BPEflnIStM In upnnmištBD:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
Uhaja T pondeljek, sredo in petek popoldne.
' Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti mik dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon it 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 90.
Maribor, dne 2. avgusta 1911.
naročnina listo:
Celo leto			K
Pol leta			K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računi j o s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik IH.
V Ljubljano!
Koncem tega meseca se zbere v Ljubljani vsa jugoslovanska mladina. Prihiteli b|od» Slovenci iz vseh koncev prelepe Slovenije, Hrvatje nas bodo počastili s svojim obiskom, pa tudi Poljaki in Cehi bodo prišli v slovensko metropolo, Belo Ljubljano, da tam kar najslovesnejše manifestirajo za svoje ideje. iTloliko ljudstva Ljubljana še ni videla kmalu in« ga tudi ne bo tako kmalu.
Shod se vrši pod imenom dalekosežnoga pomena: Katoliški shod jugoslovanske mladine. Spored je obširen; celo slavlje bo trajalo Štiri dni (24., 25., 26. in 27. avgusta). ’Ob enem se bo slovesno obhajala desetletnica slovenskega takademičnega tehničnega] društva „Zarja.“ Zborovala bo ^Slovenska, Straža“, naše velevažnp, narodno-obrambno društvo, mogočna četa naših Orlov bo pohitela ta dan, v Ljubljano, kjer bo skupaj s slovenskim katoliško-narodnim dija-štvom iz cele Slovenije in Hrvatske zborovala v znar menju Križa. Najimpozantnejši bo gotovo zaključek vse veličastne manifestacije zadnji dan, to je v nedeljo, dne 27. avgusta.
Tudi mi Štajerci ne smemo zaostati; udeležimo se kar v največjem Številu, da pokažemo bratom Hrvatom, Kranjcem, Primorcem in vsem, da sum vredni sinovi verne slovenske matere. Pridite vsi; ne samo mlaklina, ampak tudi izobraževalna društva so vabljena, da prihitijo pogledat veliko nado ogrožene domovine, združene vrste nadebudne jugoslovanske mladine.
Spored in podrobnosti bomo priobčili večkrat, da si bo ;vsak, ki ima dobro voljo in namen udeležili se ljubljanskega slavlja, v vsem popolnoma na jasnem!
Na svidenje!
Sestanek spodnještajerskih podružnic Kmetijske družbe v Poljčanah.
(O tem sestanku smo dobili mnogo dopisov, katerih vseh ne moremo priobčiti. Priobčimo pa glavne točke in misli dopisov. Op. ured.)
V četrtek dne 27. julija se je vršil sestanek zastopnikov spodnještajerskih podružnic kmetijske družbe, katerega se je udeležilo okrog 60 mož in mlade-
PODLISTEK.
Na straži.
(Dalje.)
„Kedaj te zopet vidim, Minka?“
Nekako boječe je izgovoril te besede in glas se mu je tresel. Morda je mislil, da je ljubezen že prišla do vrhunca in da se sedaj že vse preobrača, a morda je mislil, da mu ona sedaj piše zadnje pismo — slovo.
i„Hog te ohrani, Minkfaj“, je Še vskliknil, potem pa pospešil korake, misleč, da bode kmalu konec tega.
Cepetaje je Še parkrat ponovil tožno:
.„Minka, Bog te ohrani!'“
Tudi Vinko je bil prištet med ono veliko množico, med one nesrečneže, ki Čutijo bridko bol in zavest, da so v tujini, ki prosi in vzdihuje po domovini:
„^Domovina, domovina!“
Mislil je na njo, toda spomin na domačo zemljo mu je bil težek. Vedel je, da je daleč od nje, v tujini, med neznanimi, tujimi ljudmi.
Posebno ob praznikih se Človeku toži po domu. Vinko je premišljeval, kako lepo je sedaj doma, kako se že ves dlan obhaja nekako svečano, kako, pokajo topiči v znamenje, da je prišel dan vstajenja.
V duhu je bil pri svojih domačih. Mislil je, kako si fantje in dekleta z radostnimi in veselimi obrar zi delijo pisanke, kako dekletom veselja in sramežljivosti žarijo lica. Tudi on bi rad poklonil jedno svoji Minki.
Todai, kje je ona, kako daleč sta narazen! Celi idan se je treba voziti, poredno bi prišel do nje, aj misli so bile tako hitre!
ničev iz celega Spodnjega Štajerskega. Inicijativo za ta sestanek je dal in vse priprave vodil čast. gospod župnik Fr. Gomilšek, katerem se je na, sestanku izrekla hvala za njegov trud. Program je obsegal sedem referatov,* ka.r je bilo mnogo preveč za pičlo odmerjeni čas. Gospodom sklicateljem bi v bodoče priporočali, da določijo le tri referate, dobijo za iste spretne predavatelje, kateri se pa naj tudi temeljito pripravijo, da ne bodo udeleženci z velikim nezadovoljstvom zapuščali sestanka. Radi preobsežnega pro-gralpia so morali odpasti zelo zanimivi referati gospodov: dr. Schmirmaul, Fr. Gomilšek in Fr. Tihaler. Poročali so le gospodje Holz, Robič, Mursa in Ozmec. Izmed teh štirih referatov sta dosegla svoj namen referata gospoda Mursa in Josip Ozmec. Ta dva predavatelja: sta nam pokazala ppta, po katerih1 treba hoditi, da se dosežejo melijoracije naših posestev, oz. napredek v živinoreji in mlekarstvu. Živahna debata, ki se je razvila po teh dveh razpravnih in se pecala z izdajanji obeh predavateljev, je pričala, da sta govornika zadela pravo struno.
Prvi referat je imel tajnik kmetijske družbe Fr. Holz. Govoriti bi moral o napplkah dosedanjega poslovanja naših podružnic, kako doseči enotno poslovanje in vspešno delovanje. O napakah gospod Holz skoraj nič ni govoril, o enotnem postopanju popolnoma nič, ravno tako tudi nič o vspešnem delovanju. Govornik ni niti znal brati svojega .„govora“, ki je obsegal le napade in, pretirano kritiko spodnještajerskih organizacij. Priporočali bi gospodu Holzu, da se za) svoje nastope pjripravi in da opusti vsako brezplodno kritiko, ker je iz njegovih izvajanj razvidno, da naših razmer popolnoma nič ne pozna, ne pozna pa tudi organizacij in njih stremljenj, temveč nastopa le kot „oiimev“ gotovih oseb. G- Holz bo že razumel, koga) mislimo. Najbolj značilno je, da je gospod Holz že v naprej nam hotel odrekati pravico kritiko-ivati .„Gospodarski Glasnik“, 'dočim je njegov ogovor“ obsegal le napade, ki so bili popolnoma neopravičeni.
Mod velikim odobravanjem je gospod Vlad. Pušenjak zavrnil gospoda Holza in razpravljal o vzrokih nazadovanja podružnic. Glavni vzrok je glasilo ^Gospodarski Glasnik“, ki ni poljudno pisan.
Sklene se resolucija), s katero se poziva osrednji odbor, da skrbi za to, da bo „Gospodarski Glasnik“ poljudno pisan.
Nadalje se na predlog gospoda Robiča sklene
Ko je mislil na domovino, se mu je zdelo, da sliši domače zvonenje. Kako mili glasovi! Velik razloček med lani in letos! Lani doma, letos pa tako daleč, od svojih domačih, lani vesel, letos pa tako neizrečeno žalosten in potrt!
Ni mislil samo na sebe. Ne nosi sam tega gorja, isto, bol nosi in čuti Še mnogo drugih. Prepričan je bil, da istočasno vzdihujejo množice sotrpinov, oni, ki so samovoljno zapustili dom, sedaj pa že zopet želijo nazaj, eni, M ga iščejo že dolgo in ne morejo najti prave domovine, ker ne vedo za njo in tudi še množica onih", katere je kruta usoda zapodila in poslala na tuje.
Med zadnjimi je bil tudi Vinko.
Ko se Še ni bilo zmračilo, ga je obiskal tudi orožnik. Bral mu je iz oči* da gai nekaj teži, čeprav ga je sam tolažil, da jima je tako usojeno — a vendar si je mislil Vinko* da tudi on, misli na dom — in gotovo se ni varal.
iTakb je bilo Vinku po dnevu, toda po noči, ko ni bilo nikake žive duše v njegovi bližini, so bile tudi misli njegove drugačne.
Težek se mu je zdel vojaški stan, toda vse se mora prenesti, vse mora človek poskusiti. Že takrat, ko so mu odkazali novo pot življenja, ko je odhajal od doma s kovčegom v roki, že takrat je približno znal, kaj ga Čaka.
Hudo je bilo slovo. Solzne oci so govorile, drugo je pa molčalo — in solzne oči so povedale več, povedale natančneje, kar čuti srce, ko vsa dolga slovesa. Potem pa je pridrdral vlak. Zamahljali so si še z robci v zadnji pozdrav in slovo, pogledali si žc slednjič v solzne oči, potem pa — z Bogom---------
'Odpeljal ga je vlak, domači pa, so Še dolgo gledali za njim. Ža železnico je stala tudi ona, njegovo drago bitje. Ko ga je zagledala, je položila robček na usta in solze sočutja so se ji vdrle po licih. Vlak je
prositi c. kr. poljedelsko ministrstvo, da, nag nastavi mlekarskega nadzornika za Spödnje-Stajersko.
Za izvršitev melijoracij jp potrebno, da imamo dovolj domačih preddelavcev. Za izgojo istih so potrebni drenažni tečaji. Sklenilo se je delati na to, da se priredi več takih tečajev.
Na sestanku si je hotel pridobiti lavorik voditelj šentjurske mlekarne, Drofenig. Zaletel se je prav nerodno v tečaje in trdil, da naša mladina ni delavna in da se v tečajih nič ne doseže. Ko mu je nek udeleženec — če se ne motimo, gospod Pušenjak — dal pošten odgovor in povdarjal, da so naši mladeniči u-Kaželjni in za napredek vneti, je po liberalnem načelu skušal ovinkariti. Zelo neprijetno je dimilo vse narodno zavedne udeležence, ko je Drofenig navdušeno pozdravljal edinega posilinemca, znanega Va-lentinitscha iz Laškega, dočim je menda „pozabil“ o-stalim z okrajnim odbornikom Simončiču, Ferlincu itd. delati ovacije radi pospeševanja živinoreje, četudi je iste ravno tako kakor gospoda Valentinitschaj gospod Jelovšek, pohvalil. Ponosno in samozavestno v svesti si nevenljivih zaslug za šentjursko mlekarno je sedel gospod mlekar Drofenig, kar ga zajdene kakor strela iz jasnega) neba, „pohvala“ delovanja Št.-jurske mlekarne od gospoda 'Jelovšeka. Bridka žalost ga prešine, korapa je proč, z jezo v srcu na gospoda Jelovšeka jo mahne proti domu.
Še eno zanimivost moramo opisati. Gospod nadučitelj Svetlin, v kojega gostilni se je vršil sestanek, si je baje naročil jedilne liste s cenami vred iz boljšega hotela na Dunaju. Ljudje so zelo godrnjali, ko so za skromen obed morali plačati goldinar, dočim bi drugod plačali k večjemu 40 do 50 kr. Dobro bi tudi bilo, da bi gospodu Svetlinu posestniki iz Poljčan in okolice ponudili kako dobro kapljico, ker mu ista zelo primanjkuje.
Gospode sklicatelje prosimo v bodoče, da se 'dogovore glede cene obeda, pijače itd. in v vabilih že cene obeda naznanijo, sicer bo prihodnjič z ozirom na slabe skušnje prvega sestanka udeležba — zelo pičla.
Sestanek je vkljub mnogim nedostatkom rodil marsikaj dobrega, udeleženci šo se spoznali, v debati se je marsikaj zanimivega razpravljalo, in ka/r je pa glavno — dognalo se je, kako se mora prirediti tak sestanek. Sklenemo z željo gospoda Gfomilšeka: Na veselo svidenje prihodnje leto!
oddrdral mimo in že je ni bilo vec, Minke, daleč je že bila, a vendar je še žalostno zrla za drdrajočim vlakom.
Tako je bilo slovo —
Vinku ni hotelo iz spomina — misel za mislijo, spomin za spominom, jeden lepši od drugega, so se vrstili pred njim in vedno novi, vedno lepši so se mu 'dozdevali. V polsnu je počasi korakal svojo odkazano pot, zrl pred seboj dogodke in najkrasnejše slike, in vse se mu je zdelo živo, veselo kot nekdaj.
* *
*
Vinko je začutil utrujenost. Glava mu je bila težka, oči trudne, a vendar se je še premagoval. In kadar se je počutil najbolj trudnega, je pospešil korake ter se nekoliko predramil, toda ni trajalo dolgo in že so ga zopet zapuščale moči.
Tfakrat je še le izprevidel, 'da je v resnici bolan. Po telesu mu je bilo hladno, kakor po zimi, toda glava, Čelo je žarelo od vročine.
Zagledal se je v morje, vse je bilo mirno, vse tako veličastno tiho.
Toda glej, kaj je to!
Zdelo se mu je, da je nekaj slišal — napel je vse moči — zdelo se mu je, da se mu nekaj približuje, da se giblje grmičevje. Ni občutil straha, toda roka je zgrabila sama po puški.
Prikazen je prihajala vedno bližje; trudil se je, da bi razločil, kaj je ali kdo je, toda ni mu bilo mogoče.
„Stoj — kdo je?!“
Daleč je Hitel njegov glas ter odmeval v tilu noči — prikazen pa se ni ustavila.
„IStoj — kdo je!?“ je zaklical glasneje.
Grmičevje se je odgrinjalo in Šumelo. Držal je puško pripravljeno. Zopet je poskušal prepričati se, je-li prikazen ali resnica.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Kratke politične počitnice.
„Tagespost“ poroča v svojem večernem listu z dne 1.” t. m. iz biafie dobro informiranega vira, da bodo politične počitnice v Avstriji topot jako kratke. Že sredi septembra se bodo začela oficijelna pogajanja glede češkega deželnega zbora. Baron, Gautsch se kar največ prizadeva, da bi pripravil zbornico do vstrajnega in odločnega dela. Ob enem bodo tudi se sklicani drugi deželni zbori, kakor tudi štajerski, ki je vsled slovenske obstrukcije delanezmožen. Vlada se hoče potruditi, da. vstvari v štajerskem deželnem zboru modus vivendi, da se rešijo nujne naloge. Sredi oktobra bo parlament zopet zboroval in enkrat v sredi decembra bodo sklicane delegacije, da bodo rešile provizorij za 1912.
Predstoječi kalendari] kaže, da vlada stremi pred vsem nato, da pride kolikor mogoče naprej. — Glavna ovira je bojda v Pragi. Z vso energijo bo poskusil ministrski predsednik baron Gautsch, da doseže narodnostni sporazum med Cehi in Nemci. Za vsem tem pa stoje očividno vse kombinacije glede pre-osnove avstrijskega kabineta.
Slično poroča „.Neue Freie Presse“, ki pravi, da se bodo koncem avgusta ali najpozneje začetkom septembra vršile med poslanci iz Češke in med vlado od’ ene strani, ter med češkim deželnim glavarjem grofom Thunom nekake predkonference, ki bodo merile na skorajšnjo sklicatev Češkega deželnega zbora, ki bo po konstituciji in po potrditvi permanentne davčne komisije zopet odgođen. Vlada hoče nato takoj pričeti s pripravami, da doseže dvetretjinsko večino za brambne predloge. Sčasoma se bjo dalo Še le za .gotovo poročati, ali misli sploh ministrski predsednik s takojšnjo rekonstrukcijo ali parlamentarizaeijo kabineta ustvariti majoriteto. Z ozirom na stališče raznih strank pa je sklepati, da parlamentarizacija ni ravno najbližje, .afcnpak da se bo napravil poskus, ali je brez vsake rekopštrukcije kabineta mogoče priti do večine.
Poroka nadvojvode Karola Franca Jožefa.
Kakor se poroča iz Dunaja, se bo vršila poroka nadvojvode Karola Franca Jožefa v dvorni kapeli vojvodske rodbine Bourbon-Parma v Schwa,rzen,au-u. Poroki bodo prisostvovali samo cesar in najožji člani vladarske rodbine. Dneva poroke Še niso določili, a vsekakor pa je določeno, da bo poroka nekako sredi oktobra t. 1. Novoporočeni par se poda na gr'ad Brandeis ob Labi, kjer se stalno nastani.
Preosnova ministrstva?
Dunajski i„iMorgen“ javlja, da sedanji kabinet iz gotovih vzrokov v jeseni ne Ido stopil pred parlament. Ministrski predsednik baron Gautsch baje namerava. ustvariti pravo vlado dela, ki bo morala poskusiti z rešitvijo velevažnih vprašanj, kakor z davčnimi načrti, z brambno predlogo in s vprašanjem narodnostnega sporazuma med Nemci in Cehi.
Perzija.
„Times“ poroča iz Teherana, da Šteje prva vojska, ki so jo poslali proti perzijskemu epc-Šahu, deset tisoč mož infanterije ter močno kavalerijo. Kolona je baje zapustila Teheran že v soboto. Bx-šah se bojda mudi še v Astrabadu. V eni zadnjih proklamacij izjavlja, da je odstavil dosedanjega šaha, svojega II-letnega sina, in da je on orojpan prestola. Za, dediča perzijskega prestola je imeno(val svojega brata Schua es Sultan eh. Ta proklamacija ima svoj poln pomen v tem, ker dopušča šahovemu bratu, da se tudi on udeležuje vojne za prestol.
Nemško-češki spori.
Kakor poročajo listi, se je pretečeno nedeljo odigral v mestu Znojmu na Moravskem krvav narodnosten pretep. Nemci so bili, kakor povsod, tudi tukaj začetniki vsega zla. Protestirali so proti neki češki sokolski prireditvi, v kar so sklicali v Znojmu zborovanje. Kot tretji so prišli pa socialni demokrati, ki so se namenili postaviti temeljni kamen svojemu društvenemu domu. Nekaj časa se je vse mirno vršilo, končno se spomnijo Nemci, da, je vjendar treba posvetiti nedeljo magari s krvjo. Prekinili so svoje zborovanje in sli razgrajat pred slavnostne prostore soci-aldemokraške slavnosti, češ, da. so socialisti napadli Nemce na poti k zborovanju. Vnel se je hud pretep, ki ga policija na noben način ni mogla niti temperi-rati. Kamenje,^ palice in opeka, vse je letelo navskriž. Nad sto oseb je bilo v trenutku ranjenih. Orožnišitvu se je po napornem trudu končno vendarle posrečilo, ločiti oba sovražna tabora.
Po opisanem pretepu so se nemški radikalni petelini stepli s Češkimi sokoli in s socialdemokrati. In popoldne ni bilo nikjer veselice, ker je orožnjštvo zabarikadiralo vse prostore. Na kolodvoru so bili zvečer zopet pretepi med Češkimi vseučiliščniki in nemškimi izzivalnimi buršaki.
V znamenju kulture!
Balkan.
Uporne Albance, katerih ni mogel premagati general Tjorghut paša, nameravajo ukrotiti po pruski metodi. Torghut je bil odpoklican, njegov naslednik je postal general Abdulah paša, kateremu je bil pri-deljen kot načelnik glavnega štaba polkovnik Pertev
paša. Abdulah’ paša in Pertev paša sta učenca pruskega inštruktorja turške armade maršala Goltza. In nemški listi se že vesele, da se posreči s prusko vojaško umetnostjo premagati Albance in njihove tajne pomočnike, Crnogorce. ’ Torghut paša je imel nas albanskem bojišču'60.000 vojakov, dušil je vstajo s krvavimi, krutimi sredstvi, in vendar ni imel nikakih vspehöv. Kjer mu ni zadoščal meč, tam se je poslu-žil ognja, s katerim je sežigal vjasi upornikov. Več nego pol leta so se mu Malisori vspešno upirali. Sedaj so zbrani na ozemlju Selce in čakajo na ugodno priliko, da prodro turške vrste in utečejo v Crnogo-ro. Abdulah paš/a namerava zasesti baje črnogorsko mejo z gostim vojaškim kordonom, obkoliti v Selcih ustaše ter jih sestradati.
Dunajski ofieiozni listi z „Neue Freie Presse“ na čelu, svare črnogorskega kralja Nikolaja, naj ne podpira maflisorske vstaje, naj ne draži Turčije in naj ne misli razširiti črnogorske meje na stroške — Turčije.
• *
*
Med grškimi in bolgarskimi četami, Čeprav so si prej ostro nasprotovale, ni prišlo celo leto do ni-kakega spopada. To pomenja, da sta se oba revoluc-na odbora, grški in bolgarski, spprazumela, da se vzajemno podpirata v boju proti 'Turkom.
Iz Veleša v Macedoniji poročajo, da se bolgarske Čete množe od dne do dne. Napadajo tudi srbske vasi, da bi jih prisilili k vstaji. Bolgarski voditelj čet Mikolov Pale, polkovnih Sijanov in Milan Jankov so z osemdesetimi oboroženimi možmi prekoračili turško mejo.
Ločitev cerkve od države v Uruguayju.
Iz Rima poročajo:
V Uruguayju je zopet prišla na krmilo radikalna vlada, ki se pripravlja, izvesti ločitev cerkve od države, pri čemur hoče tudi proglasiti za katoliške duhovnike obligatorično vojaško službo. Ker nadškof v Montevideu še ni imenovan in ker tudi vsled spremembe vlade ne more biti v kratkem, je izdal škof Isasa na prebivalstvo protest proti ločitveni postavi, ki je v mnogih točkah naravnost nasilna. Poznavalci razmer trdijo že sedaj, da se sedanja vlada ne bode dolgo zdržala na krmilu in da bodo potem zopet nastale normalne razmere.
Na delu*
St. Jurij oh Ščavnici.
V nedeljo dne 80. julija po prvem opravilu se je vršil pri nas gospodarski shod, kjajterega je priredila Osrednja zadruga v Mariboru. O raznih gospodarskih zadevah, s posebnim ozirom na živinorejo, je govoril gospod Franc Žebot iz Maribora. Udeleženci so z zanimanjem slepili zborovanju.
Stročja vas pri Ljutomeru.
Dne 30. julija popoldne je priredila Osrednja zadruga v Mariboru gospodarski shod v gostilni go-‘ spoda Mihaliča. Udeležilo se ga je veliko Število gospodarjev in, gospodinj. Govorii je gospoji Franc Ž e-b o t iz Maribora. Otvoril je shod in mu predsedoval častiti gospod Kos.
Raznoterosti.
Osebna vest. Velečastiti gospod Anton J e r o v-Š e k, profesor veronauka na realki v Mariboru, je stopil radi bolehnosti v stalni pokoj ; ministrstvo za uk in 'bogočastje mu je pri tej priliki izreklo za njegovo izvrstno delovanje priznanje in zahvalo.
Iz fin. službe. Finančno ministrstvo je imenovalo finančne tajnike G. Potočnika, O. Krispina, dr. S. Studlerja, dr. A. Cmeliča in dr. M. Hudabiunika finančnim svetnikom deželne finančne direkcije v Gradcu. Nadalje je finančno ministrstvo imenovalo finančne tajnike dr. I. Ponelpeka, M. Kostanjevec», in dr. J. Rupnika finančnim svetnikom deželne fin. direkcije v Ljubljani.
Osebno-ilohodiimski davek. V smislu par. 217 z dne 25. oktobra 1896, d. z. št. 220, se naznanja, da je na vpogled izvleček iz izdelanih plačilnih nalogov osebno-dohodninskega davka, ki vsebuje zaznambo vseh onih, ki so obvezani plačevati dohodninski dar Ivek. Vpogleda se lahko do Ö. avgusta 1911 pri davčnem referatu c. kr. okrajnega glavarstva Maribor, Bahnliofstrasse štev. 3, II. nadstropje, pisarna štev. 4 in sicer ob navadnih uradnih urah.
Ruška koča. Dne 3. septembra obhaja Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva pri Ruški koči desetletnico svojega obstanka. Isti dan bo Čalstiti gospod dr. A. Medved v cerkvi sv. Areha maševal, potem pa se vrši planinska veselica po zanimivem, neprisiljenem vsporedu. DruŠtveniki in prijatelji slovenskega planinstva na svidenje dne 3. sept. 1911.
Neodpustuo hujskanje. Noben trenutek ni za gotove nestrpne liberalce toliko resen, nobena narodna zadeva jim ni toliko sveta, da, bi cinično ne razdirali in hujskali. Kakor znano, se vrše sredi meseca avgusta volitve v mariborski okrajni zastop. Samo če nastopijo Slovenci složno In edino, lahko mislijo na vspeh. In kolike važnosti bi bilo, Če bi prišla v mariborski okrajni zastop odločna slovenska opozicija,^ tem ni vredno zgubljati besed. Zagrizeni liberalci pa, ki stoje okrog „-'Slovenskega Naroda", so se že zbali, da1 bi narodna stvar žela kak vspeh in so začeli hujskati in delati razdore. „(Slovenski Na-
rod“ od dne 1. avgpsta na uprav grd in nedopusten način seje prepir med Slovence. Prepričani smo, da obsojajo v mariborskem okraju vsi to razdiralno delo „Slov. Naroda.“
Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru posreduje brezplačno pri nastavljanju trgovskih in obrtnih učencev,. Stariši, kateri želijo dati svoje sinove učiti, kakor, tudi trgovci in obrtniki, kateri rabijo učence, naj se obrnejo na zgoraj imenovano društvo. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Češki kat. shod v Olomucu bo 12. do 15. avgusta. Za slavnostni sprevod, ki bo dne 13. avgusta, je že doslej oglašenih deset godb. Ob tej priliki se vrši y Olomucu tudi shod češkega kat. 'dijaštva.
Darilo. Povodom 'krsta Cirila Verstoyseka, sina profesorja in državnega poslanca gospoda dr. Karo-, la VjerstovŠ|eka, je sprejela Dijaška kuhinja v Mariboru 20 K.
Dijaki na katoliškem shodu jugoslovanske, mladine. Poživljamo -tem potom opetovano vse naše dijake, ki se nameravajo udeležiti shoda in žele, da jim preskrbi pripravljalni odbor obede in prenočišča, da se Čimpreje po dopisnici zglase. Zadnji rok je 12. avgust. Naslov: Pripravljalni odbor, za Katoliški shod jugoslovanske mladine v Ljubljani, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Od odbora prejmo potem posebne zglaševalne pole, na Katerih’ bodo natančneje naznačili, za katere dneve žele prenočišč in obedov. Kdor se n,e zglasi in ne izpolni pole, ne more reflektirati na pomoč odborovo. Kosilo bo stalo 1 K, večerja 60 vin. Prenočišča bodo zastonj. Posebnih vlajkov dijaŠt-vo, ki mora priti v Ljubljano že dne 24. ali 25. avg., ne bo moglo udorabiti, tudi za pot proti domu v nedeljo zvečer ne. T,a navodila veljajo za vse dijake, brez razlike študij, tudi za akademike. Dijaki-pevei naj se vrhu tega prijavijo še po posebni dopisnici slovenskemu glasbenemu društvu -.„(Ljubljana“ (v Ljubljani, Frančiškanska ulica, Union) in navedejo svoj glas. Od društva dobe note onih skladb, ki se bodo proizvajale o priliki shoda. Dijaštvo prosimo, da) se temu pozivu takoj odzove, da olajša priprave. — Dijaški odsek pripravljalnega odbora.
Gornjesavinjske alpe. V dneh 7. do 12. avgusta se vrši obhc(d nekaterih planin v gornjegrajskem okraju radi pospeševanja planinskega! gospodarstva. Obhoda se udeležita c. kr. planinski inšpektor gosp. Posch in c. kr. agrarski inšpektor za Spodnje-Stajer-sko gospod Pelko. Obhod se vrši [v pondeljek dne 7. avgusta od Železno Kaple čez Pastirlčovo sedlo k Roku Klemenšeku pri Sv. Duhu, potem v Logarsko dolino na Logajrjevo planino; dne 8. avgusta Čez Kle-menšekovo, Plesnikovo in Hicmanikovo planino v Solčavo; dne 9-. avgusta obhod planin v okolišu Raduhe; dne 10. avgusta hoja na Menino; dne 11. in 12. ohliod Menine ter planin proti Mozirju.
Družinska pratika. Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša „Družinska pratika, za leto 1912“ z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dobiva se od sedaj nadalje, v vseh trgovinah. Cena 24 vinarjev izvod, po pošti 10 vinarjev več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri Katoliški bukvami ali p,a v: prodajalni Kat. tiskovnega; društva. Zahtevajte povsod našo „Družinsko pratiko“ s podobo sv. družine. Razprodajalci dobe znaten popust.
Ponarejeni petkronski novci. Kakor, se nam iz Ormoža poroča, je žendarmerija aretirala več pona-rejalcev denarja. Med drugimi sta tudi brata Vinc. in Volbenk Murat in še Štirji fantje iz Središča;. Imenovani so izdelovali petkronske novce in jih spravljali v promet, kar se je že dolgo časa sumilo. Končno se je pa vendar posrečilo žendarmieriji, dia jih je izsledila in iznenadila. Pri aretaciji in preiskavi so dobili več falzifikatov, modelov in raznega orodja. Ponarejeni novci se razlikujejo od pravih v tem, da imajo svetlo-belo barvo in, nekoliko manjšo težo; lomiti se dajo kaj lahko in nimajo nikaikoršnega
rrtrA-« l7-r>	* * t
Štajersko*
Maribor. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču je bil obsojen večkrat predkaznovaini, nepoboljšljiv tat, 271etni, neoženjeni Jakob Jug iz St. Martina, pri Vur-bergu. Obdolžen je bil, da je ukradel L. Tjurku iz Prepole blaga v vrednosti 260 K, in; Ä. Irmanu iz Gornj. Radvanja kolo za 120 K;, revolver (5 K) in, perila za 10 K. Aretiran je bil radi prodajanja (u-kradenega.) svinjskega mesa in klobas, pri čemer je izjavil, da se piše Franc Škofič iz Karčovine pri Ptuju. Dognalo se je, da je Škofič identičen z Jugom, ki je bil radi tatvine že večkrat, zadnjič pa z 5 leti ječe kaznovan. Nadalje je ukradel kolo, vredno 160 kron, ki ga je prodal za 90 K. Pokradel je Še več perilaj in denarja. Končno se je zadovoljil z motornim kolesom „Puch“, ki je brez motorja vredno 300 K. Začetkoma je Jug vse tajil, končno pa vse priznal razun par mar-lenkostnih tatvin na perilu. Radi tatvine spodnjih hlač in dveh' prtov je bil oproščen, za ostalo tatvino pa bil obsojen na 18 mesecev težke ječe.
Maribor. NemČurska zagrizenost. V neki veletrgovini v Gosposki ulici, katera ima vsaj' dve tretj. slovenskih odjemalcev, se od strani nemčurskili kolegov redno šikanira zaveden slovenski uslužbenec z raznimi ^Windischer“ izrazi eto. Ako ne bode temu Konec, bomo prišli z imeni na dan. Opozarjamo šefa, da to gotovo ne bo koristilo firmi.
Maribor. Splašieni konji. Včerajj dne 1. t. nista se v Melju splašila fijakarska konja in dirjala z vozom, na katerem so se nahajali otroci, dve deklici in en deček. Pridivjali so v majhujšiem dim na južni kolodvor, kjer je treščil voz k sreči ob svetilko in se tako ustavil. Zgodila bi se lahko velika nesreča. To je že res skrajna neprevidnost od voznika, da pušča otrokom voz v varstvo.
Maribor. Kdor se želi peljati dne 27. avgusta s posebnim vlakom v Ljubljano, naj se blagovoli o-glasiti v uredništvu „.Straže“', da se skupno naročijo karte.
Studenci pri Mariboru. Tukajšnje Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne
13.	avgusta vrtno veselico v gostilni gospoda Feliksa Bobiča v Lembahu. Za zabavo je vsestransko preskrbljeno. Med točkami omenimo godbo, šal. rib. lov, šaljivo pošto, licitacijo gosi in 'drugo. Prijatelji našega društva in zajbave, prihitite ta dan v prijazni Lem-bah, ki vam je vsem znan, kamor radi prirejate izlete v okolico. Nadejajoč se mnogoštevilne udeležbe va^ bimo somišljenike iz mesta in dežele, da pridejo prav mnogoštevilno. Vstopnina je 20 vinarjev za osebo, Začetek ob 3. uri popoldne. — Odbor.
Velika nesreča je zadela v soboto dne 19'. jul. vrlega kmeta Žugmana v občini Vosek. Udarila je namreč strela v. hlev in v gospodarsko poslopje, ki je oboje zgorelo do tal. Zgorela je tudi vsa goveja živina, svinje, ves živež in vse orodje, ker se ni dalo rešiti ničesar vsled hudega viharja, ki je ogenj grozno naglo raizširil. Prizadeti posestnik, ki je oče deveterih nepreskrbljenih otrok, se nahaja v najvecji stiski, ker nima sedaj ničesar in je zavarovan le za majhno svotico. V celi okolici pomiluje ljudstvo nesrečno rodbino. Nujna pomoč ji je silno potrebjnaL In ista se toplo priporoča (vse111 blagim dobrotnikom, da jej naklonijo kak, če tudi majhen dar, katerega hvaležno sprejme Karol Žugman, kmet v .Vosku, pošta Sv. Marjeta ob Pesnici.
Središče. - Dne 24. julija, sem Šel iz kolodvora pozno v noč skozi Središče mimo gostilne Zidarič in sem slišal:	„Brenčič, hlače dol.“1 Mislil sem: kako
nesramni so ti Središčani, ki so „,sami zase.“1 Zelo rad bi kaj rekel, pa sem bil rajŠe tiho, da jih nisem nalezel. 'Javno pa rečem: Bog daj norcem pamet! — Istega večera sem prišel na Grabe do župne cerkve in šem slišal getlbo, ki je svirala plojašu Jakfobu.
Cirkovce. Promet na. ndšem novem železniškem postajališču raste dan za dnem. V osmih tednih ima južna železnica nad 1000 K dohodkov. A to je še le začetek! Kaj pfrijetno je, da lahko pošiljamo večje stvari kot brzovozno blago. Dobro smo jo torej pogodili s svojim izletom v sosednjo Slivnico, ko smo kar vkljub najgršemu vremenu naznanili osebno svojim dragim sosedom otvoritev našega postajališča. Danes je marsikateremu pesimistu' žal, ker se ni pridružil naši, 36 oseb broječi Četi. Bili smo sami zavedni možje in navdušeni mladeniči, vsi prijazno sprejeti pri gospodu Lobniku, zlasti še pri gospödu Lesr jaku, prisrčno pozdravljeni od najuglednejših' slivniških domačinov. Pesmi in govori so se vrstili pri najboljši volji, dokler ni ob slovesu iz naše orjaške vrste mogočno zadonela himna:. „(Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije!“
Svečina. Tepež. V nedeljo dne 30. julija je nastal v krčmi A. Menharta na Plaču med pivci prepir in tepež. Jakob in Janez Maček, tesarska pomočnika iz Špičnika, sta vrgla 621etnega viničarja Avguština Musterja in njegovega 211etnega sina Alojzija na tla in sta ju z nožem, nogami in pestmi tak'o dolgo, obdelovala in suvala, da šta oba Musterja zadobila težke poškodbe ter so ju, morali odpeljati v bolnišnico. Proti MaČekoma se je vložila ovadba.
Ljutomer. Veteransko društvo za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo dne. 13. avgusta 1911 v kolodvorski restavraciji tombolo, li kateri se občinstvo prav prijazno vabi. Dobitki pri tomboli so krasni. V prostem času bo skrbela društvena godba za pravi užitek in razvedrilo. — Odbor.
Mala Nedelja. Pretečeno soboto v poznem mraku smo imeli požar. Zgorel je hlev in stiskalnica s ; sodi in žitom vred. V pondeljek o polnoči pa nas je zopet zvon predramil, zopet je bil ogenj. To je bržčas delo kake hudobne roke.
Slovenjgradec. Zadnji čas so postali tukajšnji nemčurski posestniki in obrtniki proti Slovencem tako drzni, da nas imenujejo tu ali tam: „(Win'disch’e Hunde“ (slovenske pse), ali: „(Winidische Trotteln“ (slovenske trotlne), Če ravno živijo dotični trgovci in o-brtniki le od naših grošev. Slovenski denar ljubijo, nas pa sovražijo, to si moramo vsak čas poklicati v spomin. Mi Slovenci smo sicer mirni, pa tako postopanje tukajšnjih nemškutarjev nas mora vendar razburiti. Vse to pa si bomo dobro zapomnili in bomo iz tega izvajali posledice.
St. Jurij ob južni železnici. Nova maša v St. Juriju ob južni železnici. Vse se pripravlja, da se pr-Va daritev svete maše dne 6. t. m., katero bo daroval Častiti gospod Kompolšek, kolikor mogoče slovesno izvrši. Gotovo bode slovesnost lepa, kajti gospod organist Raztočnik je devet gospodičen in nekaj gospodov že dalje časa pridno vadil jv petju jn sicer: za slovesno mašo od Gruberja, „Jubilate“ od Wav-nerja, „Novomašmik“ od K. Bervarja (izdal dr. Som-rek) in, druge cerkvene pesmi. Petje vođi vodja orgij arske šole v Celju, na orgije pa; igraj domači gosp. organist Raztočnik sam. (Ta pevski zbor nam je že tudi pri narodnih slavnostih večkrat popeval slovenske pesmi prav ubrano. Prav je tako!
Marija Nazaret. Odbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva Marija Nazaret, zbran pri izvanredni seji dne 1. avglusta 19)11, obsoja govorjenje neke osebe iz Mozirja v gotovi gostilni dne 30. julija 1911, češ, da je P. Anzelm Murn, ko je odšel v Ameriko začetkom leta 1910, odnesel denar tukajšnjega izobraževalnega društva. Isti odbor javno javlja, da so bili računi pri odhodu P. Anz. Murna popolnoma v rddu, kar je konštatiral občni zbor istega društva. Zato poživlja odbor dotično osebo, da naj molči, drugače bo primoran nastopiti drugo pot.
Frankolovo. Ob času volitev je bil vnet agitator liberalcev od Ciril-Metodove družbe plačani Pre-koršek. Ljudstvo zahteva slovenskih šol, a jih ne dobi, ker baje nima družba denarja. Ima pa denar za agitatorja Prekoršpka, kateri dobi plače in potnine na leto več kajkor znašajo plače dveh učiteljev. In njegovo delo? Govoril je na par veselicah in par podružnic ustanovil, sicer pa zalagal liberalne liste s poročili in napadi na (klerikalce.“
Trbovlje. Štajerski pododbor S. D. Z. naznanja, da trbovljska prireditev odpcjde in da se ne vrši niti 6. niti 13. avg.
Radgona. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Radgoni priredi dne 6. avgusta 1911 na vrtu gospela F. Nedoka, gostilničarja v Žetincih, veselico z igro „Trije tički“ in šaljivo pošto; za petje bo skrbel gornje-radgonski moški zbor. Začetek ob pol peti uri popoldne. V slučaju slabega vremena se preloži veselica za osem dni. Vsi prijatelje izobraževalnega društva; vabi na to prvo prireditev društveni odbor.
Iz Savinjske doline. 'Mrzliški puščavnik nam piše: Uljudno naznanjam, dai sem otvoril novo brivnico. (Bil sem sicer že tudi dosedaj, a, brez patenta; sedaj ga pa imam.) Vabim velike in male, stare in mlade kosmatince. Jamčim, da bom vsakega) pošteno obril. Mila in takih stvari imam cele koše. Zato se priporočam v obilni obisk. Puščavnik iz Mrzlice. — Prvi se je oglasil slavnoznani zdravnik iz Kaplje ob veliki cesti. Komaj sem namreč malo uredil svoje stvari, jo že primaha po strmini navzgor. Gora zelena, si mislim, ta pa je zarašen, kakor rajni žalski sivec, ki je storil tako žalosten konec v — golažu. „Noter! Klanjam se, sluga ponižni!“ .„Mislim, da sem prišel prav?“ „Seveda, kar sedite, bova kmalu gotova.“ „Prosim, gospod brivec, zelo me zmočite z milom, ker imam zadnje čase jako trde kocine.“ i(,|Le mirni bodite. Ali prej niste imeli takih?“ „Ne, še n* zadnji čas, kar sem snedel jv Žalcu neki golaž, mi te dlake kar na vseh koncih rijejo vun.“ „A tako, gospod zdravnik, pa menda niste kaj sivega dobili v golažu?“ „G ne, samo pol ušesa je bilo notri. Jaz ga tako ne bi jedel, pa so nam rekli, da bomo potem bolj brihtni, in da je taka hrana najboljša zoper žalost. No, zdaj pa imam te kocine, pes te plentaj, 'da sem moral snesti tega hudirja.“ „Bodite potolaženi, to se brž pobrije, pa bo dobro. Da le na možgane n,i udarilo. Nič si tega preveč ne vzemite k srcu, saj niste vi sami v takem položaju, gospod doktor.“ „Prav lepa hvala za tolažbo, gospod mojster. Veste, meni je včasih zelo hudo. Tako sem ginjen, ■ da bi najrajši rigal, ali pa. se zaletaval v sosedovo mlako.“' „(To bi bilo pač slabo za vas, če bi vas golaž spravil tako daleč. Pa vam, izvrstnemu zdravjnikju, ne bo težko ustaviti te bolezni. Tako, zdaj pa sva za enkrat gotova, gospod doktor.“ .„Ste pa jako spretni, gospod brivec. Koliko sem dolžen?“ „,Ne bo sile. Pol! funta najfinejšega francoskega mila, 2 kroni, moje precej zamudno delo 1 krono, skupaj 3 K.“ „(Tjukaj prosim! Pa kako, da me vedno imenujete zdravnika?“ j„Kaj, sem se morda zmotil? Ali niste vi z velikim vspehom zdravili v Gradcu?“ „Ne, to je pomota. Pa o tem prihodnjič več, ko se pridem zopet k vam bjrit. Zdravi, gospod) brivec!“ „Adijo, gospod doktor, pardon, ne doktor. Se priporočam za večkrat!“
Št. Jurij ob Tlaboru. „Slovenski Narod“ piše, da detomorilka T. S. ni iz Grajske vasi, ampak iz sosedne župnije. Da bi Ubij vleklo, pristavi po svoji lažnjivi navadi, da je iz Marijine družbe. Ker je v sosednih župnijah Marijina družba le v St. Juriju, zato smo se obrnili tja in izvedeli, da imenovana nesrečnica nikoli ni bila v Marijini družbi, pač pa v neki drugi, popolnoma liberalni. Zato je prišla, tako daleč. Sicer je pa pri ;,,’Slov. Narodu“ itak treba obrniti vsako notico narobe, potem je resnična. Tako, kajkoršna je, jo verjame le kak liberalni špikar.
Št. Jurij ob Taboru. Liberalci se hudo jezijo, ker smo objavili vspored njihovega poučnega) tečaja. In vendar smo storili le svojo dolžnost. Vrnili smo milo za drago. Liberalce je sedaj sram grdih dopisov v njihovih listih, zato so se začeli opravičevati, da niso oni dopisniki. Nafln je vseeno. Povemo jim le to, da; jim bomo vse, kar nam bodo posodili, vrnili z obrestmi !
Gornjigrad. Ko sem šel iz Gornjegagirada domov, po svojih opravkih, sem se slučajno oglasil tudi na Križu v Bertolovi gostilni, v kateri sta ravno znana mladeniča, učitelj Kocbek' in pa tajnik Podbrežnik, razlagala svoje politične modrosti. Kakor sem zvedel, prideta skoro vsaki dan, prodajat svoje bistroumnosti. O tem prihodnjič več. Ko sem slišal govoriti o-menjena „politika“, sem si mislil, ta dva sta pa gotovo iz Londona in sta največja učenjaka na svetu in blagor Križanom, ki jih tako pogosto obiskujeta in jim nasvete daj ata. Jim tudi lahko kaj povesta o žalskem oslu. Ko povem svoje misli nekemu domačinu, mi ta reče: Nas Križane, ki imamo trezno začrtano svojo pot in ki samozavestno stopamo v življenje, je sram biti pri stranki in občevati z njenimi pristaš).
Kajti s stranko, ki ima za svoje slavlje pripravljenega osla, nočemo imeti prav nič opravka, ker vemo za pregovor, ki pravi: „Povej mi, s kom se pajdašiš in povedal ti bom, kdo da si!“
Kozje. Smrt pri požaru. Poroča se nam, da je v bližini pogorela Kiša in gospodarsko poslopje. Začelo je goreti dne 26. julija po polnoči. Požar je meid drugim zahteval kve človeški žrtvi, mnogo živine in vse, seno. Zgorela sta gospodinja in njena hči, ki sta sredi ognja hiteli v hišo, da bi rešili obleko. Skoda na blagu je večinoma pokrita z zavarovalnino.
Vojnik. Naši liberalci so sila narodni, Radi tega so priredili shod v Ljubečni v gostilni znanega posilinemca, kateri je vse otroke pošiljal v nemško šolo v Vojnik (nad eno uro hoda), akoravno ima v Ljubečni, 10 minut oddaljeno, šolo, ki je pa — slovenska. V Ljubečni je več slovenskih gostilen, — a zveza z Nemci in nemškutarji veleva Narodni stranki, da podpira le posilinemške obrtnike. Zjnačilno za liberalce je, da je bil aranžer komedije v Ljubečni i„potovalni učitelj“ Ciril-Metodove družbe. Ivan Pre-koršek iz Prekorja pri Celju, vojniški rojak, kateri pusti podpirati ljudi, ki vzdržujejo vojniš'ko nemiško šolo. Brez komentarja.
Kolera.
Iz Trsta prihajajo poročila o novih napadih kolere.
„Agenzra Stefani“ prinaša komunike, v katerem, javlja italijanska vlada, da je ukrenila vse potrebno za sanitarno varstvo izseljencev. Argentinska vlada se pa protivi temu ukrepu s tem, da ne pusti argentinskih zdravnikov na italijanske ladije. Italijanska vlada pa je, da čuva svojo nacionalno čajst, potom nekega ukrepa suspendirala izseljevanje v Argenti-nijo.
Iz Soluna se poroča, da je bilo ondi 120 slučar jev kolere, od katerih jih je imelo 60 smrten izid. Po zadnjih poročilih iz Carigrada je kolera napadla 19 oseb, izmed katerih so 4'umrle.
Sredstvo proti kole-ri?
Kakor poroča „Corriere della Sera“ iz Rima, se je slovitemu kemiku Guerroni posrečilo iznajti neko sredstvo zoper kolero. Novi specificum bo prišel v trgovino pod imenom „,Vib{riolisin.“ Poizkusi so pokazali neverjetno dobre vspehe. Italijanska vlada bode dala to novo sredstvo zoper kolero dalekosežno poizkusiti.
Vročina.
Po poročilih iz raznih krajev posnamemo, da je zopet nastopila Še veliko hujša vročina. Tako poročajo iz Trsta, da so umrle 3 osebe izmed 4, ki jih je zadela solnčaricu. Istotako imajo na Ogrskem neznosno vročino (44 C). V Beboiinu in okolici nastopa vročina katastrofalno. Mnogo gozdov je v plamenih!
Drugo poročilo pravi, da je umrlo za solnčari-co nad 30 otrok. Iz Diisseldorfa javljajo, da je umrlo za solnčarico 19 oseb, večinoma žensk (i4). Poleg tega pa je pri kopanju utonilo 14 oseb. Po zadnjih poročilih iz Pariza že celo desetletje ne pomnijo take vročine. Med mnogoštevilnimi napadi solnčarice. jih je imelo 10 smrten učinek.
Mi pa še lahko hvalimo Boga, da imamo primeroma še jako hladno ozračje.
(Vročina v New-Yorku je grozna. Pojavljajo se dan za dnevom kake nesreče. Ljudje padajo po ulicah, deloma od vročinske kapi, deloma omedlevajo. Do 13. julija je umrlo v mestu radi vročine 270 oseb. SrgfcM julija so imeli redno vsak dan do 94 stop. Fa-renceita. Vsak 'dan umrje vsled vročine povprečno 10 oseb, več sto jih pa oboli.
Tudi požari se sijno množe v Ameriki. V Detroitu se je vnel na več krajih prostran gozd. Med goreče dele go^ia je zavozil tudi neki osobni vlak, ki se je moral ustaviti, ker so pregoreli na progi pragovi, na katere so položene tračnice, ki so se skrivile vsled silne vročine. Vlak je stal sredi ognjenega morja. Več, potnikov se je radi gostega dima zadušilo, predno je prišla rešitev. Neki drugi vlak je peljal Čez goreč most, ki se je podrl, ravno ko je prišel vlak Čezenj.
V gozdovih je presenetil požar več gospodarjev in uničil veliko iarmerjev, ki so se nastanili v odprtih dolinah gozda.
Dalje ste popolnoma pogoreli v gozdnem kompleksu sezidani vasi Au Sable in Cheboybon, ter še mestece Oseoda. Na stotine ljudi je poginilo v plamenih.
Podobna poročila o vročini, požarih in podobnih nesrečah dohajajo iz cele Amerike. Vročina še ni odnehala.
Tudi ameriške setve bodo trpele velikansko fekodo, kar bo vplivalo zelo neugodno na ves svetovni trg.
Razgled po svetu.
r Nenadna smrt diplomata. Iz Pariza se poroča, da je turški poslanik Abdullah Naum Pascha nenadoma umrl. Imenovani je prišel v najboljšem razpoloženju k sestanku nekega kluba, katerega član je bd. Ko se je pričela zabava, se je nenadoma zgrudil mrtev v fotelj. Pričujoči so se trudili, da, bi mu re-življenje, pa zastonj. Turški generalni konzul in policijski komisijonar sta odredila potrebno za pogreb.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Toplice.
Akratothenne 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno cs-pešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
----- Sezona od 1. majnifca do 1. oktobra.	■ ■■
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvn kopališča.
Za potovalno sezono. g
Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni X kovčeki iz govejega usnja in bogato X
zalogo usnjatih galanterijskih p
Stvari kakor oprav za konje, jahalne p potrebščine itd. priporoča
Rudolf Novak, Maribor g
jermenar in sedlar — Grajski trg. j^ii
Samo lastno izdelovanje. : ž
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Kjer sta v reda tek, preba a.
Sta telo in duša zdrava!
Te rej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN“
želodčni liker
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovoat	liter K. 2-40.
Kabinetna kakovost	liter K. 4-80.
1 Naslov sa naročila: „FLORIAN11, Ljnbljana.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega -.Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Sladet prijeten sen Možnosti
xx je otrok starišem, ki skrbijo noč in dan, da jih Oggg ohranijo zdrave in vesele. Otroci pa so še bolj, ka-kor odrasli izpostavljeni raznim boleznim, ki izvirajo iz prehlajenja, in ravno zato naj ima vsaka gospo-XX dinja v svojem gospodinjstvu ideale n specificum proti UH vsem oblikam prehlajenja: Fayeve pristne mineralne xx pastile, ki jih imajo v vsaki lekarni. Cena škatljici nn K 1. 25. Pred ponaredbami se svari!
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzcrt, c. kr. dvorni dobavitelj Dunaj IV-1., Grosse Netigasse 17.
Kje se kupi dobro, po ceni in fino obuvalo? Edino le v naj večji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Kovaška ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, Korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., Sledilna ognjišča vseh sistemov za zasebnika, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izda Injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi nteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista tožno in solidno, vse po_zmgroih_oenaH^_
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
franio ßure§ Maribor
Tegethofova cesta št. 39.
Katoliški shod jugoslovanske mladine
Eat. shod jugoslovanske mladine. Ker priredi osrednji odbor za katoliški shod jugoslovanske mlar dine posebne vlake za Ljubljano, zato S. K. S. Z. seveda ne bo priredila lastnega in naš pozijv naj se zglase oni, ki se bodo udeležili ljubljanskega slavlja ne velja več. V naslednjem prinašamo vozni red posebnih vlakov. Kar Še primanjkuje, prinesemo, ko bo urejeno. Prosimo, da se agitira za številno udeležbo.
Zagreb—Ljubljana in nazaj.
Odhod ob:	Dohod ob:
uri min.	dnev. čas Postaja		uri min. dnev. čas K h
		Zagreb	6 60
		Stenjevec	6 —
		Podsused	5 90
vozni red za to		Zaprešič	5 80
progo objavimo		Savski marof	5 70
prihodnje dni.		Dobova	5 60
		Brežice	5 50
		Videm-Krško	5 40
		Rajhenburg	5 30
		Sevnica	5 20
5 20	zjutraj	Zidanimost	10 30 po noči 4 40
5 33		Hrastnik	10 18 „
5 44	n	Trbovlje	10 10 „
5 53	a	Zagorje	10 03
6 06	y)	Sava	9 51 „
6 17	n	Litija	9 42 „
6 29	y)	Kresnice	9 32 „
6 44	n	Laze	9 20
6 55	n	Zalog	9 11 „
7 6	n	Ljubljana	9 — zvečer
	Ljutomer—Ljubljana		in nazaj.
nri min.	dnev. čas Postaja		nri min. dnev. čas K h
12 5	po noči	Ljutomer	5 12 zjutraj 13 50
12 16	J)	Križevci	5 1 „ 13 50
12 27	Ji	Bučečovci	4 50 „ 13 20
12 37	ji	Hrastje Mota	4 40 „ 13 20
12 48	n	Radenske toplice	4 30 „ 13 10
1
18
29 39 57
7
17
25 45 56
6
33
44
50
55
7
17
31
54
2
8 16
26
30
v
zjutraj
Gornja Radgona 4	17
Radgona	4	10
Ohranja	3	56
Fnrkla	3	46
Gošje	3	28
Cmurek	3	19
Weitersfeld	3	9
Črnišče	3	1
Spielfeld	2	49
Št. Ilj	2	37
Pesnica	2	25
Maribor	2	15
Hoče	1	50
Orešje Slivnica 1	44
Račje-Fram	1	39
Pragersko	1	27
Slov. Bisrtica	1	17
Poljčane	1	4
Ponikva	12	42
Grobelno	12	34
St. Jur	12	27
Store	12	18
Celje	12	6
Ljubljana	10	10
»
zvečer.
11 50 11 50 11 30 11 30 11 10 11 10 10 80 7 30 7 10 7 00 6 90 6 90 6 80 6 80 6 30, 6 30 5 70 5 70 4 70 4 70 4 40 4 40
K predstoječim voznim redom pripominjamo sledeče ter prosimo vse naše zaupnike, voditelje mladine, našai društva, zlasti pa Še častite gospode duhovnike, da celoto takoj razglasijo ter udeležence pouce, da ne bo nastal kak nered. S strogim upoštevanjem vseh navodil se olajša pripravljalnemu odboru ogromno delo, ki ga ima Še izvršiti, če hoče biti cela prireditev res impozantna manifestacija.
1.	Levo od imena postaj so navedene ure in minute, kadar odhaja vlak od tam proti Ljubljani, desno pa, kadar se vlak v dotično postajo vrne.
2.	Vlaki vozifo samo 8. razred.
3.	- Pri vsaki postaji je navedena cena voznim listkom, ki veljajo za vožnjo do Ljubljane in nazaj.
4.	Vozni listki po navedenih, jako znižanih cenah so veljavni samo le pri teh posebnih vlakih', ke-dor bi torej hotel porabiti s takim listkom kak drugi redni osebni vlak, moral bi si nabaviti navadni vozni listekv
5.	Otroci pod 10. letom plačajo kakor odrasli.
6.	Zai eventuelno prtljago se plača navadna pristojbina.
Cene tem voznim listkom (10 listkov skupaj) so sledeče:	za Hrastnik, Trbovlje in Rakek 39.10 K;
za Zagorje in Planino 32.60 vin.; za Savo, Litijo in Logatec 26.10 K; za Verd 19.30 K; za Kresnice in Borovnico 16.30 K; za Laze in Preserje 9.80 K; za Zalog in Brezovico 6.50 K.
Vsakemu naročilu se blagovoli priložiti 1 krono za poštnino.
Služba organista
se odda s 1. septembrom t. 1. pri Sv. Križu nad Mariborom. Ponudbe pismeno ali ustmeno na župni urad. 124
Pijte samo Tolstim slatino.
Naroči se g Tolstem vrhu, Basnii, Korono.