SO. Številka. V i\m\m\, v čefpfeh 3 marca I9Z1. UV. leti Uha) s rsaJk da* popoldne IstmoUI nedelja In prasni*«. ase a ti: Prostor 1 m/nt X 54 m m za mal« oglase da 27 /*/m vrtine I K, jd 30 mlm viSine dalje kupfljski In uradni osjTaai 1 mtm K 2-—, notice, ©slano, preklici, izjave in reklame 1 ot."n K 3*—, Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K fr—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inaeraiov nai se nriloli znanilca sa ©d<-ovo: fpa-dvnlitTO »Slov. Narod*': In . ftarodna TIskarni* nlloa it 9, ariUično. — Telefon st 304. ŠBHHB1 sva P;iii oh ' Narod1 V Ju j t* l a v-iji s celoletno tiapuj plačan . K 300* — polletno 150" — S mesečno......„ 75*— I „ ........ 25 — Pri morebitnem povišanja se Ima daljša narofnfna-doplačati. Novi naročniki na- podjelo v pr*I£ naročnini* vedno po nakaznici Na s.^irto pismena rtaročlla bres aoalatve denarja se ne moremo ozirati. v L'obtfaa! In po polti j V :nosaimat¥Q i celoletno . , ♦ . , polletno . . . . t . 3 mesečno ..... K420-— »210--„105- 35 — Uredništvo ,,S!ot. Pfaroi«'« Hnaflova oUca it 5, U naita!rop|« Telefon Atev. 34. Dopisa »prejema lo podpisano In ladjatno Irankovana Roko->lr-ov ne vfa?x. Poštnina pfatana v gotov!iI. -T—i- Kako je na CsIM^pi? V Pragi koncem febr. \92\, Poslanska zbornica, te sprejela fakon o stanovanjski reformi gladko, fcakor se je pričakovalo. To je ena iiajaktiialnejših postavk v tem zasedanju. Nadejati se fe znamena gradbenega Ribanja, da se dpomore stanovanjski bedi. ki se občini težko povsodi. Do 1. marca se imajo v odsekih obdelati prehranjevalni načrt In davčne predloge. Prehranjevalni načrt je bU v zbornic! že predložen in po zakonu c zaslguraniu prehrane in poljedelske produkcije se ima od 1. julija t. !. dalje pripustiti trgovina z žitom in drudmi pridelki; to pa seje potem, ko oddajo zemli.^eici 80% predpisanega kontingenta iz žetve 1920 in ako se do 15. junija t. L zagotovi dovoz 15,000 vagonov pšenice aii žita iz tujine. Cena moki se določi od 6. marca dalje za kruh po 2.oo Kč. za kuho po 5.10 Kč za kg. Glede prehranjevalnega načrta treba kompromisa med strankami. Ako pri de do njega, stopi v razpravo načt t prvi teden v marcu. V soc det ^okratskem klubu pa je kriza, ker te tam prevladala skupina Johanisa !». Srba, zbog česar je predsednik Nemec resignirai in je na njegovo mesto stopil Johanis. Poslanec Bechvnč, ki je zastopal klub v takozvani »petk?*. ie šel na dvamesečni dopuM. Klub se postavlja na stališče brezkompromisnosti v zadevah prehrane in davkov, novi predsednik pa proglaša tudi tepre-membo v dosedanjem odnošaiu do ostalih strank delovne večin*, hoče se udeleževati skupnih sej ostalih čeških strank samo od slučaja do slučaja, s čemur je ogrožen obstoj »petke«. K prehranjevalnemu načrtu In davčnim predlogam zahtevajo soc. demokratje v glavnem zagotovitev občinskih financ, ki so sploh skrajno slabe, s pomočjo državnih dohodkov in obratnega davka. Čutijo dobro odgovornost, kajti večina občin je v soc. dem. uprav Ali s tem je ogrožen dobiček za državo in narodnogospodarski razvoj, tako da bi moglo priti do katastrofe Izvedba prehranjevalnega načrta more odpravili privilegirano gospodarsko pozicijo delavskih razredov, da konsumi izgube svoje prednosti, proti temu pa se branijo socialni demokratje. Ljudsko štetje se je izvedlo v celoti mirno, razen nekaterih nemških nagajivosti. Iz Avstrije so horo'I pripeljati na Moravsko cele čete. aH na primer v Znoinru ie bila taka ekspedicija ustavljena in poslana nazaj. Prišlo ie do nasilnosti proti komisarjem (v Vojkovieih na Moravskem). ker so nemške občine vršile ijedno privatno štetje, pa jim je bilo po večini zabranjeno. Te dni se je dokončal tudi boj reformne katoliške duhovščine za eksistenco njene »Jednote«. Skončaj se je za njo neslavno, kaiti duhovščina je kapitulirala pred Rimom. Na občnem zboru *Jednotc<- jc bil sprejet predlog, da se »Jcdnota« raziđe. Namesto nje se imajo osnovati organizacije duhovščine po posameznih dlecezah, in sicer takozvani diecezn! zbori, ki bi se spojili v deželne organizacije in te v enotno državno organizačno formacijo. V novih dieceznih zborih bodo odločevali škofje rn težnje po liturgičnih In stanovskih reformah se tam ne bodo mogle uveljaviti. V najkrajšem Časa stooj v življenje nova važna institucija za delovanje na poliu zbliževanja med Ceho&Iovaki in Jugasloveni. Sinile se »Ceskosloveusko - jihoslovanska Liga«. Pripravljalno delo je že dozorelo. Na oklicu čitamo fmena vseh čeških in jugoslavenskih delavcev in korporacij. v tem pogledu v moštev prihajajočih. Namen Lige ie. delovati v smeri ' r najtesnejšega zbliževanja, zlasti kulturnega v spodarske-za. med kraljestvom SHS in republiko čehoslovaško, kar se ima doseči z vzajemnim spoznavanjem obeh narodov in z jasnim pojmovanjem društvenih ciljev. Vr"> bo seznanjala čehoslovaški narod r jtagoslovenskimi' vprašanji« delni zaiedno tudi v jugoslovenski javnosti. To delo bodo vršili v posameznih mestih čehoslovaške republike odbori s predavanji, jezikovnimi tečaji, debatnimi večeri, sestanki, shodi itd. Spoznavanje Jugoslovanom bo širil tudi mesečno izhajajoč list Lige. člani ga bodo dobivali brezplačno, potem brošure. knjige, knjižnice in čitalnice. Člani Lige morejo biti Čehoslovaki in Jugoslo-veni. Ni dvoma, da je delovanje v tej smeri dandanes silno potrebno. Uvažujrno samo, da je čehoslovaško- . man. i ^ ^ juzeslovenska slosrt, utrjena v boju | zen do brat proti stoletnemu sovražniku« preji" :i v državno zvezo, potrjeno z beogradsko pogodbo. Ali šele, ko dobi ta zveza pravo razumevanje v širokih masah, se bo mogla na nje nasla- njati. To doseči, v nji be- ov Jngoslovenov« to cj ie postavila za krasno in vzneseno nalogo »Ceskoslovensko - i:i 1 -vanska Liga«. Želimo popolne t uspcvanla v prospeii obeh narodov! lažnjiva Pismu Iz liovnfki dvorac prc8tolona-»lednika Aleksandra, konpre« v Sarajevu. • »d nnšeg dopisnika.) Priprpmr za novina S vi rj Sarajevu koncern februarja. r Han Pijesku, u istočnoj Bosni, podiže 3e lovački dvorac proslolon^i-sleibiiku Aleksandru. Ako to nijo izričita želja prestolonnslrudnika, onda jo bilo Glivično podizati dvorne n Han Pijesku, dok imatle u drugim krajevima tfosne prekrasnih, upravo monumentalnih dvoraca. Na romantičnoj obaH V ne u sevie-rosapadnoj Bosni kraj Bihaća ponosno se vile u zrak grad O^irožac na strmim klisurama koje okomito nadeja u rijeku. Sfari srred Ostro^ac potpuno je renoviran u potakom stilu, krvlju i Enojem naroda, kocra j© potjerao n:t taj teški nosao famozni austrijski ariatokrata nekdanji Mhaćski okrainik Sterks. (TTmro je pred par mjeseci), i^terk« \% dobio «xrad od austrijskog erara, a upotrebi v$i se kazati, da je bivši Mhaćski okrnžnik Sterka '^ dvorae n^rrrv li ikoji vladar Evrop n Tlvroni. Sa.d stanuje JoS uvijek u njomu njegova familija To narodno riohro poklonila je Austrija leđnom svom vjernom slugi, a on tra i'e renovirao krvlju i znojem naroda. Koji je strepio nod njesrovom kandži-jcm. S'arod fra ie krvavo platim. Za to i iest narod njojrov pra\ i vlasnik Za.r ne bi bilo n:i?r«afa*-ni> da narod to svojo vlastništvo pokloni svome Osloboditelju Prestolonasledniku ^ sandru. Sramota je za državu i naciju, da to i'r'Todno dobro i danas u osloVo-djenoj domovini uživa familija famoznog austrijskog satrapa Sterka »■ • Priprom«* za konstitnantu pagosla-venskog n'^ina,rskos nđrnlmja o E\-ropi in Aziji, da prouči to bolezen Uskrsu ov. god. u ponom su t<»ku. Konferencije će se održati u ?vr\')noi ch rani monumontalne sarajevske obćine, jzgradjene u arapskom stilu« rjčesniei kongTc^a ima^e na raspolaganje veliki hotel >Here-?5r<>vinu< u kupališta Ui''T;. u kojem je stanovao Prestolonaslednik Aleksander prilikom svosr boravka n Sarajevu. U Bo.^a^skjm Brodu d^~» eka< učesnike delegati sarajevskog udruženja novinara. Od Brod?^ d^ Sarajeva vozićo 33 u p-osebnim rezervisanim kupeima prvoga rr.rr^a. Trmed;u Sarajeva i kupališta Ilidže ima^e na raspolaganje u svako vrijeme poseban vlak. U tu svrhu podastrta ie molba ministar-stvu scebracafa. Pripra\"ni odbor pobrinu će se, da bude boravak sros^iju u Sarajevu 3to n.crodniii. Predvidjeno jo da mogu pojedini članovi povesti sa sobom i svoje c^ospodj^. samo se moraju pravovremeno prijaviti sarajevskom udruženju. Sa intimnom zabavim, komorsom ili sr. h\ćc spojen ples. Sa strane Zemaljske vlade, opšt'ne grada Sarajeva, trgovačko - obrtničke komoro i dr. izaći re u svakom pogledu u susret novinarima. Grad Sarajevo smatra se počašćenim što su ga ju«ro-slovenski novinari odobraJi zn, mjesto svotr prvog konstiruMono£ kongresa. Ilovo fnHsfens?^ diojanje o Xagk/>k ne Delavski dom. ^Ećinosi* itr srbsko šef o. Srfožvsj stavka. Zopet so divjali fašisti proti delavcem in proti Jnjroslovenorn. Bttzn Kanfanara v Istri je bil v nedeljo ustro-b'en f?s:st P. Bevdar CBevcar) iz (lonce. Tržaški fašisti so bili namrec napravili izlet v PuTo. Avtomobil s faši.tti so napadli komunisti, strci ie radel omenjenega Bevčnrja. na kar so na- pađalci izgiTv'li. Ko so ^e vrnili fašisti v Trsr, so sklicali takoj svoje tovariše na posvetovanje in sklenjeno je bilo maščevanje, Razven tesa so pri!;* . » v Tr.^t vesti, da so Jugoslovenl jako 5uro\To postopali v Logatcu z italijanskimi železniškimi uslužbenci, da so casramovali italijansko zastavo Itd. Ta ********irwi-' poro/iila so 5e bolj podžgala že tako razgrete fašiste, d i *o copet zadivjali. Kaskočili so Dclivski lom v ulici Madonnina, pregnali i? poslopja osobje, potem na vse ra* netaU. raa-bili in na to zažgali poslopje, Varnot^ uih organov ni bilo blizu, darilci s^ mogfi skrbeti le še za to, da se niso 'mele sosedne hiše. Bilo ie to v pone-deUek zvečer. Poslopje ie pogorelo. Škode ie nad en milijon ! . Fa^htl so odšli na to proti *E°-feg pravoslavne cerkve. kr'-:r>č » .'v-basso la Jugoslavia!« Vdrl' so v Solo fu razbili, kar so đomU, Pri^': na so karabinjerii, ki so preorečlfl nadaljnje divjanje in razbranie. V ro'? c-n r3 T ?v italijansko zastavo, katero so odnesli s seboj. še nI bilo do^ti. Šli so po uHci Rivo proti Sv. Jakobu, "drli v prostore krožka >Snartaco* in jih zadali. Gasila so prepračn* razširjenje požara* Pri Sv. rakobu co ^trel»4tU po ulica!]. Sodjafistfčna delavifca zbornica je skTeni!a takoi protestu siavko, ?^!e so zaprte. Fašisti so izsilili, da Je bilo izobešeni1! nekaj /amih zastav no me* stu. Pri i^redih ie bilo lahko ranjenih nekaj eseb. Tako se $rb^ ni kratko poročilo iz Trsta. Divjanje si razdele faSisri vedno na dve strani: p^otl delavstvu in proti Jngoslovenom. Vsled kanfanar« skejra dogodka so z^besnelt proti ko> munistofn. Treba je bilo pa tudi naskoe ka na JutrosJovene in prav so prigle nesramne laži o Logatcu. NI tj las se ni skrivil nobenemu Italijanu v l.osratcu, tam Se ostali se neovirano sribMo. aH za fasistovsk: Trst je trebalo laži in izmislili so si jih. da so mogfi zopet naskočiti ^Pdino-.t •. Trgovski Tr.st išče prijatejjskfll stikov r?a vseh korcHi te krajih, v nemali meri pri Slovanih, da bi mogel prosr?evati in držati se proti pretcč; stvrmi pomorski konkurenci, fasistovski Trst pa vsa taka strcnilc-njt sproti podira. Italija potrebuje ; nove vlade, ki bi zrala s krepke roko in h re obzirno udu.^M fi'^lzeni -drugače pa. ako nojde tako dalje, kakor ie seda i. bo kmalu Julijska Benečija s Trstom žarišče nemira in nen da. ki utegne Italijo stati iako dr: Aleksander Diimas. sin: 25 Kiparjeva pravda. Poraan. (Dalje.) Spravil sem samega sebe v neprijeten in neumen položaj, ampak moje tisočere muke. ki so divjale od včeraj po meni, so dobile malo odvoda. Dobil sem Konstantina, ki me Je iskal in sem mu povedal ves dogodek. »Nespametno je,« je dejal, »a jaz bi bržčas tudi ne ravnal drugače. Objemi mojeea očeta in svojeera sina. in jaz polščem medtem enega svojih tovarišev.« Bili smo pravočasno na mestu sestanka- Izbral sem meče. ker sem znal precei dobro suvati: Seree se je boril bolje neqro jaz in mi je prizanašal. Ko sem to opazil, mi Je bušk-nila kri v slavo. Položil sem levo roko pred čelo. zgrabil z desnico meč kakor sulico in sem napadel z vso močjo svojega nasprotnika. Ta ni pričakoval ostrega napada, zato ni mogel parirati, in tako sem mu pre-bodel levo stran. »Sunek ni bil popolnoma pravilen,« je reke! z odločnim glasom, »ampak šteje. Ako umrjem, tedaj vedite, gospod, da mi je zelo zaL ker sem vas žalostil: če pa ostanem živ, vam dajem še enkrat Častno besedo, da ne bom imel z osebo, ki sva se zaradi nie borila, nikoli nikakib stikov več. Povedal sem jej to že.* Potem se je onesvestil. NesTi so ga v bližnji grad. čejzar lastnik nas je poznal, mi pa smo se odpeljali v Pariz. »To je bilo krepko delo.« je menil Konstantin, ^o sva bila sama: »ali ti le v tolažbo?« »Da.« »No, to je dobro. Upajmo, da Serge ozdravi. Dostojen človek ie. Ti si žrtev in on je bedak pri tej stvari. Ničesar si nimata očitati. • Kakšen obraz je pač napravila Tzn, ko je Čitala njegrov sklep!? Sicer p* je morala biti zadovoljna s teboj kot soprogom!« V K on stan trnovem stanovanju je čakal postrešček s sledečim pismom zame: * Kakor stoje sedaj stvaH. m\ ni treba ničesar več prikrivat!. Feliksa Vam ni treba obdržati. Saj ni Vai sin. Pooblastite me. da pridem ooni. potem ne boste o naju dveb nikdar več ničesar slišali. Izabela Clćmencean rof. Dobro-nowska. Dal sem Konstantinu pismo. »Laže. to veš tako dobro kakor \tz. Vidi. da so uničeni njeni načrti, zato puha maščevanje, .Rojena Do- bronowska\ to je izvrstno. Vso njeno bitje ic v tet besedi. Vsej zadevi se moraš samo se smeiati. Potem ic dal postrežku pet frankov in dejal: »Povejte dami. da obdržimo otroka in odpotujemo. Plačani ste. — Ti,« se je obrnil k meni, »bodi popolnoma miren. Feliks ne rride iz hi^e moje sestre, in fvoja žena ne v hišo. Naprej, na pot!« XXV. Živel sem v Rimu ddv-Nekega iutra sem dobil tole pismo : »Tvoja žena ie zopet tukaj. Odkrila je pač z-lrt mduik, ker le tako si je možno razlagati njeno velikansko premoženje. Krmila je prekrasni Hotel, ki ga je sezidal sto? Attikoif r*b Coursta-Reine z \*sem pohištvom in vsemi dragocenostmi vre*d. Dediču grofa, ki je pretekli mesec nenadoma umrl, je izplačala na roko dvainpol malijona. £e istega dne se ie pripellala * svojimi kovčei. Oro-fove služabnike >e najela vse. Samo prvi koČHaŽ. Anglež, je odšel. če$. da ne vozi .samostojnih dam. o katerih človek ne ve. odkod so ht kam spadajo. Tvoja žena ima najlepše ekvi-paže v Parizu. Sprejema samo co-spode. a le redkokdaj in iz naiflnei§ib krogov. V gledališču des Italiens ln v operi kna ložo in vzbuja ondi pri vsaki predstavi prrzomosr. Lepša je | kot kdaj prei in se imenuje madam Iza. -»Kraljica mati* je vedno tik nje in se svetlika kakor z demanti posuta tobačnica. Pred gledališčem jo pričakuje kočija, okrašena 7 grbom Dobronowske. Lakaj z napudraniml lasmi, v svilenih nogavicah, svetlo-zeleno oblečen odpre kocijina vratca, dva vranca. vredna 20.000 frankov, s cvetlicami na glavah io odpeljeta med splošnim občudovanjem. Od 4.-6. promenada v Bois de Bou-logne v odprtem čveterovprežnem vozu a la Doumont Bela jezdna zeleno črtasta obleka. Kaj praviš k temu? Nfkakih gospodov, vizite v loži in hotelu, sicer pa sama čednost. Nobenega starega prijatelja ni opa-ritu Kaj notranja to? Naš agent menic Moric ima zanjo menico za pol milijona frankov, ona pa Ima deman-tov kakor otroci fižola. Čuj, kaj navaja kot enostavni vir svojega premoženja. Podedovala je par milijonov; natančne svote ne pove in tudi ne imenuje pokojnika. Gotovo pa je. da jo nekdo vzdržuie. Kdo? Nikogar ne Imenujejo. ysaj javno ne. Prav tajno govore o nekem inozemskem kralju. Tak Iu?c-sus si more resnično dovoljevati samo kak kralj. Toda kateri kralj? To Je ono veliko vprašanje. Imenujejo jih več, am- pak nikogar z gotovostjo. Oni. k.* se suče okoli njega vsa stvar, se ic bale zaljubil vanjo na vrvi pogled; vodila, ga ie dolgo za nos. in mnogo, n noge? je moral žrtvovat?, preden ga ie uslišala« Tako je zaljubljen, da pušča kar na vraf na nos svojo državo na cedilu in sc pripelje bicognito v Pariz. Tukaj ie en dan ali eno noc* kakor baš nanese in potem zopet odpotuje. Prav tako naenkrat včasih tudi ona izgine za -IS ur. Takrat ne ve nihče, kie je, ker potuje sama. Posli rrroičc, bržčas ker ne vtf-do ničesar, saj sicer bi gotovo govorili. Madam Iza razburja vse mesto, in bogati postopači so storili vse mogoče, da bi zvedeli kaj. Zaman! Kralj, vediio samo krali! Zdelo se mi je potrebno, da te obvestim o teh dogodkih: tako bo-deš vedel, kaj ti je storiti, ako sc vrneš v Pariz. Jaz se ne vznemirjam zaradi tega novega Skandal a; zaključil je končno zadevo med Teboj in podlo žensko. Vedno sem SC bas. da jo vzameš zopet k sebi; potem bi je ne bil odpustili ne krrl:osr\*o »Jugoslavijo«. Ne raziediniu te. kar ic FW enkrat z'edinil s krvio fn iez?kom. Pa tudi ta jezik ne imenuite srbsko-hrvat-sko-slovenski. mnrveč uzakonite ca kot Jezik jugojs'ove^ski, a mi vsi vemo kai se razumeva pod tem imenom. av naj bomo boli tesnosrČni kot oni hrvatski sabor, ki ie no prepovedi IFrskesra hnena sklenil, da nai se naš iezik zove Jugoslovenski?! Ka: čakate na novo svezdo, ko ona. svetla In sijajna, že sile in vas bode v oči?« t— Medstrankarska konfenenea. Beosrrnd. 1. mnroa. Včeraj se le vršila tn medstrankarska konforen^A. katere so se udeležili za rndikalce Nikola Palic in Veli zar .Tank ovio" za. d^mokrMe Vofa Marinkovi«* tor zas*or>nik zorni?o-rs/hiikov, socijalnih demokratov in muslimanov. Razpravljalo se ?e o zelo važnih socijalno - ekonomskih vpraSanfih. a do definitivnim za-klVička ni prišlo, marveč bodo vsa ta vprašanja ki so bila včerai na dnevnem rodu. se enkrat pretresali posamezni kluM. O vnrasanju acTarne reforme se danes ni razpravljalo, pač ^a nrido to vprašanje v pretres v eni prihod n i i h sej. = Senata ne bo? Na seji ustav-neea odseka dne I. t. m. se le razpravljalo o enodomnem in dvodomnem sistemu. Na:preie se je razpravljalo o načelu, nato na o posameznostih. Ju-go^lovenski klub. rerublucanci in socialisti so se izdavili proti dvodomnemu sistemu. Tudi radikalci so se fzja-rvili proti. Pri glasovanju ?e bil z :ogromno večino sprejet enodomni sistem. = ATi vstopilo v vlado aH ne? £emlloradnt?kl kbtb Ima danes 2. t. m. plenarno selo, na knteri bo končno re-lil vprasnnie glede srorazum* z vlado. Tudi muslimani imajo se;o, na kateri bodo postavili pogoje, pod katerimi bodo erlasovali za ustavo vlade Nikole Pažiča. Vedno bolj prevladuj« mnenje, da bo minir.trskomn predsedniku uspelo zagotoviti si podporo musHmanov in semltoradnikov in da bo vprašanje ustave hitro rečeno. — Tz demokratskega kluba. Beo-^rrsd, 1. marca. Danes le imel demokratski klub sejo. na kateri se je havil z napodi raznih beogradskih dnevnikov na ministra notranjih zadev, Mllorada Dra-škovića. Izvolil se je ooseben odbor, ki Juna nalogo, ia celo zadevo natančno preiščo zbere matoriial ter poda javnosti protest proti takim napadom. = PaSič nastopi proti Rndičevcem f V parlamentarnih krogih trdijo, da se jo vlada Nikole Pasiča odločila, uapra-viti konec proti državni agitaciji Radi-oevcev na Hrvatskenc vo ter so polkovnik Antonijević, Toni Schlegel. Srgjan Budisavljević in drugi ugotovili, da so očitki »Hrvata« popolnoma neutemeljeni in da ie bilo ravno narobe, da je bil dr. Bošnjak radi srbofilstva osumljen pri avstrijski, oziroma madžarski vladi. Obravnava ki je vzbudila v vseh političnih krogih veliko zanimanje, se je radi zaslišanja raznih prič prekinila in se nadaljuje jutri. — Radieeva pot v Beograd. Zagreb, l marca. Danes bi moral odpotovati Stopa n Radič v Beograd, a je potovanje odloženo ker je baje v soboto obolel za influenco. Pristaši njegove stranke so sklonili, da brez svojega voditelja ne odpotujejo. Kakor se zatrjuje, je ino-laval Radič odpotovati v Beograd na specijalno brzojavno povabilo dr. Pa-vičića (Narodni klub). Iz krogov hrvatske republikanske seljačke stranke se izraza upanje, da bo Stepan Radić » o 5 t. m. toliko okreval da bo lahko odpotoval v Beograd na sestanek klubov. = Spregledujejo tudi v Beogradu. O dogodkih povodom predavanja narodnega s\e"cnika Milosevlča v Ljubljani so obširno poročali tudi beogradski listi. Radik lni >Balkanc komentu-je ekscese najetih klerikalnih služkinj povodom imenovanega predavanja takole: »Naši ''avnosti bo sedaj po teh nemilih dogodkih v Ljubljani morda jasno zakaj g. Korošec s svojo klerikalno stranko neprestano zahteva, da se v naši državi zajamči v ustavi ženska volilna pravica. Njegova stranka ima v zapadnih krajih nnše države silen vpliv med ženskami. Ženske, nežnejše in občutljivejše, kakor moški, so bolj pristopne propovednim katoliškim župnikom. Čim so one pridobljeno je z mož-I mi bhek pose!. Duhovnik bo preko njih I l.*»hko zavladal tudi v dušah mož in to vse v jednom ci'ju t da pridobita vera in cerkev gospodstvo nad državnim, narodnim in političnim miš'ienjem in čustvovanjem ljudstva. In tako dobivata dr. Korošec in njegova stranka ad ma-lorem dei srloriam vcč;e število volilnih kroclielc To je bil torei cilj in 6misel ženskih demonstraeii v Ljubljani. Kakšen element bi one uvedle v naše politično življemo ako bi se iim že zdal dopustilo, da v niem tudi odlo^u?ejo, pokazal je način omenjenih demonstracij. Tamošnii kraji imajo po hvalisanju g. Korošca in njegove strnnke. najkul turneje prebivalstvo, ki so ie najbolj približalo idea^m — evangelija. Ali vendar so v teh krajih kler so Koros^evi pristaši merodafni propovedniki evan-geljskih vrlin med ženskami in moškimi priredile ženske v glavnem mestu LjuMiana javno brutalno demonstracijo. No. na koncu koncev flh ni 6meti preostro obsojnti. V njih je, v demonstracijah namreč, iznregovorila človeška narava in to ne more popolnoma spremeniti niti gospod Korošec in naj je še tako pravičen jn svet. Nasprofno. on to naravo vrača v primitivno obliko onerirafoč v političnih odnosih med svojimi pristaši samo z micrPnimi in čustvenimi podlagami človeške dn^e. Te podlage so pri ženskah silneiše kakor pri moških in zato so ženske iz K<~to-ščeve oblasti, kadar so zbrane v množicah, tako popa.Iljfve In surove. Ženske množice — pravi Jtaiijan-ki so iia-list Sighelle — so vrhunec surovosti ln barbarstva, v svojih ekscesih one da>-leko nadkriljuleio moške množice. Zamislite se — pravi dalje — v zgodovino kakršnokoli epohe pa boste našli epizode, ki bodo v Vas zbudile naravnost zgražanj«* radi neverjetne stopnie bestijalnosti do katero so srt povzpe7o ženske, kadar stonijo na ulico in se zbero v množiee. Koroš^eva stranka a Bvojimi verskimi, mističnimi in čustvenimi elemenli vzgoruje ženske v svoji strankarski oblasti za članice brutalnih množic, a ne za članice pro-svetlene družbe. Te druhali zlasti ženske, bi na poziv kakšnea ^oroščevera organa pod firmo »antikrista« križate ali sežgale kakršnegokali protivnika čine infernacijonale ali to pomenja ob- j^dnem tudi da bi sežgale tudi somi A- = Gospodarsko - Hn. komite. Oo- ; ^fa^Mne misli in v^tl tor pri- 1 intelja državnega in narodnega edin-stva<. — 32.000 vojaških procesov. >L' Eroca« poroča, da se opusti vojaška sodni ja v Ale^sandriii in se od ton i jo vsi še nerešeni proeesi vojaški sodnijl v Torinu. Teh procesov pa je nič več in nič manj n^go 32.000. Tzmod teh so 15 000 procesov tiče oseb ki se nahajajo v prei*l'ovaln^m zaporu. Ako Je le v Alessanrlriji toliko procesov, kolibo pa ?ih le dru?rodi! Koliko stroškov! To se pravi na debelo zapravli ti državni denar. In s številnimi vojaškimi procesi si Ita'i^'a ne zgradi bodočnosti. = Cičerin o raski zunanji poH'iki. »Dailv Herald« pri občuje razgovor svojega dopisnika s Cičerinom o zunanji politiki sovjetske Rusije, r^ičerin je izjavil med drur ;m: Angleški državniki nam delajo krivico, ko trdijo, da podpiramo protlbritansko politiko na vzhodu. Tako smo n. pr. s svojim vplivom preprečili komunistično revolucijo v Perziji. Do sedaj smo bili vedno v defenzivi, Angliia pa v ofenzivi, kar Ja razvidno iz nienih poskusov, da M mobilizirala proti nam mohamedanske rodove v Afganistanu in v centralni Aziji. Moram pa reči da bo položaj v resnici postal kritičen ako se ne r odpiše trgovska pogodba. Le nam se je treba zahvaliti, da > morlnišnica«. to je Mala Akljii in centralna Azila, šo nI zletela v zrak. Vzhodnih narodov ne moremo prepustiti -Tihovl n«odl. ker bi drugače preie ali pozneje nas'opili nroti nam. Zato zahtevamo da vsebuje trgovska pogodba klavzulo, ki bo garantirala Spodarsko-finančni komite ministrskega sveta je z dne 28. februarja razpravljal o gospodarsko-socialnih vprašanjih. Ta seja. kateri Je prisostvoval tudi ministrski predsednik Pašič\ bo svoje razprave nadaljevala. V parlamentarnih krogih sodijo, da se bodo stranke v vseh vprašanjih sporazumele in da bodo zemlioradniki in socialni demokrati za načrt ustave ministrskega predsednika PašiČa. = Reorganizacija v armadi. »Ve-čer€ javlja iz Beograda: Ko se uvelia-vi zakon o voini organizaciji, ki ga izdeluje generalni štab. bo naibrže posta! vojni minister general Pcšič. poveljnik prve armade Petar Volovič bo imenovan za novelinika generalnega štaba. General Vaslč postane poveljnik prve armade v Novem Sadu. V Zagreb pa Pride za poveli^ika IV. armade general Kr^ta S m 11 ! a n i č. = Dr. Badrtj in dr. Bosniak proti »Hrvatu*. Zagreb. 1. marca. Donos dopoldne sta se vršili pred tukajšnjim sodiščem dve zanimivi razpravi pro+i od-govornemn uredniku »TTrvatn* g. kimonu Rrfntčn. To/ila c?tn «ra dr. Al°kcan-der Barlai in dr. Božidar Bošn^k radi dveh Psnkov. li cta j-rsia v »^Trvstuf. Ta ?i ~t je dne 19. novembra 1. 1 p■ i^b-«^il r«nrd n-t dr. Bndaja. očitajoč mu dvolirnosl Dne 10. decembra pa ?e pri-obrii članek nroM K^pcVomu namestniku rlr. Pož'dar'n Bošn'akn vprašuoč se. kdo bo vodil F'-vatc-kn T' f»m članku mu očita ».Hrvate, da je bil dr Božidar Bo'njak za čnen Av^t'-il« kr>nri. dent in da pp fo nabajal v konfiden^kl javil, da bi mu bila Amerika za vzpostavitev gospodarskih odnošaiev ljubša od Anglije. \Vilsonove grožnie je rekel Cicerin, nismo smatrali *a resno. Wii-sonovim idealističnim frazam ne verjamemo. Prepričan sem. da ho šla Amerika pod Hardin^ovo vlado Ruetii bolj na roko. kakor pa ie to bilo doslej. = Nora protiboliseviSka vof«ua. Iz Vladivostoka poročajo, da ie bivši poveljnik ruskih pomožnih čet v Franciji general Lohvickii, organiziral povo protiholjseviško vojsko v Nikolsku. — K uporu ruskih mornarjev v fvron^tadtn. Finsko Časooisio priobču-je podrobnosti o upom rn«kib mornarjev v Kronstadtu. Mornarji, u.^d katerimi se je opažala že deli časa nezadovoljnost vsled aretacije njihovih delegatov v Moskvi in vsled pomanjkanja brano so c seji sovjeta enoglasno ekl^ rii!i. da odpovedo nokoržčino centralnim sovjetom. Aretirali so vrhovne-a kom* sarja balri^ke mornarice in nasta\ ili topove proti Petrogradu. Finsko čav in drugih. = Izid voliic-v za feottstittt&nte »republiko daljnetr:i Vzhoda«. iona brzojavka iz Moskve poroča, da je bilo v tretjo konstituanto končnoveljavno izvoljenih 421 poslancev. V' I it-v pe je udeležilo vse prebivalstvo. Poslanci r-*> večinoma kmetie in sicer 147 komunistov, L'O socijalnih revohicijonarjev In 40 menj&evikov. lirzojavka ne v-, nobt idh poda i kov o moči kmetske frakcije in meščanskih skuniu. Med poslanci jo tudi ena genska. Dan otvoritve kon-stitnante je bil proglašen za narodni praznik. — BolfseviSka propaganda na Ki tajskem. Iz Moskve poročajo, da po poslali boljševik! 3000 kitajskih agitatorjev, ki so abeohrirali propaifandlatlčno ^olo v Petrogradu na Kitajsko, kjei- bodo z boljsevfSkim denarjem širili komunistično propagando. I Usti. Dr. Bošniak je sahteval preiska- t neodvisnost teh narodov. Nadalje jo is- NEMIRI V ITALIJI, —d Florenza. 2S. febr. Danes so se rukai stepli fašisti in socijalisti, ki sr> streliali drug na đnio-ec™. Sest oseb je mrtvih, nekaj je ranjenih. —d Santo Ilario. 28. febr. Socijalisti so tukaj nanadli fašiste. Pn se maščujejo nad njimi, so fašisti nato zažgali poslopje, v katerem so lokali delavske zbornice. Nekaj os^b je težko poškodovanih. Policija je odredila celo vrsto aretacij. MADŽARSKA IN NARODNOSTNE MANJŠINE. — d Budimpešta, 28. februarja. Minister zunanjih poslov dr. Gratz, ki je bii včeraj poverjen z začasnim vodstvom ministrstva za narodne manjšine, je danes sprejel uradnike tega ministrstva. Dr. Gratz je pri tem izjavil, da fe povod njegovemu imenovanju predvsem dejstvo, da je ministrstvo za narodne manjšine oo svojih poslih nerazrešno zvezano z zunanjim vprašanjem. Naloga ministrstva Je, uveljaviti pravice narodnih manjšin Jci žive na madžarskem ozemlju. POLJSKA IN ROMUNSKA, —d Budimpešta, I. marca. Tz Bukarešte javljalo, da je dospel poljski zunanji minister knez Sapi eha tjakaj v svrho, da sklene z Romunijo politično in vojaško konvencijo. PRODAJA STEINBETSOVEGA PODJETJA RAZVELJAVLJENA. — d Beograd, 1. marca. Gospo-darsko-finančni komite ministrskega sveta je razveljavil prodajo Steinbei-sovega podjetia, ki jo je sklenil bivši minister za Šume in rude Kovačevič. Nadzorstvo nad tem velikim narodnim podietiem je poverjena dvanajstorief. Zastopani bodo tudi interesirana ministrstva in gospodarske institucije. Finančni minister je temu odboru dal 20 mili ionov kron na razpolago, da bi podjetje moglo uspešno napredovati. PROTI VOJNIM KRIVCEM. —d London. 1. marci. Generalni pravdnik (finančni minister) je izjavil na neko vprašanie. da se |e posvetoval z 2 nemškima zastopnikoma, ki sta dospela iz Leipziga, o razsodbah nad vojnimi zločinci. Sporazumel se je z njima v nekaterih točkah. Sicer pa sodno postopanje v tem primeru še ni natančno določeno. Izjavil je nado, da bodo prvi obtoženci še ta mesec postavljeni pred državno sodišče v Leipzigu in je rekel, da ie angleška vlada s svoje strani sklenila odposht; svoje zastopnike k obravnavam v Leipzig. AMERIKA IN ZVEZA NARODOV, e- d VVashington, 1. marca. (Brezžično) »Publc Ledger«, ki izhaja v FiladclFji. doznava iz zanesljivega vira, da je predsednik Harding sporočil angleškemu in francoskemu poslaniku, da po njegovem mneau nI nič pridobljeno, ako se prisili Amerika k pristopu v sedanjo zvezo narodov. Amerika hoče biti prej na čistem glede mezopo-tamskega in japonskega vprašanja, preden se more ogrevati za vprašanje obnovitev. Na noben način ne bo poslala vojakov. Pričakuje se, da bo Amerika dovolila olajšave pri odplačevanju posojil ententnim državam. Novi ameriški vladi bo neprijetno, ako bo zveza narodov še nadalje samo voljno orodje štirih velesil. LONDONSKA KONFERENCA. — d London, 28. februarji. Angleški listi so prejeli danes dopoldne nastopno poročilo: Grško odposlanstvo je dobilo od svoje vlade odgovor, da gre pri odločitvi ki se tiče sevreške mirovne pogodbe, za tako važne stvari, da tega ne more izvesti vlada sama. Zadeva bo predložena zakonodajni skupščini. Menijo, da bo Kaloccropulos počakal odgovora angorske skupš a glede eilf?» sprejetja gospodarskih določb sevreške mirovne pogodbe, preden končnoveljavno naznani, ali se Grčija podvrže preiskovalni komisiji glede pridelitve Smirne in Tracije. — d London. 28. iebniaria. liri-and je imel popoldne dolge privatne razgovore o obnovitvenem vprašanju z Loucheurjem in drugimi osebnostmi, ki so izpadli ugodno. Nemški odposlanci, ki so dospeli zvečer v London, so se nermidoma lotili dela. Pozornost vzbuja skrajna nedostopnost dr. Simonsa. ki noče dati časopisju nobene izjave. O protinredlo-gih, ki jih bodo stavili nemški odposlanci, vlada popolna tajnost. —d London, 28. febr. Nemško odposlanstvo je na kolodvoru v Londonu sprejel nemški poslanik in zastopnik lorda Curzona. Zunanji minif :cr Simons bo v torek dopoldne na medzavezniški konferenci razložil želje nemške vlade. Nato se bodo dopoldne zastopniki medz -vezniških držav posvetovali o nemških protipredlogih. Ministrski ^-sednik Llovd Geor^re bo v sredo odgovoril na izvajanja zunanjega ministra dr. Simonsa. —d London, 2& februarja. Uradno se javlja: Prva plenarna seja konferenco, ki ee bo bavila z obnovitvenim vprašanjem, se otvori jutri ob pol dvanajstih. —d Pariz, 1. marca. Iz Londona Javlja posebni poročevalec Avence Havas: Konferenca se je pričela danes dopoldne ob 11.30. Llovd Ge-orge Je pozdravil nemške delegate in izjavil, da s) zavezniki sklenili držati se tegale modusa pri razpravljanju: 1. Reparacije: 2. razorožitev. Zunanji minister dr. Simons je pritrdil tej razsodbi in nato podal svoj ekspoze. —d London, 1. marca. Konferenca se je končala ob 13.15. Minister dr. Simons je stavil predloge, ki jih ni mogoče spreleti. Predlagal je kot odškodnino 50 milijard zlatih mark, od katerih je trdil, da je Nemčija že odplačala 20 milijard kot povrnitev. Ostane še 30 milijard in za te prosi, naj bi se izplačale v roku .^0 let pod pogojeni, da bi vse države dale Nemčiji neobdavčeno mednarodno posojilo in naj bi se v to svrho sklenil finačni dogovor, vajanja dr. Simonsa so izzvala zelo neugoden vtis. Llovd George Je iz-iavii, da proripredlogi ne kažejo ui-kakega razumevanja položaja. In zatorej ne zaslužijo, da bi se proučevali ali uvaževali. Llovd George je bil silno nezadovoljen, in je rekel nekemu nemškemu dcleeatu: s Čas ie, da zaključimo sejo, ker končno bi morali še mi plačati.« Zastopniki medzavezniških držav so se sestali ob šestnajstih popoldne. Ko so se nemški delegati odstranili, je nnročil Llovd George izvedencem zaveznikov, naj bodo pripravljeni vsak čas. da jih konferenca pokliče. STAVKE. , —d Budimpešta. 1. marca Stavci še vedno stavkajo. —d Varšava, 28. febr. Železni* carska stavka pojenjuje. —d Varšava, 1. marca Pel mestnih delavcev je pričel stavkati. Po vesteb iz Lvova )e v Volinji izbruhnila vstafa Del rdeče armade Je prestopil poljsko mejo, nakar so ga poljske čete razorožile. —d Varšava, 1. marca. Položaj, ki je nastal vsled stavke, se je izboljšal. Strojevodje so se že javili v službo. Osebni promet se le zopet pričel, deloma tudi tovorni promet. Policija je izvršila mnogo aretacij agitatorjev. TIPOGRAFSKA STAVKA V PESTI. —d Budimpešta 2%. februarja. Tehnični pomoči ?e je posrečilo, da je vzlio stavki eocialuo - demokratskih btavcev JzSol zve^or list Vlada Je po zakonu o vojnib dajat\ah zasegla tiskarno akcijske družbe Bal as in ji naročila, naj za tipografsko : rke izdaja n ranjl in černi list Kot posledica te odredbe izhaja Ust >Pe8ti Elirek« (YeFVg-£«4i Ilirekc (Jut.-nnjo i vosti). Izdaja-i lji li=tov in glavne iveze tiskarjev so priredili danes konferenco, nn kateri so označili zahtevo Stavkis-očih za ne-: 'dnjive. —d liiu'impršts. 23. fetainH** pozno v boč bo po zo'..et za't'a pogaja* nia med delavci ln delodajalci v ti.-kar-].; ki stroki. Zadnji to bili pripravljeni, zahtevam delavcem deloma ugoditi In dovoliti dvesto kron od poprečnega te-denskegs zaslužka kron. ki p** za» h te vajo delavci. Pogajanja ta na tej podlagi nadaljujejo. O NOVIH AVSTRIJSKIH BANKOVCIH, ^-d Dnn.il 1. miren. N« dftnaAnfi sv» ji narodne skupščine so veh m mSki p >-alanec Laekner in tovariši snvili vpraSanfe finančnemu ministra glede vesti, ki se razširjajo o U da v kratkem i menj jo avstrijski žigosani bankoi I G • ri se tudi, da se ,,j> bankovcem o priliki sam 'i'ive vrr<-o\ mi. kurs. Vprašanje ^ tikalo tudi govorio eeS da s v državnih tiskarnah že ve*} tednov tiskajo novi bankovni v veljavi franka, kar bi prebivalstvo gotovo ae odobravalo, ker si splošne ieii prehoda m«rk*\ PoT*KA IN G DANSKO. —d Pariz. 1. marea. Sv^t zveze narodov jo spričo težko^ med Poljsko in CdarL^kim poveril višjega komisarja zvezo narodov z na lopo, da o lloča v vseh ^norcih točkah med Poljsko in G dansko v prvi Instanci CENE PADAJO. — d London, i. marca. SpH5o pa^la-nfa cen železu in |eklu so clev^landfiki delavci dovolili, da so jim zniža plaća za dva 5.ilinpa na dan. GUKI FN 8EVHESKA POGODBA-—d Par i z, 28. februarja. Po prV snelih poročilih oo se vršile v Pircju, Atenah in i-mirni velike manifesiaeijo. Udeleženci so se zavezali da bodo s krvjo branili vse pravice, katere jim priznava sevreska mirovna poprodba. Iz naše hraljeolne. — Iz »Hrvatskega novinarskega društva*. Zagrebi l. marca. 15. t m. f»o vrši izredni občni zbor »Hrvatskega novinarskega druitva«, na katerem se bo razpravljalo o likvidaciji društva in o združitvi v >.Ia vanja se vrsi anketa pri vladi v Zagrebu: udeležujeio se polejr zakonikov vlade rektorji visokih šol in dijaštvo* Gre za enostavno stavbe, ki bi se postavile v bližini današnje Jucroslcvcn/ ske menze na sajmištu. Mesto bi dalo stavbi .'ča a dijaki sami bi — poleg potrebnih strokovnih delaveev — oprav* Jjali \a bi finančni krogi ne. odtegovali pomoči. Prvo pravico do stanovanja bi imeli tisti dijaki ki bi pri zidanju pomaarali, potom oni, ki stanujejo že sedaj v zasilnem akademskem domu pri Sv. Duhu Tukaj stanuje tudi mnogo Sloveneov Cpoleg Dalme.tia- rev In Istranov). Stanovanjske vpraša* nje za dijake v Zagrebu ni hrvatsko aH slovensko: zeoli dljaSko ie. Nadejnmo se. da °e boi^o slovenski dijaki, če so ho načrt res izvršit marljivo udeleževali dela ter si s tem priborili praviro do stanovanj ki bodo nuiiila veo, kar jo dijaku potrebno. ■— Italijane k05ejo v Postobio. Poročali smo že, da se je občinsko zastopstvo v Postojni obrnilo do vlade s posebno vloco. ri se obrača proti tem!», da*bi bil Logatec mednarodna postala med Italijo in Jugoslavijo. Postora hoče imeti to postajo Base; V vlogi navaja polno koristi, ki bi jih Imelo mesto od te postaje. Koncem vloge čitamo, da bl se s tako postalo pomnožilo prebivalstvo z italijanskimi elementi vsled mnogih uradov, kar bl tudi post e^evalo razmere postojnskega mesta. Postojnčanl nai mkar ne kličejo Italijanov, s», fik hod« imeli že tako preveč še prekmalu. Še veliko preglavico jim bodo delali »italijanski elementi* in v veliko Škodo bodo prebivalstvu. ??cer pa: kdo sestavlja take \l'~*re in ali Je res po-strjv ko prebivalstvo *ako i'iumo za Italijane, da jih kliče k ^ebig! Postojnska preteki ;t no kale, da bl bilo to- motroče. — Z Goriš'-ega. Ostro resolucijo proti fašistom so spreie'i na shodu pri Sv. Lucifl ob Soči. Glasi se: Protestiramo proti vsem Stiro* vim napadom fašistov, ki se din na daji pojavljajo po dežvii in y mesriU. 50. štev. „ slov t: NS Ki nakuu-, aiic 3 marca i ti? I, 3. strun ------- - . ^ ter Jih najodločneje obsojamo. Od-Jočno poživljamo vlado, da napravi v tem oziru takojšen red, ker je pjena dolžnost, da čuva pravice življenja in Imetja svojih državljanov. — Na Kobariškem so iskali orožja. Italijanski listi so poročali že o veliki jutfoslovenski zaroti, ki Una na razpolago ogromna skladišča ortfia. Resnica pa je, da so ljudje nabirali staro železje, ki pa Je polno tam okoli, kakor tudi še razneži orožja. Neki Italijan Je prišel med ljud;. kazal dovoljenje, da sme nakupovali take reči, in !lud*e so mu jih prinašali. Kar naenkrat pa "o karabinjeru aretirali nekaj moških, orožje in železje pa zaplenili. Aretirati so pa morali tudi tistega italijanskega urite-penca, ki je imel ponarejeno dovoljenje. Slovenske farie in može so izpustili šele čez par dni, one^a pri-;erer*fKa Laha pa že d<*a*i dan. Triko iščejo italijanski o^eduh!, kje bi mogli kaj iztakniti troti Slovencem, da bi jih osumili zarote proti dr-JavL — Iz Istra »Pučki Priiateh*« piše: Nočemo opetovati, ali rečemo samo, da je bil kriv pot, po katerem je hodila Italija zadnii dve leti, ki ne vodi do uspeha. Nasilje še nikdar ni dalo dobrega sadu, in čim močnejši Je pritisk, toliko močneišr }e odpor. Tisočletno krvavo nasilje Nemcev nI uničilo našepa naroda ln mislimo, da se je tudi Italija mosla prepri- čati ti dve leti, da era ne bo uničila. Treba bistveno izpremeniti smer: od krivice k pravici, od brezzakona k zakonu, od nasilja k poštenju. Potem šele bo imela Italija pravico, da zahteva od svojih jugoslovenskih državljanov lojalnost. Ali je res tako te:ko bo kukavica pelac, vrnili v Rož. Zato je morala pred glavarja Raincrja v Borovljah, ki pa jo je kaznoval z denarno globo ln ji Je vzel dovoljenje za na-daljno Izvrševanje njenega poklica, katerega ie opravljala ie nad 20 let Pri nas so na pu3tni torek pokopali slovesno »Jugoslavijo«: pb enem so imeli pustni norel seio >Narodneca sveta«, pri tej priliki so hodili nerr.čur-ji v vrstah mimo >župnika Hrabe predsednika Narodnega sveta< in mu pljuvali v obraa, ga suvali in drugače zasmehovali. Slovenec Al. Tribelnik je imel pred durmi svoje hlse opraviti s hlodi. Kakor je pri prevaljevanju težkih hlodov navada, je zraven klical >ho - rak«. Tedaj Je Sel mimo neki nemčur. Ta ie Slovenca tožil, da je nalašč klical >ho-rukc ln zato je bil Tribelnik zaurt 43 ur. — Nemfturji kri če povsod, kjer le vidijo kakega Slovenca: >hu-ruk, Črez Lhibelj«: a radi tega Se nobeden nem-Čur ni bil kaznovan. — Medporjc. Pri razdeljevanju in prodavanju aprovizacljskega blnera posebno moke delalo pri nas natančno razliko med Slovenci in nemčurji. Slovenci ne dobilo ničesar bidl če nimajo nobenega posestva; ncmčuril pa dobivajo vse, tudi moko čeravno imajo 12 do 14 birnov poseinnia. — Borovlfe. Nedavno fe nri šel neki Slovenec iz Glin j k dr. Vetterlu. da mu obveže rane. katere so mu nemenrji bill prizadejali. Vetter vpraša Slovenca, če je bil pri >Prtlge!gardePoglejte, tak nered so napravili Juo5e, so odstavili od njpcove službe. "Rekli so mu da je službo zato izmiHl in nrišol ob kruh. ker ie za Tun-op^avijo aritiral. Pozneje mu niso. dovolili nobene. — Sele. Slovenec Al. Zope, ki fo prej opravljal pri nas službo pismonoše, je po plebiscitu zbežal v Jusro-lavijo. 5. t. m. je prišel s Krsnjskeca brez notnega dovolien'a v svoi rojstni kr^j obiskat svoje etariše in se le v svoji naivnosti sam Javil orozniški postaji v Sel ah, da je pri.-cl brez potnem dovoljenja domu. Orožniki so reveža z nasajenimi bnjonrti £e isti dan odTincema< je bila po^na do zadnfega kotička a to pomen!, da fe koncertu prisostvovalo nad 2000 ljudi. To je za Prago mnoco. ker ee vrši dnevno po par koncertov, ne prlede na gledališča, »Llsinskic Je imel manj sreče. Pianist Ličar nas ie seznanil z Miloj evi Cevi mi kompozicijami, prožc-timi 8 čistim narodnim duhom. To pomeni za juco^lo vensko glasbo velik korak napref. Milolevič* ne posnema naših melodij. Nlegov občutek ie glohokejsl in je zato na potu, da nam poda n^knj svojega. On išče način, formo, kako hi izdelal in izrazil narodno popevko. To je bilo treba zabilježiti. Ciril Ličar fe od'ičeu pianist. NI prijatelj lahkih efektov. On nI zadovoljen s samim seboj. Nairaie obvl.^davn najtežje težkoco na glasovlrju. izkuSa se in ne miruie dokler ne premaga s svojo veliko tehniko nagafivih tipk. Oprime se tfnk kakor klrar ilovice, da nstvari nov kip. Zato se je spustil v tekmo s Cezarjem Franckom in Fr, Li-*»tom. Trd oreh fe bil, toda Ličar ga ie r-'-čno pregriznil. Nieeovi ton! so jasni, njegovi udarci sijmrni. Ličar ima mnogo smisla za baržunnste tone. Včasih se čuje zvok kakor da hi padel kamenček v vodo. Skoda, da ni dobil holj-šosra (rla^ovirjn. toda vklfub temu mu ie uspelo vdahniti dušo v one trde ti oke. Par prehodov je bilo nenadkril?ivin v vsrvkem oziru: njegova leva roka ie skakala fz brezdna v brezdno s sigurnostjo orla. Tenorist J. R i J a v e c ie bil mnak večera. Občinsrvo ni sledilo s plo<=ka-niem in tudi Fijavec nI čtedil z glasom. Nlerov naslon fo noknj Iskren t* n°" kaf neposrednega kar takof osvo'i celo na«mimef.Šega mehčana Zerabl te za srce in ne izpusti, dokler ga nisi po-atulal do konca. Riiavec le poln suge- stivne moči in to je največja prrdnoct vsakega umetnika. V tem ie s° preveč razsinen in bi bilo bobe zanl. di umiri nekoliko svoie čuct^<">. S ^hnlirnnjcm in razumom nostnne lahko ^vrtovni novec Mtctov ek«i le no^n. zvo'en. na tudi m<*-hek v trotovih liričnih prebodib Hle^e polnosti l^hko tckmuie z bariforiom in to je velika rodkost nri tenorjih. Posebno krasep je nic^ov ed^q v visinnh. Prime in drži, toda kadar drži, rse snu-sti tako lahko. Polecr tega, in to je nie-'cova največja prednost le tin rravega »tio-oclov^nske^ra pevca. Osvobodil fp ie italijanske sole in odkril n°?>o. Italija mu ie pomagala, da je odkril s be. To je >il bel eanto< s slovanskim občutkom. Rijavee je v pet*u imnetu^zen, njemu posveča vse sile ter bi dal za umetnost svoie življenje. To ni frazi: Kdor ga je slišni in videl kako no:e, bo moral prizniti. da je na moji ctrani resnica. Pesem >.To ne žalim< (M^noj-lovič) ?o najboljši dokaz za moje besedo. Bali smo se, da mu ne poči trr^o cd sile. Donelo ie. kakor da bi sel iunak z crore in zapel da ca sli.-iio vasi in dežela. Z enako silo ie odpel tudi >>Ja/ nočištu« od J. Gotovca, ki je eden najmočnejših mlajših talentov. Sicer Še ni nonol^n kar se tiče forme, toda tudi Lhotke — če rudi talentiran — greši v tem oziru. Snremljevanje pesmi je popolnoma različno od spremljevanja za opero. Zdi se mi, da vsi naM novi glasbeniki — razven Lajoviea in v gotovi meri Konleviča in Milojeviča — greši o v tem. Komponirnfo pesmi, kaknr da so arije Iz o^ere. toda to ne sme biti. Lepa Hntzejeva pesem >Da sam bo"flt< ima isto pogreško, čeprav v manjši meri. Kakor čuiem je TTatze v na'nove'^'h pesmih zelo napredoval ter nas to iz srca veseli. Posebno so bili faenl tebnični nedo^ta+ki. ko smo Čnli potenef^ krasno izdelnne nopCvke Vit. Novaka in V. j Qtenana. To spremlievanje ni motilo celote. Brez tega spreml!e%'ania bi bn nam j pesem niti za polovico tako ne dopad- 1 la. Brez popolne celote in pravih pesmi. Lirika mora biti tako v glasbi kakor v pesništvu popolua. Janka je naj-neposrednejša, toda tudi najiinejša umetnost. Škoda, da je pred koncertom zbolel baritonist M. Rajzer. Prohladil se je. Toda tudi tako je dopad^l ofiiMnstvu. ima ugoden glas, kakor vstvarjen za popevke. Miren je in siguren, kir se tiče znanja in šole — pravi mojster. Bil velik uspeh. Jugosloven-kl umetniki so se izkazali v l'ia^i in i , je za nje najboljša popotnica za i no turnejo po Evropi. Poslužabi in umetniški krogi so bili iznenađeni t< z nenavadno simpatijo sprejeli pevca in pianista. Praga jih ie priznala in to meni mnogo kadar se govori o ;'! si i. Poleg Gizele Beckove, »Uainfikega in i.^ika« je to nova zmaga za našo ti do umetnost. Bozo Lovrić. V L jubijam. 2. marca 192 L — G. deželni predsednik dr. Vilko Baltič sprejema do nadalinci!a stranke ob ponedelikih, sredah in četrtkih od 11. do 13. — Razmejitvena komisija za mej» z Italijo. Rasmeiitvena l. - i(t ki un:i nalogo, da končnoveljavn«, Fiksira definitivna mejo med Jugoslavijo in Italijo na ozemlju od Reke do Peči. je imeli včeraj dolgotrajno sejo. Te sejo so 6e udeležili general Maister ter polkovnika Ječmenić in Daskalovic. z italijanske srani pa poncral Vacchelli in polkovnik Gariboldi. Ker jo zavladala v nekem vprašanju nejasnost, sta italijanska delegata izjavila, da morata dobiti od svojo vlnde v dotičnrm vprašanju ločna navodila. Zato Rti obadva \<-»'i\tj po s^ji odpotovala iz Lin bl Jano. General Vacchelli je od'el v Rim, polkovnik Gariboldi pa v Ti.-t. — Represalije. Kolčen dr\ Oblak me poživila, nai obelodanim svoie itn?. Ne uvidevam te potrebe. Zadoščenje imam, da ie na moji strani velika večina odvetnikov in pravnikov sploh. Kar se tiče »škode«, ki sem jo bate napravil s svoiimi Izvr' trdim, da škodo dela tisti, ki nepremišljeno zahteva nekaj nemo^oče-sra, potem pa terja od javnosti, da mora sankc?onJrafi mc-rovo zahtevo, četudi bl se pri tom blamirala. Za me je stvar končana. Od odvet-nJŠVe zbornice pričakujemo, storila svojo narodno dolžnost, kolikor ii bo to največ motroč^ v okv*~ ja obstoiečih predpisov. Odvetn:k. — Spletkarenje kneza VvindUeh-£?rae*za. Iz Planine nam pišejo: Knez Windischsrraetz se na vse narine trudi, da bi spravil svoje velero.-e.^tvo z vsemi obsežnimi srozdovi in s hasperško graščino pod Italijo. N lesove številno intervencije so imele v toliko uspeh, da se je fakiično potegnila provizorirn-v mejna črta tako. da se nahaja sedaj grad Hasperk na italijanskem ozemliu. V njesrovrm gradu so celo nas^nieni italijanski vojaki. To pa fe v očitnem nasprotju z rar»aIlsko po«rodbo. ki nad v-ak dvom jasno dolo^rt, da pripade vsa krajevna občina Planina Jmro^la-vi.ii. Na to deistvo opozarjamo nase razmejitveno delecaciio ter jo pozivamo naj ne nasede Windisc]i^r;ief''ovim snletkam in nnj skrbno čuvp interese. Grad Hpsperk stou v kraie^.i občini Planini in nosi celo v toj občini prvo hišno številko, kar pač nrpobitn^ dokazu e. da tvori ta rroščina ted^o in središče krajevne občine planinska. Tz tecra je razvidno, da hoče knez \Vin-disen^raetz. v direktnem nasprotstvi z rr>^al!sko ponrodbo spraviti svoio graščino z vsemi obpožnimi srozdevi pod Italijo. Oomu. zak^J? Ker se zaveda, da soada n;e*rovo veleoosestvo v Ju?osTa-viji rod arrrarno reformo in ker se nemara celo bod da bi fo velenosestvo zapadlo radi nieijovp;2M sorodstva s Ilabsouržani v Jngosliviu konfiskaciji. — .To^i Uprka v Tdnb'jnni. Predvčerajšnjim fe nrisoel v Liubljino sloveči slovaški fllikar Toža U n r k n če-erar sliko iz s1ovaTkeca nn^n^^fi živ-Ijepia uživajo svetovno slr.vo. TTnrkn ie po^rtil svojera ro:aka c. lekarnarja TmVorrvja. Vr-eraJ fe Uprka zapustil Ljubijnno Jn se napotil v Pim. — T'^tanovni občni zbor »Koli sToven^kib sester*' se vrši 20. mnrca 1. in siror. ob pol * t. nri v Narodnim domu v Ljubljani. 1'delož^nkam shoda Je dovoliena znižana vo?n|a na v^eh prog-h hrzne in d-/avne ž°lc-Mi*ee. Zato nr«i se te tnkoj zulas.^ nri tainici >T\o-la SI. a< Metni trg 24/TIT., da se Hm pravočasno dostavijo izkaT-ntee. — Narodno gledališče vprizori na dnn ustanovnega shoda >Koln SI. S.< slavnostno predstavo udeleženkam na čast. Udeleženke izven LJubljane dobo vstopnice pri nrinravHalnenm odboru >KSS.c za tretjinsko pTnčo. — Svr>rilo nred izsefievnn?erti v Ameriko« Kr. ireneralnf konzulat v ClncairiT sporoča ministrstvu za zu-nanie zadeve, da se v Zedinjenih državah opaža v zadni~m času veliko pomanjkanje dela. Nekateri znani narodno - gospodarski pisatelji, pa tudi uradni krorri sami sodijo, da bo na spomlad nastala kriza. Drugi kro-?i pa zopet trdiJo, da Je vsa akciia odpuščanja delavcev manever velikih industrijskih podjetij z namenom, zmanjšati mezde in na ta način znižati cene proizvodom, blatru Jn višino mezd na predvojne cene. Potrčimo je, da vsi poklicani činitelji, predvsem naše časopisje, opozori osebe, ki se h oče Jo izseliti zaradi dela v Ameriko, da v sedaniih razmerah zaradi pomanikamn dela ni misliti na zaslužek v Ameriki. V Chica^u le brezposelnih delavcev okoli 100 fino. v Detroitu okoli 80.000, v New Yor-ku preko 120 ono. v FitadelftU oVnil 200 0D0 delavcev in tako dali?. f>i-sedai je brez dela okoli 3.000.000 delavcev. Občinstvo se tudi opozarja na to. da imajo oblasti naročilo, s strogim izvajanjem potnih predpisov preprečiti izseljevanje v Ameriko; dokler se tamkaj ne Izpremtne razmere glede dela. ker prideio naši državljani v Ameriki v sedanjih razmerah v nekprilike in iščejo denarne pomoči pri raznih konzulatih, ki j'*rh je pa ne morejo nuditi. Javnost naj se tudi zaveda, da so na spom!.' 1 projektirana velika dela tudi v naši državi sami. vsled česar Je pričakovati tudi pri nas zadostnega zaslužka. — »Sv, vojska« proti abstinentom. Pišejo nam: Pod tem naslovom je >Slo-\ enee<. oziroma >^v. vojska« že drugič napadla nl*ninenfni krožek na moškem io ite|ji:ču v Ljubljani, češ da eroji ple=». To je laž! Dne 2'J. januaria ie po končani akademiii improviziral kratek jdos. Ples ni bil na proeranni a ker so i<3 splošno želel ga odbor ni branil. Vsi d toga se pa ne more trditi, da jo naš smoter pojiti plos. Povemo pa kar odkpito, da bi so tudi rednim plesnim vajam kar nič ne upirali, ako bi Jih člani zahtevali. Saj imamo med temi skoraj same od 18 do 21 let stare ljudi, od katerih bodo nekateri žo v par mescih samostojno brez nadzorstva uživali vse dosegljive resnične in namišliene dobrote življenja. Odbor ie prepričan da bi ti Člani v nevarnejših kraiih Iskali zabave, ako bi jP« jim krožek no nudil. Abstinenc ni krožek ima namen navajati gojence da se vzdržujejo uživanja alkoholnih pijač v nairazličneiših slučajih, pri petju, telovadbi, izletih in rudi nri plesu. Nikakor pa ni v nfegovih in-tenrijah. da bi se kakor člani strogega duh. reda odrekal vsem užitkom. Tecra no dela no uredništvo >Slovenra<. no vodstvo »Sv. vofskec. Priporočali pa bi obema, naj g-ojita nol^c abstinenco v uživanju alkaholnih piiač vsaj še abstinenco v obrekovanju in dennneiranju. — Vzrok, da nas »Sv. vefekaf napada ?*o edino ta, da Je naš krožek nenootlčon in da je iz opravičenih vzrokov po želji članov pretrgal zveze s »Sveto ^ojskoc. *— I. Slovanski večer, ki tra Priredi jugoslov. naor. akad. dnrštvo -Jadran« jtTtri, dne 3, marca t. 1.. v Narodnem, domu. se prične točno "b no! 20. uri, ker morata e;. ?!nd!er Jn ! Zathev, ki sodelujeta pri akademiji, '. nastopiti isti večer še v oneri »Da- \ libor«. Pri akademiji sodelujejo ca. ! Lovšetova. tre-. Putjata. Sindler. 7n- ] they in Ravnik ter pevski 7bor ^.la-drana«. Natančnejši spored v dvorani. Odpor. — Žensko telovadno društvo. Pijejo nam: Prihaja pomlad. Toplo soln-(-0 vabi mladino na prosto. A kam? S | ni primernih isrrišč za na^e malčke. Tn matere smo mnocokrat zaposlene. A11 nai p^ša deca ostane zaradi trca v zadubi ih sobah? Mi Jo pa j pustimo na prostem J»rez nadzorstva? Ne! — Toda čujemo, da >Žensko telovadno društvo* nekaj pripravita za našo mladino. To društvo je baje vzelo v najem od mostne občine orostor kt->r bo^o na^f otroei telovadili in se icrrali pod vestnJm nadzorstvom. Me matere naJJ-kreneje pozdravljamo to podučio. Vesel?« na^e de-ce pa bodi zadoščenje »Ženskemu telovadnemu dm^tvuc. — Tz šolske službe. Go-na Pavla Ribarič, roiena Christof, učiteljica v FTrušici, šolski okraj Volosko v Istri, je nameščena kot učiteljica na Brazred-niei pri Rv. Marku nižje Ptuja. — Zan'maimo se za Ruse! Dan na dan prihajajo vesti iz neosvobo-ieneea ozemlja, koliko trne naši bratje, nase sestre pod tujim larmom. Odkod naj pride pomoč? Le. če se Slovani strnemo v krenko falango proti tu lemu nasilju. Ozrino se na sever! Tja, kler so naši bratfc R"si! Pri teh iščimo prilatel^tva! Začnimo na tu, saj le mnogo Rusov med nami. Bežali so nred boliševi- j škim navalom In iščejo zaščite pri nas. Toda vse premalo stika imamo z njimi. Treba jih Je privabiti v na^o j sredo, da se spoznamo, da se vzliu- t birno. Najlepšo priliko nudi »žensko telovadno društvo- s svojo čajanko, J ki bo v soboto, dne 5. marca t. I. J zvečer ob 21. (9.) v dvorani dravske divizijske oblasti (kazino). Kakor čujemo, so za ta večer povabljeni ru- j di tu bivajoči Rusi. Vse članstvo j na? se nolnoštevilno udeleži te ča- ! janke. Pokažimo našim Rusom, 'de so nam dobro došli in da so nam dragi, lmbi gostje. — Pozor, invaHdl! Invalidski I oddelek rabi nujno vrtnarja za cn podrejen zavod. Invalidi, kateri so vrtnarstva vešči ali tudi nevešči, ki bi pa imeli veselje za ta poklic ter I so zadostno delazmožni, nai vpoš- ; Ijejo tozadevne prošnje čimorej na invalidski oddelek poverjeništva za j socialno skrb v Ljubljani ob pri- i kljtičitvl Izvida nadprejrleda ln za* dostnili spričeval. — Obrambni muze! ».lucrosfov. Matice v Liubljani. Prva faza borbe za naše meje Je zaključena. Pričeti moramo s pripravami za naše popolno ujedinjen5?. Tekom poslednjih dveh let smo iz- revidelt, kolike važnosti je publicistična stran borbe za naše meje. Videli smo, kako je bilo naše delo otežkočeno. ker ni bilo nikjer potrebnega pradiva skupaj. Pobilo se je marsikaj, ali bilo ni razstreseno samo po raznih zavodih, temveč tudi pri privatnikih, ki so — sicer drasre volje — morali priskočiti na pomoč. Tekom zadniih dveh let )2 srradivo, ki se tiče borbe za m,še meje, silno narastlo. Obstojajo že razne zbirke, ali večinoma zasebne. Nobena pa nI popolna. Dejstvo ni samo. da popolne zbirke vseh naših in nasprotnih letakov, brošur, k n i i in kart še ni, temveč obstoja tudi nevarnost, da se Rradl-vo, ki ie sedaj še dostopno, sčasoma popolnoma poraz^rubi. Radi teea c.o je osnoval pri Jugoslovenskl Matici Obrambni muzej, ki naj sistematično nadaljuje z onim delom, ki pa je pred decenijem započela »Naroduo-ebram« bna razstava*. »Obrambni muzeje hoče zbrati vse lastne in nasprotno uradne, poluradne in druire publikacije, ki se tičejo naših mej ali pa so v zvezi ž njimi in sicer vse letake, časopise, brošure, karte In knjige, k! so jih o tej zadevi izdali uradi, pojedinci ali pa razna društva in korporacije. Obrambni muzej hoče zbrati tudi fotografije raznih prireditev in akcij, ki so v zvezi z našimi mejami; ravnotako tudi slike izz* časa prevrata. Velik del gradiva nekdanje »Narodno-obrambne razstave < je muzeju že zasJcruran. ravnotako dosedaj od Pisarne za zasedeno ozemlje nabran materijal. Ali to so šele fragmenti. Obračamo se tem potom na našo javnost, da pomaga ro svojih močeh pri zbiranju tako važ-neea gradiva, ki nai se pošilia na naslov: Obrambni muzej »Jutroslo-venske Matrce«. Ljubljana, Praža-kova ulica št. 3/1, — Zopet Stekel pes? Ka Imunski cesti se jo pojavil tuj srednie velik, ru« jiv in bololi-r-st. dolgodlak pes s košatim repom brez nagobčnika. KlnMl so ie do hiše do hi-e. O tem fo obve-tili po-licijsko itražnieo na polenjski cesti. Stražnik Trotovšek jo odšel s puško na lice mesta, imenovani stražnik io na to tam psa izsledil in ker je opazil, da se pes res sumliivo obnaša, pa Je v Mizini mestno mitnice na Ižanski cesti na travniku ustrelil. Psa je nato ko-njač odpel "al. — Državna razrrdna loterija. Tret« te žrebanje 7. in 8. marca. Cena ra *f% srečko K57G. % K 29S, K K 144 */• K 72. Narobče iz vse države naj se naplavila jo na glavno kolekturo: Mediu-narodna banka d. d., odio za drž. klasnu lutriju Zacreb, Nikolićeva ul. 7n L, Gajeva ulica 8. Kulfurg. ITcpertoir Narodnega gledališča Ljubljani. Drama: Sreda, 2. mar^a: Zanrto. ^ Četrtek. 3. marca: Razvalina življenja* Red A. Petek, 4. marca. Golgota. Red D. Soboto. 5. marca. Bajka o volku. Red B. Nedclia, 6. marca. Bajka o volku, Izven. Ponedeljek. 7. marca. Golgota, Red C O n o r a i Sreda, 2. marcn: Na dnu. Oo§rfovanje hndoSestvenegl teafra. Iz. ahnm. Četrtek, 3. m->rca: D^Mbor. Gostovanje pospe Milene Sugh - Stefanaa, Red C. Petek, 4. marca. M'eaion. Oostovanjo sospoda Julija Retetta. Ped I!. Sobota, 5. marca. DaPbor. Gostovanje sos^e Milene Su«h - Stefanac Rod A. Nedelia. 6. marca. Tosca. Izven. Ponedeljek. 7. marca. Zaprto. — »Matica Hrvatska« Je Imenovala poverjeniom za prad Liublla-nu ffosn. Franju Peheca. revldenta inzne željeznice. Članovima prinos-nioima i znkladnicima javlja, da sa još razzašilju redovna izdanja za pod. 1919. i to: Dr. Tucan Fran: Naše rudno blaqro. s ilustracijama I kartom o nalazištima ruda u Jugoslaviji. Pr. M. Cihlar-Velalev: Veliki Orad. Pnnoviesti. P. Ojuro TH* movid: Kraljevič Marko. Drama, Za ova redovita izdanja plaćuju članovi prinosuicu 32 K, a članovi zakladnici imadu radi ramJrenla vlastitih troškova Matičinih nadoplatili 22 K. Poštarinu plačalu članovi. Nove članove prinosnike I zakladmke prima povjerenik svaki dan od 14— 14 s. u svom stanu na Gosposvet-skoj esH br. t3 II. vrJ>H — Slovenski ilustrirani modni list. Z OTirom na včerajšnjo notiao pod tem naslovom se nam poroča z merodr.jne strani: V resniri so nrinravlialna del;| za izdajo slovenskega modneca lista v polnem teku tako, da je nic«7a izid za-slpuran za mesec maj. List na noče biti samo modna revija, temveč zajedno tudi družinski list z leposlovno in umet-uibko vsebino. Boa tak lUt pogrešamo 4. stran. .sLOvtNSKl NAROD*, dne 3 marca 1921. lO. I v. no samo Slovenci, kaj sličnega nimajo ne Hrvati ne Srbi. Zato bo list po možnosti prinašal tudi srbohrvatske članke. Ne bo mu pa vzor >Die Damo< pač pa najlepše moderne reviie zapadnih kulturnih držav. Tudi nikakor ni namen slovenskega modnega lista ustvariti kako posebno iu£os!ovensko modo, kar bi bilo z vsega početka zgrešeno, kajti Pariz je bil in bo v tem o zim me-rodajen za ves svet, pač oa so bode kjer Je to mogoče, uporabil ali domači motivi. S kratka ustvariti si hočemo v našem Jeziku list, kakršne imaio že vsi drugi narodi, in nuditi našemu dekletu, žeul materi in družini to, kar sedaj pogrešajo. Podrobnosti bodemo nravočasno objavili. — »Vidov dan«, list za kulturno Orientacijo jugoslovenske napredne omladine 2. broj prinaša sledeče članke: Mon. D. Gjorgjević, Beograd: Na-Sa reč. — I3a., Ljubljana: Rim. — I. Krznarlč, Zagreb: Naši zadatci. — S. EL Ljubljana: »Narodnost ie le v toliko upravičena, kolikor služi Mesiji in njegovi cerkvi.« — Jugoslovensko dija-Itvo. — Dijaška strokovna društva. — Dijaški socijalni vestmk. — Internacionalna organizacija Študentstva. — Univerzitetni vestnik. — Naša jugoslo-vcnska napredna omladina ima torej svoj list, v katerem dejansko izraža edinstvo v jezikovnem in kulturnem stremljenju, prinašajoč članke v srbskem, hrvatskem in slovenskem jeziku. To dejstvo ie tembolj razveseliivo. ker so jugoslavenski javni nameščenci razdelili svoje glasHo »Naš Glas« v slovenski in v hrvatsko-srbski list z motivacijo, da Hrvatje slovenskega Jezika ne razumejo dovolj. Kakor je videti, stoji naša jugoslavenska napredna omladina na čisto drugem stališču. Tudi 2. številka »Vidovega dne« govori o potrebi novega orograma, novih Idej. nove taktike, novih metod, novega pojmovanja itd., kar je vse lepo in prav, toda mi Salibog ob vsem, skrbnem prebiranju obeh dosedanjih številk še nismo našli kakšne nove misli, nove metode itd. v vseh tistih člankih. Odkrito priznamo, da bi se radi česa novega naučili in da prav težko čakamo, ko nam bo »Vidov dan« odnrl nova okna. Doslej pa smo čitali le lepe besede ter misli, ki so nam bile že davno znane. Boi proti Rimu in klerikalizmu se boluje pri nas resno in stvarno ter tudi z velikimi osebnimi žrtvami že čez 50 let. Ako nam pokažejo mladi naši napredni akademiki uspešnejše metode In uspešnejša sredstva za bodoče, jim bomo zelo hvaležni. Toda pokažejo Hh nai! — časopis za slovenski Jezik. Tz-fcel Je 3. in 4. ter obenem zadnji snonič >Časopis za slovenski jezik, književnost in zsrodovinoc z naslednjo vsebmo: jj Prof. Anton Kaspret. — Weber Fr.i O fenomenoloiriji jezika. — Kidrič Fr.: Prispevki in ooom^e k zgodovini reformacije na Slovenskem. I. Tvan Unsmsd jv pregnanstvu. — Hnuntmann Li: Postanek in razvoj fraukovskih ma?*k ob '•Tednli Donavi. — Kidrič Fr.: Trobarli Ina RaščicL — Ramovš Fr.: Opazke k slovanskim tvorbam nronominnlnega "debla. — Kidrič Fr.: Jurij Kobila. — JtamovS Fr.: Zanimiv koroSko-slovou-ski rokopis. — Kidrič Fr.: vSIovencl v Ktlttnerjevem potopisu iz 1799. leta. — Kos M.: Julius Strnadt o slovenskih in bavarskih naselbinah Zsromie Avstrije. — fil^Mnsrer J.: Bibliografija, — Kos M.: Slovenska historična bibliografija. — Kazalo. — Ker »Matica Slovenska« v LJubljani, ki je zadnje leto upravljala »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino«, zaradi visokih tiskarskih stroškov ča*on*sa ne more več izdalnti mora uredništvo z izdajanjem easioplsa začasno prenehati. V nadi. da bo mrurlo ob sko-• rajanjih ugodnejših razmerah delo nadaljevati, se zahvaljuje za podpore eg. eotradnikom in naročnikom ttrednlStvo. Ustanavlja in se je že ustanovilo toliko nepotrebnih listov, a ta mora preneha*-ti! Zelo žalostno! — Tekmovanle slovenskih kinariev. Trboveljska premo^okonna družba, Je razpisala meseca novembra lanskega leta med slovenskimi kiparji konkurenčno tekmovanje za pridobitev originalnih ter umetniških osnutkov za nro-jektirano figuralno dekoraeiio fasad gradeče se palače. Trne 24. f^hruarTa so je sestalo razsodišče, ob^to'eče iz slikarjev Jakopič. Stamen, Tratnik In arhitektov Costaporaria in Fatnr. ki je znstonal stavbeno vodstvo za Trboveljsko družbo. Pnz^odi'Če nod pred^d-srvom g. Jakopiča ie pregledalo 8 v-po-slanih osnutkov. Ker ■nredložopi osnutki niso od tov a"; al i ni! nrednlsanlm aH strogo umetniškim zahtevam se nI oddala prva nagradsi temveč sta s** dve Tposr?v1jcni darili knmunlraM ter se razdelili v enakih delih po 2600 kron na g. Ivana Naoornika fZavorlnje na ŠtaiersknrrA in Valentina Kosa Oto-ravče. Goreu;cko). Prefekt p. Lojzeta Dolinarja. ki ni edgovarial predpisom razpisa, se ni mocel vpoStevatl pri od-daii na*rrad. Navedenemu osnutku je izreklo r^od*"*^ evnift nriznanje. Vsak pen^eu^dcoj t^i--mov»!ee dobi za Svoj osnutek odškodnino no 1500 K. Vel konkurenčni Osnutki bodo obenem z zapisnikom razsodišča nrihoduli tedon Casstavlieni v Umetniškem pavilifotra v Lattermnnnovem drevoredu. Dan otvoritve razstave so se nMnvi. — Postava poličke umetnosti V Parizu, TTrad za^an^čne propagande pri prezidifu ml n is trp Vera sveta v Varšavi priredi v Parizu aorila t. L »Pozidavo potiske umetnosti 19. veka:; v to »vrbo delni* v VarSavi eosnb^-n izvr-ševalni odbor ki so mu člani naiodHč-ne?se osebnosti političnega, znanstvenega in umetniškega sveta cele Polj- razstavo bo otvoril sam prezident francoske republike. Ker bo razstava svetovne važnosti, hoče varšavski odbor spraviti r odbor edino dela najvišje umetniške vrednosti iz javnih in pri- vatnih zbirk. Poleg centralnega odbora v Varšavi delujejo posebe odbori v Kaa-kovu, Lvovu in Poznanju. črnogorski razkrai] Nikola — umrl. — Pariš, 2. marca. (Havas). V An-tibesa pri Niči ob francoski rivijeri ja danes umrl bivši Črnogorski kraj Ni-kola iz dinastije Petrovič-Njegoš. O smrti sta bila brzojavno obveščena italijanski kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena, ki je, kakor znano, pokojnikova hči. Italijanska kral evska dvojica se osebno udeleži pogreba, katerega dan še ni določen. Pokol ni krali Nikita je tast krali* Petra in ded prestolonaslednika Aleksandra. Kralj Nikola je bil rojen dne 7. oktobra IS41. kot sin Mirka Petroviča, brata črnogorskega kneza Danfla. kateremu je eta 1860. sledil na črnogorski prestol. Že l. 1862. se je zapletel v volno s Turčijo, v kateri pa mn sreča ni bila mila. Turki so zavzeli Cefinie in> ga prisilVi. da je sklenil mir. Nfegovi din'omatski snret-nosti se le posrečilo, da se fe v kratkem osvobodil vseh ponižujočih pogojev tega mini. Leta 1$76. se fe udeležil skupno s Srbilo in Romuni'o druge vo'nr proti Turčiil. Leta 1877. je zavo-feval Nfk&č. 1e'a 1878. pa se je polastil B^rn. Berlinski kongres mu fe priznat popo'no suverenost in mn znatno po-večni kne^ev^no. Lete* 1908. no aneksiji Bnsne in Hercegovine ie N'kfta proglasil svofo deželico za kraljevino ter sprejel kraVevski naslov. Leta 1<>12. se je pridružil balkanski zvezi in kot prvi 9. oktobra 1914. napovedal Turčiji vojno. V bukareskem miru se je nato črnogorsko oženile podvoilo. V svetovni vojni je Cniagora stopila na stran Srbije L't se junaško udeleževala prvih bojev. Po katastrofi v Srbiji je Nikita hote skleniti s centralnimi silami separatni mir. ki pa se je razbil ob odporu naroda samega. To je kralja stalo, ko se je svetovna vojna konča'a. tudi prestol. Velika narodna skupščina v Podgorici 24. decembra 1918. je namreč odstavila Nikito in vse njegovo potomstvo kot krala in vladarja Črne-gnre ter proglasila uiedin en e s kraljevino Srbov. Hrva'ov in Slovencev. Nikita se temu zaključku velike narodne skupščine sicer ni pokoril, marveč se fe na vse načine trudil, da bi obdržal svoje pravice do črnogorskega prestola, toda ves nleaov trud ie bit brezuspešen. Njegova smrt je končno rešila tndi to vnrašnnte. Km I N'kita ie z ve'ikim uspehom deloval tudi m književnem po'iu. NJegovo ime zavzema častno mesto v srbski literaturi. Nai-z^n^enHe'ša nfczova d^la so: drama •Balkanski carfea«. tragediji »V?>kn-š^n« in -*Kncz ArvanH« ter cpično-li-rlčna pesnitev »Pesnik in Vila«. mtmmzm odsek 4*41 —d Beograd, 1. marca. 25. redno sejo ustavnega odseka je otvoril predsednik dr. Momčilo Ninčič, Kaznravlia-lo se je o senatu. Poslanec Jovan G i o-novlč (republikanec) misli, da je nepraktično, iskati ustanove pri drugih narodih, ter jih izpreroinjati za na&e odnošaje. Kar je dobro za druge, ne more biti dobro za nas. Tako je zgornja zbornica imela zmisel, da obstoji tam. kjer ga je ustvarilo socijalno življenje. Gomia zbornica na Angleškem je dom plemičev in tam imajo tudi interes na tem, da ta zbornica obstaja. Gornja zbornica predstavlja danes tudi na Francoskem in Angleškem zastopnike velike buržoazije. Ta dom je oporišče demokracije, toliko v političnem, kolikor v gospodarskem oziru in čuva tradicije. Pri nas ni niti gospodarskih niti političnih razlogov za ustanovitev gornje zbornice, ker nimamo plemstva in zato tudi ni treba ustanavljati korporacije, ki bi ščitila ntegove intereso. Mi smo že imeli poiskus senata^ in sicer za vlade poslednjega Obrenoviča. Ta poizkus pa se ni obnesol in je pri ljudstvu izzval burjo nezadovoljstva. V Ameriki je drugače. Tam voli vsaka država po dva senatorja in je senat inkarnacija enakosti vseh ameriških držav in jamstvo, da se ne zatirajo in da se njihovi interesi ne žrtvujefo interesom drugih držav. Ameriški senat ima torej poleg zakonodajnega tudi političen moment. Govornik se izraža za enotni sistem in za eno zakonodajno zbornico. Potem veli, da je najpravič-nejo ako oni, ki so nesposobni za vojsko, imajo volilno pravico z 21. letom, ni pa prav, da je nimajo oni. ki so zdravi in ki moralo iti k vojakom. Zato zahteva, da se sploh no podeli volilna pravica nobenemu, dakler traja doba vojaške službe. Na koncu svojega govora obžaluje, da v tem členu ustavo ni izrečena po kakem volilnem načelu se glasuje. — Dr. Janko S i m r a k (ju-go8lovenski klub) prediiga v imenu Bvojega kluba ustanovitev socialno -gospodarske zbornice ali socialno - gospodarskega parlamenta, ki bi imel 200 poslancev. Polovica naj bi so volila neposredno pa podlagi enake, proporcionalne in tajne volilne pravice, dor'm bi drue"o polovico tvorili delegati pokrajinskih in stanovskih zastopstev. Ta korporacija ne bi Imola zakonodaino pravice socialno - gospodarske nar i vi, nego bi fcčitila gospodarske koristi države. Dalie se govornik protivi zahtevam zemlforadničkerra. kluba da morijo mandati biti vezani. Na ta m čin bi se odpravila talna volitev, ker bi °e potem vendar morali poznati oni, ki niso vrčlli svoje dolžnosti. — Nerleliko Divac (socialni demokrat) izvaja, da je senat nesnorno stara nstanova. Pazlogi posl. dr. Vesniča, da bi zgornja zbornica mo'Tla utrditi uerled narodnega pred-stnvništva. niso osnovani. Nasprotno, moglo bi se dogajati bač nasprotno. Tudi razloiri ministra Trifkoviča, da senat ne bi oviral narodnega predstavništva v hitrem reševanju zakonov, ne držijo. Namesto senata bi se mogel ustanoviti socialno - gospodarski svet. ki bi imel posvetovalni značaj. Nadalje zahteva, da se izpolni čeeto poglavje v tem smi-s?u da dobi narodno predstavništvo referendum. — Dr. Vojislav Marinko-v i č (demokrat) izjavlja, da bo v kon-^tiruanti glasoval za one prodloge, za katere se odloči ustavni odsek. Nato razvija svoje nazore o dvodomnem sistemu in pravi: Ako hočemo, da parlament ne bo samo političen organ, nego da bo tudi parlament par excellcncc potem mora sestajati iz dveh zbornic. Za to govorijo načelni in politični razlogi. Senat je jamstvo, da se oblast večine ne izcl-mi v diktaturo. Govornik vidi samo v dvodomnem sistema jamstvo za demokratsko vladavino. Ne sme pa seveda nastati pretiran konservatizem. ker je izvor vsaki revoluciji. Ravnotako si ne smemo želeti neomejene evolucije, ki je izvor vsaki reakciii. Senat bi pro-vzročil, da gremo počasi ali stalno naprej in to brez streslja'ev. V dvodomnem sistemu se bo u-stava veliko lažje iznremenila. Mi potrebujemo izmeno ustave, in zato je senat politična potreba. Govornik ve, da sedati ne bo prodrl dvodomni sistem, ah prej aH slci se borro morali povrniti na to vprašanie. On je uverlen. da bo v bodočnosti pri nas obstajal ne samo dvodomni, ne^o mogoče celo tri- ali štiri-domni sistem. — Dr. Bogumil V o š-n j a k (zemlieradnik) pravi, da bo glasoval nroti senatu. Zahteva, da ostanemo pri eni zbornici, ustanovi pa naj se zbornica za socialna in gospodarska vpras^nia. ki ne bo del narodnega nredstavništva. imela na bi gotove kompetence. Predlaga, nai se o takem gospodarskem svetu nekoliko razmišlja. — Dr. Ivan Pavi ač (narodni klub) razlaga ^tnl'šče narodnega kbibn. ki je za dvodomni sistem. Narodni kbib le na sta'išču. da se narodno nredstavnl-Slvo sestavlini Iz narodne skupščine in senata- Skupščina se voh" po snlnšni. tainf ln Droporciionaini volilni pravici, dočim tvori senat sto članov. In sicer 53, ki :ih ustava nazfarliaj s en a tor ie ln 47, ki nai jih volijo e^tove organizacija. k"Vrrr priznane veroizpovedi, vse-učlP^a ln visoke, šole, ki so ra cfrnnu* fakultete, nadale delavske, vnnlii<;tri;M-ne, obrtne in trgovinske zbornice itd. KOTOR V NAŠIH ROKAH! Jedro naše volne mornarice, ) —d Zagreb, 1. marca. »Novosti« javliajo iz Kotora: Včeraj so vojaške oblasti Francije predale ju^o-slovcnskim oblastem vojaške in mornariške objekte. Jugoslavijo je zastopal kapitan Grund. Francozi so izročili 12 torpedovk in dve volni ladji in trdnjavo na kopnem^ Pri predaji so bile oddane častne salve. Na ladjah, na trdnjavi in po mestu vihrajo naše narodne zastave. NAŠI KLERIKALCI GREDO V VLADO? — Beograd, 2. marca. V tukajšnjih krosih se govori, da bo ministrski predsednik Pašič pozval Jugo-goslovenski klub, nai vstopi v vlada S!ovencem ostane nerazdeljena Slo-nija kot nerazdeJjiva upravna oblast. Karakteristična je tudi vest, da Pašičeva vlada ne namerava razdeliti Bosne. (To vest so gotovo lansirali klerikalci sami. Naveličali so se svoie brezplodne on^zicile in bi za ves svet radi. da bi se iiin omogočil pristop k vladnim jaslim. Uredništvo.) RADIČ ŠE VFDNO — BOLAN. — Beograd, 2. marca. Stjeoan Radić je naznanil predsedniku kon-stitnante dr. Ribariu. da pride v sredo t. J. danes v Beograd. Medtem pa Je včeraj popoldne neki član Narodnega kluba javil dr. Ribariu, da je Stjepan Radič obolel in da ne more za sedaj priti v Beograd. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. — Beograd, 2. marca. Po informacijah iz noslaniških krogov se bo Pašičevl vladi posrečilo, da pridobi muslimane za vstop v vlado. V muslimanskem klubu ie močna struja Hrvatov proti ostalim članom, ki so za to. da muslimani vstopno v vlado. Vsled nesoglasja med člani nI izključen razdor v muslimanskem klubu. Ce je res, da je dr. VoŠnjak s sedmimi člani izstopil Iz zemljoradni- čkoga kluba ln da vstopi v Paši^evo vlado, bo imela Pašičeva vlada 22\ glasov. (Kakor znano, mora biti v kon^tituanti 210 glasov za sprejem ustave. Op. ured.) MISIJA NOVTGA HRVATSKEGA BANA, — Beograd, 2. marca. Iz včerajšnjih vesti o kurzu nove politike m Hrvatskem je razvidno, da obs*oll misija novega bana v tem, da izve Je na Hrvatskem in v Slavoniji konsolidacijo državnih oblasti. Novi ban dr. Tomljenovič se je v Beo zavzel z vso svojo avtoriteto za to, da dobijo uradniki na Hrvatskem «n v Slavoniji ravno toliko plače v dinarjih, kolikor jo imajo sedi-i v kronah. REZULTATI LJUDSKEGA ŠTETJA V SARAJEVU. — d Sarajevo. 1. mar. a. Po k 2 nih rezultatih popisa prebivalstva v Sarajevu znaša število prebivalcev 59.097. In sicer 29.0/0 m< .30.037 žensk. Naših državljanov je 52.807. Po veri je 21.110 muslimanov, 17.824 katolikov, 12.381 | r. slavnih, 7154 Židov ln 420 protestantov; ostali so drugih veroizpo-vedanj. LJUDSKO ŠTrT.in V ČEIIOSLO-VAŠKI. —d Praga. 1. marca. Kakor Javljajo listi, je bil izid ljudskega štetja, ki se je te dni vršilo na Cehoslova-škern, povsem ugoden. Omeniti se morajo nastopne občine: Leta 1910. se je naštelo v Corninti (bivše Nižje Avstrijsko) 425 Nemcev in 310 Čehov, letos pa 9 Nemcev in 656 Cehov. V Nemeckih (bivše X\yrc Avstrijsko) se je leta 1910. naštelo 3fcS Nemcev in 227 Cehov, letns na 9 Nemcev in 588 Cehov, v Rabšachu (bivše Nižje Avtrijsko) leta 1910. 11 HO Nemcev in 279 Čehov, letos pa 16S Nemcev in 17S2 Čehov. Pri ljudskem štetju v Košicah (Slova" se je naštelo 5090 Čeh osi ova kov. 3590 Malomsov In 1590 Madžarov. Številke iz Košic pa še niso uradno potrjene. PREPOVEDANI KOROŠKI ČASOPISI. — d Beograd, 1, marca. (Uradno) Minister za notranje stvari je za-branil listoma ^Karntner Lands-mannschaft« in »Koroška domovina«, ki izhajata v Avstriii. razneja-vanje in razširjanje v naši državi, ker pišeta neprijateljsko o naših od-nošajih in s tem slabita ugled države* — d Beograd, 1. marca. (Uradno) Minister za notranje nosle le za-branil listu »Karntner TagesposU, ki izhaja v Beljaku, prihalanie in raz-razširjenje v naši državi, ker riše neprijateljsko o naših odnošajih in s tem slabi ugled naše države. ANTANTA IN NEMČIJA. — d Pariz, 1. marca. Dopisnik Agence Havas poroča iz Londona: Prvi sestanek med zavezniki In Nemci bo danes zvečer. Llovd George in Briand sta že včeraj razpravljala o vprašanjih vojnih in ekonomskih sankcij, ki bi se morale spremeniti, ako se Nemci ne bi pokorili. GtospcsSarske uesfL —g Sadja-sko društvo. Pripravljalni občni zbor Sadjarskega družtva za Slovenijo se je vršil 20. t. m. v posvetovalni dvorani poverjeni-tva za. kmetijstvo v Ljubljani. Kliub pičli udeležbi (30 udeležencev) je hilo zborovanje kaj živnhno in znnimnnje za dnt&tvO zelo veliko. Iz pravil posnemamo, da zna&a letna članarina pravih članov 10 dinarjev. Posmrtni člani ki morejo hiti pa le fizične osebe, plačajo enkrnt 7t\ \ -e-lej po 300 dinnrjev. Ustnnnvui člr>ni pa enkrnt za vselej najmanj po 1000 dinarjev. Za predhodnika je bil izvoljen Iv. F.elle. ravnatelj kmetijske fole v St. Juriju ob juž. zel. za niegovegn namestnika M. Jiumek. viS. endj. nad«, v Ljubljani, za tajnika M. Levstik, učitelj In posestnik v Celju. V odln>r fo bili voljeni Bledeči gg.: Fr. Goričnn *ndj. nadzornik v Celfu (blagajnik); ,To«ip Priol. strok, učitelj v Mariboru; Jo^in Kafol, strok, učitelj na Grmu: Fr. GomhaČ, višji kletarski nadzornik v Ljubljani; ,To*ip Zupane, vin. instr. v Ptuju; Fr. Pus. nadučitelj in posestnik na Bledu; J. Premrnv posestnik v Grahovem pri Cerknici; Anton Godec, posestnik v Mali nogi; J. Krži^nik, nadučitelj v Preski; Fel. Fobič. veleposestnik v LunbnSnj Pud. Pevec, trgovec v Mozirju: Fr. Oset, trgovec na Vranskem; Fr. Ferline, nadučitelj v pok. v Šmarjah pri Jelšah; Bl. Tominc, nadučitelj v Globokem. Namestniki: J. Pahnik posestnik na Gllncah pri Sent Vidu; Fr. Trampuz. kmet. referent v Ljubljani, in Josip Kolenc, veletrgovec v Celju. — g Kultura tobaka v Sloveniji. Prljnv za kulturo tobaka prispelo ie do 23. februarja tukajšnji tobačni tovarni iz 29 občin, ki so nrlclaslle 160 sadlv-cev z 450.000 sadikami, kar odgovaria približno 20 oralov zemlje. S zadovoljstvom beležimo, da :e doslel prispelo nniveC prliav Iz Štajerske. Manj zndo-voliive so orljave iz Dolenjske ln Prck-murja. Morebiti popravilo to prijave prihodnjih dni. Opozarjamo pa, da se * prijave za sajenje tobaka morajo za-rl učiti in tu\arni v Ljubi.ani doposlati do konca tega meseca. Opozarjamo nadalje, da se bo vsak nasad tobaka, ki ne Lv> prijavljen in oblastveno dovoljen uničil in ho lastnika zadela visoka krizen. 'J o velja tudi za na'manie Število sad:k. To se opetovano raz^IaSa. da nc ho pozneje praznih Izgovorov. Interesente opozarjamo, da se bodo tobačni nasadi zavarovali zoper nastalo Škodo no teči. Način zavarovanja bo na kratko popisan v navodilu, ki sra vsebuje dozvola, katero dobi vsak pri-iavlien sadivec v roke. VeSčak za to-h čno kulturo ie že izbran in nastopi v kratkem svojo službo v Ptuu. Njegova glavna na'oga ho letos, da praktično podučnje producente na licu mesta o vsili fazah tobačne kulture. — g Nova uvozna tarifa. N^Črt uvozn«- tarife je ladelsa ter predlo '-n v pretres goepodatvfco finančnemu odnev-ku ministrov. Predlo? vi^huje »loločilo o oprostitvi novinarskega papirja, od carine. — g Poziv denarnim zavodom. Ministrstvo za trgovino in Industrijo ic sklenilo Dozvati vse denarne zavode, naj zbirajo točne podatke o vseh akti vab in pasivan, in s^cer ro obrazcu, ki ga je izdelalo finančno ministrstvo. — g Shizhcno carinjenje in cann*ko posredovanje v Ljubljani. V razpisu p^nr!-' io «nrin«':e ilirekr-ije C br. 43.683 s dno 9 julija 1920. je bilo dolo-(Vno, da se imajo pri carinarnicah, kjer ni carinskih posredovalcev po določ-hah člena 3\ carinskega sekona vi*, prati cerinske deklaracijo no novem formularjn, po katerem bl lastniki p^mi ali pa preko carinikih posredovalcev \r.-ili carinsko odpremo blaga. Dose-«in; 66 ta način zaearinfevania bla^a pri rarinarmci v Ljubljani ni mogel praktično Izvrševati ker nopnmeznl dekl.-v-ranti ri=o poznali carinskih predpl.-ov ln tarife in ker ni bilo carinskih posre-dovaleev. Ker pa sta sedal v Ltublj^n! dva priznana carinika posredovalca (fvnlka >Bilkanc in Anton Grom. Je odredila nnrava carinarnic« na poila-gl Sena 28. carin-kega zakona, da se od 1. marca t. 1. vt&I carinjenje izvornega hla^-a po izvoznih deklaracijah in pri j a val . katere bodo stranke, ozimma deklaranti v zmislu določb člena SO. do S& in 41 do ter 96. carinskega zakona podale. To pomeni, da je vsak de-klarant dolžan v svoji cariniki prijavi točno po tarifi in po predpisanem obrazen kvalificirati Macro ln priložiti v«e dokumente ki eo prednlsani za odpremo blaga. Dalje odreinje uprava carinarnice, da se v smiFhi členov 34—39 carinskega zakona podajo deklaracije za uvozno blago, počensl od 11. marea t. 1. To pomeni, da mora od tega dneva naprej vsaka stranka, oziroma đeklarant no prednisanem formulnrju točno t* ri farno priiaviti blasro, ker nosi za vae napake, ki ee pri pregledovan n*u blaira ugotovilo, posledice člena 16G. carinskega zakona. Izvozno blago v vrednosti do 500 dinarjev In uvozno blago, ki ga prinašajo potniki b seboj do isto vrednosti, se carini enostavno po drobnem zapisnik«, fcol^znlca mora na nodlagl vplačanih izvoznih dekla-raelj in nripadnih voznih listov predložiti carinarnici spremljevalne ItRtlne 0 op ratnice) za vagon ocarinjenefra blaga. BORZE. — 6 Zagreb, 1. marcaL Devize. Berlin (vezano) 237.50—2J0. Italija (vezano^ 546—547. London (vezano) 584-^585, Newvork (vezano-kabe!) 150-151, New3'r>rk (vezano - ček) 148.25—150, Pariz (vezano) 1070 do 1075. Praga (vezano) 187—187.S0. Švica (vezano) 2450—2475. Dunal (ve-zano) 3050—3e\65. Valute. Ameriki dolarji ]A6—146.50, avstrijske krono clJ>0-n22, češkoslovaške krone 180 do 182, angleški funti 5*5—0, francoski franki 1085—0, napoleondrl 490—406. nemške marke 235—236. souverdgnJ 580—590, italijanske lire 530—0. —d Dunaj. 1. marea. Devize. Zn^^b 4S7—101 Berolin 1153—1159, Budimpešta 15&25—158—35 Bukarešta oco do 070. Lnndon 5805—2820, MUan 2^°0 do 2AS0, Pariz 5100— 5?00. čPraga nr!on 811, Novi Jork 79 50. Bgrad 213.50, BukareMA 10G. S ofija 94.75, Dunaj 10.71, Varšava 8.37 Zagreb 53 12, Budimpešta 16.87. Valute: nemške marke 128.25. fvicarski franki 1331 lire 236, francoski franki 571.50. angleški funti 309, ameriški dolarji 77.50, avstrijske krono 10.71, Jncroslovenski dinarji S0150 romunski leji 106. bolgarski levi r0 50, poljske marke 7.37. d Turih, 1. marca. Berolin 9.72H, Holandija 206 50, Novi Jork 6^3, I on-don 83.40, Pariz 4315 Milan 22, Bru-sel] 45, Kodanj 108, Stockholm 135. Kristin nija 104, Madrid 83.25, Buenoa Ai-rea 215 Praga 7.50. Dunaj 1.30. Zagreb 4.10. Bukarešta 8.10. Varšava 0.68, avstrijske žigosane krone 0.90. 60. Stev. »SLOVENSKNI AROD", dne 3. marca 1921. 5. sfrarf. -- Raznoterosti. • Poroka v Bukarešti. Iz Bukarešte javljajo da 66 je tamkaj z velikimi slovesnostmi dne 28. februarja vršila poroka princezinje Elizabete z grškim kraljevičem Jurijem. • Požar v smodnlŠiici. Iz Hono" konga prihaja vest. da je pogorela pirotehnična tvornica v Kaulungu. Mrtvih je 100 oseh, ponajvoč ženskih in otrok. * Nesreča v panamskem prekopu. Pred pamimskim prekopom sta zadela skupaj paraik >Inventor< in ameriški rufailec >Woosley<. Rusllec se Je potopil. En mož je mrtev, 15 jih pogrefeajo, 112 pa so jih rešili. * Železniška nesreča. Vlak new-yorske centralne železnice je na križišču trčil z vlakom michiganske železnice. Mrtvih je 40 do 50 oseb; število ranjenih cenijo na 200. * Število žrtev Španske bolezni. Na Angleškem je izšlo te dni poročilo o statistiki žrtev španske bolezni v letu 1918/1919. Samo v Angliji je zahtevala ta bolezen 151.466 smrtnih slučajev. Predsednik neke medicinske komisije, ki ga je poslala angl. vlada po Evropi in Aziji, da prouči to bolezen, je dognal, da je ta epidemija bila ena najstrašnejših, ki ie divjala doslej po sveru. Svojo žrtve si je >snanskac izvolila osobito med dobro rejenimi in d ob rosi -tuiranimi ljudmi, a se je ogibala slabotnih. Mnogo hujše, kalcor v Evropi, je divjala >snanska« v Aziii, kier jo zahtevala več žrtev kot kuga in kolera. Samo v Indiji je pomorila na šeer milijonov ljudi. Tu io imela bolezen tudi mnogo hitrejši in hujši učinek, kakor pa v Evropi. Večkrat so njene žrtve umrle že po treh urah po obolenju. Sploh je zahtevala ta bolezen v južnih krajCh mnbgo več .smrtnih žrtev, kakor pa v Evropi. Tako io umrlo v Južni Afriki za >špansko« 13.943 oseb, na Otokih Fidži 7000 oseb, a na otoku Mauritins 400 oseb dnevno. • Čehoslovaško trgovinsko ministrstvo za esperanto. Za 13. svetovni esperantski konsrree, ki se vrši dne 31. julija do 6. avgusta t 1. v Pragi, je dovolilo čeboslovasko trgovinsko ministrstvo 10.000 čeho slo vaških kron subvencije. * Stavkr* rimskih dijakov. Iz Rima poročajo: Kot protest proti visokim cenam učnih knjig, so pričeli rimski akademiki a stavko. Pričakuje se, da se bodo akademikom priključili tudi srednješolci. * LaUott na Kitajskem. Kakor poročajo angleški listi, vlada na Kitajskem taka lakot;*, kakorsne fee ni bilo na sveru. Tisoči in tisoči umirajo lakote. Ljudje umirajo kar na cesti aH pa čakajo ▼ svojih stanovanjih na smrt. * Bombi v nredtiištvn, V južni Ameriki so anarhistični atentati zopet na dnevnem redu. V arednižtvu vladnega lista >Epoca< je te dni eksplodirala bomba, ki na k sreči na ubila nobenega. Policija je aretirala več osumljencev. * Brezposelno*! v Angliji. Kakor so je prod kratkim v Londonu ugotovjr lo, jo prekoračilo število brezposelnih iia Angleikeni število en in pol milijona. Samo tvornice kakava so odpustile v enem same dnevu nad 1000 delavcev. * Nova Zelandija in kinematografi. Iz Londona poročajo* da bo v Novi Zelandiji v kratkem izšla naredba, s katero bo kinematografom prepovedano predvajanje filmov, v katerih se više samomori, umori, vlomi, ropi in dru^d razbojnistva. ** S ta vika med gledališko predstavo. Berolinsko časopisje poroča, da so »lani orkestra med predstavo v gledališču v Kommandanten ulici naenkrat prenehali svirati in so zahtevali takojšnjo doklado v znesku 301) mark. Opereta so je nadaljevala ss premljevanjem glavso-virja, stav kujoči pa so bili takoj odpuščeni. Soholstuo. — Slavnostna izročitev zastave a«v-kolskemo društvu v L/og^ttcn. V nedeljo dne 6. t m. se izroči na slavnosten način sokolska zastava bratskemu društvu v Logatcu. Po zasedbi od strani Italijanov je hranilo zastavo starešinstvo Saveza, ker bi jo sicer Italijani uničili Pozivamo vsa bratska dmštva Ljubljane in okolice, da so v kar največjem števila udeleže te slavnosti. Odhod .iz Ljubljane na Vrlmikov z vlakom ob 7.25. Od Vrhnike naprej peš do Logat- ea. I« Logatca se vračamo popoldne okoli 3. ure zopet peS na Vrhniko, od koder odhajamo z vlakom ->b 18.34. — Bratska drušiva naj javijo takoj število udeležuikov radi naročit* e kosila. Radi vozne cene bo pravoSasuo javljeno — Jugoslovenski Sokolski .Savez. — Ljubljanski Sokol poživlja vse člana, ki se udeležijo slavnostne predaje sokolske ga prapora Logaškemu Sokolu in reflektiraju na obed. da se zglase nri br. L. Kovaču do vkhučltel-no petka 4. t. m. od 6 đo pol 8. ure zvečer v odborovi sobi v Narodnem domu. k — DruStvo za zgradbo S'okolske^a doma v Mosttvh vabi bratsko članstvo na» X. redni občni zbor ki ^p vrši dne 6. marca 1921 ob pol 9. uri dopoldne v prostorih gostilne br. Pečarja. Sestanek r,a sestavo kandidatne liste se vrši v soboto dne 5. marca ob b. uri zvečer v prostorih br. Štora. — Sokolski naraščaj v Mokronogu je priredil v nedeljo tombolo v korist Sokolskega doma, ki prione gradit' prihodnji mesec. Naši vrli Sokoliči in ^okolice so nabrale znesek nad 1100 K. Ti mali sokolski bojevniki pač zaslužijo vso pohvalo. Na svidenje v leseni v novi veličastni sokolski dvorani J Zdravo! St. Tarlsff &s fn sport. — Turistovski Klub »Skata« poživlja svoje člane, da se polnoste-vilno udeleže sestanka, ki vrši dne 4. t. in. (v petek) ob 8, zvečer v »Prešernovi sobi« restavracije >No-vi svet*.. Vrši se predavanje tov. Zorka o pojmu in bistvu alpinizma ter se bo obenem razpravljalo o važnih zadevah- Dregne rasti in prirefiise. — Zadruga krojačev, krojačic in rnodistinj za Ljubljano in za sodni i okraj v Ljubljani naznanja, da se vrši meseca avgusta Velesejem. Interesen- j ti, kateri se mislijo udeležiti v svoji j stroki te razstave- naj sporoče ustme- 1 no ali pismeno zadrugi, Gosposka uli;a St. 5, najkasneje do 20. marca t. L Čelstvo.____k narodna obrana, — Za »Jugosioveni-.ko Matico , darovali: G. stavbeni nadsvetnik l)u_fie K 200, kot polovico preostale isun prostovoljno razičloga se društva ) ča Zveza« v Ljubljani; g. Zorko -liučič nabr.il na nabiralno polo K -g. Danilo Pire nabral na nabiralno polo K 41; g. Anton Kacin nabral nabiralno polo K 362; Oaobje Ziinoga zavoda darovalo K 700; Gojenke Urča- 1 i roškega samostana ▼ Skofjiloki nabrale K 261; lTć*-:iko Ur^uiinsko ljudske sole v Skofjiloki K 47.14; g. A." Volk najdenih K 80; g. Znideršič Stanko K 91; g. S. Mirtinič, Baker 1 funtšter-ling izmenjan v K 520; Kreditni zavod za trgovino in industrijo daroval ob sklepu bilance K 10.000; Društvo r motnih postnih uradnikov v Ljubljani nabralo ob zaključku obrneera, zbora K 72.20 v; g. Josip Mod vod daroval K 52; Zmagoslav Bohinjec daroval K 62; Za odkupnino ukradene neveste g. iug. Igo Kraut K 460; Jogo loi enaki Demokratski Klub v Senju K 100; g. dr. Demšar za proda u.) br-^iuro ^Spolno bolezni« K 160. Darila. Upravi našega lista so poslali 11 JtUfoslovensko Matico. Domžalski Sokol 100 K, mesto venca na krsto umrlemu svojemu bivšemu staros.i g. nadučitelu Kristu Engelmann. Revnega d;jaka z zlomljeno hrbtenico. G. Josipina Skok iz Domžal 2^ K in Neimenovani, tu 40 K. SI opno 60 K. Srčna hvala! Pnlzoedlie. f z »rabila sc je lelenkasfočnra denarnica z večjo svoto d ena Muhlcisnovc hiše na Dunajski cesti do tesališča Zakotnik in od tam no Dun ■-ski. BIeiweisovi in Gosposvetski cesti do Zormanovc biše v šiski. Odda naj sc proti mgr^di na poHcijskem ravnateljstvu ali pa Dunajska cesta 36 pritličje levo. Llsfnfcn urednIStoa. — G. proi dr. Cadcžu. Prejel! smo pisnio. v katerem pr^si večje število naprednih Slovencev, naj br blagovolil % dr. Cadcž ponovili i>voje predavanje o »Velikih svetom v/nt, — DoptefiiKom in sotn-dn^Orob V Badnjem časti se nam Je na^omn Ulo toliko gradiva, da ga rri najboljši volji ne moremo sproti priob-Sevati ker n^rn nedostaia v to pa* nirja in prostora. Dopisniki in sotrucf-nlki naj torej potrpe, pola troma prv de v*e. kar je trajne vrednosti, na vrsto. Vsi dorMsriiia pa naj računajo s tem, kar je napisano na čelu lista, da se »rokopisi ne vračajo«. Ako bi hereli vračati vse rokopisa, kar jih rprejmeniso. potem bi morali nastaviti posebnega uradnika, kar pa je v današnjih rt;; merah nemo* Koče. -i - ^—[-r- Glavni urednik: Pasto Pu^toslem^ek. Odgovorni uredniki _ Božidar Vodeb. _ Ženske bolezni: I5' >fesof Z'.vi5t-fel v Lipskem. predstojnik vseučili* ^ke klinike za žen'ke bolezni, izjavlja, da je jako zadovoljen v vsakem oziru g učinkom greneče »Fran/r-Josef«. Trpite nn »"cvinatlTmi! fn cihtlCS njh bolečinah? Vdrunicnje s pravim IY Herjevhn ni/a-fluidom ie takore-koj dobrodeino! 6 đvojnatfll ali t veliki specijalni steklenici 42 K. Dr« Savna trošarina posebej. P^bl*e mPo-od vaJaloČO sredstvo? Fellerjevc r^rave Plza-hrr^rlU ce IzvrSujejo svojo dolžnost! 6 ik \U liic IS K. — Zar^rski sok zoner ?ca» Seli In prsne bolečine 1 steklenic* 0 K. Želodec ofcrepčufoSa ^vedet-^ tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poStnfna n^^pbej, a nai'cene}e Fv-ven V. Feller. Stnblca donia. Efz-^r* št. 23S. Hrvatska. E. Ne kupujte importlraoesa inozemskega mila, kajti to miio je veliko dražje. — Vsaka gospodinja mora dandanes Šteditl, zato aaj rabi samo Zlatorog m z—: katero |e v kakovosti vsam Importi ranim milom zajamčeno enakovratno* ako ne bolfle. :—: Glavno .Ropstvo »a Kranjsko: R. BUHC laH đfUg9 LfilllllZIl^ GOSpOSOCtSka CCS$3 7. Moško kolo, ^da.ohia& ce St. 132 pri Ljub'jani. 1551 ISBserfalBTisfla* Mtt^ odstopi mesečna soba. Ponudbe na upr. Šiov. Nar. pod Koaservatoristka 1555*. SFiSnaiiiB iti o:rok: 2 sobi s kuhinjo ali 1 soba s kuhinjo proii visoki nagradi. Ponudbe pod ,B. K. 1557' na upr. Slov. Nar. Pozoi riUOdjalKuf korespondenc« in knjigovodstva se sprejme. Naslov pove uprav. Slov Naroda. 1554 i» mnP Ceno prodam i f iTl^ScTJ I S kompletno hiadilmc • (KOhianlaije). Ponudbe na upravo Slov. Nar. pod .Hladilnica 1542". Odda u 5 erala? nji? ^S,™ rolju. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 1541 Prikroieva!ec^Vo,v^!'en,^ za takojšnji vstop. Vpo§tevajo se samo prvovrstne moči. Ponudbe pod Anton Rraaier i Drag Sabotica. 1546 nrAJ« • ^e^ski Šivalni stroj riUUd 5c« (mala Singerlca) in omara za obleko- Oboje dobro ohra-njei o. Ogleda se le od 2. ure naprej. Bleivvelsova cesta 3, pri hišniku. 1545 Trgovec i5če do |ol#al M manu" novembra primeren lUKol fakturno trgov no v Licbljani ali kakem drugem Kraju Jugoslavije (le ob železnici). Ev. v^"opi kot kompanjon. Ponudbe na upr. Slov, Nar. pod .Manufaktura 1553". Rfr se magister piiarisarjje zs Sle- »IjRjj« Naslov pove upravnsštvo Slo-ICUijU. venskega Naroda. 1175 Hupi se za lakoj vagon smreM hlnilnV va^on posta ie dolenjske I iuUUf proge. Ponudbi pod .Dolenjske les 1575" na upravnlštvo Slov. Naroda Po ngodni eenl se prodalo parketni stroji 3'2 m* hrastovih čarke ov, 7C00 komadov strešne opeke (Biberschwr?nz) Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 1565 Ište se krsjaiki p» SST 'S ^lAanja Sprejme sc takoj. M. PoJjanSek. Dolenji Logatec 75. 1563 Javna dražba, marci t. t. se bo vršila v skladišča Balkana, Dnoajska cesta 33.. javna drafba klsvirja na kar *e Interesenti tem potom opozarjajo. 1540 Dva brata, tehnika, mesečno 30bo za takoj. Posteljno perilo ev. tudi kompletno posteljo imata sama. Ponudbe na unr. Slov. Nar. pod Šifro: .Dva brata 1559«. stara, tudi pokvarjena dvo-kolesa, otročji vozički, šival m pisalni in 'zv. ; i\ -Vi*'^«, I-'^fciJsna, Stari trn *t. 28. Trsije za strope izđslole io prodala ns d-belo in drobno m2 po K 420 pri večjih naročilih znaten popust. Stelner Anton. L;obijana, Jeranova nI. 13, Trnovo. 25 Proda se vse rabljenih šivalnih strefev %^0^°z dobro pnevmatiko, 3 motorji. F. Bati«], LJnbljsna, Faxlov£ka c. 4. 1280 . F. Jorasek Iščem mesečno sebo event. SlaspnMA Ponudbe pod .Hrana flldlUF. 1527* na upravo Slovenskega Naroda. 152/ nnino potrebujem denar, prodam dve dobro ohranjeni harmoniki eno ia K 5.000, eno za K 6.000, po možnosti tudi ceneje. Naslov pove uprava Slov. Naroda, 1519 • ^Afn^ili^Rs • Prak^° *c,i mesta UOSpUUItna Nagajnčarke in pro dajalke. Gre tudi Izven Ljubljane. — Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .T. 1 1561*. 1561 Preda se par itiHI dobro itoa-m lalattil čevlje? ». 40 io m mm b. 37. £rrus 1.-3. nro. 1543 Prodaja drv. Priporoča se zaloga sekanIh, žaganih n metrskih drv. Vsaka količina se do-stavlja na dom. Priporoča se tudi vsaka druga prevožnja. — Ivana Treo, Cesta na Goren'akJ kolodvor C. 1550 n le Ha Petra v velikosti 47X6^ cm pr'ooroča Kopin najino trpita, fnSSn k2kem promernem kraju. Event. grem tudi kot družabnlca. Ponudbe pod Šifro •Trgovkn 1562* na t'prav. Slov. Naroda Strojepiska,^ grafije in drugih pisa-nlških dri, t§če dela za na dom oziroma službo za popoldanske ure. Ponudbe prosi na upr. Slov. Naroda pod .Vestoa 1552". Provizijski - zastupnik - za veletrgovino vina, traži se samo prve vrsti sile: ponude na noštanski pretinac 01, Glavna posta Zagreb. 1499 Stroj za dnminle fosla. 4.000 komadov dobrib iotoih vre( za £ito na prodaj po ceni 19 K komad, vzorci na zahtevo. 10 melrsklb stolov odpadkov mehke ,.4r za snažen!■<■■■ ■■ B—M >i1IH ~ Mali WIlf tfPff y .'lff \.....*<11 * ■< 11..... " I '^^H Clrddbo nove okrajne ceste in sicer r.cdal jeva nje Prevorjs-Sv. Urban odda zanesljivemu podjetniku okrajni odbor Kozje enkrat samo okroglo 3 km. Pismene, vsa dela /spopadajoče ponudbe z napovedjo pav« šalne svote naj se predlože do 1. aprila t. I. podpisanemu okrajnemu odboru. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, d* pripozna ponudnik gradbene pogoje po v*ej vsebini in da se jim b:ezpoy no ukloni. Razven te^a je dorlah kot vadij 5e 5 % «d zahtevane pavšalne svote v gotovini ali pa v pupihroovarnih vrednostnih papirjih. Okrajni odbor kozjanski si Izrecno pridrži pravico, izbral ponudnika ne gleJ^i na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogrri so na ogled pri Martin1; Vrečko v Žegru, pošta Planina, železn. postaja St. Jurij ob jalni železnici ali Grobelno. Podjetniku se proti odškodnini posorii event. proda okfDg 600 m poljske železnice z dvema vozovoma. 50 novih kramptv in 80 novih lopat. Otomfal «nlb*r v fioziem. J%a*»%aav-'» ■. utAjs psprsiiKu MMm poslopje m Mt Na podlagi inženirskega proračuna K 90.000' - ki leži na vpogled pri okrajnem šolskem svetu v Črnomlju in pri obč. uradu na Vinici, se razpisuje konkurenčna oddaja do dne Povzetniki naj svoje ponudbe v zaprtik kuvertak «e tera ene predlože obč. uradu na Vinici iS i N 4t W ^ ?«0 cinsk! urad n^ Vini dne 27. februarja 1921. B i z )j v!: f i*rztupw!?j Ptatj sam. i OftlHaV^f-^-lSi 2 mm frr: j ^asaioja«^ mm Mis a ivlifaaii L^ziOHI Htaitt. Natjecati se aiosnJ samo obaolventi tenničkog fakulteta, koji poznaju srpsko-iirvatski jezik. Prednost imadu oni, koji su već bi-ii u praksi a osobito vršili ispitivanje željezničkih materiiabja. Natjecatelji bez prakse se namještaja u X. činovnom razredu, a dragi prema praksi počam sa K. čin. razredom sa svim sistetniziranim berivima i -o jednu vođinu provizorno, a kada se pokažu sposobnim slnibu, definitivno. Molbi treba da prilože: L) svjedodžbe o svršenim naukama, 2.) domovnicu ili ko;i drug: dokumena*. koji može pravova- ljano dokazan*, đa su pripadnici kraljevine S. H. S., 3.) liječničku svjedodžbu. 4. ) svjedodžbu moralno? ponašanja ed nadležne političke oblasti. Propisno biljegovsne inolbe imajn se da upute direkdp dr-lavnih željeznica u Sarajevu najkasnije do 15. aprila 1921. -5 ^3*T5> t* rA* ti svtraioMlov: vil «&jraiaš ^-o- tiar. - Prs'cr S ISssa s«©f.e. Steirisdie F^hrzragiverte, Pupfigani Gr2z. MnpnMfg vnos 5*9! " : pa rva. fe^-j Kr oasovu tiarttl tftia gospodina Mlarfstra vojnog i mornarice E br. W> mm j d J3. iaaoara *ek ^od odriaće : \e (;'m.a9tl a Subotlri Paficcva alica broj 7 i u komandama mosta dole ^•j označeni': garnizona [edh I ni era o Sls?encS. ^ Cena s po&to fcr&n 10.— b 9. m ff AR« K, 8 LJDBUAill. -Fi-SERI9VR Hl ST. 7 da breg odloga potrdite sprejem denarja, U Vam prihaja te Amerike p© našem posredovanju potom kr. poštno-fekovnega urada. Ps:ite, da boste naznanili pošiljatelja E»?aećni ^aessk, ki ste ga spreteH, In dar;, ko Vam je bil izplačan. Radi množiti prifožb amtrfSklh rojakov <> nesprejema denarja v stari domovini in v i led nepc-t;-*t g't pre»skov.-?i:ja pri ras t2r ,o postali Vas to ros mo. Enake rritožfce so sc po strogi ateisfcsvi doseđaj izkazale skoraj v vsakem Bln&lja kot nrorTrav^čcne. Večkrat se dobe ijud e, k< p*>«ebno ; pl s srodnikom radi rr-kiiva;o sprejem -^nsltne^.'j denarja, CeŠ, bo raje [H poslal, ktr bo mislil, da smo v potrebi. V re.:. c\ pa dosežejo naspro-jjj tno. K) se po of cijela: prriskiv' pciilimteli repi : . da je bil denar 3 . r.-rilno iz Iačan. Ug'.ibl spoštovanje :n zaupanje ter mnogokrat dolgo II t;aja, predno 5e cdlnči poslat« t pet kald d n r. Konečno te obračamo še ra one rojaka ? 11 rojakinje, ki \slrd malomaraefi poslovanja «ek?trr:h posredovalcev čakajo po več nese-cev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom w Ameriki pošiljati denar pitom nafe banke. Točna postrežba — to ie vedno bilo m bo frais!. nase gtslo. ■ .^H^SfE STliTE n za nabavku t isporoka 89.M1 Itnbnib r.etar^ gorivih drva co PfOfilailai oslo-j vima, !io:i s* svakoga rađnogl d-ina moga videti u intendanturi ove komande ji I i u komandama mesta dole označenih gam-zona. Drva se imaju izporu8ti u Jaart^vvma dr» utvrdjenih rokova franko po-j stavljene v slagališta garnizona i i* SnbofJca Bkapno 9§tt kubnlh metara Petrovmat-a . 16885 Son-bor . JV'- Vel. Kiktnon . 194J Vet Betkerek . S400 Pravo wa ota jieitacijn imsjj ptveastvesM podaniei Kribevine 5rba i Hvala i Slovenaca keii pola.'u lf*# od «realnostl p^podienlb drva, strani po-alantci potaCo o oi vrednosti d<-va u zoiovom nove«, di favn im l drfavom * garantovanim hartitama od vrednosti fli garantom piimu koga novčanog zavoda, u Kraljevini SHS propisne registriranom kod Banker3kog Odjeka Glavnog . Državnog račonovodstva. Oferti imaju biti podr.eSen? o?nacenoga dana od 11. Časova ođređjenoj J komisiji koja će fh sarr.o do ovog vremena primati, moraju biti tt zapečaćenom ■ 1 zavoju, snadevenim rakom f)d 10 dinara. U svakom ofertu ponad]&<; mora izja-11 vili, da su mu ■slovi poznati. Ofeiti se mugu podoetl Hi jedaa za sve garnizone ukupno »II posebno ra svaki garniso« bilo ovoj ivomand bilo Komandama mesta označenih garnizona, kod kojih ee ?e ta): 3 d je licitacija odr'ait Na vsakem ofertu mora biti označeno: Ponuda isporoku drva — komandi Potiska divizijske oblasti. Kalpovolnije ponudjac r^tajc u obavezi prema ovoj Komandi ■ ova Komanda prema njemu onda kada ttoerokn odobri Gospodin Ministar vojni l mornarice. Počivaju se £aintfiesovani, da na ovo licitaciju dodju. 33 tortifrsiclt *t? as ktasi Teark. H. ¥. 3z bncelarije inlendatnre komande peliske divizij se ^ i oblasti br. 2996, 22. jcbraira 1921. asi. n Saasiid. Podružnice: Smilit, CeloveCp Trst, Sarajevo , Gorica f Celje, Maribor, Bo-> rovlje, Pftuj, Breiice. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srečke razredne loterije. Telef. štev. 361 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi fc K 45,000.000