38. številka. 1J ubijana, v četrtek 16. februarja 1905. XXXVIII. leto. tahaja Tsak dai zvečer, iiimji nede\)e in praznike, ter Tetfa po posti prejeman aa avstro-ogrske delele aa vae leto 85 K, aa pol teta IS K, na četrt leta 6 K 60 h, za en raeaec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ posipanjem na dom aa VSS e* 24 K, aa pol teta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa ea meoeo 2 K. Kdor hodi aam ponj, plaia aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. -Na aaroSbe brea istodobne rpofiiljatve naročnine se ne oaira, - Za oznanila se plačajo od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska eakrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. - Dopisi taj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnletvo je v Knanovih nlicah St. 6, in sicer nredniltvo v L nadstropju, npravaistvo pa v pritličju. - UpravniStvu naj se blagovolUo pošiljati uaročnine, reklamacU«, oznanila, t. j. administrativne stvari Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. Slovenski Narod" telefon št. 34. »Slovenec" in dr. Tavčar. Neustrašni in energični nastop dr. Tavčarja proti pravosodju dr. Kleina in grofa Gleispaeha je spravil „Slovenca8 t jako neprijeten položaj. Kot slovenski li3t, kot glasilo stranke, ki pravi, da stoji na slovenskem narodnem stališču, ai mogel „Slovenec" drugače, kakor da je odobraval dr. Tavčarja govor, taj so se v tem govoru branile slovenske pravice proti nasilnosti nemškona eijonalnih sovražnikov. Ali storil je to le težko in vsaka vrstica, ki jo je zapisal „Slovenec", priča, kako težko mu je poreklo tistih par besedi iz peresa, kako silno nerad je to storil, kar je moral storiti, če ni hotel, da nastane v njegovih lastnih vrstah vihar. Toda klerikalec liguorijanskega kroja si zna pomagati in pomagal si je tudi „Slovenec". Pritrjeval je govoru dr. Tavčarja in ga odobraval — saj to mora storiti tudi največji njegov nasprotnik — obenem pa je z vsakovrstnimi zvijačami priskočil nemškonacijonalnim krivičnikom na pomoč, zlasti grofu Gleispachu, ki je tedaj pač jako vesel svoje prijateljske zveze z dr. Susteršičem. Napram slovenski javnosti se je delal „Slovenee" velikodušnega. „V tem alnčaju pozabimo vse, kar je nam dr. Tavčar zalega storil pred sodiščem in j pričakujemo od svojih poslancev, da v državnem zboru glasujejo zoper izročitev dr. Tavčarja." Vprašamo samo: Kako pa naj klerikalci glasujejo? Ali naj se ločijo od Čehov, Hrvatov, Poljakov, Malorusov in Srbov? Ali naj danes odobravajo, kar se jutri lahko njim samim zgodi? Ali naj spletajo nem skim nacijonalcem vrv, s katero bi ti jutri lahko obesili „Slovenčeve" klerikalce? Čemu torej tisto „pozabimo vse". Dr. Tavčar prav nič ne reflektira na to, da bi klerikalci kaj pozabili in ne potrebuje njihovega prizanasanja. Kar je dr. Tavčar pribil, to se tiče vseh nenemških strank, klerikalcev ravno toliko kakor liberalcev. Kar je sedaj poskusil Da Slovenskem grof Gleispach, to 80 za Časa La>serja in Kollerja Da Češkem prav pogostoma prakticirali, če hočejo klerikalci omogočiti tako perse-kucijo — slobodno jim! Tudi »Slov.*4 je poskusil po zgledu nemških nacijonalcev odlomiti dr. Tavčarjevemu govoru ost, češ, govoril je v osebni zadevi. Toda pri tem slučaja js osebna udeležba dr. Tavčarja popolnoma postrauska stvar. Se predno je prišel dr. Tavčar do besede, so različni vplivni poslanci hodili okrog njega in ga prosili, naj nikar te zadeve ne spravlja v javnost, češ, da je minister pripravljen takoj na tihem stvar popolnoma poravnati. Ko bi se bilo šlo dr. Tavčarju za lastno osebo, bi bil gotovo sprejel to ponudbo. A dr. Tavčar je ni sprejel. N emn ni bilo za lastno osebo, bilo mu je za pravico, bilo mu je za splošni interes. Postopanje grofa Gleispacha je bilo tako, da je javni interes zahteval, da se javno ožigosajo in enkrat za vselej preprečijo taka za-vratna delegiranja. Zato je dr. Tavčar govoril ter svoj osebni interes popolnoma zapostavil za javni interes, za korist vseh Slovencev, tudi slovenskih klerikalcev. Nemški listi so hoteli na vsak način oslabiti vtis dr. Tavčarjevih raz kritij in zato so rekli, da je dr. Tavčar govoril za svojo osebo. „Slov." je sicer vedel, kako stvar v resnici stoji, a posDemal je vemler nemškonacijonalne liste, samo da bi osumničil nagibe dr. Tavčarjevemu nastopu pred slovensko javnostjo. Dr. Tavčar se je zavzel za stvar, pri kateri so klerikalci ravno toliko interesiram kakor Fberalci. — „Slovenec" pa to kvitira s takim sum-ničenjem. Tudi Ornigu samemu je priskočil »Slovenec« z resnično ljubeznijo na pomoč, in sicer tako srečno, da se danes že »Grazer Tagblatt« sklicuje na »Slovenca«, Češ, da imata vendarle grof G eispaoh in pek Ornig prav, ne dr. T»včar. »Sioveofc« so je namreč potrudil osumničiti ljubljansko porotno sodi. će. Ornig je svojo zahtevo, naj se d* U-gir* mariborsko porotno eodi&ce, nt« roeljil z nesramno trditvijo, da bi bil dr. T«včar v Ljubljani oproščen za- radi svojega političnega vpliva To je skrajna predrznost. V našem dopifiu, zaradi katerega je Ornig vložil tožbo, ni bilo povedano nič več, kakor to, kar so nemške priče pri neki obravnavi izpovedale in kar je bilo natisnjeno v »Graier Voiksblattu«. Ormig ni tožil dotičnih prič, ne »Grazer Volksblatta*. To opravičuje mnenje, da bi se dokaz resnice najbrže prav sijajno posrečil in to je pravi vzrok, da se Ornig boji ljubljanskih porotnikov in želi imeti za sodnike — svoje prijatelje na mariborski porotni klopi. »Slovenec« pa je Ornigu hitro priskočil na pomoč, da bi svoje lastne lumparije postavil v milejšo luč. Tudi »Slovenec« dolži ljubljanske porotnike, da so pristranski, da dajo načeloma samo liberalcem prav, da so torej krivoprisežniki, kajti vsak porctnik priseže, da bo sodil po vesti in po pravici. Naj si porotniki to »Sloven čevo« infamijo dobro zapomnijo. Zakaj krade »Slovenec« ljubljanskim porotnikom čast? Zato ker je bil nekajkrat zaradi častikraje obsojen. »Slovenec« je — saj ga pozna ves slovenski svet — na najpodlejši načia naj različnejŠim ljudem celo ženskam, čast kradel in ko so si iskali zadoščenja na pristojnem mestu, ko se je pred sodiščem iikazale, da je »Slovenec« lagal in obroloval, bo bili toženi redakterji obsojeni. Obsojeni so bili, ne zato, ker so klerikalci, nego ker so grešili proti postavi. Te obsodbe bole »Slovenca« in zato pritrjuje zdaj Ornigu in grofu Gleispachu, češ, morda bo potem vendar kdo verjel, da takrat »Slovenec« ni bil obsojen zaradi storjenih lumparij, marveč zato, ker mu porotniki načeloma ne dajo prav. Vzpričo temu lahko s popolno opravičenostjo rečemo, da je stališče, na katero se je po°t*vil »Slovenec« napram govoru dr. Tavčarja, nevredno slovenskega lista. Sicer pa kaj dru g--g* sploh nihče ni pričakoval od ijega. Vojna na Daljnem Vztokn. Z mandžurskega bojišča. General Saharov je poslal 14. t. m. generalnemu štabu tole brzojavko: Naša artiljerija je 13, t. m. obstreljevala Nangazi in razdejala obzidje, za katerim se je nahajal sovražnik in obstreljeval naše okope. Bjmbar-dirali smo japonske pozicije s šrap-neli in potisnili Japonce v beg. Napad 12. t. m. na železniški most med Goonplinom in F a n z e-tunom je izvršil neki japonski konjeniški oddelek v družbi z 200 Hun- gUZ'. Naskok je bil namenjen na most in na okope, ki so jih zavzemale ruske obmejne straže. V času, ko so se ruski cddeiki branili, so obmejni lovci napadli Japonce z bajoneti. Japonci so se spustili v beg in so pustili na bojišču dva mrtveca. Ruski podčastnik, ki je odbil japonske napade, se je približal mostu, do katerega 80 skušali dospeti posamezni Japonci, da bi ga razstrel li v zrak. Ljuto streljaje emo Japonce primorali, da so se umaknili. Približno 70 Ja j poncev je obkolilo južno od mosta j sprednje straže naših obmejnih lovcev. Ko so se predstraže umaknile, 83 Japonci na več mestih razdejali Železniško progo in pritrdili na brzojavnih drogih z melinitom napolnjene karteče. Ruski voji so dobili pomoč iz Fanzetuna in razgnali Japonce, ki so razstrelili v zrak brzojavne droge. Nekaj obmejnih lovcev se je odposlalo v varstvo sosednjih vasi, drugi pa so zasledovali sovražnika 25 vrst daleč. Berolinskemu »Lokalanzeigerjuc se poroča iz Tokija: Vsa armada generala Nogija je že dospela na bojišče, kjer je nameščena na skrajnem desnem krilu. Japonska armada v Mandžuriji. »Ruski Invalid« priobčuje na pod-lsgi izpovedb japonskih ujetnikov pregled vojnih s\l japonske armade. Po njegovih besedah se razteza japonska fronta na 80 vrst Na do snem krilu se nahaja Kurokijeva ar* mada s 85000 možmi, v oentru Nod-zujeva armada s 65 000 možmi, na levem krilu pa Okujeva armada, okrepljena z Nogijevimi veji b 115000 možmi. Vsa japonska rrmada torej šteje po mnenju »Ruskega Iavalida« 234 bat&ljo&ov in 51 eskadronov ali 26 5 tisoč mož z 846 topovi. General Grippenberg. Iz lanesijivega vira v Petrogradu se zatrjuje, da je general Grippenberg na ukaz iz Pttrrgrada stopil v ofenzivo. St-'daj se nahaja general že na potu v Rusijo. Vsa nesoglasja s Kuropatkinom so že poravnana in nikdo več ne mislina to, da bi se odpoklical. Izpred Port Arturja Ic Tokija se poroča: V Port Ar-tur.u šteje japonska posadka samo 8000 mož, ki so rezervisti starejših letnikov. Kitajski kuliji delajo dan in noč, da popravijo portarturške fore in utrdbe. Takisto tudi sasipljejo i kope, ki so jih napravili Japonci za časa obleganja. Carjev pooblaščenec na potu v Vladivostok. Včeraj je odpotoval v Vladivostok general A baca, ki ga je tjakaj po* slal sam car Nikolaj in mu dal najobsežnejša pooblastila. Nove japonske torpedovke. Po poročilih iz Toki,a sta včeraj stopila v siuž bo d va nova tor-pedna rušilen »Arioke« in»Su-buki«, ki sta bila zgrajena na Japonskem. Takisto je že tudi dograjena tor-pedovka »Arare«, ki se v Jokahami spusti v morje. Zadnja junaška borba oklop-nice „Sebastopol". »Novoje Vremja« priobčuje pismo na hčerko kapitana E s e n a , bivšega poveljnika cklopmco »Sebastopol«, datirano z dne 20. decembra m. 1. ii Port Arturjs, v katerem se slika zadnja junaška borba »Sebastopola« i Predpustna romanca. Spisal Iv. Florjančič". (Konec.) »N* zdravje! Kar sem. kar sem!« Ia stiskali so nama veselo roke drug za drugim. Ravno majhno omizje nas je bilo . . . Poleg nas so sedeli sami znanci, in pri eni mizi starši s hčerkami, 8 katerimi so začeli pogumnejši že koketirat!. iS m ntja bo se čule opazke, da so premajhne mize, ker ae jih ne more po več zbrati okrog njih. In res je bilo vsa tako majhno. Komaj po šest, sedem jih je sedelo okrog ene mize. V ospredju je bilo sieer še dovolj prostora, a tam je bilo pripravljeno za godbo, ki bo jo vsak čas pričakovali. L ulje so še vedno in vedno prihajali. Bigat in raznovrsten spored je marsikoga privabil, ki bi bil sictr gotovo doma ostal. Kajti vsakdo e egoist in gre le tja, kjer se več dobi. To je v naravi človeški in se ne da odpraviti. Šum in hrum je postajal čim-dalje večji. N^kaj od našega omizja se jih je že razšlo med množico, pozdravljajoč znance in znanke in s> m tertja so se čuli zvonki snaehi goapo-dičen, zabavajočih se z gospodi. Prišla je godba, nakar je pola goma potihnil šum Le pritajeno šepetanje se je čulo po veliki dvorani, podobno daljnemu šumu deroče reke .. . Večer otvori godba, ki zaigra par lepih komadov iz znanih oper. Nekateri bo tiho poslušali, nekateri so znane oddelke polglasno peli. Ko konča godba, zaonjo po dvorani glasovi pohvale in ploskanja ni bilo konoa. Zdaj nastopi govornik, mlad, lep človek. Gospodične so ga posebno občudovale in tudi gospe niso odvračale pogleda od njega . .. Govoril je šaljiv govor, nalašč za ta večer prirejen. Pri vsakem stavku se je moral skoro ustaviti Ljudje so se smejali na ves glas res dovtipnim besedam in kretnjam go vornikovim. Pojasneval je pomen tega večera in slavil z izbranimi in na vse načine zvitimi frazami kurenta. Ko je končal, so ga hoteli na vsak način vzdigniti, pa ušel je za kulise... Gledal in poslušal sem vse, a v mojem srcu ni dobila nobena stvar pravega odmeva. Skrivoma, ko me ni videl nobe den prijateljev, sem zapustil dvorano in odšel na stranski hodnik, ki je bil le na pol razsvetljen . .. Notri pa je začela igrati godba ... Tedaj se je v mojem srcu porajal zatrt spomin in vstajala je pred menoj preteklost in mi napolnila dušo z nemirom . .. i * Kako je bilo lani ob tem času. Bila je tudi veselica. Prišel sem tudi jaz, toda — v družbi Ivanke in njenih staršev . . . Govoril sem na ta večer pol šaljiv, pol resen govor . .. Govoril sem o nezvesti ljubezni in njenih nasledkih .. . Nekaj časa jo bilo šaljivo, a postalo je resno ... In takrat, ko sem govoril z občutkom mlade- niča, mi je obstalo oko na Tebi . . . na Tvojem milem obrazu . . . Zdelo se mi je, da si zardela in se mi nasmejala tako milo, tako otroško vdano . . . Ves čas sem gledal nate, nisem mogel odvrniti pogleda od Tebe . . . Zdelo se mi je, da čutiš Ti ista, kar čutim jas . . . Končal sem . . . Nisem se zmenil za ploskanje drugih, gledal sem Tebe, kakšno sodbo boš izrekla ... In takrat sem videl, kako si se pripognila na desno — in kmalu nato si vrgla pest svežega cvetja na oder, kjer sem stal jaz . . . En listič cveta pa je ostal na moji rami in zdrsnil na prsi . .. Sedaj sem bil šele zadovoljen. Ves večer sem plesal s Teboj in govorila sva mnogo, mnogo . . . Sam se nisem mogel več drugi dan spominjati kaj ... In hodila sva po hodniku skupaj, ko so se drugi zabavali v šumni družbi . . . Ab, srečne ure, ki ete minile tako hitro, ki ste se tako hitro potopile v morje nepozabnosti ... v morje večnosti? ... Se li še kdaj vrnete? Me li naredite še kdaj sreč- nega? Ali p% bodem še dalje pil kupo gorja kupo bolesti?... OiŠia si s svojimi stariši v svoj rojstni kraj R........ Od tistega Časa Te nisem več videl, niti dobi kako daljše pismeno poročilo iz Trojih rok. Kaj se godi s Teboj? Ti je mogoče tako slabo, da mi nočeš pisati? Revioa! Ali me pa mogoče ne ljubiš več? Da bi me zavrgla? Tega ne smeš! Zdrznil sem se. Nekdo me je prijel za ramo. Bil je Zdravko. »Ali ti je slabo?« »N**, le premišljeval sem « »Tu je prinesel p'strešček pismo zate, naj ti ga takoj oddam.« »Hvala lepa!« Kdo ueki bi mi tako nenadoma pisal? S tresočo roko odprem pismo: Dragi Slavko! Začudil se bodeš mogoče! če moreš, pr di na moje stanovanje B .. cesta 1. Danes smo se preselili »opet v Ljubljano. Te željno pričakuje Tvoja Iranka. japonskimi torpedovkamf. Kakor je znano, so Japonci po osvojitvi 203me-trskega griča jeli bombardirati pristanišče in uničili vbo ruske ladje rasen »Sebastopola*, ki je utekel na sunanjo rejdo. Glasom pisma, ki ga priobčuje »Novoje Vremja«, je ta »Sebastepola« naskočilo 20japouskih torpedo v k. Predao pa so mogle doseči svoj namen, poškodovati »Sebastopola«, da bi bil nesposoben za boj, se je od njih potopilo osem. Štiri torpedovke so bile zadete od granat s »Sebastopola«, dve Bte ponesrečili na minab, dve pa je zadel ruski torpedo. General Steselj. Kakor se poroča iz Port Saida, je včeraj dospel tjakaj general Steselj, ki takoj odpluje na ruskem parniku »Sv. Nikolaj« dalje v Odeao. Člani tamkajšnje francoske kolonije so ga slovesno sprejeli ter mu izročili posebno adreso in lovorjev venec Tretje brodovje na potu. Ii L i bave se brzojavlja z dne 15. t. m.: Danes ob 12 uri o po-ludne je odplulo tretje tiho-morsko brodovje pod poveljstvom admirala Nebogatova iz pristanišča, da se odpravi na Daljni Vztok. Eskadro spremljajo številni transportni parniki s premogom in živili, da se ji ne bo treba ustaviti skoro v nobenem pristanišču. Nebogatov bo plul skosi Sueški kanal, in sicer s vso hitrostjo, da čim preje dospe do Madagaskarja, kjer se združi z admiralom Rožde-stvenskim. Kako to izvedeli Japonci, da je „Novik11 na potu v Vladivostok? V Petrograda je 11 in 12 t. m. predaval, kakor posnemamo iz »Novega Vremena«, poročnik Tejkovski, bivši Častnik s kriŽarke »Novik«, o življenju v Port Arturju za časa obleganja, o pomorski bitki dne 10. avg. 1. 1. in o »Novikovem« poskusu, dospeti v Port Arlur. Kar je Tejkovski pripovedoval, je vse sam doživel. Kakor je znano, je bil »Novik« edina ruska ladja, kateri bi se po pomorski bitki dne 10 avgusta skoro posrečilo dospeti v Vladivostok'. Po bitvi se je petero ruskih oklop-nio pod poveljstvom kneza Uhtom-flkega vrnilo v Port Artur, oklopnica »Cesarjevič« je težko poškodovana jedva dospela v Kiacčao, križarka »Askold« z dvema torpedovkama je utekla v Šaogbaj, križarka »Dianb« pa je našla utočišče v francoski luki Saigon. Tudi »Novik« je že ulekel v Kiaočao, a ni ostal tukaj, marveč se je preskrbel samo s premogom ter takoj odplul z namenom, da skuša dospeti v Vladivostok. To Li se bilo po mnenju poročnika Tejkovsk^gs tudi zgodilo, ako bi se ne prigodilo nekaj, kar je usodepolno vplivalo na končni izid. Tejkovski je pripovedoval o tem prilično takole: »Naloživši v Kiaočavu 400 ton premoga, je »Novikt odplul poncči iz luke v smeri proti korejskemu obrežju ter se pašno ogibal vsaki ladji. Tako smo končno srečno prepluli morsko ožino Vandjemen na jugu Japonske. Nakrat pa se je pojavil drugega dne, kose je še komaj zdanilo, v bližini »Novika« angleški parobrod. Ta parobrod bi morali pravzaprav potopiti, na njem je sprva samo nekaj potnikov zaarlo rusko krtžarko, skoro pa se je vsa paluba napolnila radovednih gleda'o^v. To je bil tragičen položaj! To so bili težki trenotki! Ali naj potopimo nedolžne potnike? Toda ru sko mohkočutje in dobrosree je zmagalo, pustili smo angleški pa r o br od n a m iru, zato pa je moral poginiti »Novik«! Ta angUšii parnik je nato obvestil Japonce, da je plul »Novik« skozi morsko cž no Vandjemen in se nabaja na potu v Vladivostok.« Nadaljna usuda »Novikovac je znana. Dospel je srečno v Korzekovsk na otoku Sahalinu, kjer se je hotel preskrbeti s premogom. Že se je pripravljal na odhod, kar ao ga napadle japonske križarke. V boju proti pre moči je bil poškodovan in da bi ladja ne prišla v japonske roke, jo je posadka sama potopila. Doslej se ni vedelo, kako so Ja ponoi izvedeli, da se »Novik« nahaja na pota v Vladivostok, Tejkovski je prvi to pojasnil. Po poročnikovem mnenju bo mogoče še »Novika« dvigniti, ker ni tako hudo poškodovan! Državni zbor. . Dunaj, 15 februarja. Za posl. grofom Sjlva-Tarouea je govoril posl. Romanczuk, ki je svetoval vladi, naj se varuje strankarskih vplivov. Za rešitev avstrijskega problema je nasvetoval, naj se sestavi narodnostni odbor, v katerem bi bile zastopane v&e stranke. Nadalje je govoril o položaju Milcrusov v GaiioijT. Izjavil je končno, da Mi-lorusi sedanji vhdi sicer niso že v naprej nezaupn', toda ssma osebna sprememba za nje nima veljave, dokler se temeljito ne spremeni sistem. — Posl. dr. vitez Starzvn-aki je sahteval reforme državno-zborskega opravileika ter je končno polemizoval z izvajanji posl. R >man-czuka. — Posl. Ivčević je govoril o željah in zahtevah dalmatinskega prebivalstva ter zahteval, da se sklene pravična sprava med Cehi in Nemci, kakor tudi z ostalimi slovan skimi narodi. Ravnopravnost naj ne bo zajamčena samo na papirju, te-muč tudi v državni upravi. — Potem je priskrbel grrf Sternberg s spo- jim plemenitaškim govorom neprostovoljno zabavo. Rekel je na pr.: »Jaz stojim na višjem stališču, da se plemstvo razlikuje od meščanstva le po tem, da ima večje dolžnosti!« — Posl. Breiter: »Večje dolgove!« — Grof Sternberg: »Drži gobec!« Potem je grof hudo napadal časopisje ter psoval posamesne liste. V nadaljnem govoru ja povedal sledeče primere: Čehi zadnjih petnajst let niso delali druaega kot politiko oest-nih tabel. Ta politika je os, okoli katere se vrti znoj prebivalstva. (Viharna veselosf) Socializem je najstrašnejša bolezen našega stoletja, to je apologija beštije v človeku. (Ve seloBt) Kapital je nakupičena ener gija brez ozira na to, ali izhaja ta k&pital iz žuljev ljudstva ali iz muči solnčnih žarkov. Z»elo bolna stran našega sooialcega življenja je tudi to, da hodi židovstvo roko v roki s socialnimi domokrati. Seveda je to nekoliko opravičeno. Zakaj, ako bi bil jaz Žd, bi bil tudi socialni demokrat.— Poslanec Sohuhmeier: »Bogu bodi hvala, da niste Žid!« — Nato je govoril posl. H ero ld, ki je polemizoval najprej z grofom Stern-bergom, Češ, da ta poslanec ne pozna politike češkega naroda. Napram izjavi ministrskega predsednika, ki je izrazil svoje veselje, da je aaČela zbornica zopet redno delovati, je pripomnil dr. Herold, da zbornica še ni sposobna sa delo. Čehi so umaknili svoj nujne predloge ter ustavili obstrukcijo prostovoljno % osirom na pričakovanje, da bodo prihodnji dogodki še zahtevali, da Čehi anova posežejo vmes v interesu dinastije in celokupne države. Ii takih pričakovanj so Čehi spremenili taktiko, ne pa iz osebne naklonjenosti napram sedanjemu ministrskemu predsedniku Potem je razpravljal o narodnostnem sporazuanljenju n& Češkem. To vprašanje ni pretežko rešiti. Ako Be napravi narodnostno vprašanje, za pravno vprašanje je isto že tudi rešeno. —Nato sa je razprava prekinila. Prhodnja seja bo jutri. Iz odsekov in klubov. Dunaj, 15 februarja. Sanitetni odsek ie dognal lekarniški zakon do § 15. Daijša debata se je razvila prt § 15., ki govor« o prenosu lekarn na druge osebe. Pre-porna vprašanja so se izročila načelniku in poročevalcu ter se bo odsek s tern paragrafom znova bavil pri' hodnji teden. — Poljski klub je sprejel v današnji seji izjavo, v kateri obžaluje žalostne dogodke v Rusiji in krvave represalije v Ruski Poljski, a izjavlja, da bi vsak poskus, dati temu gibanju poljsko narodno obiležje, hudo škodoval poljski stvari. — Nemški i z v r š i 1 n i o d b o r ima jutri sejo, da se bavi z znanim pred logom posl. dr. pl. Derschatte. Vsenemci so sklenili, da podpirajo njegov predlog, dočim so kršČ socialisti neizprosni nasprotniki.— Program za bodoče delovanje državnega zbora je sledeče določen: V jutrišnji seji se dožene prvo branje o proračunu. V petek bo drugo branje o refunda-otjski predlogi. Potem bo odmor do torka, katerega dne se začne drugo branje o rekrutni predlogi. Potem sledi prvo branje o obrtni noveli V četrtek prihodnjega tedna začne zborovati proračunski odsek. Med tem časom bo sbornioa imela le po dve seji na teden. Kriza na Ogrskem Bud a peš t a, 15 februarja. Položaj postaja z vsakim dnem zoae-denejši; en del neodvisne stranke vztraja pri svoji zahtevi, da se mora izpolniti vojaški program. Takih zahtev bi si nobeno ministrstvo ne upalo predložiti cea&rju. Pri takih rasmerah se skoraj gotovo opusti misel na koalicijsko ministrstvo ter bo kriza ie dolgo trajala. Dunaj, 15. februarja. Jutri sprejme oesar v pnaebni avdijenoi pl. S z e 11 a, dr. A. W e k e r 1 a in ministra grofa Khuena-Hederva-ryja. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 15. februarja. Ministrski svet se bavi že več dni s vprašanjem, kako urediti pravno razmerje drugovereev, posebno sta rove r cev, ker tudi od tukaj izvirajo nezadovoljneži, ki širijo nemire. Varšava, 15: februarja. Skoraj v vseh tovarnah tukaj in v Lodsu se je začelo redno delati Polieijska oblast je naznanila, da morajo delavci počakati tako dolgo, da vlada doiene svoja posvetovanja o zboljšanju delavskega položaja, katera zadeva je tudi carju selo pri srcu. — Generalni gubernator Če rt ko v je dobil dopust na nedoločen čas ter se najbrže več ne vrne. Francoski zbornici. Pariz, 15. februarja. Komisija, ki razpravlja o zakonskem načrtu za ločitev cerkve od države, je sprejela poročilo naučnega ministra Bi envenue -Martina. Minister naglasa, da je vladni načrt tako is-"elan, da se ločitev lahko izvrši brez vznemirjenja, ne da bi se verski obredi motili ali kratila svoboda vesti. Ljudstvu ostanejo navade in običaji nedotaknjeni. — Senat je sprejel več članov vojaškega zakona, a je odklonil predlog vojnega ministrstva, naj bi se sa Algir snižsla vojaška služba na dve leti. Dopisi. Iz Zalog«. Dolgo časa je že aainulo, da se ni nič čitalo o e. kr. poŠti v Zalogu pri Ljubljani. Ne bi se bili mislili, da se bo aresničila krivica za Zalog in okrožne vasi, da se naša Čez 50 let ta obs oječa poŠta premakne v Polje tik župniŠkega urada, kjer gospodari dobro rej eni „ častiti gospod*, ki vodi tudi pri D. M. v Polju stanujoč*»% župana g. Dimnika, ki pa bolje slifc na ime „Joklu. Debeli gospod je, kakor smo že enkrat v tem listu objavili pomagal Joklnu hišo zidati s tem, d* mu je denarja preskrbel in zdaj je Jokl na župnika navezan in mora plesati kakor »gospod" žvižga. Vsi nafii rekurzi, da se poštni urad ohrani v Zalogu, so padli v vodo, ker o. kr. ministrstvo je že sklenilo premestit pošto iz Zaloga v D. M. v Polja. Pa dragi g. Jokl, ne bahajte se okoli, d* ste Vi to napravili in tudi ne Vaš denarni oče, častiti gospod. Ta krivica zgodila se je s pomočjo drž. poslanca Fr. PovŠeta, kateri posebno rad di-hovnikom streže, kadar mu ni treba seči v Žep ! — Našemu gospodu dobri stori, nam in naši okolici pa škodo. 6. Župnik, Vi pravite, da bo proti premestitvi samo ena hiša proti temu; ne mislite pa, da smo v Zaloga sami „Cufini". Pridite enkrat poslušat, kaki kvalo ste si napravili, ker pravijo ljudje, kaj še ne bo prišel „feldcajgmajster" po njega iz ta Spodnjih Gameljuov ?1 — Ali delate po nauku „ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe? „Vaše deli je nasprotno; delate škodo in krivici in tema se smehljate kot cigan belem kruhu. Hvalite se, da dobite želez, postajališče zraven pokolišča. To Vam pi ne pride na misel, da bo notri postaja za Vas in nas — gotova! — Poten bode pa kones Vaših komedij I Pel zvon, kojega so napravili Župljani pi Vašem nasvetu, je največji na Kranjskem, to je istina, pa to nam nič nt koristi, ker ne poveste, koliko imami eerkvenega dolga. Bolje bi bilt, da bi preje dolg plačali, kakor se »i bahali z največjim zvonom. Sedaj pa oznanujete, da kdor ni dal za zroi, nima sploh nebene pravice v oerkvi; me g. župnik kam pa sedaj?! — 11 biro imamo pa pravieo dajati? Te si znal tudi Turčin tako postopati da ki iz cerkve gonil in biro pobiral! Sedaj smo pa slišali, da mislijo Jokl poŠti voziti v uniformi (cilindra!) kjer bo r svoje namene meso razvaival pt Ljubljani, potem pa ne bo cesarska pošta ampak mesarska. Jokl Čisti „gšefsmann" ste! Priljubljeni Kosjako? Jokl „servus", mi sc še vidimo. Dnevne vesti V Ljubljani, 16. februarja. — Kukavno vlogo igi nemški časnikarji v parlamentarnem dvoboju dr. Tavčar oootra minister Klein in prezident G.eispaoh. G ivor dr. Tavčarja je imel velik materijaleo in moralen uspeh. Delegiranje mariborskega sodišia je razveljavljeno, minister je grajal, da sadsodišČe v svoji toiaibvni odločbi ni navedlo razlogov delegiranja, in obljubil, d* to odpravi. To je jako lep pozitiv a uspeh. A nemški časnikarji se vendar zavzemajo za krivično, obsojeno in razveljavljeno postopanje grofa Gleispaeha. Kaj mislijo, da se ne more danes ali jutri tudi n|im zgoditi kaj takega, kakor ja Geispach zdaj hotel storiti dr. TavčariuT 3eda, seveda so brez skrbi. Naj kdo toži •Grazer Tagblatt« aii »Tage&pošto«1 Če ima tisočkrat prav, če se mu je tisočkrat zgodila krivica, pri nemško naeijonalnih porotnikih ne bo ničesar opravil. Nemški časnikarji so v ta* Sam sebi nisem verjel ... Ja li mogoče? . . • Torej me vendarše nisi pozabila . . . Sel sem v dvorano. Nisem se zmenil ne za godbo, ne sa zabavo, ampak poslovil sem ee od svojih prijateljev z irgovorom, da moram hitro domov, pa še sam ne vem j čemu. Oblekel sem se in crihilel v gluho noč . . . Hitel sem, kar sem najbolj mogel, da bi preje videl TeOe, o kateri sem že zdavnaj mislil, da si iagub-ljena zame. Koliko Časa že nisem bitel tako veselih korakov kakor daneB. Ko sem preje hodil sam, s«m bil vedno tako žalosten . . . Moje duše pa ee jo polaščalo hrepenenje po Tebi. Videl sem, povsod življenje in veselje. Zahrepenel sem i jaz po njem, paj najti ga nisem znal . . . nisem mogel . . . Toda danes! Kako vse drugače hitim. Kaki občutki se porajajo danes v moji duši ... To vem samo jaz . .. Prišel sem do olja. Stal sem pred visoko hišo. Hitim po stopnicah ter pridem do vrat. — Potrkam . . . »Prosto!« — — — —--- in že sem v Tvojem objemu . . . Zunaj pa je predpustna noč ... Gospa Angela. (Dalje.) Minili so dnevi in tedni. Angela in M -ko sta se shajala vedno red keje. Enkrat Be je opravičil Mirko, češ, da ga zadržujejo uradni posli, drugič se je opravičila Angela, da ne utegne priti. Zgodilo se je tudi, da sta se dr govorila zaradi sestanka na tem ali ocem kraja in da je pr>-t-m eden izmed njiju izostal. Angelino dobre prijateljice vestno in natančno poročale vse, kar so izvedele o Mirku Sicer so bile prepričane, da je med Angelo in med Mirkcm vsa pri kraju, da je bil Mirko odslovljen in da se je Angela zaljubila v svojega moža, a čudilo so, da Angelc vendar Še vedno vsa zanima, kar se tiče M rka. In zato so ji po ročale, kdaj in s kom so ga Videle, kje bodi in kaj dela. Največkrat so ji vedele povedati, da so ga vdele z gospodično Marico. Mtrko se je res izredno mnogo sukal okoli drobne in zgovorne gospodične Marce. Spremljal jo je vedro, Če jo je kje zalotil, jo odlikoval pr*?d vsemi drugimi domami in imel zanjo vedno Šopek vijolio v žepu. Ali dvoril ji je samo namenom, da bi jezil Angelo in če mogoče obuiil mnenje, da je samo zaradi Marice zapustil Angelo. Aogela je dobro spregledala ta manever, ali da bi Mrku vsaj v t m oziru ugodila, delala se je ljubosumno in nezadovoljno ter razžaljeno In Mirko je bil tega vedno vesel. Angela je bila prepričana, da bi postala jako nesrečna in neskončno ljubosumna, če bi se Mtrko zaljubil v kako drugo ionsko bitje, ali na gospodično Muieo nt mogla biti Iju-boaomna. »Prvič — je Marica dokle in Mirko se ne misli oženiti, posebno ne z dekletom, ki nima premoženja; drugič — je Msrica sicer jako ljubezniva in zabavna, tudi interesantna, če se jo dobro spozna, ali vendar neznatna.« Gispa Angela se je pogledala v zrcalo in se sama sebi nasmeh tj ala. Bila je prepričana, da Mirica ž njo v nobenem oziru ne more tekmovati. Tako je minilo poletje in prišla je jesen. Gledališče se je začelo in gospa Angela je hodila k vsaki predstavi. Ivo jo je vselej spremljal in ostal ves večer pri nji. Sedela sta navadno sama v svoji loži, le Časih ju je obiskai dr. črnko. Angela in Mirko se že več tednov nista videla na samem. Videla sta se samo v kavarni »E tropa« ah na trgu, a govorila sta le malo. čim se je sačela približevati jesen, so ssstanki do cela ponehali. To sezono se je gospa Angela zanimala sa gledališče, kakor še nikdar nobeno leto. Prej je sploh le malo obiskovala gledaLška predstave in zato je bilo gledališče **n»o pravzaprav nekaj popolnoma novega. Največje veselja pa so ii delali pogovori z Irom in dr. Crnkom v med-aktih. Dj-jl kr^t sa je zgodilo, da je po predstavi povabila Iva in dr. Črnka na čaj in da so do pozne noči presedeli v živahnih pogovorih. Ko ie M.iko izvedel za te intimne Čajne večere, je kar divjal jeze in ljubosumnosti in delal strašne naklepe proti dr. Črnku. ČUto nič ni dvomil t>< daj, da spletkari dr. Črnko proti njemu in daje dr. Crnko kriv, da je raimerj« z Angelo po stalo tiko bladno. Sroje jeze tudi Angtli ni prekrival. Pozdravljal jo Je. kakor v*, ko drugo znano damo, a če je le količkaj mogel, se jt je ognil. Mino njenega stanovanja;}ga sploh ni več bilo in v gledališču ji vedno sedel čisto pod njeno Lolo, tako da je sploh ni mogel videti. Gospodična Mirica pa je imeli tedaj lepo. Vsak večer, kadar jo pniu v gleda išče, je v foverju sre&aia Mirka Tkaloa in vaak večer je dd bila šopek cvetlic. Ia če je s tem šepkem na prsih sedela poleg toUi* gospe mame v loži. tedaj jo buo Aageli vedno nekoliko težko pr> srcu, kajti ved«la je, kdo je Mirici poklonil šopek. Sovražila je to dr liekletce prav tdar.tosrčno, a s prave žeasao iokavostjo je tu U uganila i* ji tega ne sme nskdar pokaz&u Ni-sprotuo. Bila \a z Marico zelo Sf* jamu. čim jo stopila v svojo >oU jo je ljubeznivo pozdravi.a, če |o j* srečala na oossi, jo je prijate ogovorila in časih jo je tudi kar ljala s seboj na svoja stanova;?je. Z( Mirka je nikdar ni vprašala in pr»! s tem si je pridobila zaupanje g° spodične Marice ter izvedela vse t*1 je hotela. Marica je bila Jako Pc nesna na to prijateljstvo lepe in vU gantne gospe Angele Grebinof* Rada je občevala ž njo in aač*»la | iskati ožjih stikov a Angelo. Muk je škripal z zobmi, ko je to zapafti a govoriti se ni upil. (Dajjo prit vesti te brezmejne svobode csabni, »li priti zna čas, ko se bo tudi njim tako merilo, kakor zdaj nam. Elino pošteno je pisala socialnoderookra-tiČna »Arbeiter-Zeitung«, naj-nesramoejše pa je pisal klerikalni »Va ter lan d«. To si je treba zapomniti. — Odkritosrčna izpoved. V radikalnem italijanskem glasilu, v vladipendentu« od 13. t m. čitamo, da je socialistični list »Lavoratore« predbaoival csmorristom, da so ti zadnji strahopetci, češ, d* si ne upajo pov*odi, in (ako treba) tudi pred sodiščem javno poudarjati svojih poli-t Čnih ciljev. »L' Iodipendente« odgovarja, da je socialistom lahko tako pisati in tudi pred sodniki zastopati svoja strankarska in politična načela, ker bi scdniki, ko bi slišali ves socialistični program, vzkliknili: »Saj tega prepričanja Brno tudi mi!« Drugo pa da bi bilo — pravi »Indiper-dente« — ko bi kak »Indiperdentov« somišljenik javno, (pa bilo to tudi v kaki krem ) raavijal program in na mene Bvoje stranke Takega bi prav g< tovo zadelo več mesecev strogega zapora!!! Bolj odkritosrčne izpovedi menda ni treba?!! — Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil včeraj promoviran g. Rudolf Abram, tajnik trla jke čitalnice, doktorjem prava, čestitamo! — Repertoar slovenskega gledališča. Danes zvečer se poje velika B zetova opera »Karmen« s odličnim gostom gospodom E r n e-stom vitezom Gamarottov vlogi Don Jote v Za današnjo pred stavo so vsi sedeži v parterju že raz prodani in je na razpolago le še nekaj sedežev v III. vrsti balkona in na galeriji. — V soboto predstavlja ae v drugič velika predpustna burka »R usomnapomo č!« z gospodom Verovškom v vlogi Krakovč&aa Načeta Jame. — Za prihodnji teden dogovarja se odbor z gospo Irmo Pola ko v C, članico kr. dež. gledališča v Zagrebu, za eno al dvakratno gostovanje Če se posreči priljubljeni umetnici dobiti za določeni dan dopust, n&stopi že v torek, dne 21 t. m., v na=!f;vni vlogi OfTjnbachove operete: »Lepa Helena« ket gost Zla slovenskem gledališču — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prijavlja, da so znasaii troSzi z« božićnico, ki se je priredila na družbenem otroškem vrtcu na Jesen*c»h, srUsom predloženih računov 231 K 7 h, a nabranega je bilo v to svrbo 290 K 42 b. Či*ts preostanek po 59 K 35 h pa je bil vodstveni blagajni vposlan. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Družba sv. Cirila in Metoda. Oočinski odborniki ha|-dmski so zdražili preprosto cevko za smodke na 7 K 39 v ter ts znesek dopoBlali našemu gl. denarničarstvu. Nasvet je izšrl od preprostega kmeta prav v tej občni, ki stoji na braniku naše slovenske domovine. Ko radostno beležimo to vremo za narod med nsšim kmetskim ljudstvom, priporo čamo vsaaojafee iznajdljivosti v prid naši družbi. Vodstvo družbe sv. Cirila in Mptoda v Ljubljani. — Za mestne reveže je podaril g. Anton Sku Dic, c. kr gimn&z orof. v p., znesek 30 K. — Bob v Trnovem ali XI. velika maškarada pevskega društva „Ljubljane" utegne sodeč po dosedanjih velikih pripravah postati ena najirapo-zantnejših veselic letošnjega predpusta. Z dekoracijo dvorane, katera se vrši po načrtih g. NValdsteina, se je danes pričelo. Prijavilo se je tudi že mnogo originalnih mask, med temi veliki potujoči cirkus „Feketeu s svojim drezi-ranim medvedom. S predprodajo vstop aic se je danes pričelo, ter se iste dobodo v trgovinah gg. Gottharda na Starem trgu, Dragotina Hribarja v Se-lenburgovih ulicah ter Frana Čudna v Prešernovih ulicah. Nadalje je iz pri jaznosti prevzel predprodajo vstopnic tudi g. Lud. Cerne, zlatar v Woifovih ulicah. — Uradniški plesni klub opozarja s tem še enkrat Rvoie Ć6. Člane na zaključni v^ucek kateri se ▼*ši v soboto dne 18. svečana t. 1. v Jiali čitalnični dvorani »Narodnega doma«. — Vstop je dovoljen le čla boju in oovab'j-nim prostom. — Pogrebno društvo Mari-Jme bratovščine opozarja v današnjem ^seratu svoje Člane na občni zbor, ki a« bo vršil prihodnjo nedeljo dopoldne v „Mestnem domu". Ker bo treba posvetovanja glede novega pokopalžča, kar je za društvo posebne važnosti, je želeti, da se člani mnogobrojno udeleže občnega zbora. V preteklem letu je pristopilo k društvu 153 novih Članov, pogrebov pa je bilo 139 velikih in 15 otroških, za kar se je izdalo 8735 K 86 v Ker društvo vedno želi ustreči vsem željam svojih Članov, je upati, da tudi letos pristop novih članov ne bo zaostal za lanskim. — Zadruga krojačew, klobučarjev, Itrznarjev in roba vioarje v v Ljubljani. Na željo nekaterih gospe in gospodičen šivilj podpisani prijazno vabi vse cenjene p. n. šivilje na prijazen razgovor, ki se bo vršil izključno samo za ženske šivilje v ponedeljek, dne 20. februarja 1905. ob 2. uri popoldne v posebni sobi gostilne „pri Kroui", (Gradišče št. 7). Ker imajo p. n. šivilje kot članice zadruge po zakonu iste pravice in dolžnosti kakor drugi člani, bi bilo Želeti, da se tega razgovora vse cenjene p. n. Šivilje gotovo udeleže in da se med seboj dogovore, da ukrenejo vse po trebno, kar bi bilo v korist posamezuim Članicam in v korist ženskemu krojaštvu sploh. Fran Jeločnik, sklicatelj. — Predpustna veselica jeseniškega „Sokola" je vk>>ub nasprotovanju od nemške in najped lejšemu klubovanju od klerikalne strani kar najsijajnejše uspela. Vršita se je v najdostojnejši obliki ter dosegla v gmotnem, kakor moralnem rz tu najlepši uspeh. Prostori kolodvorske restavracije bili so prenapolnjeni in čeprav so se dali lu-ii privatni prostori na razpolago, moralo je mnogo ljudi oditi. Udeležili so se te veselice ne samo najodlič-aejše osebe zgornje - savske doline, nego ljudstvo samo, osobito jeseniška okolica in tavedno delavstvo pokazalo je z mnogobrojno udeležbo svoje s mpatije proti temu najodlič nejlemu društvu jeseniške občine, katero je počelo s svojim sanaosa-vestnim nastopom osredotočiti okoli sebe vse novo, nadebudno in svobc-domis^lao gibanje v naši dolini. — Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda aa Jesenice in Koroško-Belo oil je od starega odoora lžuova sklican na 12 t. m. ob 4 uri popoldne v prostorih katoliškega delavskega društva na Savi. Veh ko nejevolja, osobito med udeleženci naprednega mišhenja vcbudilo je vedenje starega odbors, ki je hotel s svojo net čnoatjo postaviti potrpežljivost narodno-naprednih mož Da pressušnjo. Seseda sta se župnik ZabukovcC m njegov kaplan Z bret pri tej priliki jakc urezala, ko sta mislila, d b io nsš možje Č-.kah na nj bovo milost s< vendar enkrat pr kazati zboro?alcem v spremstvu Petra R zmana in dru-g h hinavcev ter j:h osrečiti s svojo zvehčevđlno bližino. O j so s* odstranili vsi narodno - napredni možje, si na cesti oteph prah s svo-ph čevljev ter podali v gostilno g. Mesarja na Jesenicah, kjer po osnovali novo podružnico za Jesenice, ki ni j bi se posvetila ustanovitvi otro škega vrtca na Jes&nic&h, osobito fe radi tsga, ker te za tako mlado deeo pot na Savo predolga. Koj na mestu izvolil se je pripravljalni od bor ter nabrala precejšnja vsota de narja. Tej novi podružnici želimo tudi mi nnjiepši uspeh — Sama farbarija je bila, ko je kaplanček Z*ortt prerokov** »naskoke liberalcev na klerikalci dne 12. t. m. Mi smo mnenja, d? naskoka več treba ni, ko je padi? število članov kaio išk^ga delavskega društva od szoro 250 na 90, in ko je danes jeseniški »Sokol«, katerega člani so vai svob-donrns-lni samci *e skoro še enkrat močnejši ko katoli ško delavsko drnfttvo. — Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani tata svoj ustanovni ehcd v gostilniških prostorih g Podgorec* v R žoi do lini v nedeljo, dne 19. t. m N* apo redu |e tudi predavanje o h'gi|enskjb odnošsjih v »iivatiščib« in naaoibi nah, predava ČUn društva »Akada mije« g. dr. Ivan Robida. — Akademija. V nedeljo je končal g. £ Gan^l v telovadnic; mestne reiike v Idriji svo.e tretje predavanj« o slovenski literaturi. Svoja predavanja bo o priliki nadaljeval. — V nedeljo, dne 19 t. m., aačne ob 5. uri popoldne g. prof. Jož Reisner s predavanjem o svetlob: (z eksperimenti). V Idriji so doslej predavali: ravnatelj dr. Beuk dvakrat, prof Reisner trikrat, prt f. Pire trikrat in učitel| E Gangi trikrat skupaj torej 11 predavanj Povprečno je bilo pri vsskem predavanju po 600 Jjudf, skupaj torej 6600 ukaželjoega poslušalstva. Le tako vrlo in iz • i ro naprej! — Narodna čitalnica v Škofji Loki priredi dne 19. svečana v društvenih prostorih veselico, ki obeta, sodeč po pripravah, ki se Že dlje Časa marljivo vršijo, biti ena naj- sijajnejših tukajšnjih predstav v letošnjem predpustu. Na programu je večja burka v Štirih dejanjih s petjem in ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina z ozirom na to, da je Čisti dobiček namenjen za popravo gledališkega odra in napeljavo električno razsvetljave v društvene prostore, za člane in nečlane: Numerirani sedeži I. in II. vrste 1 K 60 v.; III. in IV. vrste 1 K 30 v.; ostali sedeži po 1 K; stojišča 50 v. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. — Logaški samci prirede v nedeljo dn* 19. svečana t. 1. v prostorih hotel* Kramar v Dolenjem Lopatcu plesni venček, pri katerem sodeluje arodba c in kr. pešpolka št 27 iz Ljubljane. Ker podvzetni odbor ni štedil niti truda niti stroškov, da zadovolji v vsakem oziru obisboraief*, je pričakovati obilne udeležbe tudi iz ckolice. _ Bralno društvo v Mokronogu nainsnja, da bode za 18. t m. določena veselica teden dni pozneje, t. i. 25. t m- _ Cvetje v snegu« S* vlada mras, še fe so* g a pomlad nas že pozdravlja. Ljubezniva prijateljica naš'ga lista nam je iz K p»nja po slala Srp-k krasnih cvetlic v dokaz, da se je tam že oglasila pomlad. — Poneverjenje. 20 let stara Marija Aužur, hči za ončino Trebelno nastavljenega pismonoše Frana Aa-*urja is Dolgega Brda, je na pošii v L'*i)i prejela iz Amerike poslano vsoto 080 K, » ni denarja odd la adreaatu Ifarija Anžur pravi, da ji je bil denar ukraden; ca *d*j so io zaprli. — Nemška sola v Vojnika pri Celju se razširi v trirazrednieo. Ah so pač sa to zakoniti pego i? Nemških otrok je še sa en razred premalo. — „SavinshJ Sokol11 v Mozirja ima v nedeljo, dne 19 t. m ob 3 uri pop. v »Narodni gostilni« v Mozirji svoj občni zbor, — iiTrgovsko-obrtno dru« atvo ii iurici naznanja, da so sc pri občnem zboru dne 9. t. m. izvolili ter naposled konstituirali kot odbor sledeči gospodje: Jernej Kopač, sve Čar in posestnik v Gorici, predsednikom. Ignac Kovač, trgovec z lesom, krčmar in posestnik v Ajdovščini, podpredsednikom. Rudolf Drufovka, trgovec v Gorici, blagajnikom in obenem tajnikom, Anton Jeretič, Albin Kregar, AutoD Ivanov Pečenko, trgovci v Gorici, Alojz Križnic, kotlar v Kanalu. Lucij an Kovači Č, trgovec in posestnik v Sv. Luciji, G a-brijel G a s p a ri, trgovec in posestnik v Komnu, Fran Stolfa, trgovec in posestnik v Sežani, Fran PrinČič, trgovec in posestnik v Kozani, kot ostalim odbornikom. Društvo se je ustanovilo jeseni 1. 1898. Radi neugodnih političnih razmer se pa isto ni moglo razvijati in to posebno iz razloga, ker se je društvo premalo izogibalo političnih struj. Iz tega stališča se je pri občnem zboru in še posebej pri odborovi seji 13. februarja 1905. poudarjalo, da je društvena naloga v prvi vrsti stanovska in strokovna in da je načeloma izključiti ne le vmeševanje v politično delo, marveč se ima društvo skrbao ogibati sploh priti v dotiko s katero si bodi stranko. Eno najvaŽnej šib nalog ima trgovstvo in obrtništvo na Goriškem, kjer je od njegove organizacije takorekoČ odvisna gospodarska in politična usoda dežele. Goriška de Želna uprava je v rokah Italijanov vsled premoči zastopnikov trgovstva in obrtništva: kajti od 21 poslancev ^ deželnem zboru imajo Slovenci le 1 za stopoika trgov in 9 malega in velikega posestva, (ločim imajo Italijani le 5 za stopnikov malega in velikega posestva in 6 mest in trgov (trgovske-obrtne zbornice). S skrbno organizacijo trgovskega in obrtnega strauu pride sloven ski element gotovo do veljave v onih korporacijab, katere končno odločajo politično usodo dežele. Trgovsko-obrtno društvo bode skušalo priti v dotiko s trgovstvom in obrtništvom sosednih sloveuskih I ronovin in pričakuje od medsebojne podpore boljših uspehov. — Umrl je pn dolgi br>Je*ni jar. Karel SUvik oča trl&skega odvetnika ar. Edvarda Siavika. Morsko zdravilišče za otroke ustanovi posebna -rufba ob morskim ns>brt žtu med Trstom in Koprom. V ta namen «e ie kupita 40 oralov «*«-ta za 72 000 K vlArme Reisende". V Pul;u je policija prijela dva potujoča nemška rokodelska pomočnika _ eden je bil is Gradca drugi pa iz Praske — ker sta napsdla v n< ki hiši dve žeoaki zato, ker jima nmta mogli dati kosila, temuA 20 vin. Sa-rov*žu rta im*la okol> 20 K denarja Umrl je v Kf&iieviei bivši povel|uik 87 polka generalni major ? pok. M Mttnzl pl Munzthal. — Ljubljančan v Belgradu. Kako- oiUmo v »Samoupravi«, je otvcnl v Belgradu agentursko in komisionsrsso p>ssrno Ljubljančan Miioš F Doberiet, katerega srb*ki listi, dasi ni rojen Srb, ime nujejo kot dobrega Srba in zbeg tega toplo priporočajo njegovo pod jetje. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1.) Lovec Franceta Dolenca iz škofje Loke, Andrej Hafner, je obstrelil srnjaka, ki ga pa ni dobil. Tega srnjaka je našel Gregor Porenta, cerkovnik iz Pevna. Žival je ležala v bližnjem gozdu v neki grapi. Prinesel je srnjaka domu, glavo in nekaj mesa je dal užitkarju Tonetu Pikužu, da bi bil k stvari molčal, meso so doma pojedli, kožo je pa poslal Porenta Dolencu nazaj. Obsojen je bil na 10 dni zapora, žena Reza, sinova Juri in Grega pa vsak na 3 dni, Matevž Porenta in Pikuž pa vsak na 5 dni zapora. 2.) Avguštin Žlindra, mesarski pomočnik pri Franu Korenčanu na Vrhniki, je vzel doma iz zaklenjene miznice zlat za 20 K, papirnat bankovec za 20 K in tolar za 5 K... V Jelovškovi prodajalni je tudi izmaknil škatijo cigaret. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. 3.) Fantje na Vojskera: Peter Likar, France Kogej, Jožef Gnezda in Jakob Erjavec so šli po noči 25. kimavca minulega leta pred domače ŽupnišČe, dobro vedoč,, da je šel župnik v Idrijo; metali so skozi okna kamenje, razbili neki čeber in poškodovali vrtni plot. Na vezna vrata, ki se zapirajo na znotraj, so prislonili dve precej močni deski, vlekli za hišni zvonec, da bi prišel kdo od znotraj odpirat, da bi se deske nanj podrle Obsojeni so bili vsak na 6 tednov težke ječe. 4.) Jakob Kokalj, dninar na Britofu, je prišel pred bajto svojega brata, v kateri je tudi nastanjen njegov svak z obdolženčevo sestro. Zagrabil je kes opeke, jo vrgel skozi okno v sobo, v kateri je pestoval njegov brat sestrinega otroka; opeka je razbila šipo in zadela brata v ramo. Na bratove pripombo, Če misli otroka ubiti, je odgovoril, da če ne bo tibo, bo otreka in sestro ustrelil. Razbijal je tudi s kelom po oknih in razbil več Šip. Ropot je zbudil še spečo sestro in njene gamoža, ki sta jela obdolženca miriti. Ker pa le ni odnehal, se je posrečilo svaku mu vzeti kol. Jakob Kokalj je pa začel iznova pobirati ka menje. To je bilo svaku vendar le preveč, udaril je obdolženca s kolom po roki in ga spasno poškodoval. Obdolženec se zagovarja s popo'no pijanostjo, kar pa se mu ni posrečilo dokazati. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe. 5.) Reza Grošelj, dekla, iz Otoč doma, je s ponarejenim pismom preva rila Marijano Brejc iz Bistrice, Češ, da jo pošlje Janez Kralj, Žagar na Lipnici. Na ta način je obdolženka Marijano Brejc osleparila za 60 K. Grošelj pravi, da jc večkrat Kralju rekla, da bo na njegovo ime vzela kak denar v povračilo, ker ji ni hotel nič dati za nezakonskega otroka, ki gaje imela ž njim, a je umrl, on ji je pa baje rekel: „Le daj, če kje kaj dobiš". Obsojena je bila na 4 tedne ječe. — Nepoštena služkinja. Dne 12 t m je g. Marija Vrhuncev« odpovedala služkinji Apoloniji A. službo, katera se je pa z\to oškodo vata s tem, da je pred odhodom pokradla z podstrešja Korbarjevi sluz kinji Manji Starietovi za 8 K obleke, — Nesreča. Včeraj popoldne je podrl iz*oš&e& I?»n Kozjek na kriftpotu Dunajske ceste in Prešernovih ulic sprevodnika Jikoba Du hovmka ter ga telesno poškodoval. — Tatvina. Sinoči je bila klju-čsrakemu pomočniku Iranu Ježovniku v neki gostilni v Kolodvorskih ulioah ukradeta rjava zimska suknja, vredna 30 kron — Kužek pod električno železnico. Včeraj je električni voz povozil na Zaloški cesti nekega majhnega psička. Takoj je prišla po »mrtveca« neka dama s služkinjo, ga favila v rjuho ter ga z veliko žalostjo odnesla za Ljubljanico. Pri oeremo niji »pones ečenca« sta Ženski delali take obraze, da so se očividci smejali do solz. — V nogo se je vsekal Alojzij Lavrič iz L 'škega potoka tako močno, da so ga morali prip; -l|*ti v deželno bolnišnico. Lavnč je b»l v slavonskih šumah. — Pes je ugriznil včeraj popoldne v Bohoričevih ulicah šolskeara učenca Ruo »U Krajnerj*. Pravijo. d% je navadeni pes o*'isel že več fjudi. — Nagajivost. Marija Trška-nova is Hr*<1 baro- ; ®r> metra v mm 8 Vetrovi Nebo 16. 16. 9. zv. 7. 7]. 2. pop. 7440 — 28 (al. STzhodjdel. oblaC. 74« 1—48! brezvetr. | oblačno 746 l 17 j si. svzh. del jasno Srednja včeraiSnja temperatura: —6 6» normalen —0 2«. ~ Padavina i/O mm l1 4 sBsa Jm Potrti žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskrano ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, gospod Avgust Kette c kr. sodni pristav danes ob */4 5. uri popoldce po do>gi, budi bolezni, previden a sve tirni zakramenti za umirajoče, v 60. letu svoje dobe blaženo zaspal v Gospodu Pozemski ostanki dragega rajnika se polože dne 17. febnarja ob 4. uri popoldne n t domače pokopališče k zad >jemu počitku Sveta mafia zadufinica se bo da rovala v ponedeljek dne 20. februarja ob 8 uri zjutraj v mestni 2upni cerkvi. 526 Y Ribnici, 15. februarja li>05 Fani Kette roj. Llnner, soproga. — Henrik Kette, o. kr. davčni pri stav, Ludovlk in Fran Kette, c. in kr. poročnika, Matu da Kette, otroci. i Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo za gorko sočutje cb smrti dragega očeta, oziroma tasta in starega očeta Antona Gregorčiča ter za u de1 e2bo pri pogrebu najtoplejšo zabvalo. 523 Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze tolsžilnega sočutja, ki so nam dofih ob bolezni in smrti na Se prel junije ne nepozabne soproge, matere, stare mat ar o, tete in t a 3 če, gospe Frančiške Špilar od našib sorodnikov, prijateljev in znancev izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zabvalo. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovateljem p ekrasnih vencev ter sa mnogobrojno udeležbo p;i po grebu predrage pokojnice. Posebno se se kaj uajtopleie za hvaljujemo velerodnemu gospoda zdravniku dr Fr. Erženu i& Postojne, nada je prečaatiti duhovščini zahvaljujemo se tudi Mago> odnemu gospodu učitelju V. Engelmartu za veiiko požrtvovalnost pri pogrebu. Bog plačaj! V Št. Petru na Krasu, dne 15 februarja 19o5. 620 Žalujoči ostali. Sprejme so takoj ki ima veselje do potovanja. Kje — pove upravniStve „SIov. Naroda-. • 644—1 2 mizarska pomočnika iiveibsna v stavbenskem in pohištvenem delu in mizarskega vajenca sprejme 517—1 ml z ar. na Bleda it. 73. a dnevno plačo 2 K 40 vin., um aprejma s 1. marcem t. I.. L-tstnorrdnn pisano proSnje naj I se vloie do 25. t. m. na podpisano oblaetvo 518-1 C. kr. okrajne glavarstvo v Radovljici (l*u6nt referat), d rte 15 B'p?sn» 1905 Pristen Lepo meblovana Lesečna soba s posebnim vbodom, se takoj odda na Francovem nabrežju h±. 7, III. nadstropje. 4U7 2 Stanovanje z 2 gobama, kubinjo itd., se odda za majski termin. Vpraša se na Dolenjski cesti ,,pri Ribču"._459-3 £Wodni salon gersin nahaja se 4'>y—5 Mestni trg št. 3. preizkušen na deželnem kemičnem preizkuševalcu za živila v Ljubljani. Razpošilja v vsaki množini IVAN MALI v Škofji Loki. 238-U Pogrebno društvo l2i „Marijina bratovščina" naznanja 8 tem svojim moškim članom, da 8e bo vršil občni zbor prihodnjo nedeljo, dae 11). svečana točno ob 10. uri d9pol4ne v ..Mestnem domu" na Cesarja Jožefa trgu. DNEVNI RED: 1. Poročilo predstojnika. 2. čitanje zapisnika lanskega obč. zbora. 3. Poročil«! računskih preglednikov. 4. Volitev 3 odbornikov in računskih preglednikov. 5. Posamezni nasveti društvenih članov. S tem se opozarjajo člani k mnogobrojni udeležbi. Društveni odbor„Maijine bratovščine". Razpis službe. Mestna občina radovljiška razpisuje službo občinskega redarja ProSoje s popisom življenia in spričevali naj se pošiljajo do dne 25. sve* čina t. I. na občinski urad v Radovljici. 606—2 I Pozor! Pozor! | I Podružnica avstr slikarjev, pleskarje!, loščarjev io sorod, strok v Ljubljani § 1 priredi oltoto, clfM«<* 18« r^li*ro»iffr« *. 1. 525 = v prostorih starega strelišča === ^plc5ni ucneel^. *- Sodelovala bo godba na lok (Non plus ultra). Za£et«»li ob 8. ari zieffr. ¥mopn«nii x» «§«'t»o 1 14 Podpisanec sem kot znan gostilničar prevzel gostilno ter bom po stregel z najboljšim cvičkom in najfinejšo rebulo, dvojnim marčnim Gossovim pivom ter z gorkimi in mrzlimi jedili. Na razpolago bom sK imel tudi več vrst desertnih vin. ~ K obilni udeležbi vabita najvljudneje Josip in Cvetka PLnkar. T Skladišče Lepo stanovanje ali primerna delavnica za mizarstvo se išče bodisi za takoj ali pozneje. Kdo — pove upravništvo „Slov. Narodaw. 498—2 TrpvsH s primerno Šolsko izobrazbo, ne pod 14 let star, se gprejme takoj v trgovini z mešanim blagom 503—2 Jakob Petroveič v Trebnjem. i 1 t ter in"lydrlo\»nJr^ :j~7 vse lasne konfekcije se priporoča in daje na posodo mičce baroke za predpust izdelovalec FRANC ZUPAN specialist aa lasna dela Križevniške ulice 8t. 4, II. nadstr. Fme marmelad?? Ponujam brezhibna kakovosti vkuhano aadja, svetlo in goilo j.j. reaitnje, fratr^lco aa.*x rr«eii:o posme poatai'o, ce odpoaljera najmanj 6 g tiste vrate za marelena marmelada, slatorumena \ marmelade is pomeranč , citrun , I br»-akev, trnj. grozdičja, Bipe.ja, | be*tfa, borovnic, bruenic in ringlot j marmelada is ribeaa in malin........ 1 40 melanša, uajf. jabolčnn.......... —80 marmelada, čeApljeva udelaua a sladkorjem . —.68 maliućfev bok i lekarn'rako blago)...... 1.40 paradajzarjev aok 1 litrska posoda..... 1 — ćeaplje praaene 1 ,, ..... 1' — grah, mlad, selen i ,, ,. . —t?o »/a „ „ ..... —44 Neugajajoče viamem nasaj, če te vrne t obratno pošto franko. Za večjo porabo posebne oferte. Pod i vsaka vrsta 10 h sa kg več. 3 3_4 Scheinbergerja tvornica konserv vku- hanega sadja na parno silo 9§a-] DUMAJ, XMI Gur-kgaase 3. v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob ic vseh pritiklin, se s 1. majem t. 1. oddt v Skofji ulici št. 15. \ VeČ istotam v parterju na levo. Sprejme se takoj spreten 475-t l>OVO! Ivan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zan malo tem bolj. ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa V predgovoru Cankar reagira na znano kr»tiko o svojem dela ,,Hi§a Marije PomočDice 1 in brani Rv>je umetniško stališče. Izza Prešernove .Nove pi-sarije1 ni bila pozneje več napisana nobena boljfta m ostr?j*>a satira. Da se je pokazal Cankar ianova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni ».reba pondarjati. Knjiga ja izSJa v elegantni opremi, z izvirno r;sbo na naslovnem hstu. 23—18 Cena: bros. 2 K; po poŠti 2 K 10 v ; eleg. vez. 3 K 20 v; po pošti 3 K 30 v. Založništvo Z. Schwentner v Liubljani Prešernove ulice št. 3. Ivan Kravos, sedlar, G-orlca Stanovanje" obstoječe iz sobe in kuhinje ter prilik lin v bližini sodnijskega poslopja, se odda s 1. majem. 400-io Več se izve Cigaletove ulice si 3. lAče se izurjena natakarica z dobrimi spričevali, vešča slovenskega in nemškega jezika ter dobrega a lepega vedenja. Ponudbe na upravništvo Bfi Naroda". 5<4-2 Stenografa oziroma hitrega pisarja z \t\ slovensKo in nemško pisavo, sprejme* takoj. Plača po dogovoru. ])r. Janko JamSek odvetnik v Litiji. 499-3 Jfaifinejše, vedno sveže pustne krofe kakor tudi vse druge slaščičarske izdelke priporoča slaščičarna J. GOTTHAR Ljubljana, Stari trg št. 6 olajšujejo kašelj. razkrajajo 369- ■ javne prostovoljne dražbe zemljišči vlož. štev. 47 k. o. Petersko predmestje II. del V soboto dne 25 februarja 1905 zjutraj ob 11. uri vršila se bo javna prostovoljna dražba gospodu Josipu Petriču, posas' Ljub jsni, Martinova cesta h. št. 20 lastnega hiŠuejra posestva vlož - | k. o. Petrsko predmestje II. del. Hiša je novo zgrajena, leži ua jako ugodnem prostoru, ima celo vTffc * ] dvoran, skladišč in kleti, in je uporabna tako za raznovrstna podjetja, im tudi za stanovanje. To hišno posestvo je sodno cenjeno na 55.763 K in znaša tudi cena 55.763 K. Na hiši je vkujiženega posojilničuega posojila 45.000 K, kateri znesek ^ more ostati tudi Že po prodaji na hiši vknjižbi Sploh ostanejo vsem vkujUctrt upnikom njih pravice nedotaknjene. Ostali dražbeui pogoji 80 vsakemu na vpogled v pisarni d/. Josipa Furla^ odvetnika v Ljubljani in v podpisanem uradu med uraduum urami. Prodajalec g. Josip Pctrič si pridrži pravico, da spiejme v teku 3 *iui storjeni dražbi euega od obeh najvišjih ponudnikov ali pa nikogar. V Ljubljani, 15. februarja 1905. substitut e. kr. notarja Ivana Plantana kot sod k.»io»**rJ| ...Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuj«* In prodaja VBe vrate rent, nastavnih piBem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. AUHjjsSil knpHal 14 fl.OOO*OGO.— Za«en|avi In 6kskonplu|i Dajt prethijme Da vrednostni papirje. izžrebane vrednostno papirje in 22«. v-a.r-u. e ore proti vnovCuje aapale kupone. lc-va.rzr^i Irsgro.TDl. Vinkuluje in devinkuluje **fOjašk© ienittiinske kavcijo. (kJJT Kntat>ua|»A laa laskat«««* anvsale. ~- v tekočem računu ali na vložne knjižice protj ugodnim obrestmi. Vloženi denar obrestaje oj dne vloge do dne vsdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj ic ^dg-ovoroi arednis : O r IvanTavia". F/attiira *n tiik .Narodne tiskarne* 12 07 415 D++C