Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 28 / Leto 79 / 11. julij 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU AKTUALNO Str. 2–3 Str. 24-25 TEMA PRIL OGA Str. 12–13 ŠPORT Str. 22-23 Str. 15 Četverčki so postali Celjani V Žalcu še vedno na nogah zaradi gramoza Minilo je veliko časa od zadnjega »diskača« Foto: Nik Jarh SPORED DEJAN DOGAJA NA POTEPU Z LEO Rad dobro jem, dobro pijem in se dobro ljubim ŠT. 28 11. JULIJ 2024 SPORED ŠT. 28 11. JULIJ 2024 Rad dobro jem, dobro pijem in se dobro ljubim TOUR DE FRANCE PET. 12. 7. SOB. 13. 7. NED. 14. 7. PON. 15. 7. TOR. 16. 7. SRE. 17. 7. ČET. 18. 7. Resničnostni šov Življenje na tehtnici Novo ime, novi obrazi, novi boji s kilogrami »Tadej Pogačar je kolesar, ki v tujini uživa status kolesarskega boga« Matic Flajšman INTERVJU Celjanka Mojca Cepuš: od diplomirane teologinje do nutricionistke V Štorah nihče drug kot – Beni Šeško »Dobro jutro,« nas je z nasmehom na obrazu nekaj minut pred 10. uro ob vhodu pozdravil Nemanja Petrović, oče petih otrok. Štirje od teh so v Sloveniji in širše znani četverčki, ki so se rodili v Ljubljani na začetku letošnjega leta. Nemanja s svojo družino zdaj živi v Celju na Skalni kleti. Dobro jutro ob 10. uri seveda ne pomeni, da je družina takrat šele vstala, ampak da je bila budna že po 6. uri zjutraj in da je po jutranjem hranjenju in negi četverčkov še malo zadremala v skupnem objemu. Urnik velike družine je od rojstva četverčkov pester in zanimiv. PRAZNIČNO Z OBČINO DOBJE Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 28, 1 1. julij 2024 AKTUALNO Gre za velik preboj celjske bolnišnice, ki ima vse pogo- je za tovrstno izobraževanje, pravi direktor bolnišnice Dra- gan Kovačič, ki je možnost študija medicine v Celju na- povedal že pred časom v in- tervjuju za Novi tednik. Bolnišnica slabše poslovala Medtem ko je novica o študiju medicine v Celju za knežje mesto pozitivna, je malo manj pozitivna ta, da je bolnišnica v prvih letošnjih mesecih poslovala slabše. Seja sveta zavoda bolnišnice Veliko več vprašanj kot odgovorov Odlaganje materiala še vedno nerešeno Več kot 75 tisoč kubičnih metrov veliki nasipi prodnatega in drugega materiala v Poslovni coni Arnovski gozd, ki naj bi bili posledica sanacije vodotokov po lanskih avgustovskih poplavah, v občini Žalec še vedno razburjajo lokalno skupnost in vlagatelje. Čeprav je zemljišče, na katerem so nasipi, v rokah zasebnih lastnikov, so v občini prepričani, da gre za kršenje zakonodaje in nedovoljeno vzpostavitev deponije, za katero lastniki niso pridobili nobenega dovoljenja. V občini med drugim še vedno ne vedo, kaj vsebuje odložen material in ali je onesnažen, kdo je njegov lastnik in kako bo odstranjen. »Hočemo odgovore na naša vprašanja in hočemo, da se ta kup odstrani,« je jasen žalski župan Janko Kos. Zaradi zaščite občanov in občank so vključili tudi odvetniško pisarno ter sprožili inšpekcijske postopke, ki do zdaj še niso naleteli na plodna tla. SINTIJA JURIČ Na območju občine Ža- lec je bila leta 2023 kon- čana gradnja gospodar- ske javne infrastrukture Poslovne cone Arnovski gozd III. Občina je za pro- jekt, katerega cilj je bila vzpostavitev najsodobnej- šega poslovno-logistične- ga centra v državi, prejela tudi evropska sredstva v višini malo manj kot 1,9 milijona evrov. Ob preje- mu nepovratnega denarja za gradnjo komunalne in- frastrukture se je s tem za- vezala, da bodo na zemlji- ščih v poslovni coni do leta 2026 zgrajene poslovne »Narediti moramo vse, da bomo dobili konkretne odgovore; zakaj je material tu, kaj vse je v njem in kako dolgo bo še tu,« je jasen žalski župan Janko Kos. Škoda tovrstne deponije je več- plastna – vse od vpliva na okolje in prebivalstvo do morebitnega vračanja nepovratnih sredstev občine ter do obremenjevanja novega cestišča. zgradbe (najmanj 60 odstot- kov predvidene gradnje). V nasprotnem primeru bo mo- rala občina prejeta sredstva vrniti, česar se močno boji. »Tukaj so kupi materiala neznanega izvora in marsiko- ga odvrača, da bi začel gradi- ti. To moti tudi nekatere sta- novalce, ki se skoraj dotikajo tega gromozanskega kupa,« stanje v poslovni coni ostro opisuje žalski župan Janko Kos. Zemljišče, kjer je nasi- panega največ materiala, ki naj bi bil posledica sanacije vodotokov po lanskih avgu- stovskih poplavah, je v lasti podjetja Nivo Eko, ki naj bi na tem mestu najprej žele- lo graditi svoje poslovne in skladiščne prostore. V manj- ši meri je material odložen tudi na zemljišču podjetja Tegar, ki nasip že pospešeno zmanjšuje. Brez odgovorov V občini se po več mesecih še vedno sprašujejo, kaj vse- buje odloženi material in ali so v njem nevarne snovi, ali so za vzpostavitev deponije urejena dovoljenja, od kod je material in kdo je sploh la- stnik ter kdaj in kako bo ma- terial odstranjen. »Domnevno naj bi material pripeljali iz drugih občin,« pove župan, ki želi dobiti konkretne odgovo- re glede nastalega stanja. Ker meni, da je vzpostavitev de- ponije v tamkajšnji poslovni coni nezakonita, so v občini z lastniki zemljišč pogovore o nastalih razmerah začeli že konec lanskega leta, vendar pri tem niso bili uspešni. »Že na začetku smo di- rektorja podjetja Nivo Eko Klemna Seniča opozorili, da prostorski akt tega ne omogo- ča in da je to nezakonito. To smo prijavili tudi pristojnim inšpekcijskim službam in mi- nistrstvom, vendar se je na- sip še povečeval,« pojasnjuje župan in dodaja, da se boji, da gre pri nezakoniti deponi- ji za donosen posel lastnika zemljišča. »Bojim se, da je do- bil denar za izkop materiala, odvoz in deponiranje, potem bo pa državi spet zaračunal odvoz in vgradnjo materiala. Država pa vse plačuje, saj je on nenazadnje koncesionar.« Ob tem Kos poudarja, da bi država morala v izrednih razmerah še bolj nadzorovati delo koncesionarjev in javna sredstva. Nezadovoljni z odzivom države Občina je zaradi situacije sprožila tudi inšpekcijske postopke in že pred časom o stanju obvestila vsa pristojna ministrstva. »Ministrstva se izgovarjajo druga na drugo. Dogovor z ljubljansko medicinsko fakulteto Študentje medicine tudi v Celju Splošna bolnišnica Celje naj bi z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani dosegla dogovor o ustanovitvi tako imenovanega Kampusa Celje, ki bi bil nekakšna podružnica medicinske fakultete. Kampus oziroma celjska bolnišnica bi v tem okviru v celoti pre- vzela izobraževanje nekaterih medicinskih predmetov. V prvi vrsti naj bi šlo za študij na področju interne medicine in kirurgije. Prvi študenti višjih letnikov medicine naj bi bili v Celju že oktobra. SIMONA ŠOLINIČ »Glavni vzrok za slabše poslovanje je stavka v prepletu z omejitvijo števila delovnih ur zdravnikov, kar je prineslo izpad,« pravi Kovačič. bo sicer prihodnji teden, na njej pa bo govora tudi o tem. Zaenkrat je znano, da zna- ša presežek odhodkov nad prihodki 2,3 milijona evrov. »Glavni vzrok za slabše po- slovanje je stavka v prepletu z omejitvijo števila delovnih ur zdravnikov, kar je prine- slo izpad,« pravi Kovačič. A dodaja, da se situacija izbolj- šuje, saj so nekateri zdravniki umaknili preklic soglasja za delo več kot 48 ur, saj naj bi želeli delati v javnem siste- mu, dodaja direktor. Omenja tudi kadrovsko sti- sko, ki je dnevni problem pri organizaciji dela v bolnišni- ci skoraj na vseh področjih, predvsem na področju infek- tologije in žilne kirurgije. Da bi kadrovsko stisko nekoliko omilili, je bil v teh dneh tudi sestanek z zdravstvenimi do- movi, kjer naj bi se dogovar- jali o še večjem sodelovanju primarnih zdravnikov na po- dročju urgence. Operacije na odprtem srcu Ena od želja celjske bolni- šnice je tudi kardiokirurgija, ki naj bi v Celju končno za- živela septembra. Trenutno v bolnišnici izvajajo gradbe- na dela za namen prostorov in sob, kmalu bodo naročili tudi opremo. Bolnišnica je na podlagi uredbe o programih storitev obveznega zdravstve- nega zavarovanja za leto 2024 prejela sredstva za kardioki- rurgijo. Drugače rečeno – gre za operacije na odprtem srcu. Kot je že znano, bo Celje ob- sežneje začelo izvajati tudi nevrokirurgijo. Slednja sicer že 20 let deluje kot odsek zno- traj travmatološkega oddelka, vendar v zadnjih letih beleži 30-odstotno rast števila opera- cij, zato situacija zahteva tako Ena od želja celjske bolnišnice je tudi kardiokirurgija, ki naj bi v Celju končno zaživela septembra. ustrezno prostorsko ureditev kot tudi naložbo v opremo. Ministrica v Topolšici V torek je bila v Celju tudi ministrica za zdravje dr. Va- lentina Prevolnik Rupel, ki si je ogledala prostore bolni- šnice in se pozanimala, kako potekajo dela v projektu no- vogradnje. Slednja namreč predstavlja dolgoročno osno- vo za nadaljnji razvoj bolni- šnice ter nadgradnjo progra- ma zdravstvenih dejavnosti v smeri spremenjenih smernic v družbi. Lani so v novih prostorih že začele delovati dnevna bolnišnica, aneste- ziološke ambulante, delujoč je tudi heliport na vrhu ur- gentnega centra. Naslednja faza projekta novogradnje predvideva zaključek in opre- mljanje drugega, tretjega in petega nadstropja nad ur- genco, kamor bodo umestili kardiološki oddelek, oddelek za otorinolaringologijo in cer- vikofacialno kirurgijo ter po- datkovni center. Ministrica za zdravje Va- lentina Prevolnik Rupel je v torek obiskala tudi Bolnišnico Topolšica, kjer si je ogledala prostore, novo opremo in nov aparat za računalniško tomo- grafi jo. Po obisku v Topolšici Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 28, 1 1. julij 2024 AKTUALNO ZADETKI »Sprožili smo vse možne inšpekcijske postopke in želeli pridobiti vsa dovoljenja, ki jih očitno ni, ker v nasprotnem primeru bi jih že dobili,« je povedala odvetnica dr. Urška Kežmah. Ministrstvo za naravne vire in prostor se je opredelilo za nepristojno, saj gre za mate- rial, ki je v lasti posameznika, in se v prostorske dokumen- te ne spušča. Ministrstvo za kohezijo nas je opozorilo, da bomo vračali nepovratna sredstva, če ne bomo izpol- nili svojih ciljev, in naj izko- Pritisk zemlje je zaradi nasipa povzročil, da se okoli bližnje stanovanjske hiše zbira voda, ki je prej ni bilo. Kot je povedala dr. Urška Kežmah, so inšpekcijske službe s podatki zelo skope. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačič, ki je ministrico seznanil tudi z nekoli- ko slabšim letošnjim poslovanjem bolnišnice. (Foto: SŠol) Te dni je bil v Celju tudi sestanek na temo večjega vključevanja družinskih zdravnikov v delovanje celjskega urgentnega centra. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Hujšanje in biti vitek ni cilj. Cilj je zdravo telo. Žal nas želijo ne- kateri mediji prepričati v nasprotno.« Mojca Cepuš, celjska nutricionistka »Mesto smo ljudje, ne samo stavbe, trgi ali ulice. Arhitekture brez ljudi in brez življenja ni.« Timotej Jevšenak, ar- hitekt »Ni dovolj le znati kritizirati. Treba je tudi poprijeti za prostovolj- no delo, podpreti dobre projekte.« Mag. Natalija Pleme- nitaš Fuchs, prejemni- ca zlate plakete Občine Dobje »Počutimo se diskrimi- nirano, ker so razpisi zastavljeni tako, da manjše občine ne mo- remo priti do denarja, ki bi ga potrebovale za razvoj.« Franc Leskovšek, žu- pan Občine Dobje »Med skladbami, ki smo jih predvajali naj- več, je vsekakor Tek je 12 sati. To skladbo sem zavrtel tudi 13-krat v enem večeru, a še to se je ljudem zdelo prema- lo.« Sandi Križanič, didžej v nekdanji diskoteki Ca- sablanca ristimo vsa pravna sredstva,« pove župan in doda, da so zato vključili tudi odvetnico dr. Urško Kežmah. Tudi Kežmahova je nad odzivom inšpekcijskih služb močno razočarana. »Ta tre- nutek nimamo odgovora, kdo bo sploh pristojen, saj si še inšpekcijske službe med sabo predajajo zadevo kot vroč kostanj. Zadeva je pristala celo na medobčin- skem inšpektoratu,« pove. V Direkciji RS za vode, ki je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor, so sicer z dopisom pojasni- li, da za začasne deponije izvajalci ne pridobivajo so- glasij, vendar Kežmahova ja- sno poudarja, da v Sloveniji trenutno ni izrednih razmer, zato mora imeti vsak izva- jalec za svoje delo ustrezna dovoljenja. V občini ob tem napovedujejo, da se bodo še naprej trudili, da bodo zade- vi prišli do dna. Foto: Andraž Purg je ministrica poudarila, da jo veseli uspešno fi nančno po- slovanje bolnišnice, ki je bilo v preteklosti slabo. Tudi realiza- cija je po njenih besedah zelo visoka. Število opravljenih prvih pregledov v bolnišnici dosega minimalne standarde uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega za- varovanja za letos. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 28, 1 1. julij 2024 GOSPODARSTVO Kaj se dogaja z Emo Orod- jarno, ki je še pred nekaj leti veljala za eno najbolj uspešnih celjskih družb? Odgovora na to vprašanje nam ni uspelo dobi- ti, saj je direktor družbe Marko Areh za nas nedosegljiv in se ne odziva niti na elektronska sporočila. Vodja pravne služ- be Sara Stepišnik je v kratkem telefonskem pogovoru dejala, da na naša vprašanja ne bo od- govarjala. Iz objav na spletnem portalu ebonitete.si je razvi- dno, da ima orodjarna pogo- sto blokirane bančne račune, bonitetna hiša pa poslovanje z njo ocenjuje kot izredno tve- gano. Med najstarejšimi orodjarnami Emo Orodjarna je najsta- rejša orodjarna v Sloveniji in tudi med najstarejšimi v Evropi. Po zadnjih dosegljivih podatkih zaposluje malo več kot 190 ljudi. Njena lastnica je družba Corda Orodjarna, v kateri je z 42-odstotnim de- ležem največji lastnik Stan- ko Stepišnik, deleži drugih družbenikov so manjši od desetih odstotkov. Tako kot Celjska orodjarna v rdečih številkah V Emo Orodjarni plače z zamudo Zaposleni v celjski družbi Emo Orodjarna so plače za maj dobili z veliko zamudo. Namesto najkasneje 18. junija so denar na svoje račune dobili šele 4. julija. In to brez kakršnegakoli pojasnila vodstva. Delavci se sprašujejo, kaj bo z junijskimi plačami, in se bojijo, da morda res držijo neuradne informacije, da nameravajo v podjetju odpuščati. Delo naj bi izgubilo približno trideset ljudi. JANJA INTIHAR V Emo Orodjarni bi plače za maj morali dobiti najkasneje 18. junija. Vodstvo družbe je zaposlenim denar na njihove račune nakazalo šele 4. julija. Tako kot v vseh podjetjih na Celjskem, ki sodelujejo z avtomobilsko industrijo, tudi v Emo Orodjarni že nekaj časa čutijo posledice ohlajanja v tej dejav- nosti. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V letu 2022 je orodjarna po zadnjih javno objavljenih podatkih ustvarila 11,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je najmanj po letu 2018, in imela kar 2,8 milijona evrov izgube. Z izgubo naj bi poslovala tudi lani. Delničarji Term Olimia so se letos se- stali že drugič in spet odločali o izplačilu dividend. Lani so namreč dobiček pustili nerazporejen, saj bi v nasprotnem prime- ru morali vrniti državno pomoč, ki so jo dobili za blaženje posledic visokih cen energije. Pri prvi letošnji delitvi bilančnega dobička se je država, ki je 100-odstotna lastnica Term Olimia, odločila, da si bo na račun dividend izplačala le malo več kot 700 tisoč evrov. Na drugi seji skupščine je potrdila predlog uprave in nadzornega sveta, da bi za divi- dende namenili še 1,7 milijona evrov. Gre za del dobička, ki ga je družba ustvarila do leta 2019. Bruto dividenda na delnico bo znašala 2,50 evra. Prihodki in dobiček Term Olimia so bili lani rekordni. Čisti prihodki od prodaje so znašali 33 milijonov evrov, čistega dobička je bilo 4,3 milijona evrov, kar je 63 odstotkov več kot v letu 2022. Di- rektor Florjan Vasle pravi, da je bil v prvem letošnjem polletju obisk term še boljši kot lani, višji so bili tudi prihodki. Država se je na seji strinjala tudi s predlo- gom uprave o dopolnitvi statuta družbe, in sicer da med svoje dejavnosti vpiše še proizvo- dnjo električne energije. To je namreč pogoj, da bodo terme lahko oddale vlogo za dodeli- tev nepovratnih sredstev za naložbi v sončni elektrarni, ki so ju zgradili še na hotelu Sotelia in na parkirišču v Aqualuni. Prva že deluje, druga bo začela obratovati prihodnji teden. Lani so v Podčetrtku namestili že štiri sončne elektrarne s skupno močjo 1,2 megavata. Z novima elektrarnama se bo skupna moč pove- čala na dva megavata, s čimer bodo v podjetju zadostili najmanj 25 odstotkom lastnih potreb. V gradnjo sončnih elektrarn so Terme Olimia lani in letos vložile 3,6 milijona evrov. Veliko več denarja, približno 30 milijonov evrov, bosta terme stala termalni bazen ob hotelu Breza in družinski hotel s 150 soba- mi. Florjan Vasle napoveduje, da bo gradnja bazena končana predvidoma do konca tega leta, gradnja hotela pa naj bi se začela v prvih mesecih prihodnjega leta. JI Poleg letnih poročil o poslovanju se zadnja leta vedno več družb odloča tudi za trajnostna poroči- la. Vlagatelji in finančne ustanove svoje odločitve o sodelovanju z nekim podjetjem namreč spreje- majo tudi na podlagi raz- kritij o njegovi trajnostni naravnanosti. In tudi za- konodaja od podjetij zah- teva jasno izkazovanje ekonomske, družbene in okoljske odgovornosti. Iz Gorenja sporočajo, da so skrb za okolje, družbena odgovornost in dobro po- čutje zaposlenih za druž- bo pomembni že vse od njene ustanovitve. Lani so se v Gorenju pri razvoju aparatov osredo- Na področju trajnosti želijo biti zgled točili na izboljšave na treh ključnih področjih – na energetsko učinkovitost aparatov, na razvoj emba- laže, ki jo je mogoče reci- klirati, in na optimizacijo dolžine navodil za uporabo ter trajnostno zasnovo apa- ratov. V velenjskem podjetju poudarjajo, da že vrsto let izpolnjujejo še višje stan- darde varstva okolja, kot jih predpisuje sistem ravnanja z okoljem ISO14001. Zato so znatno izboljšali učinkovi- tost svojih aparatov. Dana- šnji pralni stroji na primer porabijo 60 odstotkov manj energije in 70 odstotkov manj vode, kot so ju pora- bljali aparati še pred nekaj leti. Povečanju energijske učinkovitosti aparatov so v Gorenju tudi lani namenili veliko pozornosti, hkrati so z možnostjo uporabe aparatov na daljavo osveščali uporab- nike o zmanjševanju porabe aparatov in o možnostih za bolj učinkovito uporabo. V Velenju se veliko ukvarjajo tudi z razvojem embalaže, ki jo je mogoče reciklirati in bi nadomestila stiropor. Kot pravijo, embalažo razvijajo za vse kategorije velikih go- spodinjskih aparatov, ključni izzivi, ki upočasnjujejo njeno uporabo, pa so predvsem viš- ji proizvodni stroški ter viso- ke zahteve o vzdržljivosti, saj pri prevozu ne smejo nastati nobene poškodbe. Tretje pomembno podro- čje za boljšo učinkovitost je postopno uvajanje dvojnih navodil za uporabo – krajših tiskanih in daljših v digitalni obliki. Vse potrebne infor- macije o varnostnih ukre- pih, namestitvi in osnovni uporabi so navedene v krajši tiskani različici, ki je prilo- žena aparatom. Daljša raz- ličica, do katere uporabniki dostopajo s pomočjo pove- zave v tiskanih navodilih in je na voljo v digitalni obliki, vsebuje vse dodatne infor- macije. »Tako zagotovimo, da imajo kupci dostop do vseh potrebnih informacij, hkrati zmanjšujemo proi- zvodne stroške in vpliv na okolje, ki izhaja iz porabe materiala in nastalih odpad- kov,« poudarjajo v Gorenju. JI Gorenje je bilo prvo podjetje v Sloveniji, ki se je prostovoljno vključilo v evropsko shemo ravnanja z okoljem, ki od podjetij zahteva, da izpolnjujejo zelo visoke standarde varstva okolja. (Foto: Andraž Purg) Terme Olimia že drugič letos delile dobiček v vseh podjetjih na Celjskem, ki sodelujejo z avtomobilsko industrijo, in takšnih ni malo, tudi v Emo Orodjarni že ne- kaj časa čutijo posledice ohla- janja v tej dejavnosti. Manj je naročil, pritiski na znižanje cen so veliki. Prihodke v celoti ustvari z izvozom in sodeluje z večino nemških proizvajalcev avtomobilov. Kako je podjetje poslovalo lani, nam ni uspelo izvedeti. Zakaj je bilo manj prihodkov? V letu 2022 je po javno objavljenih podatkih ustvari- lo 11,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je najmanj po letu 2018, in imelo kar 2,8 milijona evrov izgube. Direktor je v letnem poročilu zapisal, da je bilo prihodkov manj zato, ker se je izvajanje mnogih projektov zamakni- lo v začetek leta 2023, in da plačilo za projekte, to je za izdelavo orodij, dobijo šele takrat, ko jih izročijo naročni- ku. Izguba naj bi nastala tudi zato, ker so se zelo podražile energija, surovine in storitve. Po neuradnih informacijah naj bi orodjarna imela precejšnjo izgubo tudi lani. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 28, 1 1. julij 2024 GOSPODARSTVO Kaj se dogaja z Emo Orod- jarno, ki je še pred nekaj leti veljala za eno najbolj uspešnih celjskih družb? Odgovora na to vprašanje nam ni uspelo dobi- ti, saj je direktor družbe Marko Areh za nas nedosegljiv in se ne odziva niti na elektronska sporočila. Vodja pravne služ- be Sara Stepišnik je v kratkem telefonskem pogovoru dejala, da na naša vprašanja ne bo od- govarjala. Iz objav na spletnem portalu ebonitete.si je razvi- dno, da ima orodjarna pogo- sto blokirane bančne račune, bonitetna hiša pa poslovanje z njo ocenjuje kot izredno tve- gano. Med najstarejšimi orodjarnami Emo Orodjarna je najsta- rejša orodjarna v Sloveniji in tudi med najstarejšimi v Evropi. Po zadnjih dosegljivih podatkih zaposluje malo več kot 190 ljudi. Njena lastnica je družba Corda Orodjarna, v kateri je z 42-odstotnim de- ležem največji lastnik Stan- ko Stepišnik, deleži drugih družbenikov so manjši od desetih odstotkov. Tako kot Celjska orodjarna v rdečih številkah V Emo Orodjarni plače z zamudo Zaposleni v celjski družbi Emo Orodjarna so plače za maj dobili z veliko zamudo. Namesto najkasneje 18. junija so denar na svoje račune dobili šele 4. julija. In to brez kakršnegakoli pojasnila vodstva. Delavci se sprašujejo, kaj bo z junijskimi plačami, in se bojijo, da morda res držijo neuradne informacije, da nameravajo v podjetju odpuščati. Delo naj bi izgubilo približno trideset ljudi. JANJA INTIHAR V Emo Orodjarni bi plače za maj morali dobiti najkasneje 18. junija. Vodstvo družbe je zaposlenim denar na njihove račune nakazalo šele 4. julija. Tako kot v vseh podjetjih na Celjskem, ki sodelujejo z avtomobilsko industrijo, tudi v Emo Orodjarni že nekaj časa čutijo posledice ohlajanja v tej dejav- nosti. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V letu 2022 je orodjarna po zadnjih javno objavljenih podatkih ustvarila 11,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je najmanj po letu 2018, in imela kar 2,8 milijona evrov izgube. Z izgubo naj bi poslovala tudi lani. Delničarji Term Olimia so se letos se- stali že drugič in spet odločali o izplačilu dividend. Lani so namreč dobiček pustili nerazporejen, saj bi v nasprotnem prime- ru morali vrniti državno pomoč, ki so jo dobili za blaženje posledic visokih cen energije. Pri prvi letošnji delitvi bilančnega dobička se je država, ki je 100-odstotna lastnica Term Olimia, odločila, da si bo na račun dividend izplačala le malo več kot 700 tisoč evrov. Na drugi seji skupščine je potrdila predlog uprave in nadzornega sveta, da bi za divi- dende namenili še 1,7 milijona evrov. Gre za del dobička, ki ga je družba ustvarila do leta 2019. Bruto dividenda na delnico bo znašala 2,50 evra. Prihodki in dobiček Term Olimia so bili lani rekordni. Čisti prihodki od prodaje so znašali 33 milijonov evrov, čistega dobička je bilo 4,3 milijona evrov, kar je 63 odstotkov več kot v letu 2022. Di- rektor Florjan Vasle pravi, da je bil v prvem letošnjem polletju obisk term še boljši kot lani, višji so bili tudi prihodki. Država se je na seji strinjala tudi s predlo- gom uprave o dopolnitvi statuta družbe, in sicer da med svoje dejavnosti vpiše še proizvo- dnjo električne energije. To je namreč pogoj, da bodo terme lahko oddale vlogo za dodeli- tev nepovratnih sredstev za naložbi v sončni elektrarni, ki so ju zgradili še na hotelu Sotelia in na parkirišču v Aqualuni. Prva že deluje, druga bo začela obratovati prihodnji teden. Lani so v Podčetrtku namestili že štiri sončne elektrarne s skupno močjo 1,2 megavata. Z novima elektrarnama se bo skupna moč pove- čala na dva megavata, s čimer bodo v podjetju zadostili najmanj 25 odstotkom lastnih potreb. V gradnjo sončnih elektrarn so Terme Olimia lani in letos vložile 3,6 milijona evrov. Veliko več denarja, približno 30 milijonov evrov, bosta terme stala termalni bazen ob hotelu Breza in družinski hotel s 150 soba- mi. Florjan Vasle napoveduje, da bo gradnja bazena končana predvidoma do konca tega leta, gradnja hotela pa naj bi se začela v prvih mesecih prihodnjega leta. JI Poleg letnih poročil o poslovanju se zadnja leta vedno več družb odloča tudi za trajnostna poroči- la. Vlagatelji in finančne ustanove svoje odločitve o sodelovanju z nekim podjetjem namreč spreje- majo tudi na podlagi raz- kritij o njegovi trajnostni naravnanosti. In tudi za- konodaja od podjetij zah- teva jasno izkazovanje ekonomske, družbene in okoljske odgovornosti. Iz Gorenja sporočajo, da so skrb za okolje, družbena odgovornost in dobro po- čutje zaposlenih za druž- bo pomembni že vse od njene ustanovitve. Lani so se v Gorenju pri razvoju aparatov osredo- Na področju trajnosti želijo biti zgled točili na izboljšave na treh ključnih področjih – na energetsko učinkovitost aparatov, na razvoj emba- laže, ki jo je mogoče reci- klirati, in na optimizacijo dolžine navodil za uporabo ter trajnostno zasnovo apa- ratov. V velenjskem podjetju poudarjajo, da že vrsto let izpolnjujejo še višje stan- darde varstva okolja, kot jih predpisuje sistem ravnanja z okoljem ISO14001. Zato so znatno izboljšali učinkovi- tost svojih aparatov. Dana- šnji pralni stroji na primer porabijo 60 odstotkov manj energije in 70 odstotkov manj vode, kot so ju pora- bljali aparati še pred nekaj leti. Povečanju energijske učinkovitosti aparatov so v Gorenju tudi lani namenili veliko pozornosti, hkrati so z možnostjo uporabe aparatov na daljavo osveščali uporab- nike o zmanjševanju porabe aparatov in o možnostih za bolj učinkovito uporabo. V Velenju se veliko ukvarjajo tudi z razvojem embalaže, ki jo je mogoče reciklirati in bi nadomestila stiropor. Kot pravijo, embalažo razvijajo za vse kategorije velikih go- spodinjskih aparatov, ključni izzivi, ki upočasnjujejo njeno uporabo, pa so predvsem viš- ji proizvodni stroški ter viso- ke zahteve o vzdržljivosti, saj pri prevozu ne smejo nastati nobene poškodbe. Tretje pomembno podro- čje za boljšo učinkovitost je postopno uvajanje dvojnih navodil za uporabo – krajših tiskanih in daljših v digitalni obliki. Vse potrebne infor- macije o varnostnih ukre- pih, namestitvi in osnovni uporabi so navedene v krajši tiskani različici, ki je prilo- žena aparatom. Daljša raz- ličica, do katere uporabniki dostopajo s pomočjo pove- zave v tiskanih navodilih in je na voljo v digitalni obliki, vsebuje vse dodatne infor- macije. »Tako zagotovimo, da imajo kupci dostop do vseh potrebnih informacij, hkrati zmanjšujemo proi- zvodne stroške in vpliv na okolje, ki izhaja iz porabe materiala in nastalih odpad- kov,« poudarjajo v Gorenju. JI Gorenje je bilo prvo podjetje v Sloveniji, ki se je prostovoljno vključilo v evropsko shemo ravnanja z okoljem, ki od podjetij zahteva, da izpolnjujejo zelo visoke standarde varstva okolja. (Foto: Andraž Purg) Terme Olimia že drugič letos delile dobiček v vseh podjetjih na Celjskem, ki sodelujejo z avtomobilsko industrijo, in takšnih ni malo, tudi v Emo Orodjarni že ne- kaj časa čutijo posledice ohla- janja v tej dejavnosti. Manj je naročil, pritiski na znižanje cen so veliki. Prihodke v celoti ustvari z izvozom in sodeluje z večino nemških proizvajalcev avtomobilov. Kako je podjetje poslovalo lani, nam ni uspelo izvedeti. Zakaj je bilo manj prihodkov? V letu 2022 je po javno objavljenih podatkih ustvari- lo 11,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je najmanj po letu 2018, in imelo kar 2,8 milijona evrov izgube. Direktor je v letnem poročilu zapisal, da je bilo prihodkov manj zato, ker se je izvajanje mnogih projektov zamakni- lo v začetek leta 2023, in da plačilo za projekte, to je za izdelavo orodij, dobijo šele takrat, ko jih izročijo naročni- ku. Izguba naj bi nastala tudi zato, ker so se zelo podražile energija, surovine in storitve. Po neuradnih informacijah naj bi orodjarna imela precejšnjo izgubo tudi lani. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 28, 1 1. julij 2024 GOSPODARSTVO Letno sejo skupščine je napovedala tudi družba pooblaščenka Železar Štore, v kateri ima največ, 48 odstotkov vseh delnic slovensko-češki poslov- než Tomaž Subotič. La- stniški delež podjetja Storkom znaša 31 odstot- kov, Anton Franulič, ki je tudi solastnik Storkoma in direktor Železarja, ima v lasti malo več kot 10 od- stotkov delnic. Delničarji, med katerimi je tudi nekaj deset posame- znikov z le nekaj delnica- mi, se bodo seznanili z lan- skim poslovanjem družbe. Železar sam ustvari zelo malo prihodkov od pro- daje. Lani so znašali manj kot 2 tisoč evrov. Največji vir njegovih prihodkov so dividende, ki jih dobi kot delničar v družbah Štore Steel in Itro. V prvi ima 20-odstotni lastniški de- lež, v drugi malo več kot 13-odstotnega. Poldrugi odstotek delnic ima tudi v Uniorju. Lani na račun di- vidend ni dobil veliko, saj so njegovi finančni prihod- ki znašali le 40 tisočakov. Imel pa je kar 167 tisoč evrov odhodkov, večinoma za plačilo storitev, in je po- slovno leto zaključil s 126 tisoč evri izgube. Zaradi predlanskega či- stega dobička, ki je ostal nerazporejen, ter še do- bičkov iz preteklih let je konec minulega leta bi- lančni dobiček Železarja znašal malo več kot 613 tisoč evrov. Nadzorni svet delničarjem predlaga, naj še naprej ostane nerazpo- rejen. Na dnevnem redu seje je tudi predlog o po- delitvi še enega enoletne- ga mandata dosedanjim članom nadzornega sveta Tomažu Subotiču, Gregor- ju Franuliču in Ladislavu Kaluži. Mandat nadzorni- kov Železarja namreč od predlani traja le eno leto. Lastniki pooblaščen- ke so doslej že dvakrat zmanjšali osnovni kapital. Leta 2020 so ga zmanjšali s 3,9 milijona evrov na 2,4 milijona evrov in vsak del- ničar je za eno svojo delni- co dobil 1,55 evra. Lani so osnovni kapital zmanjšali še za 804 tisoč evrov. Vsak delničar je za eno svojo delnico dobil 0,83 evra. Kot sta pojasnila vodstvo in nadzorni svet, je bilo razlog za takšno odloči- tev vračilo dela osnovne- ga vložka delničarjem, ob tem sta želela osnovni ka- pital prilagoditi potrebam družbe. J I Nekoč uspešno podje- tje, ki izdeluje elektronsko opremo za avtomobile in je v svojih najboljših ča- sih ustvarjalo med 40 in 50 milijoni evrov čistih prihodkov od prodaje, je v prisilni poravnavi pristalo decembra 2019. Razlog za težave podjetja ni bila samo upočasnitev avtomobilske industrije, ampak tudi ve- liki dolgovi, ki sta si jih takratna lastnika, sestra in Konjiško podjetje upnikom predčasno poplačalo vse obveznosti SG Automotive se je »rešil« sodišča Fotografija je simbolna. (Foto: Pexels) Razlog za težave podjetja ni bila samo upočasnitev avtomobilske industrije, ampak tudi veliki dolgovi, ki sta si jih takratna lastnika, sestra in brat Romana Hoić in Robert Grah, nakopala v prejšnjih letih. Konjiška družba SG Automotive je celjskemu okrožnemu sodišču poslala zadnje poročilo o izvajanju ukrepov, po- vezanih s prisilno poravnavo. To pomeni, da je poplačala vse dolgove. Svoje obveznosti do navadnih in zavarovanih upnikov je izpolnila celo pred zastavljenim rokom. JANJA INTIHAR Brezposelnost v državi se je junija v primerjavi z ma- jem znižala, nižja je bila tudi v primerjavi z lanskim junijem. Na republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo registriranih 43.369 oseb, kar je 5,8 odstotka manj kot konec maja in 9,3 odstotka manj kot pred le- tom. Znižanje števila brez- poselnih so prejšnji mesec zabeležili tudi v celjski in velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje. V celjski območni službi so junija v svojem registru imeli 4.966 brezposelnih oseb, kar je 7,3 odstotka manj kot maja. Še bolj kot v celjski se je v zadnjem obdo- bju znižala brezposelnost na območju savinjsko-šaleške in koroške regije. V velenj- ski območni službi so konec marca v svojih evidencah imeli 2.578 oseb, kar je 14,1 odstotka manj kot konec maja. Tolikšnega odstotka znižanja brezposelnih oseb ni imela nobena druga ob- močna službi v državi. V celotni državi se je juni- ja na zavodu na novo prija- vilo 3.637 oseb, zaposlilo se jih je malo več kot 2.700, kar je za desetino manj kot maja letos in 13 odstotkov manj kot junija lani. Največ je bilo takšnih, ki so za določen čas delali v predelovalnih dejav- nostih, trgovini in gradbeni- štvu, 623 je bilo presežnih delavcev in 25 stečajnikov, 293 je bilo iskalcev prve za- poslitve. V prvem polletju je zaradi stečaja ali zato, ker jih v podjetju niso več potrebovali, delo izgubilo 6.359 ljudi. Delodajalci so v prvih letošnjih šestih mesecih zavodu prijavili manj delov- nih mest kot lani. Skupaj jih je bilo malo več kot 80 tisoč, od tega v juniju malo manj kot 13 tisoč. Medtem ko je bilo v preteklih me- secih največ povpraševanja po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejav- nostih in visokih gradnjah, primanjkovalo je tudi čistil- cev, strežnikov in gospo- dinjskih pomočnikov, vo- znikov težkih tovornjakov ter strokovnih sodelavcev v zdravstveni negi, je zdaj največje pomanjkanje ka- drov na področju izobra- ževanja. V državi je med drugim trenutno prostih 693 delovnih mest za pred- metne učitelje v osnovni šoli in 512 mest za učitelje razrednega pouka, v vrtcih potrebujejo 515 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. Vseh prostih mest v izo- braževanju je malo več kot 3. 1 00. JI Brezposelnost spet nižja brat Romana Hoić in Robert Grah, nakopala v prejšnjih letih. V času prisilne po- ravnave je večino dolgov odkupil naložbeni sklad ECP, ki je nato del terjatev pretvoril v kapital in postal 100-odstotni lastnik podje- tja. Sklad ECP sta leta 2018 ustanovila nekdanji sloven- ski finančni minister Uroš Čufer in turški finančnik Ugur Yildrim. Pred tremi leti sta konjiško podjetje prenesla na sklad WSO5, ki je prav tako v njuni lasti. Upnikom je bilo v prisilni poravnavi priznanih malo več kot 20 milijonov evrov terjatev. Največja ločitvena upnica je bila Abanka, ki je imela malo več kot štiri milijone evrov zavarovanih terjatev, približno toliko na- vadnih terjatev je prijavilo Grahovo srbsko podjetje Grah Automotive. Vodstvo SG Automotive je upnikom predlagalo odpis 70 odstot- kov navadnih terjatev, pre- ostanek bi jim poplačalo do konca leta 2024. Pri tem jim je ponudilo tudi možnost, da svoje terjatve pretvorijo v lastniške deleže in se s tem izognejo popustu. Lo- čitvenim upnikom bi dolg vrnilo postopoma do konca leta 2026. A so vsi ti pre- dlogi, ki jih je uporabil novi lastnik, takrat ostali le na papirju. Z odkupom terjatev Abanke in nato še srbskega podjetja je večinski vpliv v prisilni poravnavi pridobil naložbeni sklad ECP. Nekaj navadnih upnikov je zato vložilo pritožbo na višje so- dišče in ga skušalo prepri- čati, da je ECP slamnati ku- pec, vendar pri tem niso bili uspešni. V skladu ECP so ves čas poudarjali, da želi- jo konjiški družbi zagotoviti preživetje, zaradi česar so se tudi odločili za nakup ter- jatev ter njihovo pretvorbo v lastniški kapital. »Za na- kup terjatev smo se odločili, ker verjamemo v podjetje. Zato želimo postati lastnik družbe. Gre za podjetje, ki ustvarja pozitiven denar- ni tok, ima dober osnovni posel,« je takrat dejal Uroš Čufer in kot se je izkazalo, s poslovnim partnerjem nista imela »fige v žepu«. Spet dobro poslovanje Prisilna poravnava je bila potrjena decembra 2021 in podjetju je že do letošnjega aprila uspelo poplačati vse svoje obveznosti. V skladu z načrtom finančnega pre- strukturiranja bi 30 odstot- kov navadnih terjatev moral poplačati do konca letošnje- ga decembra, zavarovane terjatve pa v petih obrokih do konca leta 2026. Kot po- udarja vodstvo, že ves čas od potrditve prisilne porav- nave pravočasno poravnava tudi vse druge obveznosti. Družba je ponovno prido- bila zaupanje kupcev in že nekaj časa išče možnosti za pridobitev poslov tudi v drugih dejavnostih, ne samo v avtomobilski indu- striji. V preteklih letih je vlagala v posodobitev teh- nološke opreme, tako da trenutno večjih naložb ne načrtuje. Lani je SG Automotive imel 17,3 milijona evrov či- stih prihodkov od prodaje, ki jih je večinoma ustvaril z izvozom. Po dveh letih iz- gube je ponovno posloval z dobičkom v višini približno milijona evrov. Iz zadnjega poslovnega poročila, ki ga je pripravil za sodišče, je razvidno, da je do konca aprila imel 5,4 milijona evrov prihodkov, kar je več kot v enakem lanskem ob- dobju. Nadzorniki Železarja še eno leto Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 28, 1 1. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Dodaja, da od družbe za upravljanje javnega potni- škega prometa na vprašanje, zakaj je bila neposredna hi- tra linija ukinjena, niso dobili nobenih odgovorov. »Rad bi spomnil, da je delujoč, učin- CELJE – V preteklih dneh se je v Celju začela obnova Vile Sonja v Kersnikovi uli- ci. Stavba bo v prihodnje na- menjena delovanju centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje v okviru Zdravstvene- ga doma Celje. Vrednost del, s katerimi bo celjska občina zagotovila sodobne, varne in uporabne prostore za iz- vajanje zdravstvenih stori- tev, znaša malo več kot 1,4 milijona evrov. Naložbo bo sofinanciralo tudi Ministr- stvo RS za zdravje. Zaklju- ček del je predviden jeseni prihodnje leto. »Meščanska stavba Vila So- nja je bila zgrajena leta 1923. Stoji zunaj mestnega središča, ob Kersnikovi ulici, na obmo- čju rabe površin, ki so name- njene Splošni bolnišnici Celje. Stavba je bila v precej slabem stanju, zato smo se odločili, da jo bomo obnovili in name- nili delovanju centra za du- ševno zdravje odraslih,« pra- vijo v celjski občini. Slednja je junija lani na zdravstveno ministrstvo posredovala tudi vlogo za sofinanciranje na- ložb na primarni ravni zdra- vstvene dejavnosti, v kateri je prijavljala ureditev prostorov za izvajanje programa ome- njenega centra. Ministrstvo je vlogo odobrilo, s čimer bo projekt sofinanciralo v višini približno polovice celotne vrednosti. Magnoliji bodo nadomestili Obnovitvena dela stavbe bo podjetje Remont izvajalo po smernicah celjske območne enote Zavoda za varstvo kul- turne dediščine RS. Stavba ima tri nadstropja, predvide- ne pa so obnova nosilne in strešne konstrukcije, fasade, menjava stavbnega pohištva, celostna ureditev notranjih prostorov, menjava strojnih in elektroinštalacij ter ureditev meteorne in fekalne kanaliza- cije. V sklopu projekta je pred- videna tudi celostna ureditev zelenih, voznih, parkirnih in pohodnih površin. »Pri načr- tovanju zunanje ureditve smo s projektantom v največji meri sledili ohranjanju zunanjega prostora in zelenih površin, tudi dreves, ki obdajajo stav- bo. Kljub temu je bil izvaja- lec ob začetku del primoran odstraniti dve magnoliji, o čemer kot vlagatelj predho- dno nismo bili seznanjeni, saj sta bili drevesi predvideni za ohranitev. Kot je s projek- tantom pojasnil izvajalec, k CELJE – Ukinjeno linijo iz knežjega mesta bodo ponovno vzpostavili So avtobusno hitro linijo spremenili nepremišljeno? Julija je začel veljati nov model medkrajevnih avto- busnih linij, ki naj bi po zagotovilih pristojnih odpravil pomanjkljivosti medkrajevnih povezav in povečal število odhodov avtobusov. A kot kaže, je sprememba negativno vplivala na nekatere potnike, ki opozarjajo, da je ukinitev nekaterih linij tudi neživljenjska. »Ukinjena je bila ne- posredna hitra linija med Celjem in Ljubljano ter nazaj, Celje je imelo do zdaj delujočo hitro avtobusno linijo ob največjih konicah za potrebe vseh tistih, ki imamo delovna mesta v Ljubljani. V jutranjem času smo imeli dve direktni hitri liniji ter popoldne dve hitri liniji nazaj iz Ljubljane v Celje. Glede na spremembo voznega reda smo pričakovali še več dodatnih linij, vendar so nam še te obstoječe ukini- li,« nam je pisal eden od bralcev. SIMONA ŠOLINIČ »Zaradi spremembe voznega reda avtobusnega prevoza v javnem potniškem prometu je Celje zdaj v najslabšem možnem položaju,« opozarja bralec. »Glede na velik infrastrukturni cikel del, ki jih trenutno izvajajo na slovenskih železnicah, in posledično občasne slabe potovalne izkušnje bomo to linijo ponovno uvedli, in sicer najkasneje 1. avgusta,« sporočajo iz ministrstva. kovit in cenovno dostopen javni potniški promet eden najpomembnejših vidikov trajnostne mobilnosti. Na de- klarativni ravni se je Republi- ka Slovenija odločila pristo- piti k financiranju Evropske unije v okviru načrta za okre- vanje in odpornost C1K4 – Trajnostna mobilnost. Zaradi spremembe voznega reda av- tobusnega prevoza v javnem potniškem prometu je Celje zdaj v najslabšem možnem položaju in izključeno iz tega načrta. Tako avtobusi kot tudi vlaki – v najboljšem primeru brez zamud zaradi del – vo- zijo nerazumno dolgo, tudi uro in pol, na razdalji, ki jo je hitra avtobusna linija opra- vila v približno 50 minutah zjutraj v smeri Ljubljane in 70 minutah popoldne nazaj iz Ljubljane,« dodaja bralec. Na cesti spet več vozil? Poudarja, da je hitra avto- busna linija ostala za večino mest v Sloveniji, med drugim tudi za Velenje. »Poleg tega je bilo na odseku Celje–Lju- bljana in Ljubljana–Celje ukinjenih še nekaj neposre- dnih linij in uvedenih novih Na tako imenovani hitre avtobusni liniji Celje–Ljubljana vozi Nomago. (Foto: arhiv NT/Sherpa) združenih linij Celje–Velenje. Vendar je ponekod obvezno prestopanje za Celje v Pire- šici, kar potovanje podaljša še za nerazumnih 30 minut. Sprašujemo se, koliko lahko še sploh govorimo o trajno- stni mobilnosti v smislu delu- jočega in učinkovitega javne- ga prevoza, saj se bo večina zaposlenih zaradi časovne izgube v Ljubljano ponovno začela voziti z avtomobilom. Glede na trenutno stanje na cestah bo to samo še pove- čalo število vozil in ustvar- jalo daljše kolone na najbolj obremenjenih delih štajerske avtoceste,« je ogorčen bralec. »Spremenili bomo!« Bralčeva vprašanja smo poslali tudi družbi za upra- vljanje javnega potniškega prometa, kjer so nam odgo- vorili, da nekatere hitre linije niso bile razpisane, ker se je v času priprave razpisne do- kumentacije na ministrstvu predvidevalo, da bo železni- ški promet na nekaterih odse- kih prevzel večino potnikov. »Temelji splošne prometno- politične usmeritve, zapisane v več razvojnih programih, so, da je hrbtenica daljinske- ga oziroma medregijskega prevoza potnikov železnica. Da ne bi prišlo do podvaja- nja linij med avtobusom in železnico, je bila hitra linija iz Celja za Ljubljano samo preusmerjena, tako da tre- nutno pokriva naselja med Celjem in Trojanami. Ta na- mreč nimajo povezav po že- leznici,« še poudarjajo. Ob tem nakažejo, da bo ponovno prišlo do sprememb: »Glede na velik infrastrukturni cikel del, ki jih trenutno izvajajo na slovenskih železnicah, in posledično občasne slabe potovalne izkušnje bomo to linijo ponovno uvedli, in si- cer najkasneje 1. avgusta.« Ob tem še pojasnjujejo, da hitre avtobusne linije Vele- nje–Ljubljana ni, ampak gre pri tem za avtobusno linijo Slovenj Gradec–Velenje–Lju- bljana, ki povezuje Koroško z Ljubljano. CELJE – Zaradi začetka izvajanja pripravljalnih grad- benih del za gradnjo kolesarskega mostu čez Savinjo pri Špici, ki ga bo Direkcija RS za infrastrukturo postavila v okviru gradnje kolesarske povezave Celje–Žalec, je spremenjen prometni režim z delno zaporo na odseku lokalne ceste Celje–Brnica–Kasaze. Delna zapora, ki se razteza od parkirišča na koncu na- selja Lisce do kmetije Lun v dolžini približno 200 metrov, bo trajala do konca leta. »Izvajalec del bo na tem območju sestavljal in umeščal jekleno konstrukcijo za most čez Savi- njo. Kolesarski most bo del 10,8 kilometra dolge kolesarske povezave Celje–Žalec. Vlagateljica projekta je Direkcija RS za infrastrukturo, ki z izvajalcem del, podjetjem Voc Celje, še usklajuje časovnico tega zahtevnega projekta,« so sporo- čili iz celjske občine. Pri spremenjenem prometnem režimu gre za delno zaporo z usmerjanjem prometa s pomočjo prometne signalizacije in rediteljev. Obvozi niso predvi- deni. SŠol Kmalu gradnja kolesarskega mosta Začetek obnove Vile Sonja V sklopu projekta je predvidena tudi celostna ureditev zelenih, voznih, parkirnih in pohodnih površin. (Foto: MOC) začetku del ni bilo mogoče pristopiti brez odstranitve obeh dreves. Onemogočali sta namreč izkope okoli objekta, ki so nujni. Veje dreves so se namreč razrasle tudi v fasado ter notranjost objekta,« pravijo v občini. Magnoliji bo izvajalec po končani gradnji nadomestil z novima, ki bosta na primerni razdalji od obnovljene stav- be. SŠol Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 28, 1 1. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Dodaja, da od družbe za upravljanje javnega potni- škega prometa na vprašanje, zakaj je bila neposredna hi- tra linija ukinjena, niso dobili nobenih odgovorov. »Rad bi spomnil, da je delujoč, učin- CELJE – V preteklih dneh se je v Celju začela obnova Vile Sonja v Kersnikovi uli- ci. Stavba bo v prihodnje na- menjena delovanju centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje v okviru Zdravstvene- ga doma Celje. Vrednost del, s katerimi bo celjska občina zagotovila sodobne, varne in uporabne prostore za iz- vajanje zdravstvenih stori- tev, znaša malo več kot 1,4 milijona evrov. Naložbo bo sofinanciralo tudi Ministr- stvo RS za zdravje. Zaklju- ček del je predviden jeseni prihodnje leto. »Meščanska stavba Vila So- nja je bila zgrajena leta 1923. Stoji zunaj mestnega središča, ob Kersnikovi ulici, na obmo- čju rabe površin, ki so name- njene Splošni bolnišnici Celje. Stavba je bila v precej slabem stanju, zato smo se odločili, da jo bomo obnovili in name- nili delovanju centra za du- ševno zdravje odraslih,« pra- vijo v celjski občini. Slednja je junija lani na zdravstveno ministrstvo posredovala tudi vlogo za sofinanciranje na- ložb na primarni ravni zdra- vstvene dejavnosti, v kateri je prijavljala ureditev prostorov za izvajanje programa ome- njenega centra. Ministrstvo je vlogo odobrilo, s čimer bo projekt sofinanciralo v višini približno polovice celotne vrednosti. Magnoliji bodo nadomestili Obnovitvena dela stavbe bo podjetje Remont izvajalo po smernicah celjske območne enote Zavoda za varstvo kul- turne dediščine RS. Stavba ima tri nadstropja, predvide- ne pa so obnova nosilne in strešne konstrukcije, fasade, menjava stavbnega pohištva, celostna ureditev notranjih prostorov, menjava strojnih in elektroinštalacij ter ureditev meteorne in fekalne kanaliza- cije. V sklopu projekta je pred- videna tudi celostna ureditev zelenih, voznih, parkirnih in pohodnih površin. »Pri načr- tovanju zunanje ureditve smo s projektantom v največji meri sledili ohranjanju zunanjega prostora in zelenih površin, tudi dreves, ki obdajajo stav- bo. Kljub temu je bil izvaja- lec ob začetku del primoran odstraniti dve magnoliji, o čemer kot vlagatelj predho- dno nismo bili seznanjeni, saj sta bili drevesi predvideni za ohranitev. Kot je s projek- tantom pojasnil izvajalec, k CELJE – Ukinjeno linijo iz knežjega mesta bodo ponovno vzpostavili So avtobusno hitro linijo spremenili nepremišljeno? Julija je začel veljati nov model medkrajevnih avto- busnih linij, ki naj bi po zagotovilih pristojnih odpravil pomanjkljivosti medkrajevnih povezav in povečal število odhodov avtobusov. A kot kaže, je sprememba negativno vplivala na nekatere potnike, ki opozarjajo, da je ukinitev nekaterih linij tudi neživljenjska. »Ukinjena je bila ne- posredna hitra linija med Celjem in Ljubljano ter nazaj, Celje je imelo do zdaj delujočo hitro avtobusno linijo ob največjih konicah za potrebe vseh tistih, ki imamo delovna mesta v Ljubljani. V jutranjem času smo imeli dve direktni hitri liniji ter popoldne dve hitri liniji nazaj iz Ljubljane v Celje. Glede na spremembo voznega reda smo pričakovali še več dodatnih linij, vendar so nam še te obstoječe ukini- li,« nam je pisal eden od bralcev. SIMONA ŠOLINIČ »Zaradi spremembe voznega reda avtobusnega prevoza v javnem potniškem prometu je Celje zdaj v najslabšem možnem položaju,« opozarja bralec. »Glede na velik infrastrukturni cikel del, ki jih trenutno izvajajo na slovenskih železnicah, in posledično občasne slabe potovalne izkušnje bomo to linijo ponovno uvedli, in sicer najkasneje 1. avgusta,« sporočajo iz ministrstva. kovit in cenovno dostopen javni potniški promet eden najpomembnejših vidikov trajnostne mobilnosti. Na de- klarativni ravni se je Republi- ka Slovenija odločila pristo- piti k financiranju Evropske unije v okviru načrta za okre- vanje in odpornost C1K4 – Trajnostna mobilnost. Zaradi spremembe voznega reda av- tobusnega prevoza v javnem potniškem prometu je Celje zdaj v najslabšem možnem položaju in izključeno iz tega načrta. Tako avtobusi kot tudi vlaki – v najboljšem primeru brez zamud zaradi del – vo- zijo nerazumno dolgo, tudi uro in pol, na razdalji, ki jo je hitra avtobusna linija opra- vila v približno 50 minutah zjutraj v smeri Ljubljane in 70 minutah popoldne nazaj iz Ljubljane,« dodaja bralec. Na cesti spet več vozil? Poudarja, da je hitra avto- busna linija ostala za večino mest v Sloveniji, med drugim tudi za Velenje. »Poleg tega je bilo na odseku Celje–Lju- bljana in Ljubljana–Celje ukinjenih še nekaj neposre- dnih linij in uvedenih novih Na tako imenovani hitre avtobusni liniji Celje–Ljubljana vozi Nomago. (Foto: arhiv NT/Sherpa) združenih linij Celje–Velenje. Vendar je ponekod obvezno prestopanje za Celje v Pire- šici, kar potovanje podaljša še za nerazumnih 30 minut. Sprašujemo se, koliko lahko še sploh govorimo o trajno- stni mobilnosti v smislu delu- jočega in učinkovitega javne- ga prevoza, saj se bo večina zaposlenih zaradi časovne izgube v Ljubljano ponovno začela voziti z avtomobilom. Glede na trenutno stanje na cestah bo to samo še pove- čalo število vozil in ustvar- jalo daljše kolone na najbolj obremenjenih delih štajerske avtoceste,« je ogorčen bralec. »Spremenili bomo!« Bralčeva vprašanja smo poslali tudi družbi za upra- vljanje javnega potniškega prometa, kjer so nam odgo- vorili, da nekatere hitre linije niso bile razpisane, ker se je v času priprave razpisne do- kumentacije na ministrstvu predvidevalo, da bo železni- ški promet na nekaterih odse- kih prevzel večino potnikov. »Temelji splošne prometno- politične usmeritve, zapisane v več razvojnih programih, so, da je hrbtenica daljinske- ga oziroma medregijskega prevoza potnikov železnica. Da ne bi prišlo do podvaja- nja linij med avtobusom in železnico, je bila hitra linija iz Celja za Ljubljano samo preusmerjena, tako da tre- nutno pokriva naselja med Celjem in Trojanami. Ta na- mreč nimajo povezav po že- leznici,« še poudarjajo. Ob tem nakažejo, da bo ponovno prišlo do sprememb: »Glede na velik infrastrukturni cikel del, ki jih trenutno izvajajo na slovenskih železnicah, in posledično občasne slabe potovalne izkušnje bomo to linijo ponovno uvedli, in si- cer najkasneje 1. avgusta.« Ob tem še pojasnjujejo, da hitre avtobusne linije Vele- nje–Ljubljana ni, ampak gre pri tem za avtobusno linijo Slovenj Gradec–Velenje–Lju- bljana, ki povezuje Koroško z Ljubljano. CELJE – Zaradi začetka izvajanja pripravljalnih grad- benih del za gradnjo kolesarskega mostu čez Savinjo pri Špici, ki ga bo Direkcija RS za infrastrukturo postavila v okviru gradnje kolesarske povezave Celje–Žalec, je spremenjen prometni režim z delno zaporo na odseku lokalne ceste Celje–Brnica–Kasaze. Delna zapora, ki se razteza od parkirišča na koncu na- selja Lisce do kmetije Lun v dolžini približno 200 metrov, bo trajala do konca leta. »Izvajalec del bo na tem območju sestavljal in umeščal jekleno konstrukcijo za most čez Savi- njo. Kolesarski most bo del 10,8 kilometra dolge kolesarske povezave Celje–Žalec. Vlagateljica projekta je Direkcija RS za infrastrukturo, ki z izvajalcem del, podjetjem Voc Celje, še usklajuje časovnico tega zahtevnega projekta,« so sporo- čili iz celjske občine. Pri spremenjenem prometnem režimu gre za delno zaporo z usmerjanjem prometa s pomočjo prometne signalizacije in rediteljev. Obvozi niso predvi- deni. SŠol Kmalu gradnja kolesarskega mosta Začetek obnove Vile Sonja V sklopu projekta je predvidena tudi celostna ureditev zelenih, voznih, parkirnih in pohodnih površin. (Foto: MOC) začetku del ni bilo mogoče pristopiti brez odstranitve obeh dreves. Onemogočali sta namreč izkope okoli objekta, ki so nujni. Veje dreves so se namreč razrasle tudi v fasado ter notranjost objekta,« pravijo v občini. Magnoliji bo izvajalec po končani gradnji nadomestil z novima, ki bosta na primerni razdalji od obnovljene stav- be. SŠol Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 28, 1 1. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Korak bližje k prenovi CELJE – Mestna občina Celje je prejela gradbeno dovoljenje, ki omogoča, da se lahko s projektom obnove Kajuhovega doma poteguje za evropski denar. Znano je, da želi občina s prenovo stavbe ustvariti kreativno stičišče, kjer se bo moč povezane in aktivne skupnosti gradila in utrjevala skozi ustvarjalnost, učenje, podjetnost, inovativnost in skupno druženje. »Projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja je izdelalo podjetje Kombi- nat arhitekti. Osnova je bila obširna projektna naloga, ki smo jo lani poleti skozi participativni proces vključevanja uporabnikov izvedli z urbanističnim studiem Prostorož,« pravijo v celjski občini. Že v tem trenutku so prostori Kajuhovega doma namenjeni začasni rabi različnih uporabnikov. Po novem bodo v domu prostor dobili raznoliki ustvarjalci s področij kreativ- nih industrij, kulture in umetnosti, izobraževanja, a tudi literati, arhitekti, oblikovalci, drugi ustvarjalni in podjetni posamezniki ter društva s področja ljubiteljske kulture. Prenovo Kajuhovega doma so v začetku junija kot primer dobre prakse predstavili na eni naj- večjih konferenc s področja prostora Urban Future 2024 v Rotterdamu. Prav tako je bil projekt kot primer dobre prakse predstavljen na dogodku Centra za kreativnost pri Ministrstvu RS za kohezijo in regionalni razvoj ter pri Ministrstvu RS za kulturo, in sicer na temo Potenciali za regionalni razvoj v sodelovanju s kulturnim in kreativnim sektorjem. SŠol Javno-zasebno partnerstvo bo izvedeno tako, da bo zasebni partner prevzel tveganje projektiranja, so nanciranja, postavitve, upravljanja oziroma obratovanja in vzdrževanja, pri čemer bo lastnik izvedenih naložbenih ukrepov ob izteku razmerja, po obdobju 25 let, javni partner. Kajuhov dom v središču Celja bo vendarle zaživel. (Foto: arhiv Prostorož) LAŠKO – Sončne elektrarne na dvanajstih strehah javnih stavb Laško utripa s Pivom in cvetjem LAŠKO – Ni le glasba tista, ki vsako leto pritegne več deset tisoč obiskovalcev na festival Pivo in cvetje v Laško, mnogi pridejo tudi zato, da si ogledajo etnografske prireditve in drugo dogajanje, ki ga pripravljajo lokalna kulturno-umetniška in hortikulturna društva, a tudi, da doživijo živahno poulično dogajanje, da se srečajo s starimi znanci … Razlogov za obisk Laškega tudi tokrat ne manjka. »Tradicija, ki jo nosi festival, je za našo generacijo darilo, ki ga moramo ohranjati in negovati. Vsako leto želimo festivalu dodati tudi nekaj svežine, novosti, saj se je v 59 letih zamenjalo že nekaj generacij obiskovalcev,« je poudaril Enej Kirn. Organizatorji Piva in cvetja tudi letos obljubljajo pestro dogajanje, ki bo v znamenju trajnosti, kulinarike, vrhun- skih koncertov, etnografskih prireditev in uličnega vrveža z laško godbo in mažoretami. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Šole in vrtci bodo na strehah lovili sonce Občina namerava na strehe dvanajstih javnih stavb namestiti sončne elektrarne, in sicer na devetih stavbah osnovnih šol, dveh vrtcih in eni večnamenski stavbi v občini Laško. Cilja naložbe sta skupnostna samooskrba in proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov, kar bo omogočilo znižanje stroškov energije ter prispevalo k čistejšemu okolju. Laški občinski svetniki so odlok o javno-zasebnem partnerstvu glede postavitve sončnih elektrarn na površinah in stavbah Občine Laško potrdili na junijski seji. BOJANA AVGUŠTINČIČ Občina Laško namerava naložbo uresničiti v obliki jav- nonaročniškega modela javno- -zasebnega partnerstva, ki je, kot navaja, najučinkovitejši in najgospodarnejši način za ure- sničevanje javnega interesa gle- de na izhodišča in vsebino pro- jekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt. Javno-zasebno partnerstvo bo izvedeno tako, da bo zasebni partner prevzel tveganje pro- jektiranja, sofi nanciranja, po- stavitve, upravljanja oziroma obratovanja in vzdrževanja, pri čemer bo lastnik izvedenih naložbenih ukrepov ob izteku razmerja, po obdobju 25 let, javni partner. Kandidirala bo na razpisu Izvajanje projekta je pred- videno v letošnjem in priho- dnjem letu, njegova vrednost je ocenjena na približno 450 Postavitev sončne elektrarne je predvidena tudi na strehi Podružnične osnovne šole Debro. Laški občinski svetniki so dali pobudo, da bi elektrarno namestili še na streho telovadnice omenjene šole. (Foto: BA) tisoč evrov. Sredstva zaseb- nega partnerja bodo znašala približno 25 odstotkov celotne vrednosti naložbe. Sredstva jav- nega partnerja oziroma občine, ki jih bo pokrila s pridobljeno subvencijo, bodo znašala 75 odstotkov celotne vrednosti. Občina Laško ima namen kan- didirati na javnem razpisu za sofi nanciranje gradnje novih naprav za proizvodnjo električ- ne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih. Občina lahko na razpisa prido- bi 329 tisoč evrov subvencije, kar pomeni, da naložba ne bo dodatno bremenila občinskega proračuna. Elektrarno želijo še na dveh telovadnicah Postavitev sončnih elektrarn je predvidena na OŠ Primoža Trubarja Laško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice s telo- vadnico, na podružničnih šolah Debro, Rečica, Vrh nad Laškim, Jurklošter, Sedraž, Šentrupert in Zidani Most, na vrtcih v La- škem in Rimskih T oplicah ter na Večnamenskem objektu Rim- ske Toplice. Laški občinski sve- Že včeraj, v sredo, je bilo v mestu živahno. Dan pred začetkom festivala je namreč tradicio- nalno namenjen Laščanom in tistim, ki imajo v Laškem korenine, njihovemu druženju, vpisu v knjigo Laščanov, zabavi in slavju pred novim največjim letnim dogodkom v njihovem mestu. Za vzdušje je med drugimi poskrbela Laška pihalna godba z Bobnarsko skupino Laško, zaplesale so mažorete. Letošnji spomini so bili posvečeni tudi 170-letnici zdraviliške dejavnosti v Laškem. Dnevu Laščanov bo od danes, četrtka, do nedelje sledilo pestro festivalsko dogajanje. Laško bo namreč utripalo z 59. festivalom Pivo in cvetje. » Tradicija, ki jo nosi festival, je za našo generacijo darilo, ki ga moramo ohranjati in negovati. Vsako leto želimo festivalu dodati tudi nekaj svežine, novosti, saj se je v 59 letih zamenjalo že nekaj generacij obiskovalcev. Veseli smo, da se k nam vračajo kar po tri generacije družin hkrati. Vsaka zase najde primerno vsebino. T o je edinstvena dodana vrednost, ki je nima noben dogodek v Sloveniji,« je poudaril laški podžupan Enej Kirn. Festival bodo tako popestrili razstava ročnih del članic in članov Društva invalidov Laško v Hiši generacij in tematska razstava v Muzeju Laško z naslovom Pivo in cvetje 63-64-24-25, ulični vrvež in etnodogajanje na občinskem dvorišču s prikazom zgodovinskih slik življenja v teh kra- jih, večerne povorke in tradicionalna nedeljska parada starodobnikov, pihalnih godb, mažoretk in številnih drugih skupin, povsem na koncu bo sledil še tradicionalni festival »plehmuzik«. Poseben poudarek na festivalu organizatorji namenjajo trajnosti in varnosti. Tako bodo tudi letos v uporabi le povratni kozarci, kavcija bo povrnjena ob vračilu kozarca. Obiskovalci bodo na dveh odrih lahko prisluhnili številnim koncertom priljubljenih glasbeni- kov različnih glasbenih zvrsti. V ospredju bodo domači izvajalci, med tujimi v Laško prihajajo pevec nekdanje legendarne skupine Spandau Ballet T ony Hadley s svojo skupino, ena vodilnih elektroswing skupin Deladap ter Gibonni in Baby Lasagna, zmagovalec pesmi Evrovizije po glasovanju poslušalcev in poslušalk. BA tniki so na seji dali pobudo, da bi se sončne elektrarne name- stilo še na telovadnici matične šole v Laškem in podružnične šole v Debru. Kot je svetni- kom pojasnila dr. Petra Ferk iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo, sta omenjeni te- lovadnici že bili predvideni za naložbo, a sta statično nepri- merni za namestitev sončne elektrarne. Dodala je, da ju bodo vseeno dodali na seznam in da bo ponovno preverjena njuna ustreznost. Svetniki so izpostavili tudi problematiko varnosti in odstranitve sončnih elektrarn v primeru požara ali vremenskih nevšečnosti ter vpliv slednjih na podražitve zavarovanja. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 28, 1 1. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mestna občina Velenje (MOV) je že začela izvajati nekatere trajnostno narav- nane projekte za zmanjšanje okoljskega odtisa in izboljša- nje kakovosti življenja pre- bivalcev, saj se je vključila v projekt Misija 100 podnebno nevtralnih mest, prav tako je nosilka naziva evropski zele- ŽALEC – Mama Nataša in hči Nina iz Kasaz sta konec leta 2019 izgubili partnerja in očeta. Od nje- gove smrti se ne znajdeta in sta v izjemno težki so- cialni stiski. Mama zara- di slabega zdravstvenega stanja ne more delati, hči končuje višjo šolo. Hiša s petimi manjšimi prostori, VELENJE – Brezplačna podnebno-energetska pisarna odprla vrata Prvi koraki na poti zelene preobrazbe V Velenju želijo do leta 2030 postati podnebno nevtralno mesto. Zato bodo številne dejavnosti v naslednjih letih v velenjski lokalni skupnosti oziroma celotni Šaleški dolini podrejene ciljem zelene preobrazbe. Da jim bodo prebival- ci lahko uspešno sledili, med drugim potrebujejo dodatno znanje. Zato je v Kreativnem centru Čuk v Starem trgu prejšnji teden odprla vrata podnebno-energetska pisarna, v kateri bodo prebivalcem velenjske in šoštanjske občine na voljo brezplačni nasveti in informacije glede zelenega go- spodarstva, odpadkov in mobilnosti. Strokovnjaki jim bodo med drugim svetovali, kako privarčevati pri rabi toplotne energije. Med drugim so občanom že na voljo finančne spodbude za nakup termostatskih ventilov. Na razpis se lahko prijavijo do začetka avgusta. BARBARA FURMAN Peter Dermol: »Za občane bodo strokovnjaki organizirali tudi delavnice, predavanja ter različne dogodke, da bodo čim bolj osveščeni. Zato si želim, da bi občani pisarno radi obiskovali in v njej našli koristne nasvete za svoj dom, saj bodo tako pripomogli k bolj kakovostnemu življenju celotne lokalne skupnosti.« Podnebno-energetska pi- sarna bo čez poletje odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 12. uro, ob torkih in četrtkih med 14. in 17. uro. Predvidoma jeseni naj bi delovni čas pisarne še nekoliko podaljšali. Prosto- ri pisarne so v Kreativnem centru Čuk na Starem trgu. »Na razpis za termostatske ventile se lahko prijavijo občani, ki živijo v stavbah, ki so priklopljene na sistem daljinskega ogrevanja. Tistim občanom, ki se bodo na razpis prijavili, bodo pokrili največ polovico priznanih stroškov naložbe oziroma največ 40 evrov na posamezno grelno telo,« je pojasnil Iztok Mori. Župan Peter Dermol je na odprtju podnebno-energetske pisarne občane pozval, naj v njej s pridom uporabljajo brezplačne nasvete in informacije strokovnjakov. (Foto: arhiv občine) S skupnimi močmi do prenovljenega doma ki so jo zgradili v 90. letih, je bila nevzdrževana in notra- njost nevredna človekovega življenja. Žalsko območno združe- nje Rdečega križa Slovenije je Nataši in Nini začelo po- magati oktobra 2021, ko ga je o težkih razmerah v njuni družini obvestil Center za socialno delo Savinjsko-Ša- leška. »Z našimi prostovoljci smo jima pomagali s čišče- njem odvečnih stvari v hiši in poskušali vzpostaviti cen- tralni sistem ogrevanja. Nju- na stanovanjska hiša je bila potrebna celovite obnove,« je pojasnil sekretar Matjaž Črešnovar. Zavihali so rokave. Njuna hiša je bila v tako slabem stanju, da so morali ome- tati zdajšnji dnevni prostor, urediti kuhinjo, spalnico in otroško sobo, hodnik ter v celoti še kopalnico. Vse to jim je uspelo s pomočjo do- brodelnega denarja. V pri- bližno letu so zanju zbrali malo več kot 42 tisoč evrov. »Rdeči križ Slovenije je iz solidarnostnega sklada pri- speval 2.500 evrov in Juteks 2 tisoč evrov. Druge zneske so namenili posamezniki in podjetja iz vse Slovenije. S pomočjo SMS-sporočil so ljudje donirali še posebej po objavi prispevkov v različnih medijih. Iz Eko sklada smo pridobili nepovratna sred- stva v višini 6 tisoč evrov za nakup centralne peči na pelete in drugega ogrevalne- ga sistema,« je naštel in do- dal, da je prejem ter porabo finančnih sredstev ves čas nadzirala tričlanska komisi- ja za pomoč Nataši in Nini. Po obnovi je ostalo še to- liko sredstev, da so z njimi lahko kupili dnevno in spal- nično pohištvo ter pohištvo za otroško sobo. Izvajalci so izvajali dela po ugodnejših cenah. Na transakcijskem ra- čunu je ostalo še 371,46 evra. »Velika težava je vlaga v sta- novanjski hiši, na novo bi bilo treba prekriti tudi ce- lotno hišo, za kar nam je zmanjkalo sredstev,« je ob k oncu še dodal Čr ešno v ar . ŠO, foto: osebni arhiv Pred obnovo … … po njej ni list za leto 2024. Sodeluje tudi v dveletnem pilotnem projektu Up-scale, v katerem sodelujoča mesta preverjajo inovativne pristope za razo- gljičenje. Ogljična nevtral- nost predstavlja maksimalno zmanjšanje izpustov ogljiko- vega dioksida in ustvarjanje ponorov za njihov preosta- nek. Podnebna nevtralnost poleg ogljične nevtralnosti vključuje tudi izničenje iz- pustov drugih toplogrednih plinov. Z znanjem do novih navad Kot je na odprtju podneb- no-energetske pisarne pou- daril župan Peter Dermol, si v velenjski lokalni skupnosti na različne načne utirajo pot do zelene prihodnosti. Del pilotnega projekta Up-scale je podnebno-energetska pi- sarna, v kateri bodo lokalnim prebivalcem nudili strokov- na svetovanja o zmanjšanju porabe energije, energetskih prenovah stavb in uporabi obnovljivih virov energije. »Za občane bodo strokov- njaki organizirali tudi delav- nice, predavanja ter različne dogodke, da bodo čim bolj osveščeni. V duhu zelene preobrazbe bomo morali lju- dje spremeniti svoje navade. Vsako novo ravnanje terja novo znanje. Zato si želim, da bi občani pisarno radi obi- skovali in v njej našli koristne nasvete za svoj dom, saj bodo tako pripomogli k bolj kako- vostnemu življenju celotne lokalne skupnosti.« Na voljo razpisi Po napovedih župana Dermola bodo Velenjča- nom na voljo tudi finančne spodbude. Občina je tako že objavila prvi razpis, v kate- rem je za sofinanciranje na- kupa termostatskih ventilov predvidenih 40 tisoč evrov. Občani se na ta razpis že lahko prijavijo. Sledilo naj bi še nekaj razpisov. Nasle- dnjega naj bi MOV objavila takoj, ko bo prejela odo- britev od republiškega Eko sklada. Namenjen bo sofi- nanciranju številnih drugih ukrepov, ki so okolju prija- zni. »Mestna občina Velenje je medtem že pridobila 1,9 milijona evrov dodatnih sredstev iz projekta Elena. Predvidoma jeseni bomo objavili poseben razpis, ki bo namenjen pripravi pro- jektne dokumentacije za energetske prenove stavb.« Kolikšno sofinanciranje? Po besedah direktorja velenjske občinske uprave Iztoka Morija je vgradnja termostatskih ventilov naj- cenejši in najhitrejši način znižanja porabe toplotne energije, zato so prvi javni razpis namenili prav tovr- stnim naložbam. »Na razpis se lahko pri- javijo občani, ki živijo v stavbah, ki so priklopljene na sistem daljinskega ogre- vanja. Tistim občanom, ki se bodo na razpis prijavili, bodo pokrili največ polovico priznanih stroškov naložbe oziroma največ 40 evrov na posamezno grelno telo,« je še pojasnil. Razpis bo od- prt do 8. avgusta. Tisti, ki se bodo prijavili prej, bodo imeli prednost pri odobritvi sofinanciranja. Zato občane pozivam, naj se čim prej pri- javijo na razpis.« Pri pripravi ukrepov za učinkovitejši sistem daljin- skega ogrevanja sodeluje tudi Komunalno podjetje Velenje. Kot je povedal di- rektor Gašper Škarja, so letos zaradi ugodnega na- kupa emisijskih kuponov s 1. februarjem ceno toplo- tne energije znižali za šest odstotkov, podobno pri- čakujejo tudi v prihodnje. »Naredili smo tudi številne analize porabe toplotne energije v zadnjih treh letih pri primerljivih porabnikih. Občane zato pozivam, naj se oglasijo v pisarni in tudi na sedežu komunalnega podjetja, kjer bodo preje- li primerne informacije o tem, kaj lahko še storijo za zmanjšanje porabe toplotne energije v svojem domu.« Njuna hiša je bila v tako slabem stanju, da so morali ometati zdajšnji dnevni prostor, urediti kuhinjo, spalnico in otroško sobo, hodnik ter v celoti še kopalnico. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 28, 1 1. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Doslej veljaven cenik pre- vozov je bil sprejet leta 2022, od takrat so se cene naftnih derivatov precej povišale, zato so v Gasilski zvezi Voj- nik-Dobrna predlagali potr- ditev novega cenika. Prevoz do 4 tisoč litrov vode tako po novem stane 63 evrov, pri če- mer bodo uporabniki morali odšteti 28 evrov, kar je dva evra več kot doslej, Občina Vojnik bo sofinancirala 35 evrov. Prevoz do 8 tisoč li- trov vode bo uporabnike stal 40 evrov in občino 50 evrov. Za prevoz nad 8 tisoč litrov vode bodo uporabniki morali plačati 48 evrov in občina 59 evrov. Za kakovostno pitno vodo Kot pravi vojniški župan Branko Petre, so razmere na tem področju iz leta v leto boljše, saj v občini pospešeno urejajo nove vodovode. Tako se je potreba po dovažanju vode precej zmanjšala. »V zadnjih letih občina za pre- voz pitne vode v proračunu namenja od dva do tri tisoč evrov. V preteklosti je bil ta Nova mostova v Jankovi in Polžah VOJNIK – Občina nadaljuje urejanje dotrajanih mostov. V naselju Jankova bo tako zgradila nov most čez Rovski potok. Sedanji most je bil namreč lani poškodovan v ne- urju s poplavami in je zato hidravlično neustrezen. Nadomestni most bo postavila tudi v Polžah pri Sorževem mlinu. V Jankovi sta načrtovani odstranitev starega mostu in gradnja novega armiranobetonskega mostu brez sredinskih opornikov. Nov most bo ustrezal zahtevam sodobnega prometa in bo omogočal neovirano prevajanje toka visokih vod Rovskega potoka. Skupna bruto širina mostu bo znašala 4,5 metra. Širina struge pod mostom bo znašala 6 metrov. V postopku javnega naročanja je bilo za izvajalca izbrano podjetje Peor. Rok za končanje del je letošnji september. V času gradnje bo v dolžini desetih metrov postavljen začasen premostitveni objekt. Večkratne visoke vode so močno poškodovale tudi most v Polžah, in sicer do te mere, da je bilo treba omejiti obremenitev mostu. Stari most bo izvajalec odstranil in na istem mestu zgradil novega armiranobetonskega brez sredinskih opornikov. V času gradnje bo popolna zapora ceste, odvoz bo po vzporednih javnih poteh skozi naselje Polže. Za izvajalca je bilo izbrano podjetje Voc Celje. Končanje del je predvideno do konca letošnjega avgusta. BA VOJNIK – Nove cene prevozov pitne vode občanom Vedno manj potreb po dostavi vode s cisternami Tudi v vojniški občini je še nekaj območij, kjer se občani z vodo oskrbujejo iz manjših lokalnih vodovodov in kjer imajo predvsem v sušnih obdobjih težave pri oskrbi s pitno vodo. Takrat jim na pomoč pri dostavi vode s cisternami priskočijo gasilci. Prevoz pitne vode občanom, ki nimajo možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje, sub- vencionira Občina Vojnik, pri čemer odslej veljajo nove, nekoliko višje cene. Nov cenik so vojniški občinski svetniki potrdili na junijski seji. BOJANA AVGUŠTINČIČ »V zadnjih letih občina za prevoz pitne vode v proračunu namenja od dva do tri tisoč evrov. V preteklosti je bil ta strošek bistveno višji, znašal je tudi več kot deset tisoč evrov na leto,« pravi župan. Za večjo prometno varnost SLOVENSKE KONJICE – Približno 130 tisoč evrov sta konjiško občino stali prenovi Mari- borske in Štajerske ulice, s čimer je v mestu zagotovila večjo prometno varnost. V krajevni skupnosti Bezina je posodobila 173-metrski odsek javne poti, strošek prenove je znašal pri- bližno 31 tisoč evrov. Prenovljen odsek Mariborske ulice je dolg 170 metrov, vrednost del, ki jih je opravilo podjetje Gradnje Marguč, je znašala približno 46 tisoče evrov. Tudi 326 metrov dolg odsek v Štajerski ulici je posodobilo podjetje Gradnje Marguč, prenova je stala 83.700 evrov. Nadzor nad gradbenimi deli je v obeh primerih opravil Štefan Gorinšek. Kot so še povedali v konjiški občinski upravi, je pred začetkom cestnih obnov konjiško komunalno podjetje na obeh odsekih obnovilo javno kanalizacijo in vodovod. Elektro Maribor je svoje nadzemne vode vgradil v podzemno kanalizacijo, s čimer je zagotovil večjo varnost in lepšo podobo obeh ulic. Prenovljena odseka so predali namenu v sklopu konjiškega občinskega praznika. Otvoritveni trak sta prerezala konjiški župan Darko Ratajc in predsednik Krajevne skupnosti Slovenske Konjice Stane Frim. Prebivalci krajevne skupnosti Bezina so se te dni razveselili prenovljenega odseka javne poti Gabrovnik–odcep Šintarjev graben, ki je dolg 173 metrov. Pogodbena vrednost obnovitvenih del je znašala 31.607 evrov, ki jih je prav tako opravilo podjetje Gradnje Marguč. BF Otvoritveni trak sta prerezala župan Darko Ratajc in predsednik KS Konjice Stane Frim. (Foto: arhiv občine) Gradnja nadomestnega mostu v Polžah (Foto: Julio Kovač) strošek bistveno višji, zna- šal je tudi več kot deset tisoč evrov na leto,« pravi župan. Na območju vojniške ob- čine je še nekaj manjših lo- kalnih vodovodov. »Še vedno so težave pri oskrbi z vodo iz zajetja Lahka peč v Socki. Ta vodovod je prevzelo v upra- vljanje podjetje Vo-Ka Celje. Jeseni načrtujemo začetek gradnje povezovalnega ce- vovoda med vitanjskim vo- dovodom in rezervoarjem v Čreškovi, s čimer bi odpra- vili težave tega vodnega vira v najbolj kritičnih trenutkih. Podobno strategijo imamo pri zajetju Kapelca nad Frankolo- vim, ki oskrbuje kar precej- šnje območje in kjer se v času suše pojavljajo težave. Ta del bomo povezali z vodovodom, ki ga gradimo iz Trnovelj pri Socki skozi Selce do zajetja Kapelca. To nameravamo ure- diti v treh letih,« pojasnjuje Petre. Ob tem v občini pripra- vljajo tudi rešitve za dogradi- tev vodovodnega sistema za vasi Vine, Lemberg, Gabrov- ca, Bezovica … Obsežen projekt v Lindeku Občina v tem času ure- sničuje tudi večjo naložbo, na katero krajani čakajo že vrsto let. Prebivalci Lindeka pri Frankolovem bodo na- mreč predvidoma še letos dobili dostop do javnega vo- dovodnega omrežja. Gradnja štiri kilometre dolgega vodo- vodnega sistema v naselju Lindek se je začela oktobra lani in bo zaradi obsežnosti projekta predvidoma trajala do konca letošnjega leta. »Iz- vedba napreduje v skladu s časovnim načrtom. Zgrajena je že več kot polovica trase, ob tem pa tudi tri črpališča, ki bodo povezana, in vodo- hran Beli potok,« je pojasni- la Mateja Kozikar iz Občine Vojnik. Vojniška občina je projekt lani prijavila na javni raz- pis za pridobitev sredstev in bila uspešna. Naložba je ocenjena na milijon evrov, pri čemer je ministrstvo za naravne vire in prostor potr- dilo sofinanciranje projekta iz mehanizma za okrevanje in odpornost v višini malo več kot 400 tisoč evrov. Hkrati z gradnjo vodovoda bosta urejena tudi elek- trična napeljava in optično omrežje. Elektro Celje in Občina Vojnik imata za del trase, kjer potekajo skupni vodi, podpisan sporazum o sovlaganju. Celotna nalož- ba, ki bo omogočila večjo kakovost bivanja prebival- cem na območju Lindeka, bo po načrtih končana ko- nec letošnjega leta. Prebivalci Lindeka pri Frankolovem naj bi še v tem letu dobili dostop do javnega vodovodnega omrežja. Hkrati z gradnjo vodovoda bosta na tem območju urejena tudi električna napeljava in optično omrežje. (Foto: Mateja Kozikar) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 28, 1 1. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Mestna občina Velenje (MOV) je že začela izvajati nekatere trajnostno narav- nane projekte za zmanjšanje okoljskega odtisa in izboljša- nje kakovosti življenja pre- bivalcev, saj se je vključila v projekt Misija 100 podnebno nevtralnih mest, prav tako je nosilka naziva evropski zele- ŽALEC – Mama Nataša in hči Nina iz Kasaz sta konec leta 2019 izgubili partnerja in očeta. Od nje- gove smrti se ne znajdeta in sta v izjemno težki so- cialni stiski. Mama zara- di slabega zdravstvenega stanja ne more delati, hči končuje višjo šolo. Hiša s petimi manjšimi prostori, VELENJE – Brezplačna podnebno-energetska pisarna odprla vrata Prvi koraki na poti zelene preobrazbe V Velenju želijo do leta 2030 postati podnebno nevtralno mesto. Zato bodo številne dejavnosti v naslednjih letih v velenjski lokalni skupnosti oziroma celotni Šaleški dolini podrejene ciljem zelene preobrazbe. Da jim bodo prebival- ci lahko uspešno sledili, med drugim potrebujejo dodatno znanje. Zato je v Kreativnem centru Čuk v Starem trgu prejšnji teden odprla vrata podnebno-energetska pisarna, v kateri bodo prebivalcem velenjske in šoštanjske občine na voljo brezplačni nasveti in informacije glede zelenega go- spodarstva, odpadkov in mobilnosti. Strokovnjaki jim bodo med drugim svetovali, kako privarčevati pri rabi toplotne energije. Med drugim so občanom že na voljo finančne spodbude za nakup termostatskih ventilov. Na razpis se lahko prijavijo do začetka avgusta. BARBARA FURMAN Peter Dermol: »Za občane bodo strokovnjaki organizirali tudi delavnice, predavanja ter različne dogodke, da bodo čim bolj osveščeni. Zato si želim, da bi občani pisarno radi obiskovali in v njej našli koristne nasvete za svoj dom, saj bodo tako pripomogli k bolj kakovostnemu življenju celotne lokalne skupnosti.« Podnebno-energetska pi- sarna bo čez poletje odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 12. uro, ob torkih in četrtkih med 14. in 17. uro. Predvidoma jeseni naj bi delovni čas pisarne še nekoliko podaljšali. Prosto- ri pisarne so v Kreativnem centru Čuk na Starem trgu. »Na razpis za termostatske ventile se lahko prijavijo občani, ki živijo v stavbah, ki so priklopljene na sistem daljinskega ogrevanja. Tistim občanom, ki se bodo na razpis prijavili, bodo pokrili največ polovico priznanih stroškov naložbe oziroma največ 40 evrov na posamezno grelno telo,« je pojasnil Iztok Mori. Župan Peter Dermol je na odprtju podnebno-energetske pisarne občane pozval, naj v njej s pridom uporabljajo brezplačne nasvete in informacije strokovnjakov. (Foto: arhiv občine) S skupnimi močmi do prenovljenega doma ki so jo zgradili v 90. letih, je bila nevzdrževana in notra- njost nevredna človekovega življenja. Žalsko območno združe- nje Rdečega križa Slovenije je Nataši in Nini začelo po- magati oktobra 2021, ko ga je o težkih razmerah v njuni družini obvestil Center za socialno delo Savinjsko-Ša- leška. »Z našimi prostovoljci smo jima pomagali s čišče- njem odvečnih stvari v hiši in poskušali vzpostaviti cen- tralni sistem ogrevanja. Nju- na stanovanjska hiša je bila potrebna celovite obnove,« je pojasnil sekretar Matjaž Črešnovar. Zavihali so rokave. Njuna hiša je bila v tako slabem stanju, da so morali ome- tati zdajšnji dnevni prostor, urediti kuhinjo, spalnico in otroško sobo, hodnik ter v celoti še kopalnico. Vse to jim je uspelo s pomočjo do- brodelnega denarja. V pri- bližno letu so zanju zbrali malo več kot 42 tisoč evrov. »Rdeči križ Slovenije je iz solidarnostnega sklada pri- speval 2.500 evrov in Juteks 2 tisoč evrov. Druge zneske so namenili posamezniki in podjetja iz vse Slovenije. S pomočjo SMS-sporočil so ljudje donirali še posebej po objavi prispevkov v različnih medijih. Iz Eko sklada smo pridobili nepovratna sred- stva v višini 6 tisoč evrov za nakup centralne peči na pelete in drugega ogrevalne- ga sistema,« je naštel in do- dal, da je prejem ter porabo finančnih sredstev ves čas nadzirala tričlanska komisi- ja za pomoč Nataši in Nini. Po obnovi je ostalo še to- liko sredstev, da so z njimi lahko kupili dnevno in spal- nično pohištvo ter pohištvo za otroško sobo. Izvajalci so izvajali dela po ugodnejših cenah. Na transakcijskem ra- čunu je ostalo še 371,46 evra. »Velika težava je vlaga v sta- novanjski hiši, na novo bi bilo treba prekriti tudi ce- lotno hišo, za kar nam je zmanjkalo sredstev,« je ob k oncu še dodal Čr ešno v ar . ŠO, foto: osebni arhiv Pred obnovo … … po njej ni list za leto 2024. Sodeluje tudi v dveletnem pilotnem projektu Up-scale, v katerem sodelujoča mesta preverjajo inovativne pristope za razo- gljičenje. Ogljična nevtral- nost predstavlja maksimalno zmanjšanje izpustov ogljiko- vega dioksida in ustvarjanje ponorov za njihov preosta- nek. Podnebna nevtralnost poleg ogljične nevtralnosti vključuje tudi izničenje iz- pustov drugih toplogrednih plinov. Z znanjem do novih navad Kot je na odprtju podneb- no-energetske pisarne pou- daril župan Peter Dermol, si v velenjski lokalni skupnosti na različne načne utirajo pot do zelene prihodnosti. Del pilotnega projekta Up-scale je podnebno-energetska pi- sarna, v kateri bodo lokalnim prebivalcem nudili strokov- na svetovanja o zmanjšanju porabe energije, energetskih prenovah stavb in uporabi obnovljivih virov energije. »Za občane bodo strokov- njaki organizirali tudi delav- nice, predavanja ter različne dogodke, da bodo čim bolj osveščeni. V duhu zelene preobrazbe bomo morali lju- dje spremeniti svoje navade. Vsako novo ravnanje terja novo znanje. Zato si želim, da bi občani pisarno radi obi- skovali in v njej našli koristne nasvete za svoj dom, saj bodo tako pripomogli k bolj kako- vostnemu življenju celotne lokalne skupnosti.« Na voljo razpisi Po napovedih župana Dermola bodo Velenjča- nom na voljo tudi finančne spodbude. Občina je tako že objavila prvi razpis, v kate- rem je za sofinanciranje na- kupa termostatskih ventilov predvidenih 40 tisoč evrov. Občani se na ta razpis že lahko prijavijo. Sledilo naj bi še nekaj razpisov. Nasle- dnjega naj bi MOV objavila takoj, ko bo prejela odo- britev od republiškega Eko sklada. Namenjen bo sofi- nanciranju številnih drugih ukrepov, ki so okolju prija- zni. »Mestna občina Velenje je medtem že pridobila 1,9 milijona evrov dodatnih sredstev iz projekta Elena. Predvidoma jeseni bomo objavili poseben razpis, ki bo namenjen pripravi pro- jektne dokumentacije za energetske prenove stavb.« Kolikšno sofinanciranje? Po besedah direktorja velenjske občinske uprave Iztoka Morija je vgradnja termostatskih ventilov naj- cenejši in najhitrejši način znižanja porabe toplotne energije, zato so prvi javni razpis namenili prav tovr- stnim naložbam. »Na razpis se lahko pri- javijo občani, ki živijo v stavbah, ki so priklopljene na sistem daljinskega ogre- vanja. Tistim občanom, ki se bodo na razpis prijavili, bodo pokrili največ polovico priznanih stroškov naložbe oziroma največ 40 evrov na posamezno grelno telo,« je še pojasnil. Razpis bo od- prt do 8. avgusta. Tisti, ki se bodo prijavili prej, bodo imeli prednost pri odobritvi sofinanciranja. Zato občane pozivam, naj se čim prej pri- javijo na razpis.« Pri pripravi ukrepov za učinkovitejši sistem daljin- skega ogrevanja sodeluje tudi Komunalno podjetje Velenje. Kot je povedal di- rektor Gašper Škarja, so letos zaradi ugodnega na- kupa emisijskih kuponov s 1. februarjem ceno toplo- tne energije znižali za šest odstotkov, podobno pri- čakujejo tudi v prihodnje. »Naredili smo tudi številne analize porabe toplotne energije v zadnjih treh letih pri primerljivih porabnikih. Občane zato pozivam, naj se oglasijo v pisarni in tudi na sedežu komunalnega podjetja, kjer bodo preje- li primerne informacije o tem, kaj lahko še storijo za zmanjšanje porabe toplotne energije v svojem domu.« Njuna hiša je bila v tako slabem stanju, da so morali ometati zdajšnji dnevni prostor, urediti kuhinjo, spalnico in otroško sobo, hodnik ter v celoti še kopalnico. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 28, 1 1. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Doslej veljaven cenik pre- vozov je bil sprejet leta 2022, od takrat so se cene naftnih derivatov precej povišale, zato so v Gasilski zvezi Voj- nik-Dobrna predlagali potr- ditev novega cenika. Prevoz do 4 tisoč litrov vode tako po novem stane 63 evrov, pri če- mer bodo uporabniki morali odšteti 28 evrov, kar je dva evra več kot doslej, Občina Vojnik bo sofinancirala 35 evrov. Prevoz do 8 tisoč li- trov vode bo uporabnike stal 40 evrov in občino 50 evrov. Za prevoz nad 8 tisoč litrov vode bodo uporabniki morali plačati 48 evrov in občina 59 evrov. Za kakovostno pitno vodo Kot pravi vojniški župan Branko Petre, so razmere na tem področju iz leta v leto boljše, saj v občini pospešeno urejajo nove vodovode. Tako se je potreba po dovažanju vode precej zmanjšala. »V zadnjih letih občina za pre- voz pitne vode v proračunu namenja od dva do tri tisoč evrov. V preteklosti je bil ta Nova mostova v Jankovi in Polžah VOJNIK – Občina nadaljuje urejanje dotrajanih mostov. V naselju Jankova bo tako zgradila nov most čez Rovski potok. Sedanji most je bil namreč lani poškodovan v ne- urju s poplavami in je zato hidravlično neustrezen. Nadomestni most bo postavila tudi v Polžah pri Sorževem mlinu. V Jankovi sta načrtovani odstranitev starega mostu in gradnja novega armiranobetonskega mostu brez sredinskih opornikov. Nov most bo ustrezal zahtevam sodobnega prometa in bo omogočal neovirano prevajanje toka visokih vod Rovskega potoka. Skupna bruto širina mostu bo znašala 4,5 metra. Širina struge pod mostom bo znašala 6 metrov. V postopku javnega naročanja je bilo za izvajalca izbrano podjetje Peor. Rok za končanje del je letošnji september. V času gradnje bo v dolžini desetih metrov postavljen začasen premostitveni objekt. Večkratne visoke vode so močno poškodovale tudi most v Polžah, in sicer do te mere, da je bilo treba omejiti obremenitev mostu. Stari most bo izvajalec odstranil in na istem mestu zgradil novega armiranobetonskega brez sredinskih opornikov. V času gradnje bo popolna zapora ceste, odvoz bo po vzporednih javnih poteh skozi naselje Polže. Za izvajalca je bilo izbrano podjetje Voc Celje. Končanje del je predvideno do konca letošnjega avgusta. BA VOJNIK – Nove cene prevozov pitne vode občanom Vedno manj potreb po dostavi vode s cisternami Tudi v vojniški občini je še nekaj območij, kjer se občani z vodo oskrbujejo iz manjših lokalnih vodovodov in kjer imajo predvsem v sušnih obdobjih težave pri oskrbi s pitno vodo. Takrat jim na pomoč pri dostavi vode s cisternami priskočijo gasilci. Prevoz pitne vode občanom, ki nimajo možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje, sub- vencionira Občina Vojnik, pri čemer odslej veljajo nove, nekoliko višje cene. Nov cenik so vojniški občinski svetniki potrdili na junijski seji. BOJANA AVGUŠTINČIČ »V zadnjih letih občina za prevoz pitne vode v proračunu namenja od dva do tri tisoč evrov. V preteklosti je bil ta strošek bistveno višji, znašal je tudi več kot deset tisoč evrov na leto,« pravi župan. Za večjo prometno varnost SLOVENSKE KONJICE – Približno 130 tisoč evrov sta konjiško občino stali prenovi Mari- borske in Štajerske ulice, s čimer je v mestu zagotovila večjo prometno varnost. V krajevni skupnosti Bezina je posodobila 173-metrski odsek javne poti, strošek prenove je znašal pri- bližno 31 tisoč evrov. Prenovljen odsek Mariborske ulice je dolg 170 metrov, vrednost del, ki jih je opravilo podjetje Gradnje Marguč, je znašala približno 46 tisoče evrov. Tudi 326 metrov dolg odsek v Štajerski ulici je posodobilo podjetje Gradnje Marguč, prenova je stala 83.700 evrov. Nadzor nad gradbenimi deli je v obeh primerih opravil Štefan Gorinšek. Kot so še povedali v konjiški občinski upravi, je pred začetkom cestnih obnov konjiško komunalno podjetje na obeh odsekih obnovilo javno kanalizacijo in vodovod. Elektro Maribor je svoje nadzemne vode vgradil v podzemno kanalizacijo, s čimer je zagotovil večjo varnost in lepšo podobo obeh ulic. Prenovljena odseka so predali namenu v sklopu konjiškega občinskega praznika. Otvoritveni trak sta prerezala konjiški župan Darko Ratajc in predsednik Krajevne skupnosti Slovenske Konjice Stane Frim. Prebivalci krajevne skupnosti Bezina so se te dni razveselili prenovljenega odseka javne poti Gabrovnik–odcep Šintarjev graben, ki je dolg 173 metrov. Pogodbena vrednost obnovitvenih del je znašala 31.607 evrov, ki jih je prav tako opravilo podjetje Gradnje Marguč. BF Otvoritveni trak sta prerezala župan Darko Ratajc in predsednik KS Konjice Stane Frim. (Foto: arhiv občine) Gradnja nadomestnega mostu v Polžah (Foto: Julio Kovač) strošek bistveno višji, zna- šal je tudi več kot deset tisoč evrov na leto,« pravi župan. Na območju vojniške ob- čine je še nekaj manjših lo- kalnih vodovodov. »Še vedno so težave pri oskrbi z vodo iz zajetja Lahka peč v Socki. Ta vodovod je prevzelo v upra- vljanje podjetje Vo-Ka Celje. Jeseni načrtujemo začetek gradnje povezovalnega ce- vovoda med vitanjskim vo- dovodom in rezervoarjem v Čreškovi, s čimer bi odpra- vili težave tega vodnega vira v najbolj kritičnih trenutkih. Podobno strategijo imamo pri zajetju Kapelca nad Frankolo- vim, ki oskrbuje kar precej- šnje območje in kjer se v času suše pojavljajo težave. Ta del bomo povezali z vodovodom, ki ga gradimo iz Trnovelj pri Socki skozi Selce do zajetja Kapelca. To nameravamo ure- diti v treh letih,« pojasnjuje Petre. Ob tem v občini pripra- vljajo tudi rešitve za dogradi- tev vodovodnega sistema za vasi Vine, Lemberg, Gabrov- ca, Bezovica … Obsežen projekt v Lindeku Občina v tem času ure- sničuje tudi večjo naložbo, na katero krajani čakajo že vrsto let. Prebivalci Lindeka pri Frankolovem bodo na- mreč predvidoma še letos dobili dostop do javnega vo- dovodnega omrežja. Gradnja štiri kilometre dolgega vodo- vodnega sistema v naselju Lindek se je začela oktobra lani in bo zaradi obsežnosti projekta predvidoma trajala do konca letošnjega leta. »Iz- vedba napreduje v skladu s časovnim načrtom. Zgrajena je že več kot polovica trase, ob tem pa tudi tri črpališča, ki bodo povezana, in vodo- hran Beli potok,« je pojasni- la Mateja Kozikar iz Občine Vojnik. Vojniška občina je projekt lani prijavila na javni raz- pis za pridobitev sredstev in bila uspešna. Naložba je ocenjena na milijon evrov, pri čemer je ministrstvo za naravne vire in prostor potr- dilo sofinanciranje projekta iz mehanizma za okrevanje in odpornost v višini malo več kot 400 tisoč evrov. Hkrati z gradnjo vodovoda bosta urejena tudi elek- trična napeljava in optično omrežje. Elektro Celje in Občina Vojnik imata za del trase, kjer potekajo skupni vodi, podpisan sporazum o sovlaganju. Celotna nalož- ba, ki bo omogočila večjo kakovost bivanja prebival- cem na območju Lindeka, bo po načrtih končana ko- nec letošnjega leta. Prebivalci Lindeka pri Frankolovem naj bi še v tem letu dobili dostop do javnega vodovodnega omrežja. Hkrati z gradnjo vodovoda bosta na tem območju urejena tudi električna napeljava in optično omrežje. (Foto: Mateja Kozikar) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 28, 1 1. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Spominsko ploščo smo postavili v spomin na vnemo in delavnost mladih brigadirjev. Še danes radi obiskujemo kraje, kjer smo dobivali žulje ter naredili veliko koristnega za tamkajšnje prebivalce,« pravi Janez Kukovič. DOBJE – Številna gospo- dinjstva so že priključena na novozgrajeno optično omrežje. »Mislim, da je to velik napredek za naše ob- močje, ki je bilo slabo te- lekomunikacijsko poveza- no,« pojasnjuje tamkajšnji župan Franc Leskovšek. Podjetje Rune je lani, a tudi letos spomladi prekopa- lo skoraj celotno občino. To je ŠENTJUR – Upravna eno- ta Šentjur pri Celju bo prva upravna enota, ki bo pred- vidoma v začetku avgusta začela sprejemati elektron- ske prijave smrti (eSmrti). Tovrsten način bo prihranil čas in zmanjšal obseg admi- nistrativnega dela. Prijavi- telji smrti z drugih obmo- čij in druge upravne enote bodo v nov sistem vključeni postopoma, predvidoma do konca naslednjega leta. Trenutno je prijava smrti urejena tako, da prijavitelj ŠENTJUR – Z obeležjem in razstavo opozorili na pomen dela brigadirjev Brigadirski duh še živi Da brigadirsko poslanstvo ni le stvar zgodovine, am- pak lahko boljšo družbo soustvarja tudi danes, opozarja razstava v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju. Na ogled so fotografije iz delovnih akcij, med drugim pogozdovanja in odpravljanja posledic poplav, kjer je bil vsak dodaten par rok v veliko pomoč. Klub brigadirjev mladinske delovne brigade Miloša Zidanška Šentjur je na dediščino in pomen brigad pred dnevi opozoril tudi s postavitvijo spominske plošče v Šentvidu pri Planini. TINA STRMČNIK Janez Kukovič: »Klub brigadirjev MDB Miloša Zidanška ima 119 članov, ki skušajo pomagati po najboljših močeh. V naših vrstah je tudi veliko starejših brigadirjev, ki so pomagali pri velikih akcijah. Z zelo primitivnim orodjem so gradili železniške proge, predore, mostove, ki so še danes v uporabi.« Predsednik kluba Janez Kukovič je pojasnil, da so brigadirji prostovoljci, ki so v preteklosti pomagali pri gradnji infrastrukture na manj razvitih območjih. Na šentjurskem koncu se je dejavnost brigadirjev zače- la leta 1972, ko je skupina študentov osnovala brigado Rdečega križa in ljudem po- magala na enem od vrhov Bohorja, imenovanem Neto- pir oz. Fledermaus. Po be- sedah Kukoviča je bil tam vzpostavljen tudi zametek otroškega vrtca na tem ob- močju. V Šentjurju so leta 1977 organizirali mladinsko de- lovno brigado, imenovano po padlih borcih narodno- osvobodilnega boja Cvetki Jerin in Dušanu Lahu. Ta- krat so z brigadirji iz pobra- tene občine Požega zgradi- li cesto na Resevno, ki je v uporabi še danes. Leta 1978 so osnovali mladinsko de- lovno brigado (MDB) Milo- ša Zidanška, pod okriljem katere so prostovoljci 11 let odhajali na delovne akcije po Sloveniji in v druge drža- ve nekdanje Jugoslavije. Za svoje delo so bili odlikova- ni z najvišjimi udarniškimi odlikovanji. Še vedno dejavni Leta 2018 so se šentjurski brigadirji ponovno organi- zirali pod okriljem kluba. Najprej so želeli s svoji- mi izkušnjami, pogledi in opravljenim delom vplivati na mlade in jih navdušiti za brigadirsko poslanstvo. »To ne pomeni, da se mladi ne vključujejo v delo. Pogosto so dejavni kot prostovoljci, seveda delajo na drugačen način, z drugačnimi obli- kami in metodami dela. V družbi so še vedno potrebe po oblikah dela, ki jih lahko opravimo brigadirji,« je po- jasnil Kukovič. Takšne po- trebe so se na primer poja- vile po predlanskem požaru na Krasu. Kukovič je kot ga- silec sodeloval pri gašenju omenjenega požara in med spremljanjem posledic pre- poznal, da bo potrebna po- moč človeških rok. Povezal je različne klube brigadir- jev, ki so se jeseni 2022 pri- družili vsesplošni slovenski akciji pogozdovanja. Vsi so- delujoči v tej prostovoljni akciji so posadili več kot 11 tisoč sadik dreves. Brigadir- ji so lani na pomoč prisko- čili ob ujmah in poplavah. Posledice naravnih nesreč so pomagali odstranjevati v vseh delih države, kjer je bilo potrebno. Sodelovali so tudi pri odstranjevanju posledic vetroloma. Sledi, ki se jih ne da zabrisati Razstavo o dejavnosti klu- ba brigadirjev z naslovom Vdihnimo novo življenje dopolnjuje razstava del profesorja likovne vzgoje Rafaela Košca Tekavca z naslovom neUPORABNA umetnost. Ustvarjalec, ki se je rodil na Kozjanskem, zdaj pa živi v Mariboru, iz odsluženega lesa izdeluje žlice, posode in skulpture ter jim tako da nov namen. »V tem sem videl povezavo z delom brigadirjev na Krasu, ko smo v pepel, v pogorišče, zasadili kraški hrast,« je po- vedal Kukovič. Pred dnevi je Klub briga- dirjev MDB Miloša Zidan- ška v Šentvidu pri Planini postavil spominsko ploščo, ki opozarja na dediščino in pomen brigad, ki so de- lovale v zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko in so pomagale razvijati to ob- močje. Ker po besedah so- govornika od osamosvoji- tve ni bilo nobene podpore brigadirskemu delu, so se predstavniki kluba odločili, da sami opozorijo na dej- stva iz zadnjih 60 ali 70 let. »Imamo namreč občutek, kot da želi uradna politika zabrisati sled, ki smo jo pu- stili. A tega se ne da storiti. Ljudje se vsak dan vozimo po cestah in mostovih, ki smo jih zgradili, voda iz pip v hišah priteče po vodovo- dih, ki smo jih napeljali.« Povezani s spletom terjalo veliko usklajevanj z lastniki zemljišč. Pridobiva- njem služnostnih pravic je bilo po besedah dobjanske- ga župana zahtevno. Občin- ska uprava se je glede tega zelo zavzela in bila uspešna. Skoraj vsa območja imajo zdaj na voljo optično omrež- je. Večina gospodinjstev je že priključenih nanj, je pa na terenu tudi nekaj teh- ničnih težav. Sive lise so v približno dveh manjših na- seljih, ki nista izpolnjevali kriterijev glede števila pri- ključkov. Če bo potreba, bo občina po besedah Leskov- ška skušala s svojimi sred- stvi v naslednjem obdobju poskrbeti, da bodo dostop do optičnega omrežja imeli tudi t amk ajšn ji krajani. TS Elektronske prijave smrti upravni enoti posreduje obra- zec prijava smrti in priloži zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o njenem vzroku, matičar pa podatke o dnevu, mesecu, letu, uri in kraju smrti nato ročno prepiše v matični register. Prijavitelje in pravno podlago vpisa shrani v arhivu. Podatek o smrti se prenese v Centralni register prebivalstva, kjer je na voljo številnim zunanjim uporab- nikom osebnih podatkov. Po novem bo izpolnjevanje obrazcev nadomestil vnos podatkov v novo aplikaci- jo, ki jo bodo uporabljali mrliški pregledniki. Evi- denca prijaviteljev smrti in mrliških preglednikov bo povezana z matičnim registrom, zato ročno pre- pisovanje obrazca prijave smrti ne bo več potrebno. Matičar upravne enote, ki bo podatek o smrti posa- meznika lahko videl takoj neposredno v matičnem registru, bo podatek zgolj prev eril in vpis potrdil. TS Predsednik Kluba brigadirjev MDB Miloša Zidanška Janez Kukovič (v sredini) v družbi Staneta Petelinška (levo) in ustvarjalca Rafaela Košca Tekavca (desno) (Foto: TS) Brigadirsko obeležje v Šentvi- du pri Planini (Foto: JK) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 28, 1 1. julij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Spominsko ploščo smo postavili v spomin na vnemo in delavnost mladih brigadirjev. Še danes radi obiskujemo kraje, kjer smo dobivali žulje ter naredili veliko koristnega za tamkajšnje prebivalce,« pravi Janez Kukovič. DOBJE – Številna gospo- dinjstva so že priključena na novozgrajeno optično omrežje. »Mislim, da je to velik napredek za naše ob- močje, ki je bilo slabo te- lekomunikacijsko poveza- no,« pojasnjuje tamkajšnji župan Franc Leskovšek. Podjetje Rune je lani, a tudi letos spomladi prekopa- lo skoraj celotno občino. To je ŠENTJUR – Upravna eno- ta Šentjur pri Celju bo prva upravna enota, ki bo pred- vidoma v začetku avgusta začela sprejemati elektron- ske prijave smrti (eSmrti). Tovrsten način bo prihranil čas in zmanjšal obseg admi- nistrativnega dela. Prijavi- telji smrti z drugih obmo- čij in druge upravne enote bodo v nov sistem vključeni postopoma, predvidoma do konca naslednjega leta. Trenutno je prijava smrti urejena tako, da prijavitelj ŠENTJUR – Z obeležjem in razstavo opozorili na pomen dela brigadirjev Brigadirski duh še živi Da brigadirsko poslanstvo ni le stvar zgodovine, am- pak lahko boljšo družbo soustvarja tudi danes, opozarja razstava v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju. Na ogled so fotografije iz delovnih akcij, med drugim pogozdovanja in odpravljanja posledic poplav, kjer je bil vsak dodaten par rok v veliko pomoč. Klub brigadirjev mladinske delovne brigade Miloša Zidanška Šentjur je na dediščino in pomen brigad pred dnevi opozoril tudi s postavitvijo spominske plošče v Šentvidu pri Planini. TINA STRMČNIK Janez Kukovič: »Klub brigadirjev MDB Miloša Zidanška ima 119 članov, ki skušajo pomagati po najboljših močeh. V naših vrstah je tudi veliko starejših brigadirjev, ki so pomagali pri velikih akcijah. Z zelo primitivnim orodjem so gradili železniške proge, predore, mostove, ki so še danes v uporabi.« Predsednik kluba Janez Kukovič je pojasnil, da so brigadirji prostovoljci, ki so v preteklosti pomagali pri gradnji infrastrukture na manj razvitih območjih. Na šentjurskem koncu se je dejavnost brigadirjev zače- la leta 1972, ko je skupina študentov osnovala brigado Rdečega križa in ljudem po- magala na enem od vrhov Bohorja, imenovanem Neto- pir oz. Fledermaus. Po be- sedah Kukoviča je bil tam vzpostavljen tudi zametek otroškega vrtca na tem ob- močju. V Šentjurju so leta 1977 organizirali mladinsko de- lovno brigado, imenovano po padlih borcih narodno- osvobodilnega boja Cvetki Jerin in Dušanu Lahu. Ta- krat so z brigadirji iz pobra- tene občine Požega zgradi- li cesto na Resevno, ki je v uporabi še danes. Leta 1978 so osnovali mladinsko de- lovno brigado (MDB) Milo- ša Zidanška, pod okriljem katere so prostovoljci 11 let odhajali na delovne akcije po Sloveniji in v druge drža- ve nekdanje Jugoslavije. Za svoje delo so bili odlikova- ni z najvišjimi udarniškimi odlikovanji. Še vedno dejavni Leta 2018 so se šentjurski brigadirji ponovno organi- zirali pod okriljem kluba. Najprej so želeli s svoji- mi izkušnjami, pogledi in opravljenim delom vplivati na mlade in jih navdušiti za brigadirsko poslanstvo. »To ne pomeni, da se mladi ne vključujejo v delo. Pogosto so dejavni kot prostovoljci, seveda delajo na drugačen način, z drugačnimi obli- kami in metodami dela. V družbi so še vedno potrebe po oblikah dela, ki jih lahko opravimo brigadirji,« je po- jasnil Kukovič. Takšne po- trebe so se na primer poja- vile po predlanskem požaru na Krasu. Kukovič je kot ga- silec sodeloval pri gašenju omenjenega požara in med spremljanjem posledic pre- poznal, da bo potrebna po- moč človeških rok. Povezal je različne klube brigadir- jev, ki so se jeseni 2022 pri- družili vsesplošni slovenski akciji pogozdovanja. Vsi so- delujoči v tej prostovoljni akciji so posadili več kot 11 tisoč sadik dreves. Brigadir- ji so lani na pomoč prisko- čili ob ujmah in poplavah. Posledice naravnih nesreč so pomagali odstranjevati v vseh delih države, kjer je bilo potrebno. Sodelovali so tudi pri odstranjevanju posledic vetroloma. Sledi, ki se jih ne da zabrisati Razstavo o dejavnosti klu- ba brigadirjev z naslovom Vdihnimo novo življenje dopolnjuje razstava del profesorja likovne vzgoje Rafaela Košca Tekavca z naslovom neUPORABNA umetnost. Ustvarjalec, ki se je rodil na Kozjanskem, zdaj pa živi v Mariboru, iz odsluženega lesa izdeluje žlice, posode in skulpture ter jim tako da nov namen. »V tem sem videl povezavo z delom brigadirjev na Krasu, ko smo v pepel, v pogorišče, zasadili kraški hrast,« je po- vedal Kukovič. Pred dnevi je Klub briga- dirjev MDB Miloša Zidan- ška v Šentvidu pri Planini postavil spominsko ploščo, ki opozarja na dediščino in pomen brigad, ki so de- lovale v zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko in so pomagale razvijati to ob- močje. Ker po besedah so- govornika od osamosvoji- tve ni bilo nobene podpore brigadirskemu delu, so se predstavniki kluba odločili, da sami opozorijo na dej- stva iz zadnjih 60 ali 70 let. »Imamo namreč občutek, kot da želi uradna politika zabrisati sled, ki smo jo pu- stili. A tega se ne da storiti. Ljudje se vsak dan vozimo po cestah in mostovih, ki smo jih zgradili, voda iz pip v hišah priteče po vodovo- dih, ki smo jih napeljali.« Povezani s spletom terjalo veliko usklajevanj z lastniki zemljišč. Pridobiva- njem služnostnih pravic je bilo po besedah dobjanske- ga župana zahtevno. Občin- ska uprava se je glede tega zelo zavzela in bila uspešna. Skoraj vsa območja imajo zdaj na voljo optično omrež- je. Večina gospodinjstev je že priključenih nanj, je pa na terenu tudi nekaj teh- ničnih težav. Sive lise so v približno dveh manjših na- seljih, ki nista izpolnjevali kriterijev glede števila pri- ključkov. Če bo potreba, bo občina po besedah Leskov- ška skušala s svojimi sred- stvi v naslednjem obdobju poskrbeti, da bodo dostop do optičnega omrežja imeli tudi t amk ajšn ji krajani. TS Elektronske prijave smrti upravni enoti posreduje obra- zec prijava smrti in priloži zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o njenem vzroku, matičar pa podatke o dnevu, mesecu, letu, uri in kraju smrti nato ročno prepiše v matični register. Prijavitelje in pravno podlago vpisa shrani v arhivu. Podatek o smrti se prenese v Centralni register prebivalstva, kjer je na voljo številnim zunanjim uporab- nikom osebnih podatkov. Po novem bo izpolnjevanje obrazcev nadomestil vnos podatkov v novo aplikaci- jo, ki jo bodo uporabljali mrliški pregledniki. Evi- denca prijaviteljev smrti in mrliških preglednikov bo povezana z matičnim registrom, zato ročno pre- pisovanje obrazca prijave smrti ne bo več potrebno. Matičar upravne enote, ki bo podatek o smrti posa- meznika lahko videl takoj neposredno v matičnem registru, bo podatek zgolj prev eril in vpis potrdil. TS Predsednik Kluba brigadirjev MDB Miloša Zidanška Janez Kukovič (v sredini) v družbi Staneta Petelinška (levo) in ustvarjalca Rafaela Košca Tekavca (desno) (Foto: TS) Brigadirsko obeležje v Šentvi- du pri Planini (Foto: JK) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 28, 1 1. julij 2024 KULTURA Razstava Dvorec Novo Ce- lje: procesi spominjanja in po- zabe; dokumenti/pričevanja/ sodobne likovne intervencije se nanaša na vsa zgodovin- ska obdobja skrivnostnega dvorca Novo Celje, in sicer od njegovih začetkov do zatona delovanja. Prvi del razstave je pripravila dr. Polona Vidmar, ki je zgodovino dvorca razi- skovala skoraj desetletje, in govori o zgodbah iz življenja lastnikov dvorca, o razvoju arhitekturnega kompleksa ter njegovi opremi od konca 16. stoletja do leta 1930, ko je prešel v roke Dravske ba- novine. Drugi del razstave, ki so ga pripravili dr. Marija Po- čivavšek, Karmen Kreže in Uroš Govek, zajema obdobje od leta 1930 do leta 1981, ko je v njem desetletja domova- la bolnišnica – pred drugo svetovno vojno umobolnica, nato je služil kot nemška vojaška bolnišnica, po vojni Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je že sedmo leto zapored razpisal pesniško nagrado Fanny Haussmann, po- imenovano po domnevno prvi slovenski pesnici, ki je živela v prvi polovici 19. stoletja, krajši čas tudi v dvorcu Novo Celje pri Žalcu. »Izjemno nas veseli, da je v tem letu na razpis prispelo kar 63 pesniških ciklusov, 20 več kot prejšnje leto. Tako dober odziv potrjuje, da je pesniška nagrada v sedmih letih postala nacionalno prepoznavna in pomembna v pesniških krogih. Sodelujoči avtorji prihajajo iz vse Slovenije,« so spo- ročili iz zavoda. Žirija, ki jo sestavljajo slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, pesnik in literarni kritik dr. Zoran Pevec ter lanski prejemnik pesniške nagrade Tom Veber, je odločila, da letos zaradi izjemno kakovostnega na- bora pesniških ciklusov za nagrado v pr- vem krogu nominira 10 sodelujočih. To so Dejan Bosil, Jurij Hudolin, Suzana Kavka, Majda Kočar, Rok Komel, Matej Krajnc, Lu- cija Mirkac, Franci Novak, Andraž Polič in Glorjana Veber. Žirija bo konec avgusta odločila o izboru petih nominirank in nominirancev, nagra- jenko oziroma nagrajenca bo razglasila na podelitvi v dvorcu Novo Celje v četrtek, 26. septembra. Nagrajenka oziroma nagraje- nec bo prejel nagrado v višini tisoč evrov, ki jo podeljuje Občina Žalec. Na dogodku bo ZKŠT Žalec predstavil tudi novo številko r e vi je za kn jiže vnos t in k ultur o Vpogled. ŠO Dokumentarno-umetniška razstava o dvorcu Novo Celje Skrivnostna in bogata zgodovina baročnega dvorca V dvorcu Novo Celje so konec junija odprli obsežno razstavo, ki prikazuje bogato zgodovino samega dvorca. Gre za zgodovinski pregled baročnega dvorca od njegovih bleščečih plemiških časov, arhitekture, opreme in družin- skih zgodb lastnikov do obdobja, ko je desetletja služil kot bolnišnična stavba. Razstava, ki dvorec postavlja v širši kulturno-zgodovinski okvir, je prepletena s sodobnimi likovnimi intervencijami in zastavlja vprašanje, na kakšen način prinašamo preteklost v sedanjost in kako prihodnost plemenititi z izkušnjo preteklosti. Na ogled bo vse do 13. oktobra. SINTIJA JURIČ Združili kulturo in nogometno vročico Z žvižgom nogometne piščal- ke so na Resniku odprli razstavo nastalih del na 16. Skumavčevih likovnih dneh. Letos je bila kolo- nija glede marsičesa rekordna in posebna: gostila je največ ume- tnikov doslej – kar devet slikarjev in eno kiparko. Kotel z lovskim golažem je bil do zadnje kapljice izpraznjen in prvič je bila kolo- nija v času evropskega nogome- tnega prvenstva. Letos so na Resniku ustvarjali Sonja Hrastnik Janči, Zdravko Dolinšek, Matjaž Duh, Mihael Rudl, Pavle Ščurk, Viktor Šest, Miro Švigelj, Veljko Toman in kiparka Urša Toman. Slikarji so spremljali nogomet, tekmo Slo- venije so si z Zrečani ogledali kar v kavarni v Zrečah, a na njihovih slikah so nogometne vtise prema- gali tisti s Pohorja. Ker so prvi dan obiskali Turistično kmetijo Arbaj- ter na Skomarju, kjer sta jih prija- zno sprejela in pogostila Andrej in Judit, in so jih očarale košute, ki so jih lahko tudi hranili, so na mnogih slikah letos upodobljeni jeleni ali ovce. Nogometno je bila obarvana zaključna prireditev, na dogodek so slikarji kot nogome- taši vkorakali v spremstvu otrok, mladih slikarjev, voditelj dogaja- nja Aleš Mrzdovnik pa je spretno vodil kulturni dogodek, ki je pre- vzel nekatere elemente športnega dogajanja. Expe očaral obiskovalce So se pa na Resniku tudi letos držali nekaterih tradicionalnih za- dev: umetniki so ustvarjali od po- nedeljka do petka, na zaključnem dogodku je res velik aplavz požela Vokalna skupina Expe, za slikar- je so kuhale prijazne domačinke. Tudi letos je brezplačen lovski golaž ves dan brbotal pod taktirko Stanka Jevšenaka Supija, poma- gal mu je lovski pripravnik Janez, zadnjo uro je kuhalnico prevzel še zreški župan Boris Podvršnik. Brez »rujne« kapljice iz vinograda domačega župnika Stanka Krajca tudi ne bi šlo. Namesto nogome- tne himne so dve pravi pohorski zapeli člani Turističnega društva (TD) Resnik Rogla Ivan Kovše, Jo- žica Vengust, Tinika Jereb, Albina Orlačnik, Marjan Orlačnik in Milan Boček. Ob cerkvici svetega Jakoba, ki stoji v soseščini resniškega doma krajanov, je bil nekoč lep macesnov gozd, v njem pa so se pasle jerebice (divje kokoši). Te so tudi simbol resniškega turističnega društva. Kiparka Urša Toman je prav zato letos iz macesnovega lesa ustvarila tri jerebice, ki odslej krasijo dvori- šče pred domom. VM Znani so nominiranci Mladi rod slikarjev na Pohorju je vedno številnejši. (Foto: arhiv organizatorja) kot bolnišnica za zdravljenje tuberkuloze in pljučnih bo- lezni, na koncu še kot dom za ostarele in onemogle ob- čane – nato je dvorec padel v pozabo. Sodobne likovne intervencije Zgodovina dvorca je poda- na v zanimivi interpretaciji. Pisne vire in fotografsko gra- divo iz zasebnih in javnih zbirk dopolnjujejo zvočni viri – posneti spomini ljudi, ki so bili povezani z dvorcem. Dokumentarni in pričevalni del dopolnjuje drzna koncep- tualna raven t. i. sodobnih likovnih intervencij, ki sta jih v razstavo smiselno ume- stili kustosinji mag. Alenka Domjan, ki je bila tudi idej- na vodja razstave, in Mile- na Zlatar. »V razstavo smo umestili sodobne likovne in- tervencije osmih umetnikov, ki se vsebinsko nanašajo na posamezna obdobja v razvo- ju in delovanju tega dvorca,« je povedala Domjanova. Na razstavi se tako srečamo s krstnimi, prostorsko zasno- vanimi umetniškimi deli, ki so jih na licu mesta prispevali Dalibor Bori Zupančič, Velj- ko Toman in Jože Domjan, ter z likovnimi deli, ki so jih iz svoje zakladnice prispevali Matej Čepin, Jernej Forbici, Dore Klemenčič Maj, Metka Kavčič in Jože Tisnikar. Nadvse dober odziv Odprtje razstave, ki ga je glasbeno pospremil tudi duet Dimek in Davor Klarić, je naletelo na dober odziv in v dvorec v Savinjski dolini pri- vabilo številne obiskovalce. Na razstavo o dvorcu Novo Celje, ki je že od nekdaj pri- vlačen tako za obiskovalce kot umetnike, se je po be- sedah Domjanove pozitivno odzvala tudi prisotna širša slovenska stroka. »V sloven- skem prostoru namreč ne po- znamo takšnih razstav, da bi šlo za kombinacijo in inter- disciplinarno delo več strok, torej zgodovine, umetnostne zgodovine in bibliotekarstva. In ta razširjen koncept govo- ri o izjemnosti te razstave,« je poudarila Domjanova in dodala, da je razstava na- stajala več kot leto. Navzoče je na odprtju nagovoril tudi državni sekretar na ministr- stvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar. Razstava je brezplačno na ogled do 13. oktobra vsak pe- tek, soboto in nedeljo od 17. do 20. ure ter med tednom po predhodni najavi. Vsako zadnjo nedeljo v mesecu so ob 18. uri na voljo brezplačna vodenja po razstavi. Foto: Nik Jarh Odprtje je pritegnilo več obiskovalcev, kot jih sprejme slavnostna dvorana dvorca Novo Celje. Trije umetniki so pripravili krstne izvedbe na licu mesta, drugi umetniki so likovna dela prispevali iz svoje zakladnice. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 28, 1 1. julij 2024 NAŠA TEMA Prostori, kjer so ljudje nekoč preplesali noč, danes samevajo ali dobivajo nove vsebine Minilo je veliko časa od zadnjega »diskača« »To so bili najlepši časi v moji mladosti,« je pred časom bralec komentiral prispevek Novega tednika o tem, da so v Šentjurju porušili klub B-52, saj so tam predvidena stanovanja. Ste tudi vi nekoč ob koncih tedna »žurali« v diskotekah Casablanca, Jungle, Evergreen, Tarantela in še kje? Plesalo se je tudi v manjših lokalih v nekoliko bolj oddaljenih kra- jih … Spomine na zlato dobo diskotek so obudili didžeji, lastnik in vodja kluba Evergreen in tudi Celjani, ki opažajo, da v knežjem mestu in okolici danes manjka prostorov, kjer bi se lahko zabavali. TINA STRMČNIK Sandi Križanič iz Maribora je kar šest let kot didžej skrbel za glasbo v znani celjski diskoteki Casablanca. Ker je ob četrtkih vodil oddajo na Radiu Celje, ob tem pa opra- vljal še izmensko delo na Radiu Maribor, včasih ni vedel, ali je noč ali dan. Leta 1988 je v Ljubljani opravil tečaj za didžeja. Kmalu ga je eden od lastnikov diskoteke Casablanca povabil k sodelovanju. Dan pred silvestrovim je prvič poskrbel za glasbeno kuliso v tem lokalu. V tistem obdobju so ljudje v diskoteke prišli že okrog 22. ure ali še prej. »Prizorišče je bilo zelo hitro polno. Za diskoteko je bila vstopnina, včasih je bila konzumacija, kar pomeni, da so lahko ljudje del vstopnine porabili za nakup pijače pri točilnem pultu. Takrat je bilo vse veliko ceneje, z malo denarja so se lahko ljudje zabavali vso noč,« je povedal. Spominja se, da so v omenjeni diskoteki redno organizirali koncerte, gostili so na pri- mer Parni valjak, med prvimi v državi so gostili hrvaško zasedbo ET. Še en zaščitni znak tedanjega nočnega dogajanja je bil gost cigaretni dim, saj je bilo še dovoljeno kajenje v notranjih prostorih. Križanič je bil zato več let pasivni kadilec. Zdi se mu, da so se znali ljudje v 90. letih bolj zabavati kot danes. A dodaja, da gre verjetno za nostalgijo, ki se pri večini ljudi pojavi, ko se spominjajo, kako je bilo nekoč. »V ospredju je bilo druženje s prijatelji, kaj malega smo popili, uživali ob glasbi. Danes ljudje ob prihodu na zabavo najprej naredijo ›selfi e‹ in ga hitro objavijo na katerem od družbenih omrežij. Bojijo se, da bo sicer videti, kot da se jim nič ne dogaja.« Od plošč do zgoščenk Kot didžej je najprej predvajal glasbo na ploščah, ki jih je vsakih nekaj mesecev kupoval v Münchnu in jih tihotapil čez mejo. Po prvih dveh letih sodelovanja s priljubljeno celjsko diskoteko je tja prinesel CD-predvajalnik in prve sposojene zgoščenke. Delo na Radiu Ma- ribor mu je omogočilo, da je lahko sčasoma uporabljal napravo za snemanje na zgoščenke in si sam pripravil svoje prve kompilacije. »Med skladbami, ki smo jih predvajali največ, je vsekakor Tek je 12 sati. To skladbo sem zavrtel tudi 13-krat v enem večeru, a še to se je ljudem zdelo premalo. Lahko bi jo predvajal brez premora, pa bi vsi noreli in plesali.« Zelo priljubljene so bile »house različice« skladb angleške plesne scene, ki so se prebile na vrh različnih lestvic. Izstopala je pesem French kiss, najbolj znano delo, ki ga je ustvaril ameriški didžej Li'l Louis. Križanič je nekaj minut pred eno uro ponoči obvezno zavrtel tri ali štiri počasne skladbe. »Vsi fantje so takrat odšli po dekleta, da so se lahko malo ›stiskali‹, pridušili smo luči … Če bi danes sredi zabave predvajal nekaj počasnih skladb, bi me ljudje malo čudno gledali.« Za pralni stroj Omenil je, da so v Casablanco prihajali ljudje različnih subkultur in generacij. »Nekateri so nosili džins, drugi so bili ›šminkerji‹. Takrat sem bil oblečen v črno, imel sem dolge lase, mislil sem, da sem ›kul‹. Ko danes pomislim na svojo opravo z belimi nogavicami, se sam sebi zdim smešen. A takrat je bil priljubljen Michael Jackson,« se nasmeji. V vseh letih sodelovanja je z njim za mešalnim pultom sodelovalo še šest ali sedem ljudi, med drugim Inge Kobe, Tomi Laibaher in Primož Kogovšek. Ko sta z ženo pričakovala otroka, se je počasi poslovil od vrtenja glasbe v Casablanci. »Takratni najemnik me je prosil, ali lahko vendarle poskrbim še za glasbo na silvestrsko noč. Dejal sem, da lahko, a pod pogojem, da dobim plačilo, s katerim bom lahko kupil pralni stroj.« Obiskovalci lokala so vso noč plesali, mlada družinica pa je nato perilo prala s pomočjo novega gospodinjskega aparata. TS Skupino ET bi lahko »vrtel« vso noč TINA STRMČNIK 57-letni Sandi Križanič je bil od leta 1988 didžej v diskoteki Casablanca. Po poklicu je sicer glasbeni urednik, v zadnjem času to delo opravlja na radijski postaji Toti radio. (Foto: osebni arhiv) Prostori nekdanje diskoteke Casablanca (Foto: Nik Jarh) »Danes so nekateri prostori osredotočeni le na zabavo mlajše generacije, občasno kje zasledim zabave v slogu 80. ali 90. let. Nekoč je bilo zagotovo veliko več klubov in raznolikosti, kar ljudje danes verjetno pogrešajo,« meni Sandi Križanič. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 28, 1 1. julij 2024 NAŠA TEMA Ko smo v uredništvu naše me- dijske hiše odprli razpravo o nek- danjih diskotekah na Celjskem, so novinarji, oblikovalci, fotografi in tonski tehniki drug za drugim nizali spomine. Vsak je pel hvalospeve svo- jemu obdobju, svojim priljubljenim zbirališčem. Nekateri so plesali na Samanto Fox, drugim sta v spomi- nu ostala didžej BoBo in zasedba Modern Talking. Beseda diskoteka je sprožila neustavljiv vrelec. Verjetno je res, da je za nazaj vse videti lepše. Sploh ko se spominjamo obdobja, ko smo bili mladi, zaljubljeni, brezskrbni … A zabava vendar ni rezervirana le za eno življenjsko obdobje. Morda starejši ne poznamo krajev, kjer se zbirajo mlajši. A tudi tisti po 40. letu bi z veseljem odšli preplesat celo noč, kot so povedali sogovorniki v anketi na celjskih ulicah. Kotički, kjer je bila nekoč najboljša zabava v mestu, imajo danes nove vsebine, nekateri tudi klavrno propa- dajo. Je nastopil čas, da se disko krogle ponovno zavrtijo? Še kdaj? Včasih »žurali« od četrtka do nedelje Kateri lokali so bili najbolj priljubljeni v njihovi mladosti? To je eno od vprašanj, ki smo jih na celjskih ulicah zastavili mimoidočim. Ti so kot iz topa izstre- lili imena diskotek in klubov, kjer so se kot najstniki in srednješolci zabavali nekoč. Vsi so opazili, da v knežjem mestu in okolici danes ni več prostorov, kjer bi lahko ljudje preplesali noč. Klemen Jakša, Celje: »Najbolj pogosto smo ho- dili v Kljub in v Barfl y, kjer je delal moj brat. Danes je v Celju revnejša ponud- ba. Tu hodim v Špital za prjatle in Tamkoučiri. Če si zaželim bolj klubske iz- kušnje, grem v Maribor v Trust. V Celju takšne po- nudbe ni več.« JF, foto: Nik Jarh Aleksandra Selčan, Celje: »Kot najstnica sem zahajala v Evergreen, Ca- sablanco in Kljub. Takrat smo začeli v četrtek in ›žurali‹ do nedelje. Mislim, da danes mladi nimajo več prostora, kjer bi se lahko tako zabavali, kot smo se mi. Nekaj možnosti sicer je, a je ponudba precej okr- njena. Prav tako mislim, da se mladi ne počutijo zaže- lene v prostorih, ki so še namenjeni zabavi. Danes zahajam v Špital za prija- telje in Tamkoučiri.« Tina Gracer, Celje: »V srednji šoli in po njej sem zahajala v Casablanco, Jungle in Zamorca. Da- nes grem sicer velikokrat že kar s kurami spat. Ko grem ven, grem v Špital za prjatle ali Tamkoučiri. Pogrešam prostor, kjer bi lahko plesali. Zanimivo bi mi bilo vse od salse do ka- kšnega disko večera.« Petra Klepec, Celje: »V srednji šoli še nisem žive- la v Celju, a smo vseeno hodili v Teater in Kljub. Zdaj v Celju načeloma ne hodim ven, razen občasno v Špital za prjatle. Sem v teh letih, ko klubi niso več najbolj vabljivi, sicer pa jih v Celju tako ali tako ni. Si pa s prijatelji prirejamo za- sebne zabave.« OB ROBU »Bili smo povsem drugačni od drugih« Starejša glasba legendar- nih pevcev, ameriški slog kluba, osvetljene fotografi je največjih glasbenih legend, posebni koktajli, stekleno plesišče, v vitrini pa legendar- ne lutke v naravni velikosti. Vse to je v zlati dobi diskotek v Evergreen Club v Celju in Šentjurju pripeljalo več tisoč obiskovalcev na večer. »Ko si vstopil v klub, je bilo, kot da si prišel v drug svet. Bil je lo- kal z dušo in zato so se ljudje pri nas počutili zelo dobro,« se spominja lastnik in vodja kluba Andrej Kuzma. Prvi Evergreen Club je An- drej Kuzma na celjski tržnici odprl leta 1995, da bi v mestu na svoj račun prišla tudi srednja starejša generacija, ki je uživa- la ob zvokih velikih glasbenih legend. »V Celju je bilo takrat ogromno diskotek, ki so bile namenjene mlajšim, manjkal je klub, kjer bi se vrtela glasba za malce starejšo populacijo,« pove. Klub je zaradi svojega do- delanega koncepta že v začet- ku požel velik uspeh. Dve leti kasneje se je pod istim imenom odprl tudi v Šentjurju, leta 1999 se je s celjske tržnice prestavil v Ulico XIV. divizije, kjer je bil do leta 2011. »Zadnji Evergreen je bil največji od vseh in tudi najbolj priljubljen. Vanj smo vložili vso svojo energijo,« se spominja Kuzma. Edinstveno vzdušje Evergreen Club je slovel po svojem glasbenem izboru, ameriškemu slogu, novostih in postrežbi. Čeprav so didžeji najprej vrteli izključno glasbo velikih glasbenih legend, kot sta Frank Sinatra in Elvis Pre- sley, so kasneje na željo obisko- valcev glasbeni izbor razširili. Tudi slogovno je bil klub pov- sem dovršen in se je ravnal po klubih v tujini. »V lokalu je bilo veliko novosti, ki jih ni bilo ni- kjer drugje v državi. Imeli smo ameriški slog točilnih miz. V klubu je bilo ogromno rablje- nih glasbil, na steni je bilo 750 uokvirjenih slik starih glasbe- nih legend, ki so jih osvetljeva- le lučke. V stekleni vitrini smo imeli tudi štiri lutke v naravni velikosti,« našteva Kuzma. Kot dodaja, so bile cene pijač dostopne, zato je bila prodaja zelo uspešna. Večjih težav in pretepov niso beležili, za var- nost je skrbela tudi redarska služba. »K nam so se vozili obiskovalci iz cele Slovenije. V najboljših časih se je v enem večeru v klubu znašlo med pet in osem tisoč ljudi, naenkrat jih je bilo lahko notri več kot tisoč.« Zabave, ki so trajale do zgodnjih jutranjih ur, so najprej postopoma zamrle v Šentjur- ju. Ob enoletni prenovi ceste v Ulici XIV. divizije so Evergreen zaprli še v Celju in ga nato niso več obudili. (Ne)ponovljiv uspeh? Čeprav je Kuzma v klube vložil ogromno denarja, se teh časov spominja kot zlatih. Pre- pričan je, da Evergreen danes nikakor ne bi mogel biti tako uspešen kot nekoč. »To so bili drugi časi. V klubih se je takrat še lahko kadilo, policijski nad- zori niso bili tako strogi, ljudje so bili bolj sproščeni in tudi ce- novno je bilo veliko ugodneje. V enem večeru je pri nas delalo več kot 26 ljudi. Ne vem niti, kje bi danes dobil toliko delavcev,« pove. Nočno dogajanje na Celj- skem danes ocenjuje kot zelo slabo. »Klubi so zamrli in tež- ko jih bo obuditi. Tudi pogojev skoraj ni več za to, kar je velika škoda,« pove in optimistično doda, da se bo mogoče to, kar se zdi danes nemogoče, čez ne- kaj desetletij spremenilo. SJ, foto: osebni arhiv Andreja Kuzme TINA STRMČNIK Tarantela omrežila Slovenijo V devetdesetih letih je nočni klub Tarantela v Slovenskih Konjicah pri- vabljal zabave željne iz vse Slovenije, tudi znana imena iz sveta politike, gospodarstva in estrade. V njem je glasbo vrtel pri- ljubljen didžej Vojko Gač- nikar, ob koncih tedna so se vrstili nastopi najbolj priljubljenih glasbenikov tistega časa iz Slovenije in sosednje Hrvaške. »To je bil kultni klub, ki se ga mnogi še danes spominja- jo s prijetno nostalgijo,« pravi Vojko. Nočni klub Tarantela je deloval od leta 1995 do 2002 v sklopu konjiškega hotela Dravinja in je bil v lastništvu gostinskega podjetja Jelen. Stavba hotela v središču mesta že leta klavrno pro- pada, zanemarjen vhod v nekdaj ugledno in zelo pri- ljubljeno Tarantelo je skoraj srhljiv. T ežko je verjeti, da je bila pred skoraj tremi desetle- tji sinonim za najboljšo zabavo daleč naokoli. Izbor glasbe narekovali obiskovalci Konjičan Vojko Gačnikar, ki je v Taranteli vrtel glasbo ves Konjičan Vojko Gačnikar je v prilju- bljeni Taranteli izbor glasbe prilaga- jal želji obiskovalcev. (Foto: osebni arhiv) Današnja propadajoča podoba nekdaj priljubljene Tarantele (Foto: B. F.) čas njenega obratovanja, pra- vi, da so nekateri gostje pri- hajali na zabavo v petek in so ostali ves konec tedna, saj so v hotelu najeli prenočišče in naročili hrano. »Nočni klub je bil prepoznaven po odlični glasbi. Nikoli si nisem pripra- vljal seznama skladb, ki sem jih vrtel. V ospredju so bile seveda aktualne uspešnice, a po mojem mnenju je ključ uspeha v tem, da sem po- zorno opazoval, kako se na glasbo odzivajo obiskovalci. Izbor glasbe sem prilagajal njihovemu okusu. Zato je bila diskoteka ob petkih in sobo- tah vedno polna do zadnje- ga kotička. Bila je prostorna in lepo opremljena. Takrat v Sloveniji ni bilo v navadi, da bi sočasno delala dva didžeja, z mano je kot animator delal didžej Dečk. Tako sva skupaj skrbela, da so se gosti radi vra- čali.« Med drugim so prihajali uspešni podjetniki, gospodar- stveniki, politiki in številne druge znane osebnosti. Spo- mni se prvega silvestrovanja v Taranteli, ko je bil med gosti takratni gospodarski minister Maks Tajnikar, sicer Konjičan. Prostor so najemala tudi pod- jetja za zabave ob koncu leta. Jonasova pohvala Med gosti Tarantele je bil tudi Jonas Žnidaršič, ki je v tistem času pisal kolumne za eno od slovenskih revij. »Silve- stroval je pri nas. Komaj sem čakal, kaj bo napisal v svoji kolumni. Prijetno presenečen sem bil, saj je med drugim zapisal, da je sicer zahteven poslušalec glasbe, a mu je bil izbor zelo všeč. In da je bilo to njegovo najboljše silvestrovanje doslej. Bolj- še reklame si ne bi mogli želeti,« se spominja Vojko in doda, da se je po tem zapisu obisk Tarantele še povečal. Prihajali so gostje iz vse Slovenije. Ljudje so se spoznavali, rojevale so se simpatije, ki so prerasle v ljubezni, nekatere so se končale s poroko. Posebna dodana vre- dnost diskoteke so bili na- stopi v živo. »Upam si tr- diti, da je Tarantela gostila skoraj vse takratne najbolj priljubljene pevce in glas- bene skupine iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Od zasedbe Parni valjak do Se- verine in Jana Plestenjaka, ki je takrat bil še novinec na glasbeni sceni. Nasto- pal je celo legendarni Mišo Kovač. Spomnim se, da nas je obiskala ekipa Televizije Slovenija, ki je posnela pri- spevek o Taranteli. Predva- jali so ga v priljubljeni glas- beni oddaji, ki jo je vodila pevka Anja Rupel. To so bila zlata leta Tarantele,« še poudarja Vojko, ki že vrsto let opravlja delo radijskega glasbenega urednika. Leta 2002 se je vodstvo Tarantele odločilo, da bodo vrteli le elektro glasbo in house, kar je bila pone- srečena odločitev, saj se je obisk občutno zmanjšal in diskoteka je kmalu za ve- dno zaprla vrata. BF Andrej Kuzma v zlatih časih diskoteke Evergreen K dobremu počutju obiskovalcev so pripomogli tudi natakarji. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 28, 1 1. julij 2024 NAŠA TEMA Prostori, kjer so ljudje nekoč preplesali noč, danes samevajo ali dobivajo nove vsebine Minilo je veliko časa od zadnjega »diskača« »To so bili najlepši časi v moji mladosti,« je pred časom bralec komentiral prispevek Novega tednika o tem, da so v Šentjurju porušili klub B-52, saj so tam predvidena stanovanja. Ste tudi vi nekoč ob koncih tedna »žurali« v diskotekah Casablanca, Jungle, Evergreen, Tarantela in še kje? Plesalo se je tudi v manjših lokalih v nekoliko bolj oddaljenih kra- jih … Spomine na zlato dobo diskotek so obudili didžeji, lastnik in vodja kluba Evergreen in tudi Celjani, ki opažajo, da v knežjem mestu in okolici danes manjka prostorov, kjer bi se lahko zabavali. TINA STRMČNIK Sandi Križanič iz Maribora je kar šest let kot didžej skrbel za glasbo v znani celjski diskoteki Casablanca. Ker je ob četrtkih vodil oddajo na Radiu Celje, ob tem pa opra- vljal še izmensko delo na Radiu Maribor, včasih ni vedel, ali je noč ali dan. Leta 1988 je v Ljubljani opravil tečaj za didžeja. Kmalu ga je eden od lastnikov diskoteke Casablanca povabil k sodelovanju. Dan pred silvestrovim je prvič poskrbel za glasbeno kuliso v tem lokalu. V tistem obdobju so ljudje v diskoteke prišli že okrog 22. ure ali še prej. »Prizorišče je bilo zelo hitro polno. Za diskoteko je bila vstopnina, včasih je bila konzumacija, kar pomeni, da so lahko ljudje del vstopnine porabili za nakup pijače pri točilnem pultu. Takrat je bilo vse veliko ceneje, z malo denarja so se lahko ljudje zabavali vso noč,« je povedal. Spominja se, da so v omenjeni diskoteki redno organizirali koncerte, gostili so na pri- mer Parni valjak, med prvimi v državi so gostili hrvaško zasedbo ET. Še en zaščitni znak tedanjega nočnega dogajanja je bil gost cigaretni dim, saj je bilo še dovoljeno kajenje v notranjih prostorih. Križanič je bil zato več let pasivni kadilec. Zdi se mu, da so se znali ljudje v 90. letih bolj zabavati kot danes. A dodaja, da gre verjetno za nostalgijo, ki se pri večini ljudi pojavi, ko se spominjajo, kako je bilo nekoč. »V ospredju je bilo druženje s prijatelji, kaj malega smo popili, uživali ob glasbi. Danes ljudje ob prihodu na zabavo najprej naredijo ›selfi e‹ in ga hitro objavijo na katerem od družbenih omrežij. Bojijo se, da bo sicer videti, kot da se jim nič ne dogaja.« Od plošč do zgoščenk Kot didžej je najprej predvajal glasbo na ploščah, ki jih je vsakih nekaj mesecev kupoval v Münchnu in jih tihotapil čez mejo. Po prvih dveh letih sodelovanja s priljubljeno celjsko diskoteko je tja prinesel CD-predvajalnik in prve sposojene zgoščenke. Delo na Radiu Ma- ribor mu je omogočilo, da je lahko sčasoma uporabljal napravo za snemanje na zgoščenke in si sam pripravil svoje prve kompilacije. »Med skladbami, ki smo jih predvajali največ, je vsekakor Tek je 12 sati. To skladbo sem zavrtel tudi 13-krat v enem večeru, a še to se je ljudem zdelo premalo. Lahko bi jo predvajal brez premora, pa bi vsi noreli in plesali.« Zelo priljubljene so bile »house različice« skladb angleške plesne scene, ki so se prebile na vrh različnih lestvic. Izstopala je pesem French kiss, najbolj znano delo, ki ga je ustvaril ameriški didžej Li'l Louis. Križanič je nekaj minut pred eno uro ponoči obvezno zavrtel tri ali štiri počasne skladbe. »Vsi fantje so takrat odšli po dekleta, da so se lahko malo ›stiskali‹, pridušili smo luči … Če bi danes sredi zabave predvajal nekaj počasnih skladb, bi me ljudje malo čudno gledali.« Za pralni stroj Omenil je, da so v Casablanco prihajali ljudje različnih subkultur in generacij. »Nekateri so nosili džins, drugi so bili ›šminkerji‹. Takrat sem bil oblečen v črno, imel sem dolge lase, mislil sem, da sem ›kul‹. Ko danes pomislim na svojo opravo z belimi nogavicami, se sam sebi zdim smešen. A takrat je bil priljubljen Michael Jackson,« se nasmeji. V vseh letih sodelovanja je z njim za mešalnim pultom sodelovalo še šest ali sedem ljudi, med drugim Inge Kobe, Tomi Laibaher in Primož Kogovšek. Ko sta z ženo pričakovala otroka, se je počasi poslovil od vrtenja glasbe v Casablanci. »Takratni najemnik me je prosil, ali lahko vendarle poskrbim še za glasbo na silvestrsko noč. Dejal sem, da lahko, a pod pogojem, da dobim plačilo, s katerim bom lahko kupil pralni stroj.« Obiskovalci lokala so vso noč plesali, mlada družinica pa je nato perilo prala s pomočjo novega gospodinjskega aparata. TS Skupino ET bi lahko »vrtel« vso noč TINA STRMČNIK 57-letni Sandi Križanič je bil od leta 1988 didžej v diskoteki Casablanca. Po poklicu je sicer glasbeni urednik, v zadnjem času to delo opravlja na radijski postaji Toti radio. (Foto: osebni arhiv) Prostori nekdanje diskoteke Casablanca (Foto: Nik Jarh) »Danes so nekateri prostori osredotočeni le na zabavo mlajše generacije, občasno kje zasledim zabave v slogu 80. ali 90. let. Nekoč je bilo zagotovo veliko več klubov in raznolikosti, kar ljudje danes verjetno pogrešajo,« meni Sandi Križanič. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 28, 1 1. julij 2024 NAŠA TEMA Ko smo v uredništvu naše me- dijske hiše odprli razpravo o nek- danjih diskotekah na Celjskem, so novinarji, oblikovalci, fotografi in tonski tehniki drug za drugim nizali spomine. Vsak je pel hvalospeve svo- jemu obdobju, svojim priljubljenim zbirališčem. Nekateri so plesali na Samanto Fox, drugim sta v spomi- nu ostala didžej BoBo in zasedba Modern Talking. Beseda diskoteka je sprožila neustavljiv vrelec. Verjetno je res, da je za nazaj vse videti lepše. Sploh ko se spominjamo obdobja, ko smo bili mladi, zaljubljeni, brezskrbni … A zabava vendar ni rezervirana le za eno življenjsko obdobje. Morda starejši ne poznamo krajev, kjer se zbirajo mlajši. A tudi tisti po 40. letu bi z veseljem odšli preplesat celo noč, kot so povedali sogovorniki v anketi na celjskih ulicah. Kotički, kjer je bila nekoč najboljša zabava v mestu, imajo danes nove vsebine, nekateri tudi klavrno propa- dajo. Je nastopil čas, da se disko krogle ponovno zavrtijo? Še kdaj? Včasih »žurali« od četrtka do nedelje Kateri lokali so bili najbolj priljubljeni v njihovi mladosti? To je eno od vprašanj, ki smo jih na celjskih ulicah zastavili mimoidočim. Ti so kot iz topa izstre- lili imena diskotek in klubov, kjer so se kot najstniki in srednješolci zabavali nekoč. Vsi so opazili, da v knežjem mestu in okolici danes ni več prostorov, kjer bi lahko ljudje preplesali noč. Klemen Jakša, Celje: »Najbolj pogosto smo ho- dili v Kljub in v Barfl y, kjer je delal moj brat. Danes je v Celju revnejša ponud- ba. Tu hodim v Špital za prjatle in Tamkoučiri. Če si zaželim bolj klubske iz- kušnje, grem v Maribor v Trust. V Celju takšne po- nudbe ni več.« JF, foto: Nik Jarh Aleksandra Selčan, Celje: »Kot najstnica sem zahajala v Evergreen, Ca- sablanco in Kljub. Takrat smo začeli v četrtek in ›žurali‹ do nedelje. Mislim, da danes mladi nimajo več prostora, kjer bi se lahko tako zabavali, kot smo se mi. Nekaj možnosti sicer je, a je ponudba precej okr- njena. Prav tako mislim, da se mladi ne počutijo zaže- lene v prostorih, ki so še namenjeni zabavi. Danes zahajam v Špital za prija- telje in Tamkoučiri.« Tina Gracer, Celje: »V srednji šoli in po njej sem zahajala v Casablanco, Jungle in Zamorca. Da- nes grem sicer velikokrat že kar s kurami spat. Ko grem ven, grem v Špital za prjatle ali Tamkoučiri. Pogrešam prostor, kjer bi lahko plesali. Zanimivo bi mi bilo vse od salse do ka- kšnega disko večera.« Petra Klepec, Celje: »V srednji šoli še nisem žive- la v Celju, a smo vseeno hodili v Teater in Kljub. Zdaj v Celju načeloma ne hodim ven, razen občasno v Špital za prjatle. Sem v teh letih, ko klubi niso več najbolj vabljivi, sicer pa jih v Celju tako ali tako ni. Si pa s prijatelji prirejamo za- sebne zabave.« OB ROBU »Bili smo povsem drugačni od drugih« Starejša glasba legendar- nih pevcev, ameriški slog kluba, osvetljene fotografi je največjih glasbenih legend, posebni koktajli, stekleno plesišče, v vitrini pa legendar- ne lutke v naravni velikosti. Vse to je v zlati dobi diskotek v Evergreen Club v Celju in Šentjurju pripeljalo več tisoč obiskovalcev na večer. »Ko si vstopil v klub, je bilo, kot da si prišel v drug svet. Bil je lo- kal z dušo in zato so se ljudje pri nas počutili zelo dobro,« se spominja lastnik in vodja kluba Andrej Kuzma. Prvi Evergreen Club je An- drej Kuzma na celjski tržnici odprl leta 1995, da bi v mestu na svoj račun prišla tudi srednja starejša generacija, ki je uživa- la ob zvokih velikih glasbenih legend. »V Celju je bilo takrat ogromno diskotek, ki so bile namenjene mlajšim, manjkal je klub, kjer bi se vrtela glasba za malce starejšo populacijo,« pove. Klub je zaradi svojega do- delanega koncepta že v začet- ku požel velik uspeh. Dve leti kasneje se je pod istim imenom odprl tudi v Šentjurju, leta 1999 se je s celjske tržnice prestavil v Ulico XIV. divizije, kjer je bil do leta 2011. »Zadnji Evergreen je bil največji od vseh in tudi najbolj priljubljen. Vanj smo vložili vso svojo energijo,« se spominja Kuzma. Edinstveno vzdušje Evergreen Club je slovel po svojem glasbenem izboru, ameriškemu slogu, novostih in postrežbi. Čeprav so didžeji najprej vrteli izključno glasbo velikih glasbenih legend, kot sta Frank Sinatra in Elvis Pre- sley, so kasneje na željo obisko- valcev glasbeni izbor razširili. Tudi slogovno je bil klub pov- sem dovršen in se je ravnal po klubih v tujini. »V lokalu je bilo veliko novosti, ki jih ni bilo ni- kjer drugje v državi. Imeli smo ameriški slog točilnih miz. V klubu je bilo ogromno rablje- nih glasbil, na steni je bilo 750 uokvirjenih slik starih glasbe- nih legend, ki so jih osvetljeva- le lučke. V stekleni vitrini smo imeli tudi štiri lutke v naravni velikosti,« našteva Kuzma. Kot dodaja, so bile cene pijač dostopne, zato je bila prodaja zelo uspešna. Večjih težav in pretepov niso beležili, za var- nost je skrbela tudi redarska služba. »K nam so se vozili obiskovalci iz cele Slovenije. V najboljših časih se je v enem večeru v klubu znašlo med pet in osem tisoč ljudi, naenkrat jih je bilo lahko notri več kot tisoč.« Zabave, ki so trajale do zgodnjih jutranjih ur, so najprej postopoma zamrle v Šentjur- ju. Ob enoletni prenovi ceste v Ulici XIV. divizije so Evergreen zaprli še v Celju in ga nato niso več obudili. (Ne)ponovljiv uspeh? Čeprav je Kuzma v klube vložil ogromno denarja, se teh časov spominja kot zlatih. Pre- pričan je, da Evergreen danes nikakor ne bi mogel biti tako uspešen kot nekoč. »To so bili drugi časi. V klubih se je takrat še lahko kadilo, policijski nad- zori niso bili tako strogi, ljudje so bili bolj sproščeni in tudi ce- novno je bilo veliko ugodneje. V enem večeru je pri nas delalo več kot 26 ljudi. Ne vem niti, kje bi danes dobil toliko delavcev,« pove. Nočno dogajanje na Celj- skem danes ocenjuje kot zelo slabo. »Klubi so zamrli in tež- ko jih bo obuditi. Tudi pogojev skoraj ni več za to, kar je velika škoda,« pove in optimistično doda, da se bo mogoče to, kar se zdi danes nemogoče, čez ne- kaj desetletij spremenilo. SJ, foto: osebni arhiv Andreja Kuzme TINA STRMČNIK Tarantela omrežila Slovenijo V devetdesetih letih je nočni klub Tarantela v Slovenskih Konjicah pri- vabljal zabave željne iz vse Slovenije, tudi znana imena iz sveta politike, gospodarstva in estrade. V njem je glasbo vrtel pri- ljubljen didžej Vojko Gač- nikar, ob koncih tedna so se vrstili nastopi najbolj priljubljenih glasbenikov tistega časa iz Slovenije in sosednje Hrvaške. »To je bil kultni klub, ki se ga mnogi še danes spominja- jo s prijetno nostalgijo,« pravi Vojko. Nočni klub Tarantela je deloval od leta 1995 do 2002 v sklopu konjiškega hotela Dravinja in je bil v lastništvu gostinskega podjetja Jelen. Stavba hotela v središču mesta že leta klavrno pro- pada, zanemarjen vhod v nekdaj ugledno in zelo pri- ljubljeno Tarantelo je skoraj srhljiv. T ežko je verjeti, da je bila pred skoraj tremi desetle- tji sinonim za najboljšo zabavo daleč naokoli. Izbor glasbe narekovali obiskovalci Konjičan Vojko Gačnikar, ki je v Taranteli vrtel glasbo ves Konjičan Vojko Gačnikar je v prilju- bljeni Taranteli izbor glasbe prilaga- jal želji obiskovalcev. (Foto: osebni arhiv) Današnja propadajoča podoba nekdaj priljubljene Tarantele (Foto: B. F.) čas njenega obratovanja, pra- vi, da so nekateri gostje pri- hajali na zabavo v petek in so ostali ves konec tedna, saj so v hotelu najeli prenočišče in naročili hrano. »Nočni klub je bil prepoznaven po odlični glasbi. Nikoli si nisem pripra- vljal seznama skladb, ki sem jih vrtel. V ospredju so bile seveda aktualne uspešnice, a po mojem mnenju je ključ uspeha v tem, da sem po- zorno opazoval, kako se na glasbo odzivajo obiskovalci. Izbor glasbe sem prilagajal njihovemu okusu. Zato je bila diskoteka ob petkih in sobo- tah vedno polna do zadnje- ga kotička. Bila je prostorna in lepo opremljena. Takrat v Sloveniji ni bilo v navadi, da bi sočasno delala dva didžeja, z mano je kot animator delal didžej Dečk. Tako sva skupaj skrbela, da so se gosti radi vra- čali.« Med drugim so prihajali uspešni podjetniki, gospodar- stveniki, politiki in številne druge znane osebnosti. Spo- mni se prvega silvestrovanja v Taranteli, ko je bil med gosti takratni gospodarski minister Maks Tajnikar, sicer Konjičan. Prostor so najemala tudi pod- jetja za zabave ob koncu leta. Jonasova pohvala Med gosti Tarantele je bil tudi Jonas Žnidaršič, ki je v tistem času pisal kolumne za eno od slovenskih revij. »Silve- stroval je pri nas. Komaj sem čakal, kaj bo napisal v svoji kolumni. Prijetno presenečen sem bil, saj je med drugim zapisal, da je sicer zahteven poslušalec glasbe, a mu je bil izbor zelo všeč. In da je bilo to njegovo najboljše silvestrovanje doslej. Bolj- še reklame si ne bi mogli želeti,« se spominja Vojko in doda, da se je po tem zapisu obisk Tarantele še povečal. Prihajali so gostje iz vse Slovenije. Ljudje so se spoznavali, rojevale so se simpatije, ki so prerasle v ljubezni, nekatere so se končale s poroko. Posebna dodana vre- dnost diskoteke so bili na- stopi v živo. »Upam si tr- diti, da je Tarantela gostila skoraj vse takratne najbolj priljubljene pevce in glas- bene skupine iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Od zasedbe Parni valjak do Se- verine in Jana Plestenjaka, ki je takrat bil še novinec na glasbeni sceni. Nasto- pal je celo legendarni Mišo Kovač. Spomnim se, da nas je obiskala ekipa Televizije Slovenija, ki je posnela pri- spevek o Taranteli. Predva- jali so ga v priljubljeni glas- beni oddaji, ki jo je vodila pevka Anja Rupel. To so bila zlata leta Tarantele,« še poudarja Vojko, ki že vrsto let opravlja delo radijskega glasbenega urednika. Leta 2002 se je vodstvo Tarantele odločilo, da bodo vrteli le elektro glasbo in house, kar je bila pone- srečena odločitev, saj se je obisk občutno zmanjšal in diskoteka je kmalu za ve- dno zaprla vrata. BF Andrej Kuzma v zlatih časih diskoteke Evergreen K dobremu počutju obiskovalcev so pripomogli tudi natakarji. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 28, 1 1. julij 2024 KRONIKA Pri množični kršitvi javne- ga reda in miru je bilo lažje poškodovanih enajst obisko- valcev prireditve. Osebi, ki sta začeli pretep, bodo poli- cisti kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega de- janja lahke telesne poškodbe. Ugotovili več nepravilnosti Z zbiranjem obvestil o množični kršitvi javnega reda in miru so policisti Policijske uprave Celje ugotovili več ne- pravilnosti. Pri presoji izve- denih ukrepov varnostnikov so ugotovili, da so nekateri varnostniki, ki so zoper po- samezne udeležence javne prireditve uporabili nekatere ukrepe, te izvedli v nasprotju z določili Zakona o zasebnem varovanju, torej nezakonito in nestrokovno, kar so polici- Prejšnji petek se je na Celjskem zgodilo več vlomov, med njimi tudi neuspešen. Malo čez polnoč je lastnika stano- vanjske hiše na območju Braslovč prebudil ropot, ki ga je storilec povzročil z vlomom v stanovanjsko hišo. Lastnik je storilca zadr- žal do prihoda policistov. 42-letnega storilca z žal- skega območja bodo ka- zensko ovadili. V Radečah sta prav tako v petek neznanca prišla do hiše, v kateri biva starejša občanka. Pod pretvezo, da morata popisati električni števec, je eden pred hišo zamotil občanko, drugi se Pijan za volanom Policisti Postaje prometne policije Celje so v soboto okoli poldneva zaradi vožnje v času prepovedi tovornega prometa na avtocesti v bližini naselja Lopata ustavili in preverili poljskega poklicnega voznika tovornega vozila s priklopnikom. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,24 mili- grama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so izdali plačilni nalog v znesku 600 evrov in izrekli štiri kazenske točke. Začasno so mu odvzeli vozniško dovoljenje. Poljski pravni osebi so izdali plačilni nalog v znesku tisoč evrov. Voznik je globi poravnal na kraju. Poskus tatvine goriva Policista Postaje prometne policije Celje sta prejšnji teden okoli dveh zjutraj na avtocestnem počivališču Lopata zalotila romunska državljana, ki sta poskušala ukrasti gorivo iz rezervoarja srbskega tovornega vozila. Romuna sta svoje vozilo parkirala tik ob srbskem to- vornem vozilu, vlomila v rezervoar in nanj namestila cev za prečrpavanje nafte. Pri tem sta ju zalotila policista in preprečila tatvino. Srbskemu vozniku sta storilca s poško- dovanjem pokrova rezervoarja povzročila za približno sto evrov škode. Romunska državljana, stara 22 in 38 let, sta policista pridržala, prav tako ju bodo kazensko ovadili. Dva meseca kasneje prve ovadbe Zaključena preiskava po množičnem pretepu V Policijski upravi Celje so končali preiskavo nepravilno- sti pri množični kršitvi javnega reda in miru na prireditvi v Vitanju. Množični pretep se je zgodil letos spomladi na prireditvi Majsko Vitanje, in sicer 4. maja. Malo čez drugo uro zjutraj je na prizorišču prišlo do množične kršitve javnega reda in miru, pri čemer je bilo udeleženih pribli- žno 30 oseb. Povod za kršitev je bil pretep dveh občanov. Varnostniki, ki so poskušali vzpostaviti javni red in mir, so med posredovanjem odrinili eno od obiskovalk, zaradi česar je več obiskovalcev s silo poskušalo varnostnikom preprečiti izvedbo ukrepov. JANŽE FRIC sti potrdili z izjavami prič na kraju in z javno objavljenimi posnetki. Zaradi suma stori- tve kaznivih dejanj nasilni- štva in lahke telesne poškod- be bodo kazensko ovadili dva varnostnika in pet rediteljev. Na podlagi vseh zavarova- nih dokazov, posnetkov in zbranih obvestil so policisti zoper organizatorje in soor- ganizatorje prireditve, zoper imetnika licence ter zoper tri varnostnike uvedli tudi več postopkov o prekršku. Po- licisti so prav tako obvestili pristojne inšpekcijske služ- be in ministrstvo za notranje zadeve kot pristojni organ na področju zasebnega varova- nja. O za zdaj še neznanih storilcih, ki so bili udeleženi v množični kršitvi javnega reda in miru, policisti še na- prej zbirajo obvestila. Reditelji in varnostniki »Reditelj je lahko vsak, ki je starejši od 18 let in je psiho- fi zično sposoben izvajati na- loge reditelja. Varnostna služ- ba je posebej organizirana, da izvaja varnostne naloge. Varnostniki so posebej uspo- sobljeni za nekatere naloge in so zaposleni v organizaciji, ki se profesionalno ukvarja z varovanjem. Ne samo z va- rovanjem javnih prireditev, ampak tudi na primer z va- rovanjem oseb in varovanjem prevozov denarja,« je kmalu po dogodku za Novi tednik pojasnil razliko med varno- stnikom in rediteljem Miroslav Žaberl, profesor na mariborski fakulteti za varnostne vede. O tem, kako bi morali maja v Vitanju ravnati varnostniki, je povedal: »Osnovni napotek je tako pri varnostnikih kot policistih, da morajo takšne spore najprej poskusiti rešiti brez uporabe sile. Torej z opo- zorilom, ukazom, s prepriče- vanjem. Šele če to ne zaleže, lahko posežejo po strožjem ukrepu. Fizično silo lahko upo- rabijo, če so ljudje, ki jih va- rujejo, neposredno ogroženi, ampak tudi fi zična sila mora biti sor azmer na. F o t o: JF Vitanjsko igrišče je bilo v začetku maja prizorišče množičnega pretepa. V naših krajih tarče stanovanjske hiše je izmuznil v hišo in ukradel gotovino. V noči s petka na soboto so vlom v stanovanjsko hišo policisti obravnavali tudi v Klokočovniku. Storilec je ukradel več zbirateljskih ko- vancev. Preventivni ukrepi Policija je pripravila nekaj nasvetov za zaščito pred vlo- mi, ki so jih doživeli že mno- gi, a jih je mogoče preprečiti. Vlomilce od njihovega poče- tja lahko učinkovito odvrnejo izboljšava oken in ključavnic na vratih, namestitev zuna- njih senzorskih luči, ki se prižgejo, ko senzorji zaznajo gibanje, ali prižig notranjih luči ob nekem času. Ti ukrepi povečajo tvega- nje za storilca, da bo ujet, in hkrati povečajo njegov trud, ki bi bil potreben za uspešen vstop v notranjost hiše. Ti izboljšani varnostni ukrepi so se izkazali za učinkovite, saj so preprečili že veliko ka- znivih dejanj in sčasoma pri- vedli do zmanjšanja števila vlomov. Bolj verjetno je, da bodo storilci vlomili v hišo, ki je že bila tarča tatov. Prav tako velja, da je soseska bolj ogro- žena, če se je v preteklosti v njej že zgodil vlom. Trenutno je na območju EU vsakih 15 minut izvršen vlom. Kot so sporočili s policije, je bilo na območju EU izvedenih več raziskav glede preventiv- nih ukrepov na področju za- ščite stanovanjskih hiš. Kljub pogostemu mnenju, da vide- onadzor in alarmne naprave učinkovito odvračajo vlome v stanovanjske hiše, nobena raziskava tega posplošenega prepričanja ni potrdila. Kot najbolj učinkovito sred- stvo, ki deluje, so se izkazale zu- nanje in notranje senzorske luči. Prav tako so se v vseh raziskavah izkazala protivlo- mna vrata in okna z ustrezno zaščito pred vlomom. V Evropski uniji se vsakih 15 minut zgodi vlom. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Tatovoma ni uspelo ukrasti goriva iz tovornjaka. (Foto: PU Celje) Za nepoklicne voznike je meja, ki jo je dosegel poljski voznik, še spre- jemljiva. (Foto: GPU) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 28, 1 1. julij 2024 ŠPORT Prihod nogometnega zvezdnika v Štore navdušil Obiskal jih je Beni Šeško Trenutno najbolj cenjen slovenski nogometaš Benjamin Šeško se je v ponedeljek ob 15.30 s svojim lamborghinijem pripeljal pred gasilski dom v Štorah. Tam ga je pričakalo ogromno otrok, ki so vsi po vrsti dobili zvezdnikov avto- gram in še fotografi rali so se z njim. DEAN ŠUSTER Priložnostni darili sta mu izročila župan Občine Štore Miran Jurkošek in vodja Pro- stovoljnega gasilskega dru- štva Štore Jaroslav Grajžl, ki je najprej nosil majico dru- štva, nato jo je slekel in se z Benijem fotografi ral v majici RB Leipzig. Dres za gasilsko opremo Jaroslav Grajžl nam je po- vedal: »Benijeve korenine so tudi v Štorah, njegova mama je bila naša gasilka. Njegova strica sta naša aktivna gasil- ca. V bližini stanujeta njego- va stara starša. Včasih, ko je bil na počitnicah v Štorah, je igral nogomet z vrstniki na bližnjem igrišču. Benjamin Za Nogometni klub Celje bosta igrala tudi Hrvata Ivan Brnić in Slavko Bralić. 22-letnega Splitčana Brnića je Olym- piakos posodil za eno sezono, 31-letni osrednji branilec Bralić, ki je bil nazadnje član Osijeka, je s klubom sklenil dveletno pogodbo. Celjani so včeraj zvečer v Estoniji odigrali prvo tekmo kvalifi kacij za ligo prvakov. Povratni obračun proti Flori bo v Celju v torek pod novimi žarometi. je zdaj reprezentant. Podaril nam je svoj dres, ki smo ga prodali na licitaciji za izdaten znesek, in smo lahko kupili nekaj gasilske opreme. Što- rovčani smo nanj zelo pono- sni.« Za njegov prihod so izvedeli nekaj ur prej. »Gasilci smo se vajeni hitro odzvati in smo zlahka pripravili vse potrebno za sprejem,« je dodal Grajžl. Benijevi stari starši (po ma- mini strani) izvirajo iz Srbije. Marsikdo je zdaj povezal niti in našel odgovor, od kod Be- niju takšne sposobnosti. Sicer pa so »nogometni« Štorovča- ni Aleksander Šeliga, Oskar Drobne, Matjaž Štancar, Aleš Kačičnik, Simon Rožman … Foto: Andraž Purg Tretjič evropske prvakinje Na sedežu Evropske nogometne zveze v Nyonu so opravili žreb glavnega dela lige prvakov v futsalu. Slovenski prvak Dobovec si bo vstop v elitni del skušal izbojevati v skupini 3, v njej so še španska Mallorca, v minulih dveh sezonah najboljša v tem tekmovanju, ter hrvaški Dinamo in romunski Galati. Novi trener pomlajene ekipe Dobovca je Rok Mordej. Zaveda se, da je bil žreb neusmiljen, obenem upa, da bo njegova ekipa osvojila vsaj tretje mesto, ki še vodi v elitni del. Turnir bo med 22. in 27 . oktobrom v Palmi de Mallorci. Mordej je uspel v klub privabiti Mateja Fiderška, ki je tri leta igral v tujini. V dresu Slovenije je zbral 83 nastopov, dosegel je 27 golov. 33-letni Mariborčan je odličen pri preigravanju. DŠ S Fiderškom na špansko morje Odbojkarice kluba ECE Šempeter so se udeležile evropskega klubskega prvenstva v odbojki sede v angleškem Nottinghamu. Za naslov se je potegovalo šest ekip, poleg slovenske še dve italijanski, Dream Volley Pisa in Gioco Parma ASD, domača Panthers, francoska Asul Lyon Volley in madžarska Mozdulj. V uvodu turnirja zlate evropske lige so bile Šempetranke boljše od gostiteljic s 3 : 0. Potem so izgubile s Parmo (0 : 3). V polfi nalu so s 3 : 1 izločile Parmo. V odločilni bitki za naslov evropskih prvakinj so se odbojkaricam iz Pise oddolžile za poraz v predtekmovanju. Slavile so prepričljivo, s 3 : 0. Za najboljšo posameznico turnirja je bila izbrana Celjanka Lena Gabršček. Poleg nje so bile v ekipi, ki jo je vodil trener Branko Mihorko, še Klara Vrabič, Valentina Brik, Suzana Ocepek, Maša Božič, Tija Vrhovnik in Katja Banko. Istočasno je bil v Šempetru turnir srebrne lige narodov v sedeči odbojki za moške. V drugem kakovostnem evropskem razredu so reprezentance Slovenije, Italije, Madžarske, Litve, Turčije in Nizozemske. Naša izbrana vrsta je izgubila vse tekme in se bo preselila v bronasto ligo. DŠ, foto: Pare Volley Europa Evropske klub- ske prvakinje v odbojki sede Benija Šeška je sprejel Jaroslav Grajžl. Po skupinskem fotografiranju so otroci planili na izjemnega nogometaša. Zapravljena priložnost proti Portugalski je bila hitro pozabljena, otroci so si zagotovili lep spomin. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 28, 1 1. julij 2024 ŠPORT Še petnajst dni do začetka največje športne prireditve Za rokomet peterica, za atletiko trije Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije je imenoval slovensko reprezentanco za olimpijske igre, ki se bodo čez 15 dni začele v Parizu. V njej je rekordnih 90 športnic in športnikov iz 17 panog. Med njimi so člani celjskega Atletskega društva Kladivar Tina Šutej, Klara Lukan in Matic Ian Guček, trije celjski rokometaši Tilen Kodrin, Blaž Blagotinšek in Urban Lesjak ter dve celjski rokometašici Alja Varagić in Nataša Ljepoja. DEAN ŠUSTER Na pripravah po lastni odlo- čitvi še naprej sodeluje še ena Celjanka, Ema Marković. Lah- ko se zgodi, da bi v primeru kakšnega neljubega dogodka na seznamu potnikov v fran- cosko prestolnico prišlo do sprememb. Naporna vadba terjala davek »To bo ne le najštevilnejša reprezentanca, ampak zelo Lan Tominc med vožnjo … Usodni dotik odnesel zlato medaljo Že prvi dan končnih odločitev v posamični konku- renci svetovnega prvenstva v slalomu na divjih vodah za mladince in mlajše člane v slovaškem Liptovskem Mikulašu je slovenski ekipi prinesel veliko veselja, saj je osvojila tri kolajne. Prav Celjan Lan Tominc je odprl odličen dan za slovenske slalomiste. V fi nalu kajakašev do 23 let je osvojil bronasto kolajno. Lan je imel en dotik (nedaleč od cilja), brez njega bi bil svetovni prvak. Bil je zelo hiter, zato so predsedni- ka Kajak-kanu kluba Nivo Celje Dušana Kondo prevevali mešani občutki – veselje ob osvojenem odličju in misel na izgubljeno zlato medaljo. Uspeh Tominca ima še večjo veljavo ob naslednjih podatkih: zmagal je Francoz Anatole Delassus, ki trenutno vodi v svetovnem pokalu, drugi je bil Jakub Krejči, ki je v svetovnem pokalu peti. Oba sta progo prevozila brez dotika, Lan je bil od Delassusa hitrejši kar za 99 stotink … Drugi Celjan, Jan Ločnikar, je bil zelo hiter v polfi nalu, a se je dvakrat dotaknil vratc, kar je bilo zanj usodno. Če bi ostal pri enem dotiku, bi se bojeval v fi nalu. Pristal je na 17. mestu. V torek je bil na Špici sprejem za Lana Tominca. DŠ … in med podelitvijo medalj Selektor Klemen Luzar, za njim je trener vratarjev Aleš Anžič. (Foto: Slavko Kolar) Jure Cvetko je sodeloval pri organizaciji vseh mednarodnih prvenstev v Celju za mlajše kategorije. (Foto: DŠ) Tilen Kodrin se zelo veseli nastopa na olimpijskih igrah, pri napovedih pa je bil zelo zadržan. Aleks Vlah (z žogo) je iz knežjega mesta odšel lani in postal evrop- ski podprvak, Mitja Janc (levo) je celjski klub zapustil letos. uravnotežena po spolu s 44 športnicami in 46 športniki. Organizatorji za letošnje igre pravijo, da bodo najbolj traj- nostno naravnane, urbane in vključujoče doslej. Slovenija bo vse to spet dokazala. Nastopila bo v kar 17 panogah,« je pove- dal predsednik OKS Franjo Bobinac. Igre bodo med 26. julijem in 11. avgustom. Mo- ška rokometna reprezentanca je v ponedeljek v Celju odigra- la prvo pripravljalno tekmo. Z afriškim prvakom Egiptom se je pred tisoč gledalci razšla z neodločenim izidom. Kakršni- koli zaključki po precej brez- krvni tekmi so povsem nesmi- selni, kajti dva tedna priprav sta bila namenjena predvsem telesni pripravi. To se je našim fantom proti Egipčanom zelo poznalo. Zlati pred šestimi leti Slovenska reprezentanca do 20 let je že včeraj odigrala prvo tekmo na evropskem pr- venstvu v Celju in Laškem. V skupini E so se v dvorani Go- lovec pomerili z Izraelci. Danes bodo njihovi tekmeci Italijani, v soboto še Danci. Selektor naše izbrane vrste je Celjan Klemen Luzar.»Najmanj informacij smo imeli o Italiji in Izraelu. Najbolj poznamo Dansko, ki je velesila tudi na tekmovanjih mlajših selekcij.« V drugi del tekmovanja bodo neposredno napredovale le prvouvrščene reprezentance iz šestih skupin ter po ena najboljša drugouvr- ščena iz skupin A, B in C ter iz D, E in F. Slovenija je evropsko prvenstvo za moške do 20 let gostila leta 2018. Na njem so slavili naši rokometaši, ki so v fi nalu z 31: 30 premagali Fran- coze in se pod vodstvom tre- nerja Saše Praprotnika povzpe- li na evropski prestol. Takrat je bil igralec Celja Gregor Ocvirk najboljši strelec Eura. Deseterica iz celjskega kluba »Celjani smo prepričani, da imamo najbolj športno mesto v Sloveniji, zato nam takšne prireditve res veliko pomenijo in jih z veseljem gostimo. Utr- jujejo športni duh med ljudmi, še posebej med tistimi, ki se v našem mestu ukvarjajo z roko- metom. Prvenstvo prinaša ve- liko spodbudo tudi za klubski šport, konec koncev je v repre- zentanci kar osem igralcev iz celjskega kluba ter dva trener- ja,« je na Starem gradu dejal žu- pan Mestne občine Celje Mati- ja Kovač. »Tako mednarodna kot tudi evropska rokometna zveza sta nam zaupali pionir- sko vlogo pri prvi organizaciji razširjenega tekmovanja. Ta- kšno obliko bosta obe upora- bljali v prihodnje. Vesel sem, da smo se že izkazali kot dobri organizatorji, in naredili bomo vse, da bomo tudi tokrat dogo- dek izpeljali izvrstno ter da se bodo pri nas spet vsi počutili dobro. Želim si, da bi tekmova- nje v Celje z okolico privabilo kar največ obiskovalcev iz celo- tne Evrope,« je misli strnil Jure Cvetko, vodja organizacijske- ga odbora, ki je sodeloval pri organizaciji vseh dosedanjih prvenstev. Na letošnjem Euru je v selekciji kar osem igralcev Celja Pivovarne Laško: Žiga Be- lej, Maj Jelen, Luka Kačičnik, Lucijan Korošec, Žan Korže Lesjak, Tio Malović, Mai Mar- guč in Ian Mesarec. Foto: Andraž Purg Lan Tominc med vožnjo … (Foto: arhiv KKK Nivo) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 28, 1 1. julij 2024 ŠPORT V celjski ekipi bosta dve Brazilki. Potem ko je naj- bolj koristna igralka rednega dela lige Waba Thayna Silva podaljšala pogodbo z ŽKK Cinkarna Celje, je novinka postala njena rojakinja Leti- cia Soares. Včeraj imela rojstni dan Občasna članska repre- zentantka Soaresova s svoji- mi 188 centimetri višine igra na položaju krilnega centra. Prvi del prejšnje sezone je preživela pri portugalskem prvoligašu Ferragudu (na tek- mo 14,3 točke in 5,8 skoka), v drugem delu je z Benfico postala državna prvakinja in pokalna zmagovalka Portu- galske. Na finalnem pokal- nem turnirju je bila izbrana za najkoristnejšo igralko tur- nirja. Sredi prejšnjega tedna je z brazilskim klubom Ara- raquara postala južnoame- riška klubska prvakinja. Na Znan razpored tekmovanja v Jadranski ligi za košarkarice Tudi z dvema Brazilkama najprej proti Bolgarkam Redna letna skupščina ženske Jadranske košarkarske lige Waba – Women Adriatic Basketball Asociation je bila v Slavonskem Brodu. Na njej so opravili žreb za novo se- zono. Košarkarice Cinkarne bodo 2. oktobra gostile ekipo bolgarskega podprvaka, Montano 2003. DEAN ŠUSTER »Vesela sem, da prihajam v klub z zmagovalno miselnostjo in izjemno tradicijo. Rojakinji Thayna Silva in Isabela Ramona sta mi o celjskem klubu govorili v presežnikih, zato je bila odločitev za prihod v serijskega slovenskega prvaka še toliko lažja,« pravi Leticia Soares. Damir Grgić: »Zelo se že veselimo nove sezone v ligi Waba, ki je za naš klub in razvoj naših mladih talentiranih igralk ključnega pomena.« Prva mesta (članice) 2002 – Celje 2003 – Željezničar Sarajevo 2004 – Gospić 2005 – Šibenik 2006 – Šibenik 2007 – CSKA Sofija 2008 – Šibenik 2009 – Šibenik 2010 – Gospić 2011 – Šibenik 2012 – Partizan 2013 – Partizan 2014 – Radivoj Korač 2015 – Reyer Venezia 2016 – Budućnost 2017 – Cinkarna Celje 2018 – Budućnost 2019 – Beroe 2020 – Budućnost 2021 – Beroe 2022 – Cinkarna Celje 2023 – Cinkarna Celje 2024 – Cinkarna Celje Prva mesta (kadetinje - U17) 2013 – Trešnjevka 2014 – Trešnjevka 2015 – Triglav 2016 – Jedinstvo Tuzla 2017 – Trešnjevka 2018 – Trešnjevka 2019 – Trešnjevka 2020 – Cinkarna Celje 2021 – Akson Ilirija 2022 – Budućnost 2023 – Janina (Rogaška S.) 2024 – Janina (Rogaška S.) Prva mesta (pionirke – U15) 2007 – Jing Jang Trbovlje 2008 – Hercegnovi 2009 – Croatia 2006 2010 – Medveščak 2011 – Trešnjevka 2012 – Novi Zagreb 2013 – Trešnjevka 2014 – Jedinstvo Tuzla 2015 – Croatia 2006 2016 – Trešnjevka 2017 – Ilirija 2018 – Ilirija 2019 – Trešnjevka 2020 – Cinkarna Celje 2021 – Feniks Banja Luka 2022 – Primorje 2023 – Cinkarna Celje 2024 – Reyer Venezia Leticia Soares po slavju na Portugalskem V prejšnjem mesecu je Soaresova z brazilskim klubom Araraquara postala južnoameriška klubska prvakinja. Po odhodih Mojce Jelenc (št. 3) in Niyah Becker (14) iz Celja je klubsko vodstvo hitro našlo vsaj eno ustrezno zamenjavo. zaključnem turnirju je bilo njeno povprečje 9,5 točke in 12 skokov. Leticia Soares je včeraj dopolnila 27 let. Med igranjem v ameriški študent- ski ligi (NCAA) je diplomi- rala na univerzi San Diego, svojo evropsko pot je začela pri portugalskem prvoligašu Gdessa Barreiro. Od leta 2012 je del brazilskih reprezen- tančnih selekcij. Najprej je v brazilskem dresu nastopila na južnoameriškem prven- stvu do 15 let, leto kasneje je bila na ameriškem prvenstvu za kadetinje (U16), leta 2014 je z Brazilijo na svetovnem prvenstvu do 17 let osvojila 9. mesto. Vplivali Thayna in Isabela Soaresova je priznala, da sta na njeno odločitev zelo vplivali njeni rojakinji: »Ve- sela sem, da prihajam v klub z zmagovalno miselnostjo in izjemno tradicijo. Rojakinji Thayna Silva in Isabela Ra- mona sta mi o celjskem klubu govorili v presežnikih, zato je bila odločitev za prihod v se- rijskega slovenskega prvaka še toliko lažja. V prihodnji se- zoni bom skušala prispevati svoj največji možen delež k novim uspehom kluba. Ko- maj čakam, da bom spozna- la nove soigralke, trenerje in navijače.« Vodilni možje kluba in tre- ner Damir Grgič že nekaj let slovijo po izjemno uspešnih izborih igralk, ko je treba sešteti kakovost, značaj in denarno zahtevo. »Po odho- du Mojce Jelenc in Niyah Becker smo iskali okrepitev na položaju pod košem. Vrzel bomo zapolnili s prihodom Brazilke, ki je v najboljših košarkarskih letih. Evropske izkušnje že ima, igra lahko na več položajih. Po podatkih, ki smo jih dobili, gre za zelo po- zitivno in kakovostno osebo ter košarkarico. Verjamem, da se bo v Celju dobro poču- tila in da bo na igrišču našim mladim dekletom v izdatno pomoč,« je trener Damir Gr- gić prepričan, da se ni zmotil. Pet državnih prvakov V sezoni 2024/25 bo v šti- rih tekmovanjih pod okriljem organizacije Waba sodelovalo kar 42 ekip iz osmih držav. Članice bodo začele že 24. sezono. Prvič je sestavljena tudi 2. liga mednarodnega regionalnega tekmovanja. Najboljše ekipe pionirk iz re- gije bodo že 19. sezono igrale v ligi U15. Kadetinje (do 17. leta) se bodo pomerile v 13. sezoni. V 1. članski ligi bo le- tos devet ekip. Cinkarna Ce- lje edina ni izpustila nobene sezone. Preostalo osmerico sestavljajo trije hrvaški klu- bi, državni prvak Ragusa iz Dubrovnika, državni pod- prvak Trešnjevka 2009 in Zagreb, ki je vključen zaradi posebnega povabila. Bolgari- jo bosta predstavljala prvak Beroe iz Stare Zagore in pod- prvakinja Montana 2003. Po en klub bodo imele Bosna in Hercegovina (Orlovi iz Banja Luke), Črna gora (Budućnost iz Podgorice) in Srbija (Parti- zan iz Beograda). Med njimi je kar pet aktualnih državnih prvakov, kar priča o tem, da bo liga v prihodnji sezoni še bolj kakovostna kot doslej. Liga še bolj kakovostna Cinkarna Celje je trikratni zaporedni prvak lige in edini klub, ki je odigral vseh do- sedanjih 23 sezon. Celjanke so s hrvaškim Šibenikom s petimi osvojenimi naslovi najuspešnejši klub v ženski različici Jadranske lige. Celjski klub bo imel svoji ekipi tudi v pionirski in kadetski ligi, v ka- terih je za tekmovanje prijavlje- nih 30 klubov iz osmih držav. »Ponosni smo, da bomo še 24. sezono zapovrstjo prisotni na mednarodni sceni. Ob tem že- lim poudariti, da bosta le naš in podgoriški klub imela svoje ekipe v pionirski, kadetski in članski kategoriji. Glede na prijave ekip nas letos zago- tovo čaka še bolj naporna in zahtevna sezona v primerjavi z zadnjimi. Potrudili se bomo, da bi celjsko in slovensko ko- šarko tudi v prihodnji sezoni dostojno zastopali v konku- renci najboljših ekip iz širše regije,« je povedal predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop. Dopolnil ga je trener član- ske ekipe Damir Grgić: »Zelo se že veselimo nove sezone v ligi Waba, ki je za naš klub in razvoj naših mladih talentira- nih igralk ključnega pomena. Glede na vrnitev nekaterih ka- kovostnih ekip bo liga v novi sezoni zagotovo še močnejša kot zadnja leta. Posebnih re- zultatskih ciljev si v tem tek- movanju nikoli nismo posta- vljali, seveda se bomo skušali prebiti na zaključni turnir naj- boljše četverice. Zavedamo se, da bodo vsi tekmeci proti nam, glede na to, da smo trikratni zaporedni prvaki tega tekmo- vanja, še posebej motivirani.« Foto: arhiv ŽKK CINKARNA CELJE Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 28, 1 1. julij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 11. 7. 10.00 do 17.00 Savinova hiša Žalec Savinov dan Brezplačen ogled zbirk 18.00 do 22.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor Četrtkov glasbeni večer s Polono in Klavdijo 20.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Savinov dan Koncert Savinove in Dvořákove glasbe v izvedbi Instrumentalne zasedbe Zvok okrog PETEK, 12. 7. 20.00 Kozolec Goričica Epik večeri smeha pri Kulturni pip’ci Črni humor: Sašo Stare, Marko Žerjal, Aljaž Poredoš in Alen Borišek 20.00 Kavarna Naš plac, Šentjur Jazz večer z Dado in Markom 20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Vratolom (The last Mosh) Koncert; tudi v soboto ob istem času 21.00 Šlandrov trg Žalec Poletje v Žalcu: Soul, jazz in jaz Koncert zasedbe 21.00 Pred Domom kulture Velenje Psihomodo Pop Koncert 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnica: Batista Cadillac Koncert; vstop prost SOBOTA, 13. 7. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Repa velikanka Otroška predstava Lutkovnega gledališča Velenje 20.00 Gasilski dom Paška vas Noč na vasi z ansamblom Modrijani 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Tori Tango Koncert NEDELJA, 14. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 15. 7. 20.30 Staro Velenje, Stari trg American Music Abroad, The Silver tour Koncert TOREK, 16. 7. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Nevidne meje časa Odprtje razstave Matjaža Duha 19.00 Anina galerija Rogaška Slatina 20 let Anine galerije Rogaška Slatina: 20 za 20 Odprtje skupinske razstave dvajsetih slovenskih umetnikov SREDA, 17. 7. 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Barvni pok odprtje razstave slikarja Ernesta Artiča 20.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival 2024: Zoran Zorko quartet & Kaja Koncert Poletje v Celju ČETRTEK, 11. 7. 20.00 Celjski grad Tomislav Bralić in Klapa Intrade Koncert PETEK, 12. 7. 19.00 Posest Kunigunda Misterij dvojine s skupino Quartapars SOBOTA, 13. 7. 19.00 Posest Kunigunda Omar Naber Akustični koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Funk Fact Koncert 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Acoustic Grunge show Peter Hudnik in Matic Ajdič vas bosta popeljala v devetdeseta leta SREDA, 17. 7. 19.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celje Celeia klasika: Godalni kvartet Leit Koncert; vstop prost Druge prireditve ČETRTEK, 11. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Počitniško ustvarjalno druženje 10.00 do 12.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Otroški počitniški Živ žav 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Moj inštrument Počitniški četrtki v galeriji 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Intarzija, izrezana slika Otroška ustvarjalnica za osnovnošolce PETEK, 12. 7. 11.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Nina in ježeva skrivnost Animirani film 20.00 Dvorec Strmol Rogatec Filmski teden Evrope: Trumf Kino pod zvezdami 21.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Poletni kino: Milosti polni Družinski film, Španija SOBOTA, 13. 7. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 10.00 Tehnopark Celje Lepljiva znanost 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 11.00 do 19.00 Celjski grad Živa zgodovina Skok v srednji vek, gostuje Srednjeveško društvo Red kraljevega orla; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Prostoročno oblikovanje gline Kiparska delavnica z Bojano Križanec 17.00 Dobrina Dobrinska noč Ogled spominske sobe Daniela Artička, kulturni program, razstava umetniških del Lepote Žusma, ustvarjalne delavnice za otroke, prikaz starih običajev … 19.00 Pod kozolcem Kmetije Laznik Tabor »Fešta u Jazbečarkih« Za vzdušje bo poskrbel ansambel Zažur 19.00 Park za Domom kulture Slovenske Konjice 2. poletne Kresničke: Čebelici Tinka in Tonka 20.00 Mladinski center Žalec Fed Horses Koncert NEDELJA, 14. 7. 16.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre … 18.30 Mladinski center Žalec Raz-gibanica Živa glasba za svobodni ples PONEDELJEK, 15. 7. 9.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Živo zelena Poletne ustvarjalne delavnice za otroke 10.00 do 13.00 KS Šmartno v Rožni dolini Aktivne počitnice Brezplačne ustvarjalne delavnice, športne ter družabne igre in poučne delavnice; vsak dan do 19. 7. 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Poletne počitnice Poletna umetniška dogodivščina z likovno pedagoginjo Urško Bevc; vsak dan do 19. 7. 18.00 Sejna soba občine Tabor »Ati, kje si?« Predstavitev knjige 21.30 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Še en gol za zmago Športna komična drama TOREK, 16. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Voden ogled po gostujoči razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku Počitniško druženje 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Slikarstvo-slikanje triptiha v kombinirani slikarski tehniki Poletne počitnice v Galeriji Velenje 16.30 do 19.30 Travnik pri domu kulture Velenje Bobnarski ritmi Torkove igrarije SREDA, 17. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna bralna igra Moja izbira je branje: Beremo pod drevesom Druženje z Gledališčem Pravljičarna, knjigami in prijatelji; brezplačno za otroke od 5. do 12. leta 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Zeliščni medaljonček Izdelava herbarija na glinenih ploščicah; delavnico bo vodila Kata Laštro 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Kiparstvo-izdelava kipov iz različnih materialov Poletne počitnice v Galeriji Velenje 21.00 Sončni park Velenje Piknik kino: Sreča na vrvici Poletni kino na prostem – nostalgija Razstave Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spre- gledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafiki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27. 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sprememba v omrežju; do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Podobe demokracije: izbor gradivaiz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/Blue light: Leah Clements, Martins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Glavni trg 8 Celje: slikarska razstava XXVI. poletni slikarski Ex – tempore: Lepote jezera; do 12. 7. Galertija Železarskega mu- zeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotogtafska raz- stava Boštjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Ža- lec: Luč sveti, razstava fotogra- fij Branimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi sominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodob- ne likovne interpretacije); do 13. 9. Dom kulture Velenje: Po- dobe Doma kulture Velenje, fotografska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v gibanju, razstava del iz zbirke Koroške galerije likovnih ume- tnosti; do 17. 8. Muzej na Velenjskem gra- du: Velenjski grad: Kratka zgodovina Bratislavskega gra- du, gostujoča razstava; do 3. 8.; Atrij: Foto EX-tempore Vele- nje 2024, razstava fotografskih del natečaja v organizaciji Foto kluba F8; do 31. 8. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Ka- cenštajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča razstava Borisa Haj- dinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Vele- nje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, fotografska razstava Jureta Kravanje; do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osre- dnje razstavišče: V objemu klekljane čipke, razstava kle- kljaric Univerze za tretje ži- vljensko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Papirnati prtički: do 31. 8.; Mladinska soba:1. Robijeva likovna ko- lonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar; do 30. 9.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zeleno me- sto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robin- son Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in razstava knjig Skriti za- kladi; do 30. 9.; Domoznan- sko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis na- rave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čako- vec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Ne- zemljani – Stane Špegel, raz- stava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavi- tvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatja- na Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do decembra; Muzejski park: Rudarji, foto- grafska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Vele- nje: Čebelarska razstava, foto- grafska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje; do 23. 8. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Viera Uran, pregle- dna razstava likovnih del čla- nice Društva šaleških likovni- kov; do 1. 8. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 28, 1 1. julij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE AMALIJE ŽALER rojene Debelak iz Ogorevca (9. 6. 1937–23. 6. 2024) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za iz- rečena sožalja, stiske rok in besede tolažbe. Zahvala sosedi Faniki Rom in pogrebni službi Žalujka za lepo opravljen obred. Zelo te bomo pogrešali! Vsi njeni 376 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ALOJZ KOZINC (7. 6. 1954–27. 6. 2024) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan- cem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter kakršno koli pomoč. Hvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Hvala osebni zdrav- nici Anji Hvalc Kolman, dr. med., gospodu župniku Vladu Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni služ- bi Žalujka ter ZŠAM Laško za organizacijo in udeležbo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni … ZAHVALA Zapustil nas je So ljudje, ki s svojo skrbjo za predanost drugim pobožajo dušo, se dotaknejo srca in v njem tudi ostanejo. Draga MARINA ŠMAUC, za vedno ostajaš v naših srcih. Tvoji sodelavci CSD Celja – Enote Laško DUŠAN ŠAFRAN iz Kostrivnice pri Kalobju (10. 11. 1958–14. 7. 2022) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z molitvijo, lepo mislijo in s prižiganjem sveč. Žalujoči: žena Cvetka, hči Lidija in sin Denis z družinama Dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v naših srcih ti, zlati mož, ati in stari ata! V SPOMIN 383 LEONU STRNADU mizarju v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke za cerkev in nam izrekli sožalje. Posebna hvala zdravnikom in ostalemu osebju UKC Maribor za požrtvovalnost, ki ste mu jo namenili. Hvala pevcem za odpete pesmi, govornici za poslovilne besede in gospodu župniku za zadnje slovo. Vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, iskrena hvala. Vsi njegovi 388 Tabor, Celje, Maribor, julij 2024 Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev. (T. Kuntner) ZAHVALA 13. junija je prenehalo biti srce našemu bratu, stricu, bratrancu in prijatelju Smrti Celje Umrli so: Marjan BOŽNIK iz Loke pri Dobrni, 62 let, He- nrik DIVJAK iz Celja, 82 let, Anton PANTNER iz Celja, 84 let, Branislav ŠIBLIĆ iz Celja, 72 let, Andrej POTOČNIK z Lopate, 90 let, Marija FIRŠT z Lopate, 84 let, Irena ROTAR iz Šmartnega v Rožni dolini, 65 let, Franc KOVAČIČ iz Ce- lja, 86 let, Marija STANČIĆ iz Celja, 81 let, Terezija RADI- KOVIĆ iz Celja, 67 let, Vojko UŠEN iz Rakovelj, 63 let, Iva- 392 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose- dom in znancem za izrečene besede sožalja, besede tolažbe in stiske rok. Hvaležni smo mu, da je za nas skrbel, lajšal naša bremena, nas vodil in bodril. Žalujoči: žena Rezika, hčerki Brigita in Andreja z družinama ANTONA PANTNERJA iz Celja Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč … daleč je … (T. Pavček) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Poroke Celje Poročila sta se: Tanja MA- VRIČ iz Celja in Jernej GAČ- NIKAR iz Vojnika. Laško Poročili so se: Alenka LA- PORNIK iz Laškega in Seba- stijan STRAŠEK iz Poljčan, Kristina ŠTEFANIČ iz Sloven- ske Bistrice in Matej RAČIČ iz Šentjerneja, Tijana DELJIĆ iz Laškega in Tobias CVETKO iz Celja, Špela KOROŠEC in Matic ZUPANC, oba iz Laškega. na ZAMERNIK iz Podvolovlje- ka, 85 let, Dušan KRULEJ iz Velenja, 75 let, Ana MATKO iz Brezja pri Mozirju, 90 let, Terezija KRAJNC iz Žalca, 81 let, Silvester DEŽAN iz Lokav- ca pri Laškem, 77 let, Zlatko KORENAK iz Prebolda, 64 let, Alojz Karl URANKER iz Celja, 79 let, Amalija ŽALER iz Ogorevca pri Štorah, 87 let, Jakob KRIČAJ iz Tovstega pri Laškem, 86 let, Mileva PRE- SKER ŠTAMOL iz Celja, 75 let, Josef NEMEC iz Arje vasi, 48 let, Marija UDOVIČ iz Celja, 95 let, Marija ZDOLŠEK iz Celja, 93 let, Nada ŽURA iz Loke pri Žalcu, 74 let, Dragica JUG iz Male Prirešice, 74 let. Šentjur Umrla sta: Marija LISEC iz Dobovca pri Ponikvi, 85 let, Jože ŠTIGLIC iz Šentjurja, 82 let. Laško Umra sta: Marko BEZGOV- ŠEK iz Lahomška, 82 let, Jan- ko DEŽELAK iz Gabrnega, 65 let. Velenje Umrli so: Vladimir FLUHAR iz Velenja, 86 let, Marija PO- GORELČNIK iz Velenja, 97 let, Alojzij LEMEŽ iz Velenja, 88 let. VISTA VELENJE / 30.8. vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke STROJI PRODAM TRAKTOR Iseki 4 x 4, servo volan, 23 KM, bočni menjalnik, na novo registriran, 1.200 ur, s streho, zelo ohranjen, prodam. Telefon 031 649-203. 377 OBIRALEC koruze Tornado 40, malo rabljen, kosilnico Sip 165, na dva bobna, tračni obračalnik Sip 200, pajka na dve vreteni in kosilnico Bcs 127, prodam. Telefon 041 261-676. 391 STANOVANJE PRODAM STANOVANJE, veliko 22 m², v bloku, Šmarje pri Jelšah, v pritličju, opremljeno, prodam za 70.000 EUR ali menjam za bivalni vi- kend. Informacije po telefonu 041 952- 610. 387 OPREMA PRODAM PISARNIŠKO opremo (omare, mize s stoli) prodam. Telefon 070 840-390. 384 STEKLENO jedilno mizo, 140 x 80 cm in 6 stolov, cena 120 EUR, ter omaro za jedil- nico, 180 x 40 x 100 cm, cena 40 EUR, vse odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 620-132. 386 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BREJO kravo simentalko in telico simentalko, težko 220 kg, prodam. Telefon 041 596- 475. 382 TELIČKO limuzin, staro 3 mesece, odstavljeno od mleka, prodam. Telefon 041 720-870. 367 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JABOLČNIK in rdeče vino z brajd, sorta iza- bela, ni škropljeno, prodam. Telefon 031 316-175. 390 OSTALO PRODAM ZAPRAVLJIVČEK, lepo ohranjen, in konjsko opremo za par konjev, z odejami, prodam. Telefon 070 403-057. 364 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, prodajamo vsak delavnik. Beli leghorn bo v prodaji konec julija. Piščance, eno- dnevne ali 5-tedenske, za meso, dobite po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 15. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p OKNO Jelovica, 130 x 140 cm, in »štanga vago«, nerjavečo, 210 kg, prodam. Kupim kosilnico Gorenje Rapid 201. Telefon 040 575-924. 385 381 n Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024   COLOR CMYK stran 18 18 Št. 28, 1 1. julij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 11. 7. 10.00 do 17.00 Savinova hiša Žalec Savinov dan Brezplačen ogled zbirk 18.00 do 22.00 Ribnik pri Lisjaku Tabor Četrtkov glasbeni večer s Polono in Klavdijo 20.00 Avla Doma II. Slovenskega tabora Žalec Savinov dan Koncert Savinove in Dvořákove glasbe v izvedbi Instrumentalne zasedbe Zvok okrog PETEK, 12. 7. 20.00 Kozolec Goričica Epik večeri smeha pri Kulturni pip’ci Črni humor: Sašo Stare, Marko Žerjal, Aljaž Poredoš in Alen Borišek 20.00 Kavarna Naš plac, Šentjur Jazz večer z Dado in Markom 20.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Vratolom (The last Mosh) Koncert; tudi v soboto ob istem času 21.00 Šlandrov trg Žalec Poletje v Žalcu: Soul, jazz in jaz Koncert zasedbe 21.00 Pred Domom kulture Velenje Psihomodo Pop Koncert 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnica: Batista Cadillac Koncert; vstop prost SOBOTA, 13. 7. 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Repa velikanka Otroška predstava Lutkovnega gledališča Velenje 20.00 Gasilski dom Paška vas Noč na vasi z ansamblom Modrijani 20.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Tori Tango Koncert NEDELJA, 14. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 15. 7. 20.30 Staro Velenje, Stari trg American Music Abroad, The Silver tour Koncert TOREK, 16. 7. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Nevidne meje časa Odprtje razstave Matjaža Duha 19.00 Anina galerija Rogaška Slatina 20 let Anine galerije Rogaška Slatina: 20 za 20 Odprtje skupinske razstave dvajsetih slovenskih umetnikov SREDA, 17. 7. 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Barvni pok odprtje razstave slikarja Ernesta Artiča 20.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival 2024: Zoran Zorko quartet & Kaja Koncert Poletje v Celju ČETRTEK, 11. 7. 20.00 Celjski grad Tomislav Bralić in Klapa Intrade Koncert PETEK, 12. 7. 19.00 Posest Kunigunda Misterij dvojine s skupino Quartapars SOBOTA, 13. 7. 19.00 Posest Kunigunda Omar Naber Akustični koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Funk Fact Koncert 21.00 Restavracija Cankarjeva Celje Acoustic Grunge show Peter Hudnik in Matic Ajdič vas bosta popeljala v devetdeseta leta SREDA, 17. 7. 19.30 Dvorišče Knežjega dvorca Celje Celeia klasika: Godalni kvartet Leit Koncert; vstop prost Druge prireditve ČETRTEK, 11. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Počitniško ustvarjalno druženje 10.00 do 12.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Otroški počitniški Živ žav 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Moj inštrument Počitniški četrtki v galeriji 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Intarzija, izrezana slika Otroška ustvarjalnica za osnovnošolce PETEK, 12. 7. 11.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Počitniški kino: Nina in ježeva skrivnost Animirani film 20.00 Dvorec Strmol Rogatec Filmski teden Evrope: Trumf Kino pod zvezdami 21.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Poletni kino: Milosti polni Družinski film, Španija SOBOTA, 13. 7. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 10.00 Tehnopark Celje Lepljiva znanost 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 11.00 do 19.00 Celjski grad Živa zgodovina Skok v srednji vek, gostuje Srednjeveško društvo Red kraljevega orla; tudi v nedeljo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Prostoročno oblikovanje gline Kiparska delavnica z Bojano Križanec 17.00 Dobrina Dobrinska noč Ogled spominske sobe Daniela Artička, kulturni program, razstava umetniških del Lepote Žusma, ustvarjalne delavnice za otroke, prikaz starih običajev … 19.00 Pod kozolcem Kmetije Laznik Tabor »Fešta u Jazbečarkih« Za vzdušje bo poskrbel ansambel Zažur 19.00 Park za Domom kulture Slovenske Konjice 2. poletne Kresničke: Čebelici Tinka in Tonka 20.00 Mladinski center Žalec Fed Horses Koncert NEDELJA, 14. 7. 16.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre … 18.30 Mladinski center Žalec Raz-gibanica Živa glasba za svobodni ples PONEDELJEK, 15. 7. 9.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Živo zelena Poletne ustvarjalne delavnice za otroke 10.00 do 13.00 KS Šmartno v Rožni dolini Aktivne počitnice Brezplačne ustvarjalne delavnice, športne ter družabne igre in poučne delavnice; vsak dan do 19. 7. 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Poletne počitnice Poletna umetniška dogodivščina z likovno pedagoginjo Urško Bevc; vsak dan do 19. 7. 18.00 Sejna soba občine Tabor »Ati, kje si?« Predstavitev knjige 21.30 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Še en gol za zmago Športna komična drama TOREK, 16. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Voden ogled po gostujoči razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku Počitniško druženje 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Slikarstvo-slikanje triptiha v kombinirani slikarski tehniki Poletne počitnice v Galeriji Velenje 16.30 do 19.30 Travnik pri domu kulture Velenje Bobnarski ritmi Torkove igrarije SREDA, 17. 7. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Poletna bralna igra Moja izbira je branje: Beremo pod drevesom Druženje z Gledališčem Pravljičarna, knjigami in prijatelji; brezplačno za otroke od 5. do 12. leta 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Zeliščni medaljonček Izdelava herbarija na glinenih ploščicah; delavnico bo vodila Kata Laštro 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Kiparstvo-izdelava kipov iz različnih materialov Poletne počitnice v Galeriji Velenje 21.00 Sončni park Velenje Piknik kino: Sreča na vrvici Poletni kino na prostem – nostalgija Razstave Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spre- gledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024, Celjska veduta v praskanki in grafiki; do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Razstavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27. 10., spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sprememba v omrežju; do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Podobe demokracije: izbor gradivaiz posameznih arhivov držav Evropske unije; do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/Blue light: Leah Clements, Martins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Glavni trg 8 Celje: slikarska razstava XXVI. poletni slikarski Ex – tempore: Lepote jezera; do 12. 7. Galertija Železarskega mu- zeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotogtafska raz- stava Boštjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Ža- lec: Luč sveti, razstava fotogra- fij Branimirja Ritonje; do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi sominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodob- ne likovne interpretacije); do 13. 9. Dom kulture Velenje: Po- dobe Doma kulture Velenje, fotografska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v gibanju, razstava del iz zbirke Koroške galerije likovnih ume- tnosti; do 17. 8. Muzej na Velenjskem gra- du: Velenjski grad: Kratka zgodovina Bratislavskega gra- du, gostujoča razstava; do 3. 8.; Atrij: Foto EX-tempore Vele- nje 2024, razstava fotografskih del natečaja v organizaciji Foto kluba F8; do 31. 8. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Ka- cenštajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostujoča razstava Borisa Haj- dinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Vele- nje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, fotografska razstava Jureta Kravanje; do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 8. Knjižnica Velenje: Osre- dnje razstavišče: V objemu klekljane čipke, razstava kle- kljaric Univerze za tretje ži- vljensko obdobje Velenje; do 31. 7. Sončna stena: Papirnati prtički: do 31. 8.; Mladinska soba:1. Robijeva likovna ko- lonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline; do 30. 9.; Steklena dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar; do 30. 9.; Otroški in mladinski oddelek: Velenje-zeleno me- sto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robin- son Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig; do 31. 8. in razstava knjig Skriti za- kladi; do 30. 9.; Domoznan- sko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik; do 30. 9. Muzej premogovništva Slo- venije Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis na- rave avtorice Kate Laštro; do decembra; Črna garderoba: Slike, likovno združenje Čako- vec; do decembra; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Ne- zemljani – Stane Špegel, raz- stava skulptur; do decembra; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavi- tvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatja- na Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do decembra; Muzejski park: Rudarji, foto- grafska razstava Aleksandra Kavčnika; do decembra Avla Mestne občine Vele- nje: Čebelarska razstava, foto- grafska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje; do 23. 8. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Viera Uran, pregle- dna razstava likovnih del čla- nice Društva šaleških likovni- kov; do 1. 8. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 28, 1 1. julij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE AMALIJE ŽALER rojene Debelak iz Ogorevca (9. 6. 1937–23. 6. 2024) se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za iz- rečena sožalja, stiske rok in besede tolažbe. Zahvala sosedi Faniki Rom in pogrebni službi Žalujka za lepo opravljen obred. Zelo te bomo pogrešali! Vsi njeni 376 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ALOJZ KOZINC (7. 6. 1954–27. 6. 2024) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znan- cem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter kakršno koli pomoč. Hvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Hvala osebni zdrav- nici Anji Hvalc Kolman, dr. med., gospodu župniku Vladu Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni služ- bi Žalujka ter ZŠAM Laško za organizacijo in udeležbo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni … ZAHVALA Zapustil nas je So ljudje, ki s svojo skrbjo za predanost drugim pobožajo dušo, se dotaknejo srca in v njem tudi ostanejo. Draga MARINA ŠMAUC, za vedno ostajaš v naših srcih. Tvoji sodelavci CSD Celja – Enote Laško DUŠAN ŠAFRAN iz Kostrivnice pri Kalobju (10. 11. 1958–14. 7. 2022) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z molitvijo, lepo mislijo in s prižiganjem sveč. Žalujoči: žena Cvetka, hči Lidija in sin Denis z družinama Dve leti že v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v naših srcih ti, zlati mož, ati in stari ata! V SPOMIN 383 LEONU STRNADU mizarju v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke za cerkev in nam izrekli sožalje. Posebna hvala zdravnikom in ostalemu osebju UKC Maribor za požrtvovalnost, ki ste mu jo namenili. Hvala pevcem za odpete pesmi, govornici za poslovilne besede in gospodu župniku za zadnje slovo. Vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, iskrena hvala. Vsi njegovi 388 Tabor, Celje, Maribor, julij 2024 Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev. (T. Kuntner) ZAHVALA 13. junija je prenehalo biti srce našemu bratu, stricu, bratrancu in prijatelju Smrti Celje Umrli so: Marjan BOŽNIK iz Loke pri Dobrni, 62 let, He- nrik DIVJAK iz Celja, 82 let, Anton PANTNER iz Celja, 84 let, Branislav ŠIBLIĆ iz Celja, 72 let, Andrej POTOČNIK z Lopate, 90 let, Marija FIRŠT z Lopate, 84 let, Irena ROTAR iz Šmartnega v Rožni dolini, 65 let, Franc KOVAČIČ iz Ce- lja, 86 let, Marija STANČIĆ iz Celja, 81 let, Terezija RADI- KOVIĆ iz Celja, 67 let, Vojko UŠEN iz Rakovelj, 63 let, Iva- 392 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose- dom in znancem za izrečene besede sožalja, besede tolažbe in stiske rok. Hvaležni smo mu, da je za nas skrbel, lajšal naša bremena, nas vodil in bodril. Žalujoči: žena Rezika, hčerki Brigita in Andreja z družinama ANTONA PANTNERJA iz Celja Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč … daleč je … (T. Pavček) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Poroke Celje Poročila sta se: Tanja MA- VRIČ iz Celja in Jernej GAČ- NIKAR iz Vojnika. Laško Poročili so se: Alenka LA- PORNIK iz Laškega in Seba- stijan STRAŠEK iz Poljčan, Kristina ŠTEFANIČ iz Sloven- ske Bistrice in Matej RAČIČ iz Šentjerneja, Tijana DELJIĆ iz Laškega in Tobias CVETKO iz Celja, Špela KOROŠEC in Matic ZUPANC, oba iz Laškega. na ZAMERNIK iz Podvolovlje- ka, 85 let, Dušan KRULEJ iz Velenja, 75 let, Ana MATKO iz Brezja pri Mozirju, 90 let, Terezija KRAJNC iz Žalca, 81 let, Silvester DEŽAN iz Lokav- ca pri Laškem, 77 let, Zlatko KORENAK iz Prebolda, 64 let, Alojz Karl URANKER iz Celja, 79 let, Amalija ŽALER iz Ogorevca pri Štorah, 87 let, Jakob KRIČAJ iz Tovstega pri Laškem, 86 let, Mileva PRE- SKER ŠTAMOL iz Celja, 75 let, Josef NEMEC iz Arje vasi, 48 let, Marija UDOVIČ iz Celja, 95 let, Marija ZDOLŠEK iz Celja, 93 let, Nada ŽURA iz Loke pri Žalcu, 74 let, Dragica JUG iz Male Prirešice, 74 let. Šentjur Umrla sta: Marija LISEC iz Dobovca pri Ponikvi, 85 let, Jože ŠTIGLIC iz Šentjurja, 82 let. Laško Umra sta: Marko BEZGOV- ŠEK iz Lahomška, 82 let, Jan- ko DEŽELAK iz Gabrnega, 65 let. Velenje Umrli so: Vladimir FLUHAR iz Velenja, 86 let, Marija PO- GORELČNIK iz Velenja, 97 let, Alojzij LEMEŽ iz Velenja, 88 let. VISTA VELENJE / 30.8. vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke STROJI PRODAM TRAKTOR Iseki 4 x 4, servo volan, 23 KM, bočni menjalnik, na novo registriran, 1.200 ur, s streho, zelo ohranjen, prodam. Telefon 031 649-203. 377 OBIRALEC koruze Tornado 40, malo rabljen, kosilnico Sip 165, na dva bobna, tračni obračalnik Sip 200, pajka na dve vreteni in kosilnico Bcs 127, prodam. Telefon 041 261-676. 391 STANOVANJE PRODAM STANOVANJE, veliko 22 m², v bloku, Šmarje pri Jelšah, v pritličju, opremljeno, prodam za 70.000 EUR ali menjam za bivalni vi- kend. Informacije po telefonu 041 952- 610. 387 OPREMA PRODAM PISARNIŠKO opremo (omare, mize s stoli) prodam. Telefon 070 840-390. 384 STEKLENO jedilno mizo, 140 x 80 cm in 6 stolov, cena 120 EUR, ter omaro za jedil- nico, 180 x 40 x 100 cm, cena 40 EUR, vse odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 620-132. 386 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p BREJO kravo simentalko in telico simentalko, težko 220 kg, prodam. Telefon 041 596- 475. 382 TELIČKO limuzin, staro 3 mesece, odstavljeno od mleka, prodam. Telefon 041 720-870. 367 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM JABOLČNIK in rdeče vino z brajd, sorta iza- bela, ni škropljeno, prodam. Telefon 031 316-175. 390 OSTALO PRODAM ZAPRAVLJIVČEK, lepo ohranjen, in konjsko opremo za par konjev, z odejami, prodam. Telefon 070 403-057. 364 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave, prodajamo vsak delavnik. Beli leghorn bo v prodaji konec julija. Piščance, eno- dnevne ali 5-tedenske, za meso, dobite po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 15. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p OKNO Jelovica, 130 x 140 cm, in »štanga vago«, nerjavečo, 210 kg, prodam. Kupim kosilnico Gorenje Rapid 201. Telefon 040 575-924. 385 381 n Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 28, 1 1. julij 2024 INFORMACIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Ne spreglejte drugega potopisa! Potopis pošljite na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljamo jih letošnje poletje. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografij obiskane dežele. Stanetova 11, Celje Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! NAGRADE! Kovček ORNELLI NAGRADE! 2 1 3 Nahrbtnik Target Viper urban Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Na straneh 30–31 Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 21 XXXX Čas, ki ga je preživela na »Kajuhu«, ji je upravičeno ostal v lepem spominu, na maturi je namreč dosegla zlati uspeh. »Na maturo sem šla zelo sproščeno, a ne zato, ker bi bila grozno pametna, ampak zato, ker smo pred maturo v šoli res pogloblje- no ponavljali snov,« nam je zaupala. A matura ni najpo- Str. 32 Str. 26 Str. 28–29 Raziskuje arhitekturo nekdanje Jugoslavije Ujma je ni ujela nepripravljene V Hotunjah državne kmečke igre Št. 28/ Leto 79 / Celje, 11. julij 2024 Nekdanja zlata maturantka v svetu športa in medicine Rezultati letošnje mature so tu, kar za večino maturantov pomeni konec srednješol- skega življenja. Pred nekaj leti je bila v njihovi koži dr. Iva Jurov iz Rogaške Slatine. Kot dijakinja I. gimnazije v Celju je takrat postala zlata maturantka. Na poklicni poti ji je nato uspelo združiti dve njeni veliki ljubezni – šport in medicino. Danes sodeluje s ka- tegoriziranimi in z registriranimi športniki v centru za medicino športa v ljubljanskem kliničnem centru. JANŽE FRIC »Vsak najde nekaj svojega, kar mu pomaga ali ga ›gor drži‹. Pri meni je to šport, ki mi predstavlja razbremenitev. Ko se ukvarjam z njim, se lahko odklopim.« »Gimnazijska leta so bila zelo lepa. Zaradi starejše sestre sem obiskovala klasično gimnazijo. Latinščina mi je kasneje v življenju prišla zelo prav.« membnejši del, ki ga je s sabo odnesla iz srednje šole. Pred- vsem so ji v spominu ostali lepi trenutki s sošolci, s ka- terimi se je zelo ujela. Reprezentančna zdravnica Danes skrbi za slovenske nogometne reprezentant- ke in opravlja delo, ki si ga je vedno želela početi. Ima namreč licenco, ki jo zdrav- nikom podeljuje Evropska nogometna zveza UEFA. »Na usposabljanjih za to licenco zdravniki pridobimo znanja, ki nam pridejo prav pri nogo- metu. Na tekme hodim pred- vsem z reprezentanco U19, občasno sem spremljala tudi starejša in mlajša dekleta.« »Njene« nogometašice so sicer prave športnice, a ne- kaj najstniških kapric vsee- no ostaja. »Športniki so svo- jevrstni ljudje, tudi starejši, ko niso več v puberteti, na- čeloma ostanejo bolj igrivi. Ob tem so praviloma zelo disciplinirani in organizi- rani. Če se spomnim svojih srednješolskih let, se je ve- likokrat zgodilo, da je kdo zamujal kam, pri športnikih so pa dnevi organizirani na minuto in se vsi strogo držijo urnika. A na koncu so članice reprezentance U19 še vedno najstnice. Imajo svoj pogled na svet in včasih se zdi, da je telo bolj odraslo od glave,« se je še pošalila Slatinčanka. Desetletje treninga košar- ke ji je dalo dober vpogled v to, kako športniki razmi- šljajo. Sicer pa kot zdravnica na terenu predvsem skrbi, da se športnicam ne zgodi kaj hujšega. »Reprezentanč- ni zdravnik mora predvsem prepoznati resna stanja, da poškodba ne vpliva na priho- dnost športnika. Torej mora prepoznati hujše poškodbe, ki bi lahko vodile tudi v za- ključek kariere.« Še vedno tudi raziskovalka »S sodelavci bomo zelo kmalu objavili članek, v ka- terem bomo predstavili tudi spletno orodje, s katerim lah- ko ugotovimo, koliko morajo biti otroci športniki fizično sposobni, da so v mejah nor- male.« To je sicer poenostavi- tev tega, kaj orodje dejansko naredi, a bo v prihodnosti lahko v pomoč tistim, ki se s tem ukvarjajo. »Na podlagi kopice podatkov smo določi- li, kaj je normalno in kaj ni. Za slabše rezultate so lahko krive tudi bolezni, lahko pa je krivo preprosto to, da ljudje niso ›fit‹.« Foto: osebni arhiv Asist. dr. Iva Jurov, dr. med., skrbi za slovenske nogometne reprezentantke Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 28, 1 1. julij 2024 INFORMACIJE NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAS Ne spreglejte drugega potopisa! Potopis pošljite na naslov tednik@nt-rc.si. Objavljamo jih letošnje poletje. Besedilo naj bo dolgo do največ deset tisoč znakov. Ob njem naj bo vsaj osem fotografij obiskane dežele. Stanetova 11, Celje Radi potujete in spoznavate nove kulture? Delite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! NAGRADE! Kovček ORNELLI NAGRADE! 2 1 3 Nahrbtnik Target Viper urban Vodnik Kamping in karavaning 2023/2024 Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega potovanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Za pokušino vam ponujamo nekaj fotoutrinkov z naših potovanj. Na straneh 30–31 Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 21 XXXX Čas, ki ga je preživela na »Kajuhu«, ji je upravičeno ostal v lepem spominu, na maturi je namreč dosegla zlati uspeh. »Na maturo sem šla zelo sproščeno, a ne zato, ker bi bila grozno pametna, ampak zato, ker smo pred maturo v šoli res pogloblje- no ponavljali snov,« nam je zaupala. A matura ni najpo- Str. 32 Str. 26 Str. 28–29 Raziskuje arhitekturo nekdanje Jugoslavije Ujma je ni ujela nepripravljene V Hotunjah državne kmečke igre Št. 28/ Leto 79 / Celje, 11. julij 2024 Nekdanja zlata maturantka v svetu športa in medicine Rezultati letošnje mature so tu, kar za večino maturantov pomeni konec srednješol- skega življenja. Pred nekaj leti je bila v njihovi koži dr. Iva Jurov iz Rogaške Slatine. Kot dijakinja I. gimnazije v Celju je takrat postala zlata maturantka. Na poklicni poti ji je nato uspelo združiti dve njeni veliki ljubezni – šport in medicino. Danes sodeluje s ka- tegoriziranimi in z registriranimi športniki v centru za medicino športa v ljubljanskem kliničnem centru. JANŽE FRIC »Vsak najde nekaj svojega, kar mu pomaga ali ga ›gor drži‹. Pri meni je to šport, ki mi predstavlja razbremenitev. Ko se ukvarjam z njim, se lahko odklopim.« »Gimnazijska leta so bila zelo lepa. Zaradi starejše sestre sem obiskovala klasično gimnazijo. Latinščina mi je kasneje v življenju prišla zelo prav.« membnejši del, ki ga je s sabo odnesla iz srednje šole. Pred- vsem so ji v spominu ostali lepi trenutki s sošolci, s ka- terimi se je zelo ujela. Reprezentančna zdravnica Danes skrbi za slovenske nogometne reprezentant- ke in opravlja delo, ki si ga je vedno želela početi. Ima namreč licenco, ki jo zdrav- nikom podeljuje Evropska nogometna zveza UEFA. »Na usposabljanjih za to licenco zdravniki pridobimo znanja, ki nam pridejo prav pri nogo- metu. Na tekme hodim pred- vsem z reprezentanco U19, občasno sem spremljala tudi starejša in mlajša dekleta.« »Njene« nogometašice so sicer prave športnice, a ne- kaj najstniških kapric vsee- no ostaja. »Športniki so svo- jevrstni ljudje, tudi starejši, ko niso več v puberteti, na- čeloma ostanejo bolj igrivi. Ob tem so praviloma zelo disciplinirani in organizi- rani. Če se spomnim svojih srednješolskih let, se je ve- likokrat zgodilo, da je kdo zamujal kam, pri športnikih so pa dnevi organizirani na minuto in se vsi strogo držijo urnika. A na koncu so članice reprezentance U19 še vedno najstnice. Imajo svoj pogled na svet in včasih se zdi, da je telo bolj odraslo od glave,« se je še pošalila Slatinčanka. Desetletje treninga košar- ke ji je dalo dober vpogled v to, kako športniki razmi- šljajo. Sicer pa kot zdravnica na terenu predvsem skrbi, da se športnicam ne zgodi kaj hujšega. »Reprezentanč- ni zdravnik mora predvsem prepoznati resna stanja, da poškodba ne vpliva na priho- dnost športnika. Torej mora prepoznati hujše poškodbe, ki bi lahko vodile tudi v za- ključek kariere.« Še vedno tudi raziskovalka »S sodelavci bomo zelo kmalu objavili članek, v ka- terem bomo predstavili tudi spletno orodje, s katerim lah- ko ugotovimo, koliko morajo biti otroci športniki fizično sposobni, da so v mejah nor- male.« To je sicer poenostavi- tev tega, kaj orodje dejansko naredi, a bo v prihodnosti lahko v pomoč tistim, ki se s tem ukvarjajo. »Na podlagi kopice podatkov smo določi- li, kaj je normalno in kaj ni. Za slabše rezultate so lahko krive tudi bolezni, lahko pa je krivo preprosto to, da ljudje niso ›fit‹.« Foto: osebni arhiv Asist. dr. Iva Jurov, dr. med., skrbi za slovenske nogometne reprezentantke Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 28, 1 1. julij 2024 INTERVJU Pogovor z Mojco Cepuš Celjska nutricionistka je diplomirana teologinja in ateistka Obiskovala je I. osnovno šolo. Dijakinja je bila tri leta na Gimnaziji Lava, v zadnjem letni- ku je Mojca Cepuš postala »kajuhovka«. Na I. gimnaziji v Celju je opravila maturo. Kako je bilo potem? Ko sem končala srednješolsko izobraževa- nje, sem se vpisala na fakulteto in sem v Lju- bljani ostala 15 let. Vrnila sem se, ker sem se zaljubila v Celjana. Kdaj in kje ste pridobili mednarodni cer- tifikat in naziv športni nutricionist? Med študijem sem se začela ljubiteljsko ukvarjati s pisanjem jedilnikov za prijatelje. To je bil čas, ko še ni bilo možnosti, kot so zdaj, za pridobivanje znanja iz prehrane, razen magistrskega študija prehrane na biotehniški fakulteti. Takrat še nisem imela diplome na svoji fakulteti in sem se raje odločila za certifi- Z Mojco Cepuš sva se s fotografom dobila pred Splavarjem. Z njo je bila sedemletna, izjemno poslušna psička Ava, doma sta Mojco čakala Boris in njuna hči, štiriletna Ana. Mojca Cepuš je zelo zanimiva oseba, ki rada svoja razmišljanja deli z drugimi. Misli se ji sprehajajo druga do druge in čeprav govori hitro, jo je možno v celoti razumeti. Rodila se je leta 1981 v Celju. Štiri leta je živela v Boštanju, potem se je vrnila v Celje, na Hudinjo. DEAN ŠUSTER kat ameriškega podjetja, ki se ukvarja s certifi- ciranjem znanja. Zato je moj naziv certificirana nutricionistka. Nutricionizem je bil takrat res v povojih, sploh pomoč pri hujšanju. To sta delala le dva zdravnika iz Ljubljane. Nihče pravzaprav ni vedel, kaj delam, ko sem začela. Posledično je tudi zelo dolgo trajalo, preden sem lahko od svojega dela živela. Nekje sem zasledil, da so vas v to zvabile lastne težave, motnje s prehrano ali neza- dovoljstvo zaradi prekomerne teže. To drži? Sama sebi sem se zdela pri šestnajstih letih, ko je moja telesna teža znašala 58 kilogramov, strašno debela. Zdaj, sploh ko imam več znanja iz psihologije, vidim, da je to pogost način, kako se mlada dekle- ta soočajo z mladostniškimi težavami. Na srečo sem si uspela pomagati in sem na tej poti razvila tudi sočutje in razumevanje do ljudi, ki se bojujejo s preveliko telesno težo. Ker jih razumem, jim lažje tudi strokovno pomagam. Še prej ste postali univerzitetna diplomira- na teologinja. Lahko pojasnite odločitev za tovrstno smer študija? Verjetno sem se za študij teologije odločila zaradi svoje želje po raziskovanju temeljnih filo- zofskih idej. Vse materialno je minljivo, zato se mi je zdelo nesmiselno posvečati čas stvarem, ki so začasne. Ideje o biti, presežnem, smislu obstoja in etiki so temeljne in univerzalne in obstajajo v človeški zavesti že od nekdaj. Še vedno me najbolj zanimajo tri temeljna eksi- stencialna vprašanja: »Kdo sem, kam grem in kaj je smisel življenja?« Ste bili zadovoljni s kakovostjo ponujenega znanja? Študij teologije traja pet let, a je količina zna- nja in vsebine tako obsežna, da bi lahko trajal deset let. Žal mi je bilo, da se je vse tako hitro končalo. Nisem verna, vendar sem zelo cenila spodbudno učno okolje, ki so ga ustvarjali pro- fesorji. V večini so bili duhovniki. Predvsem na področju filozofije smo imeli nekaj briljantnih profesorjev, ki so nam res obogatili možgane in srce. Skoraj nihče pri študentih ni iskal nezna- nja. Veliko so zahtevali, a so imeli potrpljenje z nami. Morda je zanimiv podatek, da me je trenutni škof celjske škofije Maksimiljan Matjaž učil Novo zavezo. Ne vem, kako bi se izrazila, ampak ta študij mi je res napolnil dušo in srce. Odločitev za študij teologije je bila ena najbolj- ših v mojem življenju. Navajate, da je bilo spoznavanje z nutri- cionizmom najprej bolj konjiček v prostem času, šele sčasoma je ukvarjanje s prehrano preraslo v resno delo. Kako ste pridobivali raznovrstna znanja na tem področju? Največ znanj sem pridobila iz prakse pri tre- nerju in fizioterapevtu, ki je vodil programe hujšanja v fitnesu v Ljubljani. Prebrala sem veliko knjig. Ko sem imela dovolj osnovnega znanja, sem lahko presedlala na preučevanje strokovnih člankov. Zdaj se knjig o prehrani izogibam, ker je področje v razcvetu in so ve- činama ideološko obarvane. Znanje utrjujem iz strokovnih člankov, s pomočjo svoje ekipe, v sodelovanju s kliničnimi dietetiki in seveda iz prakse. Zadnjih nekaj let opažam, da mi pri delu najbolj pomagajo znanja iz psihologije. Nekaj je, da človeku poveš, kaj mora jesti, in ta znanja se danes najdejo precej lahko, težje pa je uporabnike podpreti pri tem, da ob odločitvah vztrajajo. Zgolj motivacija ni dovolj, rešitev je v prepoznavanju prehranskih vzorcev. Nutricionizem je starodavni sistem svetova- nja o prehranjevanju, ki sledi metabolizmu posameznika. Je znanost o življenju z naravo. Je takšna opredelitev nutricionizma za vas zadostna? Kaj bi dodali? Ne vem … Kaj je zdrava ali primerna pre- hrana, je odvisno od tega, ali je oseba zdrava ali bolna. Včasih je pravilna prehrana na prvi pogled nezdrava, a bolnemu človeku ali člove- ku s posebnimi potrebami pomaga. To se kaže na primer pri podhranjenosti pri starostnikih »Sama sebi sem se zdela pri šestnajstih letih, ko je moja telesna teža znašala 58 kilogramov, strašno debela. Zdaj, sploh ko imam več znanja iz psihologije, vidim, da je to pogost način, kako se mlada dekleta soočajo z mladostniškimi težavami.« »Hujšanje in biti vitek ni cilj. Cilj je zdravo telo. Žal nas želijo nekateri mediji prepričati v nasprotno. Rešitev torej ni le v zmanjšanju prekomerne telesne teže.« Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 28, 1 1. julij 2024 INTERVJU ali pri svetovanju glede prehrane pri ogromnih športnih naporih in podobno. Kokakola je na maratonu lahko izvrstna hrana, na kavču pa smrt za jetra in obseg trebuha. Prehrana mora biti naravnana za vsako osebo posebej. Jedilniki morajo biti slastni in učinkoviti. Je res vaš nov izziv pridobitev naziva dok- torice znanosti? Drži, jeseni se bom, če bo vse po sreči, vpisala v 3. letnik doktorskega študija na svoji matični fakulteti, smer zakonska in družinska terapija. Ne bom terapevtka. Raziskujem, ali bi lahko razkrit placebo pomagal pri izgubi telesne teže. Zanimajo me različni psihološki pristopi v po- vezavi s hujšanjem. Še ena odlična odločitev. Se mi zdi, da me osrečuje. V življenju si postavljam težke cilje in jih skušam uresničiti in če tega ne bi počela, se mi zdi, da bi postala neprištevna (smeh). Se povpraševanje po nutricistih poveča pred prihodom poletja, podobno kot se po- veča obisk centrov za fi tnes? Pri meni ne, ker sem že tako dolgo prisotna na tem področju, da imam drugačna priporočila. K meni pridejo ljudje, ki razumejo, da bo treba za spremembo na tehtnici spremeniti način življe- nja in za to tudi marsikaj žrtvovati, na primer nekaj časa, se odpovedati nekaterim užitkom. Obenem se zavedajo, da hujšanje in biti vitek ni cilj. Cilj je zdravo telo. Žal nas želijo nekateri mediji prepričati v nasprotno. Rešitev torej ni le v zmanjšanju prekomerne telesne teže. So pri vas pomoč poiskala tudi večja podje- tja za sestavo jedilnikov? Na srečo zelo rada predavam in že vrsto let sodelujem s Sava hoteli kot njihova hišna nu- tricionistka, urejujem programe zdrave hrane, izobražujem zaposlene in podobno. Izvajam programe predstavitve zdravja na delovnem mestu za veliko slovenskih in mednarodnih podjetij. Sodelujem tudi z občinskimi podjetji, s šolami in z vrtci. Ta podjetja se zavedajo, da so zdravi zaposleni ključni za uspeh in učinko- vitost delovne organizacije, zato aktivno vlagajo v različne programe in dejavnosti, ki spodbujajo zdrav življenjski slog. Kaj jim nudite? Podjetja potrebujejo programe za zmanjšanje bolniških odsotnosti, organizacijo prehrane, ne pa samo tedenskih ali mesečnih jedilnikov. Če imajo lastno kuhinjo, mi rečejo: »Imamo že tri ›nezdrave‹ menije, vi pa nam naredite še enega zdravega.« Potem preverimo, kakšno težavo imajo v podjetju, ali je to prevelika telesna teža zaposlenih ali povišan holesterol. Nato pripra- vimo ustrezne jedilnike. Podjetja se zavedajo, da jim tovrstni programi dolgoročno pomagajo, saj imajo nižje stroške z bolniškimi odsotnostmi in manj težav z izgubo kadra zaradi smrti ali invalidnosti. Občasno na fakultetah predsta- vim svoje delo v obliki enournih ali dvournih predavanj. Rada sodelujem z izobraževalnimi ustanovami in delim svoje izkušnje ter znanje z bodočimi strokovnjaki. Kaj pa posamezniki, ki vas poiščejo – kateri je najbolj pogost razlog? Ali imajo težave z zdravjem in debelostjo ali tudi motnje hra- njenja? Najbolj pogost razlog je hujšanje. Včasih od- krijemo, da je pridružen še kateri od drugih razlogov. Če gre za motnje hranjenja, sodelu- jem s psihologi, če gre za bolezen, kot je na primer diabetes, pa z zdravniki pri obravnavi uporabnikov. Postali ste znan obraz s televizijskih zaslo- nov. Torej imate prepričljive nastope, kajne? Upam. Sploh pa upam, da znam stvari po- vedati po domače. Ljudje s težavo potrebujejo rešitev, ne akademskih razprav. Pomembno je tudi vedeti, kje se kaj pove. V oddaji Dobro jutro je treba govoriti povsem drugače kot v večerni informativni oddaji. Ste res kot mlada mamica začeli novo po- slovno pot od zasnove do končnega izdelka, ki je menda zelo zanimiv? Kot podjetnica sem želela imeti lasten izdelek. Zdaj ga imam. Gre za štiri ploščice, ki vsebuje- jo 160 kalorij. Vsak jo lahko poje brez slabe vesti. So surove, veganske, brez laktoze in glutena. Gre za polnovreden obrok, ki ga lahko imate vedno pri roki. To je preprost in okusen obrok. Lahko ga jedo tudi otro- ci. Je zelo uporaben za moje uporabnike. Ploščice lahko zaužijejo med službenim odmorom, vožnjo, pred vadbo, po njej, na sprehodu. Dve ploščici sta proteinski, primerni za obrok po vadbi, ker imata pravo razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami, dve sta energijski. S prijateljico Natašo Kovačič, ki je dokto- rica analitične kemije, sva si zamislili sestavo in jo naročili proizvajalki iz Šentjurja. Zelo naju veseli, da sva lahko v Sloveniji ustvarili kakovosten izdelek. Pravilno prehranjevanje najbrž so- vpada s telesno dejavnostjo. Kako je s tem pri vas? Včasih sem trenirala karate, med štu- dijem sem preizkusila tudi tekvondo. Rada sem se gibala, a vedno zelo zmerno. Nisem športnica po duši. Moja najljubša dejavnost je dobra večerja s prijatelji ali ležanje na kavču s knjigo v roki. Šele po nosečno- sti, v 38. letu, sem iz- kusila, kaj pomeni to, da moraš »mi- gati«. Imela sem grozne boleči- ne v hrbteni- ci. Slikanje je pokazalo, da imam na treh mestih zdrs diska. Preostali sta mi samo dve možnosti. Ali se bom redno gibala ali se bom prepusti- la protibolečinski terapiji. Odločila sem se za prvo možnost. Prej nisem imela časa za redno gibanje. Ali nisem mogla, ker … Vedno sem našla kakšen razlog. Zdaj vadim s trenerko, ki ima dovolj znanja in potrpljenja zame ter za vse moje omejitve. Včasih so te moje omejitve le v glavi, ker razmišljam, česa vse ne morem delati in kaj vse me boli. A vztrajam že tretje leto. Dobro, kajne? Vsekakor. Pri vaših receptih za kuhanje izstopajo dopuščanja za pregreho. Kako pri- pravljate palačinke? Vsako hrano moramo pripravljati na zdrav način, torej da so surovine čim manj predelane. Za palačinke uporabimo polnozrnato moko, mleko, ki je dobro živilo, jajce, ki je popolno živilo, nerafi nirano sol. Če smo malce pregre- šni, si privoščimo lešnikov namaz, nutello. A je dobro prej pojesti okusno zelenjavno juho za uravnoteženost. Zelo dobro je, če na pala- činko namažemo dušeno sadje. Osladimo jo z medom in dodamo cimet. Podobno storimo s palačinkami s skuto. Pica? Polnozrnata moka, dobro olivno olje, mo- carela namesto sira, dober paradižnik, bazi- lika in še preostale sestavine v čim več raz- ličnih barvah, ki zagotovijo več oksidantov. Edina mesnina, ki jo priporočam, je pršut brez dodatkov, naj vsebuje le sol. Le takšen je brez konzervansov, ki dokazano povzročajo bolezni prebavil. O stolčku v celjskem mestnem svetu ne bova veliko govorila. Je udoben? Niti ne (smeh). V gospodarstvu smo nava- jeni, da težavo, ki jo imamo, rešimo v prid naročnikom. V politiki je malce drugače. Tega se moram še navaditi. Ni vse odvisno od mene, prilagoditi se je treba številnim de- javnikom. Hitre odločitve, ki sem jih vajena v poslu, niso možne. Načrti in želje? Da bi doktorirala. Še kaj? Če se omejim na posel, želim več predavati. Ko od naročnika dobim naslov teme, se po- globim. Takrat se veliko učim, kar me veseli. Dolgoročnih ciljev nimam. V kratkoročnem obdobju bi rada tudi nekaj spremenila v poli- tiki. Želim urediti oziroma izboljšati prehrano v celjskih osnovnih šolah, saj je hrana zelo povezana z miselnimi sposobnostmi otrok. In ob koncu še anekdota … Že pred vzletom letala sem zaslišala nena- vaden zvok. Ko smo bili že visoko v zraku, je stevardesa sporočila, da se bomo zara- di tehničnih težav vrnili na izhodišče. »Boris, umrla bova,« sem rekla, ker se je letalo noro treslo. On je mirno od- govoril: »Saj enkrat moraš …« Spon- tano sem naredila pregled svojega življenja: z možem imava lep od- nos, posel teče dobro, družina je v redu. Pa vendar mi nekaj manj- ka. Ja, obstaja ena stvar. Rada bi večkrat sedela na svoji terasi s prijatelji, občudovala rože in preprosto uživala v trenutku. Mislila sem, da je prišel moj konec, zato sem se po srečnem pristanku zaobljubila, da bom spremenila svoj način življenja. Manj delam in drugače, svojo ekipo sem drugače organizirala. Prej sem imela dve pisarni, v Lju- bljani in Celju, zdaj večino svetovanj opravljam prek spleta. Redno hodim na treninge, da bom pripravljena spremljati odraščanje svojih bodočih vnukov. Vrni- la sem se k sebi, k svojim koreninam in temeljnim vrednotam, kot so družina, prijatelji in učenje. Foto: Nik Jarh »Nekaj je, da človeku poveš, kaj mora jesti, in ta znanja se danes najdejo precej lahko, težje pa je uporabnike podpreti pri tem, da ob odločitvah vztrajajo.« »Rada bi večkrat sedela na svoji terasi s prijatelji, občudovala rože in preprosto uživala v trenutku. Mislila sem, da je prišel moj konec, zato sem se po srečnem pristanku zaobljubila, da bom spremenila svoj način življenja.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 28, 1 1. julij 2024 INTERVJU ali pri svetovanju glede prehrane pri ogromnih športnih naporih in podobno. Kokakola je na maratonu lahko izvrstna hrana, na kavču pa smrt za jetra in obseg trebuha. Prehrana mora biti naravnana za vsako osebo posebej. Jedilniki morajo biti slastni in učinkoviti. Je res vaš nov izziv pridobitev naziva dok- torice znanosti? Drži, jeseni se bom, če bo vse po sreči, vpisala v 3. letnik doktorskega študija na svoji matični fakulteti, smer zakonska in družinska terapija. Ne bom terapevtka. Raziskujem, ali bi lahko razkrit placebo pomagal pri izgubi telesne teže. Zanimajo me različni psihološki pristopi v po- vezavi s hujšanjem. Še ena odlična odločitev. Se mi zdi, da me osrečuje. V življenju si postavljam težke cilje in jih skušam uresničiti in če tega ne bi počela, se mi zdi, da bi postala neprištevna (smeh). Se povpraševanje po nutricistih poveča pred prihodom poletja, podobno kot se po- veča obisk centrov za fi tnes? Pri meni ne, ker sem že tako dolgo prisotna na tem področju, da imam drugačna priporočila. K meni pridejo ljudje, ki razumejo, da bo treba za spremembo na tehtnici spremeniti način življe- nja in za to tudi marsikaj žrtvovati, na primer nekaj časa, se odpovedati nekaterim užitkom. Obenem se zavedajo, da hujšanje in biti vitek ni cilj. Cilj je zdravo telo. Žal nas želijo nekateri mediji prepričati v nasprotno. Rešitev torej ni le v zmanjšanju prekomerne telesne teže. So pri vas pomoč poiskala tudi večja podje- tja za sestavo jedilnikov? Na srečo zelo rada predavam in že vrsto let sodelujem s Sava hoteli kot njihova hišna nu- tricionistka, urejujem programe zdrave hrane, izobražujem zaposlene in podobno. Izvajam programe predstavitve zdravja na delovnem mestu za veliko slovenskih in mednarodnih podjetij. Sodelujem tudi z občinskimi podjetji, s šolami in z vrtci. Ta podjetja se zavedajo, da so zdravi zaposleni ključni za uspeh in učinko- vitost delovne organizacije, zato aktivno vlagajo v različne programe in dejavnosti, ki spodbujajo zdrav življenjski slog. Kaj jim nudite? Podjetja potrebujejo programe za zmanjšanje bolniških odsotnosti, organizacijo prehrane, ne pa samo tedenskih ali mesečnih jedilnikov. Če imajo lastno kuhinjo, mi rečejo: »Imamo že tri ›nezdrave‹ menije, vi pa nam naredite še enega zdravega.« Potem preverimo, kakšno težavo imajo v podjetju, ali je to prevelika telesna teža zaposlenih ali povišan holesterol. Nato pripra- vimo ustrezne jedilnike. Podjetja se zavedajo, da jim tovrstni programi dolgoročno pomagajo, saj imajo nižje stroške z bolniškimi odsotnostmi in manj težav z izgubo kadra zaradi smrti ali invalidnosti. Občasno na fakultetah predsta- vim svoje delo v obliki enournih ali dvournih predavanj. Rada sodelujem z izobraževalnimi ustanovami in delim svoje izkušnje ter znanje z bodočimi strokovnjaki. Kaj pa posamezniki, ki vas poiščejo – kateri je najbolj pogost razlog? Ali imajo težave z zdravjem in debelostjo ali tudi motnje hra- njenja? Najbolj pogost razlog je hujšanje. Včasih od- krijemo, da je pridružen še kateri od drugih razlogov. Če gre za motnje hranjenja, sodelu- jem s psihologi, če gre za bolezen, kot je na primer diabetes, pa z zdravniki pri obravnavi uporabnikov. Postali ste znan obraz s televizijskih zaslo- nov. Torej imate prepričljive nastope, kajne? Upam. Sploh pa upam, da znam stvari po- vedati po domače. Ljudje s težavo potrebujejo rešitev, ne akademskih razprav. Pomembno je tudi vedeti, kje se kaj pove. V oddaji Dobro jutro je treba govoriti povsem drugače kot v večerni informativni oddaji. Ste res kot mlada mamica začeli novo po- slovno pot od zasnove do končnega izdelka, ki je menda zelo zanimiv? Kot podjetnica sem želela imeti lasten izdelek. Zdaj ga imam. Gre za štiri ploščice, ki vsebuje- jo 160 kalorij. Vsak jo lahko poje brez slabe vesti. So surove, veganske, brez laktoze in glutena. Gre za polnovreden obrok, ki ga lahko imate vedno pri roki. To je preprost in okusen obrok. Lahko ga jedo tudi otro- ci. Je zelo uporaben za moje uporabnike. Ploščice lahko zaužijejo med službenim odmorom, vožnjo, pred vadbo, po njej, na sprehodu. Dve ploščici sta proteinski, primerni za obrok po vadbi, ker imata pravo razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami, dve sta energijski. S prijateljico Natašo Kovačič, ki je dokto- rica analitične kemije, sva si zamislili sestavo in jo naročili proizvajalki iz Šentjurja. Zelo naju veseli, da sva lahko v Sloveniji ustvarili kakovosten izdelek. Pravilno prehranjevanje najbrž so- vpada s telesno dejavnostjo. Kako je s tem pri vas? Včasih sem trenirala karate, med štu- dijem sem preizkusila tudi tekvondo. Rada sem se gibala, a vedno zelo zmerno. Nisem športnica po duši. Moja najljubša dejavnost je dobra večerja s prijatelji ali ležanje na kavču s knjigo v roki. Šele po nosečno- sti, v 38. letu, sem iz- kusila, kaj pomeni to, da moraš »mi- gati«. Imela sem grozne boleči- ne v hrbteni- ci. Slikanje je pokazalo, da imam na treh mestih zdrs diska. Preostali sta mi samo dve možnosti. Ali se bom redno gibala ali se bom prepusti- la protibolečinski terapiji. Odločila sem se za prvo možnost. Prej nisem imela časa za redno gibanje. Ali nisem mogla, ker … Vedno sem našla kakšen razlog. Zdaj vadim s trenerko, ki ima dovolj znanja in potrpljenja zame ter za vse moje omejitve. Včasih so te moje omejitve le v glavi, ker razmišljam, česa vse ne morem delati in kaj vse me boli. A vztrajam že tretje leto. Dobro, kajne? Vsekakor. Pri vaših receptih za kuhanje izstopajo dopuščanja za pregreho. Kako pri- pravljate palačinke? Vsako hrano moramo pripravljati na zdrav način, torej da so surovine čim manj predelane. Za palačinke uporabimo polnozrnato moko, mleko, ki je dobro živilo, jajce, ki je popolno živilo, nerafi nirano sol. Če smo malce pregre- šni, si privoščimo lešnikov namaz, nutello. A je dobro prej pojesti okusno zelenjavno juho za uravnoteženost. Zelo dobro je, če na pala- činko namažemo dušeno sadje. Osladimo jo z medom in dodamo cimet. Podobno storimo s palačinkami s skuto. Pica? Polnozrnata moka, dobro olivno olje, mo- carela namesto sira, dober paradižnik, bazi- lika in še preostale sestavine v čim več raz- ličnih barvah, ki zagotovijo več oksidantov. Edina mesnina, ki jo priporočam, je pršut brez dodatkov, naj vsebuje le sol. Le takšen je brez konzervansov, ki dokazano povzročajo bolezni prebavil. O stolčku v celjskem mestnem svetu ne bova veliko govorila. Je udoben? Niti ne (smeh). V gospodarstvu smo nava- jeni, da težavo, ki jo imamo, rešimo v prid naročnikom. V politiki je malce drugače. Tega se moram še navaditi. Ni vse odvisno od mene, prilagoditi se je treba številnim de- javnikom. Hitre odločitve, ki sem jih vajena v poslu, niso možne. Načrti in želje? Da bi doktorirala. Še kaj? Če se omejim na posel, želim več predavati. Ko od naročnika dobim naslov teme, se po- globim. Takrat se veliko učim, kar me veseli. Dolgoročnih ciljev nimam. V kratkoročnem obdobju bi rada tudi nekaj spremenila v poli- tiki. Želim urediti oziroma izboljšati prehrano v celjskih osnovnih šolah, saj je hrana zelo povezana z miselnimi sposobnostmi otrok. In ob koncu še anekdota … Že pred vzletom letala sem zaslišala nena- vaden zvok. Ko smo bili že visoko v zraku, je stevardesa sporočila, da se bomo zara- di tehničnih težav vrnili na izhodišče. »Boris, umrla bova,« sem rekla, ker se je letalo noro treslo. On je mirno od- govoril: »Saj enkrat moraš …« Spon- tano sem naredila pregled svojega življenja: z možem imava lep od- nos, posel teče dobro, družina je v redu. Pa vendar mi nekaj manj- ka. Ja, obstaja ena stvar. Rada bi večkrat sedela na svoji terasi s prijatelji, občudovala rože in preprosto uživala v trenutku. Mislila sem, da je prišel moj konec, zato sem se po srečnem pristanku zaobljubila, da bom spremenila svoj način življenja. Manj delam in drugače, svojo ekipo sem drugače organizirala. Prej sem imela dve pisarni, v Lju- bljani in Celju, zdaj večino svetovanj opravljam prek spleta. Redno hodim na treninge, da bom pripravljena spremljati odraščanje svojih bodočih vnukov. Vrni- la sem se k sebi, k svojim koreninam in temeljnim vrednotam, kot so družina, prijatelji in učenje. Foto: Nik Jarh »Nekaj je, da človeku poveš, kaj mora jesti, in ta znanja se danes najdejo precej lahko, težje pa je uporabnike podpreti pri tem, da ob odločitvah vztrajajo.« »Rada bi večkrat sedela na svoji terasi s prijatelji, občudovala rože in preprosto uživala v trenutku. Mislila sem, da je prišel moj konec, zato sem se po srečnem pristanku zaobljubila, da bom spremenila svoj način življenja.« Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 28, 1 1. julij 2024 ŠTIRIPERESNA DETELJICA Da je ljubezen med njim in Milano izre- dno močna, se začuti takoj, ko v dnevno sobo vstopi ona. Seveda je bilo naše prvo vpraša- nje, kako zmoreta vse, saj so četverčki, poleg tega, da imata že nekajletnega sina, kar velik zalogaj. V skupnem objemu, ki si ga podelita, povesta, da nekako zmoreta, predvsem pa je pomembno, da verjameta drug v drugega, da si ves čas stojita ob strani, si porazdelita naloge in opravke. Doma imata v okviru dru- žine pomoč Kristine, Nemanjeve mame, ki pomaga v gospodinjstvu, na pomoč priskoči tudi Milanina mama Ranka, a je v trenutku našega obiska ni bilo, saj je bila v Bosni in Hercegovini zaradi zdravstvenih težav. Od dvojčkov do četverčkov Obrnemo se h Kristini, ki je izjemna pod- pora sinu in snahi, in vprašamo, kako se je odzvala, ko je pred meseci izvedela, da bo par dobil četverčke, ker – roko na srce – četverčki se pač ne rodijo vsako leto … »Spomnim se, da me je Nemanja poklical in dejal, da je Mi- lana noseča in da pričakujeta dvojčka. Čez štirinajst dni, ko je Milana opravila naslednji pregled, me je poklical in dejal, da ima pre- senečenje. Takrat sem rekla, da bodo zago- tovo trije, kar je potrdil. No, čez nekaj dni, po naslednjem pregledu, je sledil klic, da so v bistvu v pričakovanju četverčkov …« nam je dejala Kristina. Milana povedano potrdi in doda, da so na vsakem naslednjem pregledu Nasmejani četverčki Luka, Jovan, Marko in Matej so postali Celjani »Z ljubeznijo in vero drug v drugega zmoremo!« »Dobro jutro,« nas je z nasmehom na obrazu nekaj minut pred 10. uro ob vhodu pozdravil Nemanja Petrović, oče petih otrok. Štirje od teh so v Sloveniji in širše znani četverčki, ki so se rodili v Ljubljani na začetku letošnjega leta. Nemanja s svojo družino zdaj živi v Celju na Skalni kleti. Dobro jutro ob 10. uri seveda ne pomeni, da je družina takrat šele vstala, ampak da je bila budna že po 6. uri zjutraj in da je po jutranjem hra- njenju in negi četverčkov še malo zadremala v skupnem objemu. Urnik velike družine je od rojstva četverčkov pester in zanimiv. »Ampak zmoremo. Z ljubeznijo in vero drug v drugega gre,« doda Nemanja. SIMONA ŠOLINIČ Na začetku nosečnosti, ko še nihče ni vedel, koli- ko otrok nosi Milana pod srcem, so bili pomembni dolgoročni cilji. Danes? »Glede na razvoj dogodkov načrtujemo bolj kratkoročno, ker nikoli ne vemo, kako bo …« z nasmehom pove Milana. ugotovili, da nosi še enega otroka več, kot so ji povedali zdravniki na preteklem pregledu …. »Resnično sem pazila na svoje zdravje v času nosečnosti, pomembno mi je bilo, da bi rodila po naravni poti. Imela sem sicer ne- kaj zdravstvenih težav, a ne takšnih, ki bi to onemogočile,« pravi. Doda, da je hvaležna vsem zdravnikom in drugemu medicinske- mu osebju, ki so ji bili ves čas v bolnišnici v trdno oporo, jo bodrili in imeli budno na Silvo Dobrajc iz območnega Rdečega križa Celje je ob prihodu družine Petrović v Celje opravil hvalevredno delo. Poleg njega izjemno delo opravlja tudi Brigita Lajlar, patronažna sestra, ki družino pogosto obiskuje in ji pomaga. očeh. »Ne samo strokovni, bili so izjemno prijazni. Še danes smo z nekaterimi v stiku,« doda Milana. »Zelo smo molili, da ne bi bilo kaj narobe. Da bi predvsem Milana zdržala takšno noseč- nost in da bi bila zdrava ter da bi bili zdravi tudi otroci. Čeprav se lepo sliši, da so četverč- ki, gre tudi za tvegano nosečnost, zato nam je bilo pomembno, da se Milana čim manj obremenjuje. Najbolj smo verjeli v Boga, jaz tudi v Milano, da bo zmogla, ona v mene, da ji bom opora,« pravi Nemanja. Iskanje doma Nemanja in Milana sta iz okolice Banja Luke, kamor se bodo na nekajdnevni dopust odpravili ravno te dni. V domačem kraju od letošnjega rojstva otrok še niso bili, zato je mogoče domnevati, da jih tudi v Bosni in Her- cegovini čaka prava dobrodošlica. Nemanja sicer dela v Žalcu na področju CNC-obdelave. Pravi, da ima dobrega delodajalca, ki razume, da je družina zdaj tista, ki potrebuje očeta. Milana je diplomirana pravnica in ne skriva želje, da bi prav tako našla službo v Celju, ko bo čas za to. V Celju sta našla dom pred meseci in pri tem sta imela nemalo težav. »Problem za na- jemodajalce je bila velika družina, tako da iskanje doma ni bilo lahko,« pravi Nemanja. Tudi sicer so bili zadnji meseci precej burni zaradi zdravstvenega stanja dojenčkov, saj sta bila dva hospitalizirana v Celju, eden pa v Ljubljani. Imeli so težave zaradi pljučnice, ki je lahko pri takšni starosti nevarna, zato je bila nujna dobra organiziranost družine, Hranjenje in nega četverčkov sta posebni »misiji« družine. Pri tem pomagajo vsi. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 28, 1 1. julij 2024 ŠTIRIPERESNA DETELJICA »Spomnim se, da me je Nemanja poklical in dejal, da je Milana noseča in da pričakujeta dvojčka. Čez štirinajst dni, ko je Milana opravila naslednji pregled, me je poklical in dejal, da ima presenečenje,« pravi Kristina. »Resnično sem pazila na svoje zdravje v času nosečnosti, pomembno mi je bilo, da bi rodila po naravni poti. Imela sem sicer nekaj zdravstvenih težav, a ne takšnih, ki bi to onemogočile,« pravi Milana. da sta Nemanja in Milana s pomočjo Kristine zmogla to obdobje. Kljub vsemu so našli tudi nekaj časa za počitek. »Dvakrat smo bili z otroki tudi na morju in res je bilo super,« dodata starša. Tudi na morju so poželi veliko pogledov ljudi in presenečenja. Mirni in tihi In če smo ob obisku morda mislili, da se bo ob našem pogovoru s staršema v ozadju slišal jok dojenčkov, smo se pošteno zmotili. Ko sta jih Nemanja in Milana iz spalnice prinesla v dnevno sobo ter jih kot štručke lično položila na sedežno garnituro, so nas ganili njihovi veseli pogledi. Nihče ni zajokal, bili so tiho kot miške in nas gledali z žarečimi očmi ter se nasmihali. »Ni vedno tako, ampak res je, da so precej mirni in pridni,« pravi Milana. »Pred sedmo uro zjutraj se zbudimo, sledita nega in hranjenje, nato si vsi malo spočije- mo, okoli 11. ure sledi še vse drugo do konca dneva. Zaspimo med 22. in 23. uro in noči so mirne, k sreči se otroci ne zbujajo pogosto,« smeje dodaja. A ne smemo pozabiti na Konstantina, sta- rejšega bratca, ki prav tako pomaga svojim štirim mlajšim bratom in skrbi zanje. Kmalu bo sedel v šolske klopi, do takrat pa ima ogromno časa, da mlajše bratce vpelje v igre in številne dogodivščine, ki bodo popestrile družinski vsakdanjik. Na vprašanje, ali se Milana in Nemanja zavedata, kakšna sen- zacija je bila njuna družina letos v Sloveniji in širše, Nemanja odgovori, da se, saj je v prvih mesecih zanje vladalo ogromno zani- manja: »Klicali so nas tudi hrvaški, srbski mediji in mediji iz Avstrije.« Pomoč Tako velika družina pomeni tudi večji na- por pri premagovanju vsakdanjih finančnih težav. Nemanja in Milana pravita, da so jima ljudje pomagali tudi pri nabavi otroških vo- zičkov, dodatkov za nego in drugih stvari. Zanju je ključna pomoč Silva Dobrajca iz Rdečega križa Celje ter patronažne sestre Brigite Lajlar, ki redno prihajata na obisk, jima pomagata tako fizično kot z nasveti. Najbolj zlata je pomoč Nemanjeve mame Kristine, ki jima trenutno pomaga, in Mila- nine mame Ranke. Zadnje vprašanje, ki smo jima ga postavi- li, je seveda bilo, ali načrtujeta še kakšnega otroka, a preden sta odgovorila, sta se oba prešerno nasmejala: »Ne, zagotovo ne!« A glede na njuno ljubezen in družinsko po- vezanost, ki je vidna že na prvi pogled, vsi skupaj smeje dodamo: »Nikoli ne reci ni- koli …« Foto: Nik Jarh Povezanost že od … rojstva In če smo ob obisku morda mislili, da se bo ob našem pogovoru s staršema v ozadju slišal jok dojenčkov, smo se pošteno zmotili. Babica Kristina, Nemanjeva mama, ki je v Slovenijo prišla iz Bosne in Hercegovine, mladima staršema pomaga pri vsakdanjih opravilih. »Njena pomoč je izjemnega pomena,« povesta tako Milana kot Nemanja. Milana in Nemanja Petrović. Mlada in zaljubljena. Ob izkušnji s četverčki sta postala tudi skrbna in krasna starša. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 28, 1 1. julij 2024 ARHITEKTURA Najraje raziskuje arhitekturo nekdanje Jugoslavije Z mladostno energijo in ljubeznijo do preteklosti Timoteja Jevšenaka številni poznajo kot zgovornega arhitekta z veliko strastjo do prostora in družbe. 29-letnik, ki je odraščal v Celju, zadnja leta živi v Vojniku, zaposlen pa je v Ljubljani, se že od gimnazijskih let navdušuje nad arhitekturo 20. stoletja, ki je nastajala na območju nekdanje Jugoslavije. Pred leti je soustvaril razstavo Tendence, ki je bila na ogled v nekdanji restavraciji Majolka in se je osredotočala na razvoj celjskega urbanizma in arhitekture med letoma 1955 in 1985. V AQ galeriji GCC pa je bila pred nekaj meseci na ogled tudi njegova zelo prepoznavna raziskava Borba za arhitekturo – vprašanje kolektivne identitete arhitekture v socialistični Jugoslaviji. Timotej je letos v ospredje stopil tudi kot vodja prenove kultnega kioska K-67, ki bo v knežjem mestu služil različnim namenom. S svojim raziskovanjem in premišljenim pristopom ne želi le ohranjati zgodovinske arhitekture, temveč jo skuša povezati s sedanjostjo in prispevati k boljši prihodnosti našega prostora in medčloveških odnosov v njem. SINTIJA JURIČ »Prostor je naša skupna vrednota, ki jo je treba spoštovati.« »Mesto smo ljudje, ne samo stavbe, trgi ali ulice. Arhitekture brez ljudi in brez življenja ni.« Risarska žilica in ljubezen do stavb sta v Timo- teju utripali že od otroštva. Njegovo zanimanje za arhitekturo in risanje se je nato stopnjevalo na Gimnaziji Celje – Center, kjer je obiskoval likov- no smer umetniške gimnazije. Že v gimnazijskih letih se je močno spogledoval tudi z gledališčem in glasbo ter povezoval kulturne prireditve, zato je po končani srednji šoli izbiral med arhitekturo in gledališčem. »Vedel sem, da želim študirati arhitekturo, vendar me je močno zanimala tudi gledališka igra in režija. Pri željah za študij sem zato arhitekturo postavil na prvo mesto, AGRFT na drugo, industrijsko oblikovanje na ALUO pa na tretje. V nekaj dneh sem opravljal trojne spre- jemne izpite. Na AGRFT sem bil čudežno sprejet v ožji krog preizkusa, vendar se mi je ta prekrival s sprejemnimi izpiti na arhitekturi, zato sem se tisto jutro moral odločiti za eno stvar. Izbral sem arhitekturo,« pove Timotej ki je na ljubljanski fakulteti za arhitekturo magistriral leta 2021, da- nes je tam zaposlen kot asistent in raziskovalec. Jugoslovanska arhitektura Timotej se v največji meri ukvarja z raziskova- njem zgodovine arhitekture, njenim posodablja- njem in ozavšečanjem o prostorski kulturi. Prav tako se navdušuje tudi nad oblikovanjem, foto- grafijo in glasbo. »To, da me zanima več stvari, ni nujno slabo, saj lahko med njimi vzpostavim različne povezave, vendar pa je v določenih po- ložajih to tudi ovirajoče,« pove. Z leti se je najbolj specializiral za arhitekturo nekdanje Jugoslavi- je, ki ga je sicer pritegnila že v srednji šoli. Za svojo strokovno raziskavo Borba za arhitekturo, v kateri je prvič na enem mestu predstavljena vsa nagrajena arhitektura republik in pokrajin Jugoslavije, je leta 2022 prejel tudi nagrado be- ograjskega Salona arhitekture. V raziskavo je z namenom raziskovanja družbene vloge pro- storskih ustvarjalcev vključil tudi intervjuje z 19 arhitekti iz republik nekdanje skupne države, ki so za svoja dela prejeli mnoga priznanja. »Arhitekt je v tistem času veljal za družbenega strokovnjaka, ki soustvarja identiteto države in dviguje vsesplošen življenjski standard družbe,« pove in doda, da so imeli pri tedanjem prostor- skem in družbenem razvoju izjemen pomen tudi javni urbanistični in arhitekturni natečaji. »Strokovna žirija je prepoznala kakovostne reši- tve tudi zunaj predpisanih standardov in navodil ter s tem zastavljala nove standarde življenja ljudi. Zato je ta arhitektura izjemna in posebna.« Skrčena razstava njegove raziskave je bila v pre- teklih mesecih na ogled tudi v celjski AQ galeriji GCC, v prihodnosti želi razstavo še obogatiti in jo popeljati po državah nekdanje Jugoslavije. Gradnja zgolj za denar Mlad raziskovalec je prepričan, da se lahko iz fenomena t. i. jugoslovanske arhitekture marsikaj naučimo. To je tudi razlog, da ga ta navdušuje. »Načrtovanja stanovanjskih so- sesk so se lotevali s celostno prostorsko in družbeno vizijo. Razmišljali so, v kakšnem okolišu bodo odraščali otroci in da je po- membno, da so tam tudi vrtec, šola in drugi skupni prostori ter veliko zelenih površin,« pojasnjuje in doda, da dandanes ekonomski vidik pogosto povsem zasenči družbenega. »Danes je pomembno le to, da se z nepre- mičninami čim več iztrži in kar se da najbolj izkoristi prostor. Prostor je dragocena dobrina in premalo se zavedamo, da je arhitektura del vsakdana, ki vpliva na naše vsakodnevno gibanje in na počutje.« Prihodnost prostorskega načrtovanja bo po njegovih besedah zahtevala tudi ponovno pri- lagojeno uporabo obstoječih stavb. »Gradnja novih stavb zelo onesnažuje okolje, zato bi bilo treba razmišljati bolj trajnostno. Torej, da prilagodimo in obnovimo stavbe, ki lahko do- bro služijo novim oblikam življenja. Prostor namreč ni neskončen, temveč je vrednota, ki jo je treba spoštovati.« Želi prispevati k mestu S svojim delom je Timotej dejavno vpet tudi v Celje, kjer se še vedno počuti zelo domače. Je avtor in soavtor številnih odmevnih projektov, kot na primer razstave Tendence, celjska arhi- tektura in urbanizem 1955–85, ki je gostovala tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani in v Architektur Haus Kärnten v Celovcu. Kot zunanji sodelavec je med dru- gim sodeloval pri idejni zasnovi prenove dija- škega doma v Celju. Bil je tudi vodja prenove kultnega kioska K-67, v katerem so v poletnih mesecih predvidene številne vsebine. »Zdi se mi lepo, da lahko s svojim znanjem prisostvu- jem in dam nekaj mestu in ljudem,« pove mlad arhitekt, ki je tudi eden od ustanovnih članov novonastalega društva Tendence za vizualno in prostorsko krajino. Njihov cilj je aktivirati in združiti občane, ki želijo prispevati k sou- stvarjanju mesta in njegove identitete. Celje vidi kot mesto z bogato zgodovino, ki se je pogosto domačini še vedno premalo zavedajo. »Celje ima velik potencial, da se razvije v še bolj pomembno regionalno središče, k čemur bi do- bro prispevala tretja razvojna os. Imamo bogato zgodovino, prav tako smo tukaj prijetni in odprti ljudje,« pravi Timotej, ki zelo pozdravlja, da se je Mestna občina Celje lotila tudi prostorskega načrta, ki ga je mesto nujno potrebovalo. Tudi sam ima za razvoj mesta še veliko idej, a ob tem poudarja, da je pri arhitekturi pomembno zavedanje, da mesto niso le stavbe, temveč so najpomembnejši ljudje, ki prostoru dajejo ži- vljenje in pomen. Foto: osebni arhiv Mlad arhitekt svoje prispevke in razmisleke redno objavlja v strokovni publicistiki. Timotej s sarajevski- ma arhitektoma Vero in Lidumilom Bracom Alikalfićem V raziskavo Borba za arhitekturo je vključil tudi intervjuje z 19 arhitekti iz republik nekdanje Jugoslavije, ki so za svoja dela prejeli mnoga priznanja, med drugimi tudi Borbino nagrado za arhitekturo. Razstava Tendence v nekdanji restavraciji Majolka Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 XXXX Št. 28, 1 1. julij 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO DOBJE Leskovšek je obdobje od lanskega občinskega praznika doslej ocenil kot pestro in na- porno. Letos bo imela občina predvidoma skoraj 1,3 milijo- na evrov prihodkov in 1,6 mili- jona evrov odhodkov. Kot eno od pomembnejših zadolžitev je izpostavil urejanje vsega potrebnega za gradnjo enote doma starejših. Med načrtova- nimi naložbami je omenil še ureditev ceste v zaselek Večje Brdo, obnovo vodovoda na območju šole in industrijske cone ter sofi nanciranje naku- pa novega gasilskega vozila, katerega nakup je ocenjen na 350 tisoč evrov. »Gasilci bi vozilo radi prevzeli leta 2026, pogodbo z dobaviteljem so že podpisali. Občina bo za nakup zagotovila dve tretjini potreb- nega denarja, gasilsko društvo bo zagotovilo preostanek,« je pojasnil župan. In dodal, da gasilci glede na razvejano Ob prazniku občine z županom Francem Leskovškom Bo dovolj denarja za gradnjo enote doma starejših? Vodstvo Občine Dobje se je lani razveselilo odločitve vlade, da bo fi nancirala gradnjo enote doma starejših. Zdaj so v ospredju skrbi, ali bo denarja dovolj za uresničitev pro- jekta. Župan Franc Leskovšek še opozarja, da so majhne občine nasploh v neenakopravnem položaju pri črpanju evropskega denarja, namenjenega razvoju lokalnih sku- pnosti. Za Občino Dobje je precejšen izziv spreminjanje občinskega prostorskega načrta. Na eni strani jo pestijo birokratske zahteve, na drugi strani omejitve kmetijskega ministrstva. »A če želimo, da bodo mladi ostali na podeže- lju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše,« je jasen prvi mož lokalne skupnosti. TINA STRMČNIK »Črpanje kohezijskih sredstev je za nas velika težava. Počutimo se diskriminirano, ker so razpisi zastavljeni tako, da manjše občine ne moremo priti do denarja, ki bi ga potrebovale za razvoj.« »Kmetijsko ministrstvo ščiti vsak kvadratni meter kmetijske zemlje in zato je občina v zelo nehvaležnem položaju. A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše.« dejavnost in njihovo skrb za požarno varnost vsekakor po- trebujejo novo vozilo. Vlada je lani poleti skleni- la, da bo 2,8 milijona evrov namenila za gradnjo bivalne enote oz. enote doma starej- ših v Dobju. Odobrenega sofi nanciranja za gradnjo enote doma sta- rejših smo se zelo razveseli- li. Občina je v last države že prenesla stavbno zemljišče, pridobili smo tudi gradbe- no dovoljenje. Pred dnevi je bila podpisana pogodba med ministrstvom in vlagateljem Domom starejših Šentjur. Razpis za izbiro izvajalca del bo objavljen jeseni in takrat bomo videli, ali bo odobre- no sofi nanciranje zadoščalo za uresničitev projekta. Pro- jektantska ocena naložbe je namreč višja od odobrenega zneska. Dejansko vrednost bomo videli glede na odziv izvajalcev na razpis. Če bo denarja premalo, se lahko še kaj zaplete. Obveznost občine je še, da na mestu, kjer je predvidena gradnja doma, porušimo tako imenovano staro šolo. Denar za rušitev imamo načrtovan v letošnjem proračunu in tudi za to bomo jeseni na razpisu iskali izvajalca. Dovoljenje za rušitev smo že pridobili. Kakšne namene imate gle- de dograditve vodovoda na območju industrijske cone in šole? Drži, s tem projektom smo se prijavili na enega od razpi- sov za sofi nanciranje, vendar še nismo prejeli povratne in- formacije, ali smo bili uspe- šni ali ne. Če bomo pridobili sofi nanciranje, se želimo lotiti hidravlične izboljšave vodo- vodnega sistema. Projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za ta projekt smo že pridobili. Občani že več let opozar- jajo, da bi potrebovali pešpot ob glavni cesti, da bi bila hoja tam varnejša. Ste že bližje rešitvi? Z ureditvijo poti za pešce je povezanih veliko težav. Čeprav je na regionalni cesti mimo šole in vrtca, ki se na- daljuje proti Planini pri Sev- nici in Posavju, zelo zgoščen promet, številke vozil še ve- dno ne zadoščajo kriterijem, ki jih ima direkcija za infra- strukturo za gradnjo pločni- ka. Ker je hoja ob glavni cesti nevarna, je za šolske otroke urejen prevoz s kombiji. Se- veda mora občina poskrbeti tudi za varnost dijakov in drugih občanov. Zdaj spre- minjamo in dopolnjujemo občinski prostorski načrt in vanj bomo skušali umestiti mesto, kjer bi lahko uredili pešpot. Težava je, da je na eni strani Dobjanski potok, ki je naravna vrednota, kjer spet veljajo omejitve. Zato doslej nismo dobili soglasja za idejno zasnovo, ki smo jo pridobili. Na drugi strani je območje zelo plazovito, zato v brežino ni smiselno posegati, da ne bi prišlo do večjega zdrsa zemljine. Izziv je precejšen, a poskušali ga bomo rešiti. Kakšne spremembe bo še prinesel prenovljen občin- ski prostorski načrt? Lastniki zemljišč so pred dvema letoma dali pobudo za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega na- črta. Za občinsko upravo je to velik zalogaj, saj dobiva- mo vedno nove zahteve, kaj vse moramo še pridobiti, od erozijske do poplavne študije in še kaj … Kmetijsko mini- strstvo ščiti vsak kvadratni meter kmetijske zemlje in zato je občina v zelo nehva- ležnem položaju. A če želi- mo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše. Država nasprotuje razpršeni gradnji, vendar v naši občini nimamo možnosti, da bi gra- dnjo zgostili na enem mestu. Smiselno je, da mlade druži- ne ostanejo v bližini kmetij, ki so razpršene po celotnem območju naše lokalne sku- pnosti, in da tam obdelujejo zemljo. V nasprotnem prime- ru se bodo zemljišča zarasla. Omenili ste mlade dru- žine. So prostorski pogoji v vrtcu kos zanimanju za vpis otrok? Za otroke staršev iz naše občine imamo v vrtcu dovolj zmogljivosti, je bilo pa veli- ko zanimanja za vpis otrok tudi med starši iz sosednjih občin. Ker je Občina Šentjur pred časom obnovila prostore vrtca na Planini pri Sevnici in ker bo nov vrtec zrasel še na Kalobju, se bo zanimanje za vpis v Vrtec Dobje verjetno umirilo in bo prostora v od- delkih dovolj. Občani so dali pobudo, da bi ob osnovni šoli uredi- li nogometno igrišče. Kako je s to idejo? Ob stavbi osnovne šole je na voljo še nekaj prostora in ideje so bile, da bi tam uredili nogometno igrišče. Ker te po- vršine učenci pozimi upora- bljajo za sankanje in za prve korake na smučeh, se nato nismo odločili, da bi projekt ureditve nogometnega igrišča prijavili na razpis za ureditev športne infrastrukture. Tako imajo ljubitelji nogometa še vedno na voljo igrišče na as- faltni površini, travnatega nogometnega igrišča pa v naši občini še nimamo. Je vaša občina uspešna pri črpanju evropskega de- narja? Črpanje kohezijskih sred- stev je za nas velika težava. Počutimo se diskriminirano, ker so razpisi zastavljeni tako, da manjše občine ne moremo priti do denarja, ki bi ga potrebovale za razvoj. Da se lahko občina prijavi na razpis, namenjen ureja- nju vodooskrbe, je pogoj, da ima vsaj 10 tisoč prebivalcev. Pri prijavi na razpis za ure- ditev kanalizacije je kriterij, da je v občini več kot dva tisoč populacijskih enot. Teh kriterijev ne dosegamo, kar pomeni, da se za denar ne moremo potegovati. Po- dročja urejanja vodooskrbe smo se v preteklem fi nanč- nem obdobju lotili z Občino Šentjur in o sodelovanju se dogovarjamo tudi zdaj. Obnovili ste notranjost kulturnega doma. Je zaradi te poteze zdaj v občini bolj živahen kulturni utrip? Obnova dvorane je bila vredna približno 150 tisoč evrov. Ta prostor je zdaj zelo prijeten. Letos se je v njem zvrstilo precej prire- ditev, sploh spomladi jih je bilo veliko. Mislim, da je bila naložba upravičena in da so se pogoji za kulturo v naši občini izboljšali. Pre- jemamo tudi pobude, da bi obnovili še oder, kjer je prav tako še kar nekaj potrebnih opravil, od ureditve kulis in podobno. Po obnovi kliče tudi zaodrje. Zdaj pa še h kadrovskim vprašanjem. Kako to, da ste vlogo podžupana že- leli dodeliti svojemu sinu, občinskemu svetniku Nove Slovenije? Komisija za pre- prečevanje korupcije je po- jasnila, da bi s tem prišlo do kršitve določil o naspro- tju interesov. Glede podžupana je bilo več predlogov. Sam sem že- lel imenovati tistega občin- skega svetnika, ki bi mi po moji oceni lahko najbolj po- magal. Nekateri svetniki se s tem niso strinjali. Občinska uprava se je posvetovala s Komisijo za preprečevanje korupcije, da ne bi prišlo do nepravilnosti. Za podž- upana sem zdaj imenoval Branka Uduča (SLS), ki je bil podžupan že več manda- tov in ima na tem področju veliko izkušenj. Nekateri občinski svetni- ki so kritični, da veliko po- membnih informacij delite le s svetniki koalicije, ne pa z vsemi člani občinske- ga sveta. Med drugim jih je zmotilo, da niso ničesar vedeli o imenovanju direk- torice občinske uprave za nov mandat. Direktorica občinske uprave po mojem prepriča- nju dobro dela in ima veli- ko izkušenj. Razpisa za to delovno mesto nismo obja- vljali, saj smo se dogovorili, da bomo sodelovali še eno mandatno obdobje. Ne vem, ali je moja dolžnost, da o ta- kšnih odločitvah predhodno obveščam člane občinskega sveta, so bili pa o tem ob- veščeni na seji občinskega sveta. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 28, 1 1. julij 2024 ARHITEKTURA Najraje raziskuje arhitekturo nekdanje Jugoslavije Z mladostno energijo in ljubeznijo do preteklosti Timoteja Jevšenaka številni poznajo kot zgovornega arhitekta z veliko strastjo do prostora in družbe. 29-letnik, ki je odraščal v Celju, zadnja leta živi v Vojniku, zaposlen pa je v Ljubljani, se že od gimnazijskih let navdušuje nad arhitekturo 20. stoletja, ki je nastajala na območju nekdanje Jugoslavije. Pred leti je soustvaril razstavo Tendence, ki je bila na ogled v nekdanji restavraciji Majolka in se je osredotočala na razvoj celjskega urbanizma in arhitekture med letoma 1955 in 1985. V AQ galeriji GCC pa je bila pred nekaj meseci na ogled tudi njegova zelo prepoznavna raziskava Borba za arhitekturo – vprašanje kolektivne identitete arhitekture v socialistični Jugoslaviji. Timotej je letos v ospredje stopil tudi kot vodja prenove kultnega kioska K-67, ki bo v knežjem mestu služil različnim namenom. S svojim raziskovanjem in premišljenim pristopom ne želi le ohranjati zgodovinske arhitekture, temveč jo skuša povezati s sedanjostjo in prispevati k boljši prihodnosti našega prostora in medčloveških odnosov v njem. SINTIJA JURIČ »Prostor je naša skupna vrednota, ki jo je treba spoštovati.« »Mesto smo ljudje, ne samo stavbe, trgi ali ulice. Arhitekture brez ljudi in brez življenja ni.« Risarska žilica in ljubezen do stavb sta v Timo- teju utripali že od otroštva. Njegovo zanimanje za arhitekturo in risanje se je nato stopnjevalo na Gimnaziji Celje – Center, kjer je obiskoval likov- no smer umetniške gimnazije. Že v gimnazijskih letih se je močno spogledoval tudi z gledališčem in glasbo ter povezoval kulturne prireditve, zato je po končani srednji šoli izbiral med arhitekturo in gledališčem. »Vedel sem, da želim študirati arhitekturo, vendar me je močno zanimala tudi gledališka igra in režija. Pri željah za študij sem zato arhitekturo postavil na prvo mesto, AGRFT na drugo, industrijsko oblikovanje na ALUO pa na tretje. V nekaj dneh sem opravljal trojne spre- jemne izpite. Na AGRFT sem bil čudežno sprejet v ožji krog preizkusa, vendar se mi je ta prekrival s sprejemnimi izpiti na arhitekturi, zato sem se tisto jutro moral odločiti za eno stvar. Izbral sem arhitekturo,« pove Timotej ki je na ljubljanski fakulteti za arhitekturo magistriral leta 2021, da- nes je tam zaposlen kot asistent in raziskovalec. Jugoslovanska arhitektura Timotej se v največji meri ukvarja z raziskova- njem zgodovine arhitekture, njenim posodablja- njem in ozavšečanjem o prostorski kulturi. Prav tako se navdušuje tudi nad oblikovanjem, foto- grafijo in glasbo. »To, da me zanima več stvari, ni nujno slabo, saj lahko med njimi vzpostavim različne povezave, vendar pa je v določenih po- ložajih to tudi ovirajoče,« pove. Z leti se je najbolj specializiral za arhitekturo nekdanje Jugoslavi- je, ki ga je sicer pritegnila že v srednji šoli. Za svojo strokovno raziskavo Borba za arhitekturo, v kateri je prvič na enem mestu predstavljena vsa nagrajena arhitektura republik in pokrajin Jugoslavije, je leta 2022 prejel tudi nagrado be- ograjskega Salona arhitekture. V raziskavo je z namenom raziskovanja družbene vloge pro- storskih ustvarjalcev vključil tudi intervjuje z 19 arhitekti iz republik nekdanje skupne države, ki so za svoja dela prejeli mnoga priznanja. »Arhitekt je v tistem času veljal za družbenega strokovnjaka, ki soustvarja identiteto države in dviguje vsesplošen življenjski standard družbe,« pove in doda, da so imeli pri tedanjem prostor- skem in družbenem razvoju izjemen pomen tudi javni urbanistični in arhitekturni natečaji. »Strokovna žirija je prepoznala kakovostne reši- tve tudi zunaj predpisanih standardov in navodil ter s tem zastavljala nove standarde življenja ljudi. Zato je ta arhitektura izjemna in posebna.« Skrčena razstava njegove raziskave je bila v pre- teklih mesecih na ogled tudi v celjski AQ galeriji GCC, v prihodnosti želi razstavo še obogatiti in jo popeljati po državah nekdanje Jugoslavije. Gradnja zgolj za denar Mlad raziskovalec je prepričan, da se lahko iz fenomena t. i. jugoslovanske arhitekture marsikaj naučimo. To je tudi razlog, da ga ta navdušuje. »Načrtovanja stanovanjskih so- sesk so se lotevali s celostno prostorsko in družbeno vizijo. Razmišljali so, v kakšnem okolišu bodo odraščali otroci in da je po- membno, da so tam tudi vrtec, šola in drugi skupni prostori ter veliko zelenih površin,« pojasnjuje in doda, da dandanes ekonomski vidik pogosto povsem zasenči družbenega. »Danes je pomembno le to, da se z nepre- mičninami čim več iztrži in kar se da najbolj izkoristi prostor. Prostor je dragocena dobrina in premalo se zavedamo, da je arhitektura del vsakdana, ki vpliva na naše vsakodnevno gibanje in na počutje.« Prihodnost prostorskega načrtovanja bo po njegovih besedah zahtevala tudi ponovno pri- lagojeno uporabo obstoječih stavb. »Gradnja novih stavb zelo onesnažuje okolje, zato bi bilo treba razmišljati bolj trajnostno. Torej, da prilagodimo in obnovimo stavbe, ki lahko do- bro služijo novim oblikam življenja. Prostor namreč ni neskončen, temveč je vrednota, ki jo je treba spoštovati.« Želi prispevati k mestu S svojim delom je Timotej dejavno vpet tudi v Celje, kjer se še vedno počuti zelo domače. Je avtor in soavtor številnih odmevnih projektov, kot na primer razstave Tendence, celjska arhi- tektura in urbanizem 1955–85, ki je gostovala tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani in v Architektur Haus Kärnten v Celovcu. Kot zunanji sodelavec je med dru- gim sodeloval pri idejni zasnovi prenove dija- škega doma v Celju. Bil je tudi vodja prenove kultnega kioska K-67, v katerem so v poletnih mesecih predvidene številne vsebine. »Zdi se mi lepo, da lahko s svojim znanjem prisostvu- jem in dam nekaj mestu in ljudem,« pove mlad arhitekt, ki je tudi eden od ustanovnih članov novonastalega društva Tendence za vizualno in prostorsko krajino. Njihov cilj je aktivirati in združiti občane, ki želijo prispevati k sou- stvarjanju mesta in njegove identitete. Celje vidi kot mesto z bogato zgodovino, ki se je pogosto domačini še vedno premalo zavedajo. »Celje ima velik potencial, da se razvije v še bolj pomembno regionalno središče, k čemur bi do- bro prispevala tretja razvojna os. Imamo bogato zgodovino, prav tako smo tukaj prijetni in odprti ljudje,« pravi Timotej, ki zelo pozdravlja, da se je Mestna občina Celje lotila tudi prostorskega načrta, ki ga je mesto nujno potrebovalo. Tudi sam ima za razvoj mesta še veliko idej, a ob tem poudarja, da je pri arhitekturi pomembno zavedanje, da mesto niso le stavbe, temveč so najpomembnejši ljudje, ki prostoru dajejo ži- vljenje in pomen. Foto: osebni arhiv Mlad arhitekt svoje prispevke in razmisleke redno objavlja v strokovni publicistiki. Timotej s sarajevski- ma arhitektoma Vero in Lidumilom Bracom Alikalfićem V raziskavo Borba za arhitekturo je vključil tudi intervjuje z 19 arhitekti iz republik nekdanje Jugoslavije, ki so za svoja dela prejeli mnoga priznanja, med drugimi tudi Borbino nagrado za arhitekturo. Razstava Tendence v nekdanji restavraciji Majolka Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 XXXX Št. 28, 1 1. julij 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO DOBJE Leskovšek je obdobje od lanskega občinskega praznika doslej ocenil kot pestro in na- porno. Letos bo imela občina predvidoma skoraj 1,3 milijo- na evrov prihodkov in 1,6 mili- jona evrov odhodkov. Kot eno od pomembnejših zadolžitev je izpostavil urejanje vsega potrebnega za gradnjo enote doma starejših. Med načrtova- nimi naložbami je omenil še ureditev ceste v zaselek Večje Brdo, obnovo vodovoda na območju šole in industrijske cone ter sofi nanciranje naku- pa novega gasilskega vozila, katerega nakup je ocenjen na 350 tisoč evrov. »Gasilci bi vozilo radi prevzeli leta 2026, pogodbo z dobaviteljem so že podpisali. Občina bo za nakup zagotovila dve tretjini potreb- nega denarja, gasilsko društvo bo zagotovilo preostanek,« je pojasnil župan. In dodal, da gasilci glede na razvejano Ob prazniku občine z županom Francem Leskovškom Bo dovolj denarja za gradnjo enote doma starejših? Vodstvo Občine Dobje se je lani razveselilo odločitve vlade, da bo fi nancirala gradnjo enote doma starejših. Zdaj so v ospredju skrbi, ali bo denarja dovolj za uresničitev pro- jekta. Župan Franc Leskovšek še opozarja, da so majhne občine nasploh v neenakopravnem položaju pri črpanju evropskega denarja, namenjenega razvoju lokalnih sku- pnosti. Za Občino Dobje je precejšen izziv spreminjanje občinskega prostorskega načrta. Na eni strani jo pestijo birokratske zahteve, na drugi strani omejitve kmetijskega ministrstva. »A če želimo, da bodo mladi ostali na podeže- lju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše,« je jasen prvi mož lokalne skupnosti. TINA STRMČNIK »Črpanje kohezijskih sredstev je za nas velika težava. Počutimo se diskriminirano, ker so razpisi zastavljeni tako, da manjše občine ne moremo priti do denarja, ki bi ga potrebovale za razvoj.« »Kmetijsko ministrstvo ščiti vsak kvadratni meter kmetijske zemlje in zato je občina v zelo nehvaležnem položaju. A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše.« dejavnost in njihovo skrb za požarno varnost vsekakor po- trebujejo novo vozilo. Vlada je lani poleti skleni- la, da bo 2,8 milijona evrov namenila za gradnjo bivalne enote oz. enote doma starej- ših v Dobju. Odobrenega sofi nanciranja za gradnjo enote doma sta- rejših smo se zelo razveseli- li. Občina je v last države že prenesla stavbno zemljišče, pridobili smo tudi gradbe- no dovoljenje. Pred dnevi je bila podpisana pogodba med ministrstvom in vlagateljem Domom starejših Šentjur. Razpis za izbiro izvajalca del bo objavljen jeseni in takrat bomo videli, ali bo odobre- no sofi nanciranje zadoščalo za uresničitev projekta. Pro- jektantska ocena naložbe je namreč višja od odobrenega zneska. Dejansko vrednost bomo videli glede na odziv izvajalcev na razpis. Če bo denarja premalo, se lahko še kaj zaplete. Obveznost občine je še, da na mestu, kjer je predvidena gradnja doma, porušimo tako imenovano staro šolo. Denar za rušitev imamo načrtovan v letošnjem proračunu in tudi za to bomo jeseni na razpisu iskali izvajalca. Dovoljenje za rušitev smo že pridobili. Kakšne namene imate gle- de dograditve vodovoda na območju industrijske cone in šole? Drži, s tem projektom smo se prijavili na enega od razpi- sov za sofi nanciranje, vendar še nismo prejeli povratne in- formacije, ali smo bili uspe- šni ali ne. Če bomo pridobili sofi nanciranje, se želimo lotiti hidravlične izboljšave vodo- vodnega sistema. Projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za ta projekt smo že pridobili. Občani že več let opozar- jajo, da bi potrebovali pešpot ob glavni cesti, da bi bila hoja tam varnejša. Ste že bližje rešitvi? Z ureditvijo poti za pešce je povezanih veliko težav. Čeprav je na regionalni cesti mimo šole in vrtca, ki se na- daljuje proti Planini pri Sev- nici in Posavju, zelo zgoščen promet, številke vozil še ve- dno ne zadoščajo kriterijem, ki jih ima direkcija za infra- strukturo za gradnjo pločni- ka. Ker je hoja ob glavni cesti nevarna, je za šolske otroke urejen prevoz s kombiji. Se- veda mora občina poskrbeti tudi za varnost dijakov in drugih občanov. Zdaj spre- minjamo in dopolnjujemo občinski prostorski načrt in vanj bomo skušali umestiti mesto, kjer bi lahko uredili pešpot. Težava je, da je na eni strani Dobjanski potok, ki je naravna vrednota, kjer spet veljajo omejitve. Zato doslej nismo dobili soglasja za idejno zasnovo, ki smo jo pridobili. Na drugi strani je območje zelo plazovito, zato v brežino ni smiselno posegati, da ne bi prišlo do večjega zdrsa zemljine. Izziv je precejšen, a poskušali ga bomo rešiti. Kakšne spremembe bo še prinesel prenovljen občin- ski prostorski načrt? Lastniki zemljišč so pred dvema letoma dali pobudo za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega na- črta. Za občinsko upravo je to velik zalogaj, saj dobiva- mo vedno nove zahteve, kaj vse moramo še pridobiti, od erozijske do poplavne študije in še kaj … Kmetijsko mini- strstvo ščiti vsak kvadratni meter kmetijske zemlje in zato je občina v zelo nehva- ležnem položaju. A če želi- mo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše. Država nasprotuje razpršeni gradnji, vendar v naši občini nimamo možnosti, da bi gra- dnjo zgostili na enem mestu. Smiselno je, da mlade druži- ne ostanejo v bližini kmetij, ki so razpršene po celotnem območju naše lokalne sku- pnosti, in da tam obdelujejo zemljo. V nasprotnem prime- ru se bodo zemljišča zarasla. Omenili ste mlade dru- žine. So prostorski pogoji v vrtcu kos zanimanju za vpis otrok? Za otroke staršev iz naše občine imamo v vrtcu dovolj zmogljivosti, je bilo pa veli- ko zanimanja za vpis otrok tudi med starši iz sosednjih občin. Ker je Občina Šentjur pred časom obnovila prostore vrtca na Planini pri Sevnici in ker bo nov vrtec zrasel še na Kalobju, se bo zanimanje za vpis v Vrtec Dobje verjetno umirilo in bo prostora v od- delkih dovolj. Občani so dali pobudo, da bi ob osnovni šoli uredi- li nogometno igrišče. Kako je s to idejo? Ob stavbi osnovne šole je na voljo še nekaj prostora in ideje so bile, da bi tam uredili nogometno igrišče. Ker te po- vršine učenci pozimi upora- bljajo za sankanje in za prve korake na smučeh, se nato nismo odločili, da bi projekt ureditve nogometnega igrišča prijavili na razpis za ureditev športne infrastrukture. Tako imajo ljubitelji nogometa še vedno na voljo igrišče na as- faltni površini, travnatega nogometnega igrišča pa v naši občini še nimamo. Je vaša občina uspešna pri črpanju evropskega de- narja? Črpanje kohezijskih sred- stev je za nas velika težava. Počutimo se diskriminirano, ker so razpisi zastavljeni tako, da manjše občine ne moremo priti do denarja, ki bi ga potrebovale za razvoj. Da se lahko občina prijavi na razpis, namenjen ureja- nju vodooskrbe, je pogoj, da ima vsaj 10 tisoč prebivalcev. Pri prijavi na razpis za ure- ditev kanalizacije je kriterij, da je v občini več kot dva tisoč populacijskih enot. Teh kriterijev ne dosegamo, kar pomeni, da se za denar ne moremo potegovati. Po- dročja urejanja vodooskrbe smo se v preteklem fi nanč- nem obdobju lotili z Občino Šentjur in o sodelovanju se dogovarjamo tudi zdaj. Obnovili ste notranjost kulturnega doma. Je zaradi te poteze zdaj v občini bolj živahen kulturni utrip? Obnova dvorane je bila vredna približno 150 tisoč evrov. Ta prostor je zdaj zelo prijeten. Letos se je v njem zvrstilo precej prire- ditev, sploh spomladi jih je bilo veliko. Mislim, da je bila naložba upravičena in da so se pogoji za kulturo v naši občini izboljšali. Pre- jemamo tudi pobude, da bi obnovili še oder, kjer je prav tako še kar nekaj potrebnih opravil, od ureditve kulis in podobno. Po obnovi kliče tudi zaodrje. Zdaj pa še h kadrovskim vprašanjem. Kako to, da ste vlogo podžupana že- leli dodeliti svojemu sinu, občinskemu svetniku Nove Slovenije? Komisija za pre- prečevanje korupcije je po- jasnila, da bi s tem prišlo do kršitve določil o naspro- tju interesov. Glede podžupana je bilo več predlogov. Sam sem že- lel imenovati tistega občin- skega svetnika, ki bi mi po moji oceni lahko najbolj po- magal. Nekateri svetniki se s tem niso strinjali. Občinska uprava se je posvetovala s Komisijo za preprečevanje korupcije, da ne bi prišlo do nepravilnosti. Za podž- upana sem zdaj imenoval Branka Uduča (SLS), ki je bil podžupan že več manda- tov in ima na tem področju veliko izkušenj. Nekateri občinski svetni- ki so kritični, da veliko po- membnih informacij delite le s svetniki koalicije, ne pa z vsemi člani občinske- ga sveta. Med drugim jih je zmotilo, da niso ničesar vedeli o imenovanju direk- torice občinske uprave za nov mandat. Direktorica občinske uprave po mojem prepriča- nju dobro dela in ima veli- ko izkušenj. Razpisa za to delovno mesto nismo obja- vljali, saj smo se dogovorili, da bomo sodelovali še eno mandatno obdobje. Ne vem, ali je moja dolžnost, da o ta- kšnih odločitvah predhodno obveščam člane občinskega sveta, so bili pa o tem ob- veščeni na seji občinskega sveta. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 28, 1 1. julij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Sodelavci iz Regijskega centra za obvešča- nje Celje so jo ob nastopu lanskih poplav po- klicali sredi noči in ji rekli, naj hitro pride v službo, saj gre zares. »V regijskem centru s pomočjo telefonskih povezav takrat nismo mogli vzpostaviti stika s Solčavo in še z ne- katerimi drugimi prizadetimi območji, zato najprej nismo vedeli, kaj se tam dogaja. Stik smo nato vzpostavili s pomočjo starih radio- zvez,« se spominja. Kot pravi, je bil čas poplav izjemno zahtevno obdobje na njeni poklicni poti. »Celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje sem vodila le leto in pol, a sem v tem času doživela vse, kar marsikdo morda doživi v dvajsetih letih dela v tej organizaciji. Kot predstavnica civilne zaščite sem sodelova- la v najtežjih razmerah. S sodelavci smo bili v delo, kjer je bila v ospredju pomoč ljudem, vpeti od jutra do večera in še ponoči,« je po- vedala. In dodala, da ji nobena šola in nobene vaje ne bi mogle dati toliko znanja, kot ga je dobila s to izkušnjo. Obdobje poplav si bo najbolj zapomnila po pristnih človeških stikih na terenu, med prebi- valstvom, župani, pripadniki različnih struk- tur civilne zaščite, pripadniki tujih sil zaščite in reševanja, tujih vojsk, gasilskih društev. Zelo čustveni so bili trenutki, ko so namenu predajali mostove in povezali ljudi, ki so prej težko prehajali iz enega kraja v drugega. »Ko je na terenu najtežje, vse sile za zaščito in reševanje stopimo skupaj. Zelo dragoceno je, da živimo v državi, kjer lahko vsak od nas ob najhujših ujmah dobi pomoč.« Mag. Natalija Plemenitaš Fuchs, prejemnica zlate plakete Občine Dobje »Ni dovolj le kritizirati, znati je treba tudi pomagati« Da se lahko predvsem iznajdljivosti tistih, ki so bili prvi prisotni na terenu, zahvalimo, da v lanskih poplavah ni bilo smrtnih žrtev in da je izjemno delo nato opravila celotna koordinacija služb zaščite in reševanja, pravi mag. Natalija Plemenitaš Fuchs. Dobjan- ki, ki je v obdobju katastrofalne naravne nesreče vodila celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter Regijski center za obveščanje Celje, se zdi, kot da bi nas v tistih kriznih trenutkih vse skupaj varovala še višja sila. Že kot dijakinja si je želela, da bi delala v vojski. Zadnjih 20 let pod okriljem obrambnega ministrstva opravlja različna delovna mesta. Že skoraj dve desetletji je članica občinskega sveta Občine Dobje. Prepričana je, da je vključenost v odločanje o dogajanju v svojem kraju izjemno pomembna. Doslej je trikrat kandidirala tudi za županjo omenjene občine, pri tem so jo, kot pravi, vodili pogum, odločnost in tudi kanček lahkovernosti. TINA STRMČNIK »V domačem okolju nihče ni natančno vedel, kaj je študij politologije, kaj šele smer obramboslovje. V našem kraju ni do takrat nihče izbral te študijske smeri. A vendarle doma nikoli ni bilo nobenega negodovanja glede moje izbire.« Ujma je ni ujela nepripravljene Vodenje celjske izpostave Uprave RS za za- ščito in reševanje in Regijskega centra za ob- veščanje Celje je prevzela maja 2022. V prvih mesecih je med drugim opravila usposablja- nja za delo v štabu civilne zaščite, izobrazila se je o tem, kako v kriznih razmerah sodelo- vati z mediji, v tujini se je urila o nudenju in sprejemu mednarodne pomoči Evropske uni- je. Vse znanje, ki ga je pridobila z usposablja- nji, se je v obdobju poplav izkazalo kot zlata vredno. »Bila sem dobro pripravljena. Vendar tudi ›stari mački‹, ki so v sistem zaščite in re- ševanja vpeti že desetletja, niso pričakovali, da bodo poplave tako obsežne in da bo šlo ne le za stoletne, ampak za petstoletne vode.« Kot pravi, se je z izzivi lažje spopadla, saj je po naravi pogumna ženska. Pomagalo ji je tudi, da izvira iz kmečkega okolja, kjer so se ljudje navajeni hitro prilagajati in jih vsak mačji kašelj ne vrže iz tira. Sploh v prvih trenutkih kriznih razmer, ko med prebivalci zavlada preplah, so najpomembnejši dobra organiziranost, koordinacija in sodelovanje tako na državni, regijski kot na občinski rav- ni. »Na regijski ravni je posredovanje v času lanskih poplav vodil poveljnik Civilne zašči- te zahodnoštajerske regije Janez Melanšek. Zelo pomembna je bila vloga predstavnika za odnose z javnostmi, saj so mediji ves čas potrebovali informacije. V veliko pomoč so nam bili strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vo- dotoki. Ker je bilo veliko kadavrov živali, je na pomoč priskočila veterinarska stroka. Tudi člani gasilskih društev so opravili ogromno dela na območju Zgornje Savinjske doline. Njihovo delo sta koordinirala sodelavca regij- skega štaba civilne zaščite, ki sta tudi sama vpeta v gasilske vrste.« Žene jo nemirna duša Zanimivo je, da jo je iz idilične vasice in iz družine, kjer je odraščala v družbi še štirih sester, po opravljani Gimnaziji Celje – Center pot vodila na študij politologije. Odločila se je po svojem občutku, ravnala je tudi nekoliko uporniško. »Mama si je namreč strašansko želela, da bi šla po stopinjah starejše sestre, ki je že takrat opravljala poklic profesorice. Jaz pa sem želela univerzitetno izobrazbo oz. še višjo stopnjo ter upala, da bom dobila delo v vojski.« Ob koncu študija je kot štipendistka Slo- venske vojske dobila ponudbo za delo v kadrovski službi obrambnega ministrstva. Zdaj mineva 20 let, odkar je zaposlena pod njegovim okriljem. Zaposlena je bila v službi za pridobivanje kadra, delala je s štipendisti, nato se je zaposlila v Upravi RS za zaščito in reševanje, od tam je odšla v Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po letu in pol, kolikor je bila v vlogi vodje celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reše- vanje, je spet nazaj na starih tirih kot inšpek- torica za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot pravi, je njena nemirna duša tista, zaradi katere ne ostane dolgo na enem delovnem mestu. »Ko se odločim za nove pri- ložnosti, ne pomeni, da želim rušiti zidove za ali pred sabo. Vodi me želja, da pridobim čim več znanja v našem sistemu. Četudi bi imela še tri življenja, ne bi mogla uresničiti vseh svojih želja in idej.« Prepričana je, da so ženske na področju vojske, obrambe ter zaščite in reševanja iz- jemnega pomena. Zdi se ji, da znajo na dru- gačen način pristopiti k reševanju izzivov, drugače kot moški se vživijo v problematiko. »Med poplavami sem na terenu sodelovala z izjemnimi ženskami, zaposlenimi v Sloven- ski vojski, in s pripadnicami gasilskih enot, predstavnicami lokalnih skupnosti. Zdi se mi, da si ženske sicer precej težje izborimo Iz podeželskega okolja jo je pot vodila na študij politologije, smer obramboslovje. Prepričana je, da so ženske na področju vojske, obrambe ter zaščite in reševanja izjemnega pomena. Ob letošnjem občinskem prazniku je prejela zlato pla- keto Občine Dobje. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 28, 1 1. julij 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU »Vsak prebivalec nekega kraja lahko prispeva k sooblikovanju lokalne skupnosti. Ni dovolj le znati kritizirati. Treba je tudi poprijeti za prostovoljno delo, podpreti dobre projekte.« »Nobena šola in nobene vaje mi ne bi mogle dati toliko znanja, kot sem ga v obdobju poplav dobila kot vodja celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje ter Regijskega centra za obveščanje Celje.« svoje mesto v tem sistemu. Še vedno namreč velja prepričanje, da so moški tisti, ki imajo največ znanja na teh področjih in ženskam ne pustijo, da posežejo po najvišjih položajih.« Ni dovolj le kritizirati Od leta 2006 je članica občinskega sveta Občine Dobje. Dogajanje v tamkajšnjem ob- činskem svetu je spremljala že leta prej, ko je kot študentka za časopisa Šentjurske no- vice in Šentjurčan poročala o delovanju tega sestava. Takrat je spoznala pomen tega, da so ljudje vključeni v odločanje o dogajanju v svojem kraju, in se odločila, da bo tudi sama dejavna v lokalni politiki in da te vloge ne bo prepuščala le moškim soobčanom. Večkrat se pošali, da ima že sivo brado, saj je z vpe- tostjo v politično odločanje na lokalni ravni nabrala veliko znanja in izkušenj. To se ji zdi pomembno za splošno razgledanost. »Veliko ljudi me pozna po tem, da sem pogosto kri- tična. A le kritizirati ni dovolj. Po drugi strani velikokrat delam kot prostovoljka, pomagam soljudem, podprem dobre projekte. Me pa pri nas zelo moti ignoranca, ko samo nek krog občinskega sveta ve, kaj se dogaja, nekateri pa smo izvzeti. Če je glede tega potrebna kritika, jo tudi izpostavim.« Pozorna je tudi na mlade, ki bi bili primer- ni za vlogo občinskih svetnikov. Na zadnjih lokalnih volitvah sta bila v občinski svet iz- voljena dva kandidata, ki ju je spodbudila h kandidaturi. V županjinih čevljih? V letih 2006, 2010 in 2014 se je potegovala za mesto županje Občine Dobje. Danes se čudi sama sebi, da si je v ospredje upala sto- piti že takoj po koncu študija. »Včasih se po- trepljam po rami in si rečem bravo, saj si vsak ne upa narediti tega koraka.« Pokojna stara mama ji je, ko sta sedeli na krušni peči, sicer toplo odsvetovala to potezo. Natalijo pa so vodili hrabrost, odločnost in kot pravi, morda tudi kanček lahkovernosti. Kot pravi, se pri skoraj 45 letih počuti dovolj zrelo, da bo morda še kdaj poskusila kan- didirati. A se bo, ko bo prišel čas, odločila glede na svoj notranji občutek. Zdi se ji ško- da, da pridobljenih izkušenj ne bi nagradila s kakšno pomembnejšo vlogo na političnem področju. Veliko prometnih izzivov Vrsto let je predsednica Sveta za preventi- vo in vzgojo v cestnem prometu Občine Do- bje. Kot pravi, ima omenjena občina, čeprav je majhna, na tem področju nemalo težav. Neizpolnjen izziv ostaja urejena pešpot ob regionalni cesti, ki bi povezala sosednje vasi in po kateri bi otroci ter drugi udeleženci v cestnem prometu varno prišli do šole, vrtca. Upa, da bodo občani nekoč vendarle lahko uporabljali pločnik, čeprav se zdi, da se gle- de tega iz leto v leto nič ne premakne. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kot pove že njegovo ime, pozornost namenja preventivnim akcijam, sodeluje z osnovno šolo, s policijsko postajo, obvešča o svojih dejavnostih, sodeluje z Javno agencijo RS za varstvo prometa. Prihodnje šolsko leto bo do- bjanski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu s tamkajšnjo osnovno šolo pripravil dan prometne varnosti. Dragocena popotnica Natalija Plemenitaš Fuchs je odraščala v družini s sestrami Suzano, Mojco, Lucijo in Ano, ki so po značaju zelo različne. Pri vzgoji otrok sta imela tako oče kot mama zelo po- membno vlogo. Ko je imela mama največ dela, je pri vzgoji vnukinj pomagala tudi stara mama. »Od nje smo dobile strast do večgla- snega petja. To še vedno gojimo. Po mami, ki je zelo delavna, smo vsekakor podedovale ve- liko značajskih potez. Mama je izjemno dobra oseba, je tudi poznavalka dediščine, številnih zgodb iz domačega kraja. Ves čas nam je pri- vzgajala odnos do lepega izražanja, pogosto nam je svetovala pri pisanju spisov.« Oče je po Natalijinih besedah predstavljal trdno oporo, finančni steber in močno avtoriteto v družini. »Živim skladno z njegovimi besedami, da ni nič nemogoče. To je moje vodilo v življenju.« Sogovornica si težko predstavlja, kako bi bilo, če bi bila edinka, in dodaja, da je bilo odraščanje v družbi sester zelo lepo. Večja družina je prinesla tudi nekaj tekmovalnosti med sorojenkami, vsaka si je želela izboriti svoje mesto, izstopati na svoj način. Starša sta od svojih hčera pričakovala sodelovanje pri opravilih na kmetiji. Vsem sestram sta dala možnost za izobrazbo in za glasbeno vzgojo. Čeprav tega nista nikoli izrekla na glas, sta pričakovala, da bodo dekleta uspešna v šoli in da bo njihova morala na visoki ravni. »Na nas je pri tem verjetno vplivala tudi krščanska vzgoja. A v tem ne vidim nič slabega. S tem sta nam stara mama in mama res dali dobro popotnico,« je povedala. Škoda, da ima dan le 24 ur Nedavno se je pridružila Vokalni skupini Vokalija, ki povezuje šest pevcev iz Dobja, nji- hova mentorica je Mateja Rajh Jager. Pleme- nitaš Fuchsovo sodelovanje v vokalni skupini izjemno osrečuje, saj se spet posveča dejav- nosti, ki jo je nekaj časa zanemarjala, s pevci se radi družijo tudi po koncu vaj. Prejemnica zlate plakete Občine Dobje igra tudi citre in poje pri cerkvenem pevskem zboru. S sestro Ano več- krat nastopata na različnih dogodkih, kjer ljudi osrečujeta z večglasnim ljudskim petjem. Je tudi pooblaščenka za sklepanje zakonskih zvez in je v minulem tednu poročila svojo nečakinjo. Zelo rada se sama odpravi na pohode, z gibanjem po gozdu in v naravi se sprosti. Z možem Miranom, s katerim sta poročena več kot 20 let, v zadnjem času pridno kmetujeta na kmetiji njenih staršev, v najemu imata še nekaj hektarjev zemljišč in tudi to je podro- čje, ki jo močno izpolnjuje. Za njeno notra- nje zadovoljstvo največ štejejo pristni odno- si v njuni družini. Z možem drug drugega spodbujata pri različnih dejavnostih in se ne omejujeta. V veliko veselje sta jima hčerki, stari 14 in 16 let. »Prav Rubi in Ajda sta zame največje bogastvo mojega življenja. Vendar vsi moji družinski člani vedo, da ne morem živeti samo za družino. Imam še veliko dru- gih zanimanj in ciljev. Moja družina to ve in me pri tem podpira,« je sklenila. Foto: Nik Jarh Z možem Miranom in s hčerama Rubi in Ajdo (Foto: osebni arhiv) V družbi mame Marije, očeta Janka in sester Ane, Mojce, Lucije in Suzane (Foto: osebni arhiv) V družbi regijskih pripadnikov civilne zaščite ob prečrpavanju vode na reki Unici (Foto: osebni arhiv) Natalija s pokojnim Zdenkom Slatnarjem, njenim mentorjem iz Inšpektorata RS za varstvo pred na- ravnimi in drugimi nesrečami (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 28, 1 1. julij 2024 POTOPIS Pot nas je najprej vodila do Benetk, od koder smo odleteli do Lizbone, kjer je edino evropsko letališče, s katerega se da neposredno odleteti do tja. V Lizboni smo se s podzemno železnico odpravili do enega največjih akvarijev v Evropi – Oceanario de Lisboa – in občudovali tropske ribe, podvodno rastje, pingvine, tropski gozd s ptiči, korale in alge. Sprehodili smo se še ob slikovitem priobalnem delu Lizbone, imenova- nem Parque das Nações, nato smo se vrnili na letališče. Morebitna nevarnost le malarija Sledil je šesturni nočni let. Zjutraj smo pri- stali na goratem glavnem otoku Sv. Tomaž, ki leži 160 km jugozahodno od sosednjega otoka Princ. Na za evropske standarde zelo skromno opremljenem letališču smo opravili formalno- sti: preverili so, ali smo cepljeni proti rumeni mrzlici, viza pa za prebivalce EU ni potrebna. Njihova nacionalna valuta se imenuje »dobra« in menjalni tečaj se giba v okviru 25 dober za 1 evro. Uradni jezik je portugalščina, saj je bila država portugalska kolonija vse do leta 1975. Otok je zelo varen, morebitno nevarnost lahko predstavlja le malarija, zato smo preventivno v času potovanja jemali antimalarike. Na otoku živi le približno 200 tisoč prebivalcev in meri 1.001 kvadratni meter. Najprej smo odkrivali slikovito glavno mesto São Tomé. Ogledali smo si tržnico, kjer razpro- Sveti Tomaž & Princ – druga najmanjša afriška država, ki sodi med 20 najmanj obiskanih držav na svetu Družinsko potovanje k »središču« sveta Ste se kdaj vprašali, kje leži središče sveta? Mi smo odgovor našli na letošnjem družinskem potovanju v drugo najmanjšo afriško državo – São Tomé in Principe – po slovensko Sveti Tomaž & Princ, ki je umeščena v Gvinejski zaliv, približno 300 km zahodno od Gabona. Je najbližje kopno t. i. točki nič, ki predstavlja presečišče ekvatorialne črte in imaginarne črte nultega poldnevnika v Atlantskem oceanu. Domačini so ga poimenovali tudi »dobro varovana turistična skrivnost Afrike«, saj spada med 20 najmanj obiskanih držav na svetu. 17-dnevno družinsko potovanje sva z ženo načrtovala s še eno družino. Izbira je bila izziv glede na naše kriterije: odpotovati nekam, kjer še nikoli nismo bili, kjer je varna, a turistično neznana destinacija in kjer je lepo, tropsko, pristno. Vse to je predstavljal Sveti Tomaž & Princ. MAJA IN KLEMEN KOTNIK »Otok je zelo varen, morebitno nevarnost lahko predstavlja le malarija.« strto po tleh prodajajo vse mogoče: raznovrstno hrano, napitke, tropsko sadje, ribe, oblačila, obu- tev in druge predmete. Posebnost je, da ženske ne nosijo stvari v vrečkah, ampak na glavi. Obi- skali smo nacionalni muzej São Sebastião, ki je v trdnjavi iz 16. stoletja. Vrnili smo se v čas kolo- nialne dobe, kjer je zelo dobro prikazano, kako so sužnji služili kolonialistom. V muzeju hranijo originalno podpisno listino in pisalo ob osamo- svojitvi, ob njej nam je prijazen vodnik ponosno zapel himno. Sprehodili smo se po kolonialno pozidanih ulicah mesta, kjer so nasprotja zelo velika: revne, razpadajoče in skromne stavbe na eni strani ter občudujoča, razkošna in dobro varovana predsednikova palača na drugi strani. Pranje oblačil v bližnjih potokih Celodnevna pot nas je z najetim voznikom kombija vodila iz glavnega mesta proti jugu ob vzhodni obali. Vmes smo si privoščili pla- vanje na idiličnih plažah Santana, Micondo in Pesqueira. Ustavili smo se pri slikoviti turistični znamenitosti Boca do Inferno – usta pekla, kjer je morje v bazaltno lavo izdolblo jašek, po ka- terem se pretaka in lomi valove v velike pljuske vode v zrak. Kosilo smo si privoščili v imenitni rezidenci Roca Sao Joao Angolares, ki jo vodi eden najbolj priznanih chefov afriške kuhinje João Carlos Silva. Osebno nas je pozdravil med okušanjem odličnega pethodnega menija, se- stavljenega iz lokalnega tropskega sadja in ze- lenjave, med katerim so se mešali okusi začimb. Vsakodnevno smo si privoščili tudi kokosovo vodo, ki je odličnega okusa in zelo zdrava. Kjer- koli smo si jo zaželeli, so jo domačini s spretnim plezanjem na kokosove palme hitro priskrbeli za drobiž (približno 0,40 evra). Na poti smo se ču- dili domačinom, ki so v vsaki vasi prali oblačila v bližnjih potokih (otok je zelo bogat z vodnimi viri) in oprano sušili kar na kamnih ob potokih. Cesta nas je skozi nasade palm, kjer pridelu- jejo palmovo olje, vodila do ene glavnih narav- nih znamenitosti otoka Pico Cão Grande, kar v prevodu pomeni vrh velikega psa. Prestavlja več kot 600 m visok skalni monolit v obliki zoba, ki štrli iznad naravnega parka Obo. Spektakularen pogled in krasna fotomotivika. Infrastruktura je z oddaljenostjo od glavnega mesta postajala vedno slabša. Na skrajnem jugu otoka smo prispeli do ribiške vasice Porto Ale- gre, kjer so nas pozdravljali preprosti, nasmejani in radovedni domačini. Prenočili smo nad rajsko plažo Praia Piscina, kjer nudijo le tri bungalove za turiste, tako da je ekskluzivnost zagotovljena. Odlični zajtrki, potapljanje v morju, nepozabni sončni zahodi, prijetna temperatura, prijazni domačini in skoraj nič drugih turistov. Brez vode in elektrike Domačini tam živijo zares skromno, zato otroci »nagci« (brez oblačil) niso posebnost. V svojih bivališčih nimajo vode in elektrike. V preprostih lesenih kolibah za turiste je deloval agregat od 18. do 22. ure. Čudili smo se tudi S čolnom na otok Ilheu das Rolas Ekvatorialna črta, ki zemeljsko oblo razdeljuje na severno in južno. Boca de Inferno, usta pekla atletsko oblikovanim mladim domačinom, ki so z zelo preprosto in iztrošeno potapljaško opre- mo (z doma narejenimi harpunami) iz morja prinašali večkilogramski ulov: od hobotnic, rib do rakov in moren. Z morskimi živalmi zares bogato tropsko morje in korale smo med snor- kljanjem občudovali tudi sami. Odrasli smo imeli možnost globljega potopa z jeklenkami pod vodstvom potapljaškega mojstra, kjer smo videli tudi nenevarne morske kače, želve, polža, pajke, veliko barvitih tropskih rib ter skoraj v vsaki skalni luknji tudi morene. Z majhnim ribiškim čolnom smo se odpravili tudi na bližnji otoček Ilhéu das Rolas, ki je poleg rajskih plaž znan, da čezenj poteka ekvatorialna črta. Sprehodili smo se skozi džunglo, kjer je s talnim mozaikom predstavljen zemljevid sve- NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 28, 1 1. julij 2024 POTOPIS »Na poti smo se čudili domačinom, ki so v vsaki vasi prali oblačila v bližnjih potokih in oprano sušili kar na kamnih ob potokih.« Ena od rajskih plaž Praia Escada Ženske vse nosijo na glavi. Potapljača na dah s preprosto potapljaško opremo Palmov gozd in v ozadju Pico Cao Grande ta, spominsko obeležje pa nazorno kaže mejo med severno in južno poloblo. Tako smo lahko z eno nogo stali na severni in z drugo nogo na južni polobli našega planeta. Na eni od rajskih peščenih plaž v senci palm so nam domačini postregli tradicionalno kosilo: tropske ribe, ba- nanin pomfri, kuhane banane in riž – izvrstno! Divje, nedostopne rajske plaže Potovanje smo želeli nadaljevati po zahodni obali nazaj proti severu. A ker na jugozahodu ni cest (le pešpot), smo ta del otoka prevozili z ribiškim čolnom. Izkušnja je bila odlična, saj smo imeli možnost občudovati divje, nedosto- pne rajske plaže na poti, redko poseljene kolibe domačinov ter slapove, ki kot v fi lmu Jurski park padajo v morje, nad njimi pa se dviguje hriboviti del otoka, občasno zavit v meglice. Zakrivale so njihov najvišji 2.024 m visok vrh Pico de São T omé. Mahali smo ribičem, ki so pluli mimo nas z doma narejenimi čolni, izdolbenimi iz debel. Nad njimi je bilo napeto jadro, sešito iz ostankov platnenih riževih vreč. Po nekajurni vožnji smo pristali na plaži vasice Santa Catarina. Pričakali so nas številni otroci domačini in z radovedno- stjo opazovali naše štiri svetlolase otroke, saj so mladi belopolti turisti prava redkost na otoku. Zapeli smo jim nekaj slovenskih pesmi, oni pa nam njihove. Tukaj se cesta ponovno začne oz. konča, zato smo lahko pot nadaljevali z najetim džipom. Slikovita obalna in preprosta cesta vodi čez znamenit edini tunelček do spomenika, ki obeležuje točko, kjer so se leta 1470 prvič izkr- cali Portugalci. Podali smo se v gora- to no- tra- njost otoka, kjer smo se nastanili v leseni vili sredi tropskega rastja. Skozi džunglo smo se po pešpoti podali na nekajurni pohod do Lagoa Amelia – kraterja pred stoletji ugaslega vulkana, ki leži na nadmorski višini 1.475 metrov. Tam se je na dnu nabrala večmetrska debela plast mo- čvirnate pušče, ki med hojo daje občutek skaka- nja po trampolinu. Med potjo smo občudovali številno bujno tropsko rastje in poslušali petje ptic. Ogledali smo si impozanten slap Cascata de São Nicolau ter poskusili njihove tradicionalne gozdne maline, ki so po okusu in obliki nekoliko drugačne od naših. Plantaže kave in kakava Raziskali smo tudi plantaže kave in kakava, ki predstavljata paradna izvozna artikla države. Obiskali smo nekdanjo kolonialno predelovalni- co kave v kraju Monte Cafe, kjer zrna še vedno spretno ločujejo ročno. Čeprav nismo kavoljub- ci, smo obisk sklenili z degustacijo prvovrstne kave. Nadaljevali smo z ogledom kakavove plan- taže Diogo Vaz. Spoznali smo drevo kakavov- ca, plodove ter celoten postopek pridobivanja kakava, ki predstavlja glavno surovino za vsem tako dobro znano čokolado. Zanimivo, poučno in slastno. Obiskali smo Claudia Coralla, po rodu Bene- čana, ki nam je razkril, kako je odkril posebno tehniko odstranjevanja grenkobe iz kakavovih zrn. Njegova čokolada je zato med najbolj pri- znanimi ekskluzivnimi čokoladami na svetu in dosega desetkratnik cene povprečnih čokolad, tako da si je večina domačinov žal ne more pri- voščiti. Med želvami Obiskali smo tudi eno od tamkaj- šnjih osnovnih šol, saj oba v Slove- niji opravljava poklic učitelja. Uči- teljev primanjkuje, zato učence razdelijo na dopoldanski in popoldanski pouk. Prišli smo ravno v času, ko so bile šole prazne, to je med 12. in 15. uro. Učenci so v šoli le pov- prečno tri ure na dan, med- tem ko je učitelj v službi od jutra do večera. Učilnice so skromne, le preprosta tabla na steni ter lesene mize in klopi. Na koncu našega potovanja smo si privoščili še nekaj dni morskega oddiha z dejavnost- mi na plažah: Lagoa Azul, Praia dos Tamarindos, Praia do Mikolo … T udi te plaže so krasne in vredne pota- pljanja. Sv. Tomaž predstavlja pomemb- no destinacijo tudi za želve, saj peščene plaže in mirno morje želvam nudijo odlične pogoje za odlaganje jajčec. Na eni smo bili priča, kako se je v večernih urah ducate želvic iz- valilo in se radovedno odplazilo v morje, v novo življenje. Sledili so še obisk lokalnega frizerja, zasluže- na steklenica lokalnega piva Rosema in klepet s prijaznimi domačini. Imeni- tno potovanje je bilo to in z zlatimi črkami bo zapisano v naši knjigi življenja. Otroci so povsod sprejeli naše otroke. Afriški način prevoza Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 28, 1 1. julij 2024 POTOPIS Pot nas je najprej vodila do Benetk, od koder smo odleteli do Lizbone, kjer je edino evropsko letališče, s katerega se da neposredno odleteti do tja. V Lizboni smo se s podzemno železnico odpravili do enega največjih akvarijev v Evropi – Oceanario de Lisboa – in občudovali tropske ribe, podvodno rastje, pingvine, tropski gozd s ptiči, korale in alge. Sprehodili smo se še ob slikovitem priobalnem delu Lizbone, imenova- nem Parque das Nações, nato smo se vrnili na letališče. Morebitna nevarnost le malarija Sledil je šesturni nočni let. Zjutraj smo pri- stali na goratem glavnem otoku Sv. Tomaž, ki leži 160 km jugozahodno od sosednjega otoka Princ. Na za evropske standarde zelo skromno opremljenem letališču smo opravili formalno- sti: preverili so, ali smo cepljeni proti rumeni mrzlici, viza pa za prebivalce EU ni potrebna. Njihova nacionalna valuta se imenuje »dobra« in menjalni tečaj se giba v okviru 25 dober za 1 evro. Uradni jezik je portugalščina, saj je bila država portugalska kolonija vse do leta 1975. Otok je zelo varen, morebitno nevarnost lahko predstavlja le malarija, zato smo preventivno v času potovanja jemali antimalarike. Na otoku živi le približno 200 tisoč prebivalcev in meri 1.001 kvadratni meter. Najprej smo odkrivali slikovito glavno mesto São Tomé. Ogledali smo si tržnico, kjer razpro- Sveti Tomaž & Princ – druga najmanjša afriška država, ki sodi med 20 najmanj obiskanih držav na svetu Družinsko potovanje k »središču« sveta Ste se kdaj vprašali, kje leži središče sveta? Mi smo odgovor našli na letošnjem družinskem potovanju v drugo najmanjšo afriško državo – São Tomé in Principe – po slovensko Sveti Tomaž & Princ, ki je umeščena v Gvinejski zaliv, približno 300 km zahodno od Gabona. Je najbližje kopno t. i. točki nič, ki predstavlja presečišče ekvatorialne črte in imaginarne črte nultega poldnevnika v Atlantskem oceanu. Domačini so ga poimenovali tudi »dobro varovana turistična skrivnost Afrike«, saj spada med 20 najmanj obiskanih držav na svetu. 17-dnevno družinsko potovanje sva z ženo načrtovala s še eno družino. Izbira je bila izziv glede na naše kriterije: odpotovati nekam, kjer še nikoli nismo bili, kjer je varna, a turistično neznana destinacija in kjer je lepo, tropsko, pristno. Vse to je predstavljal Sveti Tomaž & Princ. MAJA IN KLEMEN KOTNIK »Otok je zelo varen, morebitno nevarnost lahko predstavlja le malarija.« strto po tleh prodajajo vse mogoče: raznovrstno hrano, napitke, tropsko sadje, ribe, oblačila, obu- tev in druge predmete. Posebnost je, da ženske ne nosijo stvari v vrečkah, ampak na glavi. Obi- skali smo nacionalni muzej São Sebastião, ki je v trdnjavi iz 16. stoletja. Vrnili smo se v čas kolo- nialne dobe, kjer je zelo dobro prikazano, kako so sužnji služili kolonialistom. V muzeju hranijo originalno podpisno listino in pisalo ob osamo- svojitvi, ob njej nam je prijazen vodnik ponosno zapel himno. Sprehodili smo se po kolonialno pozidanih ulicah mesta, kjer so nasprotja zelo velika: revne, razpadajoče in skromne stavbe na eni strani ter občudujoča, razkošna in dobro varovana predsednikova palača na drugi strani. Pranje oblačil v bližnjih potokih Celodnevna pot nas je z najetim voznikom kombija vodila iz glavnega mesta proti jugu ob vzhodni obali. Vmes smo si privoščili pla- vanje na idiličnih plažah Santana, Micondo in Pesqueira. Ustavili smo se pri slikoviti turistični znamenitosti Boca do Inferno – usta pekla, kjer je morje v bazaltno lavo izdolblo jašek, po ka- terem se pretaka in lomi valove v velike pljuske vode v zrak. Kosilo smo si privoščili v imenitni rezidenci Roca Sao Joao Angolares, ki jo vodi eden najbolj priznanih chefov afriške kuhinje João Carlos Silva. Osebno nas je pozdravil med okušanjem odličnega pethodnega menija, se- stavljenega iz lokalnega tropskega sadja in ze- lenjave, med katerim so se mešali okusi začimb. Vsakodnevno smo si privoščili tudi kokosovo vodo, ki je odličnega okusa in zelo zdrava. Kjer- koli smo si jo zaželeli, so jo domačini s spretnim plezanjem na kokosove palme hitro priskrbeli za drobiž (približno 0,40 evra). Na poti smo se ču- dili domačinom, ki so v vsaki vasi prali oblačila v bližnjih potokih (otok je zelo bogat z vodnimi viri) in oprano sušili kar na kamnih ob potokih. Cesta nas je skozi nasade palm, kjer pridelu- jejo palmovo olje, vodila do ene glavnih narav- nih znamenitosti otoka Pico Cão Grande, kar v prevodu pomeni vrh velikega psa. Prestavlja več kot 600 m visok skalni monolit v obliki zoba, ki štrli iznad naravnega parka Obo. Spektakularen pogled in krasna fotomotivika. Infrastruktura je z oddaljenostjo od glavnega mesta postajala vedno slabša. Na skrajnem jugu otoka smo prispeli do ribiške vasice Porto Ale- gre, kjer so nas pozdravljali preprosti, nasmejani in radovedni domačini. Prenočili smo nad rajsko plažo Praia Piscina, kjer nudijo le tri bungalove za turiste, tako da je ekskluzivnost zagotovljena. Odlični zajtrki, potapljanje v morju, nepozabni sončni zahodi, prijetna temperatura, prijazni domačini in skoraj nič drugih turistov. Brez vode in elektrike Domačini tam živijo zares skromno, zato otroci »nagci« (brez oblačil) niso posebnost. V svojih bivališčih nimajo vode in elektrike. V preprostih lesenih kolibah za turiste je deloval agregat od 18. do 22. ure. Čudili smo se tudi S čolnom na otok Ilheu das Rolas Ekvatorialna črta, ki zemeljsko oblo razdeljuje na severno in južno. Boca de Inferno, usta pekla atletsko oblikovanim mladim domačinom, ki so z zelo preprosto in iztrošeno potapljaško opre- mo (z doma narejenimi harpunami) iz morja prinašali večkilogramski ulov: od hobotnic, rib do rakov in moren. Z morskimi živalmi zares bogato tropsko morje in korale smo med snor- kljanjem občudovali tudi sami. Odrasli smo imeli možnost globljega potopa z jeklenkami pod vodstvom potapljaškega mojstra, kjer smo videli tudi nenevarne morske kače, želve, polža, pajke, veliko barvitih tropskih rib ter skoraj v vsaki skalni luknji tudi morene. Z majhnim ribiškim čolnom smo se odpravili tudi na bližnji otoček Ilhéu das Rolas, ki je poleg rajskih plaž znan, da čezenj poteka ekvatorialna črta. Sprehodili smo se skozi džunglo, kjer je s talnim mozaikom predstavljen zemljevid sve- NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 28, 1 1. julij 2024 POTOPIS »Na poti smo se čudili domačinom, ki so v vsaki vasi prali oblačila v bližnjih potokih in oprano sušili kar na kamnih ob potokih.« Ena od rajskih plaž Praia Escada Ženske vse nosijo na glavi. Potapljača na dah s preprosto potapljaško opremo Palmov gozd in v ozadju Pico Cao Grande ta, spominsko obeležje pa nazorno kaže mejo med severno in južno poloblo. Tako smo lahko z eno nogo stali na severni in z drugo nogo na južni polobli našega planeta. Na eni od rajskih peščenih plaž v senci palm so nam domačini postregli tradicionalno kosilo: tropske ribe, ba- nanin pomfri, kuhane banane in riž – izvrstno! Divje, nedostopne rajske plaže Potovanje smo želeli nadaljevati po zahodni obali nazaj proti severu. A ker na jugozahodu ni cest (le pešpot), smo ta del otoka prevozili z ribiškim čolnom. Izkušnja je bila odlična, saj smo imeli možnost občudovati divje, nedosto- pne rajske plaže na poti, redko poseljene kolibe domačinov ter slapove, ki kot v fi lmu Jurski park padajo v morje, nad njimi pa se dviguje hriboviti del otoka, občasno zavit v meglice. Zakrivale so njihov najvišji 2.024 m visok vrh Pico de São T omé. Mahali smo ribičem, ki so pluli mimo nas z doma narejenimi čolni, izdolbenimi iz debel. Nad njimi je bilo napeto jadro, sešito iz ostankov platnenih riževih vreč. Po nekajurni vožnji smo pristali na plaži vasice Santa Catarina. Pričakali so nas številni otroci domačini in z radovedno- stjo opazovali naše štiri svetlolase otroke, saj so mladi belopolti turisti prava redkost na otoku. Zapeli smo jim nekaj slovenskih pesmi, oni pa nam njihove. Tukaj se cesta ponovno začne oz. konča, zato smo lahko pot nadaljevali z najetim džipom. Slikovita obalna in preprosta cesta vodi čez znamenit edini tunelček do spomenika, ki obeležuje točko, kjer so se leta 1470 prvič izkr- cali Portugalci. Podali smo se v gora- to no- tra- njost otoka, kjer smo se nastanili v leseni vili sredi tropskega rastja. Skozi džunglo smo se po pešpoti podali na nekajurni pohod do Lagoa Amelia – kraterja pred stoletji ugaslega vulkana, ki leži na nadmorski višini 1.475 metrov. Tam se je na dnu nabrala večmetrska debela plast mo- čvirnate pušče, ki med hojo daje občutek skaka- nja po trampolinu. Med potjo smo občudovali številno bujno tropsko rastje in poslušali petje ptic. Ogledali smo si impozanten slap Cascata de São Nicolau ter poskusili njihove tradicionalne gozdne maline, ki so po okusu in obliki nekoliko drugačne od naših. Plantaže kave in kakava Raziskali smo tudi plantaže kave in kakava, ki predstavljata paradna izvozna artikla države. Obiskali smo nekdanjo kolonialno predelovalni- co kave v kraju Monte Cafe, kjer zrna še vedno spretno ločujejo ročno. Čeprav nismo kavoljub- ci, smo obisk sklenili z degustacijo prvovrstne kave. Nadaljevali smo z ogledom kakavove plan- taže Diogo Vaz. Spoznali smo drevo kakavov- ca, plodove ter celoten postopek pridobivanja kakava, ki predstavlja glavno surovino za vsem tako dobro znano čokolado. Zanimivo, poučno in slastno. Obiskali smo Claudia Coralla, po rodu Bene- čana, ki nam je razkril, kako je odkril posebno tehniko odstranjevanja grenkobe iz kakavovih zrn. Njegova čokolada je zato med najbolj pri- znanimi ekskluzivnimi čokoladami na svetu in dosega desetkratnik cene povprečnih čokolad, tako da si je večina domačinov žal ne more pri- voščiti. Med želvami Obiskali smo tudi eno od tamkaj- šnjih osnovnih šol, saj oba v Slove- niji opravljava poklic učitelja. Uči- teljev primanjkuje, zato učence razdelijo na dopoldanski in popoldanski pouk. Prišli smo ravno v času, ko so bile šole prazne, to je med 12. in 15. uro. Učenci so v šoli le pov- prečno tri ure na dan, med- tem ko je učitelj v službi od jutra do večera. Učilnice so skromne, le preprosta tabla na steni ter lesene mize in klopi. Na koncu našega potovanja smo si privoščili še nekaj dni morskega oddiha z dejavnost- mi na plažah: Lagoa Azul, Praia dos Tamarindos, Praia do Mikolo … T udi te plaže so krasne in vredne pota- pljanja. Sv. Tomaž predstavlja pomemb- no destinacijo tudi za želve, saj peščene plaže in mirno morje želvam nudijo odlične pogoje za odlaganje jajčec. Na eni smo bili priča, kako se je v večernih urah ducate želvic iz- valilo in se radovedno odplazilo v morje, v novo življenje. Sledili so še obisk lokalnega frizerja, zasluže- na steklenica lokalnega piva Rosema in klepet s prijaznimi domačini. Imeni- tno potovanje je bilo to in z zlatimi črkami bo zapisano v naši knjigi življenja. Otroci so povsod sprejeli naše otroke. Afriški način prevoza Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 28, 1 1. julij 2024 NA PODEŽELJU Zveza podeželske mladine s kmečkimi igra- mi prepleta spoznavanje mladih podeželanov, druženje, zabavo in ohranjanje tradicionalnih kmečkih opravil. Ravno slednjemu sta name- njeni vsakoletni igri košnja in grabljenje. Pestro sobotno dogajanje je napovedala povorka, v kateri so sodelovali Šmarski konjeniki, Godba Šmarje pri Jelšah in vse tekmovalne ekipe. Prva je prisotne nagovorila predsednica domačega društva DPM Šentjur Nataša Golež. Sledili so nagovori predsednice zveze slovenske podežel- ske mladine Eve Golob, regijskega predstavnika za celjsko regijo pri ZSPM Andraža Podpečana, podžupanje Občine Šentjur Silve Koželj, pred- sednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Sloveni- je Romana Žvegliča in vodje celjske kmetijsko svetovalne službe Vesne Čuček. Prisotni so se v začetku državnih kmečkih iger z minuto molka poklonili nedavno preminulemu mlademu po- deželanu Blažu Novaku iz Društva podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici. Od »kraje« krompirja do rabutanja Na dogodku je sodelovalo 25 tekmovalnih ekip. Od tega jih je bilo 20 iz društev podežel- ske mladine. Od gostujočih skupin sta sodelovali kar dve mednarodni ekipi, zunaj konkurence so tekmovali še najmlajša ekipa otrok in lokalni veterani DPM Šentjur. Spretnostni igri, v katerih so tekmovali mladi podeželani, sta bili že tradi- cionalno košnja in grabljenje. Organizatorji so V Hotunjah pri Ponikvi največji dogodek podeželske mladine Domačini že drugo leto zapored kosili in grabili najhitreje Zveza podeželske mladine Slovenije je prvo julijsko soboto že 28. leto obarvala v barve državnih kmečkih iger. Da so bile te letos v Hotunjah pri Ponikvi, ni naključje. Kot lanski državni prvaki so bili njihovi gostitelji člani Društva podeželske mladine Šentjur in tudi letos so pokazali krepko premoč. ŠPELA OŽIR »Igre so bile tudi letos ponovno priložnost za poudarjanje pomembnosti slovenskega podeželja, kmetijstva in povezovanja mladih in manj mladih, ki čutijo pripadnost do slovenskega podeželja,« so sporočili iz zveze. poskrbeli še za šaljive spretnostne igre, ki so jih izvirno prepletli z lokalnim okoljem. Zamislili so si obiranje sosedovega krompirja in rabutanje jabolk ter igro presenečenja ne zbudi petelina. Zmaga ostala v Šentjurju S svojim trudom, spretnostjo in z natančno- stjo so sodnike ponovno prepričali člani Društva podeželske mladine Šentjur in tako postali zma- govalci že drugič zapored. Zmagovalno ekipo so sestavljali David Podkrajšek, Maša Kramer, Simon Zdolšek, Rajko Vivod, Tilen Hvala in Na- taša Golež. Tik pod prvo stopničko, na drugo mesto, so se zavihteli zmagovalci izpred dveh let, člani Društva podeželske mladine Slovenske Konjice, tretje mesto so si (tudi drugič zapored) priborili v Društvu podeželske mladine Maribor. Najboljši kosec je postal Luka Rošer iz Dru- štva podeželske mladine Celje, Dobrna, Štore, Vojnik. Drugo mesto je (ponovno) zasedel Da- vid Podkrajšek iz Društva podeželske mladine Šentjur, tretji med kosci je bil Uroš Ramšak iz Društva podeželske mladine Slovenske Konjice. Najboljša grabljica je postala Lea Kokalj iz Društva podeželske mladine Škofja Loka, dru- gouvrščena je bila Maša Kramer iz domačega Društva podeželske mladine Šentjur, na tretji stopnički je stala Marija Pogladič iz Društva podeželske mladine Slovenske Konjice. Strokovni pridih Letošnji dogodek je imel tudi strokovno noto. V petek je bila kot uvod v dogajanje namreč okrogla miza z naslovom Kdo bo v prihodnje kmetoval na državnih kmetijskih zemljiščih. Na njej so sodelovali predsednik Kmetijsko- -gozdarske zbornice Slovenije Roman Žve- glič, Stanko Oblak iz Sklada kmetijskih ze- mljišč in gozdov RS, Andraž Podpečan iz zveze slovenske podeželske mladine, mlada kmeta Primož Pevec in Marko Smole ter doc. dr. Matjaž Glavan z Biotehniške fakul- tete Univerze v Ljubljani. Ministrstvo za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjih nekaj dneh svoje sodelovanje na okrogli mizi odpovedalo. Foto: arhiv zveze Zmagovalna ekipa z navijači in s člani domačega društva DPM Šentjur Tradicionalna košnja z navijači Grabljice so tako spretno vihtele grablje. Navijanje v polnem zamahu Povorka s tekmovalnimi ekipami Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 28, 1 1. julij 2024 DOBRODELNOST »Že prvi večer, ko je pri- šlo do poplave, smo v klubu pripravili osnutek izvedbe pomoči. Nekateri člani smo pomagali tudi fi zično. Priza- detim v poplavi smo pomagali tudi z nabavo razvlažilnikov. Z mednarodno in s slovensko krovno organizacijo je bilo nabavljenih več kot 150 raz- vlažilnikov. Od tega smo jih v Savinjski dolini razdelili več kot 50. V začetku septembra smo dijakom prvih in drugih letnikov srednjih šol razdelili tudi 12 prenosnih računalni- kov. Pomagali smo tudi trem družinam iz Mozirja z doba- vo materiala za sanacijo hiš,« Rozman povzema lanske projekte. Rotary klub Celje je lani sodeloval tudi z našo medijsko hišo, skupaj smo iz- vedli tradicionalne Šolačinka- rije v Citycentru Celje. Povezovanje Za rotary klub je tudi z vidi- ka dobrodelnosti pomembno povezovanje s pobratenimi klubi v drugih državah, med drugim v Nemčiji in Severni Makedoniji. Eden od odmev- nih projektov omenjenega kluba je tudi zdaj že tradici- onalna Dobrodelna tržnica v Celju, kjer je klubu uspelo, da se je združilo kar 13 do- brodelnih organizacij. »Vse z namenom pridobiti čim več fi nančnih sredstev in jih na- meniti kot pomoč poplavlje- nim. V času ujme smo poma- gali še s svetovanjem tako na psihološkem in tehničnem področju ter na področju pra- vilnega vrednotenja škod. V ta namen smo opravili več kot Humanitarno poslanstvo Rotary kluba Celje se nadaljuje Pomagali več kot 250 družinam »Za rotarijsko leto, ki je za nami, lahko mirno rečemo, da je to leto, kot ga še ni bilo, in upajmo, da ga spet kmalu ne bo,« pravi dosedanji predsednik Rotary kluba Celje Franjo Rozman. Njegove besede se nanašajo predvsem na lansko ujmo, ki je prizadela številne Slovence. S tem je povezano tudi poslanstvo kluba, ki je ob poplavah ljudem pomagalo, ob tem pa ni pozabilo tudi na številne druge humanitarne in povezovalne projekte, ki jim je klub zvest že vrsto let. SIMONA ŠOLINIČ 1.500 ur. Donirali smo tudi 80 naprav bele tehnike, od tega 62 v Savinjski dolini,« dodaja dosedanji predsednik Rotary kluba Celje. Obudili rotarijski ples Ker so člani pri pomoči po lanski ujmi ugotovili, da je bilo v poplavah uničenih tudi veliko defi brilatorjev, ki pomagajo reševati življe- nja, je klub pristopil tudi k izvedbi projekta Defi brilator- ji. »Posebej smo ponosni, da smo ponovno obudili ›veliki rotarijski ples na parketu‹, ki smo ga poimenovali Za dober namen. Humanitarno poslanstvo kluba člani vsako leto obarvajo tudi z obiskom in donacijo brezdomcem ter z obiski in obdarovanji sta- rejših.« Foto: FB Rotary kluba Celje Da se bo humanitarno poslanstvo rotary kluba nadaljevalo, pravi tudi Marjan Kaligaro (desno), ki je vodenje kluba od Franja Rozmana prevzel julija letos. (Foto: SŠol) Rotary klub Celje je ob dnevu medovitih rastlin posadil tudi več kot 70 medovitih dreves po Savinjski dolini. Maja je Rotary klub Celje z Lions klubom Mozaik in Rotary klubom Barbare Celjske sodeloval pri nabavi vozička za družino, ki je letos prejela četverčke. Več o njih preberite na straneh 24–25. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 28, 1 1. julij 2024 DOBRODELNOST »Že prvi večer, ko je pri- šlo do poplave, smo v klubu pripravili osnutek izvedbe pomoči. Nekateri člani smo pomagali tudi fi zično. Priza- detim v poplavi smo pomagali tudi z nabavo razvlažilnikov. Z mednarodno in s slovensko krovno organizacijo je bilo nabavljenih več kot 150 raz- vlažilnikov. Od tega smo jih v Savinjski dolini razdelili več kot 50. V začetku septembra smo dijakom prvih in drugih letnikov srednjih šol razdelili tudi 12 prenosnih računalni- kov. Pomagali smo tudi trem družinam iz Mozirja z doba- vo materiala za sanacijo hiš,« Rozman povzema lanske projekte. Rotary klub Celje je lani sodeloval tudi z našo medijsko hišo, skupaj smo iz- vedli tradicionalne Šolačinka- rije v Citycentru Celje. Povezovanje Za rotary klub je tudi z vidi- ka dobrodelnosti pomembno povezovanje s pobratenimi klubi v drugih državah, med drugim v Nemčiji in Severni Makedoniji. Eden od odmev- nih projektov omenjenega kluba je tudi zdaj že tradici- onalna Dobrodelna tržnica v Celju, kjer je klubu uspelo, da se je združilo kar 13 do- brodelnih organizacij. »Vse z namenom pridobiti čim več fi nančnih sredstev in jih na- meniti kot pomoč poplavlje- nim. V času ujme smo poma- gali še s svetovanjem tako na psihološkem in tehničnem področju ter na področju pra- vilnega vrednotenja škod. V ta namen smo opravili več kot Humanitarno poslanstvo Rotary kluba Celje se nadaljuje Pomagali več kot 250 družinam »Za rotarijsko leto, ki je za nami, lahko mirno rečemo, da je to leto, kot ga še ni bilo, in upajmo, da ga spet kmalu ne bo,« pravi dosedanji predsednik Rotary kluba Celje Franjo Rozman. Njegove besede se nanašajo predvsem na lansko ujmo, ki je prizadela številne Slovence. S tem je povezano tudi poslanstvo kluba, ki je ob poplavah ljudem pomagalo, ob tem pa ni pozabilo tudi na številne druge humanitarne in povezovalne projekte, ki jim je klub zvest že vrsto let. SIMONA ŠOLINIČ 1.500 ur. Donirali smo tudi 80 naprav bele tehnike, od tega 62 v Savinjski dolini,« dodaja dosedanji predsednik Rotary kluba Celje. Obudili rotarijski ples Ker so člani pri pomoči po lanski ujmi ugotovili, da je bilo v poplavah uničenih tudi veliko defi brilatorjev, ki pomagajo reševati življe- nja, je klub pristopil tudi k izvedbi projekta Defi brilator- ji. »Posebej smo ponosni, da smo ponovno obudili ›veliki rotarijski ples na parketu‹, ki smo ga poimenovali Za dober namen. Humanitarno poslanstvo kluba člani vsako leto obarvajo tudi z obiskom in donacijo brezdomcem ter z obiski in obdarovanji sta- rejših.« Foto: FB Rotary kluba Celje Da se bo humanitarno poslanstvo rotary kluba nadaljevalo, pravi tudi Marjan Kaligaro (desno), ki je vodenje kluba od Franja Rozmana prevzel julija letos. (Foto: SŠol) Rotary klub Celje je ob dnevu medovitih rastlin posadil tudi več kot 70 medovitih dreves po Savinjski dolini. Maja je Rotary klub Celje z Lions klubom Mozaik in Rotary klubom Barbare Celjske sodeloval pri nabavi vozička za družino, ki je letos prejela četverčke. Več o njih preberite na straneh 24–25. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 28, 1 1. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI Tik pred začetkom šolskih počitnic je župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci na vrtu Ipavčeve hiše pripravil sprejem za najbolj uspešne učenke in učence osnovnih šol v občini ter za učence tamkajšnje glasbene šole. Tako se je slovesno končalo šolsko leto in tudi osnovnošol- sko izobraževanje za številne mlade, ki bodo jeseni odšli v srednje šole. Matične šole so za udeležbo na sprejemu predlagale najbolj uspešne učence glede na šolski uspeh in druge kriterije ter tudi ti- ste, ki so izstopali po dobrem odnosu do šole in sošolcev. Šentjurski župan mag. Mar- ko Diaci jim je s starši, z rav- natelji ter učitelji in mentorji namenil spodbudne besede in dobre želje za njihovo pri- hodnost ter dodal upanje, da bo tudi kasneje v njihovem življenju lokalna skupnost še vedno igrala pomembno vlo- go. Mladim je namenil tudi spominska knjižna darila. Dogodek so popestrile glas- benice iz Glasbene šole skla- dateljev Ipavcev Šentjur Ana Mak in Maja Jemec na citrah ter flavtistka Mija Dečman. Učenci Glasbene šole skla- dateljev Ipavcev Šentjur, ki so se udeležili sprejema so Maša Urleb (predlagana tudi v OŠ Franja Malgaja Šentjur), Tobija Lesjak Gradič (predla- gan tudi v OŠ Franja Malga- ja Šentjur), Mija Dečman (predlagana tudi v OŠ Blaža Kocena Ponikva), Zala Jelen (predlagana tudi v OŠ Slivni- ca pri Celju), Ana Hladnik, Valentina Jager, Matej Ilek, Maja Jemec, Ana Mak, Jakob Pepevnik, Lili Čoklc in Julija Volasko. Iz OŠ Blaža Kocena Ponikva so se sprejema udele- žili Mija Dečman, Neža Fidler, Nina Horvat, Marja Klančar, Lovro Kolar in Rene Špur. Iz OŠ Dramlje so na sprejem prišli Larisa Bele, Eva Čede, Zala Golež Ermenc, Nika Novak, Nuša Štrajhar, Ejin Enan Vučer in Vid Zeme. Iz OŠ Franja Malgaja Šentjur so se sprejema udeležili Alja Arlič, Monika Guček, Neža Hladnik, Jon Kočevar, Tobija Lesjak Gradič, Devi Mauko Jug, Ema Petrovič, Melisa Tisel, Zala Tovornik, Maša Urleb, Glorija Vrečko, Jan Slakan Žibret in Katarina Zi- dar. Iz OŠ Hruševec Šentjur so na sprejem prišli Jurij Bevc, Brina Brodej, Nejc Kasenbur- ger, Troy Pavlič, Zala Peternel, Tjaš Pugelj, Voranc Ocvirk, Ivana Orehovac Pevec, Enej Stepišnik in Tilen Testaniere. Iz OŠ Planina pri Sevnici so se sprejema udeležili Sany Berton, Anja Gračner, Nino Senica in Vanesa Završek. OŠ Slivnica pri Celju je za spre- jem predlagala Lucijo Bratec, Gala Dolničarja, Zalo Jelen, Žana Pertinača, Aliso Plato- všek, Žano Skale Mastnak in Majo Sterkuš. Občina Šentjur, foto: Jure Godler Za nekoga odpad, za drugega zaklad V OŠ Polzela smo ob koncu šolskega leta izvedli že tretji bazar Zate odpad, zame zaklad. Zbirali smo rabljena otroška oblačila, obutev, knjige, igrače … in jih na bazarju zamenjali za drug izdelek ali prosto- voljni prispevek. Prostovoljne prispevke smo tokrat namenili deklici Karolini, ki ima izredno hudo in smrtonosno redko ge- netsko bolezen Cockayne sindrom – tip B. Njeno edino upanje je razvoj genskega zdravila. V Društvu Viljem Julijan so se povezali z znanstveniki iz tujine, ki so začeli razvijati gensko terapijo za to bolezen. Za kritje stroškov razvoja te genske terapije je treba zbrati dva milijona evrov. V naši šoli smo veseli, da smo delček prispevkov zbrali tudi učenci, starši in zaposleni naše šole. Hvala vsem, ki ste prispevali po svojih najboljših močeh. PROSTOVOLJCI OŠ POLZELA Uspešni pri poklicni maturi V Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje, kjer izobražujemo dijake v programih zdravstvena nega, kozmetični tehnik in izvajamo poklicno-tehniško izobraževanje, je bila v četrtek svečana podelitev spričeval poklicne mature. K spomladanskem izpitnem roku poklicne mature je letos pristopilo 196 dijakov iz vseh programov. Uspešnih jih je bilo 192, kar je 98 odstotkov. K poklicni maturi je pristopilo tudi 21 udeležencev izobraževanja odraslih, 17 kandidatov je bilo uspešnih, kar je 81-odstotni uspeh. Izjemen učni uspeh oz. spričevalo s pohvalo je prejelo pet zlatih maturantov. Eva Goter, Aljoša Pečnik, Špela Potočnik, Lana Krajnc in Nikolina Burica so dosegli 22 točk. Vseh 23 točk sta dosegli Neža Debelak in Neža Flis (diamantni maturantki). Ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec je nekaterim dijakom podelila tudi posebno priznanje ravnateljice za izjemen doprinos šoli. Letošnja slavnostna podelitev spričeval je bila nekaj posebnega. Vsak dijak programa zdravstvena nega je poleg spričevala prejel še jubilejno značko ob 100-letnici poklicnega izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji. Značka, ki so jo medicinske sestre včasih ponosno nosile pripeto na vidnem mestu delovne obleke, je ponazarjala avtoriteto, specifično znanje in vešči- ne za opravljanje poklica. V zbornici zdravstvene nege in babiške nege Slovenije – v zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije so še dodali, naj bo značka popotnica pri njihovi profesionalni skrbi za človeka. Značko jim je podelila predsednica strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje, gospa Tomislava Kordiš. Tajnica poklicne mature Andreja Čeperlin in pomočnice tajnice Urška Lorenčak, Maja Basle in Mateja Strmšek so uredili vse potrebno za poklicno maturo. Svečano prireditev je vodila profesorica Petra Mrzdovnik. Za glasbene točke je poskrbel profesor Danijel Berden. Nastopili so dijakinje Kaja Gojzdnik, Julija Tominšek, Ana Korenjak, Urška Korenjak, Daša Slivnikar, nekdanji dijak Gašper Zupanc in profesor Danijel Berden. PETRA MRZDOVNIK, prof. Beseda soseda Beseda je več kot soseda, beseda je glavna in tudi slavna. Soseda pa je samo soseda, ki je velikokrat zelo bleda. Beseda in soseda prijateljici nista, čeprav združuje ju besedna ali modna pista. Obe olikani sta zelo in rimata se prav lepo. Soseda včasih kaj grdega reče, a beseda jo hitro po jeziku speče. Beseda ni nikoli poredna, velikokrat pa je radovedna. Če beseda in soseda ne kregata se, to prav super je. Veseli smo mi vsi, pesmice pa več ni. EVA ŽUŽA, 6. D-RAZRED, I. OŠ ŽALEC Sprejem najbolj uspešnih učencev Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 28, 1 1. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI Tik pred začetkom šolskih počitnic je župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci na vrtu Ipavčeve hiše pripravil sprejem za najbolj uspešne učenke in učence osnovnih šol v občini ter za učence tamkajšnje glasbene šole. Tako se je slovesno končalo šolsko leto in tudi osnovnošol- sko izobraževanje za številne mlade, ki bodo jeseni odšli v srednje šole. Matične šole so za udeležbo na sprejemu predlagale najbolj uspešne učence glede na šolski uspeh in druge kriterije ter tudi ti- ste, ki so izstopali po dobrem odnosu do šole in sošolcev. Šentjurski župan mag. Mar- ko Diaci jim je s starši, z rav- natelji ter učitelji in mentorji namenil spodbudne besede in dobre želje za njihovo pri- hodnost ter dodal upanje, da bo tudi kasneje v njihovem življenju lokalna skupnost še vedno igrala pomembno vlo- go. Mladim je namenil tudi spominska knjižna darila. Dogodek so popestrile glas- benice iz Glasbene šole skla- dateljev Ipavcev Šentjur Ana Mak in Maja Jemec na citrah ter flavtistka Mija Dečman. Učenci Glasbene šole skla- dateljev Ipavcev Šentjur, ki so se udeležili sprejema so Maša Urleb (predlagana tudi v OŠ Franja Malgaja Šentjur), Tobija Lesjak Gradič (predla- gan tudi v OŠ Franja Malga- ja Šentjur), Mija Dečman (predlagana tudi v OŠ Blaža Kocena Ponikva), Zala Jelen (predlagana tudi v OŠ Slivni- ca pri Celju), Ana Hladnik, Valentina Jager, Matej Ilek, Maja Jemec, Ana Mak, Jakob Pepevnik, Lili Čoklc in Julija Volasko. Iz OŠ Blaža Kocena Ponikva so se sprejema udele- žili Mija Dečman, Neža Fidler, Nina Horvat, Marja Klančar, Lovro Kolar in Rene Špur. Iz OŠ Dramlje so na sprejem prišli Larisa Bele, Eva Čede, Zala Golež Ermenc, Nika Novak, Nuša Štrajhar, Ejin Enan Vučer in Vid Zeme. Iz OŠ Franja Malgaja Šentjur so se sprejema udeležili Alja Arlič, Monika Guček, Neža Hladnik, Jon Kočevar, Tobija Lesjak Gradič, Devi Mauko Jug, Ema Petrovič, Melisa Tisel, Zala Tovornik, Maša Urleb, Glorija Vrečko, Jan Slakan Žibret in Katarina Zi- dar. Iz OŠ Hruševec Šentjur so na sprejem prišli Jurij Bevc, Brina Brodej, Nejc Kasenbur- ger, Troy Pavlič, Zala Peternel, Tjaš Pugelj, Voranc Ocvirk, Ivana Orehovac Pevec, Enej Stepišnik in Tilen Testaniere. Iz OŠ Planina pri Sevnici so se sprejema udeležili Sany Berton, Anja Gračner, Nino Senica in Vanesa Završek. OŠ Slivnica pri Celju je za spre- jem predlagala Lucijo Bratec, Gala Dolničarja, Zalo Jelen, Žana Pertinača, Aliso Plato- všek, Žano Skale Mastnak in Majo Sterkuš. Občina Šentjur, foto: Jure Godler Za nekoga odpad, za drugega zaklad V OŠ Polzela smo ob koncu šolskega leta izvedli že tretji bazar Zate odpad, zame zaklad. Zbirali smo rabljena otroška oblačila, obutev, knjige, igrače … in jih na bazarju zamenjali za drug izdelek ali prosto- voljni prispevek. Prostovoljne prispevke smo tokrat namenili deklici Karolini, ki ima izredno hudo in smrtonosno redko ge- netsko bolezen Cockayne sindrom – tip B. Njeno edino upanje je razvoj genskega zdravila. V Društvu Viljem Julijan so se povezali z znanstveniki iz tujine, ki so začeli razvijati gensko terapijo za to bolezen. Za kritje stroškov razvoja te genske terapije je treba zbrati dva milijona evrov. V naši šoli smo veseli, da smo delček prispevkov zbrali tudi učenci, starši in zaposleni naše šole. Hvala vsem, ki ste prispevali po svojih najboljših močeh. PROSTOVOLJCI OŠ POLZELA Uspešni pri poklicni maturi V Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje, kjer izobražujemo dijake v programih zdravstvena nega, kozmetični tehnik in izvajamo poklicno-tehniško izobraževanje, je bila v četrtek svečana podelitev spričeval poklicne mature. K spomladanskem izpitnem roku poklicne mature je letos pristopilo 196 dijakov iz vseh programov. Uspešnih jih je bilo 192, kar je 98 odstotkov. K poklicni maturi je pristopilo tudi 21 udeležencev izobraževanja odraslih, 17 kandidatov je bilo uspešnih, kar je 81-odstotni uspeh. Izjemen učni uspeh oz. spričevalo s pohvalo je prejelo pet zlatih maturantov. Eva Goter, Aljoša Pečnik, Špela Potočnik, Lana Krajnc in Nikolina Burica so dosegli 22 točk. Vseh 23 točk sta dosegli Neža Debelak in Neža Flis (diamantni maturantki). Ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec je nekaterim dijakom podelila tudi posebno priznanje ravnateljice za izjemen doprinos šoli. Letošnja slavnostna podelitev spričeval je bila nekaj posebnega. Vsak dijak programa zdravstvena nega je poleg spričevala prejel še jubilejno značko ob 100-letnici poklicnega izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji. Značka, ki so jo medicinske sestre včasih ponosno nosile pripeto na vidnem mestu delovne obleke, je ponazarjala avtoriteto, specifično znanje in vešči- ne za opravljanje poklica. V zbornici zdravstvene nege in babiške nege Slovenije – v zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije so še dodali, naj bo značka popotnica pri njihovi profesionalni skrbi za človeka. Značko jim je podelila predsednica strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Celje, gospa Tomislava Kordiš. Tajnica poklicne mature Andreja Čeperlin in pomočnice tajnice Urška Lorenčak, Maja Basle in Mateja Strmšek so uredili vse potrebno za poklicno maturo. Svečano prireditev je vodila profesorica Petra Mrzdovnik. Za glasbene točke je poskrbel profesor Danijel Berden. Nastopili so dijakinje Kaja Gojzdnik, Julija Tominšek, Ana Korenjak, Urška Korenjak, Daša Slivnikar, nekdanji dijak Gašper Zupanc in profesor Danijel Berden. PETRA MRZDOVNIK, prof. Beseda soseda Beseda je več kot soseda, beseda je glavna in tudi slavna. Soseda pa je samo soseda, ki je velikokrat zelo bleda. Beseda in soseda prijateljici nista, čeprav združuje ju besedna ali modna pista. Obe olikani sta zelo in rimata se prav lepo. Soseda včasih kaj grdega reče, a beseda jo hitro po jeziku speče. Beseda ni nikoli poredna, velikokrat pa je radovedna. Če beseda in soseda ne kregata se, to prav super je. Veseli smo mi vsi, pesmice pa več ni. EVA ŽUŽA, 6. D-RAZRED, I. OŠ ŽALEC Sprejem najbolj uspešnih učencev Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 28, 1 1. julij 2024 BRALCI POROČEVALCI Obiskale zavetišče za brezdomce Članice Humanitarnega društva Vera iz Štor smo se odločile, da z našim humanitarnim in prostovoljnim delovanjem tokrat sežemo tudi v sosednjo občino Celje. Odločile smo se, da prijazno pozdravimo in malce razveselimo uporabnike zavetišča za brezdomce, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio. S fi nančno donacijo, ki smo jo prejele pred kratkim, smo kupile čisto novo spodnje perilo, no- gavice, majčke, pokrivala … Ena od članic društva je prispevala še svoj delež z nakupom toaletnih potrebščin in kavice. Podjetje Mlekarna Celeia iz Arje vasi nam je doniralo mlečne izdelke Zelene doline, ki smo jih z veseljem dodale vsemu naštetemu. Toplo sta nas sprejeli predstavnici vodstva Kaja Golia in Maruša Modrijan, ki sta nas popeljali po bivalni enoti in nam odlično razložili, kako je videti vsakdanje življenje. Ob tem smo imele tudi solzne oči. Solze sreče so to, da obstajajo v naši deželi tudi ustanove in ljudje, ki tako lepo skrbijo za uporabnike takšnih ustanov. T udi me smo predstavile svoje delovanje in ob odhodu obljubile, da se bomo še vrnile. Darilca, ki so jih izdelali uporabniki zavetišča, nam bodo ostala v spominu in v posebnem mestu srca. VERICA SKOK Center za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Žalec, je v sodelovanju z društvom Most Žalec in Ozaro Slovenija, enota Celje, na prelepem Debelem rtiču med 7 . do 9. junijem pripra- vil nepozaben medgeneracijski tabor. Medgeneracijsko druženje je bilo namenjeno krepitvi duševnega zdravja in soustvarjanju nasmehov. Tabor se je začel s kopanjem in prihodom našega junaka – Deželaka, ki je s svojo prisotnostjo in energijo še dodatno razveselil udeležence. Z Nino Pušlar smo prepevali in z bučnim aplavzom polepšali dan tudi njej. Slikali smo se z znanimi Slovenci in to je bila odlična priložnost za med- generacijsko povezovanje in spoznavanje slovenskih ikon. Spoznavni večer smo si popestrili z igro skriti prijatelj. Bolje kot se poznamo, lažje tkemo nove prijateljske vezi. Neuradne babice, ki so pripovedovale zgodbe iz svojega otroštva, so nas popeljale v lepe sanje, kar je bilo posebno doživetje za vse udeležence. Kaj vse smo še počeli? Jutra smo začeli s telovadbo, ki je poskrbela za dober začetek dneva, in smo potem toliko bolj uživali v okusnem zajtrku. Dopoldnevi so bili namenjeni kreativnim delavnicam. Šivali smo srčke, delfi nčke in morske zvezde za obeske. Na taboru nas je obiskal tudi Marko Verdev, direktor Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška. Z udeležbo je izkazal posebno spoštovanje do vseh udeležencev. Veseli smo ga bili. Popoldnevi so bili namenjeni plavanju in čofotanju v morju, kar je prineslo veliko veselja in sprostitve. Medgeneracijska ustvarjalnost je prišla do izraza v večernem programu Pokaži, kaj znaš. Vsi smo sodelovali in tako s petjem, plesom in z zabavo povezali vse generacije. Zadnji dan tabora nam bo ostal v spominu zaradi vožnje z ladjico, piknika s slastnimi sardelicami ter hranjenja galebov. Slogan letošnjega tabora je bil Zakleni lepe spomine v svoje srce. Zajel je bistvo našega druženja in ustvarjanja nepozabnih trenutkov. Tabor je bil prava uspešnica Medgeneracijski tabor na Debelem rtiču je bil ponovno prava uspešnica, polna smeha, prijateljstva in skrbi za duševno zdravje. Vemo, da bodo spomini na te dni ostali zaklenjeni v naših srcih za vedno. Želimo si še več takšnih medgeneracijskih taborov, ki bi omogočali povezovanje na način, ki se nas vseh dotakne globoko v srcu in duši. Zahvaljujemo se Občini Žalec, Centru za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Žalec, Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije, Ozari Slovenija, članicam društva Most in drugim podpornikom preventivnega programa medgeneracijskega tabora. DRUŠTVO MOST ŽALEC Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Dosežki Dijaške skupnosti Celje Ob še enem uspešno iz- peljanem šolskem letu se je župan Mestne občine Celje Matija Kovač uradno sestal s predsednikom Di- jaške skupnosti Celje (DSC) Nikom Slemenškom, ki mu je predstavil dosežke sku- pnosti v preteklem letu. Spregovorili smo o aktual- ni problematiki in tekočih temah na področju mladih v Celju. S sestankom ponov- no dokazujemo povezanost dijaške in lokalne oblasti ter vzajemno sodelovanje. Poleg predsednika je bil na sestanku z županom priso- ten še član Parlamenta DSC Dejan Skale. Z županom smo govorili o površinah za mlade v Celju, o prenovi dijaškega doma, igriščih, oživitvi mestnega jedra in skupnih prizadeva- njih za namenjanje poudarka športu. Predsedstvo dijaške skupnosti je v skladu s svoji- mi pristojnostmi med letom aktivno zastopalo skupnost celjskih dijakov in se trudilo za redno odzivanje na aktual- ne zadeve ter glasno soodlo- čanje v lokalni skupnosti ali v enoti Parlamenta Dijaške organizacije Slovenije (DOS). Parlament DSC, ki ga tvori- jo predsedniki šol, se je letos redno sestal trikrat. Predse- dniki naših enajstih šol so spregovorili o razlikah med šolami, predvsem glede nu- denja osnovnih interesnih ali dodatnih vsebin, in o raz- likah glede nudenja dijaških statusov in sistema ocenje- vanja. Na aktiv ravnateljev smo zato naslavljali predloge glede izboljšanja palete vse- bin, od športnih dnevov do strokovnih ekskurzij. Med letom je bilo veliko govora glede dijaških izkaznic, ki so v dijaškem prostoru sprožile veliko neodobravanja, saj jih ponekod omogočajo, drugje ne. Poleg tega jih nekaterim dijakom šole subvencionira- jo, drugi so prepuščeni sami sebi. Dijaške izkaznice našim dijakom ponujajo kar nekaj javnih ugodnosti. V parla- mentu smo preučili dva sce- narija, ki smo ju posredovali aktivu ravnateljev in DOS, in sicer da bi iz proračuna šol subvencionirali izkaznice vsaj za prve letnike ali da bi država poskrbela za subven- cijo osnovnih mladinskih di- jaških izkaznic. Če dijak želi evropsko kartico, doplača tri evre. O medvrstniškem nasilju in duševnem zdravju Redno smo sodelovali tudi z DOS in skupaj naslavljali tematike na področju med- vrstniškega nasilja, zdru- ževanja Zoisove in državne štipendije ter tudi duševne- ga zdravja dijakov. Tukaj je bilo odločeno, da se k siste- matskim pregledom vključi dodaten pregled mentalnega zdravja dijakov, ki nedvo- mno vpliva na vsakodnevno šolanje. Slabotno mentalno zdravje vodi v izgrede dija- kov in medvrstniško nasilje v šolskem ali zunajšolskem času. Med letom smo se ak- tivno odzivali na dogodke in ukrepe, povezane s to proble- matiko. Žal ugotavljamo, da na državni ravni ni bilo nare- jeno veliko za rešitev stiske. Mi bomo še naprej osveščali dijake po šolah o nevarnostih in grožnjah spletnega in dru- gega nasilja, tesno bomo še naprej sodelovali s Policijsko upravo Celje, z aktivom rav- nateljev pa se bomo trudili, da bomo dijakom nemoteno nudili občutek varnosti v šolskem okolju. Tudi glede tega smo bili v parlamentu enotni, da ob zadnji grožnji s strelskim napadom varnost po celjskih šolah še ni bila na želeni ravni. Med letom smo opravili vrsto uradnih srečanj z lo- kalnimi skupnostmi, s pra- ksodajalci za naše dijake in z drugimi sorodnimi ustano- vami, s katerimi lahko soo- blikujemo aktiven prostor za mlade in dijakom omogoča- mo dostojne razmere. Sklenili smo partnerstvo z največjim delodajalcem v Celju, Splo- šno bolnišnico Celje, in tudi s tamkajšnjim zdravstvenim domom. Med letom smo bili v stiku še z osmimi šolami v celjski regiji, ki jih želimo priklju- čiti v regijsko enoto in tako utrditi vlogo regijske dijaške skupnosti. Poleg že opra- vljenih sestankov z vodstvi občin Šentjur, Rogaška Sla- tina in Velenje ter sestankov z nekaterimi šolami nas čaka še nekaj zaključnih pogajanj s šolami glede priključitve. Naša glavna naloga bo še na- prej predstavljanje in aktivno zastopanje celjskih dijakov, ob čemer smo se trudili pri omogočanju privlačnih do- godkov in projektov zanje med letom. Omenimo samo vrhunec leta – Vsedijaško zabavo v Golovcu, žal odpo- vedano Maturantsko četvor- ko 2024, tri medšolska tek- movanja v različnih športih, prostovoljno pomoč dijakov ob avgustovskih poplavah, dobrodelni koncert Poplavlje- na srca, Fazan night za prve letnike, krvodajalsko akcijo za dijake, priprave na esej za maturante in druge dogod- ke. Prvič v zgodovini celjskih dijakov smo uvedli tudi po- delitev priznanj za izjemne dijaške dosežke na različnih področjih. Aktivni dijakinje in dijaki bodo tako dobili, kar si zaslužijo, in našo javno pod- poro. Razpis je bil odprt maja, podelitev za šolsko leto 23/24 bo verjetno v septembru. PREDSEDSTVO DIJAŠKE SKUPNOSTI CELJE Na fotografiji so članice Humanitarnega društva Vera Darinka Marinkovič, Zvezdana Holcinger, Milanka Davidović, Zvonka Anderluh in Verica Skok. Soustvarjanje nasmehov na Debelem rtiču Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 28, 1 1. julij 2024 INFORMACIJE/IZOBRAŽEVANJE Delo v kuhinji (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: delo v kuhinji v pre- novljenem gostinskem lokalu, priprava jedi po naročilu ali za načrtovane menije, delo je raznoliko in obsega vse od naročanja in pre- vzemanja živil do čiščenja, toplotne obdelave, skrb za čisto delovno okolje ter ostala dela. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 8. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Kontroler (m/ž) v oddelku finančnega kontrolinga (Prebold) Opis delovnega mesta: vodenje osnovnih sredstvih in zaloge orodij, investicijsko poro- čanje, planiranje, projektni kontroling ter po- moč pri ostalih strokovnih nalogah v okviru oddelka (obdelava podatkov za analiziranje rezultatov poslovanja; priprava in posredo- vanje statističnih poročil glede na predpise, stroškovni in proizvodni kontroling). odelo Slovenija d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 7. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Dobra priložnost – C (. NET) razvijalec – Programer (m/ž) (Vojnik) Smo prilagodljivi, osvajamo nova znanja in stalno rastemo, vse to pa nas usposablja za prevzemanje čedalje zahtevnejših nalog ter reševanje tehnoloških izzivov prihodnosti. Zaradi rasti v podjetju iščemo nove sodelavce na področju razvoja PC programske opreme. Opticum, d.o.o., Celjska cesta 60, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 2. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Montažer (vzdrževalec – električar) (m/ž) (Prebold) Poglavitne naloge in obveznosti na razpisa- nem delovnem mestu: vezava elektro omaric, vezava razsmernikov … Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbi- ramo do 2. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist za nemški trg (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: aktivno delovanje na trgu – komunikacija z obstoječimi in poten- cialnimi kupci, pogajanja, priprava ponudb, sklepanje pogodb, skrb za njihovo realizaci- jo (sprejem naročil, nadzor nad dobavnimi roki, spremljanje zadovoljstva kupcev …) in tehnična podpora kupcem. Cetis Flex, d.o.o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. CNC operater (m/ž) (Celje) Dela in naloge: priprava CNC stroja za delo, CNC izrezi in robljenje, branje tehničnih načr- tov … Lesoprodukt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kmetijski delavec (oskrbovalec/ ka kokoši) (m/ž) (Šentjur) Opis delovnega mesta: delo z živalmi in delo v hlevu, opravlja razna ročna in strojna dela v sadjarstvu, rastlinski proizvodnji, hla- dilnici, mešalnici, perutninarski proizvodnji, sortirnici, sušilnici … Meja Šentjur, d.d., Ce- sta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 15. 7. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Upravljalec stroja (m/ž) (Slovenske Konjice) Vaše delo bo zajemalo: upravljanje strojev, priprava surovin za proizvodni postopek. Ko- nus Konex, d.o.o., Mestni trg 18, 3210 Sloven- ske Konjice. Prijave zbiramo do 18. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodajnega področja (m/ž) (Žalec) Iščemo vodjo prodajnega področja, ki bo po uvajanju skrbel za razvoj obstoječega posla in iskal nove poslovne priložnosti na trgu. Pri nas je poklic prodajnika zanimiv in kompleksnejši, kot si mnogi mislijo. PETROS. d.o.o., Podvin 13, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 18. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Hotelski receptor (m/ž) (Žalec) Smo družinsko podjetje, ki ima v lasti Ho- tel A s 4* in elegantno restavracijo Camino locirano v Žalcu v Sloveniji ob avtocesti A1. Hotel A smo odprli leta 2019, restavracijo pa lani februarja. Naš hotel je dizajnersko zasno- van in obsega 50 sob, nudi pa tudi wellnes in fitnes, konferenčne dvorane ter polnilno po- stajo za električna in hibridna vozila. AENA, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 4. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja tima v skladišču Zreče (m/ž) (Zreče) Weiler Abrasives je eden največjih proizva- jalcev umetnih brusov in tehničnih tkanin v Evropi in smo del mednarodne skupine Weiler Abrasives Group. Smo vodilni pri razvoju in proizvodnji rešitev za čiščenje, rezanje, brušenje in končno obdelavo. Več na emea.weilerabrasives.com/KarieraWeiler Abrasives, d.o.o., Titova cesta 60, 2000 Ma- ribor. Prijave zbiramo do 15. 7. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v PE Žalec (m/ž/d) (Žalec) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skr- bijo za založenost in urejenost naših trgovin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So fleksibilni, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo najboljšo rešitev za vsako situacijo v HOFER trgovinah. HOFER trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 18. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Vzdrževalec okolja – vrtnar (m/ž) (Dobrna) Zavedamo se, da kakovost naših storitev ustvarjajo zaposleni, ki s svojo prijaznostjo, z empatijo in ljubeznijo do dela gostom ustvar- jajo najlepše spomine. Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 17. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Delavec v wellnessu (m/ž) (Podčetrtek) Vaše naloge bodo: priprava bazenov in savn za obratovanje, skrb za varnost gostov na bazenih in v savnah, zagotavljanje napit- kov in sadja v savnah, priprava pilingov in krem v skladu z navodili … Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 3. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pripravništvo v obliki kroženja v poslovni administraciji (m/ž/d) (Nazarje) Si želiš pridobiti dragocene izkušnje na različnih področjih poslovne administraci- je? Si ambiciozna in samoiniciativna oseba, ki jo zanima možnost odličnega kariernega razvoja in urejeno delovno okolje z motivi- ranimi sodelavci in sodelavkami? Potem je spodnji razpis ravno pravi zate! BSH Hišni aparati, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 3. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. POLETNI KROŽKI IN TABORI ZA OTROKE VARNOST, IZRAŽANJE IN PARTICIPACIJA NA SPLETU PRIJAVNICA Ime in priimek otroka: Starost otroka:  Ime in priimek starša: E-naslov: Kontaktna številka: VIP-krožki in tabori za otroke obsegajo 21 pedagoških ur interaktivnih delavnic in aktivnega preživlja- nja časa z otroki. Vsebine so namenjene krepitvi njihovih digitalnih kompetenc skozi igro ter medsebojno interakcijo. Krožki za otroke sledijo ključnim načelom (varnost, izražanje in participacija), pri čemer so posamezne metode podajanja znanja prilagojene dvema skupinama otrok (6–11 let in 12–14 let).   Informacije in prijave: patricija.obrovnik@zavod-zri.si. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 28, 1 1. julij 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (3) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja Otr Oška ustvarjalnica RIMSKA OLJENKA Četrtek , 18. julij 2024, ob 10.30, Stara grofija INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Nedel ja , 14. julij 2024, ob 11.00, KNež ji dvor j avn O v Odstv O GROFJE CELJSKI POKRAJINSKI MUZEJ CELJE ALBUM S CELJSKEGA Proti Babi v Savinjsko-kamniških planinah, 2000 www.reporter.si POSEBNA IZDAJA REVIJE REPORTER V PRODAJI ŽE NOVI REPORTER MAGAZIN Tokrat sem »vzela planin- sko pot pod noge« skupaj s sestro Ivanko in s svakom Silvom (avtor fotografi je). Iz Logarske doline smo se preko Klemenče jame in Škrbine povzpeli na Ojstri- co in se nato spustili na Ko- cbekov dom na Korošici ter se preko Škarij vrnili nazaj v Logarsko dolino. V naši družini ima plani- narjenje že dolgo tradicijo. V hribe sta zelo radi hodili že moja mama in tete. Moj planinski krst sem doživela s trinajstimi leti, ko sva se z bratrancem Jurijem, imel jih je že osemnajst, odpravila na Triglav. Po nekajletnem pre- moru se je moja bogata pla- ninska »kariera« nadaljevala po letu 2000. Prehodila sem celotno slovensko transver- zalo, postala sem tudi gorski stražar. Sem sicer članica PD Grma- da Celje, a planinske poti le najrajši ubiram v manjši sku- pini. Nimam vodniškega izpi- ta, s kakšno manjšo družbo pa jo mahnemo skoraj vsak teden po bo bolj ali manj zahtevnih planinskih poteh. Mnogo sem jih prehodila s se- strama Sonjo in Ivanko, s sva- kom Silvom in z bratrancem Jurijem. Pa ne vedno skupaj, enkrat v družbi z enimi, dru- gič z drugim … August Seebacher se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in ilustriral nekatera literarna dela svojih sodobnikov. Leta 1921 je v Dresdnu izšla knjiga Alme M. Karlin z naslovom Moj mali Kitajec (Mein kleiner Chinese), ki jo je Seebacher opremil s šestimi ilustracijami. Pozneje je leta 1928 sodeloval tudi z Danilom Gorinškom in za zbirko mladinskih pesmi z naslovom Naokrog ustvaril pet ilustracij in naslovnico. Iz leta 1929 je knjiga Frana Roša Med- ved Rjavček, za katero je ustvaril sedem ilustracij. Z ilustra- torstvom je nadaljeval še leta 1931, ko je ponovno sodeloval z Almo M. Karlin in ilustriral nje- no knjigo v dveh delih z naslovom Mistika južnega morja (Mystik der Südsee). To literarno delo je opremil s 25 pe- rorisbami. Vse omenjene knjige, v prvih izdajah, z ilustracijami See- bacherja pa hrani tudi Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje (OKC), kjer si jih je mogoče ogle- dati. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Ilustracija A. F. Seebacherja, naslovnica knjige Frana Roša, Medvedek Rjavček, hrani OKC. Ilustracija A. F. Seebacherja iz knjige A. M. Karlin, Mistika Južnega morja, hrani OKC. Ilustracija A. F. Seebacherja iz knjige A. M. Karlin, Moj mali Kitajec, hrani OKC. Prispevala: Breda Šter Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 28, 1 1. julij 2024 INFORMACIJE/IZOBRAŽEVANJE Delo v kuhinji (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: delo v kuhinji v pre- novljenem gostinskem lokalu, priprava jedi po naročilu ali za načrtovane menije, delo je raznoliko in obsega vse od naročanja in pre- vzemanja živil do čiščenja, toplotne obdelave, skrb za čisto delovno okolje ter ostala dela. Celjske Mesnine, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 8. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Kontroler (m/ž) v oddelku finančnega kontrolinga (Prebold) Opis delovnega mesta: vodenje osnovnih sredstvih in zaloge orodij, investicijsko poro- čanje, planiranje, projektni kontroling ter po- moč pri ostalih strokovnih nalogah v okviru oddelka (obdelava podatkov za analiziranje rezultatov poslovanja; priprava in posredo- vanje statističnih poročil glede na predpise, stroškovni in proizvodni kontroling). odelo Slovenija d.o.o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 7. 2024. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Dobra priložnost – C (. NET) razvijalec – Programer (m/ž) (Vojnik) Smo prilagodljivi, osvajamo nova znanja in stalno rastemo, vse to pa nas usposablja za prevzemanje čedalje zahtevnejših nalog ter reševanje tehnoloških izzivov prihodnosti. Zaradi rasti v podjetju iščemo nove sodelavce na področju razvoja PC programske opreme. Opticum, d.o.o., Celjska cesta 60, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 2. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Montažer (vzdrževalec – električar) (m/ž) (Prebold) Poglavitne naloge in obveznosti na razpisa- nem delovnem mestu: vezava elektro omaric, vezava razsmernikov … Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbi- ramo do 2. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist za nemški trg (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: aktivno delovanje na trgu – komunikacija z obstoječimi in poten- cialnimi kupci, pogajanja, priprava ponudb, sklepanje pogodb, skrb za njihovo realizaci- jo (sprejem naročil, nadzor nad dobavnimi roki, spremljanje zadovoljstva kupcev …) in tehnična podpora kupcem. Cetis Flex, d.o.o., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. CNC operater (m/ž) (Celje) Dela in naloge: priprava CNC stroja za delo, CNC izrezi in robljenje, branje tehničnih načr- tov … Lesoprodukt, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kmetijski delavec (oskrbovalec/ ka kokoši) (m/ž) (Šentjur) Opis delovnega mesta: delo z živalmi in delo v hlevu, opravlja razna ročna in strojna dela v sadjarstvu, rastlinski proizvodnji, hla- dilnici, mešalnici, perutninarski proizvodnji, sortirnici, sušilnici … Meja Šentjur, d.d., Ce- sta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 15. 7. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Upravljalec stroja (m/ž) (Slovenske Konjice) Vaše delo bo zajemalo: upravljanje strojev, priprava surovin za proizvodni postopek. Ko- nus Konex, d.o.o., Mestni trg 18, 3210 Sloven- ske Konjice. Prijave zbiramo do 18. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja prodajnega področja (m/ž) (Žalec) Iščemo vodjo prodajnega področja, ki bo po uvajanju skrbel za razvoj obstoječega posla in iskal nove poslovne priložnosti na trgu. Pri nas je poklic prodajnika zanimiv in kompleksnejši, kot si mnogi mislijo. PETROS. d.o.o., Podvin 13, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 18. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Hotelski receptor (m/ž) (Žalec) Smo družinsko podjetje, ki ima v lasti Ho- tel A s 4* in elegantno restavracijo Camino locirano v Žalcu v Sloveniji ob avtocesti A1. Hotel A smo odprli leta 2019, restavracijo pa lani februarja. Naš hotel je dizajnersko zasno- van in obsega 50 sob, nudi pa tudi wellnes in fitnes, konferenčne dvorane ter polnilno po- stajo za električna in hibridna vozila. AENA, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 4. 8. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja tima v skladišču Zreče (m/ž) (Zreče) Weiler Abrasives je eden največjih proizva- jalcev umetnih brusov in tehničnih tkanin v Evropi in smo del mednarodne skupine Weiler Abrasives Group. Smo vodilni pri razvoju in proizvodnji rešitev za čiščenje, rezanje, brušenje in končno obdelavo. Več na emea.weilerabrasives.com/KarieraWeiler Abrasives, d.o.o., Titova cesta 60, 2000 Ma- ribor. Prijave zbiramo do 15. 7. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v PE Žalec (m/ž/d) (Žalec) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skr- bijo za založenost in urejenost naših trgovin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So fleksibilni, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo najboljšo rešitev za vsako situacijo v HOFER trgovinah. HOFER trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 18. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Vzdrževalec okolja – vrtnar (m/ž) (Dobrna) Zavedamo se, da kakovost naših storitev ustvarjajo zaposleni, ki s svojo prijaznostjo, z empatijo in ljubeznijo do dela gostom ustvar- jajo najlepše spomine. Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 17. 7. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Delavec v wellnessu (m/ž) (Podčetrtek) Vaše naloge bodo: priprava bazenov in savn za obratovanje, skrb za varnost gostov na bazenih in v savnah, zagotavljanje napit- kov in sadja v savnah, priprava pilingov in krem v skladu z navodili … Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 3. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pripravništvo v obliki kroženja v poslovni administraciji (m/ž/d) (Nazarje) Si želiš pridobiti dragocene izkušnje na različnih področjih poslovne administraci- je? Si ambiciozna in samoiniciativna oseba, ki jo zanima možnost odličnega kariernega razvoja in urejeno delovno okolje z motivi- ranimi sodelavci in sodelavkami? Potem je spodnji razpis ravno pravi zate! BSH Hišni aparati, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 3. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. POLETNI KROŽKI IN TABORI ZA OTROKE VARNOST, IZRAŽANJE IN PARTICIPACIJA NA SPLETU PRIJAVNICA Ime in priimek otroka: Starost otroka:  Ime in priimek starša: E-naslov: Kontaktna številka: VIP-krožki in tabori za otroke obsegajo 21 pedagoških ur interaktivnih delavnic in aktivnega preživlja- nja časa z otroki. Vsebine so namenjene krepitvi njihovih digitalnih kompetenc skozi igro ter medsebojno interakcijo. Krožki za otroke sledijo ključnim načelom (varnost, izražanje in participacija), pri čemer so posamezne metode podajanja znanja prilagojene dvema skupinama otrok (6–11 let in 12–14 let).   Informacije in prijave: patricija.obrovnik@zavod-zri.si. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 28, 1 1. julij 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. (3) Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), mojster jedkanice in dokumentalist Celja Otr Oška ustvarjalnica RIMSKA OLJENKA Četrtek , 18. julij 2024, ob 10.30, Stara grofija INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Nedel ja , 14. julij 2024, ob 11.00, KNež ji dvor j avn O v Odstv O GROFJE CELJSKI POKRAJINSKI MUZEJ CELJE ALBUM S CELJSKEGA Proti Babi v Savinjsko-kamniških planinah, 2000 www.reporter.si POSEBNA IZDAJA REVIJE REPORTER V PRODAJI ŽE NOVI REPORTER MAGAZIN Tokrat sem »vzela planin- sko pot pod noge« skupaj s sestro Ivanko in s svakom Silvom (avtor fotografi je). Iz Logarske doline smo se preko Klemenče jame in Škrbine povzpeli na Ojstri- co in se nato spustili na Ko- cbekov dom na Korošici ter se preko Škarij vrnili nazaj v Logarsko dolino. V naši družini ima plani- narjenje že dolgo tradicijo. V hribe sta zelo radi hodili že moja mama in tete. Moj planinski krst sem doživela s trinajstimi leti, ko sva se z bratrancem Jurijem, imel jih je že osemnajst, odpravila na Triglav. Po nekajletnem pre- moru se je moja bogata pla- ninska »kariera« nadaljevala po letu 2000. Prehodila sem celotno slovensko transver- zalo, postala sem tudi gorski stražar. Sem sicer članica PD Grma- da Celje, a planinske poti le najrajši ubiram v manjši sku- pini. Nimam vodniškega izpi- ta, s kakšno manjšo družbo pa jo mahnemo skoraj vsak teden po bo bolj ali manj zahtevnih planinskih poteh. Mnogo sem jih prehodila s se- strama Sonjo in Ivanko, s sva- kom Silvom in z bratrancem Jurijem. Pa ne vedno skupaj, enkrat v družbi z enimi, dru- gič z drugim … August Seebacher se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in ilustriral nekatera literarna dela svojih sodobnikov. Leta 1921 je v Dresdnu izšla knjiga Alme M. Karlin z naslovom Moj mali Kitajec (Mein kleiner Chinese), ki jo je Seebacher opremil s šestimi ilustracijami. Pozneje je leta 1928 sodeloval tudi z Danilom Gorinškom in za zbirko mladinskih pesmi z naslovom Naokrog ustvaril pet ilustracij in naslovnico. Iz leta 1929 je knjiga Frana Roša Med- ved Rjavček, za katero je ustvaril sedem ilustracij. Z ilustra- torstvom je nadaljeval še leta 1931, ko je ponovno sodeloval z Almo M. Karlin in ilustriral nje- no knjigo v dveh delih z naslovom Mistika južnega morja (Mystik der Südsee). To literarno delo je opremil s 25 pe- rorisbami. Vse omenjene knjige, v prvih izdajah, z ilustracijami See- bacherja pa hrani tudi Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje (OKC), kjer si jih je mogoče ogle- dati. Se nadaljuje. Gabrijela Kovačič, Pokrajinski muzej Celje Ilustracija A. F. Seebacherja, naslovnica knjige Frana Roša, Medvedek Rjavček, hrani OKC. Ilustracija A. F. Seebacherja iz knjige A. M. Karlin, Mistika Južnega morja, hrani OKC. Ilustracija A. F. Seebacherja iz knjige A. M. Karlin, Moj mali Kitajec, hrani OKC. Prispevala: Breda Šter Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 28, 1 1. julij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Čeprav ste morda na površi- ni umirjeni, v vas tli vulkanska strast in pripravljeni ste na ro- mantiko kot še nikoli. Ni po- membno, ali ste samski ali ne, poskrbeli boste, da boste sredi- šče pozornosti in da bodo vse oči uprte v vas, ne da bi se veliko pretegnili. Ljubili boste družbo prijateljev, radi jo boste mahnili na potep z družino, iskali boste skrite kotičke za poljube, poletje se bo razcvetelo v vsem svojem žaru in v vas ne bo vlakna, ki bi se temu upiralo. Ko vsi bežijo v hlad in senco, vas to ne gane, saj imate pred seboj preveč jasne poslovne ci- lje, da bi se lahko prepuščali lenarjenju. Čas počitnic boste izkoristili za to, da boste še bolj poslovno izpili svoje ideje in ničesar več ne boste prepuščali naključju. Ne boste več verjeli obljubam, ki so bile predobre, da bi bile lahko resnične, prepri- čala vas bodo samo še dejanja. Lahko so majhna, samo da so srčna. Enak odnos boste imeli tudi do ljubezni in romantike. Znali boste prepoznavati notranja stanja in potrebe lju- di okoli sebe, ne da bi jim bilo treba kaj govoriti o tem. Znali boste priskočiti na pomoč in pokazati srčnost, ne da bi pri- čakovali kaj v zameno. Dovolj vam bo, da se z vsemi razumete dobro, če ne odlično, in da goji- te odnose, zaradi katerih imate občutek, da niste obtičali na mestu. A vendar bi bilo dobro, da ne zanemarite svojih potreb, Merkur in Venera sta v levu, ne dovolite si, da bi pozabili nase. Naravnost blagodejno bo vplivala na vas družba ljudi, ki jih imate najraje, pa naj bodo prijatelji ali družina, so- delavci, vsak, s katerim imate lahko zanimiv pogovor o najbolj preprostih ali najbolj zapletenih rečeh. Vaš vladar Saturn je retro- graden, zato se vračate k bistvu vsega in si želite le iskrene pre- prostosti najožjih ljudi, s katero bi pomirili notranji nemir. Red- ko se naslonite na druge, a ko se, jih zares potrebujete. Tako in tako boste dvojno povrnili. Ko opazite, da se ljudje okoli vas delajo bolj pomembne, kot bi se morali, takoj ukrepate in naravnost poveste svoje mnenje, kar bo imelo posledice. Tudi če na prvi pogled ne bodo vse do- brodošle, ste lahko prepričani, da boste na koncu vi tisti, ki se boste najslajše smejali, ker ste imeli prav. Kljub temu bodite malce bolj strpni, saj ne želite imeti težav v odnosih z drugimi, sploh ne na delovnem mestu, kjer bodo nadrejeni pozorni na vsak vaš gib. Vpliv retrogradnega Saturna v ribah bo povzročil težja čustve- na stanja, napetosti in tesnobe, ki jih lahko premagujete tako, da preprosto rečete bobu bob in stvari ne ovijate v meglo. Resni- ca včasih boli, a jo boste na dol- gi rok bolj cenili kot zavajanja, nase pa lahko pazite tudi tako, da se naučite reči ne, če preso- dite, da je to za vas najbolje. Vsi vas morda ne bodo takoj pod- prli, a ob sebi boste imeli ravno tiste ljudi, ki jih imate najraje in ki jih potrebujete. Po zvezdah sodeč, se začenja najbolj vroč del poletja, ko vas bo od strasti in spogledljivosti kar razganjalo. Ne bo vam tež- ko storiti prvega koraka ali pri- stopiti k osebi, ki vam je všeč, jasno in glasno boste znali izraziti svoja čustva, le kdo bi se vam lahko upiral? Tisti, ki ga imate na piki, zagotovo ne. Kljub izbruhom romantike bo- ste imeli dovolj energije za delo, na vse pretege se boste trudili dokazati, da vam poletna leno- ba ne more do živega, in prav imate. Z vso pravico si boste začeli jemati več prostega časa zase in za stvari, ki vas zanimajo. To ne pomeni, da boste vse izpu- stili iz rok, nasprotno, povsod boste poskrbeli za red, a hkrati učili druge samostojnosti, ka- mor brez izjeme spadajo tudi domači. Na lep, a vztrajen na- čin boste pokazali, da si tudi vi želite, da bi vas razvajali, če pa to ne gre, se boste za začetek razvajali sami. Pod površino tli- jo v vas vroča čustva, ki iščejo svoj izhod ven in našla ga bodo. Najlepše vam je v krogu naj- bližjih, a pod pogojem, da se z njimi lahko zabavate. Zdaj je čas za piknike, koncerte, družabne igre in vse, kar vas veseli, in vi se boste prepustili ritmom poletja. Dela ne boste zanemarili oziroma delo ne bo zanemarilo vas, saj boste kre- ativne ideje stresali iz rokava, zato boste vedno zelo zaželeni pri različnih projektih. Nasploh ne boste imeli veliko razlogov za pritoževanje, razen da vam bo denar polzel med prsti. Spoznanje, da ste v preteklem času zapravljali več, kot ste pri- čakovali, vas bo nekoliko osu- pnilo, a si boste hitro opomogli in zavihali rokave, da bo denar spet začel pritekati. Nič vas ne bo odvrnilo od zastavljenih ciljev, razen morda poletje in priložnosti za zabave, kamor vas bo vleklo. Morali boste uravnotežiti delo in prosti čas, sicer vam bo začelo primanj- kovati energije za vse podvige, kaj šele za romantiko, ki je na stranskem tiru. Težko boste spustili delo iz rok, čeprav je poletje čas, ko se največ posvečate sebi, a tokrat imate preveč obveznosti, ki vam veliko pomenijo. S prehodom Venere v vaše znamenje se bo to pošteno spremenilo in kmalu vas bo zamikalo tudi družabno življenje, ki ga boste razvili v polnem sijaju. Delo ne bo več najbolj pomembno, enako po- membna bo sprostitev, zelo bo- ste željni tudi romantike. Vaše srce se je začelo prebujati. Vsi imajo skrivnosti, a device jih ne marate, ker ste rade po- štene. Če ste v položaju, ki od vas terja veliko molčečnosti in prilagajanja, se mu boste sčaso- ma odpovedali, ker se vam ne bo ljubilo igrati skrivalnic, pa naj gre za zasebno ali poslovno življenje. Če se boste še naprej igrali skrivalnice, ste lahko pre- pričani, da nekatere stvari ne bodo ostale skrite, če se še tako trudite. T:ODDAJANJEJanze FVICIVici 20240711Nezavest Poglej, babica, kolo je padlo v nezavest. Tudi ti bi padel v nezavest, če bi mi bil pol ure med nogami. T:ODDAJANJEJanze FVICIVici 20240711Profesor Če en profesor ne more učiti vseh predmetov, kako se lahko potem pričakuje, da en študent zna vse predmete? T:ODDAJANJEJanze FVICIVici 20240711Telefon Ženske je treba poklicati dvakrat. Prvič, da najdejo telefon. Drugič, da se oglasijo. T:ODDAJANJEJanze FVICIVici 20240711Več glav Več glav več ve Trije bazeni Mujo se je odločil, da bo zgradil tri bazene. Enega s toplo, drugega z mrzlo vodo in tretjega brez nje. Svoje načrte je razložil tudi prijatelju Hasu. Ta ga je začu- deno vprašal: »Dobro, Mujo, za ta dva z vodo mi je jasno, za kaj boš pa rabil tistega praznega?« »Prijatelj, ta je za Fato, ona ne zna plavati!« Obsedenost Psihiater vodi skupinsko terapijo treh mladih očkov in nji- hovih majhnih otrok. »Vsi imate svoje odvisnosti,« jim pravi. »Vi ste obsedeni s hrano, ker ste svoji hčerki dali ime Ajda,« reče prvemu. Očka skomigne z rameni. »Vi ste obsedeni z denarjem, ker ste svoji hčerki dali ime Lira,« reče drugemu. Ko to sliši tretji očka, vstane, prime sinčka za roko in mu zašepeta: »Pridi, Joško, greva domov!« Bolezen »Za vas imam dobro in slabo novico,« reče zdravnik bol- niku. »Najprej mi povejte slabo novico,« reče bolnik. »Imate zelo težko neozdravljivo bolezen!« »Kaj pa dobra novica?« »Poimenovali jo bomo po vas.« Najstarejše delo Zidar, vrtnar in električar so se prepirali, katero delo je starejše. »Mi smo gradili že piramide,« je rekel zidar. »Mi smo posadili drevesa v raju,« je rekel vrtnar. »To ni nič!« se oglasi električar. »Ko je Bog rekel, naj bo luč, smo imeli mi že vse kable položene!« Na letalu Takoj po vzletu stevardesa oznani po mikrofonu: »Spoštovani potniki, moram se vam opravičiti, ker je prišlo do neljube napake. Potnikov vas je 100, na žalost pa smo prejeli le 40 obrokov hrane.« Po nekaj minutah glasnega negodovanja med potniki na- daljuje: »Kdorkoli se odpove obroku hrane, da bi lahko drugi je- del, bo prejel zastonj pijačo v neomejenih količinah za čas peturnega poleta.« Čez dve uri novo oznanilo: »Če je kdo med potniki lačen, še vedno imamo na voljo 35 obrokov hrane.« Požar Gasilec pri požaru poskuša rešiti starejšo gospo. Gasilec na lestvi, spodaj razpeta plahta, gospa na balkonu. »No, gospa, zdaj pa stisnite zobe, primite me za roko, nato pa se bova spustila po lestvi.« »O, potem moram pa nazaj v stanovanje. Zobe imam v ko- palnici.« Čarovnik Čarovnik je bil zaposlen na razkošni čezoceanski ladji. Nje- govo delo je bilo zabavati potnike na dolgih križarjenjih. Ker so se potniki zamenjali vsak teden, ni bilo potrebe, da bi se naučil več kot 20 trikov. Težava je nastala, ko si je nekoč kapitan ladje kupil papa- gaja, ki je zelo rad opazoval čarovnika pri delu. Čez čas je bister papagaj spregledal čarovnikove trike in mu jih začel med predstavami uničevati z medklici: »Karto je dal v rokav! To ni isti klobuk! Pod mizo ga je skril!« Čarovnika je to močno jezilo, ker njegove točke občinstva niso več navduševale, nič pa ni mogel zoper papagaja, ker je bil kapitanova last. Potem je neko noč ladjo zajelo hudo neurje in potopila se je. Naslednje jutro sta se na istemu kosu lesa znašla čarovnik in papagaj. Povsem sama sta bila sredi oceana in gledala sta se brez besed. Tudi drugi dan sta se opazovala v tišini. Isto tretji dan. Četrti dan je papagaj rekel: »Stari, vdam se … Kam si skril ladjo?« Vsi, a nekateri jih imajo več! Kateri mesec ima 28 dni? Za vse, ki ne dobijo dopusta poleti. Tudi ti bi padel v nezavest, če bi mi bil pol ure med nogami. Poglej, babica, kolo je padlo v nezavest. ŽENSKE JE TREBA POKLICATI DVAKRAT. Prvič, da najdejo telefon. Drugič, da se oglasijo. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 28, 1 1. julij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Čeprav ste morda na površi- ni umirjeni, v vas tli vulkanska strast in pripravljeni ste na ro- mantiko kot še nikoli. Ni po- membno, ali ste samski ali ne, poskrbeli boste, da boste sredi- šče pozornosti in da bodo vse oči uprte v vas, ne da bi se veliko pretegnili. Ljubili boste družbo prijateljev, radi jo boste mahnili na potep z družino, iskali boste skrite kotičke za poljube, poletje se bo razcvetelo v vsem svojem žaru in v vas ne bo vlakna, ki bi se temu upiralo. Ko vsi bežijo v hlad in senco, vas to ne gane, saj imate pred seboj preveč jasne poslovne ci- lje, da bi se lahko prepuščali lenarjenju. Čas počitnic boste izkoristili za to, da boste še bolj poslovno izpili svoje ideje in ničesar več ne boste prepuščali naključju. Ne boste več verjeli obljubam, ki so bile predobre, da bi bile lahko resnične, prepri- čala vas bodo samo še dejanja. Lahko so majhna, samo da so srčna. Enak odnos boste imeli tudi do ljubezni in romantike. Znali boste prepoznavati notranja stanja in potrebe lju- di okoli sebe, ne da bi jim bilo treba kaj govoriti o tem. Znali boste priskočiti na pomoč in pokazati srčnost, ne da bi pri- čakovali kaj v zameno. Dovolj vam bo, da se z vsemi razumete dobro, če ne odlično, in da goji- te odnose, zaradi katerih imate občutek, da niste obtičali na mestu. A vendar bi bilo dobro, da ne zanemarite svojih potreb, Merkur in Venera sta v levu, ne dovolite si, da bi pozabili nase. Naravnost blagodejno bo vplivala na vas družba ljudi, ki jih imate najraje, pa naj bodo prijatelji ali družina, so- delavci, vsak, s katerim imate lahko zanimiv pogovor o najbolj preprostih ali najbolj zapletenih rečeh. Vaš vladar Saturn je retro- graden, zato se vračate k bistvu vsega in si želite le iskrene pre- prostosti najožjih ljudi, s katero bi pomirili notranji nemir. Red- ko se naslonite na druge, a ko se, jih zares potrebujete. Tako in tako boste dvojno povrnili. Ko opazite, da se ljudje okoli vas delajo bolj pomembne, kot bi se morali, takoj ukrepate in naravnost poveste svoje mnenje, kar bo imelo posledice. Tudi če na prvi pogled ne bodo vse do- brodošle, ste lahko prepričani, da boste na koncu vi tisti, ki se boste najslajše smejali, ker ste imeli prav. Kljub temu bodite malce bolj strpni, saj ne želite imeti težav v odnosih z drugimi, sploh ne na delovnem mestu, kjer bodo nadrejeni pozorni na vsak vaš gib. Vpliv retrogradnega Saturna v ribah bo povzročil težja čustve- na stanja, napetosti in tesnobe, ki jih lahko premagujete tako, da preprosto rečete bobu bob in stvari ne ovijate v meglo. Resni- ca včasih boli, a jo boste na dol- gi rok bolj cenili kot zavajanja, nase pa lahko pazite tudi tako, da se naučite reči ne, če preso- dite, da je to za vas najbolje. Vsi vas morda ne bodo takoj pod- prli, a ob sebi boste imeli ravno tiste ljudi, ki jih imate najraje in ki jih potrebujete. Po zvezdah sodeč, se začenja najbolj vroč del poletja, ko vas bo od strasti in spogledljivosti kar razganjalo. Ne bo vam tež- ko storiti prvega koraka ali pri- stopiti k osebi, ki vam je všeč, jasno in glasno boste znali izraziti svoja čustva, le kdo bi se vam lahko upiral? Tisti, ki ga imate na piki, zagotovo ne. Kljub izbruhom romantike bo- ste imeli dovolj energije za delo, na vse pretege se boste trudili dokazati, da vam poletna leno- ba ne more do živega, in prav imate. Z vso pravico si boste začeli jemati več prostega časa zase in za stvari, ki vas zanimajo. To ne pomeni, da boste vse izpu- stili iz rok, nasprotno, povsod boste poskrbeli za red, a hkrati učili druge samostojnosti, ka- mor brez izjeme spadajo tudi domači. Na lep, a vztrajen na- čin boste pokazali, da si tudi vi želite, da bi vas razvajali, če pa to ne gre, se boste za začetek razvajali sami. Pod površino tli- jo v vas vroča čustva, ki iščejo svoj izhod ven in našla ga bodo. Najlepše vam je v krogu naj- bližjih, a pod pogojem, da se z njimi lahko zabavate. Zdaj je čas za piknike, koncerte, družabne igre in vse, kar vas veseli, in vi se boste prepustili ritmom poletja. Dela ne boste zanemarili oziroma delo ne bo zanemarilo vas, saj boste kre- ativne ideje stresali iz rokava, zato boste vedno zelo zaželeni pri različnih projektih. Nasploh ne boste imeli veliko razlogov za pritoževanje, razen da vam bo denar polzel med prsti. Spoznanje, da ste v preteklem času zapravljali več, kot ste pri- čakovali, vas bo nekoliko osu- pnilo, a si boste hitro opomogli in zavihali rokave, da bo denar spet začel pritekati. Nič vas ne bo odvrnilo od zastavljenih ciljev, razen morda poletje in priložnosti za zabave, kamor vas bo vleklo. Morali boste uravnotežiti delo in prosti čas, sicer vam bo začelo primanj- kovati energije za vse podvige, kaj šele za romantiko, ki je na stranskem tiru. Težko boste spustili delo iz rok, čeprav je poletje čas, ko se največ posvečate sebi, a tokrat imate preveč obveznosti, ki vam veliko pomenijo. S prehodom Venere v vaše znamenje se bo to pošteno spremenilo in kmalu vas bo zamikalo tudi družabno življenje, ki ga boste razvili v polnem sijaju. Delo ne bo več najbolj pomembno, enako po- membna bo sprostitev, zelo bo- ste željni tudi romantike. Vaše srce se je začelo prebujati. Vsi imajo skrivnosti, a device jih ne marate, ker ste rade po- štene. Če ste v položaju, ki od vas terja veliko molčečnosti in prilagajanja, se mu boste sčaso- ma odpovedali, ker se vam ne bo ljubilo igrati skrivalnic, pa naj gre za zasebno ali poslovno življenje. Če se boste še naprej igrali skrivalnice, ste lahko pre- pričani, da nekatere stvari ne bodo ostale skrite, če se še tako trudite. T:ODDAJANJEJanze FVICIVici 20240711Nezavest Poglej, babica, kolo je padlo v nezavest. Tudi ti bi padel v nezavest, če bi mi bil pol ure med nogami. T:ODDAJANJEJanze FVICIVici 20240711Profesor Če en profesor ne more učiti vseh predmetov, kako se lahko potem pričakuje, da en študent zna vse predmete? T:ODDAJANJEJanze FVICIVici 20240711Telefon Ženske je treba poklicati dvakrat. Prvič, da najdejo telefon. Drugič, da se oglasijo. T:ODDAJANJEJanze FVICIVici 20240711Več glav Več glav več ve Trije bazeni Mujo se je odločil, da bo zgradil tri bazene. Enega s toplo, drugega z mrzlo vodo in tretjega brez nje. Svoje načrte je razložil tudi prijatelju Hasu. Ta ga je začu- deno vprašal: »Dobro, Mujo, za ta dva z vodo mi je jasno, za kaj boš pa rabil tistega praznega?« »Prijatelj, ta je za Fato, ona ne zna plavati!« Obsedenost Psihiater vodi skupinsko terapijo treh mladih očkov in nji- hovih majhnih otrok. »Vsi imate svoje odvisnosti,« jim pravi. »Vi ste obsedeni s hrano, ker ste svoji hčerki dali ime Ajda,« reče prvemu. Očka skomigne z rameni. »Vi ste obsedeni z denarjem, ker ste svoji hčerki dali ime Lira,« reče drugemu. Ko to sliši tretji očka, vstane, prime sinčka za roko in mu zašepeta: »Pridi, Joško, greva domov!« Bolezen »Za vas imam dobro in slabo novico,« reče zdravnik bol- niku. »Najprej mi povejte slabo novico,« reče bolnik. »Imate zelo težko neozdravljivo bolezen!« »Kaj pa dobra novica?« »Poimenovali jo bomo po vas.« Najstarejše delo Zidar, vrtnar in električar so se prepirali, katero delo je starejše. »Mi smo gradili že piramide,« je rekel zidar. »Mi smo posadili drevesa v raju,« je rekel vrtnar. »To ni nič!« se oglasi električar. »Ko je Bog rekel, naj bo luč, smo imeli mi že vse kable položene!« Na letalu Takoj po vzletu stevardesa oznani po mikrofonu: »Spoštovani potniki, moram se vam opravičiti, ker je prišlo do neljube napake. Potnikov vas je 100, na žalost pa smo prejeli le 40 obrokov hrane.« Po nekaj minutah glasnega negodovanja med potniki na- daljuje: »Kdorkoli se odpove obroku hrane, da bi lahko drugi je- del, bo prejel zastonj pijačo v neomejenih količinah za čas peturnega poleta.« Čez dve uri novo oznanilo: »Če je kdo med potniki lačen, še vedno imamo na voljo 35 obrokov hrane.« Požar Gasilec pri požaru poskuša rešiti starejšo gospo. Gasilec na lestvi, spodaj razpeta plahta, gospa na balkonu. »No, gospa, zdaj pa stisnite zobe, primite me za roko, nato pa se bova spustila po lestvi.« »O, potem moram pa nazaj v stanovanje. Zobe imam v ko- palnici.« Čarovnik Čarovnik je bil zaposlen na razkošni čezoceanski ladji. Nje- govo delo je bilo zabavati potnike na dolgih križarjenjih. Ker so se potniki zamenjali vsak teden, ni bilo potrebe, da bi se naučil več kot 20 trikov. Težava je nastala, ko si je nekoč kapitan ladje kupil papa- gaja, ki je zelo rad opazoval čarovnika pri delu. Čez čas je bister papagaj spregledal čarovnikove trike in mu jih začel med predstavami uničevati z medklici: »Karto je dal v rokav! To ni isti klobuk! Pod mizo ga je skril!« Čarovnika je to močno jezilo, ker njegove točke občinstva niso več navduševale, nič pa ni mogel zoper papagaja, ker je bil kapitanova last. Potem je neko noč ladjo zajelo hudo neurje in potopila se je. Naslednje jutro sta se na istemu kosu lesa znašla čarovnik in papagaj. Povsem sama sta bila sredi oceana in gledala sta se brez besed. Tudi drugi dan sta se opazovala v tišini. Isto tretji dan. Četrti dan je papagaj rekel: »Stari, vdam se … Kam si skril ladjo?« Vsi, a nekateri jih imajo več! Kateri mesec ima 28 dni? Za vse, ki ne dobijo dopusta poleti. Tudi ti bi padel v nezavest, če bi mi bil pol ure med nogami. Poglej, babica, kolo je padlo v nezavest. ŽENSKE JE TREBA POKLICATI DVAKRAT. Prvič, da najdejo telefon. Drugič, da se oglasijo. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 28 11. 7. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 28, 1 1. julij 2024 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 629 SUDOKU 630 SUDOKU 321 REŠITEV SUDOKU 320                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje UVELJAVITEV BLAGA NA TRGU ASTRID LINDGREN: …, RAZBOJ- NIŠKA HČI IME ROŽE JE ROMAN UMBERTA … SOSEDNI ČRKI BOGAT Z ILOVICO KOLESI, PO KATERIH TEČETA JERMENA VIZAŽIST NANAŠA …-UP OPIS, PRIKAZ PRETOČIMO AMERIŠKA IGRALKA (HEATHER) SLOVENSKA BALERINA KLAŠNJA KITA UBIJALCA STEVE JOBS VRSTA VRBE BOŠTJAN … PIŽAMA MED NJIMA, MED NJIMI OSEBNO, ZEMLJE- PISNO GORSKI RASTLINI SLOVENSKO IME ISTANBULA UDELEŽENEC PARIŠKE KOMUNE DRAGA KAMNA HIT SKUPINE KINKS IZLOČAJO GA LEDVICE IRSKI GLASBENIK GELDOF ENA, …, TRI ČE (STAR.) PREBIVALEC OMANA REKA V SRBIJI ČOLNI IZ DEBEL MREŽNICA LAČEN, DA BI … POJEDEL TESTAMENT … MUHI NA EN MAH V ZLOŽENKI POMENI ZRAK AMERIŠKA ROCK SKUPINA VELIKA AVTORITETA FRANCOSKA REKA POGONSKI STROJ GRBAVI KRALJ JE BIL NADIMEK RIHARDA … … BATOR JE GLAVNO MESTO MONGOLIJE NEGUJ (PRIJATELJ- STVO) MAJHNO OMELO BISTVO NARODNA: ČUK SE JE … JURE GODLER KODIRANJE BESEDA … KONJ SEVERNO- AMERIŠKI INDIJANEC RENOVACIJA JUTRANJA PADAVINA PIRAT JE MORSKI … PRISTAŠA ANARHIZMA DVAKRATNIK ŠTEVILA 9 ZOŽENO MESTO RAZVOJ (DOGODKOV) KRATKO URADNO POROČILO NADREJE- NEMU OKOPAVANJE NABOŽNA SKLADBA SLOVENSKI NOVINAR BABAČIĆ KRADLJIVEC Povsod z vami BLAGAJNA (POG.) DELAJO V AGENCIJI NA VZO ČA KARLOVAC NARKOMAN INSTITUT JOŽEF STEFAN ŽIVI V AVČAH PREBIVALEC AREZZA GRŠKI ČRKI η IN  BOG SI … VEDI GOJIJO UPANJE ČISTINA V GOZDU KVIZ NA RTV SLO VRSTA PARAZITA TEKSAŠKA UTRDBA AVSTRALSKA NOJA IRAČANKE SO SOSEDE … ANGLEŠKA PEVKA (KIKI) EVR. MONET. SISTEM DOMAČA, MIZARSKA ZELIŠČNI, LJUBEZEN- SKI JELKA (STAR.) OSLOV GLAS LUŠKE NAPRAVE ZA POPRAVILO LADIJ CITROËNOV AVTO OZEK KOS BLAGA DRŽALO VODSTVENI ODBOR VIRUSNA MRZLICA … JE PA BOSA EVROPSKI PRESTOL- NICI SAMOROG ZNAK ZA TON AMERIŠKA IGRALKA HATCHER 6 7 8 3 11 13 9 12 1 5 10 4 2 Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip vsak redni servis nagradimo z brezplačno ASISTENCO PLUS le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni Mariborska cesta 119, 3000 Celje vsak redni servis nagradimo z brezplačno le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni ASISTENCO PLUS www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si MyCITROËN+ 40 Novi TEDNIK št. 27 11. 7. 2024  COLOR CMYK stran 40 Št. 27, 1 1. julij 2024 PISANI SVET V ritmu hip hopa Minuli konec tedna je bilo v Citycentru Celje 17. mednarodno plesno tek- movanje Break the fl oor, ki je na prizorišče privabilo številne ljubitelje hip hopa in plesalce z vseh koncev sveta. Plesnega tekmovanja se je udeležilo 211 plesal- cev iz 40 držav, tudi iz Av- stralije in Južne Amerike. »Break the fl oor 2024 je tako še en dokaz, da je bre- akdance več kot le plesna zvrst. Gre za živahno kultu- ro in umetniški izraz, ki po- vezuje ljudi različnih ozadij in narodnosti. Vsekakor je za nami novo nepozabno doživetje, ki je še enkrat postavilo Celje na zemljevid svetovne plesne scene,« je Bralno obarvane počitnice Tudi letošnje poletje je v Knjižnici pri Mišku Knjižku igrivo, bralno in ustvarjal- no. Najmlajšim je na voljo vrsta dejavnosti, s katerimi si lahko popestrijo poletne dni in poskrbijo za dobro bralno kondicijo. Plemič Konrad l. Vrbovški je minulo sobo- to na gradu Vrbovec v Nazarjah priredil že 8. srednjeveško gostijo. Pridih srednjega veka je pričaral bogat srednjeveški program, ki je v grad ob sotočju Savinje in Drete pripeljal približno 250 obiskovalcev od blizu in daleč. Srednjeveška gostija na gradu Vrbovec se je začela z lovom na zaklad in nadaljevala s pestrim srednjeveškim programom, ki so ga pospremili srednjeveški in orientalski plesi, srednjeveški boji in otroška gledališka predstava. Manjkala nista niti privlačno nočno mečevanje z ogrnjenimi meči in sežig čarovnice, obiskovalci so se lahko popoldne ustavili tudi na srednjeveški tržnici ali se udeležili raznovrstnih srednjeveških delavnic. »Vidi se, da so se ljudje na ta dogodek zelo na- vadili, saj vsako leto k nam prihajajo isti obrazi, ki se radi družijo in s sabo pripeljejo tudi otroke, ki uživajo v pestrem programu in delavnicah,« je povedala organizatorka srednjeveške gostije Ja- smina Jurčič. Vselej je še dodala, so z odzivom obiskovalcev zadovoljni, vendar bodo v priho- dnosti zaradi obsežnega programa, ki vedno zno- va zasenči gostinski del. SJ Stritarjeva nagrada za Petro Koršič Razglasili so slat'nski legendi Vida Hustič, ki je svoje življenje posvetila zoboz- dravstveni službi in je v Rogaški Slatini ustanovila številna društva ter dala pobudo za različne dejav- nosti, je novo ime na zidu prepoznavnih Slatinčanov. Akademija Slat'nska legenda, ki je predloge zbirala celo leto, je zmagovalko razglasila minulo soboto na Evropski ploščadi. Kot so zapisali v obrazložitvi, je Hustičeva izjemna ženska, ki je s svojim delom močno zaznamovala lo- kalno skupnost. Rodila se je leta 1943, svoje življenje je posvetila zobozdravstveni službi in družbenim dejavno- stim. Ustanovila je Društvo likovnih umetnikov Mavrica in organizirala številne kulturne dogodke, kot sta krožek Beremo z Manco Košir in Literarna čajnica. Napisala je tri knjige, ki zrcalijo njeno bogato življenjsko pot in njeno ljubezen do kulture. Akademija Slat'nska legenda se je posthumno s priznanjem poklonila še Hansu Jur- genu – Juretu Rothmeierju, ustanovnemu članu Društva prostovoljcev za pomoč sočloveku Miklavževa druščina. Omenjeno društvo je pomagalo številnim otrokom iz socialno šibkejših družin. Letošnja razglasitev je bila še posebej slovesna, saj so jo sodelujoči pripravili že 15. zapovrstjo. Pobudo za prvi izbor sta leta 2005 dala ljud- ski ustvarjalec Nani Poljanec in dirigent zasedbe Stella orchestra Janez Junger. TS V Osrednji knjižnici Celje so v poletnih mesecih pri- pravili nagradno zgibanko Moja izbira je branje, s katero želijo tudi med počitnicami spodbuditi branje otrok. V knjižici, ki je na voljo v Knji- žnici pri Mišku Knjižku in v vseh krajevnih knjižnicah, je 25 bralnih dejavnosti, med katerimi jih otroci izberejo 15 in z njihovo pomočjo pre- berejo pet knjig. Izpolnjen zavihek na zgibanki lahko do 10. septembra oddajo v Knjižnici pri Mišku Knjižku in osvojijo nagrado. V okviru poletne bralne igre se lahko v juliju otroci udeležijo tudi branja pod drevesom, se družijo z Gledališčem Pra- vljičarna, s knjigami in prija- telji. SJ S podelitvijo Stritarje- ve nagrade, ki jo Društvo slovenskih pisateljev po- deljuje za vrhunsko kriti- ško pero, so pred dnevi v Aninem dvoru v Rogaški Slatini sklenili Pranger – festival kritike, prevo- da in branja poezije. Na- grada je tokrat šla v roke Petri Koršič. Novost letošnjega fe- stivala je, da podelitev Stritarjeve nagrade ni več starostno omejena in jo lahko prejme kdorkoli, ki se ukvarja z literarno kritiko – tako uveljavljeni kot obetavni kritiški gla- sovi. Člani žirije (letos sta bila v njej kar dva člana s Celjskega, in sicer lanska nagrajenka literarna kri- tičarka Anja Radaljac ter igralec, gledališki pedagog in pesnik Kristian Koželj) so izpostavili, da so letos imeli v tem smislu še pose- bej odgovorno delo. Za pre- jemnico nagrade so izbrali literarno kritičarko, pesnico, moderatorko in urednico Petro Koršič. V obrazložitvi so med drugim zapisali, da se Koršičeva z zbrano, na- tančno in s pozorno analizo tako rekoč neutrudno bojuje z mlini na veter, da bi poe- zija vendarle ostajala živ in viden del slovenske literarne krajine. TS Srednjeveško obarvano dogajanje Med počitnicami je čas tudi za branje. (Foto: Osrednja knjižnica Celje) Franc Vukovič – Pico in nova slat'nska legenda Vida Hustič (Foto: Mojca Vukovič) Od leve: predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, prejemnica Stritarjeve nagrade Petra Koršič ter predsednica letošnje komisije in lanska nagrajenka Anja Radaljac. (Foto: Blaž Lah) po uspešno izvedenem do- godku strnil svoje misli Dejan Gregl, ki tekmovanje organi- zira. Pred številnimi gledalci so se plesalci pomerili v več disciplinah s plesnimi sposob- nostmi in tehničnim znanjem, a le najboljši so navdušili tako sodnike kot občinstvo. V fi na- lu so v različnih kategorijah zmagali plesalci, ki so s svo- jim edinstvenim slogom in kreativnimi gibi prepričali sodnike. SŠol, foto: Citycenter Celje Tekmovanje je privabilo številne gledalce. Dejan Gregl s svojo ekipo Plemič Konrad l. Vrbovški je poz- dravil svoje goste in srednjeveško plemstvo. (Foto: Jože Miklavc)