Angležih sem imela, to noč silno grde sanje,
Pa se še bojim, da morda bom odgovor dala zanje.
S to rečjo je zdaj nerodno, spoštovanja si želijo, zraven pa k zasliševanju ti zaušnice delijo.
faz ne vem, kako nekoga jemogoče spoštovati,
ki te Po zobeh, želodcu neusmiljeno namlati.
Kaže. da bi bilo dobro to, kar sveta vera pravi; klofutan po desnem licu, še kar levega nastavi.
Za Primorski dnevnik vedno najde se pač v jajcu dlaka, na besede tega lista s kolom se za grmom čaka. «Ultimissime», «Giornale», ta dva sta lepo izvzeta, nespoštljivo in nesramno jima lahko jezik opleta.
Pri «Primorskem» je drugače, vsaka vejica in pika tega lista oleate z nespoštljivim tonom špika. Da ozračje je smrdeče v Trstu, moraš mi priznati, a ukradenem bencinu tega ni pripisovati.
Meni zdi se, pa oprosti, ie besede nespoštljive; kolonialne so metodo temu smradu največ krive.
Na procesu se je znašel nelcdo, ki zna igrati žogo, ta bi hotel biti mojster že za sleherno marogo.
On ti zna ugotoviti kdaj te čevelj je ožulil, točno tudi ve, kdaj dol;tor prvi zob ti je izpulil.
Ta podpludbe ugotavlja na izredno ti daljavo, ria dva metra že razloči ti teleta, bika, kravo.
Taki močni kompetenci 'pač ne da se oboleti, spričo njega ni zdravnikom ne besedice verjeti.
Zdaj so naši; neko pričo, govorečo iz naslanjača, ta poti se neprestano in se kot delfin obrača;
zdaj pozna ti vse šoferje, zdaj ji spet spomin izgine, iz obupa sam sodnik se večkrat kar za glavo prime. Odgovorni elementi bi po mojem prav storili,
če bi to «vrtečo» pričo v naslanjaču kar pustili.
Saj od take čudne priče nič koristi ni dobiti, tudi, če je iz naslanjača -nanjo se ni nasloniti!
Zdaj dovolj bo o procesu, nanj se bom še povrnila, ga ob priliki bom zopet prav spoštljivo omenila.
A propos, o spoštovanju se veliko beseduje, a mednarodnim pogodbam malo se ga podeljuje!
V tem pogledu bi želeti bilo màio več resnobe Pa «Primorski dnevnik» ne bi moral plačevati globe!
Te pozdravlja Tvoja Pepa.
Iz sodne dvorane
OBRAMBA: Slavno sodišče, pripeljemo vam lahko pet šoferjev, ki so bili tepeni.
SODNIK: Jaz vam jih pripeljem tisoč, ki niso bili tepeni.
Konkurenca nevidnemu bogu
Bog, ki je neviden, je dobil v Trstu konkurenco. To je ezul, ki se je usedel y polomljen naslanjač, bil pri dolgotrajnem zasliševanju šoferjev, pa ga tam niti sam ljubi bog nj opazil.
Vprašanje
Kako to, da tišji polomljeni naslanjač ni nič škripal, ko je ezul sedel na njem ' in napenjal ušesa?
Zato ni škripal, ker so taki naslanjači z vsemi «žavbami» namazani.	- ?
Vendar enkrat
Tržaška vojna uprava je izdala odredbo, s katero se ukinja fašistični zakon; ki je prepovedoval rabo «tujih» krstnih imen, ki jih ni v rimskem koledarju.
Vsi lahko govorimo o čudežu. Za nas je čudež, da se je uprava vendar enkrat odločila, da začne z odpravo nasilnih fašističnih zakonov..
Uprava pa se je gotoyo bala, da se bo spričo tega ukrepa svet podrl. In glej čudo: Svet se ni podrl, ampak gre mirno naprej in — kar se tiče Imen — še bolje naprej.
Neki hudomušnež sicer gleda na to stvar drugače. On pravi: To je samo ponoven poskus propagande za priključitev. Po vseh italijanskih mestih se namreč dogajajo čudeži. Tu začne kak kip premikati oči ali roke, tam se prikaže ta ali oni svetnik, lam
zopet nastopa čudodelen otrok ali starec itd. Le v Trstu se do sedaj niSfr dogatalf čudeži: Ce hoče Trst postati italijanski, mora tudi on imeti svoje čudeže. In zdaj je potrebni čudež tu: Drugod so se zganili svetniki, v Trstu pa se je zganila vlada.
Da! Dq takih zaključkov prihajajo ljudje na podlagi izkustev zadnjih' let. Mj pa s hudomušne-žem ne soglašamo. Nasprotno: Želimo sl še mnogo takih čudežev; saj je fašističnih zakonov dovolj!
TEMELJE SO POLOŽILI
V rimski vladi
PRVI VLADNI MOZ: Kar ta
Mihec in Jakec
MIHEC: Slišijo se glasovi o krizi v rimski vladi. Ali misliš, da je kaj na tem?
JAKEC: Položaj je bil nekaj časa hud. Strajki so se preveč grmadili. Toda zdaj je vlada na dobrem. Začelo se je krožno državno nogometno tekmovanje in ljudje bodo tako zaposleni z igro na Totocalcio, da ne bodo utegnili misliti na drugo.
MIHEC: Kaj pa ženske. One so tudi volivke!
JAKEC: Nič se ne boj! Za ženske bo pa tekma za Miss Italijo.
MAOREPATRIALNI VRTNARJI
Glasilo slovenskih belogardističnih emigrantov iz Jugoslavije «Demokracija», piše, da je ona postavila na Tržaškem trdne temelje novi narodni politiki. Kako so to mislili, Vam ponazarja naš karikaturist
Italijanski iredentistični krogi v Trstu se bučno pripravljajo na protestno zborovanje, ki naj bi bilo ob drugi obletnici vstopa v veljavo mirovne pogodbe


Občinski možje: «Le zalivajmo, mogoče pa bodo le zrasle naše
miljene rožice».
Giuliano počenja, je pa vendar že od sile. Nedavno je odredil splošno mobilizacijo Svojih sil, zdaj pa je začel izdajati proglase in odredbe ter jih lepiti P° zidovih. Tu moramo nekaj ukreniti, tako ne more iti dalje!
DRUGI VLADNI MOZ: Popolnoma pravilno. Tožili ga bomo
radi nelojalne konkurence.
iBlagoslovljeno bodi vaše trpljenje»
Pomanjkanje dokazov
To je čudna reč, lo pomanjkanje dokazov! Si pretepen, boli te, pa ne moreš tega dokazati. Pride ezul in pove; «Niso te pretepli». In bodi Uho,, in si domisi ju j, da te res niso.
Ta ezul ima bodočnost! Se sam se bom prej ali slej obrnil nanj.
Nekoč bom umrl, «vsaj» upam da bom, kajti večno živeti ne nameravam. Kdo mi bo pa tako dolgo plačeval pokojnino. Posebno v Trstu, kjer pokojninsko vpisovanje leži na mrtvi točki. Torej umrl bom. Prišla bo komisija, mi otipala veke ih ugotovila. «Mrtev je, definitivno mrtev». Tedaj pa bodo nastopili moji žalujoči ostali. Nastopi]; bodo zoper to ugotovitev: «Ni res», bodo rekli, «nj mrtev! On živi!» Komisija se bo prijela za glavo, zahtevala bo dokaze zato trditev.
In moji žalujoči ostali bodo prinesli dokaze. Z njimi bo namreč ezul iz polomljenega naslanjača. Ta me bo pogledal — zmenil se bom z njim takrat, ko bom živ — m rekel bo: «živ je!» pa bo dr-
žalo. In tako bom živ in mrtev.
Pokojnme pa ne bom potreboval, je premajhna za živega mrliča.
Med vrstami
Grofica Bellentani. Vsem je še v spominu lepa grofica Bcllen tani, ki je spomladi na nekem plesu ustrelila svojega ljubimca. Ce bj šlo za navadno zemljanko, bi bila le-ta že davno sojena In obsojena. Pri grofici ' Bellentani se pa že mesece in mesece trudijo, da bi dognali njeno duševno zmedenost in nerazsodnost. Profesor se vrsti za profesorjem in jo pregleduje. Zadnji je izdal profesor Saporito to-le mnenje: Bellentanijeva je preveč normal-'na, da bi mogla sama zagrešiti umor.
Med vrstami; Ni drugega zaključku .kakor da sodišče hitro poišče storile:*.; kajti grofica Bellentani ni mogla sama izvršiti zločina. Ce pa se ta storilec ne najde, jo bo treba oprostiti, ker je storilka — preveč normalna. Tako odloča profesor Saporito.
Saporito pomeni po slovensko «tečen». Tu je enkrat ime na pravem svojem mestu!
Stara resnica je, da y hiši obe-šenca ne smeš govoriti o «štriku». In presneto logična ter enostavna je ta resnica. Kljub temu pa jo mnogi ljudje nočejo razumeti*
Tako smo imeli v Trstu zopet enkrat na pol uraden obisk iz Italije; za spreembo je prišel general Cigliano, poveljnik divizije «Julia». Ni imel druge skrbi, kakor da v naši hiši govori o štriku, namreč o priključitvi. Cernu? Saj je bil Trst več nego dvajset let obešen in čuti še sledove vrvi na vratu.
General pa Je moral opaziti na obrazih poslušalcev nekako ne-pogodje; kajti zaključil je z besedami: «Blagoslovljeno bodi vaše trpljenje».
Seveda šovinistično časopisi® ta izrek tolmači drugače. Mj pa kličemo generalu Ciglianu:	Ce
nam res hoče olajšati trpljenje, naj prihodnjič raje govori — o vremenu!
Humor pod vislicami

Ko je prišel Bevin prejšni[ teden v Washington, so nani navalili novinarji in predvsem fotografi. Potem ko so ga od vseh strani obslikali, je Bevin dejal: nikoli ne bi verjel, da moie biti tako zanimiv človek, ki je izčrpal svoj račun V. banki.