it. 188 wwnHtiarTmCTi»"t je treba za vse to dovolj velike energije in dobre volje. Vlada je prepričana, da bodo tudi ostali poslanci vzeli njen program na znanje m ga podpirali- Kajti ta program je velike važnosti za konsolidacijo notranjih razmer ki zunanjepolitičnih odnošajev. Vlada bo izpolnila vse obveznosti, ki jih ima z ozirom na odgovornost narodnih poslancev.* BEOGRAD, 6. (Izv.) Po prečitanju deklaracije je vladna večina burno ploskala in klicala «živio» Davidoviču, dočim je opozicija ostala popolnoma mirna, Opozi-cijonalni poslanci so ob koncu čitanja deklaracije pričeli deliti letake, napisane ^Desetgodišnji dan». Ti letaki vsebujejo brzojavko, ki jo je Radič poslal cesarju Francu Jožefu I, dne 1. avgusta 1914. Letaki so vzbudili zelo mučen vtis v skupščini. Končno je bil na seji skupščine določen dnevni red jutrišnje seje. Seja se je končala ob pol 11. in se bo nadaljevala jutri ob 9. Predstavite« nemiklli delegatov m londonski konferenci MacDonald dotečU meje razprav . Sprav-ijiv sdjoro kancelarja Marsa LONDON, 6. Nemška delegacija je včeraj malo pred 9. prispela v London. Na kolodvoru je bila sprejeta od zastopnikov angleškega zunanjega urada ter članov nemškega poslaništva. ugotovitve nemških prestopkov in novih sankcij. Prosil je nemške delegate, da po možnosti še danes zvečer navedejo točke, o katerih žele razpravljati, ker želi, da se konferenca že v petek konča. Izjavil je, da more konferenca delati brez prekinje-nja. Želi, naj se ne vodijo nepotrebne debate in ne drže dolgi govori. LONDON, 6, Prvo srečanje med Nemci in zavezniki se je izvršilo v prijateljski, skoraj prisrčni obliki. Malo pred 12. je Plenarna seja konference, ki se ,e pri- ^pastiH nemška delegacija hotel Ritz, da čela točno na nekatere točke polemike, ki samo kažejo, da pisec smisla mojega članka ni ra^unel — to pa zato, da si ne bo kdo mislil, da sem radi polemike že izgubil '<.karajžov in da sem ga sploh «polomil» — kakor misli g, polemik. Najprej nekaj splošnega. G. pisec mi sain priznava, da sem, «vsaj eden, ki se je sko-rajžil», dočim se ves njegov članek s tem ne strinja, ker ni g. polenuk pomislil, da se pri nas javno — v časopisih — (razen v posameznih dopisih) dosedaj še ni obravnavalo to vprašanje in da se zato ne sme komaij započete zgradbe na mali porušiti, temveč nasprotno: pridao in vztrajno, z besedami in dejanji, v teoriji in praksi naprej graditi in dozidava ti, toda ne v spremstvu črnega pesimizma, temveč optimizma, sicer se delo samo ob sebi zrti.^i. In gospod G-gor. je zgradbo porušil, kar je vsakdo, ki je polemiko črtal, dobil vt*s: Branimirov členek ni vreden nič, podobni članki in časopisi nič — torej je sad vsega enak ničli in je sploh neumno pisariti! G. pisec pravi: Ne vpiti: «Ne bodite slepi! temveč udariti! A jaz pravim: Ne sedeti doma za pečjo in klicati: Udri! — in udariti morda po muhi! Ne doma, za pisalno mizo, študirati vzroke napak; marveč jih studirajmo tam, kjer jih moremo tudi najti: v družini, na vasi, na dežeii, med mladeniči samimi! Ugotoviti moram dalje, da je g. polemik prezrl začetne besede v 5. poglavju mojega članka: «Tako sem v glavnem podn! svoje misli, ki pa so obenem vtisi, ki sem jih dobil na svojih številnih potovanjih po domovini. Vem, da bi se dalo o marsičem bolj široko razpravljati in govoriti, ali pre-dragocen in premajhen je prostor v naših listih» — ker sicer ne bi mogel vzklikniti: «Kaj bi tisto, opisovati razmere!» Hoče me namreč gospod G.gor, poučiti, kaj naj pravzaprav pišem v takih člankih, kaj smem in kaj ne smem, kot da človek ne bi imel svoje volje in si mcgel določiti načrt za članek, ki se glasi: Vtisi — na kratko! Torej..,? Škoda besed in še večja škoda dragocenega prostora v našem edinem dnevniku. Pojdimo naprej! Gospod G.gor. mi očita obup nad razmerami, primerja članek z «jokom», s «solzami, ki so še vedne dokaz bolne in šibke duše*. Dokaz črne, pesimistične duše, dokaz obupa so p i besede g, polemika; «Spomnimo se sairo še, da so se že ustanavljala društva in li.1 ii in podobno za pobijanje pijančevanja, ia se vedno kdo izpodtakne ob plesu v časopisih in govorih, torej ob napakah naše mladine ravno. A sad vsega tega je malenkosten... ne pa kot so podobni člankU itd... Na drugem mestu priporoča g. pisec energičen odpor, junaški nastop, tu pa obup nad istim delom, ki ga priporoča! Ce pa članki nič ne zaležejo, če tudi listi nič ne zaležejo, tudi članek gospoda G.gor. je nepotreben! Ergo...? G. pisec pravi tudi, da moj članek ne more nikomur koristiti, ker pravi, da je bil članek pisan ravno za one skvarjence... Mala pomota! Dovoljujem si Vas opozoriti na moje vrstice v 2, poglavju: «Kar sem dosedaj le čutil, o čemer sem dosedaj le razmišljal, kar sem povedal le znancem, zaupnim svojim prijateljem in prijateljem mladine, hočem dane* povedati vsem, ki vedo, kaj je njih dolžnost, in onim, ki se tega, žal, še ne zave« dajo... prvim zato, da bodo s svojim delom vzor drugim, da sami zdravijo slepe in jim kažejo pred seboj hč.«» Menda se sedaj razumemo 1 Govoril sem torej tudi zdravim in baš tu si dovoljujem zopet neko opombo. Gospod G.gor. se spodtika tudi na tem, da sem takoj v 1. poglavju omenil, kako hitro sem zapuščal vasi, ki me niso zadovoljile in da me je bilo sram stati med njimi, ki pravzaprav ne zaslužijo imenovati se «naši» — in pravi: «Kdo pa za* služi več nege in skrbstva: bolnik v po* stelji ali hrust na gori?» Odgovarjam — u ozirom na njegove besede, ki jih spodil ttllifi — đa fenna It driio prav. Pada nam-reft v protislovja bal, ko hoče dokazati ■o)d krivdo. Malo nižje pravi... a ta nam gre za armado bolnih, Id je, žal, danes (in ravno danesf) vetja od oae uhatih, ki |akoo hiti po bregu navzdol in povleče ■a svoji poti vsak dan novo sdravo žrtev a seboj, da se vsak hip manjša moč dela, ntrtjaofiti In zdravja. (Podčrtal Brammi-rov). In kaj je naša dolžnost, dolžnost vseh spoznavnih in treznih?... med nje se zariti m razstreliti njih dušo — to je naša dolžnost!* Počasi! Človek božji vprašam te: Kako se hočemo — zdravi — zariti v bolne, če pa je bolnih več kot zdravih, če gre naša pot navzgor, oni pa drve navzdol in nas, ki nas je malo, na svojem po-hodu zdrobe, pogoltnejo, okužijo?... To se pravi — iti z glavo v od! Tudi pri zdravih se pomudimo, tudi oni so potrebni zaščite, potrebni so trdnosti, to« zlasti še, če je njih zdravje šibko! Tudi zdrave morami' okrepiti, vliti jim moramo zdravilne, junaške moči, ohraniti jih moramo zdrave, da ne podležejo! Tudi zdrave moramo varovati pred boleznijo in ne še to malo četico pustiti oboleti v hiši bolnih! Zato pravim: Najprej naj bo naše zdravje trdno, potem pa vsi v eno, zdravo in močno falango in... hura v bojni grom proti bolnim!!! Potem gotovo ne bo treba reči: «In armada bolnih ima novega člana», marveč: «In armada zdravih ima enega, ima dva, tri, štiri... nove člane!» Moder državnik napove vojno nasprotni, sovražni državi šele, ko si je v svesti, da ima zbrano močno armado — in še niso presenečenja izključena! Mi pa da bi udarili na našega nasprotnika, ko Še naše, zdrave, armade nismo prešteli in pregledali — ali je vsa v resnici zdrava ali ne? In tudi potem, ko imam že vse pirpravljeno na svoji strani, še ne smem udariti: spoznati moram prej še svojega nasprotnika! Z ljudmi, ki jih ne poznam, se ne morem uspešno boriti. • * * fc Prijatelji mladine! Le oglasite se! Naj se krešejo naša naziranja! Slaba naj odlete in dobra se bodo sama od sebe držala. Pred očmi pa ne imejmo le nizkotnih teženj! V nas mora vzkliti zavest, da je naloga, o kateri se hočemo pomeniti težavna, da se slabosti — zlasti še, če so napake nas vseh in ne samo mladine, kakor trdi g. polemik — ne dajo odpraviti čez noč in da je treba zato veliko, veliko težavnega deia, veliko, veliko truda! Proč pa s pesimizmom, zamenja naj ga optimizem, ker sicer ne pridemo nikamor, in skušajmo vedno vedeti — kakor pravi gospod G.gor. — kaj pravzaprav hočemo ter skušajmo se orijentirati tako v dobrih kot slabih časih, skušajmo se vživeti v razmere in jih proučiti, toda ne samo od daleč gledajoč nanje. Malenkosti na stran, polemike naj bodo stvarne, ne cele kolone dolge, in šele potem, ko bo to doseženo, bomo mogli vzklikniti z g. polemikom: «Na aogel Čistimo nazore in se pripravljajmo!« nimi sloji globok prepad. Nasprotno je _ vanje v HIT razredu v Franciji dokaj udobno, zveic ntd vlaki Izvrstne. S prijateljem kritizirava, morda protestiralo tudi oetali potniki sami pri sebi; a kdo se bo zmenil za te pobožne proteste? Parnik vozi dalje kakor da bi vozil na stotine najbo$ zadovoljnih ljudi na svetu... svet gre dalje mimo kritik: »Business is business», «Ge-schaeft ist Geschaeft», «Tako pač nesel* Kdor plača več, se udobnejie vozi... Cas za razmo-trivanja o socijalnih vprašanjih je kmalu pri kraju; parnik je vozil z izredno brzino in evo nas v Newhaven-u. Pri kontroli potnih Hstov mora odati vsak potnik listič, ki ga je prejel na parniku. Na lističu mora potnik navesti svoje osebne podatke in bodoči naslov v Angliji. Angleški uradnik vpraša poleg tega potnika, koliko časa namerava ostati v Angliji in po kakem opravku potuje. Izvedel sem, da zahtevajo Angleži to iz strahu da bi tujci še pomnožili brezposelnost. Svoječasno sploh niso pustili v Anglijo tujcev, ki niso dokazali, da morejo živeti z lastnim denarjem gotov čas v Angliji. Pot iz Newhavena v London je dolgočasna; sama ravnina nepregledni travniki, po katerih se pase živina, vse to zavito v gosto meglo. Ob 6,15 zjutraj prispemo v London na Victoria Station. London me ni prav nič razočaral. Se predno smo dospeli na kolodvor, sem opazil nedo-gledne vrste popolnoma enakih hiš; za vsako hišo lep vrt. To naj bi bilo predmestje. Proti po 13 iifia-plačati kočei poSteno ki so vse črno 50 lir!), 3 -t, kositi. VuSSau 1đmik fakfco uvidi, zakaj vlada na Aaffeikoa tako vefika brezposelnost! Angleiko blago ne motm konkurirati z drugim, ker so proizvodni stroild previsoki in to vsled tega, ker so itvljeaeke zahteve (standard of life) tako visoke. Funti, ki sem jih kupil v Parizu, bodo v Londonu, kakor vse kale, kmalu potekli. Prvi dan amo porabili za to, da smo si ogledali koliko dolgo je mesto. V parlament, ki je ena izmed najbolj veličastnih stavb Londona, nismo mogli, ker je bil tisti dan vstop zabranjen. Bazilika sv. Pavla je znamenita radi spomenikov, ki so jih Angleži (na spomenikih je vklesano: ereeted by Parliament» — postavil parlament) postavili možem, ki so si stekli zasluge za domovino. Francoza gotovo neprijetno dirne dejstvo, da so to večinoma spomeniki bojevnikov, ki so se izkazali v vojnah med Angleži in Francozi za nadvladje nad morjem. Napisi na spomenikih imajo tudi tole značilnost: Skoro na vsakem je rečeno, da so junaki padli «to God, King and Kingdom* (za Boga, kralja in domovino); dokaz, kako Anglež spoštuje vero. To besedilo me je spomnilo na nekdanje staro geslo: «Vse za vero, dom, cesarja!« Ogledali smo si tudi svetišče Westminster, ki je tudi znan radi krasnih spomenikov angleškim zaslužnim možem. V tem svetišču je tudi grob neznanega vojaka. Tu sem se spomnil na spominsko ploščo, ki jo je "na steber v cer- središču: dolge ulice s precej lepimi stavbami, se spomnu na spomins«« vse okajene od premogovega dima. Za ! {^ postaviti angle^a vlada barvo hiš skrbi, poleg številnih tovaren, ! ^ £?otre Dame v Panzu.Napis pravi, da ,e tudi veliko število lokomotiv na premog, ki ^ija P?s?fy^ Plo**o «Bogu v čast m spo-prevažajo po mestu tovorno blago. Zrak težak, i mm«? angleških vojakov, k» so padli za dp-precej mrzlo in zopet megla. Torej vse kakor!™™? .na Francoskem v svetovni vojm. Pfct- sem si predstavljal na podlagi raznih popisov ® Londona. Iskali smo kavarno, da bi popili čašo kave. Do 8. ure so vse zaprte. Kavo težko dobiš, ?vol® pač pa imaš na razpolago čaj z mlekom. Čaj;imcil zjutraj, čaj opoldne, čaj popoldne, čaj zvečer, ! kdo bi se ga ne naveličal! In pa «cacao» (iz- | govori «koukou»!) Človek bi jedel kar zaporedoma vedno naprej: Megla dela apetit; podnebje je tako, da zahteva močne hrane. Sobo smo našli po peturnem iskanju? K sreči nam je pomagal pri iskanju g. J. iz Ljubljane, ki smo ga našli že v Parizu na kolodvoru. Za sobo sva plačala dnevno 10 Šilingov (okoli nik takoj opazi, kako spoštujejo na Francoskem in v Angliji spomin padlih. A kdo se pri nas spomni za vse one nesrečneže, ki so pustili svoje mlado življenje za domovino, ki je niso Zvečer je v Hide-Parku igrala godba. Videl sem kočijo za kočijo, ena lepša od druge, vse svetlo; v kočijah stari gospodje in gospe, sama aristokracija. Nifcake besede, nikdo ne zgane z glavo; kočijaž v Iraku in cilindru nepremično drži bič v roki. Vse spi... propada. Zraven teh kočij vidii... raztrganega delavca, ki nima niti 2 pence, da bi lahko sedel na klop... Dr. L. B. ■fo* katera pa bržčas ni oblastveno priznana, it ol na splotoo željo ponovi Jfsaln se j* ia NaM kmetski gospodarji ae zavedajo velike prvikrat z najboljšim »pehom in ob obu važnosti zavarovanja m si rada tega pomagajo, * ' ' *T * kakor si pač znajo in morejo. Navedena zavarovalnica deluje dobro in so tudi kmetje z njo popolnoma zadovoljni. Cenitev živine se vrii pri tej zavarovalnici dvakrat na leto in sicer: prve dni v oktobru, ko se prižene živina s pla- nin in pašnikov, in prve dni v maju, to j« predno se odžene. Plača se dvakrat na leto in to vsakokrat polovico premije, ki znala 1% od zavarovanega zneska in polovico eventualnih živinozdravnižkih stroškov. Ostala vrednost crkle živine (koža in tudi meso če je dobro) pripade zavarovalnici. Po mojem prepričanju in po prepričanju vseh ostalih Živinorejcev morajo biti zavarovalnice, ki hočejo v resnici uspevati, omejene na eno samo vas, kjer so že večje vasi. Obstojati in delovati morajo tudi v eni sami vasi. Le v tem slučaju pa udeležbi. Upamo — ker je inje, da bo tudi ponovitev dobro poeečena. Za* čete k ob 17. uri, na kar ee opozarjajo posebna okoličani, ki se prve predstave niso mogli udeležiti, ker se je igralo pozno zvečer, čisti dobiček j*e namenjen tuk. podružnici «Prosv» te» za opremo knjižnice. — Odbor.* Sestdesetletnica "Čitalnice* v Ilirski Bistri« ci se svečano proslavi prihodnjo nedeljo dne 10. t. m. Kdor se želi udeležiti te izredne slav-nosti. naj se brez odlašanja oglasi v prostorih društva «Prosveta» (ul. Fabio Filzi 10/1.), d« se pravočasno poskrbi za korijero. Pri vpfrsu i« treba položiti L 20 za osebo. Srednješolsko Udruženje: V petek ob 15u| uri odborova seja širšega odbora. Vabljeni so tudi načelniki vseh odsekov. — Odbor. M. D. Zarja Rojan. V petek ob 5 in pol vaja zifo člani eden na drugega, da se govedo ne hazenašic. — Načelnica. zanemarja, ali pa da se zanemarjena goveda sploh ne sprejmejo v zavarovanje. Pred vojno, ko smo bili zavarovani pri deželni zavarovalnici v Gorici, ni noben član pazil na drugega. Znali so vsi, da je zavarovalnica za celo deželo in vsak je gledal le na to, Šentjakobska in magdalenska podružnica »Šolskega društva* imata nocoj sejo. šentjakobska «Čitalnica» je pomnožila sveja knjižnico z večjim številom poučnih knjig in mladinskih spisov, na kar opozarjamo posebno našo šolsko mladino, kateri bo v počitnicah da mu bo ponesrečena živina dobro plačana, poučno in zabavno čtivo gotovo dobrodošlo. Noben član ni pazil na uspevanje svoje živine, Knjižnica posluje redno v poslopju stare poli-ker je imel skoraj dobiček če mu je poginila. Za cije pri Sv. Jakobu in sicer vsako nedeljo od kožo in meso pa se sploh nihče ni brigal. Tudi 10.—11. ure predpoldne. ob času penitve, ki se je vršila samo enkrat. Pri tej priliki opozarjamo poslednjikrat one na leto, se je premalo pazilo na resnično vred- člane, ki niso še vrnili v predpisanem času izpo-nost živinčeta. V slučaju, bolezni je vladala sojenih knjig, naj store svojo dolžnost, sicer velika malomarnost, čeprav je deželni odbor bodo morali plačati globo. plačeval živinozdravnike. Vsi lepi načrti de- j Srednješolci prirede v nedeljo 17. t. m. v Želnega odbora so prinesli le zgubo, deželi pa ; Gorici v « Trgovskem domu« glasbeno drama-nobene koristi, ker odgovarja resnici, da je tični večer. Ker je spored raznovrsten in zani-v tistem času poginilo največ živine. Po mojem miv in ker se dijaštvo marljivo pripravlja, da čudno, safj je imel živinorejec največkrat le ko- da občinstvu obilo uižtka, upamo, da bo tudi rist od nesreče, ki ga je zadela. Po mojem naše občinstvo prizadevanje našega dijaštva mnenju bi bilo najbolje, če se ustanovijo po poplačalo z obilno udeležbo. veđjih vaseh samostojne zavarovalnice, ki naj■ bodo oblastveno priznane; te pa naj se združijo v Zvezo, ki naj nadzoruje delovanje posameznih zavarovalnic. K. R. DIJAKI I DNEVNE VESTI v London Ko sem prišel že do Pariza, pa bi nc šel v London na razstavo v \Vembly, o kateri piše že mesece in mesece časopisje vsega sveta! Najcenejša vožnja iz Pariza v London je preko Dk-ppe-Newhaven: tja in nazaj (III. | razred seveda) 175 frankov. Na kolodvoru Saint Lazare ob vhodu čakam zaman prijatelja, s katerim sva se domenila, da odpotujeva skupaj v London. Bal sem se Že, da se mi zgodi kakor v Trstu ko sva se zgubila z drugim prijateljem že... pri vhodu. Vlak odpelje ob 20.45, še par minut manjka; p jaz še vedno čakam. Končno ugledam prijatelja, ki prihaja že s postaje od vlaka: postaja je velika, ima 4 vhode; jaz sem čakal pri glavnem vhodu, a on je prišel na postajo skozi drugega ler šel naravnost na vlak, ne da bi se našla. Komaj me tovariš seznani z nekim Češkim profesorjem, že ugleda na postaji nekega Ljubljančana, ki je potoval v London na račun svoje tvrdke in je poznal tudi precej dobro London ter obvladal angleščino. Vse gre dobro! Kako prijetno je, ako 5e nahaja človek v domači družbi v kupeju na tujih tleh. A še nas ni bilo dovolj Slovanov skupaj. V zadnjem trenutku pred odhodom *Iaka pride v naš kupe še en Ceh, trgovec; ledel je zraven nekega mladega Angleža. Razbil se je živahen razgovor, katerega se Anglež jeveda ni mogel udeležiti; sicer, kdor pozna Angleža, ve, da je Anglež prav rad v miru. Toda mladi češki trgovec ga ni pustil dolgo v miru. Ker mu je bila angleščina tuja, si je pomagal s francoščino, italijanščino in z rokami, dokler ni končno vzel svinčnika v roke ter napravil skico cele Evrope, da je Angležu lahko prav nazorno pokazal kje smo doma. Saj je obče znano, da zapadni narodi res malo Itudirajo zemljepisje drugih držav. Tudi izredno živahni Ceh je Šel še dalje: pričel je učiti Angleža šteti po češko, «Tfiatfiset srebrnih prepelic...», Anglež si je mašil ušesa. Rešil se je preprijaznega Ceha šele, k0 smo dospel' v Dieppe. Z vlaka vse leti proti francoski carinarnici, tečemo tudi mi. Pregledovanje potnih listov in prtljage se je izvršilo zelo naglo; finančni stražniki so le popraševali, ali imajo potniki s seboj kaj zlatenine. Na parniku potnik takoj čuti, da je pravzaprav že na Angleškem. Mornarji vpijejo: *First. second, third class! (I., II. III. razred!). Na parniku sem doživel prvo razočaranje na Angleškem. Iskali smo zaman prostore za potnike III. razreda; končno sem se obrnil na nekega mornarja. Pokazal mi je krov ladje, vse mokro povsod (menda od goste megle), stola nikjer, kam naj Človek sede? Na kov-Čegih so že sedeli potniki zaviti v dežne plašče; bilo je zelo mrzlo še, ko je stala ladja na mestu? Češki profesor, ki ni imel razen nahrbtnika ničesar s seboj, se je tresel od mraza. B krova peljejo stopnice nižje kjer so tudi prostori 111. razreda. Stopimo doli, zopet vse mokro in vlažno. Ljubljančan se jezi, godrnja nad Angleži; pričela sva se tolažiti s kritiziranjem. Na podlagi lastnih izkustev sva dognala, da je potovanje v III. razredu v Italiji in na Angleškem zelo mučno. Iz Trsta do francoske meje moraš n. pr. najmanj trikrat presesti, oziroma čakati na zvezo po več ur; f>oleg tega se moraš še boriti za prostor. Radi ega v Italiji potuje večina potnikov, ki se poda na daljše potovanje, v II. razredu. Na Angleškem je III. razred izredno zanemarjen; eaprejo te v kupe, iz katerega ni izhoda, že »a vlaku lahko opaziš« da zija med posamez- Narodne manjifne v ItalUl In no Danskem Z ozirom na naš današnji uvodnik moremo podati tu fanatikom raznarodovanja narodnih manjšin izdatno lekcijo po dunajski «Neue Freie Presse», po listu torej, ki mu ne more v novih časih nikdo očitati sovraštva proti italijanskemu narodu. Vprašanje narodnih manjšin v Italiji in na Danskem kaže nekaj paralel. Ne Italija, ne Danska nista po pogodbah obvezani dovoliti manjšinam pravice glede jezika, šole, kulture in njih tradicij. Le ena bistvena razlika, je: Nemci na Danskem so bili priključeni k danskemu ozemlju na podlagi pravice do samo-odločbe, torej glasovanja. Dočim ni domestiti ga, bo to pogubno za doraŠča jočo generacijo«. «Neue Freie Presse* zaključuje: «Italin m Danski, velesili in mali državi, so priključene narodne manjšine, s katerimi se pa povsem različno postopa. To je pać zopet enkrat logika zapustila svet Kako bi bilo sicer možno, da se Nemcem na južnem Tirolskem slabie godi, nego Ne n-cem, ki so btlLvaled ljudskega glasovanja priključeni k Danski ?» Zborovanje faibtovske stranke V soboto dne \ t. m, je bilo otvorjeno zborovanje fašistovske stranke v Rimu. Sejam predseduje ministrski predsednik Mussodini. G. Mussolmi je imel dva važna ki ______ —, govora. V otvoritvenem govoru, ki je Dansk^'dalaNemcem nik^kih obljub" glede ; povzročil živahne polemike je izrekel manjšinskih pravic, je pa Italija povodom i pomembne besede, da «mora fašizem shra- — — niti manganel na kaščo», da pa morajo fašisti biti pripravljeni na morebitne napade s strani sovražnikov fašizma. Drugi mirovnih pogodb slovesno obljubila svojim narodnim manjšinam, da bodo varovane njihove avtonomne naprave, da se bodo spoštovali njih jezik, njih kultura, j je imel povodom razprave o znani 'resoluciji bivših bojevnikov, ki zahtevajo popolno ločitev med državo in strankami njih običaji. Vprašanje zaščite narodnih manjšin je ' ris^gL^tl" Mu^o- iln «a mimimih Ir nrt nro ol H tr r"a 7nrav"1 ' _ - ** _ bilo na mirovnih kongresih v razpravi!. ~ i i • " „" toliko glede Danske kolikor MMbet^,^^ sta izjavljali, da ^^ata!,«- gorniki« izr*iali uto, mi»el ternaglalU pogodbena jamstva, konodaja obeh dežel sama na sebi nudi zadostne garancije. Na to pa ugotavlja «N«ue Freie Presse*, da na Danskem takozvani svobodnostni paragraf res daja taka jamstva. Italijanska država pa ne ustanavlja takih svobod-nostnih načel za svoje manjšine. Razen v verskem pogledu so pravice narodnih manjšin skrajno utesnjene in ni zajamčena ne svoboda pouka, ne združevanja in sestajanja. Centralistično opredeljena edinstvena država meni, da ni dolžna, da bi manjšinam v prilog izdala različne norme, ter se nadeja, da pride do cilja z odredbami narodnega zatiranja. V mestih, ki prihajajo pri tem v poštev, je razdeljena ljudska šola na Danskem v dva oddelka z danskim, oziroma nemškim učnim jezikom. Stariši in varuhi morejo svobodno izbirati med dansko in nemško šolo. Seveda se v danskih šolah poučuje tudi nemški jezik in narobe. Na deželi se uravnava učni jezik po ljudskem jeziku v šolskem okrožju. Vendar more 20 odstotkov upravičenih volilcev zahtevati nemško šolo, čim je 10 šoloobveznih otrok. V Italiji pa je bilo s kraljevim dekretom od 1. oktobra 1923. odpravljenih na stotine šol narodnih manjšin. V prve razrede se je uvedel italijanski učni jezik in se ovira celo zasebni pouk v materinem jeziku. V bodočem letu bosta prva dva razreda čisto italijanska, tako da bo materin jezik v malo letih popolnoma izključen. Pač se uči v italijanski šoli tudi materin jezik, toda le v dodatnih urah. Vse to postopanje — pravi «Neue Freie Pre9se» — je tem čudnejše, ko dovoljuje italijanska vlada kolonijam večje svoboščine. S kraljevim dekretom z dne 31. januarja 1924. odreja, da se morejo v Cirenaiki in Tripo-litaniji na podlagi mnenja krajevne vlade za libijske občane muslimanske vere ustanavljati arabske šole. Nadalje ugotavlja dunajski list, da so na Danskem tudi višji nauki urejeni na sličen liberalen način kakor ljudsko-šolski pouk. Na južnem Tirolskem pa sta odpravljeni že dve nemški srednji šoli, a drugim grozi nevarnost neprestano. Južnj-tirolsko ljudsko šolstvo, nekdaj cvetoče, je v letoSafem leta sllao nazadovalo, tako da je neki dunajski šolski ravnatelj, ko je videl to, vzkliknil: «Šolsko leto fe popolnoma izgubljeno^ in če se ne d osreči, na- po treb o. da ustanovijo fašistovski bojevniki svoje samostojne organizacije. Na seji od preteklega torka je bila sklenjena politična resolucija, ▼ kateri se naglasa, da se mora fašistovska revolucija iz 1. 1922. dalje razvijati ter da je treba preživelo demokratsko-liberaino državo prenoviti z uvedbo novih institucij, ki jih je napovedal tudi kraij v svojem prestol-nem govoru ob začetku XXVII. zakonodajne dobe. _ Nailm druStvom I Kakor gobe po dežju se nam javljajo na razne načine nova društva in organizacije, ki želijo, da jim naš list objavlja sastanke in druge prireditve. Gre včasih za «društva», ki so popolnoma neznana. Uredništvo gre vsem rado po možnosti na roko, zaupajoč v dobro vero tudi do sedaj ie neznanih organizacij. Vendar pa povzročajo slične objave v javnosti precej zmešnjave, ker so imena novih organizacij navadno tako podobna imenom že obstoječih starejših društev, da jih ni mogoče vedno razlikovati in jih identificirati. Opazili smo poleg tega, da nekateri »organizatorji* uprizarjajo po listih silno propagando, s katero posegajo v delokrog že obstoječih in uspešno delujočih društev. Posledica tega je, da nastaja toliko med druitveniki že znanih društev kakor tudi med ljudstvom na deželi velika zmeda, katera ne more biti v korist naši stvari. Naš list smatra za svojo dolžnost podpirati vsako društveno gibanje, ki more koristiti kulturnemu in gospodarskemu napredku našega ljudstva. Temu namenu zmeSnjava na polju društvenega delovanja gotovo ne služi. V interesu jasnosti prosimo vsled tega vsa naša društva, ki želijo, da bi fim naš list objavljal sestanke, prireditve itd., da nam redno pošiljajo tozadevne dopise v obliki društvenega akta s podpisom predsednika in tajnika, da nam bo mogoče ugotoviti, kdo nosi odgovornost za dotične objave. Po možnosti naj bo na dopisu pritisnfen tudi društveni pečat. Priporočamo to v ravnanje odborom naših društev predvsem vsled tega, ker vemo« da bo s tem ustreženo tudi našemu širšemu občinstvu. R eoketi • zfliortvoiii imle živine Neki naš čitateli s Tolminskega nam piše: Z ozirom na anketo v Vašem cenj. listu o zgornjem vprašuj u si dovoljujem tudi jaz povedati svoje mnenje in izkušnje, ki sem jih doživel pri zavarovalnicah za gupujo živino. KjJtor Vam bo gotovo znano, so bile pred vojno zavarovane vse večjs vasi na Tolminskem pri bivši dfttlni zavarovalnici v Gorici Seda) vse te vasi nimajo zavarovane svoje goveje živine. Znano mi je, da so v Zatolmmu ustanovili leta 1920. neko dommto zav&rovai- D. K. N. Tommaseo. Danes ob 14 odborova seja. — Tajnik. Slov. akad. ler. društvo «Balkan» ima danes ob 20.30 svoj redni se&tanek z zanimivim hc aktuelnim predavanjem g. dr. Čermclja «Q planetu Marsu». Sestanek se začn^ točno! K V dneh 15-, 16. in 17. avgusta se vrši v sestanku in v društvo so vabljeni vsi letošnji Gorici II. kongres srednješolskega dijaštva v i abiturijenti. — Odborova seja se vrši ob 13ih. Italiji. | — Odbor. Pregledati moramo enoletno delovanje na- [ m m ših vrst in jih utrditi za nadaljno delo. Udele- 1« ZiVllGltlS žite se kongresa! Posebno pa ne smejo manj- • kati delegati raznih skupin. Tovariši načelniki delegacij naj poskrbe, da se kongresa udeleži čim več srednješolske mladine iz posameznih skupin. Zborovanje prične dne 15. ob 15. uri. Pridite pravočasno. — Srednješolsko udrur ženje. Srednješolsko udruženje se zahvaljuje Na-rodno-gospodarskemu krožku za nakazano darilo Lrt. 50.— Srčna hvala. Vsakdanji zlikovski obiski. V zadnjem času so postali tržaški zlikovci zelo podjetni. Pridno obiskujejo razna stanovanja in skoro vedno z uspehom. Posebno pozornost so posvetili stanovanjem družin, ki se mudijo na letovišču. Predpreteklo noč so vlomili v stanovanje inž. Karla Zwinger, stanujočega na obrežju Grumu-la št. 22. Zwinger se nahaja s svojo družino na letovišču v Portorose, radi tega so zlikovci ,«delali» brez skrbi. Prebrskali so po vseh kotih, odprli vse predale in omare, iz katerih sc pobrali najfinejše perilo, obleke in mnogo raz- Preselitev finančnega tehničnega urada. Včeraj je bil finančni tehnični urad preme- nik drugih predmetov. Ko so bili gotovi s syo- ščen v nove prostore v ulici Cavour št. 6, prvo stopnjišče, IV. nadstropje jim poslom, so jo nemoteno odkurili s polnimi culami. Na licu mesta so pustili razno vlomil- n, » - . - « . j -__ i _ sko orodje, katero so pozneje, ko je vratarica P.!^8?1^ pns*<>j*«*« »a drz.avn« kon* Odkrila tatvino in jo naznanila na policijskem cesije. Tukajšnja prefektura javlja, da po- komisarijatu v ulici Sanita. varnostni organi teče 15. t. m. zadnji rok za plačevanje zapicniij. Ker se inž. Zwinger ni še vrnil iz le-pristojbine na državne koncesije, ki jo tovišča, ni bilo še mogoče natančno uloviti morajo plačati tisti, katerim je bilo pred škode, ki so jo povzročili nepoklicanci; c-ni 24. novembrom 1922 podeljeno italijansko se na okoli 5000 lir. državljanstvo na podlagi člena 8. kr, de- — Na podoben način — potom vloma — so kreta z dne 30. decembra 1920 št. 1890, Pnžli zlikovci v stanovanje dr,'a P Ber.kow, oziroma 2. člena kr. dekreta št. 43, z dne £ se tud! nahaJa f ,dr"ZI"° "a ^^ ^ - d . i , ' i Stanovanje se nahaja v hiši st. 25 v ulici P. 1». januarja r o preteKu tega rona RcvoIteIIa To pot pa so imeli zlikovci smolo, bo za tiste, ki nisa plačali omenjene pri- ^ Sj že prjprav-ili plen, obstoječ i r stojbine, koncesijski dekret brez vsake množjnc perila, oblek in raznih dra<' veljave. Kar se tiče obveznosti predpisane jih je najbrž prestrašil kak ropot; p o prisege, so ostale v veljavi dosedanje pripravljene cule ter zbežali. Talinski poiAus odredbe. Tisti, katerim je bilo podeljeno italijan- je bil odkrit včeraj zjutraj, — Tretje stanovanje, ki so ga zlikovci vzeli sko državljanstvo vsled pravice prosto- ?a piko, je stanovanje trgovca Leona reja Ste- voljne izvolitve ali opcije v smislu mirovnih ^ lsll'?to št* M : 1 ,t vv. i- • ♦ brz so vedeli, da Stefanelh ze skoro mest c dn> pogodb, so oproščeni plačevanja omenjene g sva)o dru-ino vsc udohnosti icl0vi^a! pristojbine. . | To okolščino so zlikovci temeljito izkoristili.' Kot dokaz italijanskega državljanstva je parali so večjo množino srebrne posode, pc veljavno le potrdilo, ki ga izstavi mero- rila in vsakovrstnih predmetov, v skupni vred-dajni uradnik civilnega stana, ne pa pre- nosti okoli 4000 lir. Ker so bile culc precej pis koncesijskega dekreta. (težke, so se zlikovci pri odhodu opirali na Ste-;. Trg za prodajanje gob se nahaja — fanellijevo palico s srebrnim ročajem, ki so :o kakor poroča občinski urad za nad zoro- staknili v nekem kotu H -- - _ ~ f Tatvina ]e bila prijavljena na k vest uri. Nesreča pri delu. Pri gradnji nove obrežne ceste med Miramarom in Tržičem se je včeraj vanje jestvin — v ulici S. Zaccaria. Da se izogne slučajnim zastrupljenjem s strupe nimi gobami, se občinstvo opozarja, naj ^oldnrPon«reči^^^^ jih nakupuje edino na označenem mestu 25 Iet rodom juž&sioven, stanujoč na Prošeku. Nalezljive bolezni V našem mestu. \ Prevažal je po tiru vozove, napolnjene z izko- tednu od 26. 7. do 2. 8. 1924 so bili V panim materijalom. Pri tem poslu je po nesre- našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bo- či prišel med dva vozova, ki sta mu stisnila lezni: Davica S, škrlatic^t 32, trebušni legar z veliko silo desno nogo; zadobil je široko ra-5, krvava griža 1, paratifus 1. Umrle so 4 osebe vsled škrlatice. no na stegnu. Po prvi pomoči je bil Stošić prepeljan Predavanj«^ V nedeljo priredi Narodno- mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirur-gospodarski krožek pod okriljem «Pro- i oddelek. Zdravit, se bo moral 3 tedne svete» predavanje o «Zavarovanju goveje živine »v Sempolaju ob 11. uri predpoldne ^ca t, ,'u" ie^^tf'opo.^f, v gostilni Aloizija Lupmca. Društvene vesti «D. K. «Vesna» Sv. Križ pri Trstu. Strind-bergova drama v 3. dej. «Oče» se v nedeljo 10. Kolesarjeva nezgoda. 24-letni pekovski po- v ulici Ginna-na vogalu ulic S. Maurizio in E. Tarabocclua zavozil s kolesom v neki javni avtomobil. Mladenič jo je po ceni izkupil; zadobil je le malo rano na ćelu. Dobil je potrebno pomoć v mestni bolnišnici, kamor se je zatekel. Vesti % Goriškega PremeScenje sodnikov. Že davno napovedano premeščenje slovenskih sodnikov iz Goriške se je sedaj tudi izvršilo. Razen sodnega svetnika dr. Ferjančiča v Ajdovščini, ki je na zagonetno čuden način še nadalje ostal na svojem mestu« nimamo sedaj na Goriškem niti enega slovenskega sodnika, nadomestili so jih večinoma Nemci in Italijani iz Južne Tirolske, dočim je nekaj naših sodnikov nadomestilo k nam premeščene nemške sodnike na Tirolskem. Ali ni to pravi babilonski stolp!? Zrelostni izpiti ▼ Vidmu. Pred komisijo v Vidmu so položili zrelostni izpit sledeči dijaki tolminskega učiteljišča: Cuder Anton, Fili Adrijana, Fleiss Irena, Germek Solza, Kogoj Vladimir, Kravos August, Majnik Anton, Medvešček Angela, Pahor Kari, Pirjevec Marija, Podobnik Brigita, Rutar Ludvik, Zucchiatti Marija, Dovgan Ljudmila, Rutar Marija, Sabadini Teofila, Sancin Emilija, Savli Andrej, Sošič Anton, Stoka Nada, Volartč Ivan; gdčna Dovgan je prsvati*tsnf&. Prijavljenih m izprašanih je bilo 39 kandidatov, od katerih fe bilo usposobljenih 20, naknadno tapralanih bo 12, padlo pa m vi upitn 7 kandidatov. Ce pnmeriamo uspehe tolminskega učiteljišča z onimi iz drugih učiteljišč, pridemo do zaključka, da je bil uspeh tolminskega učiteljišča zelo povoljen. Borba proti jetiki! Čeravno nam goriško županstvo ne pošilja raznih tudi za slovensko prebivalstvo važnih razglasov v svrho priob-čenja, vendar smatramo za potrebno posneti po italijanskih listih sledečo objavo goriškega županstva: V Carraria di CividaJe se je otvoril zavod za otroke, pri katerih se je počela pojavljati jetika in ki bi lahko okužili z jetiko tudi sostanovalce. Zavod bo sprejemal revne otroke obeh spolov od 5.-14. leta s furlanske pokrajine. Premožni otroci se bodo sprejemali v zavod pod pogojem, da bodo stariši krili predpisano celoletno oziroma delno vzdrževalnino. Zavod bo odprt celo leto. Natančnejša pojasnila d?ie mestni zdravstveni svet v ulici Mazzini št. 7 I. nadstr. Ognja varnj nas» ° Gospod! V pondeljek ob 4 popoldne so se začeli dvigati iz hiše št. 73 na Lokvah, ki je last mladoletnih Kogoj, ognjeni plameni Čeravno so prav kmalu prihiteli na pomoč domačin^ in vojaštvo, ki so z veliko požrtvoval-nootjo poskušali omeiiti in pogasiti požari |c vseeno skoraj vse, pohištvo in pridelki, postalo žrtev plamenov, posrečilo se je rešiti le malenkost. Skoda, povzročena po požaru znaša približno 7000 lir. Iz Idrije: Kakor smo že poročali, je bil dne 4. julija t. L razpuičen v Idriji občinski svet z L županom Karlom Trevnom na čelu in bil enovan za izrednega občinskega komisarja g. general Kari Casteiazzi. V uradnem listu •Gazzetta Ufficiale* od preteklega tedna je bil objavljen tozadevni kraljevi odlok. Razpustitev občinskega sveta se utemeljuje s tem, češ da so zadnje volitve v rimsko zbornico dokazale, da je večina idrijskih volilcev protivna večini, ki je gospodarila v občinskem svetu. Nadalje se omenja, da so bile vsled na-sprotstva med posameznimi strankami potrebne stalne izredne mere. V takih razmerah je bil v nevarnosti javni red, a na drugi strani je bela očividna potreba a-eorganizacife občinske uprave v smislu novih zakonov. Vsled vsega tega je postala razpustitev občinskega sveta nujno potrebna. Kakor je iz vsebine utemeljevanja kr. dekreta razvidno, je bil povod za razpustile v občinskega sveta v Idriji edino ta, ker je imela pri zadnjih državnozborskih volitvah več glasov komunistična kakor narodna stranka, ki je imela večino pri zadnjih občinskih volitvah in 16 svetovalcev, dočim je imela komunistična kot manjšinska stranka 4 svetovalce. Po izidu zadnjih državnozborskih volitev se po mnenju mednarodnih činiteljev torej prejšnja večina občinskega zastopa ni mogla več smatrati kot izraz veČine idrijskega prebivalstva. Poročali smo že in ugotavljamo še enkrat, da je bil vzrok temu, da so dobili komunisti v Idriji večino pri državnozborskih volitvah, prvič ta, da je naše delavstvo povsem drugače sodilo o pomenu teh volitev kakor pa o pomenu volitev v občinski svet. Pri zadnjih pridejo namreč v pošte v krajevni gospodarski interesi našega hišnika in delavca, dočim smatrajo naši delavci volitve v državni zbor J ot izraz razredne solidarnosti do stranke, catera mami delavstvo z raznimi fantastičnimi, a zato tem zapeljivejšimi obljubami, kar je naše delavstvo že samo spoznalo in se o tem prepričalo posebno v zadnjem času. Drugi glavni vzrok izida zadnjih občinskih volitev je bil ta, da je na dan sv. Jožefa skupina razgretih fašistov, — ki so malo prej prišli na delo v tukajšnji rudnik iz raznih krajev stare in nove Italije — napadla s palicami na cesti mirno idočo skupino komunistov z ženami in otroci. Ker se v našem mestu kaj sličnega ni Še zgodilo niti pod prejšnjo vladavino v času najhujših političnih borb, je omenjeni nastop naš^snirno ljudstvo presenetil do skrajnosti in volilci so dali duška izrazu svoje nevolje nad omenjenim postopanjem s tem, da so glasovali za komuniste. Slišali smo stare zavedne narodne može, ki so se izjavljali: »Nikdar ne bi volil komunistov, da ni prišlo do tega dogodka*. Boljše agitacije protr svoji in proti slovenski narodni stranki pač niso mogli napraviti. Naše delavstvo je preveč izobraženo, da bi bilo možno z batinami pridobivati njegove simpatije. Znan je pač izrek ^Močnejša je vez ljubezni kakor vez strahu.* Kadar bodo odgovorni činitelji spoznali dušo našega dobrega in mirnega ljudstva in z njim temu primerno postopali, bodo tudi našli drugačen odmev, in izidi bodočih volitev jih ne bodo več presenetili. Ogenj: V noči od sobote na nedeljo ob eni in en četrt je idrijsko prebivalstvo vzbudilo iz sladkega spanja tuljenje siren in plat zvona, V hipu je bilo skoro vse prebivalstvo pokon-cu in hitelo na kraj požara. Nesreča pa ni bila velika; gorel je le senik pri hiši upokojenega rudarja Jelenca v neposredni bližini farne cerkve. Ker je bila na mestu takojšnja pomoč, je bil ogenj hitro pogašen in s tem odpravljena nadaljna nevarnost. V okolici je namreč skupina hiš, ki so večinoma lesene in krite z leseno streho. Pohvalno je omeniti naše gasilce, ki so takoj prispeli na lice mesta z brizgalnico in storili vse potrebno, da se je nadalina nevarnost odstranila. Žal da nimajo merodajni faktorji pravega smisla za to tako potrebno društvo. 2e nad leto dni zaman čakajo naši prostovoljni gasilci odobrenje svojih društvenih pravil s strani pristojnih oblastev, kljub temu da je bivši gospod župan K. Treven neštetokrat posredoval v tej zadevi. Žalostno je tudi, da se ovira gradba tako prepotrebnega gasilnega doma, za katerega je že pripravilo društvo in prejšnji občinski zastop potrebne svote. Imenovana zgradba ima poleg prostorov, potrebnih za gasilno društvo, tudi projektiranih pet stanovanj, tako da bi se ob ravno sedaj tako občutni stanovanjski krizi v našem mestu (ko se vidi, kar se dosedaj v našem mestu ni dogodilo, da bi ljudje spali in kuhali v sredini mesta na javnih cestah, izpostavljeni vsakemu vremenu), tudi temu odpomoglo. Koliko koristnega in potrebnega bi se lahko napravilo, če bi se našlo razumevanje za potrebe ljudstva s strani kompetentnih oblasti. Upamo da se bo novemu občinskemu komisarju g. generalu Castel-lazziju posrečilo izvršiti to, kar se kljub vsem trudom in naporom ni posrečilo prejšnjemu obč nskemu zastopu?! Kojsko. V nedeljo 20. julija se je pripetil v naši občini dogodek, o katerem se še vedno mnogo razpravlja. Omenjenega dne se je vra-' čala večja družba domačinov iz Števerjana proti Njivicam. Med njimi je bil tudi F. Krašček. Ko ;e ta slučajno par korakov zaostal, je nekdo parkral ustrelil v njegovi bližini. Na Kraščekovo vprašanje, kdo da strelja, je odgovoril nekdo, ki je izjavil, da je orožnik iz Istre in da ne ve, kdo ga vpraša. Zbrala se je večja družba ljudi, ki je spoznala po glasu nekega petnajstletnega mladeniča iz Njivic po imenu Jančič Karol. Ta se navadno ponaša., da je fašist. Ko so ga spoznali, je pristopil k družbi, začel zmerjati ter groziti s samokresom. Vsled nevarnosti, ki bi lahko nastala, je g. Krašček kot izzivalca dal razorožiti, toda ta poslednji je samokres vrgel tedaj od sebe in začel vpiti, da ga tepejo, ter je nato tekel po orožnike. Družba je nato odšla domov. Ob dveh po polnoči pa so prišli orožniki v Njivice ■ter aretirali F. Kraščeka. V zapor v Kojskem je prišel proti jutru brigadir, ki je na neprimeren način zmerjal aretiranca, češ da je Jugoslovan, da hujska prebivalstvo proti državi itd. Kasneje je prišel tudi omenjeni Jančič in je tudi on zmerjal v slabi laščini g. Kraščeka na razne načine. Opoldne je bil g. Krašček zopet izpuščen. — čas bi pač bil, da bi podrejena oblastva vendar že enkrat prenehala s takimi nerodnimi šikanami na škodo našega ljudstva. Dolžnost višjih oblastev pa je, da po-rskrbijo tudi v tem pogledu za nekako normalizacijo! Is Orshovelj pri GoricL Preteklo nedeljo sem napravil izlet v Orehovlje, ker 3&m slišal, da ima tamkajšnji enorazredna ljudska iokt otruSko veselico. Društvena dvorana v pritličju s čednim odrom polna orehovskih in .lamo irske narodne pj«dM» njtoplfjt priporo-mo kot neizčrpno duševnega bo- gastva našega naroda*; SPORT Hazeaa S. D. Adrija peoti bazeni M. D. . - , . „ , . . .. -Protrefai». V nedeljo dne 10. t. m. se vrši na ^JSTSEiS >gn*u d-M" Aarii. ▼ .ulici CaJ- radovednih ženic, par naših spoštovanih uči' teljev po poklicu in srcu — vsi polni radovednega pričakovanja in jaz ž njimi. Glej! Dvigne se zagrinjaJo. Pevci — otroci, večinoma deklice od 10. do 14. leta. Zadonela je naša pesem «Oj le Sumi gozd zeleni® iz ubranih nežnih grl z vsem Čustvovanjem. Gladko-lepol Vsi srečni domačini so ploskaK svojim pridnini malčkom in očetje—mamice so bili hvaležni svoji — šoli. Igrica ^Darežljivi otroci* je bila zelo ljubka. Solze so se porosile po licu občutljivejšim gledalcem in «hvala tebi, slava tebi naš učitelj,* je drhtelo v hvaležnih dušah! Deklamacija «0 nevihti* je še mene ganila, a kako je šele delovala v srcih orehovskega trpina. Malo šolsko dekletce je dovršeno krastio-slovilo to našo ljudsko pesem našega delavskega kmeta. Deklica je deklamacijo ponovila z najpopolnejšim čustvovanjem in še in še bi jo klicalo hvaležno ljudstvo na oder. In zopet lepo doneča pesem! Inteligentni otroci in njih srečni stariši so me kar očarali; nehote sem rekel: «Blagor učitelju, ki tako vzgaja svoje ljudi!» Koliko ljubezni vre v teh hvaležnih vaščanih do tebe? Zopet »Igrica o veseli nalogi*! Vila uči nepokvarjeno otroško srce računstva. Žive številke so pele dovršeno in skakale po odru na Vilino zapoved, a deklica je po teh živih slikah spisala svojo domačo Tačunsko nalogo. Kako ljubko je bilo vse to! In zopet blagoglasno petje «Krasen pogled na ta božji svet!*, a še krasnejši pogled na zavednega našega kmeta, na srečno mamico, ki zre svojo ljubezen — svoj zaklad — svojo deco na odru pri delu za duševni razvoj za srčno blagost. Naši pošteni ljudje so vzljubili šolo in svojega učitelja. Deklamacajski dvogovor «Kosec in ženjica* je bil tako prijeten, da se je ponovil v največje veselje obeh nežno mladih igralcev. Na to Jurjevanje in recitacija Ljudmila. Ugajala je ljudstvu njegova davna zgodovina. Ta res čarobno ljubka prireditev je združila dom s šolo, očeta in mater z učiteljem. Govoril sem z domačini v veselici. S ponosom so izgovarjali ime svojega učitelja, ljubezen do njega je dehtela iz vsake misli, a star moder mož mi je rekel: «Blagor našim otrokom, da imajo učitelja, ki je kri naše krvi, a gorje onim, ki tega nimajo!* Občni zbor pevskega in tamburaskega društva v Biljah. V nedeljo je imelo pevsko in tamburaško društvo v Biljah svoj I. občni zbor ob'obilni udeležbi članov. «Zvezo prosvetnih društev« je zastopal na občnem zboru g. dr. Fran Gaberšček iz Gorice. Iz odborovega poročila, ki ga je podal društveni tajnik g, Karol Šavnsk, posnemamo, da je bilo društvo v prvem letu svojega delovanja nadvse agilno; priredilo je namreč 4 društvene predstave in je sodelovalo s svojim tamburaškim zborom pri mnogih prireditvah v sosednih občinah. Otvorjena je bila društvena knjižnica, ki šteje že lepo število knjig, «Zveza prosvetnih društev* je priredila eno predavanje o društvenem delovanju in poslovanju, predaval je g. Joško Paulin iz Gorice, Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Hilarij Frančeškin, novi odbor pa tvorijo gg. Nemec Jvan, Karol Šavnik, Emil Saunig, Komel Ivan in Silič Jožefa. Namestnika sta gdčna Loban Emilija in g. Mozetič Ivan. revizorja gg. Batistič Mihael in Komel Dominik. Uverjeni smo, da se bo mlado društvo, ki je tako lepo pričelo s svejim delovanjem, prav kmalu razvilo v krepko organizacijo, ki bo v diko in ponos goriški okolici. Želimo mu na tej poti obilnih uspehov! Nov slovenski športni klub na Vipavskem. Po dolgem času nezaupanja, smo se opogumili mi — mladeniči — in si sami ustanovili svoj klub, svoje športno društvo: S. K. «Čaven» v Dobravljah na Vipavskem. Mnoge ovire — in največje je gmotno vprašanje — nam sloje na poti, ali naša volja je trdna in upamo, da bomo vse polagoma premagali. Klub si je nadel lepo nalogo: uriti in vežbati dobravske mladeniče in, kar je velikega pomena: gojiti tovarištvo in disciplino. Osnuje si po možnosti vse one sekcije, ki so na deželi pod danimi pogoji mogoče, predvsem nogometni, kolesarski, plavalni in telovadni odsek. Vsega tega pa klub ki se je komaj ustanovil, takoj v začetku brez zaupanja in naklonjenosti ostalih vaščanov in drugih prijateljev sporta — ne bo zmogel. Mnogo pa pomeni že naša volja in naša trdna vera v uspeh. Obračamo se pa tem potom na vse rodoljube in prijatelje sporta, da nam s katerimikoli sredstvi priskočijo na pomoč. Klub želi biti v prijateljskih stikih z vsemi jugoslov. športnimi klubi in naj se vsi dopisi kakor eventuelni darovi pošiljajo na naslov: S. K. Čaven — Dutovlje, S. Croce d'Aidussina. — Odbor. vola nasproti Lloydovega stolpa pri Sv. Andreju hazenaška tekma med S. D. Adrijo in M. Prosveto. Igra začne točno ob 17.30 ter odpade le v slučaju slabega vremena. Ker je to prva tekma te vrste pričakujemo obilne udeležbe s strani našega občinstva posebno pa naše športne mladine. Ako hočemo pokazati vrlim hazenašicam nase zanimanje za njih trud, moramo v nedeljo napolniti športni prostor do zadnjega kotička. Pripominjamo le, da ste vrsti v najboljši formaciji, kar obeta, da bo tekma kar najzanimivejša. Torej v nedeljo vsi na igrišče S. D. A. — Odbor. Celokupno članstvo S. D. Adria seli tem potom Josipu Uršiču, članu športnega društva Nanos, ki se je pri naši nedeljski Kolesarski tekmi nevarno pobil, skorajšnjega okrevanja, ter mu kliče krepki bratski Zdravo! Gospodarstvo LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15*—25. VHL Planinstvo Ob morju smo in morje nam nudi glavno torišče za sport; daleč smo od planin — pravih planin — in zato je razumljivo, da ni planinstvo med nami tako razvito, kakor n. pr. v Ljubljani. Vendar je tudi med nami lepa vrsta takih, ki pohitijo na planine, čim se jim ponudi prilika. Njim, potem onim, ki se zanimajo za gibanje kot tako in končno onim, ki jim je namenjeno, da postanejo planinci — sem napisal te vrste. Nekoliko o razvoju planinstva. Ture posameznikov segajo precej daleč- nazaj v zgodovino. Pravo planinsko gibanje se začenja pravzaprav šele v drugi polovici 18. stoletja. Zibelka mu je bila v deželi planin v Švici. Prvi hribolazci so bili znanstveniki, predvsem prirodoslovci. Znanstvo je premagalo bojazen in strah pred gorami, v katerih so se ljudje do onega časa čutiii vtesnjene in ovirane v razmahu svojih sil. Prirodoslovec Saussure je I. 1787. dosegel vrh Mont Blanca in s tem nekako otvoril planinstvo. Prvi raziskovalec naših — vzhodnih Alp ie Baltazar Hacquet, ki je n. pr. prvi izmeril Triglav. A dolgo planinstvo ni ostalo v službi samega znanstva. Odkrile so se namreč v planinstvu mnogotere privlačne sile za splošnost — razvilo se je turistično in veleturistično gibanje, dostopno za vse sloje. Razmahnilo pa se je planinstvo prav posebno tedaj, ko se je podrla zadnja zapreka — vodništvo. S tem je zadobilo značaj športnega oz. bolj pravilno — športu sličnega udejstvovanja. Posledica tega je bila, da je Po osvobojenju se je razmaknilo v Jugoslaviji zdravo stremljenje po razvoju domače tr- padel vrh gore kot edini cilj, M je zahteval govine in industrije. Poleg mnogih zdravih in najtežji dostop — zdaj so začeli planinci za-legalnih podjetij, katera so ustvarila prestiž vedno izbirati težja pota. Dalje je vsak posa-vpoštevanja vrednih poslovnih kiicijatorjev, meznik skušal doseči čim večje uspehe sam, trgovcev in ustvariteljev nove industrije, se je brez tuje pomoči Le na ta način je mogel pred približno 3 leti pojavila ideja vzročnega velesejma. Ta ideja ni važna samo s stališča trgovca, prodajalca, ampak v marsikaterem občutiti in si prisvojiti vso veličino gorskih doživetij. V tem kratkem razvoju se že precej razvi- pogledu važnejša kot misijonarka za obve- ! dijo nagibi, ki vlečejo planince" na planine, ščanje celega tujega merkantilnega mišljenja, Toda manjka še nrhogo. Vseh se našteti ne da, ki se interesira za trgovsko-indutrijsko pro- ker jih je mnogo enostavno nepovedljivih. Pla- dukcijo. Sistematično in dobro organizirano iz- ninski Šport je tako mnogostranski, da se ne ložbo razstavljenih izdelkov jugoslovenske more govoriti o njem zgolj z vidika splošne obrti, trgovine, industrije in tehnike vseh ka- definicije sporta. Ali je pri sportu glavno — tegorij, nam ne daje samo točen pregled o na- veselje ali tekmovanje — naj premišljujejo raščajoči ekonomski sili, ampak omogoča tudi drugi: v planinstvu najde mesta i pristaš ene medsebojno poznavanje ljudi, krajev, produktov in izdelkov, ki so bili le deloma, v največ slučajih pa popolnoma neznani. Na podlagi te kulturne pojave se informira o napredku dela in kulture tudi vse inozemstvo, potom neštetih inozemskih obiskovalcev, ki vsakoletno posetijo semenj. Kdor bo poselil IV. Ljubljanski velesejem, kateri začenja 15. avgusta t. L v Ljubljani, se bo čudil, ko bo med najrazličnejšimi paviljoni našel paviljone vseh strok in obrti« razen tega pa v mnogih tudi raznolika industrijska zastopstva tujine. Obiskovalec se bo lahko prepričal kje je v Jugoslaviji premoč jugosL industrije. Posetite IV. Ljubljanski velesejem od 15. do 25. avgusta 1924. Tu lahko nakupite vse, i kar potrebujete v svojem gospodinjstvu, kar potrebuje industrijalec za svojo tvornico, obrtnik za svojo obrt, kmet za svoje poljedelstvo. Blago bo izloženo v 21 velikih skupinah. 50% popust v vseh razredih za običajne potniške in brzovlake, izvzemši S. O. in brzo-vlaki št. 3—6 na progi Beograd—-Zagreb. Na parobrodih jugoslov. pa rob rodne družbe se plača nižji razred, uporablja pa višji. Legitimacije, na podlagi katerih si deležen teh ugodnosti, se dobijo povsod pri denarnih za- i vodih in častnih zastopnikih a Din, 50. i pristaš druge definicije i tretji, ki se ne strinja ne z eno ne z drugo. Na planinah najde pač vsak posameznik svojinf željam, svojemu mišljenju, svojemu značaju, svoji naravi primerno zadoščenje, Čisto svojelastne užitke. Toliko na splošno. Zdaj pa naj omenim glavne nagibe. Naj-elementarnejši so: Človeški nagon za telesnim in duševnim udejstvovairjem in za razmahom njegovih sil. Dalje potovalna nagon, hrepenenje za raziskovanjem novih, tujih stvari. Hali oglasi se računajo po 20 stoL beseda. — pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4__ Kdor išče službo, pleča polovično ceno. ŽUPANSTVO AVČE išče občinskega tajnika, ki bi bil vešč obeh jezikov. Prosilci naj se zglase v osmih dneh osebno ali pa pismeno na županskem uradu. Plača po dogovoru. 997 HI5A z zemljiščem, vinogradom, gozdom v lepi legi blizu Gorice se proda za nizko ceno. Valasek, Gorica. Rastello 14. 990 SOBO, kuhinjo, eventuelno posamezne kose, prodam. Solitario 4/II 994 SLUŽKINJA« vešča nekoliko italijanščine, s« išče. Piazza S. Caterina 4/1II. vrata 10 995 GOSPODIČNA, z dobrimi spričevali, govori hrvaško, italijansko in nemško, sprejme mei sto blagajničarke. Naslov pustiti pri uprav-t ništvu. 99€ V SREDINI Krasa se proda veleposestvo z velikim poslopjem (v najboljšem stanju) in krasnim vrtom, pripravno za vsako obrt. Kraj je od zdravnikov priporočen letoviščar-jem. Cena ugodna. Naslov pri upravništvu. 977 IV. LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15. do 25. avgusta 1924. Popust 30% na italijanskih 50/« na jugoslovenskih železnicah. Vizum na potni list stane samo 10 dinarjev. Legitimacije Din 50.— dobavljajo se pri Čehovinu* Trst, XX Settembre 65, Banca Adriatica, Banca Venezia Giulia, Banco Bollafio. 978 HARMONIKA na 3 vrste, se proda. Vrdela — Sv. Ivan 1100.___983 LEPA trgovska hiša, 9 sob, 2 trgovini, kuhinia, shrambe, skladišča, vrt, kegljišče, na najboljšem prostoru v Kranju (Jugoslavija) se takoj prostovoljno proda. Več se izve pri A. Tivan Gorica, Caife Venezia. 15/6 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 Posetite o«l 15.-25. avgusta II. Vzorčni veleseim v Uljani Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstne najboljše in najcenejše robe tu- in inozemstva, — Velesejniske legitimacije se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest in dajejo pravo na 50°/o znižano vožnjo tudi na brzovlakih (razen S.O.E. in br. 3, 6.) Prirodne krasote Slovenije. — Stanovanja preskrbljena. KrUIievnost In umetnost »Istarske narodne pjesme*. Izdala «Istarska književna zadruga^. Pred kratkim smo javili v našem listu, da izide to znamenito in velevaž-no delo v novi izpopolnjeni in pomnoženi izdaji. Z veseljem javljamo čitateljem, da je ta krasna zbirka, lii je verna slika plemenite duši našega istrskega naroda, izšla te dni in bo v najkrajšem času na prodai po knjigarnah. Ne sme ga bili med nami, ki^i se ne seznanil s to zbirko pristno-narodnih umotvorov iz hrvatskega dela naše dežele. Knjiga vsebuje preko 400 narodnih pesmi — od junaških do ljubavnih in nabožnih, v katerih se izraža ta značaj in čustvovanje naših istrskih bratov. Za danes ne moremo obširneje govoriti o tej književni znamenitosti. ^Istarski književni zadrugi čestitamo, da se je s to novo izdajo istrskih narodnih pesmi tako Častno predstavila široki javnosti, katera bo brez dvoma znal* primerno ceniLi njen trud in njeno podjetnost. S tem si je na eni strani zagotovila splošno zanimanje tudi za svoje nadaljnje publikacije, obenem pa tudi znova obrnila pozornost kultur. sveta na našega Istrana in njegovo usodo. je družba „BLOCCKISTI MILANESl" v sredo 6. avgusta začasno zaprla lastna skladišča v Trstu Corso Vitt. Em. 111 štev• 125 ter jih bo odprla v najkrajšem času z velikimi partijami svilenin, blaga, platna, bombaževine i. t. d. ESSI! S: PODLISTEK W. Collina: £REZ IMENA (96) Roman. Pred štirimi urami sta odpotovali z vlakom. Moja žena je preveč omejena, da bi mi mogla aktivno pri stvari pomagati, pač pa bo pasivno pomagala, ker bo vzdrževala zvezo med menoj in gospico Vanstone. Vočigled temu sem pripravljen svoje obleke sam krtačiti, se sam briti in še druge neprijetnosti opravljati. Medli ostanek zdrave pameti, ki ga je gospa Wragge še posedovala, se zdi da jo je zapustil. Ko sem ji dovolil, da odpotuje v London, mi je stavila takoj dve vprašanji. Vprašala je, če sme ven k nakupovanju in če sme pustiti doma kuhinjsko knjigo. Gospića Vanstone je pritrdila obema vprašanjema in od tistega tre-notka se neprestano smeje. Se zdaj sem hripav od brezuspešnega prizadevanja, da bi jo spravil v red. Je pač velik otrok m bržkone ji go-spica Vanstone zato zaupa več, kakor bi zau- Eala kakšni fantki, iaz pa poznam otroke, veke in majhne, bolje od svoje lepe nečakinje, zato pravim: čavmj se človeške nedolžnosti katerekoli oblike, ako ti fe na tem ležeče, da ne izdaš svojih tajnosti. Sedaj, ko sem sam, morem nemoteno razmi-šljevati, kako se približam mlademu Vansto-neju. Da je bržkone stiskavec, me ne plaši. Svoj čas sem imel pri ljudeh, ki so bili ravno tako zatelebani v svoj denar, najlepše gmotne uspehe. Edina resnična težava je gospa Le-count; ta dama zasluži moje resno uvaževanje. Za danes zaključujem. Ob treh. Odpiram zopet knjigo, da zapišem še neko nepričakovano odkritje. Spomnil sem sc namreč, da je gospica Vanstone vzela s seboj samo eden kovčeg izmed treh, in da bi pregledovanje njenih stvari moglo nekaj koristili. Ker sem v prejšnjih časih tupatam proučeval tuje ključavnice, mi ni bilo težko sprijazniti se s kovčegoma gospice Vanstone. Prvi ni imel nič zanimivega zame. Zato vse pri zasledovanju svojega smotra. Če bi se mi šlo za življenje, ne vem, kara se bo nagnila tehtnica sreče in zato ne vem, katero pot naj jaz uberem. Ob petih. Napravil sem mojstrski kompromis, držal se bom obeh strank. Najpozneje jutri popoldne bodo v Vamxhull Walk, Lambeth prejeli brezimno pismo, ki pride tja po isti poti kakor ono, ki ga jc prejel gospod Pendril, Pismo je kratko in obvešča gospoda Noela Vanstoneja v vznemirljivih izrazih, da postane žrtev zarote, ki jo vodi mlado dekle, ki pa mi je drugi, ki jc vseboval garderobo in ?e ie Pismeno obrnilo na njegovega očeta druge potrebščine za dramatske predstave, odkril tajno njegove posestnice. Našel sem vse obleke — z eno značilno izjemo: Kostim stare dame iz severa je manjkal, kostim one slike, ki je bila njena najboljša točka, tista v kateri je v glasu in obnašanju tako verno oponašala staro vzgojiteljico, gospodično Garth, Lasulja, obrvi, klobuk in paj-čolan, na hrbtu in v ramenih vatirana obleka, barve in šminke za stare — vse je proč. Ostala je samo mantilja iz rožaste svile, ki in nanj. Ako je pripravljen primerno nagraditi pisca, tedaj bo zvedel, kako sc ima čuvati. Odgovor v «Times» »nepoznanemu prijatelju« mora označiti točno nagrado za uslugo, ki se ne da preplačati. Ce se ne zgodi kaj nepričakovanega, tedaj me mora to pismo spraviti v položaj, ki bo odgovarjal mojim interesom. Če prispe odgovor in če bo ponujena mi nagrada dovolj visoka, tedaj prestopim v sovražni tabor. Če mi gospod Noel Vanstone ne odgovori, ali pa je dobra za oder, toda za po dnevi preveč i prenizko oceni mojo pomoč, tedaj ostanem tu kričeča. I počakam, ko me bo gospica Vanstone pon Iz tega »ledi samo tole: Kakor gotovo tu trebovala. Če se gospa Lecunt vmeša v za-i sedim, bo otvorile svoj vojni pohod proti Noeiu Vanstoneju pod krinko, ki je najmanj sumljiva, pod krinko gospice Garth. Kaj pa naj napravim iz te skrivnosti? Moja nekdanja varovanka je drugačna, kot so druga mlada dekleta in je pripravljena na pripadem. devo in mi nastavi past, tedaj ne vem o vsej stvari nič, kakor hitro se pojavi tretja oseba. Prihodnji teden bodo časopisi zame zelc| zanimivi in radoveden sem, h kateri stranki Na 4. strani, v 3y 4, 5 stolpcu : - ^ Važno za matere Gotovo vlogo igra tudi prasorodstvo med zemljo in človekom, tesna vez med veliko naravo in najpopolnejšim bitjem v njej. Je to spomin na ono zlato dobo, ko je človek bival na zemlji kot svoboden sin narave. Zato tudi tolika radost, kadar se planinec otrese verig sodobne hiper- oz. pseudokulture, ko namreč zadiha svobodni zrak mile narave. Ti nagibi so občečloveški, zato se tičejo vseh planincev. So pa drugi nagibi, ki veljajo le za del planincev. V glavnem si lahko mislimo tri skupine, po katerih lahko za silo opredelimo planince, 1. Pri nekaterih je glavni nagib mirno uživanje nepopisljivih krasot gorrke narave. Na planinah si krepijo telo in dušo, pozabijo zemeljske nadloge, iščejo lek, kadar jih je življenje ranilo in utrudilo, tam zadobijo zopet mir in zadovoljstvo, vero v sebe in v neskončno vesoljstvo (Kunaver). Mogočno učinkuje razgled na oko in dušo, ki pijeta ure in ure krasne oblike bližnjih, nehotičnih gora obenem s hrepenenjem za daljno daljavo... Nad ti ino, pod mano — krog mene je Bog». «Na svobodni gori ni zemskih nadlog, 2. Nagib, ki je s prejšnjim v nasprotju, je c elementi narave: Hej, to je radost mojega srca, če drevje ruje po gorah vihar, kedar ognjene strele vdar na vdar... (Aškerc — «Z!atorog»). Med e.cmenti narave pa mislim poleg vi-larja in sličnega sploh zapreke, ki jih je po-sU iJa narava planincem pod noge. Predvsem so to one nevarnosti na plezalnih in zimski!? turah In tu se kaže planinstvo kot visoka pesem človeške volje. Planinec hoče priti na >voi vzvišeni cilj preko vseh težav, on drzno ki iuhuje tudi nevarnostim, ki mu zapirajo pot v krasoto narave. Srce in pljuča se mu širijo, ko se bi ig.3. po prestanih naporih svojemu zilju. In resnejši — pravi Kunaver — rekel drugih) se je dvignil nad navadni n»v6 svoje pesniške žile. Ta pesem je izila L 1806., torej precej zgodaj tudi z ozirom na svetovno slovstvo o planinstvu. «Oče slov. planinstva* pa se imenuje Val. Stanič, slov. pisatelj. On se je povzpel na vrh Triglava 21. septembra 1806. ter barometrično dognal njegovo višino. On je tudi na tujem izvršil tare, s katerimi si je pridobil občno slavo. Vodnik je zmagal Triglav kot četrti. Prvi ga je neki Lovro Wiliomitzer iz Stare Fužine 1. 1778. Vse te prve in še naslednjih dvajset je vodil na vrh vodnik Kos Matevž. Plan. društva so se začela ustanavljati v drugi polovici preteklega stoletja. Prvo je bilo v Londonu (1. 1857.). Pri nas je planinstvo tako daleč dozorelo I. 1893, Pri ustanovitvi S. P. D, je igral odločilno vlogo nacijonalni moment, Nemci so grozili, da si prisvojio naše slov. planine. In nastal je boj, ki ga lahko zasledujemo vso dobo obstoja S. P. D. — boj, ki ga je naš narod častno dobojeval. Statistika iz 1. 1912. govori, da stoji S, P, D. glede števila članov in koč na zelo odličnem mestu. Delo za naše planine ni težko... saj je vendar užitek. Le poskusi in poskusi enkrat planinski napoj — žal ti bo za... prostost onih časov, ko nisi poznal planin, priklenjen boš nanje za vse čase — ako ti bo dano, da se jih dotakneš, boš pil, pil, pil.., D. A- Odprava zime na zemlji Julij Verne, znameniti francoski pisatelj znanstvenih povesti, je marsikaj sanjal v svojem življenju. Njegovim sanjam so se v njegovi dobi muzali celo resni znanstveniki, danes pa, ko ve člw irečanstvo nekoliko več kot v njego- vem Času, opažamo, da so se mnoge njegove ... . sanje uresničile. Američani so tudi na glasu di popolnejši, zmožnejši se vrne planinec z kot take vrste «sanjači» in Evropa se jim radi visoki' planin na delo v dolini. Je li to ob- teča kai notfostoma nosmehuie. Navzlic temu so:anja vredno? Nezmiselno tveganje življenja, iratenie ene.^ij? O, ne! s tem si človek energije pr;dobi, porabljene energije se mu stotero povrnejo. Pa nesreče! Ali ni človeško življenje prtdragocena stvar, da bi se izpostavljalo? Res je, življenje je dragoceno — ah čudno je, da baš življenje onega, ki izvaja gornje zaključke navadno ni bogvekaj dragoceno. Dclicnikom je ideal sedeti na zapečku in uživat> Nesreče se res dogajajo — toda mar ne tudi v drugih panogah? Večinoma je vzrok nesrečam neprevidnost in neizurjenost. Nepredvideni vzroki so: grdo vreme, kamenje, plaz :. dr. Mari naj radi tega opustimo planinstvo! KorajŽe ie treba, ako hočeš doseči svoj cilj — tako jc pri vsaki resni stvari. Taki planinci ki ne hodijo po nadelanih potih >i vežbajo vse zmožnosti, tudi take, ki so današnjemu človeku v prav mali meri še ohranjene n. pr. lastno utiranje poti. Ako se v popcinoma nepoznanem svetu spoznaš, ako izmed toliko mogočih najdeš pravo pot — imaš poseben, svojevrsten užitek. 3, Znatiželjnost v sedanjih časih navadno nima več one gonilne sile, pač pa jo planin- tega kaj pogostoma posmehuje. Navzlic temu čujemo vsak dan, kako Američani vdejstvujejo svoje sanje in jih izkoriščajo. Marconi je pač bil, ki je končno rešil problem brezžičnega br-javljanja, Američani so pa bili, ki so njegov izum najtemeljitejše izrabili in ga izrabljajo še vedno. Nedavno sem čital v enem naših listov, da «v našem mestu živi gospod, ki ima lastni brezžični sprejemni telefon*. To je velika novica. Na onstran Atlantika so pa šolski otroci, ki izdelujejo take sprejemne aparate sami doma, da poslušajo z njimi koncerte in drugo na razdaljo trideset ali Štirideset milj, pa tudi več. Pisec teh vrstic je sam poslušal dvajset milj oddaljeno godbo na radijevim aparatu, ki ga je izdelal desetleten deček. Pa dovolj tega. Eden ameriških «sanjačev» je Charles S. Corrigan, inženir po poklicu. On pravi v svojem članku, ki ga je priobčil v znanstvenem mesečniku < Science and Tnvention», da bi človeštvo povsem lahko zavilo zimi vrat, če bi le imelo voljo za to. Samo toliko energije, in materijala naj bi porabilo kot v zadnji vojni, pa bi se rešilo zime za vselej. Kako? To bom po njegovih izvajanjih pojasnil v naslednjem. Že vsakemu šolarju je danes znano, da je Cim manj Mmškor je bilo, tena manj ledu, da bi ohlajal zrak in zime so polagoma postajale toplejše. To4a> čim bolj gremo proti severnemu ali južnkma tečaju, tem manj moči ima solnce za taljenj« ledu in danes, po 30 ali 40 tisoč letih imamo ie vedno na dva miljema miljard ton ledu na tečajih. Ako bi imeh ta led tam kj« ob ekvatorju, bi ga solnce raztalilo v nekaj mesecih, na tečajih ga pa raztali samo okoli dvesto miljard ton na leto in tako bo treba Se okoli deset tisoč let počakati, da bo zemlja rešena ledu. Navzlic temu, da je led trdo telo, poseduje čudno svojstvo, da €teče» naprej, če ga potiska kaka stalna sila. Taka sila je tudi njegova lastna teža in to je vzrok, zakaj led v ledenikih teče navzdoL To «tečenje» seveda ni posebno brzo, ker v celem letu prepotuje led morda komaj sedemdeset metrov daljave, tristo do štiristo metrov na leto je pa že njegova največja hitrost. Na podlagi tega vidimo, da narava uničuje led na dva načina; prvič direktno s solnčno toploto, drugič pa s tem, da ga potiska naprej proti morju, kjer se od-lamlja. Čim toplejša je zima, tem dalje v morje se pomakne led tam, kjer se steka z njim. To pojasnjuje, zakaj se v pomladih, ki sledijo milim zimam, prikaže toliko plavajočih ledenih gor, ki jih nesejo morski tokovi proti toplejšim pasovom, dokler se ne raztopijo. Ogromnemu težnemu pritisku ledenikov pomaga tudi izprena in janje temperature. Temperatura ledu sicer ne more hiti nikoli višja od ničle, a nižja je lahko. Tako je njegova temperatura ponoči nižja nego podnevu in nižja pozimi nego poleti. Radi izpreminjajoče se temperature se led istomerno krči ali razteza ; in povečuje s tem hitrost svojega toka proti svojemu prostemu koncu, to je navzdol proti morju ali proti dolinam. Ko se v zvišani temperaturi pomakne led navzdol, ostane tam, ker ni dovolj trden, da bi vso maso potegnil zopet nazaj navzgor, ko se v znižani-temperaturi krči. Ko prileze led tako s hribov v doline, se najde v toplejšem kraju, kjer ga je hitrejše konec; kadar je pa na potu proti morju, se v stiku s slednjim od lami ja v ogromnih masah, bodisi vsled svoje lastne teže ali pa vsled izpodjed&joče lastnosti morja. In po naravnem zakonu nosijo polarna morja ledene gore proti ekvatorju. In človek, ki opazuje ta proces, zaželi pomagati naravi pri njenem delu. Z razstrelivi, ki jih je Človeštvo v svojo tako nepopisno škodo porabilo v svetovni vojni, bi v teku desetih let lahko poslali grenlandske ledene gore proti Indiji. Najprej bi bilo treba armade delavcev poslati v kraje ledenikov. Ob obalih morja, bi zavrtali v ledenike globoke mine, jih napolnili s silovitimi eksplozivami, ki jih imamo in velikanske kose ledu bi pomaknili v morje. Z vlačilnimi parniki bi te ledene gore odplavili proti gorkim morskim tokom in z brezžičnim brzo javljanjem obveščali potem druge ladje, da bi ne trčile v nje. Pravijo, da je v Antarktiku, to je pri južnem tečaju zemlje, en ledenik, ki se dviga 300 Čevljev nad morjem in je dolg 500 milj. Ako bi od tega ledenika po vsej njegovi dolžini odrezali tisoč čevljev širok kos, bi osvobodili svet od 75 miljard ton ledu. Ko bi bila ta masa odstranjena, bi se ostali led hitrejše pomikal naprej in tako bi naslednje leto delo ponovili celo v večjem obsegu, Medtem bi armade mož poselile druge ledenike in teden za tednom bi kršile velikanske ledene gore od njih. (Konec prih.) Borzna poročila« ogrsKe krone..........."<>275 0H)3ž5 avstrijske krone.........0.0317 0.0327 češkoslovaške krone........67.40 68,— dinarji .............27-75 leji ...............9.75 10.2o marke .••••»«•»•••• * • ~"ZT dolarji.............. 22 70 22.R0 francoski franki..........123.75 1*24.50 švicarski franki..........428.— 430.— angleški funti papirnati......101.35 101.70 Benečijske (vojnoškodninske obveznice) . . 84.— DAROVI Martin Pečar iz Sv. Barbare je daroval 14 »Šolsko društvo* v Tratu Lit 3.— Za «Počitniško akcijo naše dece» so dar04 vali: N. N. Lit 250, Trža*ka posojilnica i* hranilnica L 200, Živnostenska banka 50, Gt M. B. 50, g. dr. J. Agneletto 50. Pri poslovilvi g. Milene Pirjevec iz Seian* je daroval «Klub Debelih* Šolskemu druStv* L 46.50. Športnemu društvu «Adria» so darovali z* nakup daril dirkačem dne 3'8 t. L na polo go-i spodične Olge Kravos sledeči gg. Olga Pa< njek, Gregor Babič, Josip Ulčakar, Jakob Per< havc, ime nečitljivo po L 10.— Gregor Zida* mlajši L 25.— Tvrdka Mankoč L 20.— Dušafl Step. L 80.— N. N. L 5, N. N. 5, Tavčar L 5, Po L 2.— Germek Avgust, J. Griža, N. N., A. D. Ostroški, P. F. L 5.—, Colja L 3.— Po L 1.— Guardjančič in Verč. Tržaška posojilni^ ca in hranilnica je nakazala L 100.— 2ivnoi stenska banka L 50.— Gospodična Kocban na^ brala L ll.— Skupaj L 371. — Srčna hvali vsem darovalcem. V Boljuncu je v veseli družbi pri Žovaninu stavil sitni Ciril na dražbo enega raka, ki j« prinesel ^Šolskemu drušlvu» 15 L 15 st. Oj II presneti raki I Hvala Bogu, da Boljunčani či* stijo struge samo enkrat na leto. Pogrebno podporno društvo pri Sv. M. Mag daruje tamošnji podružnici Šolsk. d. mest