PoAtnina plačana v gotovini. Leto XVII., št. 10S Ljubljana, četrtek 7. maja 19)6 Cena 2 Din Upravm&tvo; ujuDljana, tuiafljeva ulica 5. — reieton S t. »m, 3123. 3124, 3125, 312«» iBseratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova Ul. i. — Tei. 3382, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 100. Računi pri pošt- ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št. 105.241. Ob zlomu Abesini je Beg abesinskega cesarja na francosko ozemlje pri Džibuti ju in od tam na angleško vojno ladjo predstavlja z istočasnim vkorakanjem italijanskih čet v Adis Abebo zaključno fazo razpada edine samostojne in avtohtone države na črni celini. S tem pada država, ki je starejša od vseh evropskih državnih tvorb- Bila je veke in veke otok krščanstva v morju poganstva in se je dovolj krepko upirala silni premoči islama, čeprav je_ bila navezana le na svojo lastno moč in brez podpore ostalega krščanskega sveta. S padcem Abesini je postaja vsa Afrika evropska kolonija. Državica Liberija je zasilna in umetna tvorba zapadnja-kov in v tem pogledu ne šteje. Črno pleme je s tem popolnoma podrejeno nadvladi belcev. Razlogov za ta poraz je dovolj tudi v Abesiniji sami, ki je v dvajseti vek stopila isto tako primitivno organizirana, kakor je bila v prejšnjih stoletjih. Zato ni mogla odoleti silnemu pritisku moderne evropske velesile, opremljene z vsemi pridobitvami sodobne oboroževalne tehnike. Usoda Abesini je je bila zapečatena v onem trenutku, ko se je duce odločil, da prekine tradicijo kolonialnih vojn in napade črno cesarstvo s par stotisoč možmi moderno urejene vojske. Evropske velesile so svoje kolonialne pohode doslej vodile z majhnimi silami, Musso-lini pa je spoznal, da vojna proti Abesiniji v sedanjih mednarodnih prilptah zahteva brzega postopka in še hitrejšega uspeha, ako naj se izključi opasnost, da bi potekla med jalovimi pogajanji z interniranimi velesilami. Prelom z davno tradicijo se je tedaj pokazal popolnoma na mestu in preden so ostale evropske kolonialne sile sploh spoznale pravi položaj, stoje italijanske čete pred abesin-sko prestolnico, črno cesarstvo s svojo tisočletno tradicijo leži na tleh, abesinski cesar pa se je z begom rešil ujetništva- Abesinska tragedija se je odigrala javno pred vsem svetom. Ostala pa so svetu prikrita dogajanja za kulisami in težko si je že danes ustvariti objektivno sliko vseh posameznih faz razvoja, ki je kljub vsem lepim mednarodnim pogodbam izbrisal z zemljevida dosedaj svobodno državo. Svoj čas je Italija sama spravila Abesinijo v Ženevo, dočim so se ostali odločujoči činitelji, zlasti Velika Britanija, odločno upirali sprejemu ne-guševe carevine v ženevsko društvo. Abesinija je bila vedno predmet raznih dogovorov med tremi svojimi mejaši, Italijo, Francijo in Anglijo. Zato so v Londonu smatrali, da se z njenim vstopom v Društvo narodov Italija odpoveduje svojim aspiiracijam samo iz razloga, da bi onemogočila tudi angleške težnje po onem delu Abesinije, ki je bil znan kot britanska interesna sfera. To angleško mišljenje se je pokazalo za_ pogrešilo- Italija se ni odpovedala svojim aspiiracijam, marveč si je izbrala le drugačno pot. Zopet se je pokazala kot stari mojster v diplomaciji. Duce je postopal z neizprosno doslednostjo ter učinkovito naglico, zato uspeh ni izostal. Ako se spomnimo, kako je ženevska institucija postopala pri obravnavanju abesinskega vprašanja, se moramo globoko zamisliti nad velikansko neskladnostjo med visokoletečimi frazami, ki so bile na dnevnem redu, in med slabotnim, naravnost ničevim uspehom teh govorniških vaj. Zadeva Abesincev je romala pred odbor trojice, odtod pred odbor osmerice, ki mu je kmalu siledil odbor trinajstorice, došla je celo pred plenum ženevskega zbora, edini učinek pa so bile sankcije, ki niso koristile napadenemu, niso niti najmanj zavrle napadalca, pač pa so prinesle ogromno gospodarske škode nekaterim članom DN, ki nimajo nikakršnih interesov v Afriki in so se akciji pridružili bodisi iz zvestobe do DN, bodisi prisiljeni po svojih zvezah z interesiranimi velesilami. Ko je v Ženevi abesinsko vprašanje hodilo svojo križevo sl-užbeno pot, je bilo težišče problema kaj kmalu preneseno na evropska tla. Pojavilo se je kot grozeč temen oblak nad Sredozemljem in :rii mnogo manjkalo, pa bi bil kolonialni pohod podrejenega pomena postal povod za novo evropsko, novč svetovno vojno. Značilno je, da narodi v tej nevarnosti niso več pričakovali rešitve od Društva narodov kot takega. Nekdaj ugledna ženevska institucija je padala od stopnje do stopnje, z abesinsko zadevo pa je dosegla točko, odkoder si je težko misliti zopetni vzpon. Nekoč so se pogledi vseh narodov z zaupanjem obračali proti Lemanskemu jezeru, danes pa tega zaupanja ni več. Vedno bolj se vko-reninja prepričanje, da je Ženeva samo instrument mogočnikov, ki jo priznavajo le teko dolgo, dokler je to v skladu z nji-hovimi interesi. Abesinska zadeva je le zadnji dokaz, da Društvo narodov ni sposobno vršiti velikega poslanstva, zaradi katerega je bilo poklicano v življenje- Narodi morajo iz tega izvajati kon-sekvence in jih tudi že izvajajo, o čemer najbolj pričajo naraščajoči proračuni za oboroževanje. Abesinija je kot svobodna, suverena država črtana z zemljevida. Tudi -Vo se na ta ali oni način obnovi, resnično ne-odvisna ne bo več. marveč kvečjemu država po vzorcu Mandžurije. Ni pa s tem Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 244(h Celje, Strossmayerjeva ulica štev. I. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Balkanska zveza čvrsto na straži Zasedanje Balkanske zveze zaključeno — mej na Balkanu — Ba Popolna solidarnost - Proti vsaki reviziji lkanska zveza ojačena Beograd, 6. maja. p. Današnji dan bo ostal važen datum v zunanje-političnem razvoju našega naroda. Po dveh dneh in pol se je zaključila ena izmed najvažnejših konferenc stalnega sveta Balkanske zveze, nocoj pa se je pričela redna konferenca stalnega sveta držav Male antante. ki je na drugih področjih mednarodno političnih odnošajev prav tolikega pomena. Za obe konferenci je bilo po vsem svetu izredno veliko zanimanje, kar dokazuje tu- di ogromno številno novinarjev, ki so se zbrali v naši prestolnici v teh dneh. Davi se je vršila v zunanjem ministrstvu poslednja kratka seja Balkanske zveze. na kateri so obravnavali še nekatera manj važna vprašanja in sestavili komni-ke. Ob 14.30 je predsednik stalnega sveta Balkanske zveze turški zunanji minister Tevfik Ruždi Ara* sporočil poročevalcem listov naslednji uradni komunike: Stalni svet Balkanske zveze je imel od 4. do 6. maja v Beogradu 5 sej pod predsedstvom Nj. eks. Ruždija Arasa, turškega zunanjega ministra in sedanjega predsednika Balkanske zveze. Vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu. so se prerešetala v kar najbolj prijateljskem duhu in dobila razplet, ki ga narekujejo koristi štirih držav in varnost na Balkanu ter splošna ohranitev miru, ki mu je Balkanska zveza bolj privržena kakor kdajkoli doslej. Najpopolnejši sporazum se je ugotovil med štirimi zunanjimi ministri glede vseh vprašanj, ki so bila predmet njihovih razgovorov. Grčija je precizirala svoje stališče do balkanskega pakta v smislu povečanja solidarnosti med podpisnicami v soglasno zadovoljstvo članov stalnega sveta. Ker temelji politika Balkanske zveze na neizpremenljivosti sedanjih meja in spoštovanju varnosti, je stalni svet predvidel najučinkovitejše ukrepe v svrho striktnega izvajanja v onem delu Evrope, kjer se nahajajo balkanske države. Stalni svet je prav tako preciziral stališče Brlkanske zveze glede vseh važnih in perečih mednarodnih vprašanj. Stalni svet je sklenil sestati se ponovno v Ženevi o priliki skupščine Društva narodov meseca septembra 1936, nato pa v začetku decembra v Atenah. Metaaras: Odkrit sporazum Pri današnjem sprejemu ki so Sfl priredili zunanjii miimVri držav Balkanske zvez" novinarjem v zunanjem mri:ni/Ftfcss+vu. *e MIa prisotnih preko 200 domačih im tujih novinarjev- Zastopani so bili vsi veliki svetovni! (Vi"=opism koncem i. Grškii ministrski predsednik Metaxais ie izjavil: V Beogra)diu je bilo izvršeno zelo koristno delo ne le za Grčijo, nego za vse članice Balkanske zveze. Toliko bolj sem zadovoljen, ker smo zvesto služili in'eresr>m i Grčije i Jugoslavije i Rum unije i Turčije. Zame pa je bilo poleg doseženega sporazuma posebnega pomena tudi to, da smo se razgovarjailij odkrito in pošteno. To mi je najdražje na tem sporazumu, ker sem mnenja, da ono, kar se odkrito pove in dožene med prijatelji, mnogo več velja kakor pisana beseda. To smo takrat z g. dr- Stoja-dinoviičem tudi desegli. V Atene se vračam, da bi svojiim rojakom povedal, da imamo v Jugoslaviji prijatelja, na katerega lahko računamo, katerega beseda drži. Jeseni bomo imeli nov sestanek sveta Balkanskega sporazuma, in sicer v Ženevii, v decembru pa v Atenah. Prepričan sem, da bosta tudi ta dva sestanka prav tako uspešna, kak čaje bila sedanja konferenca Tevfik Ruždi Aras: Plodovito zasedanje Turški zunanji minister Ruždi Aras je izjavili: Pričujoči sestanek sveta Balkanske zveze v Beogradu je bilo eno izmed najplodo-vitejgih zasedanj. In uspeh tega zasedanja je velevažen, če vpoševamo sp'ošne razmere in okolščine. Za ta uspeih smo dolžna mnogo hvaležnosti visokemu in prosve'lje-nemu pokroviteljstvu Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavi velikega nadaljevale« dela velikega pokojnika, ir. zelo dragocenemu sodelovanju mojega prijatelja Stoiadinov ča, predsednika jugosJpvensike vlade, ki je eden i'/med odličnih državnikov naše dio-be. ki ss od dne do dne bolj uveljavlja. Ni mi treba pravi*i varni, da živimo v resnem času. kar zahteva od n«is — in česar Balkanska zveza pač ne bo zanemarla — da spremljamo zelo pozorno razvoj položaja v Evi ropi in vse dogodke, ki se f>d-igravajo, zWii v krajih, kjer so r>ri nadeti bai!fc~mgiVli zavezniki. Po tem sestanku ie moje prepričanje o naši solidarnosti še zraslo. vaše vlade dr. Stojadinovičem im z g. Ti-tulescom, da bi čim uspešneje zavarovali mir in varnost naših narodov v Evropi. Pot na Oplenac Ob 7.45 se je minister Krofta odpeljal s simplonskim ekspresom do Mladenovca, odkoder se je z avtomobilom odpeljal na Oplenac, kjer se je pred grobom blagopo-kojmega kralja Aleksandra I. Ued.nitelja poklonil njegovim zemskim ostankom. Okrog 11. se je vrnil v prestolnico. Ko se je vpisal v dvorsko knjigo, se je odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer se je baš vršila poslednja seja zunanjih ministrov držav Balkanskega sporazuma. Tako je že dopoldne prvič prišel v stike s svojimi tovariši iz bafkanskih držav. Prva seja Ob 17 se je pričela seja sveta Male antante. Prisostvovali so ji predsednik ministrskega sreta in zunanji minister dr. Sto-jadinovič, zunanji minister češkoslovaške republike dr. Krofta in rnmunski lunanji minister Titulescu. Ob 19. ie bila seja zaradi odhoda grške delegacije prekinjena. Kosilo na čsl. poslaništvu Opoldne je češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Girsa priredil kosilo na čast zunanjim ministrom držav Balkanske zveze. Udeležili so se ga ministrska predsednika Metaxas in dT. Stojadinovič ter zuna- j nji ministri Titulescu. Ruždi Aras in dr. ' Krofta. Prisotni so bili tudi volni minister 1 general Marič, finančni minister Dušan Le- I tica, grški poslanik Sakelaropulos, '»-anco- ! ski zunanji minister Titulescu, turški zuna- j dr. Krofta je porabil tudi to priliko, da je I še poglobil svoj kontakt z državniki zavezniških balkanskih držav. Odhod grške in turške delegacije Grška delegacija je odpotovala s posebnim vlakom ob 19.30. K slovesu so se zbrali predsednik vlade dr. Stoiadinovič ruminr ski zunanji minister Titulescu turški zunanji minister Ruždi ATas. češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta. rumunski poslanik Guranescu in češkoslovaški poslanik Girsa. Skupaj z grško delegacijo je odpotovala tudi skupina grških časnikarjev. Oh' 21.40 je odpotovala m Beograda tudi turška delegacija. Danes avdienca pri knezu namestniku Jutri dopoldne bo v zunanjem ministrstvu druga seja stalnega sveta Male antante. Opoldne bo zunanje ministre sprejel v posebni avdienci Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ob 13. pa bo pri njem v dvorcu na Dedinju intimno kosilo. Kraljeva namestnika dr. Rademko Stankovič im dr. Ivo Pero vič bosta sprejela zunanje ministre držav Male antante popoldne ob 17. Abesinska tragedija V abesinski prestolnici zopet mir in red — Kako so Italijani zasedli Adis Abebo London, 6. maja. k- O vkorakanju i-talri- I pragiih svojih hiš. Nikjer ni bilo videti janskih čet v Addis Abebo poročajo na- kakšnega sovraštva med prebivalstvom. Prlčetek zasedanja držav Male antante Evropski dogodki in pregrupacija interesov na dnevnem redu — Zasedanje bo trajalo do petka Danes se je v Beogradu pričela tudi Na postaji se ga pričakovali ministrski konferenca stalnega sveta držav Male an- , predsednik in zunanji minister dr. Stoja- tante Njegovo sedanje redno zasedanje je toliko pomembnejše, ker bodo na njem obravnavali celo vrsto važnih vprašanj evropskega in še posebno srednje-evropske-ga značaja. Na dnevnem redu so najno. vejši dogodki v Evropi ter poslednje pre-grupacije interesov posameznih držav. Vsa ta vprašanja »o vitalnega pomena za vse tri zavezniške države. Po prvotnem programu bi se morala konferenca Male antante zaključiti jutri zvečer. Ker pa se je konferenca Balkanske zveze zavlekla za pol dneva in se je pričela tudi konferenca Male antante s prav toliko zakasnitvijo, ni izključeno, da bo zaključen šele pojutrišnjem dopoldne. Prihod dr. Krofte Češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta je prispel v Beograd davi ob 7.30. dinovič, pomočnik zunanjega ministra MartLnac in načelniki zunanjega mini- | strstva. Od diplomatskega zbora so bili navzoči grški poslanik Sakelaropulos, rumunski poslanik Guranescu in turški poslanik Hajdar, češkoslovaški poslanik Girsa pa se je odpeljal češkoslovaškemu zunanjemu ministru nasproti do Zemuna. Minister dr. Krofta se je dr. Stojadimo-viču in ostalim navzočim osebnostim zahvalil za sprejem in dejal: Zelo rad izkoriščam priliko, ki mi jo nudi sestanek stalnega sveta Male antante, da si ne samo kot zunanji minister, ampak tudi kot zgodovinar ogledam Beograd, ki je za svobodo in edinost kraljevine Jugoslavije doprineslo mnogo žrtev, da bi na koncu postalo močna prestolnica vseh Jugoslovanov. Posebno se radu jem, da bom imel ob tej priliki možnost, da na konferenci bratsko sodelujem s predsednikom Eden o položaju DN Je doživelo hud udarec, kljub temu pa mora nada ljevati svoje delo T__^ rw. /S 0 -?Q A A "\T OtTAli H O T-l O -i i t-i.. J« r.M n ; »Tv^rv London, 6. maja. AA. V svoji današnji izjavi v spodnji zbornici je zunanji minister Eden izrekel priznanje hrabremu nastopu britanskih čet, ki so branile britansko poslaništvo v Adis Abebi. Nato je prešel na položaj, ki je nastal zaradi najnovejših dogodkov, in je dejal med drugim: Položaj, s katerimi morajo računati Velika Britanija in druge države, članice DN, je zelo mučen. Pojasnil vam bom, kako je treba po moji sodbi ravnati v tem položaju. Po moji sodbi je treba predvsem pogledati dogodkom naravnost v oči. Ob- odstavljeno z dnevnega reda mednarodne politike tudi abesinsko vprašanje kot taiko. Ono bo dallo še prepolno dela državnikom in diplomatom vseh držav, ki so zainteresirane ,v Afriki. tožujejo nas predvsem, da nismo izpopolnili svoje dolžnosti do DN. Ni dvoma, da je Društvo narodov doživelo hud udarec in prav tako' tudi načelo kolektivne varnosti. Kakor sem že rekel, je treba pogledati dogodkom v oči in brez strahu izvajati nauk, ki ga ti dogodki vsiljujejo. Eno je neizpodbitno, namreč, da mora Društvo narodov nadaljevati svoje delo. To je neobhodno potrebno za nadaljnji razvoj dogodkov v sodobnem svetu. Prav tako je potrebno, da se v«aka država-članica jasno opredeli glede sv°jega nadaljnjega zadržanja Glede britanske vlade naj povem da bo pokazala, ko bo napočil čas, da zna zelo jasno in nedvomno obrazložiti svoje stališče. Začnimo takoj proučevali probleme, ki so jih ustvaril? najnovejši dogodki, nato pa bomo brez odloga stop!li v dogovore z vladami naših dominionov. slednje podrobnosti: Itali anska vojska je zasedla abesinsko prestolnico včeraj ob 16. Že dopoldne so pri pele čete pred prestOrient Construct« razpolaga le z nedovoljnimi sredstvi. Pripravljalna dela za požarevsko progo so morala biti ustavljena. Zato pa sta Reich in Tabeau od naše države akceptirane menice, ki bi morale ostati v depoju banke »Compass« na Dunaju, brzo eskom-tirala. In tako so se pričele te menice potepati po raznih evropskih denarnih tržiščih z vedno nižjim tečajem. V tem položaju se je ponudila švicarska tvrdka Losinger, da prevzame obveze jOrient Constructa« ter izvrši njegovo pogodbo. Po dolgih pogajanjih z vlado je finančni minister dr. švrljuga odobril prenos pogodbe na Losingerja. Kmalu pa so nastale tudi z Losingerjem finančne težave. Takrat se je vmešaj tudi dunajski »Phonix« in izgleda, da je priskočil Lo-singerju finančno na pomoč proti temu, da je bil del naših državnih menic, izdanih svoj čas »Orient Constructu«, prenešen na Phonixa. Te menice, ki se nahajajo danes baje v ČSR tvorijo velik del kapitalnega kritja za wPh6nixove« obveznosti v Jugoslaviji K aferi »Orient Constructa« se je sedaj oglasil bivši prometni minister inž. Laza Radivojevič z ugotovitvijo, da on kot resorni minister s vprašanji požarevske proge sploh nikoli ni imel nobenega posla. Niti ni v katerikoli funkciji sodeloval pri sklepanju prve pogodbe, niti pri prenosu te pogodbe na tvrdko »Losinger«:. Odvojeno od požarevske afere je treba motriti razvoj zadeve z železniškima programa Priština—Peč in Bihač—Knin, ki je v zvezi z imenom prijatelja slovitega Staviskega, bivšega francoskega poslanca Edmonda Boyerja. L 1930. je bil razpisan mednarodni natečaj za zgraditev železniških prog v Jugoslaviji. Oddelek za gradnjo želznic takrat ni spadal pod ministrstvo prometa, nego pod ministrstvo za zgradbe in na predlog takratnega ministra za zgradbe Filipa Trifunoviča ter po referatu ministra financ dr. švrljuge je ministrski svet odobril pogodbe z Ed-mondom Boyerjem, za katerega so se bili zavzeli francoski uradni krogi. Kakor znano, se je tudi pri tej pogodbi pokazalo, da je sklenjena z nesolidnimi elementi. Premešna je bila pozneje na znano tvrdko »Batignolles«, ki je progo Peč—Priština zgradila, dočim je bila pogodba za progo Bihač—Knin razveljavljena ter sklenjena nova pod znatno ugodnejšimi pogoji. Kaj pomeni Abesinija za Italijo Italijanska kolonialna posest v Afriki znaša sedaj milijon kvadratnih milj. Silna gospodarska pridobitev Rim, 6. maja. o. Z zasedbo abesinske prestolnice je končana ena največjih kolonialnih ekspedicij. Italija je sedaj zasedla področje, ki meri 350.000 kvadratnih milj. Z okupacijo Abesinije sta združeni obe koloniji, in to Somalija v izmeri 194.000 ter Eritreja v izmeri 45.000 kvadratnih inilj. Na ta način je nastala nova afriška država, ki meri nad 600.000 kvadratnih milj. Ce Se k temu prišteje še libijska kolonija v izmeri 420.000 kvadratnih milj, znaša stolpna italijanska kolonialna posest v Afriki nad milijon kvadratnih milj, desetkrat več kakor meri vsa Italija Italija je s tem pridobila še okrog 10 milijonov prebivalstva, iz katerega lahko sestavi novo kolonialno armado najmanj milijona vojakov. S tega vidika pomeni okupacija Abesinije ne glede na naravna bogastva tega ozemlja za Italijo silno pridobitev in neizmerno okrepitev njenega položaja v Evropi. Italijanski tisk o Mussolinijevem govoru Rim, 6. maja. o. V tukajšnjih mednarodnih diplomatskih krogih gledajo brez vznemirjenja na razvoj dogodkov. Včerajšnji Mussolinijev govor je bil po njihovem mnenju mnogo bolj namenjen »za domačo porabo« v Italiji, da dvigne duh in moralo naroda, ki vedno hujše čuti posledice gospodarskih sankcij ter da mu vlije novo upanje na srečen izid bližnje diplomatske borbe, ki bo mnogo trša kakor pa je bil vojaški pohod v Abesiniji. Kot posebno značilno in pomirjevalno smatrajo dejstvo, da Mussolini v svojem govoru ni polemiziral niti z ženevo niti z Anglijo. Iz tega sklepajo, da hoče Italija v popolnem sporazumu z ostalimi velesilami sodelovati pri reševanju evropskih problemov; kar pa se tiče Abesinije, je iz govora razvidno, da smatra Italija Abesinijo odslej za svojo kolonialno posest ter da bo že v bližnjih dneh sporočila velesilam okupacijo abesinske države kot trajno. Na vrsto pride sedaj Balkan Pariz, 6. maja. o. Diplomatski sotrudnik »Oeuvra« razmotriva na podlagi informacij, ki jih je dobil v zunanjem ministrstvu, o nadaljnjem razvoju mednarodnega položaja in prihaja do naslednje prognoze: Miussolini je snoči v svojem govoru sam priznal, da je izvojeval zmago v Abesiniji proti volji Društva narodov ter naglasil, da je »s tem končana prva etapa na poti do ciljev, ki ai jih je postavila fašistična Italija, ter da je ni sile na svetu, ki bi mogla Italijo prisiliti, da se odreče svojim osvojitvam m svojim ciljem Italija bo z enako odločnostjo kakor v Abesiniji nadaljevala svoj pohod ter izvršila svoje jutrišnje naloge.« Po mnenju »Oeuvra« je Mussolini mislil pri tem oči vidno na balkanske države, predvsem na že sedaj več ali manj zasedeno Albanijo. Akoija, ki se more slutiti na podlagi teh Mussolinijevih izjav, je neposredno naperjena proti ostalim balkanskim državam. Ako postane Italija popoln gospodar v Albaniji, bo mogla znatno okrepiti svojo vojsko z albanskim narodom, ki daje najboljši vojaški materijah Moderno oborožena bi taka vojska predstavljala za Italijo na Balkanu silno oporo. Vse to mora navdati iskrene prijatelje miru v Evropi z veliko skrbjo. Že sedaj je mednarodni položaj skrajno kompliciran, ker je Mussolini jasno izjavil, da je Albe-s-inija prenehala obstojati ter da je izbrisana z zemljevida kot samostojna država. Miussolini hoče v Abesiniji skleniti samo »rimski mir«, to se pravi z drugimi besedami, proglasiti dosedanje abesinsko ozemlje za italijansko kolonijo. Italija triumfira Rim. 6. maja o. Italijanski listi objavljajo danes pod celostranskimi naslovi poročila o slavnostnem vkorakanju italijanskih čet v Adis Abebo in poudarjajo, da ]e Mussolini s tem izpolnil glavni del svoie obljube in postavil temelje novemu rimskemu imperiju Po naročilu Mussolinija mora vsa Italija tri dni proslavljati zmago v vzhodni Afriki. Na vseh hišah morajo biti vse tri dni izobešene italijanske trikolore in fašistični emblemi-Po snoonjih velikih manifestacijah v Rimu so bile danes prirejene velikan.ske manifestacije po vseh mestih. V Rimu so snoči dolgo prirejali manifestacije Mussoliniju ki se je moral osemkrat pojaviti na balkonu ter ponovno govoriti. Množice so krenile nato pred dvor. kjer so se manifestacije nadaljevale pozno v noč. Kralj, kraliica in prince.-«! Marija so se trikrat pokazali množici na balkonu dvorca. »Giornale d'Italia« objavlia danes uvodnik, v katerem.podčrtava, da je Italija zmagala ne samo v Abesiniji, marveč, da je dobila še težjo bitko tudi v Evropi kjer 5o ostali razočarani vsi sankcionisti. ki so pričakovali. da se bo Italija uklonila ženevskemu diktatu. Tudi »Tribuna« podčrtava zmago Italije na polju sankcij in poveličuje odpornost Italije, ki je prestala uaihujšo preizkušnjo. Italijanski narod ie s<_'daj izšolan v disciplini in bo v neomainem zaupanju sledil odslej duceju v vsaki niouovi akciji s še večjo discipliniranostjo, dobro vedoč, da ga lahko povede Mussolini k novim zmagam in triumfom. Energija Italiie je neizčrpna in to ustvarila še nove čudeže, ki bodo mnoge v Evropi zapre pastili. mnoge pa navdušili Napredovanja Beograd, 6. maja. p- V upravni službi so napredovali za eno položajno skupino: iz 5. v 4. /2 sreski načelnik dr. Janko Vidic v Ptuju, dr. Ivan Zobec v Celju, Franjo Maršič v Ljubljani, dr. Lovro Hacin v Litiji. Anton Krajšek v Krškem, iz 7. v 6. pol. skupino pomožni tajniki Franjo Jakil pri sreskem načelstvu v Mar:boru-levi breg, Franjo Mejač, Ivan Soteljšek. Dominik Zaplotnik in Adolif Hink pri banski upravi v Ljubiiani. Anton Knez pri komisarija-tu železniške in obmejne policije v Mariboru. Beležke Rojstni kraj ministra dr. Kreka Te dni se je mudil v Polianski dolini minister brez portfelja dr. Miha Krek, ki je govoril v Poljanah na shodu JRZ. 0 tem shodu piše »Slovenec« med drueim; iPri starih Grkih so se prepirali o rojstnem kraju učenjaka Homerja. Sedem mest se je prerekalo, kje je bil Homer rojen. Vsako izmed teh mest ie hotelo biti rojstni kraj Homerja. Nekaj podobnega se godi sedaj našemu ministru dr. Kreku. Bohinjci pravijo naš rojak je. v Polianah trdijo isto, v Lesk ovci pa nič drugače. Da je minister dr. Krek moral včeraj na shod v Poljane, ni zadnji med razlogi ta, da ie Poljanska dolina hotela videti svojecra roiaka-ministra. Na ministrov shod se je včerai zbralo v Poljanah toliko ljudi, kakor jih ni bilo še na nobenem shodu, odkar ni več rainega Evangelista Kreka. Poljanska dolina na je hotela. da bi poznala sedanjega Kreka. Na primeren način se jim je tam včeraj minister dr. Krek predstavil, ko se ie začuden nad toliko množico vprašal ter deial: »Vem da je mnoge izmed vas pripeljala semkaj radovednost, kakšen je tisti t-ob iz Leskovce, ki je minister postal«. Pa so liudie lega »poba silno radi poslušali, kajti vztrajali so dve uri na shodu, četudi so bili izpostavljeni precej toplemu soncu. Lepo je govoril minister dr. Krek-..« Tožba Sokola proti škofu dr. Srebrniču Svoječasno smo že poročali o sodni razpiavi na tožbo saveza Sokola kralievine Jugoslavije proti škofu dr. Srebrnicu zaradi znane škofovske protisokolske poslanice. Proces se vleče že nekaj let. Na prvi razpravi je bil škof dr. Srebrnič oproščen, na drugi obsojen, dočim je prizivno sodišče obsodbo razveljavilo ter vrnilo ves predmet sreskeniu sodišču, da ga še enkrat presodi. Tako se je vršila v torek ponovna razprava pred zagrebškim sreskim sodiščem-Obtoženega škofa dr Srebrniča je zastopa! sušaški odvetnik dr. Mikuličič tožitelja pa zagrebški odvetnik dr. Hugo Werk. Zagovornik dr. Srebrniča je zahteval, da se izloči sodnik dr. Kovač ker je katolik ter bi prišel kot tak v spor s svojo vestjo, če bi sodil škofu, odnosno V6ema episkopatu, ki fun-gira kot podpisnik inkriminirane poslanice. Ker je sodišče to zahtevo odbilo je najavil zagovornik obtoženega škofa pritožbo. Nato je dr. Mikuličič v daljšem govoru ugovarjal pristojnosti sodišča, češ da je še vedno v veljavi stari konkordat iz avstro-ogrske dobe, ki izključuje pristojnost posvetnih sodišč za škofe Prav tako je ugovarjal tudi proti temu da ie vložil tožbo sa-vez SKJ. češ da se morejo žaliti samo fizične osebe, ne pa organizacije. Sicer pa obtoženec v polni meri priznava svoje delo ter predlaga dokaz resnice, da ie sokolska organizacija brezverska in celo protiverska. Kot dokaz navaja razne odstavke iz sokol-ske brošure »Pota in cilji«, ki govori o tem, da ne delajo Sokoli nobene razlike med verami in da se v Sokolu zbirajo pripadniki vseh veroizpovedi. Dalje pravi poslanica. da se vrši sokolsko delo v duhu Tyrševih idej. ki pa so bile brezverske. V dokaz je predložil dr. Mikuličič brošure, ki jih je napisal dr. Tyrš. Končno se sklicuje dokaz Tesnice še na to da škoduje sokolska vzgoja morali mladine radi go.ote pri telovadbi. Na predlog zastopnika tožeče stranke dr-Werka je sodišče odgodilo razpravo, da bo lahko izdelal odgovor na dokaz resnice, ki ga je predložil dr. Mikuličič. Halo, tu radio možatost! Namesto da bi se »Slovenec« spustil v stvarno razpravo o važnem problemu slovenskega radia, se v včerajšnji številki dela norca iz dopisa, ki ga je v imenu mariborske pevske župe poslal profesor Mirk predsedniku vlade, ministru pošt in predsednikoma finančnih odborov narodnega predstavništva v Beogradu. Mariborska Ipavčeva pevska župa je namreč tudi podpisala izjavo nacionalnih prosvetnih organizacij, ki zahteva, naj se ob splošni reorganizaciji naše radiofonije ljubljanski radio uredi tako, da bo pri njem zajamčeno nepristransko udejstvovanje nacionalne kulture in izključena nevarnost kulturno ali politično enostranske eksploatacije. Naknadno pa si je menda Ipavčeva župa premislila in je v dopisu, ki ga uvodoma omenjamo, svoj podpis preklicala ravno na 1. maj. ko je minister za pošte v finančnem odboru senata odkrito priznal upravičenost spomenice nacionalnih kulturnih organizacij. Predsednik Ipavčeve pevske župe g. pro-fl fesor Mirk izjavlja sedaj, da ni vedel, kaj je podpisal, češ da mu je resolucijo predložil neki g. Cimerman z izjavo, da gre za postavitev relejne postaje v Mariboru, gospod profesor pa med šolskim odmorom, med katerim mu je bila resolucija predložena, ni imel časa, jo prečitati. (Petit resolucije obsega 15 s pisalnim strojem pisanih vrstic!) Sedaj izjavlja g. profesor Mirk, da se Ipavčeva pevska župa »kot strogo nacionalno in kulturno pevsko društvo ne more strankarsko- politično opredeliti«, in zato preklicu je svoj podpis. G. profesor Mirk je torej čudnega mnenja, da je izjava nacionalnih kulturnih organizacij, ki se izreka proti enostranski kulfurni ali politični eksploataciji slovenskega radia, •strankarsko politična manifestacija ... Po vsem tem je razumljivo, ako »Slovenec« v kruti ironiji objavlja dopis g. profesorja Mirka pod zafrkljivim naslovom: »Halo, tu radijo naglica«, akoravno mislimo, da bi se bolje prilegel naslov, ki smo ga mi postavili na čelo naše notice. Radi pa bi vedeli, ali so tudi ostali člani vodstva Ipavčeve župe mnenja, da je smatrati za strankarspo-politično gesto zahtevo, naj bi ljubljanski radio služil vsej slovenski kulturi. i Kongres strojevodij Beograd. 6. maja. A A. Dne 9. maja bo v Splitu 14. redni kongres strokovnega združenja strojevodij in brodarjev kraljevine Jugoslavije. Dan pred kongresom bodo im-i-li delegati pokrajinskih uprav uvodno konferenco. na kateri bodo razpravljali o vseh perečih vprašanjih ki se tičejo strojevodij in drugega strokovnega osebia na državnih železnicah iu Ladjah. Prispevki kneglnje Olge za nove cerkve Beograd, 6. maja AA. Ni. Vis. kneginja Olga je blagovolila pokloniti no tisoč dinarjev odboru za postavitev corkve sv. Bogo-rodice v vasi Trnovo, sroz bitoijski, in odboru za postavitev spominska cerkve bla-gopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja na Mačkovem kamnu. Zagrebška vremenska napoved M danes; Pretežno oblačno lokalno deževje, zmerno toplo. Načrt zakona o minimalnih mezdah Beograd, 6. maja. o. V ministrstvu socialne politike je dogotovljen načrt predloga zakona o minimalnih mezdah. Ta načrt so sedaj dostavili vsem zainteresiranim organizacijam z nalogom, da najkasneje do 26. maja sporočijo ministrstvu svoje pripombe. Rnmunska odlikovanja Beograd, 6. maja. AA- Rumunski kralj Karol II. je odlikoval z redom rumunske krone 1. stopnje prometnega ministra dr. Mehmeda Spaho, z redom rumunske zvezde 2. stopnje inž. Dimitrija Natmovnča, generalnega ravnatelja državnih železnic; z redom rumunske krone 2. stopnje inž. Zdravka Vaskoviča, referenta prometnega ministrstva in z redom rumunske zvezde tretje stopnje inž. Dmgana Bojoviča, svetnika oddelka za grad bo železnic. ffči naloge... Trojen pomen ima kartonski zavitek Kneippove sladne kaver dragocena aroma se ne izgubi, zrnca ohranijo svojo čudovito čistoto in—vsebina je zajamčena Torej samo v zavitkih z župnikovo glavo je res dobra, pristna Kneippova sladna Mussolinijeve ponudbe Angliji Italija se vrača po zasedbi Abesinije k aktivni politiki v Evropi London, 6. maja. o. »Daily Mail« objavlja razgovor svojega diplomatskega so-trudnika z Mussolinijem, ki je zbudil v vseh političnih in diplomatskih krogih v Londonu veliko senzacijo. Po splošni sodbi predstavlja ta razgovor neke vrste mirovno ponudbo Mussolinija Angliji. Sef italijanske vlade podčrtava v svojih izjavah svoje miroljubne namene, ki jih je, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, tudi že po diplomatski poti sporočil angleški vladi. Moja politika, je izjavil Mussolini med drugim, ni bila nikdar naperjena proti interesom britanskega imperija. Tudi sedaj, ko gre za Abesinijo, ni govora o tem. Samo oni, ki so zaslepljeni in ne ločijo zrna od plevela, morejo trditi nasprotno. Italiji niti v sanjah ne pride na misel, da bi zasedla Egipt. Italija smatra Egipt za samostojno državo, s katero je vedno živela v najlepšem sporazumu in hoče to tudi v bodoče. Italija prav tako nima prav ni-kakih političnih interesov ne v Sudanu, ne v Palestini. Povsem pogrešno je pripisovati spore med Židi in Arabci na rovaš Italije. Z zasedbo Abesinije je Italija dobila, kar je hotela. Italija nima nikakih drugih kolonialnih zahtev in se lahko z mirno vestjo j prišteva sedaj med države, ki so docela zadovoljne s svojim položajem. Toda mir t Abesiniji mora biti sklenjen v duhu rimskega miru. Kar smo zasedli, je naše. Vsaka država lahko gospodarsko sodeluje ▼ Abesiniji in velja to še prav posebno za Anglijo, kakor tudi za Francija V tem pogledu hoče voditi Italija v Abesiniji politiko odprtih vrat. Italija se hoče srdaj zopet posvetiti Evropi in bo kar najbolj aktivno sodelovala pri reševanju perečih evropskih problemov. Evropske velesile ne morajo sporazumeti, kajti nova vojna v Evropi bi pomenila katastrofo civilizacije. Da se to prepreči, je neobhodno potrebna reorganizacija Društva narodov, ki je po zadnjih mednarodnih dogodkih postala bolj nujna kakor kdaj prej. V tej smeri hoče Italija aktivno sodelovati. Po mojem prepričanju mora Društvo narodov še nadalje obstojati, a njegova naloga mora biti v sklada z možnostmi. Društvo narodov se mora prilagoditi potrebam posameznih narodov in držav ter njihovim razmeram, ne pa. da velja za vse narode in države isto kopito. Kar je primerno za London, ne more veljati za Adis Abebo. Pred odločitvijo o premogu za železnice Iz Zagorja nam pišejo: Z veliko nestrpnostjo pričakuje vsa zagorska dolina jutrišnjega dne. V četrtek se namreč vrši v Beogradu seja ministrskega sveta, na kateri bo padla končna odločitev glede nabav premoga za državne železnice. Delavstvo in celokupno prebivalstvo sta obveščena, da bo rešitev ugodna in da bo dnevi najhujše krize šteti. Tako je razglasila v nedeljo na shodu pred rudniško restavracijo deputacija, ki je bila pod vodstvom kaplana g. Voduška prošli teden v Beogradu in se je vrnila v petek domov. G. Vodušek je poročal, da je deputacija pri ministrih, ki prihajajo v poštev, našla polno razumevanje. Ministrski svet je znani razdelitveni predlog prometnega ministrstva odklonil in je, po zatrdilu ministra dr. Kreka, naprosil promet- nega ministra, naj da izdelati nov predlog, ki bo pravično razdelil naročila na posamezne kraje ter upošteval zahteve slovenskega rudarskega delavstva. Deputaciji je bilo obljubljeno, da bo povečanje naročil, ki ga bo sklenil ministrski svet, znašalo toliko, da tudi v kočevskem in zagorskem revirju ne bo treba nobenih redukcij, temveč je upati, da bo zaposlitev celo še boljša. Poročal je še g. Krautberger, nakar so bile soglasno odobrene zahvalne brzojavke vladi s prošnjo, naj bi se dane obljube čim prej uresničile. Ker bo seja ministrskega sveta predvidoma že v Četrtek dopoldne, računajo voditelji deputacije, da bodo v teku jutrišnjega dne obveščeni o sklepu kr. vlade, gotovo pa v petek, ako bi seja bila šele zvečer. Avstrija : Anglija 2:1 (z: 0) Na Dnnaju so včeraj Avstrijci slavili prvo zmago nad Angleži — Gledalcev je bilo okoli 60.000. Dunaj, 6. maja. w. Pred 60.000 gfledalci se je vršila daneg popoldne v stadionu z napetostjo pričakovana meddržavna nogometna tekma med Anglijo in Avstrijo, v kateri je po skrajno napetem, pa tudi fair boju s pičlo razliko enega gola zmagala Avstrija. Občinstvo je to zmago avstrijskega nogometa nad angleškimi pro-fesionali pozdravilo z burnim odobravanjem. Igra sama je pokazala, da so bili Avstrijci tehnično boljši od Angležev, v drugem polčasu pa so morali nuditi trdo defenzivno igro, ker so bili Angleži vztraj-nejši in tudi sicer v boljši kondiciji. Med avstrijskimi igralci so bili najboljši Siu-delar, Šesta in Platzer. Izrazito slab je bil po odmoru Bičan Pred odmorom so morali Angleži umakniti v obrambo enega, pozneje Pa še enega napadalca. Prvi uspeh se je zasmejal Avstrijcem v 12. min., ko je Sindelar krasno podal Viertlu in je slednji po tleh poslal žogo v desni kot. 5. minut pozneje je imel spet Sindelar noge pri žogi, pripravil Geiterju krasno pozicijo, iz katere je slednji visoko preko angleškega vratarja poslal usnje med drogove. V 24. in 28. min. sta se še lepo preigrala Viertj ln Sindelar, toda gola nista zabila. Po odmoru so Angleži vztrajali v svoji taktiki in bili tudi gospodarji na polju, medtem ko se je Avstrijcem močno poznalo, da so utrujeni. Angleži so na ta račun •v min. beležili prvi uspeh in edini gol dneva. Bastin je streljal iz kota, Platzer se je vrgel za žogo, žoga se je odbila od droga na glavo Camsellu, ki jo je slednjič poslal na pravo mesto in postavil tudi končni rezultat. V nadaljnjem poteku sta si še obe stranki prizadevali, da bi dosegli kaj številičnega uspeha toda rezid-tat se ni menjal več. Tekmo je odlično vodil belgijski sodnik Langenus. Bask : Jugoslavija 1 s o (o s o) Beograd. 6. maja o- Ker ie bil danes ▼ Beogradu " praznik sta se Jugoslavija in Bask dogovorila za prvenstveno tekmo, v kateri je pičlo in tudi proti nričakovanju zmagal Bask. Edini gol dneva ie padel v 30. min. po Ri6tiču. Jugoslavija je igre-la zelo raztrgano ter je dala v vseh formacijah zelo slabo igro. Glasilo dr. Mačka Kakor smo že naznanili prične izhajati v Zagrebu nov dnevnik z imenom »Hrvatski dnevnike List bo, kakor pravi v svojem naznanilu, >za razliko od ostalega zagrebškega tiska neustrašno zastopal interese hrvatskega narodnega in seljaškega pokreta pod vodstvom dičnega voditelja dr. Vladka Mačka. Prospektu je priloženo msebno pismo dr. Mačka, ki poziva pristaše v mestih in trgih, ako »o dosedaj kupovali in naročali druge lisfe naj se naročiio na »Hrvatski dnevnik.« Prva številka lista bo izšla 24. maja. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za četrtek; Večinoma oblačno, v zapadnih in severnih krajih ponekod dež. Temperatura brez iz-prrememb. Solnce izide ob 4.20 ln zaide ob 18.50. ' Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nobene bistvene izprememte. Podnevi marsikje oblačno, ponekod morda nevihte. Temperatura bo neznatno nižia. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! >JUTRO« št. 105. 3 Četrtek, T, 1936, Maši krap in ljudje Vsem Slovencem Opozorilo na velike naloge in dolžnosti proti tuberkuloznega tedna od 17. do 24* t. m. En teden v mesecu maju (od 17. do 24.). y mesecu zdravja m novega življenja, je posvečen potrebam borbe proti j etiki. V tem tednu naj posebno vidno pride do izraza naš smisel za probleme ljudskega zdravja. Jetika je še vedno najstrašnejša bolezen, ki uničuje naše ljudstvo. Za jetiko umira v Jugoslaviji letno 40.000 ljudi, v dravski banovini pa 1-500. Z odprto jetiko ogroža zdravje drugih, zlasti pa zdravje otrok v dravski banovini, letno 5000 ali v posameznem srezu 200 bohrkov! Jetika prisili botnika k dolgotrajnemu brezdelju, zaradi jetike so bolniki in nji-hove rodbine izročeni propadanju in poginu. Jetika povzroča leto za letom ogromno izgubo na narodnem premoženju. Dolžnost zdravega naroda je, da se proti jetiki bori z vsemi sredstvi, ki mu jih da.ie v roke sodobno zdravilstvo. Ta borba, ki je bila uspešna v skoraj vseh zapad-nih državah, mora in bo tudi nam prinesla ■popoten uspeh — uspeh za celoto in korist vsakemu posamezniku! Tej borbi je namenjeno delo Protituberkulozne zveze Izredno številne in važne so naloge, ki jih mora izpolniti Protituberkulozna zveza, ako hočemo — akoravno z veliko zamudo — dohiteti druge narode. Protituberkulozna zveza hoče v vseh večjih krajih ustanoviti protituberkulozne dispanzerje. ki naj omogočijo tudi najrevnejšemu brezplačno preiskavo in, kolikor je to mogoče, strokovno zdravljenje. Dispanzerji naj pazijo na šolsko mladino, da se med njo omeji jetika. Dispanzerji naj širijo splošno zdravstveno prosveto med narodom. Dispanzerji naj bodo središče dela proti jetiki. Protituberkulozna zveza je v zadnjih letih — žal skoraj brez vsake pomoči ljudstva — ustanovila dispanzerje že v najvažnejših središčih industrije in tujskega prometa. V desettisoče gre število oseb, ki so bile deležne dobrot dispanzerjev. Kdo izmed Vas ve, da v prihodnjem letu tudi sam ne bo potreboval pomoči dispanzerja? Število dispanzerjev je treba izpopolniti. S predavanji po mestih, trgih in ■vaseh, po šolah, v delavnicah in tovarnah hoče Protituberkulozna zveza sama in po krajevnih ligah širiti higienski poduk in s tem preprečiti vsako nepotrebno novo oku-ženje. Protituberkulozne organizacije morajo krepko posegati v borbo za povzdigo zdravstva stanovanj, za zdrave delovne po- goje, zlasti za primerne mezde. Protituberkulozna zveza smatra za svojo važno nalogo, da ustanovi ali pomaga ustanavljati tudi druge zavode za zatiranje in zdravljenje tuberkuloze, predvsem preven-torije za otroke, bolnišnice in zdravilišča za otroke in odrasle. Tuberkuloza je naš najtežji zdravstveni problem Toda nič ne pomaga: tega problema brez žrtev in sodelovanja vsega naroda ne bomo rešili. V delu pri reševanju tega perečega vseljud.ikega vprašanja bomo pokazali smisel za ljudske težave m potrebe. Za rešitev problema pa so potrebna gmotna sredstva. S'ovenci moramo ustvariti milijonski fond za zdravljenje je-tičnih in za zatiranje jetike! Milijon Slovencev je milijon dinarjev s skromnim eno-dinars^im prispevkom! V tem hotenju se mora izražati naš narodni ponos in naša živi enjska sila! Nihče, ki ima srce za ljudstvo, naj se ne izgovarja na gospodarsko krizo. Naše geslo je: mal položi dar zdravju ljudstva na oltar. Množina malih darov, ki so za vsakega znosljivi. mora dati veliko vsoto. Zato morajo prispevati vsi! Posebno pa so dolžni pomagati moralno in gmotno oni. ki so na vodilnih političnih, gospodarskih in upravnih mestih. Z uscdo se ne sme nihče igrati, češ da se njega jetika ne tiče. Koliko Vas je, ki ne bi imeli sorodnika ali prijatelja, ki trpi na tej bolezni? Prireditve, predavanja, zbirke, razstave, vse, kar bo v tem tednu storjenega za učvrstitev razumevanja za potrebe proti-tuberkuloznega skrbstva je pod pokroviteljstvom g. bana naše lepe banovine. Predstavnik najvišje oblasti v banovini hoče s plemenitim razumevanjem za težave našega ljudskega zdravstva stati na čelu hotenjem, ki naj jih izraža slovenski narod v času. ko gre pokazati ljubezen do trpečega sočloveka. Kadar gre za pomoč sočloveku. naj v strnjeni vrsti stoji ves narod od najvišjega do najnižjega. Protituberkulozna zveza prosi, da celota in posamezniki s srcem in dušo spremljajo propagando za vzbujanje razumevanja in smisla za cilje in naloge zveze. Naj med nami ne bo nikogar, ki bi godrnjal; vsakdo naj pomorjižuje slovenski milijonski fond za zdravljenje in pomoč jetičnim. Kar storite dobrega za trpečega bolnika, storite Sebi dobro! Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Leksikon našega živlfa v Ameriki Važno delo novinarja Ivana Mladinea v New Torku V New Yorku deluje že dolga leta novinar Ivan Mladineo, dalmatinski rojak, ki je tudi član zagrebške sekcije našega novinarskega združenja. G. Ivan Mladineo zalaga vse časopisje naših rojakov v Ameriki z raznimi, za naš živelj silno važnimi poročili. Tako imajo listi stalno rubriko navodil, kako se dobi ameriško državljanstvo in kako je treba nastopati pri iskanju raznih drugih pravic. Veliko uslugo izseljencem in stari domovini je g. Mladineo pred leti napravil tudi s svojim pregledom vseh organizacij našega življa v Ameriki. Ta pregled je zelo vesten, vsebuje vse podatke o razvoju posameznih organizacij, o tisku naših izseljencev in ima celo točne podatke o poslovanju raznih podpornih fondov. Da bi poglobil zveze med rojaki, naseljenimi po širni Ameriki, pripravlja g. Mladineo zdaj adresar. ki bi se lahko imenoval tudi leksikon vsega našega življa v Ameriki. Sestava leksikona bo naporno delo. Med svojim dolgoletnim ndejstvovanjem si je g. Mladineo pridobil dobre zveze z vsemi naselbinami naših rojakov v Ameriki. Za učvrščenje teh zvez ne zamudi nobene priložnosti. Lani se je udeležil tudi izseljenskega kongresa v Ljubljani. Mogoče je tedaj dobil pobudo, da se je lotil napornega dela. Na kongresu v Ljubljani se je lahko prepričal, kako pomanjkljive so zveze med našimi naselbinami na tujem in kako potrebna bi bila stari domovini knjiga, ki bi vsebovala podatke o javnem udejstvovanju naših ljudi v Ameriki in bi poleg tega prinašala še njihove naslove. ■KINO SLOGA Telef 3730 -l Najboljša burka sezone! 2 uri smeha! Mladost zmaguje Liane Haid, Herman Thimig, Leo Slezak, Hans Moser in Carl Anton. PREDSTAVE ob 16.. 19.15 in 21.15 Samo danes in jutri! Na podporne organizacije in časopisje naših rojakov v Ameriki se je g. Mladineo že obrnil s pismom, ki takole opisuje zbiranje podatkov za leksikon našega življa: V prihodnjih mesecih bo nekaj tisoč ljudi obiskalo vse naše trgovce, obrtnike in delavce v vseh naših naselbinah od Atlantika do Pacifika. Namen obiska je nabiranje podatkov za sestavo narodnega adresarja iz našega javnega življenja v Ameriki. V tem adresarju bodo uvrščena vsa društva in ustanove brez ozira na politična, gospodarska in druga naziranja. zbrani pa bodo tudi točni naslovi naših rojakov. Društva bodo navedena po svojem značaju kot podporna, prosvetna in politična in bo vse razporejeno po državah in mestih. Posebej bo urejen imenik posameznikov za vse države. Važnost in vrednost tega podjetja so odobrili zastopniki centralnih organizacij in uredniki listov. Veliko število organizacij naših rojakov ne prihaja nikdar v javnost, nimajo nobene zveze med seboj in v mnogih naselbinah niti najbolj aktivni društveni delavci ne vedo, kakšne so vse organizacije v njihovi naselbini, kaj šele da bi vedeli za njih naslove. Gotovo je v splošnem interesu, da je to nekje točno zapisano. Med našim življem v Ameriki je nad 20.000 trgovcev, obrtnikov in profesioni-stov, toda nihče ne ve, koliko jih je in kje se nahajajo. Adresar nima nobene politične ali kake druge tendence ter zasleduje samo cilj. da bi se vsem odprl pogled v življenje našega življa v Ameriki. Dr. Aljehin v Mariboru Dobil je 22, izgubil 8, remiziral pa 10 partij Moribor, 6. ma;a-Včeraj popoldne je prispel v Maribor bivši šahovski svetovni prvak dr- Aljehifi, ki je z »Tvjini bonsko simultan s ko produkcijo baje zakiljučil svojo turnejo po naši državi. Tomo ob nanovecVvnem času se je dr. Aljehin pojavil s svojo soprogo v n-ibito polni vel'k; kazir«>ki dvorani, kjer so ga številni mariborski pnijate'ji šaha živahno in toolo pozdravili. Ko mu je predsednik Mariborskega šahovskega kluba izrekel prisrčno dobrodošlico se ie dr. Aljehin najpreje zahvalil v ruščini, nato i>i je v nemškem jeziku predaval o vtisih, ki si jih je nabral ob priliki turneje po naši državi. Izjavili je, da je šah v Jugoslaviji v teku zadnjih let ko je b:l zadnjič nri nos, zelo napredoval. Po končanem predavanju se je točno ob 20.32 pričalo simui-tanka proti 40 na^nrotnikom. med katerimi n:iso bili sam.o najboliš' mariborski, temveč tudi na.jbo'iš: ptujski, ^lovenjebHtriški in ljutomerski šahi s'i. V toku 20 minut ie dr Aljehin napravil okoli 400 potez. Si-multanka je tratila do dines zjutrai do 3.40- Vodstvo ie bilo v rokah gg. V Pirca iin prof. Sile. Okoli 22- ure je dr. Aliebin ponudil članu Mariborskega 'šahovskega kluba g Kukovcu remis, kar pa je g. Ku-kovec odklonil. Bitka se je nadaljevala. Film za ljudi najfinejšega okusa! Joan Craw$crd lepa, elegantna in šarmantna v najnovejšem filmu Mi. kogar Mm... Povest o ljubezni vzplamteli pod žarkim solncem grškega neba. Dodatek: Nova Mikymiška in Foxov tednik. iKino Union, tel. 22'2lJ Ob 22.07 beleži prof. Sila prvi neuspeh dr. Aljebnna- Kot prva par tir a sploh ee je zaključila bitka med dr. Aljehinom in Kruileem iz Slovenske Bistrice, ki se ie končala remiis. Šele poldrugo uro za tem, ob 23-31 je dosegel klavni matodor prvo zmago, in sicer je kapituliral Zadinek. Ob 25 miinut po polnoči je dosegel dr. Aljehin svojo drugo zmago, in sicer nad Barovi-čem- V kratkih presledkih sta še kapituliralo Maček in prof. Trobej. 11 minut pred 1. uro je dosegel Lobkov rcmns. Minuto za tem pa je Maribor dosegel prvo zmago, in sicer je bil zmargovalec bančni uradnik Josip Osttapovič. V naslednjem trenutku je kapituliral Skralovnik. Točno ob 1. zjutraj je dosegel prof. Stupan za Maribor drugo zmago. Tekom 25 minut je dr. Ailje-bin prisilil h kapitulaciji 4 igralce. Bili po to Ivanuš, Klajnšček, Kumelj in Kaspar-Ob 1.35 je dosegel Maribor po Schwabu tretji uspeh. Nekaj časa zatem je premagal dr- Aljehin Koblarja, ob 1-39 je bil zopet FJis, ki je premagali prvaka- Ob 2.13 je prof. Sila »knjižil« peli uspeh mariborskih šaihistav Bil je to Longer. Ob 2.20 se je udal Soštarič in pet minut pozneje tudi Strniša. Ob 2.26 je dr. Scheibl priboril Mariboru še-sto zmago. Ob 2.51 in 2-53 sta remizirai'a z bivšVn svetovnim mojatrorn Knajnc in Bien, medtem ko sita morala kapitulirati Oniič in Črtal,ič. Ob 3.08 je izgubil dr. Aljehtiin partijo proti Levačiču, s Kukovcem in Feirenčabcm pa je remisi-ral. Okoli 3.15 eo bili izločeni Lukež, Go-lež, Kovač, mi- Sotošek, BranriseLj in Dor-nik. Remisiraili pa so v tem času Framčik, Šuštar in Lakovšek. Ob 3.20 je dosegel Maribor svoj zadnji uspeh, in sicer je dr. Lippai premagal dr. Aljehina. Ob 336 je Albaneže remrisirai, kot zadnji pa je Lešnik izgubil proti dr- 'Aljehinu. Bilo je to ob 3.40. Nato je prof. Sila razglasil rezultate simutltanke: dr. Aljehin je dobil 22 partij, 10 j« remisiirail, izgubil pa 8 partij. Navzlic temu, da se je simultanka zavlekla do skoraj 4- zjutraj, je vendar vztsro- 1 PRIDE! KINO UNION! Bosanska rapsodija Witty Eichberger Brigita Horney krasote naše zemlje Epopeja na čarobne in naših ljudi! I jato v kazinski dvorani do zadnjega oko'i 100 prijateljev šaha. k.i so ob zaključku priredili dr- Aljehinu prisrčne ovaoije. Mariborski šah se je z izitdcm borbe proti dr. Aljehinu zelo ugodno plasirali. Dr Aljehin je mariborskim časnikarjem izjavil, da je z uspehom Maribora zelo zadovoljen in se vidi, da so od zadnjega njegovega obiska pred šestimi leti mariborski šabisti lepo napredovali. Pristavil je, da je bil na mariborski simultanki slabo razpoložen in zelo utrujen, ker je v zadnjih 10 dneh odigral 8 simultamk. Najbolj pa ga je strla ona v Zagrebu. — Kaj pravite g. doktor o slovenskem šahu? — Zanimivo in značilno je, da ima šah v Sloveniji močan kader mladih in nadarjenih igralcev, dočim tega v ostalih delih dnžave niicm opazi. V Sloveniji predjači v šahu Ljubljana, na drugem mestu je Maribor, lep napredek in ogromno zanimanje za šah pa je pokazalo tudi Celje. — Kaj sodite o bodočnosti našega šaha? — Šahu v vaši državi so dani najlepši pogoji za krepek razvoj. Za svojo osebo se ne bom nič čudil, če se bo ta ali oni Jugoiloven pojavil na svetovnem šahovskem torišču. Zobni kamen -velika nevarnosil Zoper io pomaga SARGOV KALODONT DOMAČI IZDELEK — Ste zaključili turnejo po Jugoslaviji? — Turnejo po Jugoslaviji, s katero sem zelo zadovoljen, sem zaključil. Danes odpotujem v Celovec, kjer bom odigral simul-tanko proti tamkajšnjemu šahovskemu klubu. Iz Celovca nameravam na Dunaj, od tam pa naravnost v Nemčijo, kjer bom v nekem kopališču gost nemške šahovske zveze. Iz Nemčije se bom povrnil v Francijo in se bom v avgustu udeležil velikega šahovskega turnirja. Potreben sem okrepčila in oddiha in zato sem se odzval vabilu nemške šahovske zveze. V svojo domovino, Rusijo, /a bi se podal na turnejo, če bi me povabila. Z^čin, izvršen v zmedi praznoverja Vrla gospodinja v grobu, dve družini v nesreči Srednja vas, 6. maja. V nedeljo so pokopali go. Marijo Mihič— Janeževo. ki je postala žrtev od praznoverja zmedenega ubijalca. Do krvavega dogodka, ki je spravil spoštovano gospodinjo v grob. dve rodbini pa v hudo nesrečo, je prišlo takole: Od vojakov je prišel domov na bolezenski dopust 25-letni Ivan Knavs, sin gostilničarja v Srednji vasi. Mladenič je bil najprej v vojaški bolnišnici v Nišu in pozneje še v Ljubljani operiran zaradi vnetja slepiča. Dobil je fiksno idejo, da so ga začarale čarovnice in da se mora maščevati. Doma je nekajkrat govoril, da so v vasi tri ča-rovnice. V petek 1. maja se je podal najprej na županov dom ter iskal gospodinjo go. Terezijo Janeževo. Ker je ni našel doma, se je podal k sosednji hiši Terezije Knavsove, gostil ničarke. Tam je bila zbra- Marjan Pengov (SK Ilirija) letošnji državni prvak v floretu. (Glej poročilo v športni rubriki) na večja družba. Nekaj časa je postopal okrog hiše, potem pa se je napotil čez vrtove do hiše Marije Janeževe, ki je pred hišo zbirala krompir za seme. Obstal jo pred njo ter dejal, naj ga ozdravi, ker je vešča čarovnij. Marija Janeževa mu je odgovorila, da mu želi vse dobro, a mu ne more pomagati, ker ni zdravnica in tudi ne čarovnica. Knavs je tedaj potegnil iz žepa velik kuhinjski nož, skočil proti njej in jo zabodel v prsa. Potem se je mirno napotil domov in svojemu presenečenemu bratu povedal, da je »eno čarovnico že ubil«. Sam se je podal k orožnikom v Drago, ki so ga naslednji dan odpremili v Čabar, od tam pa k sodišču na Sušak. Obdukcija je ugotovila, da je dobila nesrečna Janeževa en sam smrtonosni sunek z nožem. Izkrvavela je v 10 minutah. Ubijalec je izvršil strašno dejanje v duševni zmedenosti. Znake duševne bolezni je že kazal, ko je prišel iz HuWjanske bol-nišnioe. Govoril je, da so mu v bolnišnici dali želodec m črevesje od neke ženske, ki je bila tudi takrat v bolnišnici. Neprestano je govoril tudi o čarovnicah. Njegov oče. ki je kakih 10 let delal v Ameriki, je potrošil za sinovo zdravljenje vse svoje prihranke. Marija Janeževa je zapustila moža, srna in hčerko. Čeprav je vas majhna, se je njenega pogreba udeležilo nad tisoč ljudi, frudo potrtih zaradi njene tragične smrti in nesreče, ki je zadela dve družini. Smrtna nesreča pri delu Litija, 6. maja Danes dopoldne ob 9. je uri Poganiku utonil 24 letni delavec Ludvik Rovšek, doma iz Gornjega Hotiča, ki je polee železniškega mosta z drugimi delavci popravljal nasip. S čolnom je Rovšek skupaj s svojim tovarišem Osolnikom prevažal pesek. Čoln je trčil ob nasipino, Osolnik je pravočasno od-skočil na kopno, Rovšek pa je ostal v čolnu, katerega so valovi naglo zanesli v sredino reke. Čoln se je prevrnil in nesrečni delavec je takoj izginil pod vodo. Podoba je, da ga je prevrnjeni čoln udaril po glavi in da je zaradi tega nesrečnež takoi utonil. Njegovega trupla Se niso mogli na iti. Ludvik Rovšek je bil dober delavec in opora svoji materi vdovi. Njeeov brat služi pri vojakih. Problem naše bolnišnice Primarij dr. Mirko černič spet poudarja, da je posebno važno, kje bodo gradili bolnišnico v Ljubljani Zadnja številka »Zdravniškega vestnika« objavlja članek dr. Mirka černiča: Ljubljanska bolnišnica. — Temeljne opazke k prizadevanju za ljubljansko bolnico, staro in novo. — G. primarij dr. černič je v uvodu opozoril, da vsakih nekaj let splamti zubelj ognjevitega ogorčenja nad ljubljansko bolnišnico, prav posebno nad njenim kirurgičnim oddelkom; pa plamen kmalu spet pojenja in zgodi se domala nič. Ker so problemi ljubljanske bolnišnice velevažna zadeva vse naše javnosti, je potrebno, da izidejo temeljita izvajanja g. primarija dr. černiča v dnevnem listu. Razprava v > Zdravniškem vestni ku« je tudi v zvezi s članki, ki so bili objavljeni v »Jutru«, in je tako še en vzrok več za objavo. Imamo naslednja javno izpričana dejstva: prvi primarij kirurgičnega oddelka v Ljubljani dr. šlajmer je bil primoran .»zaradi ne vzdržnosti obstoječih razmere razdeliti kirurgični oddelek v septični in aseptični pododdelek. Drugi primarij dr. Derganc je februarja 1919 znova prevzel oddelek, na katerem se je bil vsak četrti operiranec okužil. Isti primarij je doživel marca 1925 take razmere, da je Državni higijenski zavod izdal mnenje, da je zrak na aseptičnem traktu prenasičen s kužnimi povzročitelji, in jaz kot tretji primarij na tem oddelku sem doživel februarja in marca 1933 sepso s 5 smrtnimi primeri. Kaj se je na vse to ukrenilo ? Dr. šlajmer je delil oddelek na dvoje; dr. Derganc je dosegel, da se oddelek vsaj za oko modernizira; za menoj pa je ostalo vse pri starem, če prezrem ljubljansko posebnost, ki se je napravila s tem, da se je oddelek obtežil še z enim šefom in se je delitev bolnikov na oddelku izvršila tako, da ima en šef levo, drugi desno stran bolniških sob v svoji oblasti. Od mojih pred. logov, da se naj ljubljanska bolnica razbremeni postopoma in sicer s tem, da se po vzorcu drugod postavijo barake za silo za ponesrečence, potlej, da se ustanovi bolnica na Gorenjskem (na Jesenicah, v Kranju), ki bo zmaojšala dotok bolnikova te strani, ln napravi nekaj za našo siroto Anko tam na Gorjanci, od vseh zapuščeno Belo Krajino, medtem pa uredi vse potrebno za zidanje novega kirurgičnega od. delka. Od teh mojih predlogov, ki sem jih bi' v svojem članku v »Zdravniškemu vestni-ku« 1933. št. 11 in 1934 št. 1 nanizal, se ni niti eden načel, niti moj, niti predlog koga drugega. Med tem pa poplava z bolniki traja dalje in rase z dneva v dan. Dejstva, ki sem jih zgoraj podčrtal, da so se namreč pojavljale sepse, o katerih je bilo treba spregovoriti javno, zmirom spomladi (februarja 1919, marca 1925, februarja in marca 1933) so mi dala misliti, da ni samo neprimerna razdelitev prostorov, kot pravi poročilo Državnega higi-jenskega zavoda, in prenapolnjenost oddelka, kot sem domneval jaz v svojem članku, kriva nesreč, marveč da mora biti še kak vzrok. In v pomenku z urednikom »Jutra« (1934 št 35) sem opozoril tudi na teren, na katerem stoji ljubljanska bolnica, češ, da je nezdrav, ker je bolnica na najnižjem mestu ljubljanske kotline, da se na tem mestu, zlasti pozimi in v prvi po. mladi drži ljubljanska megla najdalj in je najgostejša. Tok Ljubljanice to takore-koč sesš iz celega ljubljanskega kotla za sabo in z njo seveda prenaša v bolnico vso umazanijo iznad mesta (prah, dim, saje, smrad) s kužnimi snovmi vred. V zemljepisni legi ljubljanske bolnice torej vidim tretji vzrok nesreč in vzrok za temeljno, j porazno ugotovitev higijenikov Letošnjo pomlad sem čitail, da namerava mestna občina ljubljanska postaviti novo mestno bolnico na zemljišču pred šentpe-tersko vojašnico, torej v neposredni bliži. ni sedanje bolnice. Ta vest me je vzpodbo. dja, da sem znova zazvonil plat zvona (»Jutro« 1936 št. 46) opozarjajoč ljubljanski občinski svet in gospoda župana na svoje in tuje izkušnje. Nikakor ne morem doumeti, kako je mogoče, da hočejo kar tako preko pozitivnih dejstev in bridkih zdravniških izkušenj zidati tam, kjer absolutno ne bi smeli, in to komaj leto dni za tem, ko se je pokopala ideja preureditve šentpeterske vojašnice v kirurgični oddelek. V svojem članku sem opozoril, da sta v ljubljanski kotlini za novo bolnico edino primerna kraja Rožnik in Golovec in da je treba tja usmeriti korake, ne pa z nadalje, vanjem starih pogrešk povečati m oveko-večiti nesreče. Značilno in v nemalo zadoščenje mi je, da so moje nazore in mojo argumentacijo prav dobro razumeli lajiki, od katerih dobivam pismena in ustmena pritrdila. Ne tako strokovnjaki! Dr. F. G. se je za menoj oglasil v »Jutru« in priporočal zidanje dveh novih paviljonov še nižje ob Ljubi ja_ niči, torej nekaj, proti čemur se je treba z vso silo boriti. V »Slovencu« pa je napisal inž. arh. Herman Hus dva članka, ki sta oba sila utopična, saj prvi preračunava novo bolnico z 2000 posteljami in 105 milijoni stroškov. Drugi pa zahteva, da se podere cutkrarna in vsa njena okolica, zve-žeta oba bregova Ljubljanice z mostom, preloži tramvaj z Zaloške ceste itd. itd. tn tako ustvari za bolnico na sedanjem mestu 40 ha prostora, ki se naj zasadi z drevesi kot nekakšnim sitom za čiščenje zraka, češ, da sta Rožnik in Golovec neprimerna za nasade in tudi radi tega, ker v Ljubija. ni stalno veje jugozapadnik, ki prinaša iznad mesta vso zračno nesnago proti Rož. niJcu in Golovcu. Ta zadnji očitek glede lege obeii hribov, bi morda veljal za Golovec, nikakor pa ne za Rožnik. Razven tega je treba pomisliti, da hribi meglo prekoljejo, preko hribov gre samo njena tanka plast, dočim se vali gosta in težka po dolini. Sicer pa naj o tem odločijo higi-jeoitei, ki naj preizkusijo in preiščejo zrak na sedanjem stojišču bolnice kakor tudi na Rožniku in Golovcu v raznih letnih do. bah, v raznem dnevnem in nočnem času ter pri vsakovrstnem vremenu Mislim, da bi njihova prizadevanja in njihova dognanja še najbolj razčistila to vprašanje. Preden bomo v Ljubljani dobili novo bolnico, bodisi mestno, bodisi državno ali banovinsko, bo po vsej priliki poteklo še mnogo Ljubljanice v Savo. Ta čas naj se izrabi, da se rešijo temeljna vprašanja, ne samo finančna in načrtna marveč tudi ona, kje naj se bolnica postavi. To zadnje je namreč problem, katerega važnost ni niti za trohico znanjBa od prvih dveh! Domače vesti Kamenje za cerkev Y Sin ju r Dalmaciji izhaja mesečnik »Gospa sinjska«, nabožen list, kakor je pri nas na primer »Bogoljub«. V majski številki tega lista čitamo poziv na vernike, naj prispevajo za zgradbo nove cerkve v Si-nju. Poziv je prav originalen in nosi naslov »Kamenje za novo cerkev«. »Najmanjši kamen — tako čitamo v tem pozivu — tvori del zida. Vsak komad stane 20 Din. Kdor nam daruje 20 Din, bo imel v cerkvi Gospe zdravja svoj kamen in bo ta kamen trajna molitev Gospe zdravja za zdravje onega, ki ga je daroval. Ogelni kamen je dosti večji od prvega m stane vsak 200 Din. Kdor nam pošlje 200 Din za ta kamen, temu bomo njegovo ime uklesali v ta kamen za večen spomin. Največji kamen bo služil za stopnice na pročelju. Ta kamen je zelo drag in stane vsak po 1000 Din. Kdor nam naenkrat daruje 1000 Din, temu bomo njegovo ime uklesali z zlatimi črkami v tak kamen ...« • Ljubljanska Jugoslov.-češkoslovaška liga t Ljubljani je pravkar izdala v brošuri na 32 straneh svoje letno poročilo za poslovno leto 1935-36. Poročilo ie namenjeno občnemu zboru lige in izvršilnemu odboru lig dravske banovine, ki je sklican za ponedeljek 11. t m. ob 2o. v djrucrem nadstropju »Zvezde«. Iz tiskanega poročila posnemamo, da je ljubljanska liga v zaključnem poslovnem letu izvrševala obsežno propagandno delo v smislu svojega programa in v duhu starih vzajemnostnih idealov. Letno poročilo je izčrpna kronika tega podrobnega in mno-gostranskega prizadevanja in opozarjamo nanj vse prijatelje jugoslov.-češkoslovaške vzajemnosti. V brošuri so objavljena tudi poročila o delovanju Izvršilnega odbora J. C. lig dravske banovine, Akademskega odseka JČ lige in vodstva čeških tečajev. * Slovenski skladatelj v beograjskem radiu. Drevi ob 20.30 prenaša beograjski radio s koncerta Cvijete Zuzorič klavirsko suito mladega slovenskega . skladatelja g. Franca šturma. Okusen štedljiv a poceni Izdelek: Osješke livarne železa in tovarne strojev d. d. - Osijek Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB, železnina - Wolfova ulica. Za Maribor: PINTER & LENARD Posestite našo razstavo na zagrebškem sejmu! * Društvo Slovencev v Beogradu priredi za svoje članstvo v nedeiio 10. t m. majni-ški izlet pod Avalo- Vožnja z vlakom do postaje Zuce. nato peš-izlet do krčme »Lovački sastanak«. Tu skupen zaiutrk in kosilo za ceno 20 Din. Nato prosta zabava in izleti na Avalo, do Šuplje stene, v Ripanj itd. Vse podrobnosti, kakor tudi prijave dobi članstvo do petka 7. t. m. v društvenem lokalu, Balkanska ulica 14-1. od 6. do 7. zvečer. — V sredo 20. t. m. ob pol 21. priredi društvo v dvorani Ruskega doma, Kr. Natalije ulica, Lipahovo komedijo: »Glavni dobitek«. Vstop niče se dobe v društvenem lokalu ob uradnih urah društvenega tajnika od 14. do 19. t- m. * Učiteljsko zborovanje, katero je sklicala organizacija JUU za litijski srez za 9. t. m. v Ljubljani, je preloženo za nedoločen čas. ker učitelji še niso dobili plač. « Pozor, čebelarji! V nedeiio bo predaval g. prof. Verbič v Bistrieici nad Kamnikom o čebelarstvu, posebno o vzgoii in odbiri matic. Začetek ob 8. uri. Popoldne izlet k plemenilni postaji v Bistrico. Vsi čebelarji vabljeni. * Truplo dr. Ante Bianchinlja bo iz Amerike prepeljano v domovino. V Splitu je bil osnovan odbor, ki bo ukrenil vse potrebno, da bo truplo dr. Ante Bianchinija, predsednika narodnega sveta med svetovno vojno v Chigacu, prepeljano v Split in potem pokopano v rodbinski grobnici v Starem gradu. Truplo bo prepeljano v Split iz Amerike še ta mesec in bo prevoz izvršen na državne stroške. FIlm ZKD V petek ob 14.30 poje Richard Tauber NE VERJAMEM NOBENI ŽENI VEČ... Enotna vstopnina Din 3.50. ELITNI KINO MATICA • Umrl je najstarejši odvetnik v Jugoslaviji. V Požarevcu so pokopali z velikimi častmi odvetnika Jovana Jelišiča, ki je bil nestor jugoslovenskih odvetnikov. Rodil se je leta 1846 v Badnjevcu v kragujevaškem okrožju. Svojo odvetniško pisarno je otvo-ril v Kragujevcu, od tam pa se je moral kot član prvega srbskega socialističnega pokreta, imenovanega »Crveno barjače«, preseliti v Požarevac. Pokojni Jelišič si je pridobil največji ugled v Požarevcu in okolici. Odvetniške prakse ni vedno izvrševal, ker je bil več let narodni poslanec, okrožni načelnik, predsednik sodišča, predsednik požarevske občine in predsednik okrožnega odbora radikalne stranke. Ustanovil je mnoga dobrodelna in prosvetna društva, ljudstvo pa ga je ljubilo in spoštovalo kot svojega najboljšega svetovalca in zaščitnika. Pogreba so se udeležile tudi velike množice iz širše okolice. Vremenska poročila Poročilo zemunske meteorološke letalske službe 6. t. m.; Depresija z večinoma oblačnim vremenom in krajevnimi padavinami nad južno polovico Evrope, visok pritisk na severu. V Jugoslaviji ie bilo oblačno na za-padni polovici, z dežjem v eeve-rozapadnih krajih, deloma oblačno na vzhodni polovici. Minimalna temperatura Kalinovik 6. maksimalna Strumica 23. * Trgovski pomočniki pri banu dravske banovine. V torek je bila sprejeta od bana g. dr. Natlačena deputacija Zveze pomočniških zborov združenj trgovcev in ljubljanskega Pomočniškega zbora združenja trgovcev. Deputacija je predložila g. banu želje trgovskih pomočnikov v Ljubljani in drugih krajih in ga prosila, da se vprašanje odpiranja in zapiranja obratov jn praznovanj preuredi v smislu želja trgovskih pomočnikov. Ban je obljubil, da bo zadevo proučil m jo pravično rešil. 2e leta in leta se trudijo trgovski pomočniki, da bi se povsod odpravilo nedeljsko delo in bi imeli tako vsaj en dan v tednu popolnoma prost. V zadnjem času pa se je pojavil ta klic tudi iz vrst uvidevnejših trgovcev, kj so prišli do prepričanja, da bi brez vsake škode bile trgovine tudi na deželi ob nedeljah zaprte. V Ljubljani sami pa želijo trgovski pomočniki uvedbo letnega časa, v katerem naj bi bile trgovine odprte od 8. do 12. in od 15. do 19. ure. Ker se je za ta delovnj čas izrekla tudi večina trgovcev in se bodo za to izrekle tudi gospodinje, članice raznih ženskih društev, smo prepričani, da bodo trgovski pomočniki tudi v tem uspeli. VEDNO VEČ LJUDI PIJE Rogaško mineralno vodo, ker so se prepričali o njenem prijetnem učinkovanju na njihov organizem. * Šolska vodstva opozarja Drž. higienski zavod v Ljubljani, da se nadalie obračajo v svrho dobave dijaških zdravstvenih listov in bolniških listov na knjigarno učiteljske tiskarne v Ljubljani. Zdravstveni domovi in šolske poliklinike lahko predmetne tiskovine še naprej naročajo pri Higienskem zavodu v Ljubljani. * Važna pridobitev za člane Avtokluba. V aprilski številki lista »Auto«, ki ga izdaja ljubljanska sekcija Avtokluba, so objavljene znatne ugodnosti, ki jih je dosegel ljubljanski Avtoklub za svoje člane. 2e s samim plačanjem članarine so člani zavarovani proti posledicam nezgod in sicer redni člani za 20.000 Din za primer smrti ter za 30.000 Din za primer trajne invalidnosti. Prav tako so zavarovani člani Kola avtomobilistov in motociklisti in sicer za 10.000, odnosno za 25.000 Din. Zavarovanje obsega nezgode v poklicu ali izven poklica, torej ne samo nezgode o priliki vožnje z motornimi vozili. — Nadaljnja znatna ugodnost, ki jo uživajo člani, je v tem, da dobe za 30 par cenejši bencin ali mešanico na črpalkah v Ljubljani ter v mnogih drugih. krajih dravske banovine. Potrebno je le, da se izkažejo s posebnimi boni, ki jih dobe člani v tajništvu sekcije obenem s seznamom črpalk. * Nenavadna »letalska« večerja v Parizu. Na 16 evropskih aerodromih, med njimi tudi na zemunskem, bodo 14. t. m. zgodaj zjutraj startali posebni tromotorni potniški aeroplani za let v Pariz. Na vsakem letalu bo nenavadna pošiljatev: posebna jtdila in delikateae iz posameznih držav. 2e ob 4. popoldne bodo letala pristala na velikem pariškem aerodromu. Jedila bodo odpremljena v neko luksuzno pariško restavracijo, kjer bodo kuharji iz specialitet 16 evropskih držav priredili razkošno večerjo za 250 gostov francoskega zrakoplovnega društva »Air France«, ki prireja sestanek. Na večerji, na katero bodo povabili najodličnejše goste, se bo zbralo tudi precej denarja, zakaj gostje se ne bodo zastonj gostili z delikatesami iz 16 evropskih držav. Dohodki nenavadne letalske večerje bodo posvečeni propagandi zrakoplovstva. Iz naše države bodo med drugim prispevali tudi nekaj najslastnej-ših rib. Debelost ni lepa in lahko često dovede do nezadostne nege telesa. Kjer se opušča pravilna nega in briga za prebavne organe, kjer se ničesar ne podvzame, da se telo redno oprašča škodljivih usedlin in gošče, tam nastane debelost, sprva komaj opazno, toda nevzdržno, a poleg debelosti se pojavijo tudi druge ovire, ki pretvarjajo življenje v muko. Urejena prebava, pravilno presnav-ljanje to sta poglavitna pogoja za dobro zdravje. že več decenijev znana in od zdravnikov priporočana je KRUŠEN sol kot dober regulator prebave in presnove, zatorej začnite tudi Vi s kuro s KRUSEN-soljo, če trpite zaradi debelosti. Originalna velika steklenica, stane samo Din 45.—, a zadošča za tri mesece, mala steklenica pa Din 27.—. Dobiva se samo v lekarnah. Ogl. reg. S. br. 29615-36 * Otvoritev eksprcsne parobrodne potniške proge Zemun-Dunaj. Naša rečna plovba otvarja 11. t-m. redno eksnresno mednarodno potniško linijo po Dunavu od Beograda na Dunaj in nazai. Naši luksuzni parniki bodo odhajali iz Beograda, odnosno Zemuna vsak ponedeljek • ob 8. Pristajali bodo v Slankamnu, Bezdanu Mohaču, Budimpešti, Szobu, Komoranu in Bratislavi ter prispeli na Dunaj v sredo ob 15.15. Z Dunaja se todo vračali v soboto ob 8. ter prispeli v Beograd v nedeiio ob 18.40. Na parnikih bodo prvi in dTugi razred. Hrana v treh obrokih stane od 31 do 43 Din. Luksuzne in navadne kabine z dvemi posteljami stanejo za 24 ur 140 odnosno 80 Din, za posteljo v skupnih spalnicah pa se plača za 24 ur 35 Din na osebo- Potniki potrebujejo samo vizume onih držav, na katerih področju se nameravalo izkrcati. Parniki te proge imajo v Zemunu in Beogradu zvezo s parniki, ki vozijo v Rumunijo. Ta mednarodna ekspresna proga bo v prometu do meseca septembra. * Razpisani sta službi občinskega delovodje za občino Metlika okolica in občinskega sluge za občino Dragatus v črnomelj-skem srezu (Služben: List banske uprave dne 6. maja). * Lepo vreme v hrvatskem urimorju. Zveza za tujski promet nam sporoča da vlada v hrvatskem primorju že več dni lepo vreme, zlasti v Orikvenici. Morje ima 18 stopinj & Vse kaže, da bo vreme ostalo lepo. SVtcie najnovejša mojstrovina dveh umetnUcev svojega pofelica Sinil {fannings rt ^Barl ^roelich Tšraumulus" Milda (fffeissner (Premiera v sohotof Slitni Mino Matica • Toča je po rzročila veliko škodo v Bosni. V zadnjih dneh so v nekaterih krajih Bosne in Hercegovine divjale hude nevihte in je ponekod toča napravila veliko škodo. Po dosedanji ugotovitvi je škoda posebno velika v okolici Maglaja in Zavidoviča, kjer je padala kakor orehi debelo toča. Na tem področju ima največ škode vas Lovni ca- • Avtoizleti; 9. do 11. t. m. na Plitvice, Senj, Crikvenico. 30. L m. do 1. junija na Veliki Klek in po Koroški. 31. t m. do 5-junija Plitvice-Split. Informacije izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. • Binkoštni avtobusni izleti Plitviee-Senj 425 Din. Koroška 405 Din. Benetke-Padova 725 Din. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do 26- t. m. • S Texilom, najnovejšim sredstvom za pranje, se bodo pnale svilene m volnene čepice. šali in fine tkanine, katere prinoso gospodinje same s seboj, v prostorih Zveze gospodinj na Bregu 8- dane6 ob 16. Gospodinje pridite — vstop prost. • Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemi, te zjutraj na prazen želodec kozaree naravne Franc Jožefove grenčice. • Eno srce — ena radenska. • Tovarna JOS REICH sprejema mehko in gkrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Lfiibljane u— Gjurgjev dan naše vojske. Kakor po navadi, je ljubljanska garnizija tudi letos z manifestatjvno slovesnostjo proslavila Gjurgjev dan v spomin na dajduške sestanke, ki so pripravljali svobodo srbskemu narodu. Včeraj ob 5.30 so vsi polki odkorakali pod vodstvom komandantov proti letaližču, kjer so se čete razvrstile k paradnemu nastopu. Ob 7. je prispel komandant divizije general Nedeljkovič v spremstvu načelnika štaba polkovnika Kelerja. Po raportu polkovnika Batiča, ki je vodil revijo vojske, so čete ob zvokih vojaške godbe destilirale pred divizjonar-jean. Slovesnosti sta prisostvovala tudi ban dr. Natlačen in predsednik mestne občine dr. Adlešič poleg drugih odličnih predstavnikov javnosti, zbranih pa je bilo tudi mnogo rezervnih oficirjev. Divizionar general Nedeljkovič je obšei vse polke in čestital k Gjurgjev emu dnevu. Oficiel-nemu delu je sledila zakuSka v novo otvorjeni Flerjnovi restavraciji, nato pa so se čete vrnile v vojašnice. PRI HEMOROIDIH, BOLEČINAH V KRIŽU, ZASTOJU KRVOTOKA V JETRIH IN NEZADOSTNEM IZLOČEVANJU IZ ŽOLČA, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno FRANZ - JOSEFOVO vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preskušeno FRANZ - JOSEFOVO grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. OgL reg. 8. br. 15193/85 Znane so velike zasluge Zorka Pre-lovca za slovensko glasbo, predvsem za zborovo petje. Našo glasbeno literaturo je obogatil z lepim številom svojih del, ki se prav pogostokrat izvajajo doma in v tujini. Ljubljanskemu Zvonu pa je bil 25 let brezprimerno požrtvovalen zborovodja. To njegovo delo se proslavi na njegovem jubilejnem koncertu, ki bo v petek 8. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Počitniške kolonije mestne občine. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliiu in avgustu. Prošnje za sprejem je vlagati osebno do 16. t. m. v socialno političnem uradu, mladinski oddelek, soba št. 43. Mestni dom II. nadstropje. Na kasneje vložene prošnje se ne bo moglo ozirati. V poštev pridejo šoloobvezni otroci do 14- leta stairosti pristojni v Ljubljano. V prošnjah je navesti rojstne podatke otrok, katero šolo in razred obiskujejo ime, poklic in dohodke staršev, njih pristojnost. stanovanje in koliko ie še nepreskrbljenih otrok v rodbini. Vsak naj tudi izjavi, koliko je po možnosti pripravljen prispevati. če bo otrok sprejet v kolonijo. Kdor dobiva za otroka posebno rodbinsko dokla-do, bo moral doklado celotno prispevati. Pri sestavi prošenj se ie točno držati teh navodil, ker bi se morale drugače prošnje zavrniti. ADVOKAT DR. TAVČAR ANTE sporoča, da je otvoril v Cerknici pri Rakeku advokatsko pisarno. _ Ljubljanski bridge klub priredi v petek 8. t. m. ob pol 21. v sobi za bridge kavarne »Emona« turnir teamov, ki naj bo priprava za nameravani revanžni m a teh proti Zagrebu. Vabljeni so člani in nečlani. Vstop prost. u— V. delavski prosvetni večer »Zarje« bo v soboto 9. t. m. v dvorani Delavske zbornice z zelo lepim sporedom, ki ga vidite v izložbenih oknih trgovin. Pridite! u— Pevski zbor društva »Tabor«. Zaradi jubilejnega koncerta gospoda Zorka Pre-lovca, ki se vrši jutri, v petek 8. t. m. odpade pevska vaja. Pozivamo vse pevce in članstvo »Tabora«, da se koncerta udeleži v čim večjem številu. u— Primorski rojaki, vsi prijatelji lepe pesmi, pohitite jutri zvečeT ob 20. v Filhar-monično dvorano, da izkažete jubilantu g-Zorku Prelovcu ob 25-letnici neumornega udejstvovanja na glasbenem polju svoje priznanje. u— Mladinski odsek Sokola 1 na Tabora priredi v nedeljo 10. t. m. ob pol 16. mladinsko akademijo s čajanko za moško in žensko deco. Pester program, katerega so pripravili vodniki oddelkov kot obračun dela v zimskem času v telovadnici, bo gotovo zadovoljil vsakega posetnika akademije. Na sporedu je 12 telovadnih točk in več deklamacij, godba pa bo skrbela za razvedrilo med odmori. Vstopnine ni. u— JNAD Jadran. Danes 7. maja bo eb 20. v lokalu podal g. prof. Kumer Ivan ei-tuacijsko poročilo o razmerah na Kočevskem. Po govoru de tata. Udeležba obvezna! Po predavanju važen pomenek. Odbor. u— Pravice in dolžnosti današnje matere je naslov predavanju, ki ga priredi Jugoslo-venska ženska zveza v nedeiio 10. t. m- ob 10. dop. v dvorani mestnega ma^strata. Predava Angela Vodč. u— Uprava Hubadove župe JPS poziv, lje vsa pevska društva, da se v največjem številu udeleže koncerta v petek 8. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani v proslavo 251etnice glasbeno-prosvetnega delovanja g. Zorka Prelovca. Milda v. Stofc vlomov zadnjega časa, in za Dolencem so kmalu še štirje njegovi sodelavci potromaH v zapor. Vsega Skupaj je policija v zvezi s temi aretacijami pojasnila doslej deset drznih vlomov. Poleg Dolenčeve družbe so organi kriminalnega oddelka aretirali tudi dvojico, ki se je bavila zadnji čas z vio mi na dežen, Zlasti na Dolenjskem. O uspehih preiskave borno še poročali Iz Celja e— Hramovska slava. V nedeiio bo imela celjska pravoslavna cerkev hramovsko slavo v spomin na sežiganje Telikvij prvega srbskega arhiepiskopa in prosvetitelja sv. Save na Vračam L 1594. Na dan pred slavo ob 18- bo v pravoslavni cerkvi sv. Save tde-nije, na dan 6lave v nedeljo pa bo ob 10. liturgija. Pri liturgiji bo pel cerkveni pevski zbor, pridigal bo pa prvi član cerkvenega sodišča v Zagrebu, prota g- Gedeon Vurdelja. e— Godalni kvartet Glasbene Satire * Celju, ki ga sestavljajo Srečko Zalokar (I. violina), Maks Zumer (H. violina") ravnatelj Karlo Sancin (viola) in Ignac Ferdič (čelo), priredi drevi ob 20. koncert komorne glasbe v celjskem gledališču. Izvajal bo Hayd-nov kvaTtet v d-molu. Dvorakov »Ameriški kvartet« v f-duru Borodinov »Nokturno« iz Elitni kino Matica — TeL 21-24 Samo še danes ob 4., 7 >4 ln 9 % uri SENZACIJA NAD SENZACIJO ZLOČIN v MORNARICI Gigantski boji za ljubezen lepe žene. t— Morje, ljubezen, strast. Oddajo košnje razpisu i« mestno poglavarstvo ob naslednjih mestnih potih in cestah prvega reda: Cesta dveh cesarjev. Pot na Rakovo jelšo, od mitnice do Čurnov-ca, Ižanska, Peruzzijeva. Černovaška cesta, Orlova ulica in livada. Galjevica Jurčkova pot od Ižanske c. do Peruzziieve ceste. Knezov štradon, Hauptmanca, Opekamčka cesta, Cesta na Loko, Cesta v mestni log, Zelena pot, Jelovškova uL Poleg naštetih potov se bo oddalo v najem tudi 2 travnika ležeča ob poti na Rakovo jelšo in sicer eden v izmeri 18.812 m2 in košnjo travnikov na grajski planoti v skupni izmeri 8842 m2. Vse podrobne informacije se dobi med uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu soba št 16. kjer je vložiti tudi pravilno taksirane ponudbe do 15. t m. u— Petmilijonsko posojilo mestne občine. Zemljiškoknjižni urad sreskega sodišča je te dni izvršil intabulaoijo posojila 5,000-000 Ddn, kd ga je dovolil SUZOR v Zagrebu mestni občini ljubidenski. Posojilo bo občana vrnila po amortizacijskem načrtu do 1- januarja 1976. dn vknjiženo jie bilo na GeStrinovo hišo ob Poljanskem nasipu in na ndeoo hišo na Poljanski cestri. To posojilo je vknjiženo na drugem mestu, na prvem pa je vkn.jraena Državna hipotekama banka za 2,500.000 Ddn. u— Tulipan vsepovsod. Po mestnih nasadih in zasebnuh vrtovih opazujemo letos, -da je posltail tulipan dominanten pomladanski cveit Tudi na cvetličnem fargu, ki so ga sedaij deloma premestila na Pogačair-jev trg tik vodnjaka, prodajajo tuldipame v najpestrejših barvah in razni velikosti Mestna vrtnarija je tudn prosrtor okoli Trubarjevega spomenika okrasila 6 pestrimi tulipani dn zadaij z azelojamd. ODVETNIK DR. MILAN SIJANEC je odprl v Ljutomeru odvetniško pisarno (v prejšnjih prostorih Obrtne banke). u— Raznoterosti izpred sodišča. Državni tožilec je prijavil in izvedel priziv proti sodbi malega kazenskega senaita od 27. marcai, s katero je bil carinski uradnik Fran Dubiovdč obsojen na 2 leM in 6 mesecev robije zaradi uradne poneverbe zneska oloolS 396.000 Din. Državni tožilec se je pritožil zaradi prenizko odmerjene kazni- — Pred okrožnim sodiščem je doslej že do 300 v>e 6 ju h civilnih pravd. Prav zanimiva je pravda, reda usmiljenih bratov rz Kanddje, ki tožijo kopališko družbo v Kamniku za 725 000 Din. Sredi maja se bo o tej pravdi v Kamniku na licu mes-ta vršila velika razprava, ki bo trajala najbrž 3 dna. u— Zanimivosti s trga. Na trg je bilo včeraj pripeljano do 50 voz krompirja, ki je bil po 0.75—0.85 Din kg. Kupčija je bito slabo dn je osftaiLo "d"o 20 voz celo do 14-Češnje so se pocenile. Prodajajo se po 10 do 12 Din kg. Prihod|nje dni je pričakovati večjo dovoz bosanskih češenj iz Brč-kega. Kumare so, Po 12 Din, novd krompir 6 Din in stročja girah po 6 Din kg. Lušoen grah je 2 Din merica. u— Vlomilski tolpi na sledi. V zadnjih tednih so se pričeli v mestu množiti vlomi v stanovanja in podstrešne shrambe, kj so si bili po načinu izvršitve nenavadno podobni, in je policija po pravici sklepala, da je na delu dobro organizirana tolpa. Po skrbnem poizvedovanju je policija te dni uspela, da aretira nekega Gabrijela Dolenca brezposelnega pekovskega pomočnika iz Strug pri Dobrepolju, ki je 1. maja izvršil zelo drzen in rafiniran vlom v stanovanje Mencinove družine v Gledališki ulici. Pri zališevanju na kriminalnem oddelku se je takoj izkazalo, da je vlom pri Meneinovih v zvezi z velikim številom R kvarteta in Griegov I. stavek iz kvarteta op. 27- Vstopnice v knjiearni Goričarje-ve vdove. e— Upokojeno nčiteljstvo is Celja in okolice bo imelo svoj sestanek v soboto 9. maja v Št Petru v Savinjski dolini pri g. Alojzu Šribarju, kolodvor. Odhod iz Celja z v likom ob 12.54, najpozneje pa ob 16-10. Z^ vrnitev so vlakovne in avtobusne zveze najugodnejše. Ker zaradi birme 9. t m. tovarne v Št. Pavlu ne obratujejo, se te moral prvotno dogovorjeni izlet v Št Pavel opustiti. Pridite vsi! e— Smrtna nesreča v kemični tovarni. V torek smo poročali, da je padel 25-letni v kemični tovarni v Gaberju zaposleni strojni ključavničar Viktor Rijavec z Gornje Hudi-nje v nedeljo pri delu v tvornici v vročo žvepleno kislino in dobil strašne opekline po vsem telesu. Rijavca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je po hudem trpljenju umrl. e— Popravilo levega brega Savinje pod grobelskim mostom. Sresko načelstvo y Celju razpisuje dobavo 500.37 kubičnih metrov ilovke za zagraditev udora na levem bregu Savinje pod grobelskim mostom za proračunski znesek 35.025-90 Din. Prva ustna licitacija bo 23. t m. ob 1L pri tehničnem razdelku sreskega načelstva t Celju, kjer se dobijo vse potrebne informacije. e— Obnovite še danes srečke državne razredne loterije v podružnici >Jutra« v Celju! e— Kino Union. Danes ob 16.30 veleRlm >Suzana sem jaz!< in dve predigri. Iz Maribora a— Častno predsedstvo V. Mariborskega tedna je sestavljeno takole: trg. minister dr. Vrbanič, častni predsednik, člani častnega predsedstva so: ban dr. M. Natlačen, mestni poveljnik general M. Milenkovič, škof dr. Tomažič, mestni župan dr. Juvaa in zbornični predsednik TOI Ivan Jelačin. a— Ban dr. Natlačen pride v Maribor v torek 12. t m., kjer ostane še tudi v sredo 13. t m- ko bo na sreskem načelstvu sprejemal stranke. a— Mariborsko jurjevanje je tucB letos poteklo zelo slovesno. Včeraj ob 7. zjutraj se je podal lep sprevod z vojaško godbo na čelu na tezensko vežbališče. V sprevodu so bili poleg vojaštva in častništva tudi predstavniki raznih mariborskih nacionalnih organizacij in jezdni odsek Sokola matice. Na Teznem je bila ob navzočnosti predstavnikov mariborskega javnega življenja ter poedinih uradov in mestnega poveljnika generala M. Milenkoviča tradicionalna jurjevanjska slovesnost. a— Literarni večer priredi v ponedeljek 11. t m. Ljudska univerza skupno z ženskim društvom v počastitev materinega dne. a— Iz železniške službe. K tukajšnjim delavnicam drž. železnice je premeščen iz Niša poverjenik strojnega oddelka g. Miloš Ačimovič. ZDRAVILIŠČE Radio-Therma, Laško Radioaktivne termalne kopeli (37.5° C). Izvrstno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, i. t. d. ZNIŽANE PREDSEZIJSKE CENE. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100— (Stan, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse). Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. a— V Ljudski univerzi se predvaja jutri zvečer kulturni film »Naše Kosovo« v treh dejanjih. Film bo pojasnjeval arhivar prof. Franjo Baš. Ob 4. popoldne bo posebna mladinska predstava. a— Razstava osnutkov za lepak jubilejnega »V. mariborskega tedna«. Letošnjega natečaja se je udeležilo posebno mnogo umetnikov, strokovnjakov in amaterjev ter je bilo vposlanih nad 50 osnutkov, ki bodo razstavljeni v petek 8. in v soboto 9. t. m. v spodnji kazinski dvorani. Občinstvu priporočamo obisk zanimive in pestre razstave. a— Tezenski strelci so imeli v nedeljo lepo uspelo zaključho tekmo v sobnem streljanju. Od dosegljivih 100 točk so dobili: Josip Šabeder 98, Marija Luknar 85, Franjo Luknar 80, Bogomir Sošter 80, Ivan Libiš 79, Ploj 78, Seifert 76, Kumer 75, Jože Vešligaj st. 74, Gustav Keberling 71 in Ivan Sinič 69 točk. Pri Bariču, je predsednik tezenske strelske družine izročil nagrade, prof. Cestnik pa je v imenu Mariborčanov čestital vrlim tezenskim strelcem k lepim uspehom. a— Konec najstarejše mariborske us-njarne. Tovarna usnja Valterja Halbšlrtha je te dni popolnoma ustavila obrat ki se je vršil v zadnjem času v zelo skrčenem obsegu, in je odpustila zadnje delavce. Omenjena tovarna je bila svojčas znana kot Badlova tovarna, ki jo je pozneje prevzel g. Valter Halbarth. Iz Laškega 1— Šalovski turnir. Laski šahisti se pripravljajo na velik turnir v mali dvorani Sokolskega doma. Turnir bo dostopen samo šah is t ona iz Laškega in bližnje okolice in seveda občinstvu. Natančnejši programi bomo priobčili. 1— Ribje tatvine. V potoku Rečici pri Laškem zakupnik ribolova z velikimi stroški zdržuje postrvji zarod. Vsako leto spusti 3000 do 5000 zaroda v vodo, sam ulovi morda 30 postrvi na leto in vendar ni nobenega napredka Zdaj se je dognalo, da so tatvine rib vzrok temu stanju. Z malimi izjemami kradejo ribe vsi šolarji laške in rečiške šole in jih nosijo domov staršem. Kradejo p« tudi mnogi kmetje in njih simOvi neženirano, s koši* vršami, nočnimi trnki itd. Orožništvo naj bi uvedlo strogo preiskavo, da se tatvine vsaj omejijo. Iz Ptuja j— JUU ima 11. t. m. ob 9. dopoldne svoj občni zbor v Mladiki. Po občnem zboru predava g. A. Dob enak o češkoslovaški šolski reformi in o vtiskih o poizkusnih šolah na Dunaju, Bratislavi, Zlmu in Pragi. j— Poplave. Zadnje deževje je napolnilo struge hudournikov, zlasti je narasel potok Pesnica, ki je prestopil svojo strugo in daleč naokoli po Domovi in Pacinju poplavil rodovitna polja in travnike. Poplavil je tudi bamovinsko cesto pri Domovi, kjer stoji voda do pol metra visoko. Mnogo hiš v Pacinju je v vodi. Vsak promet z voziB je začasno nemogoč — Tudi potok Grajena je na treh krajih poškodoval vurberško cesto. Škoda je občutna. Cestni odbor v Ptuju je ukrenil vse potrebno, da se izvršijo najnujnejša popravila, v kolikor so na razpolago krediti. j— Na Dravskem polju večni požari. Od požarov v ptujskem srezu jih je največ na Dravskem polju. Nedavno je začela goreti viničarija na Jamskem vrhu, last ban. nadsvetnika g. Urbasa iz Ljubljane. V vi-ničariji je stanoval s svojo družino vini-čar Mi losi č Jožef. Ko je že vsa družina spala, je lajež domačega psa prebudil gospodinjo, ki je opazila, da je poslopje že v plamenih. V naglici je zbudila še ostale člane. Komaj so še rešili golo življenje. Ogenj je izbruhnil zaradi slabega dimnika. Ker je bil dimnik slab. so skozi špranje uhajale iskre, ki so vnele na podstrešju tram Skupna škoda na poslopju in škoda, ki jo ima viničar, se ceni na 25.000 Din. — Drugi požar ie kmalu zatem izbruhnil pri posestniku Korenu Ivanu v Skorbi. Goreti je začelo okoli pol 9. dopoldne, ko sta bila oba zakonca v Ptuju. Zgorelo je gospodarsko poslopje z vso zalogo sena in slame ter gospodarskimi stroji in gospodarskim orodjem vred. Škoda se ceni na 20.000 Din. i so sabljači Ilirije na letošnjem državnem prvenstvu dosegli tako odlične uspehe. Po zaključku prvenstveneea tekmovanja je polkovnik Verderber pohvalil odlične sposobnosti naših tekmovalcev Dosebno članov Ilirije in priznal, da so enakovredni avstrijskim sabljačem. Želel je, da bi skoro a«H priliko, da se obe moštvi srečata na tekmi, ki bi prav pokazala moči enih in dragih. SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). Redni treningi se vrše vsak torek, sredo, četrtek in soboto na igrišču Slovana od 16. dalje. Seje sekcijskega načelstva vsako sredo ob 18-30 po treningu na ierišču. SK Slovan : SK Mars. PrvenMvo H. razreda je v polnem teku. SK Slovan si je s svojiknri zadnjima tremi zmagamo močno učvrstil položaj na tabeli. Morda bo ravno nedeljska tekma zanj odločilna. Marsa sicer spremlja precejšnja smola, kajti igra njegovega moštva zasluži boljše rezuiltate, toda v nedeljo bo na vsak način skušal Slovan prekrižati račune. Vstopnina k tekmi bo minimalna. Čas bo naknadno objavljen. SK Slovan- Vsi igralci, kri imajo doma opremo, jo morejo brezpogojno, še ta teden vrniti gospodarju V petek zvečer bo na sestanku blagajnik II. pobiral članarino! SK Mars. — Danes ob 20.30 obvezen članski sestanek za vse igralce- Dolfinar, Novak in Zupane sigurno! SK Jadran (plavalna sekcija). Danes ob 18. obvezen članski sestanek pri g. Sokliču v Trnovem Ker je sestanek odločilne važnosti za nadaljnje delo in ker se bo sklepalo tudi o programu za počitnice, naj pridejo vsi. Sklepi bodo izvršni brez ozira »» število prisotnih. Na sestanku se sprejemajo tudi novi člani. T c* - O R Ljubljanski sabljači pojdejo v Berlin Nekoliko o razvoju sabljaškega športa — Odlični uspehi Eirijanov — Priprave za olimpiado V soboto in nedeljo so imeli v Zagrebu v dvorani kluba Makabi državno prvenstvo v sabljanju, ki je bilo hkrati določeno tudi za izbiro našega olimpijskega sabljaškega moštva. V naši državi je ta lepi šport precej popularen, zlasti v Zagrebu, Subotici. Bečkere-ku, Beogradu itd. Pri nas doma ga je uvad-la Ilirija nekako pred 7 leti. Zanj se je najbolj zavzel podpolkovnik g. Ovetko, v v6ej srednji Evropi znani odlični sabljaški mojster in učitelj. Na njegovo pobudo je Ilirija ustanovila sabljaško sekcijo. v kateri je že takoj spočetka vežbalo nad 15 članov. Dve leti so vežbali le s sablio, tretje leto pa tudi floret. Ker je bilo za obe disciplini premalo časa na razpolago so sabljo polagoma opuščali in več vežbali floret, s katerim so na manjših tekmah in turnirjih hitro dosegali uspehe. Na turnirju za državno prvenstvo leta 1930 si je med juniorji že osvoiil drugo mesto Marjan Pengov. ki pa je že naslednje leto na državnem prvenstvu v Ljubljani zasedel tretje mesto pri seniorjih takoj za Pod-hraškim iz Zagreba, dolgoletnim državnim prvakom, ter Kristanom iz Bečkereka, ki si je leto prej osvojil vsa tri prvenstva v epe-ju, sablji in floretu. Istočasno s tem državnim prvenstvom je bil v Ljubljani tudi mednarodni turnir s CSR, na katerem pa naše državno moštvo ni doseglo nobenega prvih mest, kar naših sabljačev seveda ni omalo-dušilo. Prav ta turnir jim je pokazal, koliko jim je še treba vežbe in izpopolnitve, da se bodo mogli približati srednjeevropskemu razredu. Pod vodstvom podpolkovnika g. Cvetka so naši sabljači pomnožili treninge in dobro leto prav marljivo vežbali- Nedvomno bi bil napredek hitrejši in večji, ko bi matični klub naše sabljače nekoliko manj po mačehovsko odpravljal. Zeroli idealizem načelnika in požrtvovalnost članov sekcije ni sta mogli pripomoči do uspeha, ki ti ga sicer mogli doseči ob primerni podpori in pozornosti kluba. Koristni bi se predvsem izkazali turnirji s sabljači sosednih držav, od katerih so posebno Madžari na višku. Pa niti za to ni bilo moči dobiti podpor, še več, člani so si morali sami nabavljati vso opremo in doslej trpeti tudi vse stroške za udeležbe na državnih prvenstvih. Dobra volja in ljubezen do športa pa sta naše sabljače navadila premagovati tudi te nevšečnosti in ovire. Kljub vsemu so stalno napredovali in leta 1933. so na državnem prvenstvu v Mariboru dosegli v skupini se-niorjev prvenstvo. Za prvakom Marionom, članom Ilirije, je bil drugi Marian Pengov, prvenstvo seniork pa si je priborila Ilirija nka Tavčarjeva. V posebni skupini prvakov si je takr3t osvojil prvenstvo zopet Zagrebčan Podhraški. Naslednje leto je bilo državno prvenstvo v Bečkereku. ki se ga Pa naši sabljači zaradi velike oddaljenosti in pomanjkanja najnujnejših sredstev niso udeležili- Lani v Beogradu smo bili slabo zastopani in nismo dosegli nobenih odličnih uspehov. Zato pa so se naši sabljači na letošnjem pravkar zaključenem turnirju odlično odrezali. Seveda je bila najhujša borba v floretu. za katerega prvenstvo se je borilo šest kandidatov. Ža favorita je veljal Zagrebčan Tretinjak, našim so prerokovali mesta le v drugi polovici Ker je šlo za važno odločitev zaradi udeležbe na olimpiadi, so prireditelji povabili dva inozemska sodnika, od katerih je polkovnik Verderber,. trener avstrijske olimpijske ekipe fungiral kot predsednik sodnikov. O izidu tekmovanja je prineslo podrobne rezultate že ponedeljsko »Jutro«. Marjan Pengov je zasedel prvo mesto pred Arn-steinom. Ilirija je zasedla z Marionom in Koršičem še tretje in četrto mesto, favorit Tretinjak, ki je baje velial za nepremagljivega. pa se je moral zadovoljiti s petim mestom' Kljub temu pride v poštev za rezervo našega moštva, ker izpade Arnstein. ki je Žid; Zid je pa bodo. kakor znano berlinsko prireditev bojkotirali. Tekmovanie se je torej končalo tako, da bo zastopala na olimpiadi našo državo ljubljanska Ilirija. Seveda bo treba sedaj čas do olimpiade temeljito izrabiti z vežbaniem- Ob zadostni podpori nacionalnega olimpijskega odbora nameravajo sabljači tri tedne pred olimpiado na trening v Budimpešto, kar bo nujno potrebno, da bo naše moštvo v zadovoljivi formi za resno borbo. Našim sabljačem bi tak trening z odličnimi budimpeštanskimi sabljači pripomogel do napredka v srednjeevropski razred, posebno če upoštevamo dosedanje uspehe, dosežene le z idealizmom članov in nesebično požrtvovalnostjo načelnika in vaditelja sekcije g. podpolkovnika Cvetka, katerega največja zasluga je. da Motnje v črevesju, omotice zaradi zagatenja se preprečijo uporabo naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice Ogl. »g. S. br. SM740B. ŠK Bratstvo: ASK Gorenje. V nedeljo odigrana prvenstvena tekma med starima rivaloma Bratstvom in Gorenjcem na igrišču Gorenjca je pokazala precejšnjo premoč in tehniko Bratstva in ovrgla trditve »Slovenca« z dne 24. minulega meseca. Rezultat tekme 8:2 za Bratstvo nam dovolj jasno pove, kako napačne so bile progno-ze »Slovenčevega« dopisnika. Moštvo Bratstva je' zelo požrtvovalno, odločno, borbeno in disciplinirano in tudi v tehničnem pogledu prekaša vse podeželske klube, kar dokazujejo letošnji rezultati V nedeljo 10. t. m. odigra Bratstvo prvenstveno tekmo proti Sori iz Škofje Loke. Pričetek ob 16. Tekma se vrši v vsakem vremenu. Obeta se zanimiva borba, ki bo gotovo privabila na igrišče mnogo prijateljev športa. Fostok rezultati 2. in 3. maja za nacionalne in mednarodne tekme: 1. se ni odigrala, 2. 1, 2. 2. X X, 2, se ni odigrala-Angleško-škotske tekme: 2. L 1, l 1, X 1, 2. X 1. 1 ,1. JZSS — Zbor smušklh učiteljev opozarja članstvo, da se vrše redni sestanki zbora vsak četrtek ob 20. v savezni pisarnt Udeležba za odbornike obvezna. Gospod ar s t to Ostra borba za francoski frank Francoska banka je ponovno zvišala diskont od 5 na 6%, obrestno mera za lombard zlata pa od 7 na 9% Zaradi izida francoskih zborničnih volitev, ki so prinesle okrepitev levice, se je zadnje dni znatno povečal beg kapitala iz Francije. Slabost je zajela tudi že švicarski frank in holandski goldinar. Francoska banka je morala že proti koncu prejšnjega tedna v znatnih količinah oddajati zlato, da prepreči padec tečaja francoske devize pod spodnjo zlato točko. Po vesteh iZ Pariza je morala Francoska banka samo v ponedeljek oddati za 500 milijonov frankov zlata in vse kaže, da se bo odtok zlata v sedanjem tempu še nadaljeval. Samo v zadnjih treh dneh je Francoska banka oddala za 1500 milijonov frankov zlata. Angleški valutni intervencijski fond je zadnje dni z znatnimi vsotami priskočil na pomoč, da drži tečaj francoskega franka na paritetni višini. V londonskih finančnih krogih označujejo to intervencijo kot pravo bitko, ki je imela končno uspeh, da so se duhovi vsaj trenutno pomirili. V Parizu, kakor tudi v Londonu pričakujejo v kratkem obrambne ukrepe od strani Francije, ki baje ne bo pustila, da bi v sedanjem tempu kapital zapuščal Francijo in da bi se zlati zaklad, ki je padel že pod mejo 60 milijard, še znatneje skrčil. O namerah francoske vlade pa so poročila kaj različna. Tako se zatrjuje na eni strani, da bo Francija izdala prepoved izvoza za zlato, drugi pa zopet napovedujejo, da bo uvedla devizne omejitve, kontrolo glede prometa z zlatom in da bo onemogočila terminske kupčije v francoski devizi. Iz Francije prihajajo dnevno nove alarmantne vesti o težavnem stanju javnih financ in o pričakovani devalvaciji franka. V finančnih krogih so mnenja, da bodo potrebni odločni ukrepi še preden se bo sestala nova zbornica, odnosno še preden bo prišla nova vlada. Vznemirjenje povzroča tudi namera levičarskih strank, ki hočejo pred vsem doseči reformo statutov Francoske banke (po nekaterih vesteh celo podržavljen je), ki naj bi omogočila razširjenje kreditne baze za finansiranje velikih javnih del v smislu vladnih intencij. Med tem pa zavzema beg kapitala vedno večji obseg. Mnogi prodajajo francoske papirje ta kupujejo inozemske, drugi tesavrirajo zlato, tretji pa prenašajo svoja likvidna sredstva v inozemstvo. Težava je še v tem, da sedanja vlada ne more napraviti nobeni!. drugih obrambnih ukrepov, kakor da izda prepoved izvoza zlata, ker potrebuje za druge uspešnejše ukrepe soglasje parlamenta. Seveda pa bi prepoved izvoza zlata pomenila že prvi korak k devalvaciji. Ekse-kutiva francoske banke zaseda sedaj dnev. no in se posvetuje o ukrepih, ki jih je treba napraviti, zlasti da se prepreči špekulacija. Nenadno zvišanje diskonta Čeprav so Se v torek na merodajnih mestih zanikali, da bi obstojala zaenkrat namera povišanja diskonta, je bila Francoska banka včeraj prisiljena poseči po tem obrambnem sredstvu. Kakor poročajo tis Pariza, je Francoska banka včeraj sklenila s takojšnjo veljavnostjo povišanje diskont-ne mere s 5 na 6% ter obrestne mere za predujme na lombard zlata oelo od 7 na 9%. S povišanjem obrestne mere na predujme proti zastavi zlata na 9% hoče Francoska banka otežkočiti špekulacije z zlatom, ki so se v zadnjih dneh vršile tako, da so stranke Francoski banki predložile bankovce v zameno za zlato, potem pa so to zlato pri Francoski banki, sami zopet lombardirale ter za dobljene bankovce ponovno zahtevale zlato. Odtok zlata v inozemstvo je bil zadnje dni tako velik, da so morali iz Londona poslati v Pariz več posebnih letal, ki so prenašala zlato v Anglijo, Belgijo in Nizozemsko. Samo dve veliki letali sta v enem dnevu prenesli iz Pariza v London za skoro 200 milijonov frankov zlata. Po mnenju devalvacijonistov se da sedanja skrajno napeta situacija takoj rešiti, če bi Francija po vzorcu češkoslovaške in Belgije v zmernem obsegu preko noči izvedla devalvacijo franka, kajti naslednji dan bi se po izkuSnjah v drugih državah gibanje kapitala obrnilo, pobegli kapital bi se zopet vrnil v Francijo, tesav-riranje zlata bi prenehalo in v kratkem bi tudi v gospodarstvu občutili znatno olajšavo. Pristaši devalvacije pa so proti uvedbi prepovedi izvoza zlata, ki bi morala končno prav tako dovesti do devalvacije, vendar z večjimi težkočami, kakor če se devalvacija izvede preko noči in se takoj zopet na novi zlati pariteti vzpostavi funkcioniranje zlate valute. Občni zbor ljubljanske borze V borzni dvorani Trgovskega doma je bil včeraj ,popoldne XI. redmd občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote, ki so mu prisostvovali za bansko upravo načelnik dr. Mam, borzni loctrrtsar finančni direktor Avgust Sedlar, za zbornico za TOI tajnik dr. Ivan Ples, nadaije predsednik Zveze trgovskih združenj Josip Kavčič, predsednik Trgovskega društva »Mentor« dir. Fran Windischer, glavni tajnik Zveze industrij cev inž. Milan Šuikije . Licitacija bo 27. t m ob U. v prostorih tehničnega oddelka sreskega načelstva v Ljubljani, Vrazov trg 4. Vsota odobrenega proračuna znaša 1,550.000 Din. . _ Jugobrnna t Kranja gradi predilnic*-Tvrdka »Jugobruna« kranjske tekstilne tovarne, d. z o. z. v Kranju, bo poleg svoje tekstilne tvorniee v Kranju zgradila še predilnico. O tem projektu je banska uprava razpisala komisijski ogled na kraiu samem in obravnavo, ki bo v sredo 13. L m. s sestankom komisije ob 13. uri na mestu ogleda. — Bilance. Tvrdka S. H. Gutmann d. d. zaključuje svojo bilanco za leto 1934/1935 s čistim dobičkom 183.000 Din (prenos čistega dobička iz prejšnjega leta znaša 1,471.000 Din), in sicer na glavnico 40 milijonov Din in na rezerve v višini 55 milijonov. Vsa aktiva znašajo 161 milijonov Din. — Rudnik črnega premoga Rtanj se spremeni v delniško družbo z nazivom »Rudnik kamenog uglja Rtanj, brače Minh a. d.« in sicer z glavnico 31 milijonov Din. = Dobave: Obč. oddelek direkcije drž. žetezme v Ljubljani sprejema dp 12. t. m. ponudbe za dobavo 2150 pol belega Bristol kartona, do 13. t. m. glede dobave 24.000 pol konceptnega papirja in do 14. t. m-glede dobave 15.000 pol konceptnega in ca-2000 pri rjavega kartona; strojni oddelek pa sprejema do 15. t m. ponudbe za dobavo ročajev iz impregniranega papirja. Direkcija državnega rudnika Ljubi ja sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo »Ozafid« papirja. Direkcija drž. železnic Suboboa sprejema do 12. t- m- ponudbe za dobavo 9.000 kg azbestnih plode. Drrekcra državnega rockiika v Kaknju sprejem« do 14. t m. ponudbe za dobavo krogličnih ležajev in osovin tz jekla. Uprav« I. oddelka vojno tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 12. t m. ponudbe za dobavo mila in ksristaflne sode, do 22. t m. glede dribave 10 manometrov, djo 23- t- m. glede dobave strojnih jermenov, do 25. t m. glede dobave avtomoitskega stroja za brušenje nožev za les, do 26. t m. pa glede dobave i 600 kg jekla v Oplodi. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zerrmnu sprejema do H-t m. ponudbe za dobavo konapoenega plcftna; do 18. t m. glede dobave 76-000 kg mila za pranje, do 19. t. tn. glede dobave 600 komadov oblek in pokrival za dtež, do 20. t m- glede dobave 5.000 kg podplatov in do 22. t. m. glede dobave 4.000 patov čevljev. Borze 6. maja Na ljubljanski borzi so se tečaji deviz v splošnem nekoliko okreniji, in sicer v zve. zi z mednarodno oslabitvijo' švicarskega franka, čigar tečaj drži Narodna banka na nespremenjeni višini. V privatnem klirin-gu so se avstrijski šilingi trgovali po 9.18 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je b0 promet samo v avstrijskih šilingih po 9.18, dočim so se grški boni nudili po 31. Nemški klirinški čeki notirajo nadalje zelo nizko in so bili v Ljubljani zaključeni po 13.55 in v Zagrebu po 13.41, odnosno za 15. junij po 13.40. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je trgovala vojna škoda pri mirni tendenci po 357 (Beograjska borza zaradi pravoslavnega praznika m poslovala). Nadalje je bil promet v 7% Blairovem posojilu po 72, v 8% Blairovem posojilu po 81.75, v 7% Seligmanovem posojilu Drž. hip. banke po 82.50 in v delnicah PAB po 216. I>evize Ljubljana. Amsterdam 2974.56—2989.17 Berlin 1756.08—1769.95, Bmsejj 744.18— 749.24, Curih 1424.22—1431.29, London 217 26-—219.32, Newyork 4351.07—4387.38, Pariz 288.82—290.26, Praga 181.19—182.30 Curih. Beograd 7, Pariz 20.2950, I/m-don 15.29, Newyork 308.125, Bruselj 52 3250, Milan 24.25, Madrid «2.06, Amsterdam 209.10, Berlin 124, Dunaj 35.60, Stockholm 78.85, Oslo 76-85, Kobenhavn 68.25, Praga 12.75, Varšava 57.9750, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 356—357, 4»/« agrarne 47.75 den., 6% be-gluSke 63—64, 7% invest. 80.50 den„ 7% Blair 72—72.50, 7% Drž. hip. banka 82.25 —82.50, 8% Blair 81.50—82; delnice PAB 216—217.50, Trboveljska 130—150, šečera-na Gsijek 150 bi. Blagovna tržišča 2TTO + Chicago, 6. maja. Začetni tečaji: PSe-niča: za maj 97.125, za julij 87.375, za sept. 85.50; koruza: za maj 62.25, za julij 60.875, za sept. 59.25. + Budimpeštanska terminska bor» (6. t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: za maj 15.72—15.74; koruza: za maj 12.08, za julij 12.51—12.52. Iz Julijske Krajine „Italia Redenta" asimilira deželo V >Piccodu della Sera< je bilo pred dnevi objavljeno daljše poročilo o veliki asimilacijski akciji znane šolske družbe »Italia Redenta« po Julijski Krajini. Družba je organizirala kar 300 tečajev za pouk odrasthh oseb v italijanščini, za gospodinjstvo m kmetijsko strokovno izobrazbo m celo za analfabete. Od vseh teh tečajev odpade na goriško pokrajino 71 tečajev za italijanščino, na tržaško 45 na istrsko 98. na resio pa 21. Poleg ostalih je v istrski pokrajini 16 splošnih tečajev za analtabete, v goriški 4 v reški in tržaški pa po 3. Družba ima končno celo 4 tečaje za nepismene vojake v Zadru. Ne glede na kakšne druge gotovo mnogo tolj pomembne pomisleke je pač potrebno, da opozorimo na to, kako tržaški list utemeljuje potrebo teh tečajev: Vsi storejS. prebivalci dežele so se naučili le malo italijanščine, kar jim zelo škoduje, >ker morajo mnogi izmed njih rabiti tolmača, da jin tako v javnih uradih, na davkarijah in so-dnijah sploh razumejo; mnogi so v zadregi, ko ne dobijo dela, ker ne znajo jezika.« Vsekakor takšno stališče skrajnega birokra-tizma da njegovega pravega ozadja sptok ne omenimo nikakor ni v skladu s fašističnimi načeli." Kakor da bi bilo ljudstvo ta zaradi teh uradov, sodnij in davkarij, ne pa one zaradi njega 1 Z zadoščenjem pa je treba zabeležiti ta-di priznanje omenjenega lista, da—po 17 in pod letih—»v vaseh, ki so oddaljene od velikih cest in prometa, odrastli ljudje ne znajo drugega kot kakor svojo lastno slovansko kmečko govorico, razen onih moikih, ki so bili kdaj zaposleni v mestih, in onih žensk, ki so včasih služile kot dekle v mestnih centrih.« Drobne novice Pred goriškim sodiščem se je vrifl te drf proces proti več kmečkim posestnikom is goriške okolice, ki so bili obtoženi zaradi tega, ker niso poskrbeli da so njih sinovi redno posečali predvojaške vaje. Na znatne globe in plačilo sodnih stroškov so bili ob-sojni 60-letni Božidar Brežan in 56-letni Josip Cijan iz Gorice ter 65-letni Andrej Cingerle in 70-letni Jakob Komelj iz Dorn-terga. Preko meje je zbeial 21-letni Marij Gor-jan iz Idrije. Karabinerji so ea prijavili sodišču. Aretirana pa sta bila 25-letni Vladimir Praprotnik in 25-letni Bernhard Žgur iz šentviške gore, ki sta lani ilegalno zbežala preko meje, a sta se sedaj vrnila. Pred nekaj meseci sta bila obsojena na več mesecev zapora in po 2000 lir denarne lrarni- t »JUTRO« št. 105. 6 četrtek, & 1933. Rabindranat Tagore bengalski pesnik in mislec iz je obhajal včeraj 75. obletnico rojstva Prvi polet v stratosfero Ta mesec poteče deset let, odkar se je Američan Grey 13 tisoč metrov visoko Ta mesec bo desetletnica, odkar se je izvršil prvi polet v stratosfero. Bil je Američan Grey, ki je dosegel kot prva približno višino 13.000 m- Letel je z balonom, ki je imel odprto gondolo, in samo po naključju si je ohranil življenje. Ko je balon dosegel najvišjo višino, se je drzni pilot onesvestil in je prišel k zavesti šele kratko pred pristankom. V novembru istega leta pa se je Grey pri -svojem drugem poletu v sitnaitosfero ponesrečili- Našlii so ga mrtvega pod razbitinami njegovega balona. Vse je kazalo, da ga je ugonobilo nedostajanje kisiika. L. 1930. je Američan Susek dosegel z letalom višino 12.100 m. To so bili prvi začetki- Ze naslednje leto pa se je polet v stratosfero razmahnil do svojega viška. Sloviiti prof. Piccard, ki ga mnogi torej po krivici smatrajo za prvega letalca skozi najvišje o zračne plasti. se je dvignil s svojiim balonom, ki je imcil he:meibično zaprto gondolo, v višino 16.800 m. Vsi se spominjamo, kakšno navdušenje je zavladalo po svetu zavoljo tega drznega podviga. L- 1932. je 'Anglež "rona, Puškina, Slovackega, Leiimontova. Po snovi bogaito in v vsakem pogledu mikavno predavanje je vzbujalo napeto pozornost in ob koncu živahen aplavz- Nato so štiri študentke v zboru reciitirale odlomek iz Machovega »Maje« (zborovsko recitacijo je našt.udrirafl ljubljanski češki učitelj g- tAdplf Polak). Ve-selost so vzbujali! ljubljanski zapiski Mache, ki jih je čital prof. dr. Burian im ob katerih je nenadno zažlivel pred duševnimi pogledi poslušalcev Prešernov ljubljanski krog ob koncu avgusta 1834. Prireditev je potekla v največje zadovoljstvo prisotnih članov ljubljanske češkoslovaške kolonije, med kaiterimd so biki poteg g. konzula Mifjovskega tudri nekaiteri slovenski čehofiilii, tako n. pr. gg. predsednik Jč-lige dr. Stare, pisatelj nadsv. Govekar, režiser Kreft i. dr. O položaju hrvat9ke knjige so priobčile »Novosti« 3. t. m. zanimiv članek »Nesa-brane činjendce«. V njem se pisec bavi predvsem z usodo zbranih spisov hrvatskih pisateljev. Spise Avg. Senoe so pričela izdajati kar tri založnišltva: Minerva, Ku-^lii in Bdnoza. Najdelje je dospela Bi-noz-a, ki je izdela 20 zvezkov. Izmed 3500 naročnikov jih je vztrajalo 500, in za velikopoteznim poizkusom približati sodobnemu občinstvu klasika hrvatske proze, je ostalo založnika 600000 Din doloov. Ob- kopitnosti, hrbtesniftni ubogljivost^ ter možganski odrevenelosti preočitno karikiran je bil Gorinškov profesor Koruza, takisto Kodrička Eme Starčeve, dočim je P. Kovičev prof. Bernard bil povsem verodostojno zamišljen ter izdelan. V manj pomembnih epizodnih vlogah so se preizkušali tudi ostali člani mariborskega dramskega ansambla. Krajnčeva drama je zbujala ob premieri precej navdušenja, zlasti pri mariborskem dijaštvu, ki pa v smislu zadevne prepovedi srednješolskih vodstev nj smelo več k reprizam. n. Dne 25. aprila smo imeli v mariborskem gledališču svojevrstno gostovanje, menda prvo te vrste od obstoja Narodnega gledališča v Mariboru. Gostovali so znani diletantje dramatičnega odseka gasilske čete iz Cirkovc z narodno veseloigro v štirih dejanjih »Micki je treba moža«. S to veseloigro so želi ob krstni predstavi v ptujskem gledališču tako vsesplošen uspeh da je mariborska gledališka uprava sma trala za potrebno, da povabi cirkovške diletante h gostovanju v mariborskem gledališču. Talijin hram mariborski je bil za to priliko popolnomazaseden, hvaležno občinstvo ni štedjtto s priznanjem cirkov-škim diletantom, ki so izkazali obilo za to priliko popolnoma zaseden, hvaležno ambicije. Z mariborskega odra se je čula v vsej pristnosti zanimiva polanščina, to je narečje Dravskega in Ptujskega polja. Na mariborskem gledališkem odru je v vsej slikoviti pestrosti zaživela folklora iz našega domačega podeželskega življenja kakršna se odraža v narodnih svatbenih običajih naših Polancev v predpustnem času. Nedvomno je glavni pečat igre prikazovanje prave polanske »ohceti«, ki se kaže in ponazoruje v zadnjem dejanju z verodostojno reprodukcijo polanskih ženitvenih tradicij in običajev. Fabula te narodne veseloigre je delo domačina Vinka Koržeta, ki je igro tudi zrežiral in ki obenem igra glavno moško vlogo Janeza. Je ta fabula v mnogih ozirih precej za-četniška, saj bazira na malo verjetni zgodbi o prevaranem nevestinem očetu, ki noče ničesar slišati o ženitvi svoje hčerke. Tudi je marsikaj drugega še psihološko nemogoče, dogajanje pa teče vendarle pred očmi gledalcev s toliko prirodno preprostostjo, iskrenostjo in nemotenostjo, da se ob tem vsi nedostatkj potiskajo ob stran. Cirkovški diletanti niso prišli v Maribor kazat kakšne umetnosti, hoteli so le podati neprisiljeno, živahno igro. Uspeh je bil nesporen in je občinstvo navdušeno in polno,laskavega priznanja odhajalo iz gledaliSča Mariborska gledališka uprava pa je s tem pričela izvajati tisti del svojega poslanstva, ki naj na poklicnem odru predočmje nivo diletantskega odrskega udejstvovanja v našem podeželju. Obenem pa se je čula jz ust preprostih igralcev, samih kmečkih fantov in deklet, polanska govorica ter je želeti, da bi sledili s svojimi odrskimi stvaritvami tudi zastopniki drugih naših dialektičnih področij Prlekija, Pohorje itd. m. V soboto dne 2. maja nas je obiskala mariborska rojakinja in članica zagrebške opere Erika Druzovičeva. Gostovala je kot Madeleine v >Plesu v Savoyu«. To svojo vlogo je dojela s popolnim vživetjem in živahno, razgibano igro. V poedinih spevih pa se je sočno odražal njen jasno zveneči sopran, s katerim se je ubrano prepajal tenor njenega partnerja B. San-cina. Gledališče je bilo polno, Erika Druzovičeva pa je bila deležna toplega priznanja svojih rejakov. —c. činstvo SC JC Senoe naveličalo; že po prvih 10 zvezkih so prihajali protesti, češ, nehajte vendar! Posebno so zamerili založnici, da je izdala Šenoeve članke in felj-tone, kd še niso izšli v knjigi in ki so nedvomno zanimiv literarni dokument časa. Take reči sodijo v sleherno izdajo Zbranih spisov, toda pretežni del naročnikov Zbranih spisov jih ni mogel prenesti. Podobne težkoče ima »Bdnoza« z zbranimi spiisd A. G. Matoša, te do malega že legendarne osebnosti, o kateri vsi govore in pišejo kar v superlaitivih; ne odira so igrali dramo o njem, zbirajo prispevke za njegov spomenik in podobno. Toda za spise pisatelja, ki je napisal »Dok je srca, bit če i Kroacije«, je na Hrvatskem katj malo zanimanja. Za izdajo zbranilh spisov se je priglasilo komaj tisoč naročnikov, knjige izhajajo neredno in počasi. Založba »Minerva« .je opešala pri zbranih spisih Vj. Novaka (izšlo 12 zvezkov) in Miroslava Krleže (8 zvezkov namesto napovedanih 18). Pisec članka v »Novostih« sklepa: »Nas svijet ne treba knjiga, ne treba ni sabranih djela svojih književnika. Za-maira se i odbacuje sveikoga pisca, koji mu se pojavi više od 2—3 knjige. I ove dvije do trd uzme ako mu se nalture. Naša knjiga ne ulazd u domove, a još tnanje ulazi u sitvarni i svagden-ji život, u misli, _u izražaj našega svijeta. Naša knjiga ni je, izgleda, stvar života...« Slovenska študija o I. P. Pavlov«. Pravkar izdšli zvezek našega .edinega časopisa za poljudno prirodoznanstvo »Proteja« prinaša na 12 straneh dr. Pavla Grošlja članek »Ivan Petrovič Pavlov in njegovo delo« (z 1 portretom in 5 slikami)- Ob smrtri slovečega ruskega fiziologa je izšlo v jugoslovanskih revijah več nekrologov in člankov- »Srpski književni glasnik« je priobčil v zvezku z dne 16. aprila članke profesorjev beograjske univerze dr R. Bunjana, dr. I. Gjeje in dr. K- Todoroviča. Nihče pri nas ni prikazal znanstvenega dela I. P. Pavlova tako izčrpno, jasno in tudi la-jiku umijivo, kakor »Protejev« prizadevni urednik dr. P. Grošelj. Vsak, kdor ima le molo zanimanja za prirodoznanstvo (in potrebno bd bdilo, da bi ga imel stehera misleč Sovek) bo s užitkom čafcai, kako pisec razlaga Pavlovljeve znanstvene izsledke, posebej še brezpogojne in pogojne reflekse- Krasno je orisal osebnost velikega ruskega učenjaka, ki si je "tudi v novih razmerah znail uveljaviti svobodo besede in rnrisdi« in ki je vzide visoki starosti do zadnjega dfiha mislil samo na bodočnost znanosti, trdno prepričan o njenem visokem poslansitvu- In »še dolga desetletja bodo črpali raziskovalci«, sklepa dr. Grošelj svojo vzorno poljudno študijo, wiz pravljičnega bogastva, ki ga je zbral Ivan Petrovič v sikoraj dveh življenskih dobah in kamorkoli bodo obrnili korak, povsod jim bo sledila senca velikega mojstra«. Slike kažejo pse, s katerimi je Pavlov eksperimentiral in vhod v glavno poslopje Pav-lovljevega instituta v Koltušah — Poleg te študije sta izšla v 4. številki »Proteja« članka S. Antiča »Kormoran« in Lava Čermelja »O podzemskih vodnih tokovih primorskega Krasa« (s slikami). Med drobnimi vestmi so informativni sestavki o kaparjdh, o spodnji meji velikosti živih bitij, o najmanjšem znanem solncu, o no-vositih iz genetike, o napredku v biokemiji. Staro babilonski Gilgameš v hrvatskem prevodu. V Zagrebu je pravkar izšla 72 strani obsegajoča knjiga: »-Gilgameš i druge legende starog Babilona. Priredio dr. Ni-kola Nikolič.« Pisec je po raznih virih prevel najstarejši liiterarni spis vsega človeštva: prvo epično delo, kd je nastalo v davnih stoletjih pred krščansko ero v suni enskem kulturnem krogu, tej najstarejši znani plasti človeške civilizacije. Sumerci so prvi postavili osnovne principe vse omike, od njih so se učili drugi narodi starega sveta in tudi bleščeča starogrška Icultura je gradila na kulturnih tleh, ki so jih prvi izorali Sumerci. Pesniške stvaritve tega davnega naroda potemtakem upravičeno vzbujajo zanimanje, saj so edin stik. ki ga imamo' z njegovim zašlim svetom-Ohranile so se nam v obliki glinastih ploščic v razvalinah babilonskega mesta Ni-nivah, kjer jih je 1. 1850. odkril Anglež Layard Ko je uspelo dešifriraiti kilinopis, se "je pokazalo, da je človeštvo pridobilo s tem odkritjem najstarejši ep. veliki kulturni dokument o starih Sumercih. Dr. Nikola Nikolič je prevel vseh dvanajst ploščic Gilgemeša in jim priključil še prevode petih drugih pesmi, ki so jdh našli obenem z Gilgamešom. Sama_ pesniltev obravnavna star in večen pesniška mobiv: boj človeka z bogom zoper smrt in za večno življenje. Predgovor olajšuje čita-telju razumevanje dobe, v kateri je nastala pesnitev in dokazuje vpldv sumer-eke »literature« na slovstvo Izraelcev in drugih -šemii/tskih narodov. Prevod se Sita lepo in gladko, toda ood črto bi bMo treba več komentarja, da bd postala vsebina jasnejša. Gilgameš utegne v tem prevodu zanimati tudi Slovence in je vreden priporočila. Rektor ljubljanske univerze akademikom Rektor ljubljanske univerze g. dr. Šamec je izdal na akademike vseh fakultet nar slednji proglas: Gospodje akademiki! Sedaj, ko bo se na univerzo vrnile — prepričan sem, da trajno — normalne razmere ter ste se vsi zopet s prejšnjo vnemo posvetili znanstvenemu delu, je moja iskrena želja nasloviti na Vas nekaj besed. Potek dogodkov zadnjega časa Vas je brezdvomno poučil, da se s sredstvi, kakršna so se uporabljala, ne dajo doseči ni-kaki uspehi, pa naj so Vaše težnje po izboljšanju tega ali onega še tako opravičene. Uporaba takih sredstev ne koristi nikomur, škoduje pa izključno le Vam samim, ki Vam gre s tem mnogo predrago-cenega časa v izgubo. Tn poleg tega se vmešajo v stvari, gotovo proti Vaši volji in proti Vašim intencijam, kvarni politični vplivi, za katere ne sme biti prav nobenega mesta na univerzi, ki mora služiti samo znanosti in ostati slej ko prej izven območja izpreminjave dnevne politike. Slišim, da se sedaj sestavljajo med Vami komisije, ki naj na soliden način pripomorejo k rešitvi vseh perečih vprašanj, katera Vas danes te?e. Odobravam v polni meri tak način Vašega postopka, ki edini omogoča prijateljsko sodelovanje med Vami in univerzitetnimi oblast vi in ki edini more pripeljati do resničnih uspehov. Na tak način boste pa tudi sami najučinkoviteje zavrnili očitek, da ima ali je imela Vaša akcija politično ozadje in tendence. Za tako seriorno in smotreno delo Vas zagotavljam svoje najizdatnejše pomoči in ne dvomim, da boste prav tako našli največjo podporo pri vseh druirih univerzitetnih faktorjih. Rektor: Samec, s. t. RADIO Četrtek. 7. maja Ljubljana 12; Ruske pesmi na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila- — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15. Narodni napevi iz naše domovine (plošče). — 14: Vreme, torza. — 18: Koncert Radio orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kola-rič). — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19-30: Nac. ura. — 20: Prenos opere iz Beograda. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) ter napoved časa poročila in spored. Beograd 17.20: Plošče. — 17.45: Narodne melodije. — 19.50: Narodne pesmi. — 20-30: Prenos Mozartove opere »Čarobna pi-•ščak iz Narodnega gledališča. — Zagreb 17-15: Orkestralen koncert. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. — 22.15: Narodne pesmi. — Praga 19.10: Plošče. — 19.35: Orkester in solisti. — 20.20; Spevoigra- — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Varšava 20: Orkestralen koncert — 21: Zvočna igra- — 21.35; Pevski koncert. — Dnnaj 12: Operetne melodije. — 16.06; Iz Wagnerjeve opere xMojstri pevci norimberški«. — 17.30:" Deški pevski zbor. — 19-30; Orkestralen koncert. — 20.50: Zvočna igra. — 22-10; Pevski koncert — 23.06: Lahka in plesna muzika. — Berlin 18: Uverture in operne fantazije. — 20.10: Po berlinskih zabaviščih. — 22.30; Ples- — Miinehen 18; Lahka glasba. — 20-10: Spomladanska revija glasbene literature. — 22.45: Komorna gflasba. — Stuttgart 18; Lindkejeve akladte. — 20.10: Orkestralen koncert — 22.30: Prenos iz Berlina. — 24: Opereta in ples. — Rim 17.15: Violinske in klavirske skladbe. — 20-35: Operetni večer. Binkoštni izlet Jadranske straže Lfubljana, 6. maja. Zvest svoji tradiciji priredi krajevni odbor JS tudi letos za binkoštne praznike izlet na morje Na dosedanjih izletih so se izletniki seznanili s severnim m srednjim Jadranom, letos bodo pa videli okolico Zadra. Biograd na moru je majhno m zelo simpatično mesto, oddaljeno od Zadra komaj 28 km. Ustanovljeno je biflo leta 950. V 11. stoletju je bilo to mesto najvažnejše mesto hrvatskega kraljevstva. V njem je bil dvor in sedež hrvatskega kralja Kreši-mirja III. Zdaj je Biograd na moru krasno letovišče z modernimi hoteli in kopališčem. Prireditelji so se potrudili, da bodo cene izleta nizke in da izletniki ne bodo prikrajšani v svoji udobnosti. Imeli bodo priliko po lastni volji prirediti izlete v krasno okolico Šibenika (Mandalina. Zlarin, slapovi Krke, Skraddn, Visovac). Nedvomno je čim večja svoboda na izletih prijat-nc^i, nego delitev izletnikov na skupine. Odhod iz Ljubljane bo 30. maja ob 13.36, iz Zagreba ob 21.36, h Kariovca ob 22.29. V nedeljo 31. maja ob 6.23 prihod v Perko-vič, kjer izletniki prestopijo. V Šibenik se pripeljejo ob 730, v Grand hotelu »Krka« bodo imeli zajtrk, ob 9.15 se pa odpeljejo s pamikom v Biograd na morju, kamor prispe ob 11.30. Ogledajo si mesto in okolico, kdor bo hotel, se bo pa lahko tudi kopal Po obedu bo ob 17 odhod proti Šibeniku, kjer bo večerja in prenočevanje v Grand hotelu »Krka«. V ponedeljek 1. junija po zajtrku izleti v okolioo po volji, ogled mesta in njegovih spomenikov ali kopanje Obed in večerja bosta zopet v Grand hotelu »Ktika«. V ponedeljek 1. junija ob 20.20 odhod iz Šibenika nazaj proti Ljubljani, kamor se pripeljejo izletniki ob 9.32. Gena izleta za vožnjo z železnico in par-nikom, s prehrano in prenočišče za člane Din 420 Din. za nečlane Din 440. Polovico tega zneska je treba plačati takoj, drugo polovico pa najkasneje do 25. t m. Obvezne prijave sprejema krajevni odbor JS do 15. t m. Oe bi »e izpraneml vozni red, ai pridržuje odbor pravico izmenjave programa. Izletniku, ki je prvo polovico zneska plačal in ni z utemeljenimi razlogi upra vi čil odpovedi, zapade vplačani znesek. Izletniki lahko vzamejo a seboj tuda otroke, toda za nje odbor ne prevzame nobene obveznosti, če niso stari nad 10 let Za otroka nad 10 let se pa račun« potna izletniška cena. Vse druge informacije zlasti giede izveniljubljanskih udeležencev te dobe pri krajevnem odboru JS, Ljubljena Tyrševa l/a IV. _ Iz življenja na deželi ZABUKOVJE PRI SEVNICI. Občineki odbor v Zabukovju je na svoii redni seji 3. t. m. sklenil imenovati g. dr. J. Turka, bano-vinskega zdravnika v Sevnici za častnega občana radi njegovih velikih zaslug za občino, posebno zaradi ljubezni in požrtvovalnosti do ubogih in siromašnih bolnikov, katerim je ob vsakem času pripravljen pomagati in jih zdraviti v teh napornih in hribovitih krajih. Vedno je tudi pripravljen pomagati občini v higienskih ozirih. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek T. maja: Juarez in Maksimiljan. Red Četrtek. Mariborsko gledališče Četrtek 7.; Direktor Campa. V korist Združenja gledaliških igralcev. Znižane cene. Zadnjič. Zaradi te male napake bi bili lahko na videz za 10 let • V« storejsi Ena barva pudra bi lahko učinkovala, da bi bik videti mladi in da bi bila dama Vaši koži nepopisljiva lepota, dočim lahko druga barva tako učinkuje, da st« videti starejši. Dejstvo, da ste brine tka, še ne pomeni, da morata uporabljati puder brinet ali temni rachel, če pa ste blondinka, ne pomeni, da morate uporabljati baS puder naturelle- Pametni način izbiranja pudra je ta, da poizkusite iest raznih barv na tvojem bcu in potem proučujete učinke. Razen tega morate uporabljati puder, ki se obdrži na koži, da ni treba ve« dan pudrati nosu in brade. Vsako vrsto dobrega pudra lahko pripravite do tega, da se prepoji koii, če dodate vsaki škatlici po eno žličko »smetanove pene«. V pudru To-kalonu je primešana ▼ pravilnem razmerju »smetanova pena« najfinejiemu na zraku sušenemu pudru. Ta puder ne puftča dedi na koži in po enkratni uporabi bost« imeli osem ur prekrasno polt Barva i« preizkušena s pomočjo novoizumljenega stroja, ki nikdar ne napravi kake napake. Vsako jutro uporablja 5,000.000 žena puder Toka! on. RISARJA - KARIKATURISTA VEŠČEGA V GRAFIKI, CRTEŽIH — IŠČE RELAMNI ODDELEK VEČJEGA INDUSTRIJSKEGA PODJETJA. ZNATI MORA DOBRO RISATI CRKE IN PODOBE V PERORISBI (KARIKATURE). PONUDBE POD »GRAFIKA« NA PUBLICITAS D. D., ZAGREB, ILICA 9. ELEGANTNI. UDOBNI IN EKONOMIČNI RAZSTAVLJAJO SVOJE NAJNOVEJŠE MODELE mm sejmu). MJILEH-oimiip®®?, ZAGREB, HOTEL ESPLANADE »JUTRO« št. 105. 8 Četrtek, 1, 5Ž. 1936. LIANA SANDEN: 6 VSIE ZAVTIE1 In povem vam, kadar meni kaj ne gre iPO sreča — bodi si, da me hoče kaka ljubezniva to-vairišica s spletkami pripraviti ob dio-bro vlogo, bodi si, da terja kade iimprezarij oderuški dobiček za posredovanje angažmama — tedaj je to v mojjem življenju prav tako važno, kakor je v vašem ždv-lijerum važno, če se vam recimo izmuzne gradbeno naročilo, ki ste že mislili, da ga imate v žepu«. »Izvrstno berete misli, gospa Renata«. Georg nehote vrže oči na svoj žep, kjer ima odklonilno pismo Jugozahodnega koncema. Renata se skrivaj namuzne. Zdaj bi namreč lahko rekla, da čuti, odkar pozna Georga in odkar >e je zaljubila vanj, nenadno zanimanje za vse, kar zadeva stavbeno podjetnost. Lahko bi povedala, da celo v gospodarskem delu časnikov zasleduje stanje raznih gradbenih tvrdlk in posebno še Gra-gertovega podjetja. A dosti bolij prijazno je, da jo ima Georg za nekakšno ugibailko misli. To ustvarja tako lepo duševno zvezo med njima. Moškim pač ne smeš vsega povedati. »Nu, na dan z besedo! To menda veste, da lahko govorite z menoj enako odkrito kakor s samim seboj.« »Moja tvrdka je izgubila veliko gradbeno naročilo, gospa Renata, zelo veliko naročilo, ki pomen' milijone. In krivdo morem prisoditi samo sebi. Da rosem zdaj odpotoval, bi bil osebno spravil vso reč pod streho. Pa so mi taKo slovesno zatrjevali, da se bo stvar šele čez nekaj časa odločila. In ker seu bil res potreben oddiha —« »Zakaj vam gre tako do živega? Samo zaradi dob.čka? Ali vas morda skeli častihlepnost?« »Osebno se ne vznemirjam ne iz tega ne iz onega razloga. Častihlepnost? Veste, gradili so gradili bodo še in še. Zaradi dobička? Za svoje potrebe imam. gospa Renata. V tem oziru mi pomenita finančno okrepljenje in možnost nastavljanja novih deiavcev in uslužbencev več od osebne koristi. Verjemite mi, gospa Renata. A vsa ta naloga me je mikala. Ponujala se je prilika, ustvariti vzorno naselbino. Rešiti ljudi iz tesnih človeških staj in jim dati prave domove! To je vendarle cilj, ki vabi človeka. Kadar izrečem besedo .naselbina', zmerom vidiim pred seboj njive in kli-joče rastline. To je toliko, kakor da bi znova približal človeštvo zemlji!« Renata resno pokima: »Da. Ali veste, da so me desetletno dekletce presadili s kmetov, iz južne Nemčije, v Berlin? Presadili prav za prav ni dobra beseda. Narobe! izruvali, odsekali so me in me vrgli v to kamenito mesto. Mislila sem, da bom umrla. Stanovali smo v velikanki najemni hiši — same ceste, hiše in kamenje. Zvečer sem skrivaj hodila na zadnje dvorišče. Tam je raslo drevo, in tega se nisem mogla nagledati. Bilo je edino, kar je stalo v živih tleh!« »Nikoli mi še niste nič povedali o svojem življenju.« Georg jo toplo pogleda »Pozneje kdaj«, de Renata in se nasmehne. »Sedaj sem omenila samo zato, da bi vedeli, da vas razumem. In tista naselbina vam je splavala po vodi?« »To pa ni vse. Doslej sem še nekako krotil premrzle računarje v svoji tvrdki; dobival sem toliko naročil, da je zmerom kaj ostalo za socialne namene. Ce mi bodo pa uhajala taka dela, tedaj to socialnemu čuvstvu družabnikov ne bo v korist. In to je najhujše«. Renata ga pogleda s trdnim prepričanjem. Takisto je, kakor da hi hotela reči: »Ne bojte se. Vse boste zmogli«. Georg zamišljeno nadaljuje: »Tako trdno sem se zanesel. Kar razumeti ne morem, kaj je prišlo vmes. Morda ve moj stari sošolec, bankir Joossner, kaj o tem. Treba ga bo potipati za žilo, da bom vsaj vedel, kje so nasprotniki.« »Joossner? Ali je to Asirec? »Kako Asirec?« Renata se zasmeje: »Ali nosi vaš Joossner asirsko brado ali ne?« »Nosi jo. To je njegova muha. Kolikokrat sem mu že rekel, naj se obrije, ker brada ni več v modi.« »Ali ste z njnm v kaki zvezi?« »V zvezi ne. Nekaj tečajev sva skupaj študirala v Parizu; Belgijec je, Flamec. Dandanes ima v vseh mednarodnih zemljiških kupčijah prste vmes. Povsod ga srečate od Londona do Ankare. Ne- kakšno slabost imam zanj — oajjbrže zaradi pariških dijaških spominov«. »Ah niste še nikoli opazili, da je polna brada najboljše sredstvo za tistega, kdor hoče skriti svoj pravi obraz?« »NikoM nisem imel prilike, da bi to poizkušal, gospa Renata«. »Saj vam tudi treba ni. Vaš značaj vam je tako razločno zapisan na čelu, da vam ne bi pomagala niti najdaljša brada. Vsak ve, kakšni ste.« »Vi tudi, Renata?« vpraša Georg. In tiše: »Vi tudi, lepa, pametna Renata?« Obrazi, ki mrlijo izza dimnih kopren v baru, so takšni, kakor da bi j-h bil kak modni risar v seriji načrta!. Vsi imajo iste toge obrise. Vse ženske nosijo usta srčasto našmrimkana, in obrvi so jim izbrite v ošabnih lokih. Obrazi moških so bledi od noči, ki jim ni nikoli konca, in od prekratkega spanja za belega dne. »Dad prihaja«. Tenka plavolaska v črni obleki z rokavicami do gornje lahkti pokaže z dvigom trepalnic proti vhodu. Montana se odmakne na mali vogalni zofi v stran in migne natakarju. »Kozarec sherryja, Jean«. naroči. »Sedite semkaj, Dad, malo časa imava; stvar se razvija. Jtr-tri zjutraj se odpeljem v Pariz, da se dogovorim s francosko tvrdko zastran provizije. Ti ljudje se podijo za Blackwellovim milijonskim načrtom kakor neumni. «• CENE MALIM O G L ASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, k) iščejo slnžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din i.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in eDkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—, Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega jjfo y znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča we malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Služba fddbt [77.1- . <* ,»<«*•»<* MlVV Beseda t Din. davek 8 Din Vi šifro sli lajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kontoristinja voš&a knjigovodstva, strojepisja, slovenske in nemške korespondence, z naj mani enoletno pisarniško prakso, dobi mesto na de-ieli. Navesti je zadnje službovanj« in zahtevo pla č« pri vsej oskrbi v hiši. Pimudbe na ogl. odd. Ju tra pod šifro »Zmožno kontoristinja«. 11089-1 Frizerka diib: takoj stalno službo. Videmžek, frizer, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje S, pri tromoetovju. Iflil&l-l Mlajšo kuharico «3.mos»tojtto, ki opravlja tudi vsa hišna dela. iščem k dvem osebam v Ljubljani. ponudbe z dolgoletnimi spričevali pod »Čedna« na oel. odd. Jutra. K1B42-1 Viničarja ki s*e razume na vinograd, sadje, živino in nekaj vrtnarstva. sprejme Novak, if.i.ksimireka c-esta 94. Zagreb. žensko dete ni ovira. Mi'&to stalno. 11HE9-! Frizerko dobro moč, sprejme v stalno službo salon Piirc, Ljubljana, Florjanska 6. Illil64-1 Postrežnico 7t\ par ur dnevno, stairnjočo okrog Tabora, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jut-a. 11455-1 Deklico Spletno. kmetiško. sprejmem. Julka Sosnč, Kokra nad Kranjem. Hilfl2-1 Beseda l Dtn. iavek 8 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši ineset 17 Din. Vrtnar iznčen, z dolgoletno prakse, vešč v vseh panogah vrtnarske stroke, kakor tudi v izdelovanju vencev, šopkov itd., želi stalne namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten vrtnar« 10SČ51-2 Dekle vajeno boljše kuhe, želi službo takoj ali pozneje. Gre tudi v seziji za drugo kuharico. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vestna«. 1H1.14-2 Službo inkasanta iščem za Ljubljano, s kavcijo do Din 10.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajši trgovec«. 11,1.40-2 Natakarica pridna, poštena in simpatična, z znanjem kuhanja in šivanja, išče službe s 1. junijem v mestu aH v bližini mest« kot začetnica. Ponudbp na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva natakarica 22«. HM70-2 VPotniki Beseda l Din. davek 3 Din. za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeefc 17 Din Trgovski zastopnik večletni, dobro vpeljan v Beograd.u in Srbiji, iščem zastopstva dobrih artiklov. Najboljše reference ljubljanskih firm. Na velese-jem pridem osebno. D. Sa-mardžič. Beograd. Hadži Milentijeva 10. Hl!l50-5 Potniku ki potuje s svojim avtom po Sloveniji, bi se priključil z nwnjšo kolekcijo v tekstilni stroki. Ponudbe pod »Supntnik« na Publi-citas. Zagreb. lil, 138-5 JJLL Beseda 1 Din, iavek 3 L>m. v, šifro ali lajanje aaelova D.n Najmanjši znesek 17 Din Belo platno kontenina in šifoni. za rjuhe, namizne prte. brisače, serviete, etamini. batisti, tusor za zavese najceneje pri F. 1. GORICAH, Sv. Petra cesta 29. 9652-6 Kočijo dobro ohranjeno, za 1 ali 2 konja, nova gumi Kolesa, poceni naprodaj. Joško Je-l&čin. Dolenjska cesta. \l ~eseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Denar na hranilne vloge vseD lenafnib zavo«tov. pre 4krbt takoj. Stroge iolidno poslovanje Bančno komts olsarna Rudolf Zore Uobljana. gledališka IZ Telefon 38-10. Priložite cnsmfcel tlO-1« Tvrdka A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljud ske oosojilnice. 1.1066-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova 40 Izvr&uje najbolje nakup ln prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3.— znamk. 10750-16 Hranilne vloge rsefc den&mfl) zavodor vnovčuje 00 najvišji cent. tako) T gotovim Trg. ag. za bančne In kreditne posle Alojzij Planinšek LJubljana, Beethovnova ul. 14/11. telefon 35-10. U Vam Jamči z* pravilnost ba strogo tolidnoat v wb poslih. 10034-16 Vlogo 10.000 Din Ljudske hranilnice ljubljanske. kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1)11411-16 Din 50.000 knjižic Kmetskega hranilnega in posojilnega doma, kupim. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Za gotovino 50.000«. 11175-16 Družabnico sprejmem v zelo donosen in strogo" reelen trgovski posel. Prednost ima samostojna dama, sposobna blagajniškega dela, ki poseduje udobno stanovanje in razpolaga z gotovino od 31 do 50 tfeoč Din. Ponudbe pod »Renta« na ogl. odd. Jutra. 11166-16 Za knjižice Mestne hranilnice aH Kmetske posojilnice dobavi stavbeno-mizarska dela v najsolidnujši izdelavi znano mizarsko podjetje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »št. 50«. 145-16 Lokali Beseda 1 Din. davek 8 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Več pisarniških prostorov skupno aH posamezno, oddam takoj po zelo ugodni ceni. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nizka cena«. lllilo7-19 Gostilna Balkan v Linhartovi ulici v Mariboru, zelo dobro idoča, naprodaj. Pojasnila isto-tam. 11176-19 Trgovski lokal s skiadiš&em, oddam. Po-iizve se Sv. Florijana ulica 36. 11H74-19 Trgovski lokal iščem na prometni cesti za takoj.' Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal«. 1H17S-19 Brivnica dobroidoča, za dame in gospode, naprodaj za Din 1000 v Kranjii. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1)1004-19 Lokal za trgovino, obrt. oddamo. Emonska cesta 2. 111105-10 Vinski paviljon na veseMčnem prostoru ve-lesejma naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. M1S7-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aJt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Letoviško posestvo lepo, obstoječ« iz 10.000 kv. m lepe zemlje, ob ba-novinski cesti, Id minut od kolodvora, z dvema hišama. naprodaj ali zamenjam za dvostanovanjsko lično vilico v Ljubljani. Marija Skerjanc. Prelog 20, Domžale. lil 139-30 Zemljišče 3.800 m2 tn hišo v priključeni LJubljani pro. ti Gorenjski, 5 minut od tramvaja prodam. Naslov v vseh poslovaL nlcah Jutra. 11169-30 Trgovska hiša v Poljanah nad Skofjo Loko, naprodaj ali se odda v najem. Več se poizve pri Slezak 60. Ljubljana. 1H69-20 Trgovska hiša enonadstropna, v ceotni mesta Olja. na zelo prometni točki, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v OeJjn pod zna<čko »Celje«. 3H106-30 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 8 Dtn. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din 5-sobno stanovanje z vsemi pritiklinaimj, oddam v centrumu mesta, — pripravno za vsakega zdravnika. Renoviram tudi po okusu stranke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1C166-21 Stanovanje 2 sob, 1 kabineta in kuhinje, ter stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje, oddam takoj ali za avgust na Celovški cesti št. 87-1. Vprašati pri hišniku. 1M163-21 Trisobno stanovanje komfortno, oddam z avgustom ali preje. Vila Korun, PodTOžnik, Večna pot 14. 1M56J2I! Dvosob. stanovanje oddam za junij. Stari trg 38/H. 11160-31 Stanovanje 2 sobi, mala sobe., predsoba, balkon, souporaba kopalnice, s pritiklinami, oddam odrasli družini za 701 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. I!tl4i0-31 3-sobno stanovanje kopalnica, plin, visokopri-tličje. oddam za 1. avgust v bližini Tabora. Več se izve Vidovdanska 20. iiii34-ai Štirisobno stanovanje komfortno, oddam v sredini mesta s 1. avgustom t. 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11152-31 Enosob. stanovanje s prilik linami, oddam takoj mirni stranki. Poljska pot 31, Moste. 11167-31 Vilo oddam v najem, komfortno, v najlepši legi na Prn-lah, obstoječo iiz 6 sob, s pritiklinami. garažo in vrtom. — Informacije daje Tri,buč. Glince, TržaSka 6. telefon 36-05. 11063-31 Stanovanja Beseda 1 Din Iavek ? Din za šifro al! lajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Enosob. stanovanj® suho, čisto, solnčno, za julij aH avgust, iččem za 2 osebi. Navedite ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center - bližnja okolica«. lB172-31a Sobo odda Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova " Din Najmanjši me*ek 17 Din Cisto sobo , d ran o ln vso oskrbo oa lam takoj ta Din 500 me •ečno Sprejmem tudi »o stanovalca na hrano in vao jskrbo ca Din 400 mesefc no. Vidmar Sv Jikoba trg št. 5. 10535-23 2 opremljeni sobi oddam ▼ najem v sredini mesta. Poizve se v trgovini Skaberne, Ljubljana. Mestni trg. 11057-33 Prazno sobo vhod s hodnika, oddam takoj. Hišnik Selenburgova št. 6. 11177-33 Mesečno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Ogledati Knafljeva 13/11. 11067-33 Opremljeno sobo blizu gl. kolodvora, oddam. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. H1HG&-33 Prazno sobo tik kolodvora, odda na stanovanje aH pisarno D. Rov-šek, Kolodvorska 36/1. 111132-33 Sobo le-po opremljeno, prostorno, s posebnim vhodom in uporabo klavirja, oddam takoj dvema osebama. Cesta 29. oktobra (Rijnska) 2/TI. M1131JS8 m Beseda 1 Din. Iavek 8 Din za šifro ali lajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din Nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Krašo-vec Marija, rojena Dečman. Krašovec Josip, žel. zva-ničnik, Ljubljana - Polje št. 117. 11145-31 Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne OB. a. PICOOLiJA V LJUBLJANI — se priporoča Bledim m slabotnim osebam v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasla, različne kakovosti za obleke, blnze tn perilo Telefon 2059 Snha drva, premog, narbopakete ^^ dobite pn I. POGAČNIK Bohoričeva aL St 5 Kupujte domače blago! □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Preden se odločite za nakup parketov oglejte si zalogo prvovrstnega ma- □ teriala pri tvrdki g JOS. R. PUH § LJUBLJANA S Gradaška ul. št. 22. Telefon št. 25-13. [=j Zahtevajte cenik! □ Dražba parne žage z elektrarno in vodno silo, hiše z gospodarskim poslopjem, sušilnice s pritiklinami in zemljiščem v Spodnjih Domžalah, bo dne 14. maja 1936. ob 9. pri sreskem sodišču v Kamniku. Sodno cenjeno 222.000.— Din, najmanjši ponudek Din 150.000.—. Zastopnika za mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Jesenice ter za okolico celi krajev sprejme svetovno podjetje. Ponudbe samo resnih trgovcev ali intelektualcev pod >Sjajna eksisten-cija K-3663« na Intcoklam d. d.. Zagreb, Masarykova 28. »JUGOSLAVIJA" SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA je ena največjih domačih zavarovalnih družb. Sklepa življenjska zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in as}-kulantneje tudi požarna, vlomska, nezgodna in avtomobilska zavarovanja, zavarovanja proti razbitju stekla, transportna zavarovanja in zavarovanja živine. Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubjani, Tyrševa cesta št 15. AEROPUT npnr Nekoč je bilo to celo doživetje... a danes je to običajna reč: potovanje z avionom. ZAKAJ? Ker prispete v Beograd v 4.20 ure, a Vas stane Din 500.— v Zagreb nekoliko manj, v 1.40 ure, a Vas stane Din 300.—, Ali je treba še kaj pripomniti ? Linija je odprta od 1. maja« Vsa pojasnila daje: AEROPUT, Aerodrom, teL 36-21 DRUŠTVO PUTNIK, Tyrševa c. 1, teL 38-79 „AEROPUT" klavni zastopnik družbe Air France, Č. S. A., Austro£lug in K. L. M. Vrši prodajo kart in pojasnila daje za vse zračne linije v državi in inozemstvu. iremte Davnrfn BavUen. — Jsdaja M taoaorcij »Jutra« Aifrit RIhnfTmr« — Za Narodno Bshnrno d. d. kot tiakarnarja Prane Jezeršek. — Za tnacratnl del je odgovoren Aloji yd t Idnbljar