PROSVETO
®tev. 5'
Ljubljana, 16. marca 1956
i«;
rejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in oprava azorjeva 3/1. Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 800.—. Štev. ček. račnna 60-EB-1-2-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalec.
IDEIAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
O VZGOJNI SITUACIJI NA LJUBLJANSKIH GIMNAZIJAH
r !Pod zgornjim naslovom Je pedagoško društvo Ljubljana ^klicalo dne 16. II. 1956 sesta-faefc diretotorjev in profesorjev Ijtuibljamslkiili srednjih šol. Razgovor naj bi pokazal, kateri kragojni problemi so trenutno bajlbolj pereči na gimnazijah in »vzbudil zanimanje zlasti pri direktorjih, da bi vnesli v kolektive svojih profesorskih zborov freč zanimanja tudi za interno (vzgojno problematiko.
V pričujočem prispevku želim najprej zabeležiti nekatere ktgotovitve s tega sestanka, a na koncu dodati nekatere »privatne« misli, ki so se mi utrnile pb pisanjiu tega poročila. Vse to gamo z namenom, da bi se k fcazpravi o gornjih problemih teglasili še drugi prosvetni delavci.
Ni neznano — in zato tudi ne Odkritje — da je šola učna in krojna družbena ustanova.
To vsaj ni neznano v pedago-Bkj teoriji. V pedagoški praksi jpa vendarle na to dokaj pozabljamo. Ce dobro učimo ~ seve-|da: subjektivno dobro! — nam |o že vzbudi prijetno zavest, da z našim poslom vse v naj-ftepšem redu. A vsi vemo, da jved.no le ni tako! Zakaj ni? Zalo, ker svoj pedagoški posel ikratikomalo. zreduciramo zgolj da funkcijo posredovanja učne tvarine. To pa je le polovica ^profesorjeve naloge v razredu. £n sicer relativno še najlažja polovica, saj jo je včasih mogoče opraviti tudi dokaj »uradniško«: danes objasnjujemo novo učno snov, drugi dan spra-6ujemo, delimo ocene, in prva polovica našega pedagoškega posla je s tem opravljena. A kaj, ko ni samo ta! Tej tesno Bledi druga — vsaj morala bi, Čeprav, žal, to drugo opravlja-tno bolj stihijsko kot zavestno!
! vzgojna funkcija našega poklica. Če je prva, to je poučevanje, predvsem rezultanta pro-(fesorjevega intelekta, njegove Strokovne in obče izobraženosti, |»a je druga, vzgajanje, pred-kraem odmev in rezultanta glob-Jljih in intimnejiših sedimentov njegove duševnosti in osebnosti, to je: njegova etosa.
Podoba je, da se tega po-tneimbnega pedagoškega dejstva bri svojem delu v šoli vse preklalo zavedamo. Rezultate tega Vidimo v mnogih, nič kaj razveseljivih vzgojnih situacijah, ki dan za dnem povzročajo hude skrbi vsem profesorjem.
In prav o teh je bilo mnogo govora na tem sestanku. Mnogi med omenjenimi vzgojnimi primeri so bili celo tako hudi, da bi jih človek, če bi jih podrobno navajal v okviru tega poročila, prav nerad zapisal. Posvet je pokazal, da se vzgojni primeri, ki jih srečujemo na gimnazijah, še zdaleč ne omejujejo na tiste znane »klasične« dijaške nagajivščine s klopmi, fcredo, listki itd., temveč da segajo vse globlje v etični profil sodobne gimnazijske mladine IN. pr. raznovrstne, vse prej kot »»platonične« ljubenzenske pustolovščine dijakov in zlasti dijakinj, dvomljivo vedenje srednješolcev na ulicah in v javnih prostorih, izsiljevanje denarja pri starših za kino, ples . in obleke po zadnji modi, večerni Eiprehodi, zahajanje v lokale, prava topost za moralne vrednote, nemogoče vedenje do pro-lesorjev, staršev ter sploh sta-(rejših ljudi itd.
Seveda je vprašanje, koliko ti in podobni moralni delikti, o katerih je bilo na tem sestanku govora, res tudi karakteristični oziroma tipični za moralni habitus sodobne srednje-golske mladine. Na drugi Stranj pa je brez dvoma, da so ti primeri kot »čiri«, ki kažejo, da z etičnostjo oziroma moralnostjo naše mladine le ni vse tako, kol bi si želen ali kot mogoče mi-plimo. Olajšujoče pripombe, ida so se takšna In podobna bioralna iztirjanja vedno ponavljala med večjo kopulacijo mladine, nas ne morejo in tudi ne smejo pomiriti, saj vendar ne moremo io ne smemo čakati, da nam takšni in podobni Vzgojni problemi postanejo celo hmožični.
Kje je, treba iskati največji Bel krivde za takšno vzgojno (atuacijo v naših gimnazijah?
Prvi odgovor na to vprašanje ba tem sestanku je bil: starši prepuščajo vso skrb za vzgojo Otrok šoli, ta pa vsega ne zmore brez njihovega sodelovanja. Ko dado starši otroka v šolo, mislijo, da morajo ob koncu leta dobiti nazaj celega člove-
o ■*	n^cvVo-m
juho, zagovarjajo otroke v šoli, v njihovo dozdevno ko-
rist, a zvoniti začno vselej šele po toči. Mnogim staršem je celo v olajšanje, če se otroka za nekaj časa znebe, zato jim dajejo denar za kino, ne nadzorujejo, kod otroci hodijo, že celo drugo ali tretješolke puščajo na plese ali jih celo sami jemljejo s seboj v lokale. Ce njihov otrok vzbuja pozornost, so na to še ponosni. Otroci lahko prihajajo domov tudi v poznih nočnih urah. Nihče jim nič ne reče, a ko je kaj narobe, pri-drve v šolo, prosijo za intervencijo ali pa se znesejo nad profesorji. Ko je neki profesor vpraša: mater, zakaj dovoljuje svoji hčerki četrtošolfci, da hodi na ples, je začudeno odgovorila:	»Ja, tovariš profesor,
zakaj pa ne, saj je že prava punca, kaj ne vidite? Naj bo bolj svobodna, kot sem bila jaz v mladosti, da ne bo nasedla prvemu moškemu...«
Posebno težka je vzgojna situacija v pravno ali moralno razbitih družinah. Razen tega
klesanju mladine tudi v socialistični vzgoji treba pristopiti načrtno in zavestno, saj pomeni etična vzgoja »nadstavbo« vsakega vzgojnega sistema, ker ga šele ta more življenjsko-prak-tično in družbeno-zgodovinsko osmisliti. Brez zavestnega etič-no-vzgojnega prizadevanja ostane vsak vzgojni sistem kot knjiga brez zadnjega poglavja, kot hiša brez strehe.
Priznati pa moramo, da prav pri opravljanju te svoje vzgojne funkcije profesorji niso v zavidljivem položaju, zlasti v nižji gimnaziji, ki postaja vedno bolj množična oblika obveznega šolanja. Ce se profesorju nabere v razredu pol ducata takšnih otrok, ki le izpolnjujejo šolsko obvezo in ki so zaradi tega po navadi docela neobčutljivi za kakršenkoli vzgojni ukrep, je njegov položaj v razredu Skoraj docela nevzdržen. In tu nastane vprašanje: kaj narediti s takšnimi otroki? A kaj narediti z drugo podobno
miva po tem, da ni intelektual no defektna (nasprotno, saj je prav bistra!), a je moralno neuravnovešena: venomer se nači, posnema profesorja, moti pouk z medklici. šč’n» sosede, riše spolne scene, jih med poukom kaže sošolcem itd.
Ob teh zadnjih nastane vpra-šanip' ali je misel na n os eh n e oddelke za takšne otroke res tako pedagoško »heretična«, nehumana in nesocialistična, kot včasih slišimo? Ali bi bila to res kvarna diskriminacija, če bi dali takšne čustveno in volitiv-no iztirjene dijake skupaj v en sam razred (seveda brez sleherne etikete, da je to posebni oddelek!) in bi njim in ostalim
so v večini družin še. v navadi »»kategorijo« otrok, ki je zani-najbolj krute kazni: klečanje na ostrih drveh, pretepanje z vrvmi ter pasovi itd. Vse to naredi otroke navadno popolnoma tope za vzgojno terapijo: zakrkne jih in jim poruši hrbtenico značaja. Posebno hudo je vse to v družinah alkoholikov.
Primer: oče vsakokrat, kadar se vrne pijan domov, razžene vso družino, pretepe ženo in otroke. Ti dostikrat prespijo pri znancih ali v kozolcih in shrambah. Ko . so na šoli to izvedeli in stvar prijavili, je bilo še huje. Pijani oče jih je vse obsodil »izdaj alstva« in se še bolj znesel nad otroki...
Na sestanku pa je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da vse krivde za to težko vzgojno situacijo le ne moremo zvrniti na starše. Včasih jv subjektivna krivda staršev ža premajhno vzgojenost njihovih otrok res zelo majhna, saj je mnogo staršev zaposlenih po cele dneve (osem ur v redni službi, potem še v honorarnih zaposlitvah!).
Navadno pa je, da se ujema čas otrokove šole in njihove službe, zaradi česar se v mnogih družinah otroci in- starši videvajo le ob večerih. Niso redki primeri, da so nekateri otroci na ta način opoldne brez glavnega obroka hrane in da dobe tega šele zvečer, ko se vrnejo sami iz šole in pridejo starši iz službe. K vsemu temu se še pogosto pridružijo nemogoče stanovanjske razmere, ki pripeljejo vse vzgojno delo do pravih ab-no mirnosti.
Ne bi si smeli zakrivati oči — tako je bilo ugotovljeno na tem sestanku — da del krivde za vso to nič razveseljivo vzgojno situacijo v naših gimnazijah nosijo tudi šola in njeni ljudje.
Profesorji se vse prepogosto zadovoljujemo le s poučevanjem, a interno vzgojno delo zelo rad; odrivamo domu na rame. Kadar pa se le lotimo vzgojne funkcije, jo opravljamo nemalokrat dokaj birokratsko. Navadno se nekoliko preveč poslužujemo administrativnih kazni, n. pr. ukorov in sporočil domov;- vse premalo uporabljamo »moralne« kazni. Sola otroke tudi preveč enostransko zaposluje, namreč samo umsko. Morala bi jih pa tudi čustveno in hotentisko. spi se nravi vzsaiat* vplivati prav na otrokove čustvene m volitivne mehanizme. Teh pa, žal, običajno zaradi svojega enostranskega izživljanja v samem poučevanju nima šola v oblasti, temveč ulica, kino, nevzgojno organiziranj šport, tiskana plaža itd.
Delne psihološki vzrok za to zanemarjanje interno - vzgojne funkcije je gotovo tudi v nekdanji napačni trditvi, da je »vzgoja srca«, kot rekvizit buržoazne pedagogike, v socialistični vzgoi- docela nepotrebna zahteva, češ: v napredni vzgoji sta »vzgoja uma« -n »vzgoja ca« tako tesno povezani med seboj, da ian«o vzgajamo »srce« že samo s tem, da vzgajamo um. A praksa je pokazala: vzgoja - Je res globalni, dialektični proces, a proces, ki zahteva zavestnega vplivanja v ooe smeri na otrokov razum in na njegove nravi. Res je sicer, da zaradi dialektične povezanosti obeh vzgojnih funkcij vpliva umska vzgoja že tudi na vzgojo čustev in hotenja, a iz prakse vidimo, da ta stihijski vpliv še ni zadosten za vzgojo otrokovega etosa, za vzgojo njegove moralnosti. Izkustva so tudi pokazala, da se moralni kodeks mladini ne da uspešno privzgojiti enostavno s poučevanjem učne tvarine in da je k moralnemu
BS'/« dijakom omogočili ugodnejše študijske pogoje, saj nam je praksa profesorjev že pokazala, da se s samimi takšnimi otroki, če' so ločeni od tistih, katere lahko motijo, more res prijetno in pedagoško uspešno delati!
Ko imamo pred seboj sliko vzgojnih situacij v gimnazijah In verno za njihove osnovne vzroke, se nam porodi vprašanje: kaj hi bilo treba čimprej spričo vsega tega ukreniti?
Na sestanku so bile omenjene te, upoštevanja vredne sugestije:
Najprej je treba doseči tesn0 vzgojno sodelovanje doma in šole. Roditeljski sestanki, ki so se zdaj skoraj povsod izrodili le v informacijo o učnih uspehih otrok, morajo dobiti ob vzgojnih predavanjih docela drugo vsebino. Na teh sestankih je treba vzgoinn noučevati ter jim vzbuditi vse večjo zavest odgovornosti za vzgojo njihovih otrok; vedno sproti jih je treba opozarjati, naj ne bodo do svojih otrok napačno popustljivi, naj bde nad njihovo tovarišijo. Vse globlji posluh za vzgojno problematiko pa je treba vzbuditi tudj v profesorskih zborih s no-sosfm' nedago®kimi predavanji. in analizami. V ta n-rpen bo Pedagoške d-uštvo Ljubljana v bodoče skrbelo za predavatelje, in aktualne vzgojne teme. Zanimiva ie bila misel, da bi vsaka gimnazija čimprej dobila lastnega vzgojnega svetovalca, to je profesorja, ki bi na domačem zavodu učil svojo stroko, a bi bil hkrati tudi primerno psihološko in pedagoško izobražen ter bi ob manjši učni obvezi opravljal še posel svetovalca m pomočnika drul
gim profesorjem zavoda v analizi ali terapiji težavnejših vzgojnih situacij.
Razen teh predlogov so bile podane za sanacijo ugotovljenega vzgojnega stanja še te sugestije:
Za otroke, ki so prepuščeni sami sebi zaradi zaposlenosti staršev, se naj ustanove posebna dnevna zatočišča. A proti praksi teh zavetišč baje že mnogokje govori izkušnja. Ponekod, kjer so s temi dnevnimi zatočišči že poskusili, se je namreč pokazalo, da otroej nočejo prihajati vanje, čeprav so zastonj dobivali malico itd. Kot vzrok za to je bila navedena iskrena ugotovitev: »Sole so siti«. Zato so prisotni dopolnili ta predlog takole: bolje bi bilo, če bi te »ptičke brez gnezda« skušali napotiti k njihovim sošolcem in jih tako skušali vključiti v režim sošolčevega doma vsaj v času učenja, t. j., dokler so njihovi lastni starši zdoma.
Zanimivo je bilo poročilo o tem, da si na eni izmed ljubljanskih gimnazij pri zdravljenju takšnih in podobnih situacij pomagajo z »razrednimi skupnostmi«. Dijaki sami na posebnih sestankih analizirajo posamezne vzgojne prekrške in jih tud; sankcionirajo.
Kot uspešno sanacijsko sredstvo, je bil na tem sestanku omenjen še šport, ki je postal na mnogih šolah, kjer je pravilno organiziran,, močan pozitivni vzgojni činitelj, kar odkrito priznavajo profesorji omenjenih zavodov in tudi starši otrok. Ob tem so prisotni ugotovili, da je treba za mladino čimprej dobiti določen Igralni prostor, ki bo v resnici samo njen, ki ne bo z žioo ograjen,
Temevzvezizrefonošolstva
Centralni odbor Združenja učiteljev in profesorjev predlaga v zvezi s šolsko reformo, da bi tisk obravnaval spodaj navedene teme. Članki naj bodo koncizni!
1.	Problem enotne šole in možnost diferenciacije v njej.
2.	Otrokov psihofizični razvoj od 7—15. življenjskega leta.
3.	Praktična dejavnost in tehnična izobrazba.	i
4.	Problem šolske in poklicne orientacije.
5.	Eksperimentalne šole — organizacija in vloga.
6.	Prehodne oblike obvezne šole.
7.	Sistem dopolnilnega izobraževanja po končani obvezni šoli.
8.	Odnos pouka prirodoslovnih in družbenih ved in njihovo mesto v predmetnikih in učnih načrtih (po fazah):
— Kakšen naj bo pouk o prirodi in družbenem življenju v prvi fazi šolanja glede na psihološke posebnosti otrokovega umevanja sveta in njegovih pojavov? zz Kako je treba pri pouku rešiti vprašanje razlikovanja prirode od . družbenega življenja v sklopu celote?
— Ali naj se, kdaj naj se In v katerem vidu naj se pojavijo posamezna področja pouka o prirodi in družbenem življenju kot samos u' predmeti?
fcr Položaj in mesto pouka matematike glede na skupino prirodoslovnih ved In glede na pouk v celoti.
zr Položaj in mesto pouka materinščine glede na humanistično skupino, jj- Položaj in mesto pouka tujih jezikov v osemletni šoli.
Zemljepisni tn zgodovinski pouk glede na pouk v celoti.
—■ Odnos skupine prirodoslovnih ved do skupine humanističnih ved i v predmetniku.
9. Položaj pouka tako Imenovanih »veščin«, t. j. risanja, lepopisa, glasbe, telesne vzgoje, ročnega dela, gospodinjstva itd.
— Ali je mogoče tisto, kar pričakujemo od pouka risanja, doseči v celotnem pouku? Ce to m mogoče, v kolikšni me-- ri je tedaj potreben
poseben predmet s posebnimi urami?
— AH izraz »pouk risanja« glede na druge oblike likovnega Izražanja ustreza?
Žz AH je lepopis kot poseben predmet upravičen? Ali naj se njegove naloge prenesejo na druge predmete (materinščina, risanje)? Ali naj se prenesejo na celoten pouk?
C^ naj se pouk lepopisa izdvoji kot poseben predmet, kdaj naj se to zgodi?
Er AH naj bo pouk glasbe v osemletni šoli samostojen predmet in v katerih letih? Ali naj ga poučuje razredni učitelj ali poseben strokovnjak?' AH je treba in kdaj je treba oddvojiti ure zbornega petja od instrumentalne glasbe?
•— Ali naj bo pouk telesne vzgoje v celotnem šolanju samostojen in v katerih letih? AH poučuje telesno vzgojo razredni učitelj ali poseben strokovnjak?
10.	Tehnično izobraževanje tn praktične dejavnosti.
e- AH je mogoče celotno tehnično izobraževanje Izvest, v okviru ostalih učnih področij? Ali je treba tn kdaj je treba organizirati posebne vrste dejavnosti?
»Er Ali naj vodi te dejavnosti razredni učitelj ali poseben predmetni učitelj v delavnici, na vrtu itd.?
11.	Pouk družbene moralne 1 vzgoje.
— AH naj bo pouk družbeno moralne oje samostojen predmet poleg vsega tistega, kar v tem pogledu daje celotni učno-vzgojni proces?
e— Ce je potreben poseben predmet, kaj naj vsebinsko zajame poteg vsega tistega, kar dajejo drugi predmeti? Kdo naj ta predmet poučuje?
12.	Dopolnjevanje predmetnikov in učnih načrtov.
— Celotni pouk se bo do neke mere prilagojeval razmeram okolja, v ka-
' terena šola dela. AH naj
predmetniki in učni načrti glede na to vsebujejo posebne sestavine? Ali naj bodo te sestavine v predmetnikih in učnih načrtih oblikovane v posebno celoto? Ali naj imajo posebno mesto? Kdo naj določi te sestavine?
13. Izvenšolsko delo.
— AH je treba poleg vsebin in dejavnosti, ki jih zajemata predmetnik in učni načrt, določiti tudi izvenšolske vsebine in dejavnosti? Katere vsebine in dejavnosti so to? Kakšen naj bi bil njihov odnos do vsebin in dejavnosti, vnesenih v predmetnik in učni načrt?
TEME,
KI JIH JE TREBA OBDELATI V ZVEZI Z REFORMO srednje Sole
Izhodišče je kritika današnje gimnazije, objavljena v elaboratu o gimnaziji v »Savremeni školi« št. 7—8, 1955.
1.	Analiza dosedanjih predmetnikov in učnih načrtov glede na vsebino sodobne splošne izobrazbe.
2.	Po strokah: katera področja in kater elementi naj se kot neobhodni sestavni deli vključijo v obseg splošne izobrazbe?
3.	Družbena in moralna vzgoja v srednji šoli.
4.	Problemi estetske vzgoje v srednji šoli.
5 Obseg in način usvajanja splošne tehnične kulture v okviru splošno-izobraževalne srednje šole.
6.	Značilnosti mladostnikovega psihofizičnega razvoja od 15. do 19, življenjskega leta.
7.	Problem učenčeve samostojne aktivnosti v srednješolskem učnem delu.
8.	Dopolnilno izobraževanje v srednji šoli s pomočjo fakultativnih predmetov in iz-venrazrednih oblik dela.
9.	Problem diferenciranja pouka v zaključnih razredih srednje šole.
10.	Problem šolske in poklicne orientacije v srednji šoli.
11.	Strokovno In pedagoško šolanje učnega kadra glede na zahteve sodobnega pouka.
12.	Kakšna bodi standardna oprema gimnazije z učili in drugima materialnimi sred-
- stvi.
ki bo prost vstopnine itd. Nekateri so predlagali tak igralni prostor na Rožniku ali na Golovcu. Za ta predlog pa je treba zainteresirati šolske oblasti, gimnazijska direktorstva, društva prijateljev mladine, šolske odbore in druge.
K vsem tem, na sestanku omenjenim sugestijam, dodajam še dve ali tri svoje, ki se mi zde vredne omembe in premisi ekal
Prvo, kar je nujno treba storiti, je predvsem moralna sanacija naših družin, njihovih vzgojnih odnosov in raznih družbeno-vzgojnih ustanov. Dokler bo otrok nemalokrat vzgojno in moralno najbolj ogrožen prav tam. od koder P: moralo pritekati vanj največ moralnega zdravja, tako dolgo je zaman vsak trud šole. tla teboHša moralni profil mladine. Srb za moramo sanacijo družine pa je družbena skrb. medtem ko je skrb za pravilno vzgojno ukrepanje družine skrb sole in njenih. ljudi. Dokler bodo ti trije vzgojni činitelji — šola, dom jn družba — skušali drug mimo drugega moralno klesati mladino in vplivati na njen etos, tako dolgo bo ta nič razveseljiv vizgojini položaj še naprej ostal, karšem je. Za uspešen moratoo-vzgojni po-seg bi se morali kar najtesneje združiti vsi omenjeni trije činitelji v enotno vzgojno silo, ne pa da se še vedno bori za določeno moralnost otrok družina mimo šole in družbe po eni strani, po drugi strani pa zopet šola mimo družine itd. Zal, a prav tako dostikrat je: kar gradi moralnega v otroku šola, ruši družina s svojimi živimi, prav nasprotnimi zgledi, aU pa celo družba s tiskom, filmom, zabavami, plesišči, lokali. Mladina pa se sredi teh različnih silnic imenitno počuti. To ji omogoča, da si spretno natika ustrezne maske, kadar je potrebno, filozofijo življenja in moralo pa si kuje po docela svojem okusu. Kakšen je ta moralni okus mladine, vidimo povsod, kjerkoli jo srečujemo.
Drugi terapevtsko - vzgojni ukrep bi nujno moral biti v tem, da se čimprej prežene iz vsega našega vzgojnega dela, tako šolskega kakor družinskega in družbenega-, lažni pedagoški humanizem. Kaj . mislim s tem? To-le: prepričan sem, da je lep kos krivde za takšno malo razveseljivo vzgojno situacijo, kakršno je ugotovil omenjeni sestanek in katero vsi predobro poznamo iz prakse, deloma tudi v tem, da smo včasih v moralno vzgojnem oziru do mladih ljudi res vse preveč popustljivi. In to napako zakrivimo tako družinski kakor šolski vzgojitelji. V intelektualni vzgoji otrok smo še nekam zahtevni, pri moralnem klesanju mladine pa radi vse preveč pogledamo skozi prste. Seveda je to pot najmanjšega odpora in zato tudi pot najmanjšega napora. Kaj je namreč lažjega, kadar trčimo na vzgojno oziroma moralno situacijo pri svojem vzgojiteljskem poslu, kakor skriti se za humanistično frazo, da je mlade ljudi pač treba razumeti, jim dati svobodo ipd. Da, vse to je sicer res in edino pravilna aksiomatika vzgojnega ukrepanja, a le takrat, če gre pri tem za zdravo mero razumevanja, svobodno-sti in psihološkega vživljanja v duševnost mladega človeka. Le v tej pravi meri razumevanja mladine je
pri pouku nekoliko zahtevne; Sf profesorje pravi moralni pritisHC* da morajo znižati »nivo« zahtev pri spraševanju in vprašati di« jaka v konferenci tolikokratj dokler ga ne prisilijo, da s3 snov vendarle nauči, in ga IS »ujamejo«, ko nekaj malega zna* Teh pojavov je gotovo več nai nižjih gimnazijah, pa tudi v! višjih jih še lahko srečamo, zla«* sti pred maturo. Ali pa delamgj s takšnim napačnim popušča* njem mladini in socializmi! kakšno uslugo? Premislek nanjj pove, da le škodo, saj sociali«* stična inteligenca ne sme po* stati inteligenca samo po spri* čevalih in papirjih, temveč pO svojem resničnem in naprti* nem znanju.
Na področju moralnega vzga* janja pa je te naše napačne po* pustljivosti in kvarnega pesto* vanja mladine ter spreglede v a* nja njenih moralnih spodrslji* jev še veliko več. Ta peda-go* ški psevdohumanizem pa je ti* sto, kar nam pogosto jemlje 1$ rok vSak uspešen vzgojni in* s/trumentarij, da stojimo nema* tokrat pred moralnimi delikt,l mladine, ki bi zahtevali naš* prizadete in primemo Strog* vzgojne ukrepe, docela razoro« ženi. A mladina se pri tem raz* rašča mimo nas v svet moral* nega razvrednotenja vsega, kaj je za nas etično vredno in dra* goceno.
Dobro bi torej bilo, če tn s# šolski pedagogi osvestili ne s a* mo kot učitelji, temveč tudi ko| moralni vzgojitelji mladih Iju* di, jn bi začeli tudi ta p)os^ opravljati enako strogo ter .pri* zadeto kot svojo učno funkirijaji brez napačnega popuščanja1, 14 psevdopsihološkega razumev-srd* mlade psihike. Pravilno psita« loško razumevanje še zdaleč u* pomeni spregledovanja njeiliij moralnih spodrsljajev, amr?.5| pomeni samo eno: nujni pognj zdravega m uspešnega moraine* ga vodenja ter vzgajanja mia* dih ljudi! Zahteva po pelhcio* škem razumevanju mladih Jju* di je lahko tudi skušnjava z3S to, da se otresemo odgovornosti za vzgojno delo z mladinci Da pa do tega ne bi več takoi po* pogsto prihajalo, se nam zd| upoštevanja vredna misel o 'jPO* trebi vzgojnih svetovalcev tl vsaki šoli. Vzgojni svetovalci,, 4 katerih je bilo govora na sa» mem sestanku, bi naj svetova® jn »dozirali« vzgojne uikresije^ Tako bi se najforže mnogoficr^ laže izognili napačnemu »psiho« loškemu razumevanju« mladi® ljudi.
Ce nočemo postati kot družin* ski ali šolski vzgojitelji včasiHl že naravnost smešni v orinži mladih ljudi zaradi svoje ata* pačne vzgojiteljske popusti j ivio«* sti — kakor se to že dogaja pri®* nekaterim ameriškim staršem IH šolnikom — moramo biti tudi pri vzgoji moralnosti ta* ko osebno prizadeti in umesi jeno strogi kot pri umski vzgp* ji. Moralno preveč labilna mit** dina ne more pomeniti razveš e* Ijivega poroštva za nobera® družbo, tudi za socialistično n«^ Na to bi ne smeli pozabiti, <5(1 hočemo s svojim delom gradi® in ne ruši til
To moralno vzgajanje pa rodilo uspehe samo tedaj, če dobil profesor v družbi, za ka tere bodočnost dela, vso potipaj* ro in priznanje. Dokler pa bozHJ dijaki, katere profesor moralnimi vzgaja za cilje in bodočnost »vcm je družbe, na lastne oči videl|| kako malo ceni družba le.sa
resnična prvina socialistične jn'svojega delavca, tako dolgo bo* humanistične vzgoje. Obe njeni skrajnosti, preveliko in premajhno razumevanje mladega človeka, pa vodita mimo njenih ciljev.
Prizmamn lahko, da le takšnega napačnega razumevanja in popuščanja ponekod daleč preveč celo pri umski vzgoji, to je pri pouku in ocenjevanju dijakovega znanja. Na vse mogoče vzgojne in nevzgojne načine poizkušamo, da bi za vsako ceno izdelal čimvečji odstotek tudi takšnih dijakov, ki za študij nimajo veselja in tudi ne posluha. Jasno ugotavlja to Judi članek Društva matematikov in fizikov v Slovenskem poročevalcu (dne 19—21—11.): »Navajeni .m -- oa na »o da mora izdelati razred neki stalni del, recimo vsaj 80"'* vseh učencev Pod pritiskom te navade — neredko Pa tudi pod hudim pritiskom svoje okolice — mora profesor pač popustiti pri ocenjevanju. Avtomatično	o o,pušč a«''	rvotem
učenci v svojem prizadevanju, in sicer tud, tisti, ki bi lahko dosegli več.«
Najdejo se tudi primeri, da izvajajo direktorji na strožje in
do vsa njegova moralno-v-zgof* na prizadevanja ostala pri mla* dini brez odmeva.
Vzgoja je »družbena funkc#* ja«, saj »izhaja ta funkcija fil potrebe družbe same in nuj® njenega obstoja ter razvoja .
(po Patakiju), zato lahko reče* mo, da je naravnost usodno, S® neka družba ne nudi vse mo* ralme in materialne podpore ti* stim, ki s svojim delom enakMI skrbe za njen obstoj in razvod kot drugi poklici. In kdo so til
Iz zgornjih definicij vzgoja moremo odgovoriti:	prosveta!
delavci vseh vrst in stopenj!
Za konec še vprašanje: ali p® so takšnega priznanja prosvetni delavc, tudi vredni? — Nikalna bo odgovoril le tisti, ki ni d® nikoli' niti ure stal za katedreznf v razredu in razdajal svoje in* telektualne ter etične »energi* je«. Kdor še tega v praksi id poskusil, ne ve, kakšen napo# to zahteva. Noben poklic naij** reč ne zahteva toliko srca i® razuma kot učno vzgojno dek)* Da hi te reči morale imeti ^ humanistični oziroma sociali* stični družbi vise večjo vemo vsi... Fr.
večjo ce-n(jjB
r. Pedlde^tJ
Kakšna
naj bo nova šolska zgradba
j Ce hočemo vzbuditi v naši ščitki madina ljubezen do dela in na-jrave, ki je vir veselja in zdravja, ter jo povezati z življenjem, ji Jnoramo nuditi čimveč stika z njo. Zato (postavljamo šolske zgradbe, y katerih preživijo učenci ipo več tir na dan, irzven ropota in šuma, med zelenje, med cvetlične nasade, da bodo obdane s šolskim vrtom, travnikom in prostorom, kjer je mogoč tudi pouk na prostem. Pogled iz učilnic naj bo obrnjen na šolskj vr*. in pokrajino. Prav tako naj bo pogled z oken šolskih hodnikov in veže u-Smerjen v zeleno prirodo.
Nekdaj so v vaseh stiskali šole med župnišča in mrtvašnice ali ■jih gnetli med smrdljive gnojne jame, po mestih pa ob najbolj prometnih cestah. Šolsko poslopje naj zraste ob robu vasi ailj ob mestnih alejah. V vasi naj ne bo šolska zgradba kot neko tuje telo, temveč naj se prilega okolici jn pokrajini. Mnogi so mnenja, da mora biti šola visoka in velika zgradba, podobna vojašnici, v kateri mrgoli učencev kot čebel v panju, ki tekajo po hodnikih in stopnicah, predno dospejo v svojo učilnico. To se potem ponavlja v odmorih in ves dan, posebno še ko odhajajo domov, kar močno moti ostale razrede, ki imajo več ar pouka.
Praksa je pokazala, da take velike šolske zgradbe niso primerne. Zato so začeli že tudi v naših krajih zidati pritlične šolske zgradbe, kakršne gradijo tud; v drugih državah. Spoznali so, da so cenejše in da v njih lahko vzgajajo ■učence k samostojnosti, skupnosti, povezanosti z naravo in k izboljšanju zdravja. S takimi zgradbami pa so dalj učencem in učiteljem vse pogoje, da to lahko dosežejo.
V teh zgradbah gradlijo učilnice skoraj kvadratne oblike. V njih so nameščene mizice in stoli, ka-cete lahko poljudno prestavljajo v skupine. Vsaka učilnica ima svoj vrt, skupinski prostor in garderobo.
Rajzredni vrt mora biti prav ob učilnici, tako da lahko učenci tako,! stopijo iz nje skozi steklena vrata naravnost na vrt. Na takem viku se (pouk lahko takoj nadaljuje ali prekine, medtem ko je to
daljših nizkih oken na severni strani učilnice. Pri zračenju odpiramo na severni in južni steni v oknih nadsvetlobo, tako križno zračenje je uspešnejše kot zračenje z zračniki v steni. Na spodnji stlM B vidimo, da je streha hodnika nekoliko nižja kot streha šolske zgradbe, tako da svetloba in zrak prihajata s severne strani naravnost v učilnico. Slika A kaže stavbo, ki je bolj priporočljiva za snežne pokrajine.
Sledeča slika kaže pritlično zgradbo s šesrim; učilnicami. Vse učilnice ležijo v smeri proti jugu al jugovzhodu, vsi hodniki proti severu. V vzhodni steni vsake učilnice so vrata v ustrezni skupinski prostor, kjer se učenci lahko mudijo v prostem času ob deževnih dneh. Iz skupinskega prostora stopimo skozi dvojna steklena vrata na učilniški vrt. Vsaka učilnica ima namreč tudi svoj vrt. Ti vrtovi so med seboj ločen s stenami iz desk, k| so ob-rastle s smrekovo sečjo ali bršlji-nom. Severno od vsakega skupinskega prostora ie garderoba, ki je ločena od hodnika z leseno mrežo.
Šolska soba (Uč.) 8 X 9 m ^ *= 72 m2, skupinski prostor (S. p.) 4 X 5,5 m = 22 m2, (skupinski prostor naj bi bi! 1/3 do 1/4 učilnice), garderoba (G) 4 X 2,5 m = = 10 m2, vsak vrt pa 13 X 13 m = = 169 m2.
Več kot štiri učilnice v eni vrsti niso priporočljive, kot tudi ne več kot 16 učilnic pri eni šoli, ker se pri tej množini že konča rentabilnost zgradbe. Večja mesta naj raje razvrstijo manjše šolske zgradbe v različnih četrtih, da se tako izognejo nevarnostim cestnega prometa, ki grozijo učencem na dolgi poti.
V stranskem krilu, kj se razprostira od juga proti severu, so nameščeni upravni in drugi prostori, kot upravitOljsko in učiteljsko stanovanje, kabineti, sanitarije itd. Ta del poslopja je podkleten in ima kurilnico za centralno kurjavo, shrambo (za premog in dirva), kleti in prhe. V tem stranskem prostoru so tudi tisti prostori, katere razred manj uporablja, tako šolska kuhinja jn delavnica.
Razredni vrt mora 'meti trato za pouk na prostem in za telovadbo. Obdan naj bo z gredicami,
S L VIR
Ud	rs" Sp	U6	'G” S.p.	Ud	s Sp.
VUT		VRT ' L	-		' ' " = '**' , VRT' , ' .-	
					
Uč.	s S p	Uč	5 S P	U č	5 Sp
. m		i	,	i T - !	-f VRT - j VRT !	I 1	-			
8 X 9 m, ker so bolj kvadratične oblike in v njej laže grupiramo mize, In delovne skupine. Razred ne bo več toliko navezan na učitelje in kateder, temveč na delovni krožek razrednega kolektiva.
Oder (podlij) ob zahodni steni učilnic naj bo eno do dve stopnici visok. Zadostoval bo tudi koc razredni oder za vse učence razreda ali oddelka, če bo 2 m širok in se bo razprostiral od južne do severne stene učilnice. Tudi za razne nastope delovnih skupin bo tak oder zelo dobrodošel.
V	bližini premične table, ki je na zahodni steni, stoji učitelj, tako da gleda proti vzhodu. Zato je skupinski prostor, v katerem je lahko istočasno zaposlena druga skupina, vzhodno od šolske sobe. Tak skupinski prostor ie zelo priporočljiv na enooddelčnih šolah, kjer imamo zaradi več razredov v enem oddelku stalno posredni in neposredni pouk in lahko nemoteno delata obe skupini, ker ju ločijo dvojna steklena vrata, ki so zvočno nepredušna. Izhod ie učilnice na vrt vodi skozi skupinska prostor, da se učilnica v hudi zimi preveč ne shladi.
Da se izognemo enoličnosti učilnic, damo vsaki sobi drugačno barvo. Temnosiivih, rjavib in črnih barv ne uporabljajmo v nobenem prostoru, prav tako ne kričečih in slepečih barv, temveč pomirjajoče, sončno svetle, prijazne in harmonične. Prav tako kot glasba imajo tudi barve močan psihološki vpliv na otroke (Chro-moterapija zdravi z vplivom barv tudi bolezni. Ta znanost je dokazala, da rdeča barva vzpodbuja, modra pomirja, zlata razvedri. Celo slepec reagira na barve s spremenjenim pulzom).
V	pri jetnem, jasnem prostoru se učenec čisto drugače počuti kot v mračni učilnici, zato naj ne bodo zastori v šoli taki, kot so v uradih. Zavese s prikupnimi vzoirci napravijo prijeten in domač prostor. Pescalozzl pravilne smemo človeka podržaviti, temveč državo počlovečiti, ne mladega človeka napraviti šolskega, temveč šolo napraviti ljudsko, narodno, človeško. V mračnih hodnikih velikih šolskih zgradb se vsakemu obiskovalcu skrči srce in dobi občutek in strah podložnika.
Ker našemu otroku ni nikdar dovolj sonca, naj bo južna stena učilnice skoraj v celoti steklena. Svetloba je otroku življenjsko važna! Okenske police naj bodo nizke in vsa stekla v oknih prozorna,' da otroci od svojih mizic v učilnici vidijo na vrt. Spodinji del; oken naj bodo nepremični, da ne bi otroci z glavami ali šolskimi torbicami razbili šip In da med zračenjem lahko ostanejo na okenskih policah učila, otroški izdelki in vaze s cveticam.. Okenske police naj bodo široke in ka-menite, na njih naj učenci stalno gojijo lončnice.
Južna stran strehe naj visj toliko čez steno, da lahko pod njo prisije v učilnico dobrodošlo zimsko sonce in da v poletju zadrži vročo sončno pripeko.
Veliko cenejša kot visoke ka-samiške zgradbe je pritlična gradnja. V njej niso potrebni prostori za stopnišča, po potrebi ji lahko prizidamo učilnico za učilnico, kakor raste število učencev. Taka gradnja je primerna za gorske kraje, ker ni izpostavljena burjl, povsod pa ima človek ob pogledu nanjo zavest prijetnega doma.
Pri gradnji nove šolske stavbe moramo mislH kako se bodo v njej učenci tud. vzgajali v snagi in negi telesa. Šolski vrt, igrišče in telovadišče bodo omogočili pouk, gibanje in igre na prostem. Zato, kjer je le mogoče, dobiti poleg šole primeren prostor za ureditev večjega telovadišča. Zelo umestno pa je zgradit; ooleg telovadišča tudi večjo pokrito lopo, ki omogoča bivanje na svežem zraku tudi v deževnem vremenu.
Kjer je le mogoče, je priporoči ji-va ureditev plavalnega bazena, katerega važnosti ni mogoče zanikati. Plavanje ne samo da ohrani zdravje in življenje; temveč ga celo obvaruje. Po statistikah vidimo, da letno utone 20.000 ljudi, zato mora že osnovna šola delnf skrbeti, da se to omeji. Noben učenec ne bi smel zapustiti šole brez znanja prostega plavanja. Ako ni mogoče, da bi pri šoli zgradili kopalni bazen, je pa mogoče, da bj ga na primetnem kraju zgradila za več šoil.
Vzgojo pravilne telesne nege, izpolnjevanje higienskih pravil v družini in življenju podpira tudi notranja ureditev šole. Zato ne sme biti nobene šole brez umivalnice in prostora s prhami, nobenega prostora v šoli brez pipe z vodo za umivanje. Na primernih kraljih je treba montirati higienske konstrukcije s pitno vodo in urediti stranišča na izplakovanje. V straniščih mora- biti tekoča voda za umivanje rok, milo in brisača. Vse sanitarije morajo imeti dobro ventilacijo in razsvetljavo, stene pa prepleskane tako, da jih je mogoče umiti.
Če učenec že v šoli vse te naprave vidi, jih uporablja, se namije navadi, mu bo potreba po snagi in higieni postala življenjska nujnost in stopi'! bo v življenje, ko bo to znal upotabljatii, ceniti in varovati kot skupno lastnino. Imamo že številne primere, kako se učene; v novo zgrajenih šolah hitro privadijo varovati trate, rabate, cvetice, grmičje, šolske stene in sanitarne naprave, kar še v poznejšem življenju vpliva na odnos do javnih naprav, nasadov in gozdov.
(Po »Das neue Schulhaus« priredil Drago Vončina.)
Uvajanje pedagoških principov v praktično poučevanje
Od kod dobiti učiteljski naraščaj
v velikih, višjih zgradbah nemogoče, ker morajo otroci nositi stole po stopnicah, hodnikih Ln dvorišču, predno pridejo na vrt. Pri pritlični zgradbi pa je vsaka učilnica obenem tudi vrt, ker je tako tesno povezan s tli in naravo. Namesto v težkem šolskem vzdušju živijo otroci v svežem vrtnem zraku. Maičk; se lahko po vsaki učni url razvrstijo v krogu za kratko telovadbo, ki jim osveži duha in da ponovnega veselja za delo. Za večje učence pa je tak razredni vrt kot kabinet jn stalno učilo. Skozi okna učilnice opazujejo rast rastlin od semena do sadeža. V vrtnem akvariju in terariju gojijo male živalce, ker delovni pouk potrelbuje živa bitja. Papirna preteklost išče, ponovnih zveze z naravo. Pri ugodnem vremenu lahko poučujemo več na vrtu kot v učilnici.
Razvrstitev mizic v delovne skupine navaja učence na samostojno delo in tovarištvo. Naša dosedanja navadna razvrstitev klopi v dolgih učilnicah je učence izolirala in jih napravljala za lutke katedra. Danes ne maramo več dvoran temveč delavnice. V kasamiško zidanih Šolskih zgradbah in učilnicah šolske sobe niso mogle imeti več kot 6,5 m širine, ker nismo imeli! daljših nosilcev za večnadstropne zgradbe. Ozke pravokotne sobe so bile bolj dvorane, ne pa delovne sobe s skupinami miz. Pritlična zgradba s svojimi lahkimi strešnimi konstrukcijami omogoča različno širino sob in tudi dvojno osvetlitev, k! je bila v kaisarniški zidavi sploh nerešljivo vprašanje.
Učilnica h; pravzaprav morala jm etn stekleno streho. Pritlična
Zgradba ipa si pomaga s vrsto
bazenom in terarijem za pouk biologije. Drevje naj nudi senco pri pouku na prostem, ne sme pa zmanjševati svetlobe učilnici. Prašna peščena in betonska tla niso priporočljiva. Na eni strani, hoditi na vzhodu ali zahodu, mora vrt ostal odprt, ker Ima drugače videz ]etniškega dvorišča Posebno priporočljiv je padajoč teren. Tudi terasna oblika vrta je zelo lepa. Za vrt neprimerna pa je osojna severna stran.
SEVER
l STAU.	WOT)UlW	^		
		1	SKRB
		l učumCA	Swvj»ui
		1 1 1	pa ost S
			
	V		**
		.VtUT' <	f 1 J	
		• » * v,-s/	
		- -	-
Gorenja slika kaže tloris pritlične zgradbe, primerne za eoood-delčno šolo, ki sestoji iz učilnice, skupinskega prostora, vrta, garderobe in hodnika. Meriilb 1:200. Učilnica 7 X 10 m, skupinski prostor 4 X 5 m, vrt 14X14=“ 196 m2 in garderobe 2 X 2 m.
Učilnic z manj kot 70 m* ploščine nikar ne gradimo, ker se v delovni šoli učenci učijo delati, ne samo sedeti in (poslušati. V učil-nioi sta potrebna nagnani 2 m2 za vsakega učenca. Še boljše kot 7 X 10 m so za nas . učilnice
Število dijakov na učiteljiščih nam kaže, da bomo v prihodnjih petih šestih letih dobili premalo naraščaja z učiteljišč, da bi krili redne potrebe po učnem osebju, ki nastajajo zaradi smrti, upokojitev in ostavk na učiteljsko službo. Računati moramo s tem. da bo potrebno odpustiti iz učiteljske službe tiste učne osebe, ki so imele do 1. aprila 1956 postavljen rok za pridobitev učiteljske izobrazbe, t. j., da bi do tega časa morale opraviti diplomski učiteljski izpit, pa ga niso opravilu
Zakon o državnih uslužbencih zahteva, da mora vsak državni uslužbenec opraviti strokovni učiteljski izpit v treh letih, v izjemnih primerih se sme podaljšati ta doba za šest mesecev. Nekateri učitelji imajo že dvakrat, celo trikrat toliko učiteljske 'službe, pa še niso opravili strokovnega učiteljskega izpita.
Prosvetna uprava ne bo mogla brezbrižno gledati na to nemarnost učnih oseb, ki ne kažejo prave skrbi za izpopolnitev svoje strokovne izobrazbe in ne opravijo predpisanega izpita. Izpit vsebinsko morda res ne ustreza, ker je v glavnem samo ponovitev diplomskega učiteljskega izpita, toda prav zato bi moral vsak učitelj pohiteti, da čimprej opravi strokovni učiteljski izpit, da vsaj stare snovi ne pozabi, če se mu ne da nove naučiti.
Tudi upokojencev je sedaj precej v učiteljski službi, okoli 300 na osnovnih in osemletnih šolah, približno 350 na nižjih in popolnih gimnazijah. Te bo treba nadomestiti z redno nastavljenim učnim osebjem.
Število šoloobveznih otrok bo v prihodnjih šestih letih naraščalo približno vsako leto za 6000; že samo ta prirastek zahteva letno blizu 200 novih učnih oseb.
Ureditev osemletnih šol v skladu z reformo šolstva bo zahtevala nekoliko več učnega osebja, kakor ga imamo sedaj na osemletnih šolah in na nižjih gimnazijah.
Vzporedno z reformo šolstva moramo urediti tudi mrežo po-
možnih šol, brez katerih ni pričakovati večjega napredka v delu šol za normalno mladino.
Tudi dijaški domovi in vzga-jališča morajo dobiti učno in vzgojno osebje ki bo imelo vsaj popolno učiteljsko izobrazbo.
Vse to nam kaže, da bomo moraii vestno proučiti Vse možnosti, kako bomo vzgojili dovolj učiteljskega naraščaja za vedno večje potrebe naših šol po učnem osebju.
Prva skrb mora biti v tem, da učnemu osebju nudimo življenjske pogoje, ki bodo, če že ne vabljivi za mladino, vsaj taki, da ne bo učiteljstvo dajalo ostavk na učiteljske službe in odhajalo v poklice, ki imajo boljše materialne pogoje.
Druga skrb je privabiti mladino, ki je dovršila popolne gimnazije ali strokovne srednje šole ter opravila diplomski izpit, da se vpiše v enoletno pedagoško šolo ali akademijo in opravi diplomski učiteljski izpit. Ne smemo te šole imenovati enoletni tečaj, ker tečaji so že izgubili privlačnost; zato naj bi jo imenovali šola, pa naj bo pedagoška šola ali akademija.
Na gimnazijah in strokovnih srednjih šolah bi morali voditi dobro premišljeno m sistematično izvedeno pripravo mladine, da bi se vpisala v enoletne pedagoške šole. V te šole ne bi sprejemali brodolomcev, ki so komaj pririnili do mature in s samimi zadostnimi ocenami opravili diplomski izpit.
Tretja skrb pa mora biti v tem, da SPK pri OLO prevzamejo bremena za štipendiranje dijakov v enoletnih šolah. Štipendije bi morale znašati mesečno 5000 do 7000 din, z obvezo. da bo kandidat dvakrat tako dolgo služboval v okraju, kakor je dobival štipendijo.
S podeželskih popolnih gimnazij bi morda dobili več absolventov kakor z ljubljanskih gimnazij in ti dijaki bi potem kot učitelji tudi ostali v okraju.
V. Čopič
Zadnje čase nas časopisne ln radijske vesti vedno .pogosteje opozarjajo na tečaje za praktično izobrazbo vodstvenega kadra v industrijskih podjetjih. Njih iniciator je Zvezni center za izobrazbo kadrov v gospodarstvu v Zagrebu, ki je konec leta 1955 organiziral v Zagrebu poseben štirinajstdnevni seminar za inštruktorje za te tečaje po podjetjih. Vodil ga je neki francoski strokovnjak od Mednarodne organizacije dela. Uvedel je s tem tudi pri nas ameriško TVI metodo za praktično poučevanje delavcev, ki je v USA bila preizkušena in v praksi potrjena na milijon uspešnih primerih in jo uporabljajo siko-raj že v vseh gospodarsko naprednih državah. Ta metoda najuspešneje rešuje eno od osnovnih vprašanj modeme proizvodnje:	kako najhitreje
usposobiti nekvalificiranega delavca (uslužbenca) za opravljanje določene delovne operacije in pri tem doseči najboljšo'kvaliteto izdelkov, najnižjo lastno ceno ln največjo varnost pri delu.
Namen uvajanja te metode pri nas je neposredno povezan s ključnim problemom vsega našega gospodarskega razvoja, s problemom dviganja produktivnosti dela- Zato je uvajanje teh metod v posebnih tečajih za vodstveno osebje toplo pozdravila vsa naša javnost, tako podjetja, kakor tudi oblastveni, sindikalni in politični forumi. Organizacijo za Slovenijo je prevzel Zavod za proučevanje organizacije dela jn varnosti pri delu LRS, ker še nimamo posebnega republiškega zavoda za izobrazbo kadrov v gospodarstvu. Med organizacijmi, ki so bile povabljene k sodelovanju pri uvajanju teh novih metod, je bilo tudi Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol, ki je že na Informativnih sestankih lahko spoznalo vso njihovo vrednost in uporabnost tudi za izpopolnjevanje znanja učnega osebja na strokovnih šolah, zlasti učiteljev praktičnega pouka. Kot vodstveno osebje, za katerega so namenjeni ti tečaji, namreč nj mišljeno samo t. z. vodilno osebje podjetij, to je direktor ter razni šefi in načelniki, temveč vsi tisti delavci in uslužbenci, ki imajo v območju svojega dela opravka s podrejenimi ter jih morajo strokovno voditi in nadzorovati v okviru delovnega procesa.
Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol je iz teh rajlogov zaprosilo Zavod za proučevanje organizacijskega dela in varnosti pri delu LRS za organiziranje poskusnih tečajev za učitelje .praktičnega pouka v Ljubljani, katerih glavni namen naj bi bil, ugotoviti koliko se dajo te metode praktičnega poučevanja uporabljati tudi po šolah za delo z učenci v okviru šolskih delavnic. Zavod se je prošnji odzval in so bili v februarju organizirani trije taki tečaji. V vsakem je bilo omejeno število tečajnikov, največ 10 učiteljev praktičnega pouka. Vsak tečaj je trajal pet dni po dve un na dan, da so se tečajniki lahko iz dneva v dan pripravljali na praktične naloge, ki so jih med tečajem potem demonstrirali. Tečaje je uspešno vodil tov. Bertoncelj Ivan, eden izmed udeležencev seminarja v Zagrebu. Kot človek z dolgoletnimi izkušnjami pri delu na področju strokovnega šolstva je bil za to najbolj primeren, ker je obravnavano problematiko znal povezati s posebnostmi šolskega dela, zlasti s posebnostmi dela v šolskih delavnicah. Zato je predvsem njegova velika zasluga, da so tečaji v celoti uspeli in da so bili vsi tečajniki in opazovalci tečaja navdušeni nad doseženimi rezultati.
Obiskovalec tečaja Je mogel že prvi dan ugotoviti, da prav za prav ne sliši nič takega, česar še ne bi vedel in da so mu obravnavani psihološki in pedagoški principi, ki jih je treba upoštevati tudi pri praktčnem poučevanju, več ali manj znani. Toda glavno . presenečenje in vrednost te metode je prav v njeni enostavnosti, je v tem, da so njeni avtorji znali vse potrebne psihološke in pedagoške elemente sistematično povezati in kar je glavno, prilagoditi potrebam praktičnega dela, potrebam proizvodnje in sploh gospodarskega poslovanja. Zato se mu je nehote vsiljevala misel, kako to, da v zadnjih desetih letih naši psihologi in pedagogi niso znali najti poti, po kateri bi uveljavili svojo znanost v praksi, saj bi s tem našemu družbenemu (n gospodarskemu razvoju zelo koristili. Na raznih tečajih za izpopolnjevanje pedagoškega znanja učiteljev jn profesorjev strokovnih šol smo sicer često slišali odlično podane splošne pedagoške in psihološke smernice, ostala pa je še vedno vrzel, kako te pravilno in koristno uporabljati pri praktičnem pouku. Pričakovati rešitev tega vprašanja od samih učiteljev praktičnega pouka ja
bilo iluzorno zaradi njihove premajhne teoretične izobrazbe, zato to lahko storita le praktik in teoretik, delavec in znan-svenik, roko v roki, kar je tud] osnova za praktično delovno psihologijo in pedagogiko.
Tečaj je obravnaval taie vprašanja: 1. Lastnosti vodstvenega osebja, 2. glavne principe poučevanja, 3. analizo dela pri poučevanju, 4. analizo dela pri poučevanju zapletenih del, 5. analizo pri poučevanju dolgotrajnih operacij, 6. program izobrazbe in 7. uporabo metode praktičnega izučevanja vodstvenega osebja pri izpapolnjevanju Izkušenega osebja.
Vsak tečajnik je Imel določen praktični nastop po principih, ki se jih je učil v tečaju. Zato je bil izbor tečajnikov tak, da so bile med njimi zastopane najrazličnejše stroke:	livarji,
strugarji, elektromonterji, kuharji, mizarji, kovači itd. in so drug drugega učili delovnih operacij v okviru svoje stroke. Ob zaključku so mogli vsi soglasno ugotoviti, da za normalno sposobne ljudi povsem velja eden od glavnih aksiomov TVI metode; »Ce se izvrševalec ni naučil, ga inštruktor ni prav poučil«. Po naših šolskih delavnicah pa neštetokrat iščemo vzrok za slabo znanje učencev najprej pri učencih, nato v raznih objektivnih težavah in samo včasih na koncu tudi pri učiteljih in metodi njihovega dela.
Qb zaključku tečaja je bila diskusija s tečajniki in prisotnimi opazovalci. Ugotovljeno je mio, da so ti poskusni tečaji dokazali, da se dajo TVI metode uporabljati tudi pri praktičnem pouku na strokovnih šolah, upoštevaje posebnosti šolskega dela, to je starost učencev, število učencev in učne načrte. Zastopnica Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS. ki je kot opazovalka opazovala tečaj, je ugotovila, da se z določenim; adaptacij am,; obravnavani principi morejo uporabit; tudi za praktični pouk na raznih vrstah zdravstvenih šol.
Diskusija ob zaključku teča-
pomemibno dejstvo/sd8 je nam-» reč nujno potrebno seznaniti s TVI metodo tudi učence vseh tistih strokovnih šol*,, ki bodo po končanem šolanj« zavzeli vodstvena mesta v naišem gospodarstvu. To so predvsem absolvent; srednjih strokovnih šol, zlasti pa absolventi ..n10!” sirskih šol. Zato je treba'., poskrbeti, da najdejo Osnove 'pedagogike in psihologije dela svoje mesto tudi v učnih naritr-tih vseh teh šol.
Na podlagi rezultatov teh poskusnih tečajev za uvajanje.-pedagoških principov vpraktič-no poučevanje meni Združenje-učiteljev in profesorjev strokovnih šol, da je treba s terpi tečaji nujno nadaljevati in jak prenesti Iz Ljubljane tudi w druge centre Slovenije. Ker pai Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pr; delu LRS nima na razpolago dovolj inštruktorjev in je njegova, naloga, da organizira tečaje najprej po naših največjih gospodarskih podjetjih, bo treba seči po samopomoči. Organiziran bo tečaj za inštruktorje, ki! bodo potem v posameznih centrih Slovenije sami vodili teka tečaje. V ta tečaj naj hi prišli, naš; najboljši učitelji praktičnega pouka iz vseh krajev Slovenije. Tl bi potem vodili as le tečaje za učitelje praktičnega pouka, temveč tudi za ostale učitelje in profesorje strokovnih šol in, kar je še bolj važno, za obrtne mojstre in vodstveno osebje v manjših podjetjih. Menimo, da naj bi po teh začetnih korakih prevzel nadaljnjo organizacijo takih tečajev za učitelje praktičnega \so-uka Pedagoški center ter s tam. razširil svojo delovanje t^ldi na območje strokovnih šol. Tako bi tudi prosvetni delavci strokovnih šol privemstveno sodeloval; pri širjenRu uporabljanja modernih psiholoških in pedagoških metod v ms-še gospodarsko življenje ter S- tem direktno. pripomogli k izipoinjeva-nju naših najvažnejših gospodarskih nalog.
Sbrizaj Darilo
jev pa je ugotovila še neko zelo
MMMMf Iti«	lili UMI IIIMI >•••■••• •••••M« VlfHM
SEJA PREDSEDSTVA CO ZDRUŽENJA UČITELJEV IN PROFESORJEV JUGOSLAVIJE Dn- 3. marca 1956 se je vršila seja predsedstva Centralnega, odbora Združenja učiteljev ln profesorjev Jugoslavije. Na sejt so razpravljali o reformi našega šolstva. Sprejet je bil sklep, da se naša Združenja, posebno društva, angažirajo pri delu in diskusiji o reformi šolstva. Pripombe in predloge k reformi šolstva is reševanju poedinih vprašanj naj društva iz Slovenije pošiljajo direktno Zavodu za proučevanje šolstva pri Svetu za p rosveto ln kulturo LRS, Ljubljana, Zupančičeva 3. — Poleg tega vprašanja so na seji obravnavali tudi materialno stanje ln plačni sistem v prosvetno-znanstveni službi. Sklenjeno je bilo, da se pristojni organi obveste, kako je naše članstvo sprejelo novo uredbo o dopolnilnih plačah prosvetnim delavcem in da se prikažejo nedostatki te uredbe.
........................................................
0 problematiki pouka moralne vzgoje
jo, temveč so prepuščeni samim sebi in svoji itznaj.dilijiiivosti. Toda tud; vsa samoiniciativnost in svo-badmost pri izbiranju literature rti rodila uspehov. Potrebna bi bila nek-a knjiga, ki b; jo napisali naši znani pedagogi in .psihologi in iz katere bi predavatelji črpala svoja predavanja. Nekaj je treba storiti glede tega predmeta: treba je sklicati sestanek vidnejših predavateljev, da bi se o tem pomenili Morda b; bilo dobro, da sa ta predmet ukine v prvem, dragem in tretjem razredu gimnazije, ostane pa naj v četrtem razredu, uvede se naj v šesti gimnaziji, v sedmi gimnaziji kot dodaten predmet psihologije in v osmi gimnaziji kot dodaten predmet filozofije. Moralno problematiko dojema otrok šele tedaj, ko jo vi sebi čuti, zato bi bilo mnogo koristneje, če bi ta predmet predavali v višj; gimnaziji in strokovnih šolah, ko je dijak, m-seino iti čustveno mnogo bolj dojemljiv za to problematiko, ker jo^ začne V sebi čutiti. Psihologija .n filozofija imata že danes funkcijo družbeno-polr!čnega ln moralnega vzgajanja, ki dijaku kaže vso zapletenost, zagonetnost in protislovnost življenja in človeka. Zato bi bilo zelo koristno, da bi psihologija in filozofija dobili dodatno uro v obliki moralna vzgoje, kajti ta dva predmeta sta v našem družbenem sistemu zelo važna. Posvečamo jima premajhno pozornost in ju navadno podcenjujemo al; pa gojimo do njih strah zaradi njih abstraktnosti. Ta strah je na Slovenskem že sta* in za našo inteligenco močno značilen. Tudi na predme* moralne vzgoje ne gledamo z zadostno resnostjo:	često ga uporabljamo
Za razredu.ške posle ali pa ga spremenimo v matematiko, slovenščino ali kak drug predmet. Dejstvo je, da je nekaj treba narediti, kajti ta (predmet v obliki* kot se danes predava, n'.ma bo-* dočnosti.	|
{Janez Jerovsek J
Pii. reformi šolstva se često poudarja, da nova šola ne sme dvigati samo inteligenčno stopnjo našega otroka, temveč mora oblikovani njegovo osebnost, oblikovati njegov mo.raino-politlčni lik in ga usmerjat; tako, da se bo v praktičnem življenju znašel.
Za oblikovanje otrokove osebnosti, njegovega moralnega in političnega lika imamo poseben ptedme: moralno vzgojo, o kateri bi bilo potrebno ponovno razpravljati, Ugotoviti b. bilo treba, kakšne rezultate je dal ta predmet, ali je še potreben, ali ga je treba nadomestiti s čim drugim, ali pa ga obdržati .in izpofjolnki. Dejstvo je, da je ta piredmet v krizi, da ga profesorji ne želijo poučevati in da ne daje tistih rezultatov, kot smo jih pričakovali tedaj, ko smo ta predmet uvedli v šole. Treba je pri tem predmetu nekaj storiti, kajti v takšna obliki, kot ga sedaj v večini šol podajajo, je zapravljanje časa in denarja. Ce pregledamo učne načrte tega predmeta, vidimo, da so skoraj za vse nižje razrede enaki. Snov, ki jo predvideva učn. načrt, je bolj političnega kot pa moralnega značaja in po svojem predmetu abstraktne narave, ki je umski zmogljivosti učenca v nižjem razredu težko dostopna. Zavedati se moramo, da dijak v nižji gimnaziji mnogo laže dojema stvari čustveno kot pa racionalno. Predmet moralne vzgoje pa se ne ocenjuje in dijaka lahko zainteresiramo samo tako, da ga čustveno razgibamo. Zelo težko, včasih pa sikoraj nemogoče je snov, ki je po svoji prirodi abstraktna, podajat; konkretno tako, da na dijaka bolj čus*veno vplivamo kot pa racionalno- To uspe le izredno spretnemu in iznajdljivemu pedagogu. Na splošno pa te ure moralne vzgoje ne uspejo in jih redkokdo pohvali.
Učni program je zelo skop, kratek in pretežak, ker je skoraj filozofska in se predavatelji tega predmeta po njem nit; ne ravna-
Stran 3 ?

Uporaba filmskih sredstev v šolah naše države
Ne samo g>xti nas, ampak tudi drugod po/svetu so pedagogi do nedavne^ misliili, da pri šolskem p;pjuku zadiostujeta živa beseda, ki 30 učitelj posreduje uto- .pm jiz učbenikov, in pa tudi tu kdl taijn kakšna eikskurzija.
malo držav je že pred drugo Svetovno vojno poznalo in cenilo film kot učno sredstvo, in še to le v majhnem obsegu. Cas 3>d zadn'ja vojni pa je izzval potrebo po filmu kot vzgojnem sredstvu. Predsodki o uporabi lilma v šoli odpadajo in filmu je odprta pot na šole v nekaterih državah že v takšni meri, da. si pouka brez filma sploh toii vec mogoče misliti. O tem nam ne pričajo le poučni filmi, ki jih zdaj pa zdaj vidimo tudi pri nas, ampak tudi številni, za učno snov din stopnje prirejeni sistematični katalogi diafilmov, diapozitivov in filmov. Uporaba filmskih sredstev v šoli je do-gkej povsod pokazala lepe uspehe. Učencem nudi pri sprejemanju nove snovi ter ponavljanju veliko olajšav, pedagogu pa pomaga pri razlagi učna snovi, ki potrebuje nazorna predstave.
, Kako je z uporabo filmskih sredstev v našem šolstvu? Sistematično delo za uvajanje ‘filma v šolo poteka povsod tam, kjer so ustanovljeni in delujejo
za naročila zvočnih in nemih kinoprojektorjev tovarne Iskra v Kranju in stalen, vedno močnejši dotok izposojevalcev iz vseh krajev Slovenije, tako da jim izposojevalnica sproti ne more več zadostiti.
Kako pa je v naših sosednjih in ostalih republikah?
V ljudski republiki H R V a T-S KI je Center za prosvetni film in ima isto nalogo kot naš Zavod za šolski in poučni film: zbuditi aanemanje pri prosvetnih delavcih, da bi čim bolje izkoriščali dda- in kinoprojektorje, organizirati manjše centre oziroma žarišča za kimofd-kacšljo, prirejati tečaje za kinooperaterje itd. Važno vlogo pri širjenju ozkega filma opravlja tudi Zavod za zaštitu zdravlja; ta iz svoje majhne kinoteke posoja šolam in organizacijam filme zdravstvene vsebine, obenem pa razdeljuje dia- in kinoprojektorje drugim higienskim zavodom in šolam republike Hrvaitske. Produkcijo filmov in dlialfilmov pa ima v ro-
kah podjetje »Zora-film, ki prodaja kopije filmov vsem republikam. Distribucija »Zora-filma« ima nad 300 različnih poljudnoznanstvenih filmov in 800 kopij.
V	VOJVODINI je s svojim izredno razgibanim delom Center za prosvetni film ustvaril že vrsto odličnih filmov in dia-filmov iz narodnoosvobodilne borbe, iz biologije, pred-vojaške vzgoje in poljedelstva, izdeluje pa tudi filme za predšolske otroke.
V	gimnazijah in osemletkah je ozki film vključen v redni učni načrt. Prosvetni Center daje redne predstave poučnih in šolskih filmov za dijake v tako-imenovanem »Dijaškem Kinematografu«, bi je prvi te vrste v Jugoslaviji. Velik razmah na področju ozkega filma v Vojvodini dokazuje tudi dejstvo, da ima tam 130 ustanov svoje kinoprojektorj e.
V ostalih republikah, to je v SRBIJI, MAKEDONIJI in ČRNI GORI pa je stanje slabše. Povsod so Sicer Centri
za prosvetni film, vendar pa niso na taki stopnji, da bi lahko načrtno uvajali film v pouk na šolah niti v splošno ljudsko izobraževanje. V vseh teh republikah so že ali pa šele ustvarjajo kinoteke, ki bodo imele vse tiste filme kot ostal* republike. Kinoprojektorje naročajo pri »Iskri« v Kranju, prav taiko pa skrbe za opremljanje šol z dia-projefctorji. Okoliščine in razmere jim narekujejo, da skrbe predvsem za potujoče bioskope, s katerimi lahko dosežejo vsako, še tako oddaljeno vas.
Čeprav so v posameznih republikah različna pota in načini, s katerimi uvjajo ozek film v šole in splošno ljudsko izobraževanje, (je njih cilj in namen isti. Tudi velja za vse eno, neizpodbitno dejstvo, da si filmska sredstva postopoma, a zanesljivo utirajo pot v vse šole in da postajajo iz dneva v dan močnejši faktor v razvoju naše družbene skupnosti.
M.
Diaprojektor
najsodobnejši učni pripomoček
Centri za prosvetni film, to je v vseh naših republikah ter v avtonomni pokrajini Vojvodini, ki ima svoj Center za prosvetni film. Po razvoju in stopnji dela Je Slovenija na tem področju v državi na tretjem mestu.
SLOVENIJA razpolaga z SO zvočmimi im 50 nemimi kinoprojektorji. V okviru Zavoda za Šolski in poučni film v Ljubljani je Izposojevalnica ozkih filmov; ta je že pred ustanovitvijo Zavoda — v okviru bivše Ljudske prosvete — izposojala filme šolam din raznim društvom oziroma organizacijam za ljudsko izobraževanje. Danes ima Izposojevalnica kinoteko, ki šteje okrog 1.200 poučnih filmov im približno 450 djafilmov. V kinoteko pritekajo diafilmfi in filmi naijrazliiičneijšiih strok, in to največ dz sosednje Hrvaitske jn Vojvodine, deloma pa tudi iz inozemstva. Zanimanje naših pedagogov po šolah je precejšnje, to izkazuje nedavni razpis
Kakor smo pred leti učitelji uporabljali pri pouku prirodopisa le nagačene živali ali pa slike, tako je industrializacija in elektrifikacija naše države omogočila tudi sodobnejše učne pripomočke, kakršnih so se v šolah industrijsko razvitih držav posluževali že dalj časa.
Med taka sodobna učila spadajo tudi diaprojektorji za 38 milimetrske diafilme in 50x50 mm diapozitive.
V državi so pričele diaprojektorje izdelovati kar štiri tovarne, vendar je Savjet za kinofi-kaciju školske nastave v Beo-eradn s svočUtu donisom št- 434 z dne 15. 9. 1955 priporočil šolam nakup diaprojektorjev tovarne TO S, t. j. Tovarne optičnih in steklopihaških izdelkov, Ljubljana, Metelkova 15 in to iz razloga, ker Je njegova strokovna komisija ugotovila, da so njeni diaprojektorji najkvalitetnejši.
najcenejši in najbolj enostavni gled projiciranja- Ti diaprojektorji dajejo izredno ostro sliko, se med projtloiranjem no se-
Kriza Izobraževanja učiteljskih kandidatov
’ Nič novega ni, če jtanecje prosijo: »Dajte nam učiteljev!«, pač pa mi je bilo nekaj povsem novega želja naprednega moža izpod Gorjancev, kd je dejal: »Pošljite nam vsaj take učiteljice, ki bodo znaJe nosim ženam svetovani, ki bodo prihajale med nje, kot je bila učiteljica Marija, ki je naše ženske naučila kuhati in pravilno gospodinjiti. Poglejte, kako lepo šolo imamo, toda nobenega n;, ki bi napravil okrog nje lep vrt.« Rekel sem mu, da naj se on in drugi člani šolskega odbora zavzamejo, pa bo šlo. Mož se je zamislili in dejal, da bodo poskusili
Kdo je kriv za tako stanje? Učkeljiiice me. Kako naj učijo kmečke gospodinje, ko se same tega nikdar niso učile, razen tega pa imajo mlade in neizkušene dovolj posla s svojim šdlskim delom, pni katerem večidel nimajo stalnega mentorja.
Pričakovanje, da učkelljiu ne bo treba biti prav vse na vasi, se ni izpolnilo. Mislili smo, da bo v nekaj letih toliko kmetijskih tehnikov pa vaseh, da ne bo treba -učitelju poučevani kmetijstva, ampak da se bodo Že sami učitelji od njih kaj naučili, kar bi jim ipri ipouku v šoli koristilo. Na žalost smo že daleč od tega in rini ipošollsko izobraževamie za farne na vasi ni urejeno. Kmetlj-sko-gospodarske šole morajo biti obvezne, zakaj le redki mladi fantje gredo prostovoljno v šolo, ker se bojijo, da bi njihova možatost utrpela škodo.
Raizumijivo je, da skrbi za po-ždlsko izobraževanje deklet (go-cpodinjski in zdravstveni tečaji) doslej že vedno učiteljstvo, toda za -pouk v KGŠ bi iz več razlogov morali pridobiti kmetijske strokovnjak e.
AH bo ljudem na kmetih po-magano, ker so v četrtem letniku učiteljišč uvedli novost, da si dijaki in dijakinje kot obvezen predmet izberejo enega izmed teh: kukurno-prosvetno delo., telovadba, glasba, tehnika in kmetijstvo, v petem letniku ipa poleg teh predmetov že gospodinjstvo?
S kmetijstvom si ne bomo mogli dosti pomagati, ker je na učiteljiščih prav malo moških. Na novomeškem učiteljišču je v petem letniku 39 dijakinj in samo 1 dijak. Mnogo bolje bo z gospodinjstvom, »ij s: dekleta v petem letniku iizjburajo večinoma gospodinjstvo.
Mlade učiteljice v oddaljenih vaseh imajo prav težko Stališče, saj se ponekod na Dolenjskem kar vrstijo šole, na katerih poučujejo sama mlada dekleta, včasih, pa tud; ena sama. Zato je praktično im teoretično pozna vanje osnov soddbnaga gospodinjstva, ki teme!! iš na najnovejžih znanstvenih izsledkih, za mlade učiteljice zelo koristno in včasih odrež.lno za niih osebno srečo m zadovoljstvo, lunino pa tudi za kulturni dvig naše vasi.
Vendar pa je pouk gospodin jstva ckrnijein, ker je samo v petem letniku, medtem ko so ostali predmeti po izbiri tudi v četrtem letniku. V četrtem letniku naj bi se obravnavalo vrtnarstvo, praktično in teoretično. Vrt je v kmečkem gospodinjstvu nepogrešljiv. Področje kmečke gospodinje obsega vso kmečko domačijo in tvori bistveni sestavini del kmečkega gospodarstva.
Dijaki v kmetijstvu zaradi dobre podlage v prirodnih vedah hitro napredujejo. Poudarek naj bi bil na praksi (sadovnjak — cepljenje — zootehnika — stroji). Praksa jih najbolj pritegne, najbolj jo potrebujejo in je ne bodo tako naglo pozabili.
V letošnjem šolskem letu je na učiteljiščih še ena novost: seminarji. Ti so v nekaterih predmetih pokazali dober uspeh: samostojnost v delu in mišljenju bi dosegli, če bi imeli dijaki dovolj časa. Vsakemu delovnemu človeku sta po delu potrebna oddih in počitek. Neprestano delo človeka ubija in ga naredi nesposobnega, da bi dal kaj dobrega od sebe. Res je, delo je ustvarilo človeka, toda delo, ne garanje. V »brezdelju« se rodijo visoke misli. Ce pa bodo imeli dijaki več tako obširnih seminarskih nalog kot na univerzi, da bodo morali polletne počitnice uporabiti samo zanje, seminarji ne bodo popolnoma dosegli svojega namena.
Lansko leto so skrčili število tedenskih ur, tako da ima sedaj pretežna večina predmetov po 2 tedenski uri. Ta ukrejp pa pomeni samo enostransko izboljšanje, saj je poučevanje predmetov, ki imajo po dve tedenski uri, neuspešno.
Učiteljišča ne ustrezajo. Imamo toliko dobrih učiteljev In učiteljic, toda zato imajo poleg osebnih sposobnosti predvsem zaslugo sama narava učiteljskega poklica, ki sili k stalnemu izpopolnjevanju, v nemajhni meri tudi strokovna organizacija in drugi čin*-telji.
Učiteljišča so prenatrpana s predmeta, ki imajo po dve tedenski uri. Pol tedna se neprestano menjajo novi predmeti, učenci nimajo časa, da bi misli zarad kratkih odmorov preoriemtirali, kaj šele, da bi snov zares asim'11-rali. Nimajo časa, da bi samostojno premišljevali. Zaradi obilnega učenja samo berejo, ne premišljajo, in posledica je, da ne pridobivajo, ampak celo Izgubljajo samostojnost. Značilno zanje je, da imajo slab spomin; snov, ki jo razumejo, hitro pozabijo. Neprestano učenje im branje uničujeta samostojno mišljenje In spomin. Tud; tukaj velja, kar je rekel Scbojoemhauer o branju:	Dogaja
se, da izgubijo tisti, ki po ves dan berejo, končno vso sposobnost za lioDno min iantje. Če neprestano beremo in pri tem nič ne razmišljamo, prebrano ne požene icore-pin im je brez haska. Stalno bra-itje pa bolj hromi duha kot roč-
no delo, pri katerem vendarle
lahko razmišljamo.
Učitelj potrebuje solidno sjploš-no izobrazbo. Pred 22. leti je bj razočaran nad vzgojo na čakov-skem učiteljišču, ki je bilo baje. najbolje opremljeno. Tedaj sem bil prepričan, da bi moral imeti učitelj popolno gimnazijo in še eno— ali dveletno pedagoško akademijo. Sedaj bi se za dveletno pedagoško ali učiteljsko akademijo težko odločil. Zakaj? Izobraževanje učiteljskih kandidatov je čisto svojevrstno:
1.	Učitelj se mora že v srednji šoli »n ne šele po veliki maturi na visok; šoli naučit, določenih predmetov (telovadba, glasba, ročna dela, risanje itd.), ki jih v vilšjii gimnazij; ali sploh ni ali pa so v manjšem obsegu.
2.	Učiteljišče je splošnoizobraževalna in hkrati strokovna šola. Skono vsi''gimnazijski predmeti so na učiteljišču tudi strokovni, saj nikakor ne smemo šteti med strokovne predmete samo pedagoško skupimo.
Dvoletna akademija po popolni gimnaziji ima navidezno prednost pred šestletnim učiteljiščem, ker se dijaki šele po maturi lahko odločijo, ali so za učiteljski poklic ali ne. Šestletno učiteljišče ima pa zopet mnogo prednost.! pred visokošolskim načinom poučevanja, ne glede na razloge pod točkama L in 2. Čeprav bj se dijaki šestletnega učite! jšča lahko po štirih letih odločili za drugi poklic, bi moralo vseh šest letnikov tvorisi organsko celoto; vprašanje je namreč, kako naj bi kandidati na visokih šolah po sedanjih metodah pridobili in si u-utrdili za svoj poklic potrebno sintetično izobrazbo.
Tud; pri nas bo prišel čas, toda ne še tako kmalu, ko bodo imeli osnovnošolski učitelji visokošolsko izobrazbo. Govoriti danes o tem, ko poučujejo po šolah še tečajniki brez izpitov, po gimnazijah pa uče moč; brez visoke šole, ko ne zmoremo ustreznih plač niti za učitelje niti. za profesorje, ko so šole brez učil in opreme, učiteljice pa stanujejo v šolah celo v kletnih stanovanjih, bi bila prava utopija. Prav je, da gledamo naprej, toda ne tako daleč v prihodnost, da ne bi videli sedanjosti. Zgradimo sedanjost in se prilagodimo ekonomski In kulturni zmogljivosti, pa bo na zdravi podlagi hitreje zrasla naša celotna kultura.
Prav je, da pregledamo sedanje stanje učiteljišč, k. se kljub vsem pomanjkljivostim vendar normalizirajo.
Če/, dve leti bodo zopet končali učiteljišča prvi diplomanti, ki bodo imeli kot pred vojno de-vetlerno srednješolsko izobrazbo.
Nekaij let so končava 1; učire-JjfSče kandidati s tremi razredi nižje gimnazije in štirimi letniki uoteKča, študirali so torej 7 let na srednji šoli (3in 4 je 7). Letos bodo v jun im končali or vi absolventi petletno učiceiiišče. Ti so
grevajo, Imajo specialno zaščitno steklo tako, da se tudi pri dlje časa trata,jočem projiciranju ne more emulzija stopiti ne na diafilmu in ne na diapozitivu. Kot rečeno — konstrukcija tega aparata je res dobra, saj po svoji kvaliteti, predvsem pa gle. de ostrine slik, daleko prednjači pred mnogimi diaprojektorji re-nomiranih inozemskih optičnih tovarn. TOSOV diaprojektor lahko priključite na električno omrežje 220 V ali na 110 V ali pa na 12 V avtomobilski akumulator, kolikor morda še nimate elektrike v šoli.
TOSOV diaprojektor ustreza svojemu namenu, stane pa 30.000 din z rezervno žarnico (domač proizvod) in specialnim kovčkom vred. TOSOVE diaprojektorje lahko naročite tudi pri Zavodu za šolski in poučni film, Ljubljana, Miklošičeva 7, ki vam ga dobavi po tovarniški ceni.
Zelo dobre diafilme Izdelujeta »Zora-film«, Zagreb, in Center za prosvetni film v Novem Sadu. Izbira diafilmov s področja biologije, umetnosti, geografije, tehnike, fizike, kemije, zgodovine, astronomije, poznavanja prirode, družbe, predvojaške vzgoje in francoske književnosti je izredno velika. Te diafilme prodaja Državna založba Slovenije v Ljubljani po eca 570 din, in to s priključenim predavanjem.
Omenimo naj še, da je bila vest, da bo neko podjetje v državi pričelo izdelovati cenejše diaprojektorje od TOSOVIH, brez vsake podlage.
Priporočamo vsem šolskim vodstvom, da si oskrbijo že v začetku leta zadostne kredite za nabavo diaprojektorjev, ker bo tovarna TOS v drugem polletju pričela z izvozom svojih kvalitetnih diaprojektorjev in bo tedaj le s težavo zadoščala domačim potrebam.
POPRAVEK
V 3. številki PD smo v poročilu o diskusiji na republiški skupščini učiteljev in profesorjev napisali, da je diskutiral tudi tovariš Krumberger .z Tolmina, mišljen pa je bil tovariš profesor Vozlič Pavle iz Ajdovščine. Tovariš Vozlič nas sprašuje, kako se more taka pomota zgodit’. Prav lahko, saj kljub stalnim pozivom predsedstva zbora le redko kateri diskutant pove takoj tudi svoje ime.
Uredništvo
dovršili 3 razrede nižje gimnazij je; njihov srednješolski; študij znaša torej 8 let (3 .n 5 je 8). Drugo leto bo nekaij diplomantov s tremi razredi nižje gimnazije in z enim pr.pravntm razredom, tako da bo njihov srednješolski študij trajal vsega devet let (3 in 1 in 5 je 9). Cez dve lati pa bodo diplomirali na petletnem učiteljišču dijaki, ki imajo štiri razrede nžje gimnazije; njihov srednješolski študij bo torej trajal 9 let (4 in 5 je 9), Tako se bo doba študija učiteljskega kandidata zvišala za dve let..
Kako bomo naše osnovne in srednje šole rešili! pred popolno feminizaoijo? Zelo enostavno. U-vesiri je treba več štipendij in izenačiti dohodke prosvetnih delavcev z dohodk; drugih nameščencev z ustrezno izobrazbo.
Ing,. Ivo Zobec -
O OCENJEVANJU
Za uvod naj navedem resnično zgodbo: petošolec Milan je prinesel domov opomin iz matematike. Oče je sina pri delu stalno 'kontroliral, posebno še pri reševanju računskih nalog. Videl je, da razume potek in računski postopek, da pa dela več običajnih računskih napak Iz površnosti. Naloge so bile pravilno zračunane, rezultati pa so bili napačni, ker je nastala napaka pri množenju ali deljenju. Posledica te površnosti je bila nezadostno ocenjena šolska naloga in opomin. Ko je oče sina Milana poklical na razgovor ter ga opomnil, da je važno za njegov napredek, da dobi pozitivne ocene, mu je sin odgovoril: »Veš, očka, to pa ne drži! Važno je, da jaz matematiko znam«. Očetov odgovor, da je važen tudi pozitiven red, pri otroku ni našel odobravanja.
In vendar je danes večkrat tako, da je ocena več vredna kot resnično znanje dijaka. Zakaj? Uspeh dijaka in njegov napredek je pač odvisen od pozitivnega reda. Po sedanji uredbi o prejemanju otroških dodatkov bo pozitiven red dobil še večjo veljavo, kajti neuspešno končan razred bo pomenil za starše prekinitev prejemanja otroških dodatkov za dobo enega leta. Bojim se, da uredba ne bo dosegla svojega namena, to je pripraviti mladino za resnejše delo, ker ne bodo kaznovani dijaki, temveč njih starši. Zato je vprašanje ocenjevanja še toliko važnejše in delikaitnejše.
Navedel bom le nekaj misli glede ocenjevanja in to z vidika pedagoga in očeta. Prvič. Kriterij ocenjevanja vseh predavateljev se mora izenačiti oziroma zbližati. Docela enakega kriterija ocenjevanja ne moremo doseči, ker je ocenjevanje odvis_ no od mnogih činiteljev. Eden bistvenejših pa je karakter vsakega ocenjevalca. Vendar se pogledi na ocenjevanje in metode dajo zbližati. Mogoče bi dijaki učiteljišč oziroma univerz prisostvovali uram ocenjevanja. Na nekaj primerih takega javnega ocenjevanja pri Izkušenih pedagogih hi le dobili neko sliko o ocenjevanju. Doslej so o tem vprašanju — mislim samo ocenjevanje-ni dovolj razpravljalo na učiteljiščih. Sploh menim, da je ocenjevanje na osnovnih šolah boljše kot na gimnazijah, čeprav je dostikrat premilo. V osnovnih šolah je ocenjevanje enotnejše predvsem zaradi tega, ker ocenjuje vse predmete ena oseba, to je razredni učitelj. Problem enotnega ocenjevanja se prične pri predmetnem pouku. Ta neenotnost izvira od različnih predavateljev in različnih pogledov ter metod ocenjevanja. Zato je tak razgovor vseh predavateljev enega zavoda o ocenjevanju oziroma prisostvovanje pri uri ocenjevanja pri posameznih predavateljih koristno in potrebno.
Drugič. Staro pravilo — In nič novega ne mislim povedati — je, da je za pravilno In objektivno ocenjevanje učenčevega znanja potrebno predvsem poznavanje učenca samega. Vsak predavatelj bi moral poznati ne le zunanjost učenca, temveč njegov karakter ter razmere, v katerih živi. To je laže izvesti na osnovnih šolah kot na gimnazijah. Najboljši so osebni stiki s starši, ki pa tudi niso vedno možni: ali starši ne pridejo k učitelju ali so tako oddaljeni, da jim to ni mogoče. Poznal sem profesorja, ki sl je pomagal z nekakimi »psihološkimi popisnicami«, če jih lahko tako imenujem. Imel je navado, da je moral vsak dijak napisati o sebi nekako »psihološko študijo«. Obsegala je naslednja vprašanja: Ali se rad učim in zakaj? Kateri predmet mi je najljubši in zakaj? Kako se učim doma? Ali Imam dovolj časa za učenje? Ali opravljam še kaka druga dela? Koliko časa se učim? Kakšnega učitelja sl želim? Kaj me vzpodbuja k učenju oziroma zavira? Kdaj najlaže odgovarjam na vprašanja učitelja? Kako se laže izražam: pismeno ali ustno? Vseh vprašanj se več ne spominjam, nanizal sme jih nekaj, katerih sem se še spomnil. Od oddaljenih staršev pa je zahteval, da so mu poslali nekako oceno o otroku. V tej »psihološki popisnici« so lahko opozorili učitelja na otrokove posebnosti, ki so večkrat odločilnega pomena za pravilno metodo in objektivnost ocenjevanja, na primer strah pred javnim nastopom, reagiranje na osornost, reakcija na zasmehovanje, površnost pri delu (mislim prirojeno površnost, ki je del značaja!) itd. Pravil mi je, da so mu te »psihološke popis-nice« znatno pomagale pri pravilnem ocenjevanju.
Iz izkušenj vemo, da je objektivnost ocenjevanja dostikrat odvisna od odnosa, ki ga ima učitelj do učenca oziroma dijaka. Večkrat je ta odnos nepravilen in krivičen. O dijaku si ustvarimo neko mnenje (navad-mi docela poznamo!) in po tem ga ocenjujemo: ustvaril; smo sl sliko dijaka, ki nič ne zna. To mu pa tudi ob vsaki priložnosti damo čutiti! Čeprav nekaj zna, smo mnenja, da pač danes slučajno zna in ga ne ocenimo tako kot dijaka, o katerem imamo
vtis, da vse in vedno zna. Ta krivični odnos, to ustaljeno mnenje ali vtis so mnogokrat vzrok nepravilnih ocen. Dijaki vam znajo povedati mnogo takih slučajev. Da navedem le primere iz prakse: dijaki točno razlikujejo po vprašanjih, kakšen je odnos učitelja do dijaka. Eni dobe lažja vprašanja in jih učitelj z besedo In mimiko vzpodbuja k odgovorom, drugi pa dobe vprašanja, da dijak že vnaprej ve, da nanj ne bo mogel odgovoriti. Ti tudi niso deležni nobene učiteljeve pomoči, ampak nasprotno še norčevanja. Tu je jedro objektivnega ocenjevanja: v poznavanju individualnih posebnosti učenca ter pravilnem odnosu učitelja do dijaka. Bati se moramo večnega, nespremenljivega mnenja o učencu. Kritično ocenjujmo učenčev značaj in skušajmo imeti pravilno stališče. Vem, da to ni vedno lahko. Naše načelo mora biti:	Spoznaj svojega
učenca In razumel ga boš!
Naj samo mimogrede omenim, da se moramo čuvati hipnih razpoloženj, ki tudi večkrat odločajo o ocenah. Tega ne bi smelo biti, a je vendar tako. Saj smo vsi ljudje, poskušati pa moramo biti pedagogi!
Tretjič. Metoda ocenjevanja.
Nekoč, ko smo bili dijaki, so profesorji izpraševali ob konferencah. Nekaj časa je snov razlagal, šele proti koncu četrtletja je začel izpraševati. Seveda se dijaki niso začeli prej učiti, dokler ni prišel »Izpraševalni« čas. Danes tega načina ni več oziroma se je redkokje ohranil. Tak način izpraševanja dijaka naravnost sili k lenuharjenju in kampanjskemu učenju. Edino pravilno je, da učitelj redno izprašuje vsako uro. Prvih 10 minut ponovi staro učno snov ter istočasno ocenjuje, potem pa nadaljuje z delom. Ce dobi dijak v teku enega četrtletja 2 ali še več ocen, bo ocena ustrezala dejanskemu znanju. Mogoče bi kazalo ocenjevati vsak odgovor učenca. Zakaj? Večkrat imamo navado, da ocenimo dijaka za en odgovor, katerega nam ni mogel dati, z nezadostno oceno. AH smo vedno ocenili tudi njegov pozitivni odgovor? Ce hočemo biti objektivni, potem ocenjujemo vse pozitivne odgovore. Potem imamo pravico oceniti tudi negativen odgovor. Ocenjujemo tudi domače naloge, navadno takrat, ko jih dijak nima. Mnenja sem, če ocenimo di jaka za nalogo, ki je nima, potem ocenimo tudi vse naloge, ki jih je napisal! V nobenem primeru pa ne bodimo enostranski dn krivični! Sploh vse premalo ocenjujemo domače naloge. Iz Izkušnje naj povem primer, ki so je dogodil mojemu sinu. Učiteljica zemljepisa je dala dijaku samostojno domačo nalogo. Poiskal je vse mogoče vire, da je sestavil referat, katerega je opremil še s skico. Referat, ki ga je moral prebrati pred so-učenci, je bil res samo domače delo, vendar je zahteval več študija in poglobitve kot obnova kakega poglavja iz zemljepisne knjige. Predavateljica je referat tudi ocenila. Tak način ocenjevanja je kar dober in bi se dal večkrat porabiti. Tudi računske domače naloge lahko ocenimo. Učenec naj domačo nalogo ponovi na tabli. Ce jo reši samostojno, je naredil domačo nalogo sam. Tudi pri drugih predmetih se da uporabiti podoben način ocenjevanja. S tem učenca navajamo na samo-
Dijaki V. letnika učiteljišča smo se prvič po tritedenski praksi zbrali v šoli. Pripovedovanja vtisov ni bilo ne konca ne kraja. Pri tem smo se hvaležno spominjali učiteljev, pri katerih smo preživeli tri tedne v učiteljskem poklicu. Prvič smo se posvetili delu, za katerega nas učiteljišče ideološko in strokovno pripravlja. Tovariši učitelji so nas kljub neprimernemu zimskemu času pričakovali pripravljeni. Z veseljem so nekateri sami odstopili sobico ali pa prepričali kako kmečko mamico, da je pripravila kotiček »novi učiteljici«. Prišli smo torej v skrbne roke.
Ne smemo pozabiti njihove pomoči, saj so nas že od prvega dne seznanjali z delom in pro-
stojno delo in na poglobljeni! študij. Na vseh stopnjah našill šo.1 vse preveč ocenjujemo spominsko obnovo in reprodukcijo, samostojno pa premalo. Zato so tudi dekleta vedno bolje ocenjena, ker bolje reproducirajo. Tu ocenjujemo le spominsko obnovo, mnogokrat le dober spomin. Namen ocenjevanja pa je oceniti stvarno znanje, ki je plod samostojnega in zavestnega dijakovega dela.
Četrtič. Dijak se mora strl«« njati z oceno. Ne mislim, da b| morali dijaka vprašati, če ocena njegovemu znanju ustreza« Tu mislim tako ocenjevanje, za katero lahko zve tudi dijak. V. naših šolah pa nj vedno tako« Učitelji nosijo redovalnice vedno s seboj, kot da se boje vsakega pogleda v ocene. Posledica tega skrivnostnega ocenjevanja je, da so dijaki silno razočarani, ko zvedo za ocene. Dane* pač lahko mirno zahtevamo, da piše učitelj ocene, ne da bi skrival, kakšna je. Učitelj, ki dela tako, gotovo ne ocenjuje objektivno. Ena osnovnih pravic naše demokracije je, potrebna id koristma kritika. Ne vem, zakaj naj bi bila dijakova kritika ocen nezaželena. Saj vemo ia izkušenj, da so učenci zelo dobri in objektivni ocenjevalci« Navadno se le redko zmotijo« Zakaj torej ne bi smeli sodelovati pri ocenjevanju. Ta prehod seveda ne bo lahek niti prijeten. Mogoče bi v začetku niti ne kazalo, da bi javno sodelovali pri ocenjevanju vsi dijaki« V vsakem primeru pa je izvedljivo, da učitelj javno pohvali dijaka za dober odgovor ali graja za slab ali nezadosten odgovor. Oceno pa lahko vpiše, dt vidijo vsi učenci. Ce učenec želi izvedeti za svoj red, mu ga tudi povem, Tu ni kaj skrivati* Saj tudi mi odrasli hočemo takoj vedeti za svoje ocene, dijaku pa te pravice ne priznavamo. Učenec bo lahko popravil red. če zani ve. Vsakemu učencu, kj je dobil negativno oceno, moramo omogočiti, da red popravi. Z izpraševanjem, ki naj ne bo »huda ura« razreda, obnavljamo snov. Slabše učene« vzpodbudno navajajmo k učenju, pomagajmo jim pr; odgovorih, dajmo jim možnost samostojnega izražanja. Pomagajmo jim vzbujati v njih samozavest in sigurnost. Učenec naj se re boji izpraševanja. N« dopuščajmo, da bi »lovil dijake«. Eno važnih načel izpraševanja naj bo: kolikor si sam vložil truda v razlago jn delo, toliko imaš pravice, da zahtevaš. Če pa si slabo razlagal, malo ponazarjal in se malo trudil, potem nimaš pravic« »strogo ocenjevati«.
Vse navedeno kaže, da naš sedanji način ocenjevanja ne ustreza več. Najti moramo nov način, novo metodologijo ocenjevanja, ki bo ustrezala stvarnim potrebam. Kakšen naj bo ta način, je vprašanje mnenj pedagogov, pa tudi staršev i» družbe. Družba Žleda prav tako budno na to važno vprašanje. V ocenah se kaže efekt dela v šoli, kot se kaže v tovarni efekt dela v številu in kvaliteti izdelkov. Vemo pa, da našim staršem ni vseeno, kakšen red prinese otrok domov. Učitelja Pa naj prevevata tisti pedagoški takt in objektivna pravičnost, ki morata biti merilo za ocenjevanje. Nič ni lepšega in večjega za pedagoga kot priznanje dijakov, da učitelj ni bil le dober predavatelj, temveč tudi nravičen človek.
blemi na vasi. Tu se je izražala vsa požrtvovalnost in pripravljenost učiteljev. Vsak izmed nas je po prvih poskusih pogumno pričel z delom, oprt na uči-telja-mentorja. Mladine, ki' so nam jo Izročili, niso ljubosumno čuvali in odvračali od nas. S tem so nam poklonili delček sreče, ki jo more dati samo učiteljski poklic, čeprav nam niso prikrivali težav, In nam ga prikazali v resnični luči. To smo tudi želeli, kajti ne bojimo se oddaljenih krajev, saj nas povsod čaka oblikovanje mladine, v čemer je naša edlhstvena vloga pri graditvi socializma.
Topla zahvala vsem učiteljem, ki so nas sprejeli v svojo sredo!
Hvaležni dijaki V. letnika učiteljišča v Ljubljani
OPOZORILO
Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije naproša vsa ravnateljstva gimnazij in upravitelj-stva osnovnih šol, da plačajo knjge »Svobodi do smrti je služil vaš glas«, ki so jih prejeli v decembru 1955, v kolikor to žc niso storila.
Cena knjigam je: broširane 200 din, vezane 250 din. Knjige plačajte po položnici na naš naslov In bančno številko 60-KB-1-Z-230.
Obenem sporočamo, da imamo na zalogi še nekaj Izvodov knjig, ki jih lahko šole, knjižnice ali posamezniki naročijo pri Republiškem odboru.
OPOZORILO
blagajnikom društev učiteljev in profesorjev
Vse blagajnike prosimo, da pošiljajo prispevke za Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« na njihovo bančno številko: 60-KB-1-2-152. — Nadalje prosimo, da pošiljate naročnino za naš časopis »Prosvetni delavec« direktno na bančno številko 60-KB-1-2-140 in ne na račnn Republiškega odbora, ker imamo s preknjiževanjem le delo in stroške v kankl.
RO — Združenje učiteljev in profesorjev
Učitelji, sprejeli ste nos!
Štev. 3
---------
MORDA IPA TAKOLE?
(Teme za razmišllanfel
• PrietttUjimo: nmoigo govorimo o-teovi &>l>i naredumo ali vsaj poiz-•kstimo naredki pa bore malo. Gore papirja so poipisane — ka ravaaa pa gre dalje po starih az-hajeimih poteh. Pač — naredili smo nov koledar im na »obče za-»dovoljstvo« vseh preimaknilli se-jnfestrailne - počitnice, morda borne pradp-sali že višini kril in obliko 'frizur — pa bo spet nekaj! P
reži, da. so mi nekatere črte njihovega šolskega sistema slmpamč-ne. lasno, pogoji so tam drugačna. Tam otroka vzgajajo že visoka civilizacija sama po sebi, ipo siovni red in ustaljenost vsepovsod. Četprav na drugi strani ne-brižnosr do vsega, kar ni »posel«, vodi v gangstrstvo in mlada n si kriminal. Morda se tudi pri nas včasih malo zgledujemo po ame-žolah pa še kar naprej sitnarijo rižikem učitelju, ki ni »produkti
s korekturami nalog, ki do nezavesti utrujajo učitelja ali profesorju, učencu alli dijaku, ki toliko dela ne zmore, pa vzamejo še zadnji žarek lapega v šoli.
Nas so vzgajali v strahu bož-Ijem, s pai.co m profesorsko ne-dostoipno- vzvišenostjo, tudi z butanjem v tablo in prepovedjo žogobrca. Alt kljub temu — ne Vem, če smo slami ljudje, menam, da znamo delati, da imamo po-ekivein odnos do dela .n da je končno prav na tej generacija, ki je študirala ali zaključevala svoj Študij v dvajsetah in cr.desetih letih našega stoletja, slonela teža NOB in socialistične graditve. ■Vendar časi so bdi drugačni: železni! zakon naravnega izbora je kraljeval V najtežjih pogojih so irasii kleni značaji, pa tudi umi-radl od gladu največji talenti. Naši duševni velikani — pretežno »zviraijodi az kmečko-plebejskih in proletarskih vrst — so stradali in delali. Kdo .pa se je med temi masami zanimal za otroka? Če je bil ta močan, odporen, trden, je ostal pri življenju in rasel kot kopriva za plotom; če ne, je bula pač taka božja volja! Danes pa , postajajo otroci resnično del nas samih. Morda na tiher upamo, da bodo utelesili naša skrita hrepenenja in uživali vs tisto, za kar je nas življenje pri-krajšalo? Zato trepetamo zanje se bojimo, se veselimo z njimi, se žrtvujemo, da, predvsem žrtvujemo. Zdimo jm vse lepo, brezskrbne mladosti in mnogo, mnogo sonca. Poznam nekoga, ki ga sinov neuspeh pri študiju ne vznemirja preveč. »Naj živi, uživa mladost, saj bo pozneje še dovolj trpal. Zame se ni nihče brigal, nihče mi ni stal ob strani, nihče svetoval . . . Koliko muk, težav, grenkega pelina ob odločitvah, spoznanjih, spodrsljajih in neuspehih . . . Čemu?« Grenkoba nerazumevanja? Zagrenjenost ali pesimizem? Pokopan; ideali? Ali morda vse skupaj? Kje torej smo? Kaj hočemo in kaj moramo storiti, da bo prav? Vse, kar je veliko, vzkali iz žrtev! Ali poten naši otroci ne bodo napravili nič velikega? Ali pa bo napredek še vedno slonel na redkih posameznikih?
Pravijo, da so Nemci v šoli koinseitvariivni im da deiajo po trdih, strogih in zahtevnih metodah. Vzgojili si bodo cip delovnega garača, pedantnega in vestnega, takega, kj je v desetih letih — kar priznajmo — uspel postaviti na noge popolnoma novo uniduštrejo in že konkurira na vseh svetovnih tržiščih. Rusu, s
ven«,n ima rudi tam manjše prejemke od šoferja?
No, o tem'zadnjem ne bo treba poskušati, saj je pri nas že dovolj vpeljano in prakticirano, morda pa bi poizkusili kaj drugega. Na primer tisto, o čemer je razpravljal, mislim, D. Ulaga v športnem članku Slovenskega poročevalca z dne 3 februarja 1956.:
»Glava ni edin del človeškega telesa«.
»Glede zdravja in varnostni učencev so zelo skrbni«.
»Otroci morajo imeti dovolj časa za spanje, zdravo hrano, ne smejo biti preobremenjeni z dolžnostmi kd. Otroke osnovne šole, ki imajo daljšo pot do šole kakor en kilometer, vozi Šolski avtobus. Pouk se začenja ob devetih, konča se ob petnajstih. Opoldne 90 minut odmora; vsi dobijo kosilo, za katerega plačajo 20 odstotkov vrednosti. Po kosilu ležejo, pokušajo branje učiteljice ali pa tudi zaspijo«.
»Po končani šoli se lahko igrajo na lepo urejenih šolskih vadi-ščih«.
»Gredo brezskrbno (!) domov, saj šolski zakon prepoveduje domače naloge do 1-3. leta starosti, pozneje pa le za 1 uro pisanja in učenja na dan«.
»Če so otroci preobremenjen'., starši protestirajo«.
»Ni navada, da bi otroci padli Potrpijo z njiimi, ali pa jih preusmerijo«.
»Ob sobotah imajo vse ' šole prst dan«.
»Vsaka občina mara oskrbeti toliko parkov in vadlšč, da pride po 5 kvadratnih metrov .površine na vsakega prebivalca.«
»Zavarujejo otroka pred nevarnostjo ulice in nudijo odraslim oddih ali razvedrilo udejstvovanja«.
Kaj
vedno
hočem s temi, sicer ne čisto dobesednimi naved-
bami? Predvsem bi jih rad povezal z vrsto ostalih vprašanj: šolskega uspeha, zdravega vsestranskega razvoja naših otrok, ne nazadnje z vprašanjem aikoholizm in seveda tudi s predlogi za konkretne'poskuse, ki morajo preiti s papirja v stvarno življenje. Pa še tole:	nobeno društvo ne bo
uspelo, če ne bomo takoj razumeli ah vsaj skušah razumeti težnje in miselnosti današnjega otroka in mu nemudoma oskrbet možnosti za njegov zdravi razvoj. Sem optimist:	mladina je
zdrava in dobra; če nam kdt »uhaja« ali celo »uide«, smo krivi mi, saj zgolj papirnatih fra mladina že od nekdaj ni rada prebavljala. To je hrana za diplomate in zapoznele anahronistične ostanke aristokratov (pravih ali nepravih), ki se tim kolca po starih časih.
Zato predlagam, da je treba takoj začeti:
a)	z gradnjo vadlšč pri šolah (fizkulturniki imajo v svoji sipeclialnii metodiki priložen lep načrt!). Vsi dijaki naj obvezno udarniško delajo. »Jamranje« o zamujenih urah ni na mestu. Naj mi kolegi ne zamerijo: marsikatera ura je res zelo »zamujena«. Ta pa se bo bogato obrestovala! Sredstva? Morajo biti! Za koga pa potem vraga delamo? Za tuje turiste? Za nemške morda, da se jim bomo pri Liz ovali? (Človeku se včasih kar vzdiguje, če potuj po naši lepi deželi).
b)	z ureditvijo čitalnice ali klubske sobe, kjer se bodo otroci zbirali, zabavali, obali, poslušali radio, igrali šah itd.
c)	z uredivijo šolskih delavnic in šolskih kuhinj. Koliko predragocenih ur, slabe volje, ne-razpoloženja samo za profesorje, ki mučijo svoje želodce in živce v raznih menzah Ali ne bi bil to lep prehod, da bi bili tudi izven šole vsaj, malo skupaj z dijaki? Ali ni preturobno, da na primer 13~!etna deklica nama pojma o gospodinjstvu in kuhi? Da fant ne zna poprav«! napeljave pr kuhalniku ali urediti varovalke?
č) s poskusi novih metod v’po-posameznih razredih. S pgehodom na splošno 8-letno šolsko obveznost imamo lepo možnost, na primer, v prvi gimnaziji, preiti na tip polipredmetmega pouka. Navodil od zgoraj zaman p.riča-
Svet za prosveto In kulturo LRS je te dni razposlal na vsa okrajna tajništva za šolstvo oziroma tajništva za prosveto in kulturo brošuro z obema elaboratoma, ki ju je zvezna komisija za šolsko reformo sprejela in izročila javnosti v diskusijo. Gre za elaborat podkomisije za obvezno Šolanje »Osnovna načelna vprašanja, stališča,' moti-.vi, zbirna utemeljitev in za-zm, se ogievajo za naglo specia- gijučkj 0 organizaciji obvezne-usmerjeno v stroje:	v ga šolanja« in za elaborat pod-
komisije za učiteljsko šolanje »Osnovna vprašanja, načela in zaključki o šolanju učnega kadra za obvezno šolo«. S tem bo tudi prosvetnim delavcem omogočeno, da sodeluiejo v diskusiji o nakazanih vprašanjih, ali pa da aktivno pomagajo društvenim odborom ter svetom za prosveto in kulturo pri organizaciji te diskusije v okraju ali občini. Za širšo javnost prihaja pri tem v poštev predvsem prvi elaborat, dočim bo drugega ka-
lizacijo,
tetin.k.i žele doseč: in preseči ka-pitaferičnii svet. Podobno poklicno diferencirano, praktično smer zastopajo Amcrikanoi, čeprav se morajo v glavnem zahvaliti zagrizeni volji, in življenjski sposobnosti svojih prvih naseljencev — pionirjev — in desetletjem brez vojnega uničevanja, da so danes gospodarska velesila številka 1. Njihova šola je širokogrudna, elastična, prilagojena vsem potrebam. Nr da bi se ogreval za vse, kar je ameriško, morai
ZALOŽBA OBZORJA
Obvestilo
kujemo. Začnimo sami. Morda z enim razredom, kjet bodo 1 dijaki
1	profesor ali učitelj (seveda z določeno materialno stimulacijo) prostovoljci? Tak razrednik bo v pravem pomenu besede oče razreda: vodi! o vsakem dijaku obširne kartotečne podatke, dela! bo v ozkj povezavi s starši, prirejal izlete, ekskurzije, oglede filmov in gledaliških predstav (pripravljeno! del pouka!) in akademij, se z njimi igral in športno udejstvoval in končno tudi učil! Nekaka povezava šole in internata (v uč-novzgojnem smislu). Učili bi se kar v šoli, tudi naloge bi pisali tam. Ob pravilni metodi in ne-prehudi obremenitvi dijakov in upoštevajoč, da bi nekatere predmete (tuji jeziki, risanje, petje, telovadba) poučevali strokovnja-ki-predmetni učitelji, na primer v višjih stopnjah, ne bi tak pouk obremenjeval razrednika več kot 24 tedenskih or (5 sl, 2 sh, 2 zg
2	ze, 3 mat, 2 prir in vsak dan 1 ura za naloge in učenje v šo - 22 ur).
Nedvomno zahteva to od razrednika mnogo truda in dela, prepričan pa sem, da je predmetni pouk v različnih razredih še težavnejši In zahtevnejši, saj vse' otrok ne moreš poznati ne stalno
kontrolirati, kar je osnovna zahteva vzgoje! Seveda so tudi pomisleki: res ne bo strokovno na taki višini. Vprašanje pa je, zakaj nam gre: za strokovnjake (v mislih imam še vedno 8-letno šolanje) ali za mlade državljane z zaokroženim, a solidnim poznavanjem najosnovnejših zakonitost: v svetu in družbi? K temu pa bi mnogo prispevale hospitacije. specialne metodike učnih enot itd Na drugi strani pa bo delo pedagoško enotnejše in zato uspešnejše, predvsem pa bo enotnejše ocenjevanje (neverjetne in mnogokrat krivične so, na primer razlike v ocenah iz 4. razreda osnovne šoie in iz 1. razreda gimnazije!).
In končno še »repek« ali šla-ger sezone:	»Vremena bodo
Kranjcem se zjasnila« ali vsa: začela jasniti tudi v šolstvu, ko bomo čl tali v vseh časopisih na vidnih mestih tudi oglase s tako vsebino:
Občina Zlati do<! razpisuje mesto učitelja, dobrega, sodobnega vzgojitelja z večletno prakso.. Plača po tarifnem pravilniku in premijski dodatki za dobre uspehe v šoli in izven nje. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
A. C.
‘ ★
Pl
Založba
Mladinska
knjiga
V spomin
Jožetu Kocmutu
Diskusija o obveznem šolanju in o šolanju učiteljstva
J. Ribičič: CICIBAN BERE — polnilno berilo za I. in II. razred — je vzbudilo veliko Zanimanje med prosvetnim!: delavci in mladino. Izvršili bomo ponatis, zato prosimo vse prosvetne delavce, da takoj naročijo to knjižico, in sicer v zadostni količini. Cena je 40 din. Prihodnji berili bosta izšli v začetku šolskega leta in za novoletno jelko. Prosimo prosvetne delavce, da tudi kritično obravnavajo to berilo in nam sporočijo «voje predloge in pripombe.
V zadnji številki Prosvetnega delavca smo objavili, da je bila vsem Občinskim društvom učiteljev im profesorjev razposlana posebna okrožnica glede medsebojnega poslovanja in delovanja naših poverjenikov — Društev flčiteljev in profesorjev. Okrožnici je bila priložena tudi pogodba v dveh izvodih, in sicer en izvod za društvo, drugi Pa za založbo Obzorja.. Mnoga društva so nam že potrdila prejem in vrnila podpisano pogodbo, ostala bodo pa prav gotovo to storila v kratkem, čim »e bodo formirala im sestala, Ponovno poudarjamo, da ta akcija ni naperjena proti nikomur, temveč je le potrebna za raz-iuritev dejavnosti založbe Obzorja, ki je danes založba pro-evetnih delavcev in bo služila v prvi vrsti šoli in prosveti. S tem je ustreženo prosvetnim delavcem, saj imajo neposreden vpliv na založbo in jim je tako Jaže realizirati potrebe šole. V
pojasnilo moramo tudi navesti, da založba v smislu sklepov, sprejetih s predstavniki prosvetnih delavcev, ne daje nikakega rabata šolam ali drugim podjetjem, temveč samo nagrade svojim poverjenikom, t. j. Društvom učiteljev in profesorjev. Vemo, da v začetku tudi mi ne bomo mogli povsem ustreči zahtevam. Tudi pri nas bodo težave, kot so pri drugih podjetjih, za predmete — tiskovine — čitanke — učila itd,, ker je izdelava le-teh vezana na kontingente surovin, kapaciteto tovarn, tiskarn itd. Skušali pa bomo z vsemi močmi, da prebrodimo začetne težave in povsem ustrežemo svojim naročnikom.
Prihodnji teden bo naš zastopnik obiskal vse občinske in okrajne odbore Društev učiteljev in profesorjev, zglasil se bo tudi na svetih za prosveto in kulturo. Namen tega potovanja je, da se prosvetne ustanove in prosvetni delavci seznanijo z našimi učili in učili drugih podjetij, da spoznajo naše publikacije in da se pogovorimo o načinu medsebojnega poslovanj3, hi je v načelih že določen, so pa potrebna še dodatna pojasnila. Naš zastopnik bo lahko demonstriral z najboljšim diaprojektorjem TOS, da se bodo prosvetni delavci lahko seznanili z uporabnostjo tega za šole in vse prosvetne ustanove potrebnega aparata. .
zalo temeljiteje pretresti prav v društvenih forumih. Pri diskusiji o prvem elaboratu bo treba razpravljanje osredotočiti na osnovna vprašanja, ki so v njem obdelana, ter paziti, da se diskusija ne razblini preveč z obravnavanjem vprašanj, ki jih komisija doslej še ni načelno reševala. Tako komisija še ni razpravljala o konkretnem predmetniku in učnem načrtu splošno obvezne šole ne o njeni organizacijski obliki, o čemer bomo dobili še posebne elaborate. Zaenkrat so postavljena na dnevni red tale osnovna vprašanja: namen obvezne šole v naših socialističnih družbenih odnosih, mesto obvezne šole v zgradbi šol slDtema. vsebina splošnega izobraževanja v naših socialističnih druženih odnosih, enoten tip ali diferencirana obvezna šola, osnovna načela notranje organizacije obvezne šole in materialni pogoji za delo obvezne šoie.
Če bodo diskusijo organizirala naša društva, je nujno, da pritegnejo k njej tudi druge organizacije, da zbirajo diskusijski material in da poročajo o tem Rep. odboru ali pa direktno Komisiji za reformo šolstva pri Svetu za »rosveto in kulturo LR Slovenije.
JEZIK IN SLOVSTVO
sNaročnikom smo dostavili 6. in 7. številko tega lista, ki je izšla v enem zvezku. Iz bogate vsebine navajamo: A. Bajec — O pogovornem jeziku; Ivan Grafenauer — Nekaj novega o Ra-teškem (Celovšikem) rokopisu; F. Bezlaj — O besedah in imenih; A. Bajec — Sprehoda po slovenskem besedišču; Mirko Černič — O oznakah za bolezni na -ica; Ivan Tominec — Konjska sila ali konjsika moč; Ivan Tominec — Dolgi im kratki nedoločnik; Ivan Tominec — Ali govorimo slovensko ali po slovensko; F. Jakopin — O v in U v slovenski izreki; Ivan Dodič — Nekaj gorenjščine; L. Stan — Drobec iz praktične fonetike: skupina tl; Ivan Tominec — Ne-urnrjoč — Klopca ali klopica; Emil Štampar — Pregled novejše hrvatske drame; Eva Ilc-Gro-har v Cankarjevem delu; N. Preobraženski — Odnos Dostojevskega do stvarnosti; Breda Pogorelec — Sintaktične napake v šolskih nalogah. Sledijo še ocene in poročila ter odgovori in pogovori.
Doslej izriši i zvezki so razprodani in jih ni mogoče več ponaročiti. — List izhaja med šolskim letom vsakega 15. v mesecu. Izdaja ga Slavistično društvo v Ljubljani, zalaga pa Založba Obzorja v Mariboru. Letna naročnina je 400 din.
Sredi dela za šoi-o, mladino in ljudstvo je omahnil v grob naš dobri tovariš in sošolec Jože KOCMUT, ravnatelj gimnazije v Mariboiru-Studenci.
Še 14. februarja dopoldne je do enih delal v svoji šolski pisarni, tožeč tovarišu o glavobolu, ki da ga stiska kakor obroč; potem je najprej šel pogledat k svojd bolni ljubljeni 75-letni materi. Nato s.e je domov grede še po' svoji stari navadi pošalil z domačini im z nekoliko vročice, ki se ga je lotevala, a za katero se ni mnogo zmenil, odšel domov, kamor si je vzel še delo: uredil bi rad urnik. Kljub opominom domačih je le nekolik.) legel, nato pa nadaljeval z zamudnim delom. Odstranil se je za hip iz kuhinje — bilo je ok,..i osme zvečer — si vzel še dopis telesno vzgojnega društva, da ga mimogrede prebere — m se ni več vrnil.
Jožko Kocmut je bil rojen 8. marca 1904. 1. kot Sin ka.peln.ika Antona in hišne posestnice in gostilničarke Antonije, roj. Bezjak pri Andražu, — zdaj Derbe-tincih — v Slovenskih goricah L. 1919 se je s starši preselil v Studence pri Mariboru.
Po dokončani meščanski šolil v Mariboru se je odločil za učiteljišče. Kot dijak je pridno sode. loval pri domačem telovadnem Sokjolu in pri vseh njegovih kulturnih prireditvah, posebno dramskih. Telovadnica mu je kovala značaj, ga ojeklenila v borbenosti In mu vlila vesolje do višje izobrazbe v telesni kulturi, ki jo je prejel na višji šoli za telesno vzgojo v Beogradu Po diplomi je nekaj časa službe, val na mariborski realni gimnsi. z:ji, nato pa enajšt let v Srbo-branu in v Smeder vu, kjer je s svojim priznanim organizato-ričmm talentom, z izredno vestnost to ter s svojim strokovnim znanjem užival velik ugled pri srbskih tovariših, kjer j.e znal vzbuditi interes tudi za napredne slovenske pedagoške In leposlovne publikacije ter šolskor*-formne Ideje.
Ko ga je 1. 1941 dohitela okupacija, je bil s svojo ženp izseljen v Tesli,č v Bosni. Raje, kakor da bi služil kot učitelj ■» HDH, je poiskal službo v gospodarskem podjetju, kjer Je obenem laže konspiraitivno delal *e NOB, v kateno seje L 1943 vključil kot aktivist, tesne poveban s sošolcem Milošem Ledinekom, ki je takrat Imel važno politično funkcijo v NOV. Kakor vsi, ki smo bili izgnani ka-rnerkoH iz domovine, je tudi on hrepenel po njej i.n po njen: osvoboditvi, posebno pa se Je bal za svojo ljubljeno mater. Svoji sestri j« naročal:	»Čuvaj
mi našo mamio, da jo bom ob vrnitvi videl zdravo!«
Ko se je i. 1945 vrnil v Maribor, je najprej prevzel mesto profesorja telovadbe na I. drž. gimnaziji, bil predsednik četrtnega ljudskega odbora, poverjenik za prosveto In kulturo MLO Maribor in 1. 1951 ob novoustanovljeni studenški nižji gimnazij njen ravnatelj. Neutrudno ,;e skrbel za dvig šole, s svojimi pedagoškimi kvalitetami in kot domačin z izvrstnim poznavanjem socialnih razmer svojhi dijakov pa je dvignil ugled šole, kjter je bil najboljši tovariš članom profesorskega zbora in s svojo dosledno zahtevnostjo po tedu In disciplini ter ljubez.il-j|o dio poverjene mladine ugle. den pedagog, ki j.e o svojih izkušnjah pisal tudi članke v tednik »7-dni« mariborskega Večera.
Izven šole pa je žrtvoval, kljub mnogim zaprekam in nevšečn -stitm, ki jih je stoično in s hu moDem prešel, vse svoje mtočl razvoju domačega Prostovoljnega gasilskega društva,. katerega
dolgoletni predsednik je bil. Za. to j.e bil odlikovan. Kht podpredsednik in vadHelj pri Par-tiizanu-Studencl ter tajnik okraj, zveze TVD Partizan, katerega častni član j.e postal ob 35-letnicl njegovega telovadne, ga udejstvovanja, je dal nesebično vse svole moči. Ktot predsednik podružnice studenške Ljudske univerze, ki je že od nekdaj slovela kot ena najboljših, j,e skrbel vselej za najaktualnejša predavanj«. Kot odbiorirk DPM je znal uspešno ppvezati šolski odbor, starešinski svet, zbore staršev in profesorski zbor, da so skupno reševali vse važne probleme v vzg|oji šolske in tzvenšolske mladine, da so bili pogledi in postopki vselej enotni. Zato so bili tudi vzgojni in učni uspehi te pretežno delavske mladine vedno zelo dobri.
Dva dni pred smrtjo sem ga srečal na ulici. Govoril je o pripravah Partizana na 60-letmica njegovega najstarejšega člana Cirila Hočevarja, najzaslužnejšega ustanovitelja slov. telov. društva na Studencih. Kakor vedno je bil poln načrtov, mladeniške borbenosti in misli na druge. Smeje sva se poslovila in odkorakal je s svoijmi značilnimi , hitrimi koraki, označujočimi življenjsko vedrino in delovni elan. Nisem mislil, da se bodlo tako naglo za vedno ustavi/U. Slava dobremu tovarišu .in sošolcu!	Alfonz Kopriva
V mesecu marcu izidejo naslednje knjige in listi:
LISTI: Ciciban štev. 6 izide 15. marca Ciciban štev. 7. izide 3. aprila Pionirski list štev. 23., 24. in 25. izidejo 15., 22. in Pionir štev. 7. izide 19. marca
KNJIŽNICA ČEBELICA: (mehko vezana stane 50 din, trdo 110 din).
France Bevk: Pazi na glavo - glavo ni žoga — žle izšla. Semič Stanko-Daki: Partizanček — pravkar izšla.
KNJIŽNICA SINJI GALEB: (broš 90 din, vez. 150 din).' Jules Verne: 20.000 milj pod morjem I. in II. del že izšla.
E.	Bass: Nepremagljiva enajstorica — knjiga izide konec meseca marca.
ZLATA PTICA: Zbirka pravljic: »Zlata puščica« — izbor najlepših madžarskih pravljic — izide konec meseca marca.
KNJIŽNICA ZA SOLARJE:
F.	S. Finžgar: Pod svobodnim soncem (broš. 310 din, ppl. 370 din, celoplatno 470 din.)
Prežihov Voranc: Solzice — knjiga izide konec meseca marca.
LUTKOVNI ODER:	----
Matej Rode: Meh za smeh — broš. 70 din.
PONATISI KNJIŽIC: Povodni mož iz zbirke Čebelica in knjiga iz zbirke Sinji galeb E. Kastnerja »Pikica in Tonček izide konec meseca marca. — Knjiga T. Seliškarja: Posadka brez ladje I. in II. del pa bc izšla konec meseca aprila.
Konec meseca marca bomo poslali vsem šolam obračun. Prosimo vse, da ga primerjajo s svojimi podatki in eventualni dolg poravnajo.
Iz uprave
Upravitelje šol naprošamo, da pri svojem občinskem odboru izposlujejo plačilo naročnine za naš list za svojo šolo, in sicer od 1. septembra 1955 do 31. decembra 1956, t. j. 400 din. Najbolj prikladno bi bilo, da bi vsi občinski odbori poslali naši upravi seznam šol, ki spadajo v njihovo območje, kot sta to že naredila ObLO Kočevje in ObLO Stari trg.
Mi pošljemo nato skupni ra-
čun za vse njihove šole na občinski odbor, ki nam manjkajoči znesek nakaže po položnici.
Lahko Pa tak seznam neke občine pošlje šolski upravitelj, ker uprava ni informirana, kako daleč segajo območja posameznih občin.
Dalje opozarjamo vse blagajnike, tudi novo izvoljene, da pobero in nakažejo naročnino za čas od septembra do januarja 1955.
Mirko Lešnik - sedemdesetletnik
Te dni bo znani borec za pravice delovnega človeka, še posebej v preteklosti borec za pravice slovenskega učiteljstva, tov. Mirko LESNIK dopolnil 70-let-nico svojega življenja.
Rodil se je 4. marca 1886. L v Staršah na Dravskem polju. Ze v zgodnji mlad|osti se je kot dijak v svoji domači občini, kjer je bil njegov oče 25 let ugleden župan in predsednik šolskega odbora, boril za pravice slovenskega jezika. S pritožbo pri dunajskem upravnem sodišču je dosegel, da so morali državni uradi dopisovati z občinskim uradom v slovenskem jeziku. Takrat je bilo nemčursko štajer. cijanstvo v največjem razmahu. Kot učitelj je služboval v Zavrču, Vuzenici, Lovrencu na Pio-horjiu, na Ptujski gori in pri Vidu niže Ptuja, nato pa 17 let kot šolski upravitelj v bivši nemški trdnjavi Ma.renberg — sedaj Radlje ob Dravi, kamor ga je bila poklicala takratna šolska oblast po prvi svetovni vojni. Povsod je trčil v sršenovo gnezdo štajerciijansko in nemškutar-sko usmerjenih ljudi ter se pokazal kot vztrajen in brezkom-promiisen borec za pravico slovenskega človeka in slovenskega jezika. Preuistrojll je popolno nemško šolo, najhujšo po-nemčevalnico na Slovenskem na kateri skrajno šovinistični Nemci niso pustili poučevati ni-ti latinice, da bi tako slovenskim otrokom preprečili čitanje slovenskih publikacij, v popolnoma slovensko šolo. Z ljudskimi igrami, kjer seie sam udejstvoval kot izvrsten Igralec amater, s slovensko pesmijo in slovenskimi prireditvami je vzgajal mladino v ljubezni do slovenskega jezika in narodnosti.
Izven šole je delal v vseh naprednih slovenskih ustanovah ir. društvih in bil njihov soustanovitelj. Takoj po prihodu v Ma-renberg je ustanovil Učiteljsko društvo za marenberški okraj ter bil mnogo let njegov predsednik. Nesebično ie ščitil slovenskega delavca in kmeta pred kapitalističnimi itkoriščevalei,
Sllovenski obrtniki so imeli v njem svojega zaščitnika, sloveli, skl župani pa najboljšega svetovalca. Nešteto je bilo prošenj in pritožb, ki jih je sestavljal slovenskim ljudem proti izkoriš'*-valskiim Nemcem In njihovim vernim liberarnim in klerikalnim slugom, med katerimi je bil najbolj osovražena osebnost, ki so se je tudi najbolj bali. To je razumljivo, saj je im®! izredno razvit pravni čut in juridično spretnost, ki je delala raznim reakcionarnim režimom stare Jugoslavije, ko se je potegoval za stanovske in ljudske pravice, 'velike preglavice.
Kio je predvojni klerikalni »Ilustrirani Slovenec« posvetil številko trgu Marenberg, Lešnika ni bilo med vodilnimi osebami, kar mu je samo v čast.
Njegova vedno borbena in za pravice malega človeka nesebično vneta narava mu je prinesla v življenju tudi marsiikater'’ grenko raztočaranje. Razumljivo to, da ga Nemci zaradi njegovega prot.inemškega delovanja, ki jim je prečrtalo mnoge račune .n naklepe proti našemu življu, niso radi videli na tako izpi-stavlienem mestu, kakor je bilo vodstvo šlole v Marenbergu.. Zato sio se ga skušali znebiti s pomočjo njihovih slovenskih pr.i-sklednikov-režimovcev, ki so se hoteli iz sebičnih namenov prikupiti Nemcem in nemčurjem, kar so končno tudi dosegli. Tako so tov. Lešnika premeščali »po službeni potrebi kljub mnogoštevilni družini — Imel je takrat 8 otitok — k Sv. Duhu na Stari gori. v Gotenico nad Ko čevjem kamor ni hotel iti In Negovo v Slov. goricah. Mbral je poskrbeti za svojo družino, da bi mogli otroc:	študirati.
stanovanje v Mariboru, sam pa je romal Jernej e vsklo in jermensko pot »PO službeni potrebi« od kraja do kraja. Na posredovanja že rajnega dr. Frana Kotnika je končno dobil službeno mestlo v Kamnici pri Mariboru, V letih 1938-41 je sodeloval pri Nabavni zadrugi v Mariboru, kjer je bil vsa leta urednik zadružnega lista »Mariborski zadrugar«, ki ki je pravilno usmerjeval pot zadružnikov im vzgojil celo vrsto mladih naprednih zadrugarjev. Sodeloval je z aktualnimi političnimi in nkulturnimi članki tudi v naprednem dnevnem časopisju ter v stanovskih listih, kot so bili Tovariš, Domovina, Slov. Nariod, Narodni list i- dr. Bil je tudi dober družinski oče in so danes njegovi otroci na uglednih položajih.
Po pričetku IX. svetlovne vojne je bil z družino izseljen v Srbijo, kjer se je takoj z družino vred vključil v NOB. kjer sta mu padla tudi sina Mirko in Srečko. Za svoje delo jie bil od Prezidija zvezne ljudske skupščine 1. 1951 odlikovan z Ofde-niom zasluge za narod Ul. Nese-i bično ie delal tudi za upokojence. Sedaj zbira kot član Zgodovinskega društva podatke za Zgodovinski opis svoje rojstne vasi Starš* ter važnega kraja Radii« ob Dravi, kjer je naida-!j.e služboval im je sam živa kronika tega kraja med dvema voj-rama.
Vsi njegovi številni tovariši in prijatelji mu k 70-le.tnicl želimo, da bi še mnogo let v rdravju in zadovoljstvu delloval v prid svojemu narodu in už;l miren in lep življenjski večer, ki si ga je s svojim delom zaslužil.
Alfonz Kopriva
VSEM NAROČNIKOM BERILA CICIBAN BERE
Prva naklada je razprodana. Vrši se že ponatis, ki bo gotov konec prihodnjega tedna Prosimo vse naročnike, ki berila niso prejeli, so ga pa naročili, da potrpijo in ne urgirajo, ker na	ne hnmo odgovarjali, —j
Naročila bomo sprejemali še do 20. marca.
ZALOŽBA OBZORJA V MARIBORU. _ l