S«. 39 Izhaja, izvzemSi pondeljei. vsak AsiSkega št. 20, L nadstropje, pisma se ne sprejemajo, rokopisi Anton Gerbec — Lastnik tisk znaSa za mese L 7.—, 3 mesece L Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. tirati en H ulica sv. FranCUka ajo uredništvu. Ne ^ ajatelj in odg •*« a t it.—' tiskarne Edir ^ . 32.— in celo lou L 60.—. itn ta uprave it 11-57- Posamezna Številka 20 cent. Letnm XLvm Posamezne Številke v Trstu ta okolici po 20 cent. — Oglasi se >a£unaJo v Brokosti ene kolone (72 mm.} — Oglasi trgovcev ta obrtnikov tm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se poSilJajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredni&tva in uprav« 11-57. francoske delegacije za zavratno ter oči- *« *" w ■ m % f y*i _ Za kulisami vzhodnega vpraJanJa,^^^^ as te turške «afere »je tudi ^ sveto zatrjeval, da on ničesar ^foronrl Sdrala Franciia - ,. -_____i'xri___o« Med raznimi nadlogami, ki tarejo povojno Evropo, jc tudi zamotano vprašanje Ture je ali takozvano orientsko vprašanje. To poslednje je pravilnejše rečeno, ker se to vprašanje ne tiče samo Turčije, ampak še mno^o diugih držav. Razume se, da so pri rešitvi tega vprašanja zainteresirane predvsem države, ki leže ob Ornem morju ali pa, ki meje na Turčijo. Razen teh na-naravnih zr.interesiran^ev pa so tu še zapadne velesile, ki imajo svoje takozvane interesne sfere po turškem in azijskem ozemlju. To sta zlasti Anglija in Francija. Turčija je bila med premaganci in kot taka je bila prisiljena sprejeti mir, ki so ji ga diktirali v Parizu zapadli mogočnjaki. S podpisom sevreške pogodbe je bila Turčija etnejeaa na razmeroma majhno ozemlje, ki je bilo poleg tega obteženo z ranimi «terjatvami* zmagovalcev. Grki so se polastili maloazijskega obrežja, a Angleži so se v-sedl ob Dardanele in Bospor ter se pripravljali, da utrde svojo pozicijo svetovne države. Vse bi bilo prav in v redu, če bi ne bilo prv ič Keir.al paše, ki se ni hotel udati d k-tatu zmagovalcev in če bi ne bilo Rusije, ki trka zopet ob vratih Evrope ter zahteva temeljne pogoje svojemu razvoju in življenju. Prvi upor proti sevreškemu diktatu se je zaključil s pogonom Grkov iz Male Azije. Jasno je, da bi se ne bilo Kensalu paii nikoli posrečilo iako temeljito uničit'-sevreško pcSgodbo, če bi bil imel proti tebi združene zap^dine zaveznike. Toda ti $o bili v turškem vprašanju prav n.es£ravlijvo ne složni. Francija je imela povsem drugačne interese v Mali Aziji nego Anglija, Anglija ji je bila takorekoč na potu. Zato je Francka zai hrbtom Anglije in ostalih zaveznikov sklenila s Kemal pašo posebno mirovno pogodbo ter na ta način priznala Angorsko vlado ter zatajila svoj podpis pod sevresko pogodbo. Svoj čas j-e to dejstvo vzbudilo na Angleškem velika,nevoljo in razburjenje, da si ni tedaj še nihče pričakoval, da se bo gršk* pohod, ki so ga Angleži podpirali, ictko klć-verno končal. Kar se tiče Italije, je jaar.o, da se je potegnila ^a Turke v očigled nasprotju med njo in Grčijo. Italija je sila ljubosumna na svoje stališče sr^ozemske vlasti in je zato. s prek m očesen sledila širjenju grške posesti. Pri lakih okoliščinah ni nič čudnega če je prišle do mudanjskega provizori'neg? dogovora, ki je priznal Turkom skoraj vse zahteve. Angleška politika v Turč ji je doživela občuten udarec in to po veliki zaslugi Francije, ki je tudi v Mudanji igrala kaj dvoumno vlogo. Francozi so se pogajali skupno z zaveznki v Mudanji ter formalno podpirali angleike teze, a skrivoma so se pomenkovali s Kemal pašo ter na ta malo lojalni način minirali delovanje angleške komisije. Diplomatična borba med Vzhodom in Zapadom se je nadaljevala v Lausamr. Toda nobena konferenca ni pokazala še take slabosti zaveznikov kakor ta. Slednjič se je konferenca razšla, ne da bi bilo prišlo do kakšnega zaključka. Ismet paša ni hotel podpisati pogodbe, ki so jo zavezniki csporazumno* sestavili, ampak odpotoval v Angoro, ker baje ni hotel prevzeti odgovornosti. Narodna skupščina v Angori naj odloči v tem vprašanju. Predno preidemo še k nadaljnim izvajanjem glede konference same, je dobro če ugotovimo za kaj se gre pravzaprav pri tem Grientskem vprašanju. Res je, da stoji ■v ospredju vprašanje Mezopotamije, Mos-sulskih petrolejskih vrelcev in še nekaj manj važnih vprašanj glede krščanskih manjšin v Mali Aziji itd. Toda jedro vsega vprasaija so morske ožine, ki vežejo Črno morje s Sredozemskim morjem, ki vežejo velik del Azije z Evropo in kar je poglavitno, ki vežejo Rusijo z zapadom. Crno inorje je vencLar-le edino morje Rusije, ki nikoli ne Lirarzne. Zato je vprašanje morskih ož"n življensko vprašanje Rusije. To ni slučaj, da se boii Rusija že preko sto let za posest Carigrada, to se pravi za posest morskih ožin. Angleži pa hočejo stalno razorožitev ožinskih skalnatih pečin ter prost prehod vojn "m ladjam. In Turčija se temu upira ne toliko v obrambo svoje suverenosti, ampak zato, ker stoji za tem Rusija. Rusija ne bo in tudi ne more nikoli pripo-znaii privilegirano stal šče Angine v morskih ožinah. Zakaj jasno je, če obvelja angleška zahteva, tedaj bo tista velevlast gospodarica na Črnem morju, ki ima najmočnejšo mornarico. Rusija se pač ne more prištevati k pomorsk'm silam s tistimi par starimi škatljami, ki jih je rešila iz cari-stičnega poloma. Iz teh razlogov zamoremo sklepati, da je nesporazum med Angleži in Turki glede morskih ožin pripisati vplivu Rusije. Oči-vidno so Turki pogodbeno vezani z Rus jo, da ne podpišejo nobene pogodbe brez soglasja Rusije. Zato se je lausannska konferenca morala končati z neuspehom. S tem pa je ustvarjen silno kritičen položaj. V interesu Turkov kakor tud: zapadnih držav pa je, da ne pride do popolnega preloma, k"r bi se mora! končati z vojno, ampak da se pustes še kakšna vratca odprta. Posebne važnosti je to vprašanje za balkanske dlržave, ki bi bile direktno prizadete v slučaju spopada. Kakor ves čas ^ a____^^^ ^___________w _ na lausannski konferenci igrala Francija ne v^T^^^etju pariških poltikov in da se svojo samostojno vlogo. Posebno jasno j® on v slučaju, da je to res, odpove vsem na_ prišla ta resnca na dan, ko je turška dele. j Aaljnim pogajanjem. Prelom med Anglijo in gacija odklonila podpisati lausannsko P°- Francijo se je zdel neizogiben in že se je godbo. Po prelomu torej je prispela iz Pa- g(yVOri\ je prego- Francozi potegujejo, da bi pregovorili vorila Bolgarijo, da se ta pridruži bloku Turke ^ ^ Morda se momentano držav, ki bi bile: Romunija, Jugoslavija in ^ šlj predaleč s svojim mac- Turcija V ta blok naj se pr tegie po moz- chiavellizmom, ali pa pričakujejo ugodnej-nosti tudi Rusija. Bolgarski poslanik v Pa- - . ^ nadaljevanje prejšnjih rizu, gospod TodJorov, bi se imel podati s cnfetk svojim srbskim tovar šem v Moskvo, da bi ." . . , .____: , _ se odstranila napetost med Rusijo in Ro- ^t^ munijo glede BeSrabije. Ker pa je zelo ^asanr«. 2W ^j l^i verjetno da bo Rusija v b^tabskem ^^ snur^skega P^eljmka, ^aj se ^" vprašanju nepopustlijva, se je Francija ladje obvezala, da bo držala v šahu Romunijo, 2^>o v 24urah, sicer bo porabil sik>. če se Rusija ^javi, da priskoči Turčiji na zavezniki se niso prestrasil 1 tega pomoč v slučaju izbruhi angleško-turške ultimatuma m Turki n« izvršili svo7e vojnc grožnje, ampak stvar potlačili. Nekateri Te govorice so precej neverjetne, ven- govore, da so Nemci svetovali Turkom U dar niso brez podlage. V Lausanni so si klavemi ultimatum. Koliko je na tem res- Francozi zelo prizadevali, <*a bi pridobili O^e se ne da dognati. Skoraj gotovo so Pilijo zase. Prišel bo čaiS, ko se nam bo ta Turki poskušali z devizo: «če gre, gre, če •del povojne evropske politike razkril v ne. tU(di dobro*. vsej nagoti. Eol jševiki in Francozi so se v j Orientsko vprašanje nam dokazuje, da Lausanni znašli v bratskem objemu. Ra- se nahajamo na ptiedvečeru definitivnega z utrni j "vo je, če si želi Pcincare in njegovi, preloma med Anglijo in Francijo. Francija da bi se Anglija zapletla v kakšne pusto- je z ruhrskim pohodom dokazala, da hoče krvščine na Vzhodu, ker b; imeli Francozi iti svojo pot in se hoče popolnoma otresti potem prosto roko napram Nemčiji. Te vsakega angleškega jerobstva v še tako francoske spletke so že precej starega iz- mili obliki. Svojo pot hodi tudi v orient- vora in Angleži so to stvar še več časa zavohali. Na vse te govorice je umevno, da so vsi z napetostjo pričakovali, kaj poreče An-gl ja. In Lord Curzon je označil postopanje skem vprašanju in če so tiste govorice glede Rusije le na pol resnične, tedaj nam utegne prinesti bližnja prihodnost presenetljive novice glede razvoja svetovne politike. Italija Konferenca za Južno železnico — Prihod ogrske delegacije RIM, 14. Danes je prispela pod vodstvom bivšega finančnega ministra Te-leszey-ja ogrska delegacija za konferenco za Južno železnico. Konferenca se bo otvorila jutri. Kardinal Bacilieri umri VERONA, 14. Danes ob 13'40 je umrl veronski nadškof kard&ntal Bacilieri. tniru Cvitajo pismo, da ga prečita. Ko je načelnik dr. CvitaS hotel čitati pismo, je invalid izvlekel revolver ter oddal takoj na dr. Cvi-taša tri strele. Dva strela sta zadela, tretji je šel mimo. Dr. Cvitai se je takoj mrtev zgrudil na tla, morilec invalid! pa je pobegnil. Morilca dosedaj še niso moglFprijeti. Dr. Cvitaš je star 42 let in je bil svoj čas okrajni sodnik ▼ Glini. Morilec je invalid Matija Tkalčec iz Koprivnice. Morilec Tkalčec pa je izvršil tudi v Koprivnici dvojni umor 9. t m. Tam je zaklal z nožem vdovo Magdo Trube 1) in njenega 12 letnega sinčka Fraaja. Po umoru, je Tkalčec obe žrtvi posadil na posteljo in zažgaL Umorjeni predstojnik invalidnega oddelka dr. Cvitaš zapušča vdovo in štiri otroke. Policija zasleduje morilca, a ga doslej še ni mogla izslediti. O zločinu v Koprivnici se nadalje poroča: V noči od 9. do 10. t m. se je pojavil v hiši Jugoslavija Priprave za izpraznitev zasedenega ozemlja. BELGRAD, 14. Tekom predvčerajšnjega dneva so bile v mraisLislvu zunan>ih zadev posestnice in vdove Magde Trubel požar. Go-važne konference glede izpraznitve še od Ita- j reti je začela šupa ra seno. Ko so šupo poga-lijanov zasedene tretje dalmatinske cone in sili, so gasilci iskaK vdovo. Sosedje pa «0 S vsaka. Kakor hitro je prišlo iz Rima oficijelno kmalu zapazili, da tudi v Hiši gori. Skušati so poročilo o parlamentarni ratifikaciji sanilmar- priti v hišo, toda vrata so bila popolnoma za-geritskih konvencij, so bili pozvani v Belgrad hapljena. Ko so s sik» vdrli, so zapazili, da general Miiić, admiral Priča, univ. profesor na gori postelja, a V postelji ao našli mrtvo 44-zagrebški univerzi dr. Šilović in univ. profesor letno vdovo Magdo Trubel in njenega sinčka dr. Rasić. V 'Belgrad je bil tudi poklican dr. Franja. Kdo je bil morilec, ljudje niso mogli Matko Laginja kot predsednik posvetovalnega! doznati. Splošni sum pa je padel na nekega odbora. V uradu pooblaščenega ministra Lj. n;enega sorodnika. Kakor sedaj zagrebški listi Nešića je bila od 11. do 12.30 dopoldanska, javljajo, je morilec invalid Tkalčec. konferenca, ki je razpravljala o tehničnih od-> Vprai*|e jniae redbah, ki ^JZ^L^dTJ'fL^^ BELGRAD, 14. V predsedstvu ministrskega Te, konferenci ,e pnscstvoval tudi talijanski mU ^ ^ '^^J^n^ ^^J konll renca, ki se je bavila izključno z vprašanjem . A j. . , -. . • • t i. . južne železnice. Konferenci so prisostvovali je prisostvoval tudi pooblasčem mmister Ljuba ministrski predsednik N. Pašić. min. financ Nešič, ki je podal zelo izčrpno poročilo o de- dr Sto^adinović, šef oddelka za izvršitev med-bati v rimskem parlamentu glede izvršitve narodnih pogodb dr. Otokar Rybaf, pomočnik rapallske pogodbe Ministrski svet je na>to ^stra saobraćaja Branislav Av^amović in razmotrrval vsa potrebna navodila za izpraz- naLČelnik oddelka za trgovino in industrro To-ni'ev tretie dalmatinske cone m Sušaka od dorovič. Na tej konferenci je bilo definitivno stram Italijanov Od ministrstva zunan-ih zadev formuiirarlo staliiče jugoslovenske vlade, ka-izdelana navodila je ministrski svet odobrd. tcro ima zastopati jugoslovenska delegacija na Navodila se izroce jugosl. komisiji. K«nwija rimski konferenci dne 20. t. m. Kot delegata obstoječa iz gon omenjenih članov, odpotuje za to konf«>e kazenskega zakona ter dek je vzbudil v mestu lakoj veliko senzacijo, obavlja smrtna kazen radi veleizdaje. V urad komisariata za socialno skrb, ima- Vseftuje 42 členov o zaščiti življenja držav-lidni oddelek v Markovem trgu je-prišel ob nega poglavarja in ministrov, o ogrožanju 11. dopoldne neki invalid in izročil dr. Ljubo-, republikanske vladavine, izdaji vojaških vijo dr. Rašina, so poklicali iz Pariza specialista profesorja Babinskega, ki bo te dni prišel v Prago. Strog zakoa proti notranjim sovražnikom Čehoslovaške PRAGA, 14. Cehoslovaška vlada je predložila parlamentu načrt zakona za zašč to države. Zakon govori o izenačenju avstrijskih in Ggnskih zakonov, ki veljajo šc da- tajnosti, nedovoljenem izvažanju blaga in nasilju proti narodom in veram. Zadnji odstavki zakona določajo kazni radi finančnih špekulacij v inozemstvu in govore 0 ukrepih proti povrnitvi Habsburgovcev. Rezultat ljudskega štetja na Češkem PRAGA, 14. Končni izid prvega ljudskega štetja na Cehoslovaškem je naslednji: Dne 5. februarja 1921 je imela Cehoslovaška 13,611.340 prebivalcev, od teh je bilo 13,300.000 čeboslovaških državljanov, 238.900 pa tujezemcev. Po narodnosti je bilo 8,700.000 Čehoslovakov, 3,100.000 Nemcev, 747.000 Madžarov, 461 tisoč Rusinov, 180.500 Ž'd!ov, 75.800 Poljakov in 23.000 faznih drugih narodnosti. Po veri je bilo 10,384.000 rimskih katoličanov, 992.000 protestantov, 724.000 brez vere, 535.000 pristašev takozvane češke narodne cerkve, 353.000 judov, 532.000 gršk h in armenskih katoličanov, 73.000 pravoslavnih, 18.000 prdpadnikdv raznih drugih ver. Na kvadratni kilometer je prišlo 97 oseb. Posestva nadvojvode Friderika na Čehoslo-vaskem. PRAGA, 14. Vrhovno upravno sodišče je zavrnilo pritožbo nadvojvode Friderika radi zaplembe njegovih velikih posestev. Rusija Čioerinove izjave o konferenci ▼ Lausanni — Vptfašacje morskih ožin — Odnošaji med Francijo in Anglijo PARIZ, 13. Pred odhodom iz Berlina je imel Čičerin pogovor z berlinskim poročevalcem «Matkia», kateri mu je postavil tri vprašanja: 1.) ali smatra., da bi mogla zopet izbruhniti vojna na vzhodu; 2.) ali mu more kratko pojasniti politiko, ki jo je vodila Rus'ja v Lausanni; 3.) kako si predstavlja bodoče odnošaje med Rusijo in Francijo. Na prvo vprašanje je Čičerin odgovoril: «Smatram, da se bodo diplomatska pogajanja najbrž nadaljevala. Razni udeleženci konference, ki se ne boJo več kontrolirali kakor za zeleno mizo, bedo skušali z vsemi močmi vsak s svoje strani in za lastne interese vplivati na Turčijo. Ali pride po vseh pogajanjih do loč'tve, ali pa do sklenitve splošne pogodbe, ni mogoče predvidevati v tem hipu. To bo odvisno od razvoja pogajanj. Na drugo vprašanje je odgovoril Čičerin: Rusija je bila izključena od razprave glede vseh vprašanj, izvzemši vprašanje morskih ožin. V tem vprašanju se je Rusija našla pred sklepi, ki so jih velevlasti že zdavnaj sklenile. Po padu cairizma je bila Anglija proglasila za načelo svoje svetovne politike odpretje morskji ožin za vojne ladje, in mnogi angleški državniki so ponovno podajali izjave v tem smislu. Eden med cilji angleškega imperializma je b'l tadi ta, da si zagotovi svojo nadvlado v Črnem morju s tem, da otvori morsko ožino za vojne ladje. Francija in Italija sta šli za Anglijo. Načelo, da se mora otvor'ti dar-danelska ožina za vojne ladje in da se mora demilitarizirati, so zavezniki ponovno poudarjali in se spominja t ur Ji v spomenci pariške konference z dne 23. septembra, katera je vzeta za podlago konference v Lausanni. Že davno pred konferenco v Mudaniji je Mustafa Kemal, dia bi se pomiril z Anglijo, obljubil, da bo pristtal na to načelo. Ruska 'delegacija je imela torej v Lausanni pred seboj že zdavnaj določen sistem. Rusija je proglas'la nasprotno načelo, in naš namen je bil prepričati javno mnenje vseh držav, da moreta samo zapretje dar-danelske ožine za vojne ladje in ohranitev absolutne turške suverenosti nad tem o-zemljem privesti do miru na vzhodu in tvoriti podlago za nvrno rešitev spora. V Franciji in Italiji so mnogi vplivni krogi že razumeli, da jim odpretje morske ožine, k' izroča Črno morje najmočnejši pomorski državi,, ne prinaša nikakih koristi. Tudi v Angliji je poleg delavske stranke tudi liberalna stranka mnenja, da pelje sistem lorda Curzona do novega oboroževanja in novih vojn'h nevarnosti ter novih troškov. Samo zapretje dardanelske ožine more privesti do miru in skrčenja oboroževanja. V Turčiji ni več nikogar, ki bi ne razumel, da je zapretje morske ožine neobhodno potrebno za varnost Carigrada. Prpravili smo tla za rešitev tega vprašanja v skladu z našimi najbližjimi nameni. Na zadnje vprašanje končno je odgovoril Čičerin: Čim bo splošni položaj dovolil, bi bilo v interesu obeli držav zaže- 1 j ivo, da bi se vzpostavili redni trgovski odnošaji, to je, da bi se imenovale trgovske delegacije v obeh prestolnicah. Razvoj odnošajev med obema državama pride potem postopno. Na vprašanje, kaj misli s splošnim položajem, je Čičerin odgovoril, da je pozornost Francije v času sedanje* krize obrnjena na druga vprašanja bolj kot na vzpou stavitev odnošajev z Rus'jo. Razen tega pušča politični položaj v srednji in vzhodni Evropi odprta vrata za incidente, ki bi lahko odi hipa do hipa privedli do zaplet-ljajev. Romunska Turška mirovna delegacija ni še zaprstila Bukarešte — Pogovori z romunsko vlado BUKAREŠTA, 14. Vsled velikih snežnih žametov ni mogel Izmet paša nadaljevati potovanja v Carigrad. Brattianu jc imel ž njim pogovor ter ga nagovarjal, da bi podpisal mirovno pogodbo. Ministrski predsednik romunski je skl cal nato poslanike zavezniških drŽav, da jim poroča o uspehih tega pogovora. Pogajanja s turško delegacijo se nadaljujejo. Bolgarska Bolgarska za politiko miru — Prizadevanja za znižanje odškodninskih dolgov SOFIJA, 14. Na.jvišj: svet agrarne stranke je izrekel priznanje vladi za njeno miroljubno politiko napram vsem državam. Po proučitvi odškodninskega vprašanja je isti svet sklen'1 priporočiti vladi, da bi iz-poslovala za Bolgarsko znižanje repara-cijskih dolgov, nakar bi šele država lahko nudila zadostne garancije za izpolnitev obvez, ki jih je prevzela z rarovno pogodbo. Svet se je tudi odločno izrekel proti vsaki novi vojni in za udušenjc vsa kega nemira v notranjosti. Medtem je tudi državni komisar za reparacije izročil zavezniški komisiji poslanico, kjer je opisan gospodarski n finančni položaj Bolgarske in ki vsebuje tudi prošnjo za hitro in konečno ureditev vprašanja bolgarskih odškodnin. V odgovor na to poslanico je zavezniška komisija povabila bolgarsko vlado na pogovore, kjer se bo natančno proučila ta zadeva. Komisija je pa že v naprej zahtevala, da vpiše Boi-garska tudi dbhcidke carine v davčne liste kot garancije za vojno odškodnino. Znaki kažejo, da bodo posebna pogajanja do-vedla v kratkem db zadovoljivega uspeha. Francija. Zanikanje vesti o francesko-rushih trgovskih pogajanjih PARIZ, 14. Iz uradnega vira se zanika vest, da je Francija poslala v Rusijo gospodarsko in finančno misijo pod vodstvom Oe Cons'ja. Vtis Bonar Lawovih izjav na Francoskem PARIZ, 14. Francoski krogi ne kažejo preveč zadoščenja nad Bonar Lawovimi zjavami v spodnji zbornici. Lasti podčrto-jejo prisrčnost govora, poudiarjajo pa, da se prvi angleški minister še ne zaveda točno položaja, v katerega je spravilo Francijo zadržanje Nemčije po podpisu miru. Anglija Angleški kralj in «lačni popotniki* — Ki al je v govor ob otvoritvi nove parlamentarne sezije LONDON, 14. Gibanje brezposelnega delavstva v Anglij; zavzema vedno obsežnejše mere, m tudJi kralj je imel zaradi tega že par incidentov. Nedavno mu je vrgel — kakor znano — neki brezposelni delavec berglo pred avtomobil, včeraj pa, kof je kralj šel v parlament, da otvori novo parlamentarno sezijo, so ga spremljali «lačni popotniki* (brezposelni delavci). «Lačni popotniki*, katere so spremljali močni policijiski oddelki, so demonstrirali pa glavnih mestn h ulicah in so nato priredili zborovanje v Hyde Parku. Kralj je v svojem govoru v westmin-sterski palači omenil tudi vprašanje brezposelnosti, poudarjajoč, da je treba oživeti industr"jo in posvetiti večja pažnjo poljedelstvu, toda njegove izjave so bile pre-splošne, da bi mogle zadovoljiti brezposelne množice in laburistovsko stranko. Glede vnan je političnega položaja jc kralj posvetil največjo pažnjo rinhrskemu vprašanju. Poudarjal je, da je angleška vlada ponud la zavezniškim vladam zelo važne koncesije glede njihovih dolgov v Angliji, samcu da bi tako pospešila rešilev odškodninskega vprašanja. Toda do sporazuma, žal, ni prišlo, in francoska in bel-g jska vlada sta se dali na izvrševanje svojega načrta, p:odpirani tudi od italijanske vlade. Moja vlada — je izjavil kralj — ne more sodelovati pri tej akciji, postopala pa bo tako, dia ne povzroči še več j h tež-kcČ med zavezniki. Glede konference v Lausanni je kralj obžaloval, da so Turki v zacfnjem hipu odklonili podpfs pcgodbe kljub dokazom zavezniške spravljivosti :n kljub velikim koncesijam, na katere so pristali. Kralj je v svojem govoru vend'ar izrazil upnnjc, dia se bo angerska vlada Še odločila na podpis pogodba, ko spozna njeno vrednost, ki nudi možnosit vzpostav.tve traj-nega miru na vzhodu. Gloie angleških dolgov v Ameriki jo kralj izjavil, da z veseljem sprejema predlagano rešitev, angleški narod hoče izpol niti svoje obveze. Spodnja zbornica odobrila odgovor na pre. stolni govor — Izjave Bonar Lav;a in lorda Curzona: vsake posredovanje v francosko-nemškem sporu za sedaj nemogoče LONDON, 14. V spodnji zbcrn ci se je danes vršila razprava o cdgovoru na pre-stolni govor. Ob tej priložnosti sta govorila tud' ministrski predsednik in minister vrtanjih stvari. Ministrski predsednik Bonar Law je ugotovil izboljšanje; angleškega gospodarskega položaja in je naznanil objavo bele knjige o pogajanj h s Turčijo, iz katerih je razvidna volja Anglije, da prepreči vojno. Glede ruhrskega vprašanja je Bonai Law na široko razlagal, kako je prišlo <Č3 tega, da je bil angleški načrt za ureditev odškodninskega vprašanja odklonjen. Glede potrebe moratorija so se vs' strinjali, toda Francija je zahtevala tudi tekem moratorija plačila, ki so iih angleški strokov. V Trs««, du 15. Mbnueja 1923 ftjaJki predvidevali 5e-le po poteku moratorija. Počncart je zahteval zaloge v ruhr-iki kotlini, io Anglija je to zahteva odklonila ne zaradi tega, ker bi ne hotela izvajati pritiska na Nemčijo, temveč zaradi tega, ker m hotela obremeniti Nemčije preko njene moči. Glavni razlog, da je Francija odklonila angleški načrt, obstaja v tem, da se je Francija bala za svoje* varnost v s luč ju skrčitve nemškega dolga na dve miljardi in pol, ker Nemčija bi se resila dolgov že v 20 letih in bi postala kmalu tako močna kakor pred vojno. Bonar Law je v evojem govoru s posebnim poudarkom večkrat ponovil trditev, da je Francija razen zasedbe ruhrske kotline zahtevala tudi plačila tekom moratorija, priznal je pa, da je ugotovil v Parizu, da bi nobena vlada ne mogla dobiti zaupnice francoske zbornice, če bi ne pristala na Poincarčjeve zahteve, ker so zahtevane svote potrebne za uravnanje francoske bilance m ker so vsi Francozi v strahu za; svojo varnost, če Nemčija postane dovolj močna, da lahko plača. Ministrski predsednik je nadalje poudarjal, da je ponud'1 razveljavljenje francoskega in italijanskega: dolga v zameno za sprejem angleškega načrta in je pripomnil: Kakor Asquith sem se tudi jaz ve dne smatral za iskrenega prijatelja Francije in ne vidim v ruhrskem ped je t ju nič vzpcdbujevalnega. Ker pa je Francija ubrala to pot, je prisiljena, da pride dio dna. Glede angleške vojske v Porenju je Bonar Law izjavil, da ne ve, ali bo mogla še poroča, da pojde Seipel iz Belgrada v Prago, kjer bo prisostveval pogajanjem za sklenitev trgovske pogodbe med! Čehoslovaško in Avstrijo. Bedno stanje bivše cesarice Zite. DUNAJ, 14. Bivša cesarica Žita prebiva sedaj v San Sebastianu. Stanuje v nekem predmestnem hotelu tretjega razreda. Denarna sredstva so ji popolnoma pošla in je morala že več dragocenosti prodati, da se preživlja. Avstrijski plemiči in monarhisti so uvedli akcijo, da zberejo večjo svoto denarja. Monarhisti tudi zab.leva'o, da bi avstrijska vlada dovolila Žiti primerno pokojnino. Avstrijsko-mska trgovinska pogajanja DUNAJ, 14. Še ta mesec bodo odpotovali zastepniki avstrijskega trgovskega sind'kata v Mcekvo, da se pograjajo s sovjetsko vlado radi trgovskih zvez med Rusijo in Avstrijo. Turčija Pred odgovorom zaveznikov na turfid ultimatom LONDON, 14. Vlade v R&nu, Parizu in Londlonu niso še dbločile besedila za odgovor na turško zahtevo za odstranitev zavezniških vojnih ladij iz smirnske Inke. Torki se gibajo ATENE, 14. Časopisi poročajo o turških vojaških pripravah v vzhodni Traci ji. R«vohicUa duhov Izven ffiMM jef da doiivljft Evropa novo težko notranjo krizo. Peto leto teče, odkar je utihnilo bobnenje topov, tako neskončno c&leč se nam adi ie vse to, da smo pozabili vse grozote m vse trpljenje, pozabili tudi na one, ki nosijo prokletstvo morije na lastnih telesih in v lastnih srcih: tisoče in tisoče invalidov in vojnih sirot in vdov. Pred štirimi leti je prišlo ptro razočaranje: vsi narodi, od zmagovalcev in premagancev so upali na pravičen mtr, ki bo izključil vsako ccsžnost nadaljnih vojn, Ivi bo popravil vse krivice imperialistične politike in socialnega suženjstva, ki bo končno prinesel tako zaželjeno naredoo in osebno svobodo vsem tlačenim in položil temelje novi stavki prenovljene Evrope. Toda upanje mil jenov je bilo prevarano, Wilsonove teorije je pokopal kapitalistični zmaj, potem ko jih je izrabil in zlorabil v dosego svojih ciljev. In osrečeni smo bili s celo vrsto »mirovnih^ pogodb, katerih nobena ne doni na pravičnosti, ampak na sili, zvijači in laži. ▼ vsaki |e kal osvete in sovragtva, ki počasi dozoreva v stropen Amerika na strani Francije PARIZ, 13. «Chicago. Tribuna» poroča, da je na zadnji seji odseka zai vnanje stvari ameriške unije g. Robert Undervvood, bivši poslanik Zed'njenih dJržav v Rimu, imel govor, kjer je očital Nemcem, da so hoteli razveljaviti versaillesko mirovno pogodbo. Govornik je izjasvil, da je Francija z zasedbo ruhrske kotline izvršila le svoie naielementarneiže Dravo, Ob tem prvem razočaranju1 se je polastil širok h plasti naredov tspravičen srd in odpor. In kakor so se pred letom dni oklenile Wilsona, tako so zagledale sedaj edino rešitev v socialni revoluciji, ki so jo propovedovaK komunist'čni apostoli z vsem ognjem nove vere, ki naj reši ves svet. Oči vseh razočaranih, in teh je bila ogromna večina, so se zamaknile v Rus jo, kjer se je d'rcbila: stoletna hegemonija pri-viligiranih sianov v prah in je ljudstvo potem sovjetov prevzelo vso oblast države v svoje roke in uničilo kapital'stični sistem, da ustvari novega, pravičnejšega, kjer človek ne bo več stroj, marveč soodločujoć član človeške družbe, ki bo onemogočila v rak o parasitstvo ne delavnih kast. Vedno globlje je pronical s©cialističn; dkih, vedtao širše mase je zajemal, ki so pričakovale od komunizma* rešitve iz neznosnega položaja, v katerega so* jih pahnile in dušle posledice svetovne vojne. Voditelji antante, bi so hili vsi zastopniki ne naroda, marveč posameznih kapitalističnih družb, so spoznali nevarnost in zapletH Rusijo v meščanske vojne, potegnili okoli nje «zdravstveni pas -> in medtem hiteli, da rešijo koristi mednarodnih denarnih mogotcev. A pod navidezno mirno skorjo je v Evropi tlel ogenj, ki jei imel zdajpazdaj izbruhniti. Posamezni plameni so že šakali na dlan: stavke, mezdna g banja, zahteva po socializaciji industrije itd. Socializem je bi na pohodu s trdim prepričanjem, da bo zmagal. Tu je prišlo drugo razočaranje: medtem, ko so bile mase duševno pripravljene na revolucijo; in komaj čakale znamenja na u-oar, so socialistični voditelji cincali brez odločitve iz dneva v dan, hraniK delavske množice z lep mi frazami na skorajšnjo rešitev, ne da bi jih za to tudi tehnično pripravljali. Kljub vsej ugodkn zemlji niso zase jali globokih zrn social'stičnih idej v delavske duže, marveč pitali so jih z materialnimi dobrotami, ki da bodo nujni uspeh socialne revolucije, ub jali narodno čustvo kot etično dobrino, ki se ne da v tajiti. Tako so sami pripravljali reakcijo, ki je prežala na ugoden trenotek, da zatre s slabimi socialističnimi metodami tudi živo, zdravo jedro socializma. Sredi 1. 1919 je to vrenje doseglo svoj vrhunec, ne da bi našlo izhoda in to po krivdi1 in nesposobnosti voditeljev, ki jim je v odločilnem trenutku zmanjkalo korajže in prisotnosti duha, da. bi prevzeli vso odgovornost za c 11, ki naj bt značil novo zgodovinsko dobo v življenju Evrope. Tako se je velikanski val revolucijooarnega navdušenja razblinil v razočaranje, mesto da bi udaril v gnilo stavbo vladlajočega sistema in jo odplavil vsa}* zat dogleden čas. To prevaro je pricfao izrabila reakcija, kar je bilo tem lažje, ker je bila socialistična masa usmerjena preveč v upanju materialnih dobrin in vse premalo vzgojena za oni duševni preobrat, kar je predvsem vsaka revolucija. Ko tega materialnega «paradiža» ni' bilo od nikoder, ni bilo več težko razbiti ogromne so-cial'stične organizacije in ji zadati sunek v srce. Idejne hrbtenice pretežna večina delavstva itak ni imela, da bi ta sčloviti udarec vzdržala in prebolela. Tipičen vzgled za to nam je nudila ravno Italija, ki je bila v poletju 1919 dozorela za revolucijo. Toda komunistično vodstvo je popolnoma odpovedalo, italijanske delovne množice pa se je polastila zmedla in obup. Tu je pričel fašizem, ki se je rodil iz odpora proti boljševizmu in črpal vso moč predvsem iz teptanega narodnega čustva, svoje razdiralno delo in zgodilo se je, kar se je v d» sta rih Slovanov, posebno pa Bolgarov. Kako:-v Zadrugi, se tudi tu z delovno dolžnostjo dtelovne moči zd'ružujejo v skuprne, ki imajo delati za skupno blaginjo. Delovna dolžnost zasleduje med drugim — in ne na zadnjem mestu — namen, da veiba osebo za samostojno fizično delo, ki naj jo usposablja, da si more v slučaja potrebe samostojno služiti kruh. Srcer pa se zdi, da je bila za«novalcem zakona o delovni dolžnosti vodilna tudi temeljna ideja češke sokolske organizacije, čeprav ni še na Bolgarskem marsikakega teme 1 me ga pogoja za to*. Ta zakon, ki so ga kmetski poslanci sprejel? v neugiajeni obliki, je naletel na najestrejši odlpor pri meščanskih opozicijskih stranicah, ki so ga brezobzirne* kr tizirale, zlasti še, ker je vseboval mnogo pomanjkljivosti in nedostatnosti Tudi -sosednje države, ki so slutile v tem prikrit namen tajne vojaške organizacije, so ostro odklanjale delovno dolžnost in prišlo je celo do diplomatičnih korakov zapadinih vlasti, ki so izzvali marsikatero spremembo na tem zakonu. (V jeseni 1921). Zaključna tfedba o uspehih delovne dolžnosti na Bolgarskem se danes ne more še izreči, posebno zato ne, ker nekatere določbe zakona — zlasti one gledte delovne dolžnosti' ženske mladfcne — naletajo se vedno na organizatorične težave. Na sploh pa se more reči, dai so doseženi vsaj nekateri uspehi, ki iih tudi nasprotniki ne morejo tajit"1. Zlasti so uspehi poljskega dela občudovanja vreabi, ker je prineslo državi, oziroma dotičnim cbčinam velik gmotni dobiček, razun tega da je delovna drižnost ugodtto vplivala na mestno pre-bVatstvo, posebno na ljudi po> pisarnah, v fizični, vzgojni in zdravstveni smer?, ker fizični napori na planem dobicdbjno vplivajo na trudne žVce, kakor da so na kakem dopustu za icK&lib. Posamezni slučaji, ko je kdo morda trpel na svojem zdravju, ne morejo izpremeniti te sodbe. Za vodstvo dela delovnih obvczancev deleča zakon »Generalno ravnateljstvo za delovno dolžnostTo ravnateljstvo obstoji iz upravnega, tehničnega, oskrbovalnega in računsko-nadzorovaln-ega oddelka. Prvi član zakona določa, da morajo vs; bolgarski državljani obeh spolov vršiti zakonitoi dfeloivno dbižnost. In sicer moški po dovršenem 20., ženske pa po 16. letu. Pri delovni dolžnosti se razlikuje «redna»; k> traja 8 mesecev, in «začasna», ki traja letno 10—12 mesecev. Dvajset odstotkov sposobnih za dele- se morejo odkupiti 00 delovne dolžnosti, ira sicer moški za 12.000 do 48.000 levov, ženske pa za 3000 do 15.000 levov — primerno njihovim premoženjskim; razmeram. Odkupnina za začasno delovno dbižnost znaša 100 do 300 levov za vsak dan. Ti razmerno visoki zneski povzročajo, da se jih je doslej le malo odkupilo, ker raje sami vršijo zakonito delovno dolžnost. O delovnih cbvezancih vodijo občinski uradi sezname, ki so pod nadzorstvom ob-vezancev in se objavljajo. V vsakem okro*-žju je urejena «Okrožna delovna pisarna«, ki obsega pet skupin in ima nalogo, da organizira «redne» obvezatnee. Za izdelavo načrtov o gospodarskih in tehn*'čnih delih, ki se imajo izvesti, skrbijo «Višji delovni svet» in «Okrožni delovni sveti». Prvemu predseduje «glavni ravnatelj za delovno dolžnost® in ga tvorijo generalni tajniki vseh ministrstev in predstojniki oddelkov «Glavnega ravnateljstva za delovno dbižnost». «Okrožne delovne svete» pa tvorijo okrožni prefekti kot predsedniki, predstojnik «Okrožne delovne pisarneokrožni inženir, okrožni agronom in okrožni delovni nadzornik. ' Delovni načrt, ki ga je izdelal «Vrhni okrožni delovni svet*, mora odobriti ministrski svet. Vpoklicevanje dkelovnih obvezancev ima pričeti navadno z dnem 1. aprila in sicer po vrstnem redu. Z dnem 15. novembra se večina obvezancev odpušča*. Preko z rree so dela le v rokodelskih dlelavnicah, kjer cPelovne obvezanoe poučujejo strokovno iz-vežbani mojstri v različnih rokodelstvih. Pri tem se upoštevajo moderne pridobitve v obrtrh, ietotako kakor se pri obeh uzornih gospodarstvih, ki ju je ustanovilo «Glavno ravnateljstvo za delovno dol. ždobU in na vrtat za zeleniavo obvezanci poučujejo o najnovejših pridobitvah r pa* Ijedelstvu, t «Začasni) delovni dolžnosti so podvr* ženi vsi mladi ljudje oc? 20. do 40, leta. Delo začasnih obvezancev gre na koristi dotičnih občin, d očim dek> vrednih obvezancev® služi za povzdigo državnega gospodarstva. Rednom delovnim obvezan* cem preskrbuje država hrano in stanovanje, začasni pa se morajo sami oskrbo-, vati in stanujejo v bližnji hiši. V letu 1921. je bife vpoklicanih okroglo 40.000 rednih obvezancev. Porabljali so se za gradbo in popravljanje cest in železniških prog. za osuševanje močvirij, za delo v državnih drevesnicah, kopališčih, žrebčarnicah kd. V tem letu je bilo vpoklicanih okoli 20.000 obvezanrev, ki so vršili ista. dela kakor v prejšnjem letu. Dobiček, ki ga je imela dtžava od teh del, se ceni nad 2C0 m:ljonov levov. Sodbe o volji obvezancev za delo so na sploh ugodne. Vendar so se v tistih občinah, ki so v rokah opozicijskih strank, dogajali tu pa tam slučaji odpora. I&totako je gotovo, da se bo opozic ja iz političnih razlogov tudi nadalje upirala temu zakonu. In verjetno je tudi, da pride, ako bi se sistem spremenil, do izdatnih sprememb na tem zakonu. Ni pa misl ti, da bi moglo priti do popolne njegove odprave. To dejstvo je vsiekako najbolje izpričevalo o koristnosti te uredbe. Dnevne vesti Italifanski nacionalisti ia svetonsargeritski dogovori. Tržaški poslance Suvich je podal v svejem govoru pojasnilo, zakaj so nacionalisti glasovali za sveton^argeritske dogovore. Poročili vlade in komisije za vnanje stvari da sta točno pojasnili, da so svetomargeritski dogovori z^olj izvrjevalrrega značaja giede nekaterih določb rapallske pogodbe, ki pa sedaj (ko so sprejete,) ne morejo biti več predmet kakega razpravljanja. Sn;.er postopanj-* nacionalistov pri razpravi je bila že definitivno določena, čim so nacionalisti brez vsaLega pridržka sprejc-ii program ministrskega predsed-rika in čim fe ta odločno na-Jlas?! potrebo spoštovanja pogodb. Zato ni sodba o rapalski pogodbi — kritika nacionalistov so znane — nikakor vplivala na glasovanje nacionalistov. Meglo bi se pač razpravljati o notranji dobroti izvršilnih svetoraargeritskih klavzul v okvirju nepremakljivih določb glavne pogodbe, Ce bi — j« nadaljeval poslanec Suvich — trdili, da- sedanji dogovori pomenijo idealno rešitev, dovoljeno tudi od omejene elastičnosti rapallske pogodbe, bi bilo to nesmiselno; čt bi jih pa hoteli odklanjati, bi bilo brezkoristno. Nacionalisti imajo — je vzkliknil gospod po-slonac — zavest, da so storili, kar so mogli, da se olajša položaj bratov v Dalmaciji. Po odkritih izjavah Mussolinija, nacionalisti niso mogli zavzeti opozicionalno staiiSče, četudi bi bilo upravičeno s čustvenega vidika. Kakor se pač razumeva disciplina! Nacionalisti so sc pokorili dolžnosti disciplino in so uverjeni, da s tem bol*e služijo italijansivu ra Jadranu. «Potrebno je, da sc zaključi ta najbo'cstnejša stran našega miru, ki je žalostna dedščina minulosti, za katero nismo mi odgovorni in Iti se ne povrne več, da moremo začeti z delom obnovitve.» Gosp. poslunec je mnoi;o govoril, a povedal je le, kar ve ves svci: da so tuđi nacionalisti glasovali za svetemargeritske dogovore le zaLo, ker so morali, ker je g. Mussolini ho^el takoJ Protislovje med preišn imi kritikami in sedanjim glasovanjem je morala pCik.iti besedj o dolžni disciplini! G^de Dalmacije je rekel gosp. Suvich, da ie tragika v tem, da so morali zapustiti to pozicijo v trenutku zmage. Trdno pa da veiaje v zopetno vstajenje Dalmacije in vsi da hočejo delovati za to z nezmanjšano gorečnostjo. Nacionalisti ne vidijo rečitve v kravztrlah kak® pogodbe, marveč v vsem delovanju sedanjo vlade. Dalmacija se ne more izlečili iz skupnega okvirja preporoda držav«! Zato se pokorijo pozivu ministrskega predsednika. Mi bi opozorili gosp. Suvicha, da so avtoritativni italijanski listi — tudi taki, ki tolmači;« nazirauja in namene vladte — po spreje tju svetomargcHtskih dogovorov naglašali, da tudi najboljša pogodba ni nič vredna, če sc nt izvaja iskreno in brez prikrivanih namenov. Tu pa zahteva gosp. Suvich, naj ima ministrsk.' predsednik drugačne namene, nego pišejo njegova glasila! Gosp. Mucsolini je gotovo vsai tako dober ItaE^an kakor je goso Suvich. Ce je ministrski predsednik izjavil, da Italija hnče lojalno izvesti rapallsko pogodbo, bi menili mi, da dolžnost discipline zahteva od nacionalistov, da se ne pokorijo samo pri glasovanju v parlamentu, marveč tudi pri izvajanju njegovih skleoov in nai ga ne kompromitirajo s podtikanjem, da Italija ne misli iskreno. Prihodnje dogodka pa naj g. Suvich leno orepusti bodočnosti! Ugibanje o prihodnjih dogodkih more le kaliti vodo, ki se je komaj nekoliko razčistila. In na koncu konca: tudi gosp. Suvich ni prerok! Izjava podiTAinistra Acerha. Včerajšnji «Gior-nale dTtalia» je objavil pogovor, ki ga je imel rjegov urednik s podniinistrom v ministrskem predsedstvu Acerbom in s poAninistrcm za notranje stvari Finzijem. Pogovor se je suka' o raznih vprašan:ih, ki se tiče:o notranje politike in tozadevnega programa fašislovske vlade v nafneposrednejši bodočnosti. Medtem, ko je g. Finzi govoril o notranjepolitičnem položaju s pretežnim ozirom na delovanje fa-šistovske stranke, je podal gosp. Acerbo par važnih izjav o vprašanju splošnega pomena. Na vprašanr'e zastopnika rimskega lista, s kakimi zadevami se bo pečal minirb-ski svet na svodih prihodnjih sejah, je rekel Accrbo: «Na dnevnem redu bodo vprašanja velike važnosti: petrolej, tehnična in pravna preuredba državnih pokojnin, katere načrt je izdelal De 'Vecchi, zakon o osemurnem delavniku, dolo-ločitev sodnih okrajev in preuredba sodnega postopanja in cela vrsta ukrepov, ki se tičejo poenostavljenja službe po državnih uradih. Posebno važnost bc imelo ua tem sporedu in se bo obravnavalo kot nujne zadeve nekoliko načrtov, ki se tičejo vprašanja rabe tujih (!) jezikov v pokrajinah z drugorcdnlai prebivalstvom; dalje nove odredbe glede novinarstva in nove trgovinske pogodbe, ki se pripravljajo. > Med vprašanji, ki jdh je omenil podministei Acerbo, se dve tičeta neposredno naših krajev in sicer določitev sodnih okrajev v izpopolnitev, zakona, s katerim so bile ustanovljene nove pokrašae na julijskem ozemlju, in sevedq predvsem vpraianfe zakonitih predpisov gled® rabe našega jezika. Kar se tiče našega stališča z ozirom na to velevažno vprašanje, od kate reda oravične rešitve ie predvsem odvisno po* inujc&pe bsJ o^Jtins piMBtitom Di^ih pokrt' ;\n, je bila vlada pravočasno ki zadostno ob-reščnjL Kakor smo poročali »voj čas, je poslanec Vilfan predložil Mussolinijevi vladi v meseci* novembru obširno spomenico, ki vse-bu c nieJ drugim tudi vse naše tozadevne za« htevc. Zraven lega zirc.~r> na rabo našega jezika v sodni dvoranL Tudi prejšnje vlade so dobile od naše strani potom krajevnih oblastev nekoliko predlogov za pravično rešitev tega velevažnega vprašanja. Vlada ima lorej na razpolago dovolj gradiva, da bo mogla vso zadevo temeljito proučiti in ji najti — ako bo le hotela — pravično reSitev. -— Med drugimi vprašanji, ki se jih je podmini-;ler Acerbo dotaknil v svoji izjavi, naj omeđimo le vprašanje* reforme volilnega reda. V tem vprašanju — je rekel — ni nič novega. Volitve so še zelo daleč in samo to je gotovo. Fašizem in pro&tozidarstvo. Z vprašanjem razmera med fašizmom in prostozidarstvom fc je bavil «veliki fašistovski svet* na svoji predvčerajšnji seji in ga rešil s sledečo resolucijo, ki ;e bila sprejeta z vsemi glasovi (razen glasov štirih članov, ki so se glasovanja vzdržali): «Veliki fašis'ovski svet je razpravljal o vprašan Hi «fašizem in prastozidarstvo,» ki je bilo postavljeno na dnevni red seje od 12. t. m. in ker dajajo zadnji politični dogodki ter gotova zadržana in resolucije prostozidarska utemeljen razlog za mišljenje, da ima pro-siozidarstvo programe in da uporablja metode, ki so v nasprotju s programom in metodami, * kater?mi je navdahnjeno vse delovanje fašizma. poziva fašiste, ki so prostozidarji, da se odločijo ali za pripadnost k narodni fa- da bi jm mižalo >tct Ta zahteva j* po- Dreherjevc pivov za «frtbe» na 10 Hr polnoma upravičena, ker so se pač znižale cen« za pridelke živinorejcev, meso in mleko, ne pa cene za krmo; nasprotno, z ozirom na letni čas imajo cene za nekatere potrebičiae tendenco navzgor. Živinorejci so prisotni iskati tu izhoda, ker preti, nemarnost, da bodo morali sploh opustiti živinorejo, to važno panogo našega okoličan, gospodarstva. Obenem sledi vse meščanstvo, v kolikor je poučeno, s zaniman:em omenjenem gibanju, ker gre tu pač v veliki meri tudi za interese mesta. Žali bog so pogajanja z Dreherjevo pivovarno, kakor čujemo, dospela na mrtvo točko; pivovarna je odklonila zahtevo živinorejcev. Vsled fega so le-ti sklenili, da od prihodnjega tedna naprej, začenši z ane-n 19. t. m., ne bodo več kupovali v Drefaerjevi pivovarni omenjene krme. Tako stvar sloji danes. Upamo pa vendar, da se zadeva v zadnjem hipu zasuče na bolje ter reši ugodno, tim več, ker omenjene <=trebe> predstavljajo za pivovarno Dreher ne-važen odpadek, za katerega so prvi in najbolji odjemalci baš živinorejci. Interes obeh strank in splošen interes zahteva, da se stvar konča z upoštevanjem cen in razmer časa. Tistega ime m se feaMea. Ob 4 pmp. 96 nahajal . prilu i y vaški ftiivli m fcierarhra fašizma, samo ena pokorščina, nam- reč popolna, vdana in vsakdanja pokorščina napram poglavarju in ix\irlavar;em fašizma.-* Tako je torej to najkočljivejše vprašanje, kar jih je imel fašizem pred seboj, rešeno v popolnem protifr&naasonskem smislu. Prostozidarji ne bodo več mogli biti fašisti. Italijansko pro-stozidarstvo, ki se rado pcr.aša, da jc italijanski «risorgianento:> njegovo delo, je dobilo hud udarec. Prvič cd ujedinjenja Italre mu bo na ia način vzeto iz rok ono znano nadzorovanje delovanja posameznih vlad, ki ga je znalo tako spretno vršiti, tako da so bili razni ministri in državniki često le rekeki izvršilni organi framasenskih organizacij. Fašizem je torej s svojo resolucijo framasonstvo globoko ponižal in degradiral. eDancs — pravi včerajšnji cPcpolo di Triestca — je fašizem zmagal, dobil novo bi?ko, ki je ena med največjimi.* Resolucija velikega fašistovskega sveta pa je re&ila to vprašanje le v toliko, v kolikor prihaja v poste v fašistov ska disciplina. Bodočega razmerja med prostozidarstvom m fašizmom pa ne bo mogla disciplinirati. Prostozidarji bedo najbrže zbrali svo'e moči za prikrito propad. berbo proti fašizmu. Kakor naglasa g. Gino d'Angelo v «Popolo di Trieste«, so fašisti pripravljeni tudi za ta slučaj. *Gba tabora prosiozidarstva — pravi «Pcpolo» — vesta, kako se jima je ravnati: lahke bosta oporna točka, toda lahko postaneta tudi toenn določena tarča. To bo odvisno samo cd nihovega zadržanja. Mf z na*e strsni bomo stali pazljivo na straži in če bo ootreha udariti, se razume. da se bo to zgodilo na pristno fašistovski način.» N&svet. Lov na tihotapce se je v zadnnh časih baje zelo poostril. Oblastva so izdala podrejenim izvrševainim crtanom zelo stroge odredbe. Storila so svojo dolžr.ost. Njihova naloga je, da ščitijo- interese države pred škodljivci, ki ji gotovo povzročajo miljene škode na leto. Zelo razvito je baje tihotapstvo s tobakom. Tudi v našem mestu je baje mnogo ljudi, ki se hranijo od tega — rokodelstva. Glede tobaka pa bi imeli mi zelo enostaven nasvet, kako bi se tihotapstvo, če že ne popolnoma preprečilo, i>a vsaj izdatno omejilo. Tobačna režija naj nudi občinstvu boljše is-dčike, nego so sedanji, in pa po primernih cenah! Ce bodo imeli kadilci ra razpolago dobre, za zdravje neškodljive izdelke, bodo hodili raje v javne t&bakame, nego da iščejo utiho-iapljeni tobak, ker je to vedno spojeno tudi z rizikom za njihovo osebo. Da pa kakovost sedanjih izdelkov nikakor ni v pravem razmerju z določenimi cenami, to naglašajo danes vsi brez iz"'eme« brez razlike narodnosti in stanu. Tobačna režija naj torej poskuša po gornjem nasvetu! Upadtk na dohodkih vsled zboljšanja kakovosti in znižanja cen bo gotovo bogato poravnan z odpravo škod, ki jih povzroča tihotapstvo in s pomnožitvijo konsuma lastnih izdelkov. N-J; jezik v tržaških cerkvah. Z ozirom na našo notico v nedeljski «Hdinosti» pod naslovom: *Naš jezik v tržaških ccrkvah*. kjer se je po ^Popoli di Trieste» trdilo, da je sveto-antonski župnik odpravil iz te cerkve slovensko bogoslužje, smo pre'e^i informacije, glasom katerih to ne odgovarja resnici. Gibanje med živinorejci v okolici. Okolica nski živinorejci, posebno oni iz Lonjerja, Ricraanj, Boršla in Boljunca, že od nekdaj kupujejo v Dreherjevi pivovarni takozvane -trebe (luščine), ki tvorijo važno spopolnilo krme za govedo. Ker so se v zadn'em času zr'žale cene za meso in mleko, so se zastopniki živinorejcev začeli pogajati z vodstvom OruihrM« * Glasbeno-draasatičai večer, Na drugem mestu prinašamo spored gLasbeso-dramati-čnega večera, ki se bo vršil v nedeljo 18. t. m. ob 18.30 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Organizira predstavo MDP - Sv. Jakob. Pričakovati je torej, da bo to res prvovrsten umetniški večer. SJov. kat izobrač. društvo na Gočah pri Vipavi \e naprošeno, naj vrne pomotoma mu d o poslane lepake glede neresničnih senmjev v Dutovljah naslovnikom. Pevsko društvo «Kofo». Danes ob 8. zvečer vaja za ženski zbor. — Odbor. Iz triaškega ilvlienis Težka nesreča v stari prosti luki. Včeraj zjutraj okoli osme ure se je prigodila v stari prosti luki težka nesreča. Mehanik Viljem Fajt. star 32 let, stanujoč na Greti št. 420, se je podal po strmih lestvah na dvigalo, viselo 12 metrov. Ko je došpel na vrh, se mu je spodrsnilo ter je padel z omenjene višine. Pri tem si je prebil črepfn'o. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Nesrečnež jo tam kmalu potem umrl. Tatovi t stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so vdrli neznani zlikovci v stanovanje vratarice Matilde Calza v ulici S. Ghistina ter cdbesli razno perilo v vrednosti 400 lir. Tatvina, je bila naznanjena na policijskem k emisar iatu v ulici della Sa-nita. T« tovi v bule tu. V noči od torka na sredo so> odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi bufet Atanesija Rom*nelKja v ulici diella- Sanita. Odnesli so več kilogramov salama, več steklenic finega vina ter razna druga živila v vrednosti 400 lir. Dva slučaja blaznosti. Včeraj so pripeljali v opazovalnico mestne bolnišnice dva umobolna moška: Marjana V., starega 24 j osebi Ivana Giacchina in tatvine. Ohtoi jadri jaz sem zbežal. — Zakaj? — Zato. ker so prispeli iz Marezig ljudje, med katerimi je nastal pretep. — Zakaj ste prav za prav zbežali? -— Zato, ker sem se bal. — Govoii se, da ste bili poglavar ene skupine, ki je Sla fašistom naproti, da bi jim s tem prestiigls pot. — Jaz nisem bil fced njimi. — Slišali bodete priče. One privijo, da ste bili vi med tistimi, ki so metali kamenje na fašiste, k a so zapuščali gostilno. — Nisem bil jaz. Jaz sem zbežal iz Babičev v Vanganel — Vi zanikate. Slišali bomo priče Basa-denna in Furlana, ki so vas spoznali. Odv. Zennaro: V! niste volili v Marezigah? — Ne, nisem volil. Tudi v Marezigah nisem bil. N«to je bil zasliian Anton Bilica. Preds.: Vi Bilica ste obtoženi, da ste dne 15. maja 1921. na križpoti v Babičih z sokrivci Ivanom Babičem, Kermacom in Beržanom s j kamenjem ubili Frana Giacchina ter mu nato vzeli uro in listnico. dospeli faiisti. Nisem mislil, da so fašisti; mi-1 slil sem si, da so navadni tujci. Fašisti 90 Sli najprej v gostilno; nato so šli proti Bmičem. V tistem času se je razpočila bomba. Drobci so is i zažvižgali okoli glave. Ker so zbežali drugi, sem zbežal tudi jaz. — Kam? Oblož.i Nahajal sem se v Marezigah, ko so — V Buriče, kjer sem ostal, dokler so končali streljati. Nato sem 3el v Marezige, kjer so pravili, da se ni ničesar zgodita. — Iz Marezig ste šli v Babiče? — Da. Tam sem našel Karla Beržana. Na cesti sem našel nekega ranjenca. V bližini ranjenca sem zapazil Ivana BabiČa in Ker-maca. Babič je držal v rokah revolver ter pravil ranjencu: «Ti si hotel nas umoriti, in sedaj boš plačal.» Jaz sem zadržal Babiča. Babič je bil pa pozneje ubit pri nekem spopadu z orožniki. — Kaj ste še videli? ' — To, kar sem povedal. Pozneje sem šal domov. — Vi ste izpovedali v preiskovalnem zaporu, da ste videli, kako sta Babič in Kcrmac preiskovala ranjenca. — Ne, nisem videl ničesar. — Torej vi zanikate to, kar ste svoj čas izpovedali? — Jaz sem takrat povedal to, kar sem sedaj izpev^da!. — Karel Beržan pa pravi, da ste se nahajali tistega dne ob 11.30 z Babičem in Ker-macem ter da ste tolkli a kamenom po fašistu Giacchina. — Ni res to! — Tudi Sabadin pravi, da ko je bil fašist že na tleli, ste ga brcali. — Jaz ne vem ničesar. — Vi ste tudi kamniali v Marezigah fašiste? — Ni resf — Je bnezmiselno, da odvračate od sebe krivdo, medtem ko so vsi proti vam. Dejstvo je, da so vas mnogi spoznali za napadalca. Kermac Ivan: Preds.: Vi Kermac ste obdoiieni umora na Mali oglasi «ZIMA 42». Dvignite pismo. Prosim odgovor. R. T.* 224 ORKESTRON, velik, pripraven za gostilno, popoln, (16 plesnih komadov s klavirjem in 6 godali) se proda za L 2500. Via Ghega 9, gostilna eBuon Arrivo». 221 KASA kranjska, v zalogi na drobno in debelo. Wiefele, via Ghega 10. 222 ČEVLJARSKI Brunner 9. delavec se sprejme. Via G. 223 HRUŠKE, cepljene, najboljših vrst, se dobijo po 2—5 lir pri Alojziju Adamič, Ivanjigtad p. Komen. 220 TRGOVSKA HISA v Maribora, na najpromet-ne?sem kraju, z lokali, stanovanjem, skladiščem, hlevom, delavnico in velikim vrtom, pripravna za vsako trgovino in obrt, se proda radi selitve po jako nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 219 FROOA S! trgovska hiša v Jngsoslav^f t aro od Celja z opeljano trto vino, tobačno trafiko in točenjem čez tuco, ? oralov zemlje na Upi leg« za državno cesto. Interese udje naj pišejo na naslov: Ernest 3«zen£ekt 7ro- seciiko. Sv. Jurij ob juž. žslsaaici._21S OBLASTVENO KONCESMONIRANI URAD FR. BAJT v Gorici, Via del Corno 13, I. Izvršuje vloge, spise, prestave, prepise in posreduje pri kupu in prodaji nepremičnin, najemih in posojilih. Ustmena naročila se sprejemajo ob četrtkih. 207 KLAJNO APNO za živinorejce, strup za podane, lisice in miši, se dobiva v Kkarni v Bistrici. 29f2 r POZOR! Hiša v Tolminu št. 9, z vodovodom vsako trgovino ali obrt, se proda po ugodni ceni. Natančnejša pojasnila se dobijo isto* tam. 199 POZOR! Krone, korale, 2lato. platin in zobov- Spo najviSiih cenah plačuje edini grosisft elleti Vita, via Madonnina 10« L 32 GLASOVIRJE, harmonije in orgije _ in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via a vento št. 5, III. popravlja Molino Krone L1.69, goldinarje L 4.53 trst. Via Pondores 6.1, nadstr. desno Corso V. L OL 16 Tel. 10-08 Corso C. E Hi. 13 Tei. 24-24 let, sianuječega na Vrdeli, in Josipa M., starega 33 let, sfantijočega v ulici Sette Fontane1. P^rotsio sodišče Proces Marezigancev. Včeraj zjutraj se je pričel pred tržaškim porotnim sodiščem proces radi mareziganskih dogodkov. Pre^Uedujje zl^^Te^t^td^ehl — Jaz sem nedolžen. Tistega dne sem šel volit v Marezige. Prišli so fašisti ter vrgli bombo na trg. Jaz sem se tega zbal ter zbeža). Ko je zopet nastopil mir, sem se zopet podal na volišče. V bližini Babičev sem našel na tleh prazno listnico in uro. Pozneje sem slišal, da je eden mrtev. Podal sem se tja ter našel na tleh neznanega ranjenca. Kmalu je dospel k ranjencu' Babič ter zahteval od njega revol- Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem pre-žalostno vest, da je naša preljubijena soproga, hči, sestra Marija Spangher roj. Furiani S sv. zakramenti, mirno v ob 16. uri, iz hiše ia predsednik porotnega sodišča, cav. Barazzoni; zapisnikar je g. Gandolfi; zastopnik obtožbe: avv. Loiredo; ket branitelji so se predstavili odv. Berton, Padoa, Zennaro in Minio. Odvetnika Sergio Dompieri in Giacnini pa kot zastopnika civilne stranke. Koj v začetku razprave je predsednik po;asnil, da so fašisti oz. njih drugovi Tassini, Furiani, Basadonna, Za-nella, Burlin, Genzo, Devescovi, Drass, Budica in oba Almerigogna oproščeni obtožbe na po- j dlagi amnistije z dne 2Z decembra pr. 1., ker| so zagrešili kazniva dejanja, katerih so obdol-ženi radi političnih dogodkov in v nacionalne svrhe. Ostalo je torej na obtožni klopi samo 15 Marezigancev. Odvetnik Zennaro je predla-f gal, naj se določbe amnestije Uporabijo tudi za' ostale obtožence, ker amnesti'a obsetfa vsa! kazniva dejanja izvršena o priliki ali vsled po-) litičnih dogodkov, če je bil čin izvršen v ne- [ posredno ali posredno svrho. Zastopnik civ. str. odvetnik Dompieri re je protivil temu predlogu, fteš, da bi pomenilo zasmehovati za- j kon, če bi se oprostili ljudje, ki so ubili one,! kateri so zasledovali nacionalno svrho. Kra-i ljev prokurator se je pridružil tem izvajanem in sodni dvor je po polurnem pesvetovanju odbil predlog branitelja dra. Zennara. Pri popoldanski razpravi je bil prvi zaslišan Fran Koren. Preds.: Vi ste obdolženi, da ste obkolili dne' 15. ma^a 1921. f rana Giacchinija in J uljar a Rizzotta ter jima s tem preprečili beg, med tem ko so jima drugi grozili, da jih bodo ka- menalL Obdolženec: Ne poznam dovolj italijanščine. Preds.: Govorite kolikor znate. Vi ste govorili okoli, da ste umorili enega fašista. Neki Deliza je izpovedal, da ste vi in Babič preiskovala Giacchinija. Neki Sabadin :>e izpovedal, da vas je videl, kako ste vrgel kamen na Giacchinija. — Vse to ni res! Razprava se bo dane3 nadaljevala. stara 25 let. danes, po kratki in mučni bolezni, previđena Gospodu zaupala. Pogreb dra e pokoj-nce se bo vr« t v Četrtek, dne 15. t. m., lo^ti št. 63 v Sicopem na domačo pokopališče. BABKOTLJE-SKOPO, dne 13. februarja I9S3. Atili J, so prag; Prane in VfktorlJ«t st«riši Milan« brxt Imilija, Evgnnlja, Valerija« sestre. Novo po«rsfcno podjttie Trst Corso V. C. 111 47. osvetno uglajenost, s katero bi nastopil starejši, modrejši in hladnejši moški v mojem nenavadnem položaju. Vse mi smete zaupati, sem rekeL Povejte mi, kako naj vam pomagam, če bo le mogoče, vam ustreženi. Zelo ste psijazni, in jaz sem zelo zelo vesela, da sem vas srečala, je pripomnila. — Pri teh besedah je v njenem glasu prvikrat vztrepetala ženska nežnost; vendar pa v njenih velikih hrepenečih in pazlivih očeh, ki so bile v prte v mene. ni bdlo solz. Bila sem samo en- krat v Londonu, je nadaljevala vedno hitrejše govoreč, in sploh mi je 6sti del mesta nepoznan. Ali bi mogla dobiti kočijo aH sploh kakšen voz? Ali je prepozno? Nič se ne spoznam. Ali bi mi hoteli pokazati, kje bi dobila kakega fjake rja in ali mi obljubite, da se ne bos Le dalje zame zanimati in me pustili pnoč, kadarkoli in kjerkoli bom jax hotela — imam prijateljico v Londonu, ki me bo radostno sprejela —nič drugega nečem — ali mi obljubite? V strahu se je ozrla zdaj v eno, zdaj v drugo smer ceste ter ponavljala besede: Ali mi obljubite? Pri tem me je gledala tako plašno in s prosečim strahom vsa zmedena v obličje, da se mi je milo storilo pri srcu. Kaj sem hotel? Pred menoj je stalo tuje in popolnoma nebogljeno bitje, ki je bilo v mojih rokah in to bitje je bila zapuščena ženska. ; V obližju ni bilo- nobene hiše; nikdo ni prišel j mimo, da bi ga vprašal za svet, in jaz nisem imal najmanjšega prava do nje, tudi če bi mi bilo jasno, kako naj uveljavim to pravo. Te vrstice pišem z nekim obotavljanjem, zakaj sence poznejših dogodkov padajo že na oapir, na katerega pišem; vendar pa se vprašam: kaj sem hotel napraviti? To vem, da sem hotel pridobiti na £asu, zaio sem jo začel izpra$eva4i. AH ste gotovi,' da v»5 vaša londonska priia- | teljica. sprejme ob laki pozni uri? sem rekeL 1 Prav gotovo. Le zagotovite mi-, da me ne boste ovirali, ko bom, kadarkoli in kjerkoli, šla od vas, recite, da mi ne boste branili. Ali mi obljubite? Ko je te besede v treije ponovila, je stopila tik k meni in položila svojo roko z naglo bojazljivo kretnjo na mo;e prsi. Bila je to suha, mrzla roka Ito sean občutil, ko sem jo s svojo roko odmaknil) celo v tisti vroči noči. Ali mi obljubite? Da, sem odgovoril. ' Se nekaj bi vas rada vprašala, je naglo pristavila. Ali poznate mnogo ljudi v Londonu? Da, prav mnogo. Mnogo gospodov, ki imajo čin barone ta 7 V tem nenavadnem vprašanju se je prav jasno izražala nezaupljivost. Obotavljal sem z odgovorom. Čemu to vprašujete? sem poizvedoval. Ker si v svoje dobro želim, da nekega barone ta ne poznate. Ali mi ne bi mogji povedati njegovega imena? Ne morem — me upam si — gotovo bi se iz-pozabila, če bi izgovorila to ine. — Govorila je glasno in skoraj jezno, vzdignila je svojo pest in besno tresla z njo; nato je naglo potlačila ta izbruh in dodala skoraj Šepetajoči Imenujte vi one. ki iih poznate. Nisem ji mogel odreči te malenkosti in sem ji naštel tri imena. Dvr sta bila družinska očeta, ka-terih hčere sem poučeval, eden pa neki mlad mož, ki me je s seboj na mor- sko potovanje s svojo jahto, da sem mu risal skice. Oh? Potem ga ne poznate, je rekla ter olajšano v/dihnila. Ali imate morda tudi vi kakšen čin ali pa kakšen naslov? Niti od daleč. Jaz sem le učitelj risanja. —> Ko sem to odgovoril, je hlastno segnila po moji roki, s tisto hlastjo, ki je spremljala vsa njena dejanja. Hvala Bogu! Njemu smem zauoati! je zaše-tala. Do sedaj se mi je posrečilo premagati radovednost iz obzirnosti do spremljevalke. Zdaj pa se nisem mogel več vzdržati. Meni se zdi, da imate resen vzrok bati se nekega imenitnega gospoda? sem rekel. Ali je on vzrok temu, da se nahajate v tako pozni noči in v takih nenavadnih okoliščinah zunaj? Nc izprašujbe me; ne govoriva o tem, je odvrnila: sedaj mi ni mogoče o tem govoriti. Bila sem kruto zlostavijena, zgodila se mi je huda krivica. Še lepše bo od vas, če bi hitreje hodili in če ne bi govorili z menoj. Tako sem potrebna molčanja — le tako se morem umiriti, kolikor mi je sploh mogoče. Dalje. IV. V Trst«, sstik šupljina. Nanizale se u najrazličnijim oblicima, a voda ih je svojim praskom izjela i isprala.» Sara:evo i Miljačka: «Na cesti prolaziš kroz tunel... Na njegovu stropu opažaš male stmlaktike, a i na podu stvaraju se oblici migaste kore, stalagmiti,» — Ni dvoma, siga je naš kapnik, kraji, po .Vaterih potujemo, kraški kraji; tudi v njih se razjedajoče in raznovrstno oblikujoče delovanje vode pojavlja, kakor v naših kraških dimnicah. Sežana stoji na izrazito kraških tleh, n;e tudi zgodilo. Obenem so umikajoče se romunske Čete sežgale nad 800.000 ton gotovega petroleja. Posledice teh ukrepov iz l. 1916. se seveda : dapes močno občutijo. L. 1913. se je črpal pe-| trofej iz nad 1000 jam, a L 1918. jih je bilo j vzpostavljenih komaj 450. Dnevna proizvodnja jie znašala L 1913. nad 5000 ton, a koncem L i 1918. samo 3200 ton. Celokupna proizvodnja, ki je znašala L 1913. nad 1.800.000 ton, je dosezala 1. 1918. komaj 724.300 ton. Toda v zadnjih letih se opaža zopet mogočen razmah in koncem marca 1. 1922. se je črpal petrolei že iz 704 vrelcev in pri kakih 400 drugih vrelcih so se vršile predhodne priprave za njihovo redno izkoriščanje. Obenem so bile vzpostavljene tudi že vse čistilnice petroleja, katerih je imela Romunska pred vojno 460. Ponovni razmah proizvodnje nam kažejo sledeči statistični podatki iz zadnjih štirih let: l. 1919. — 920.437 ton, L 1920. — 1,034.048 *on, L 1921. — 1,163.780 ton in L 1922 (prvih 9 mesecev) 1,088.164 ton. Ta nanredek je sicer počasen, toda ie stalen. Preden doseže proizvodnja ono višmo, na kateri se je nahajala pred vojno, bo seveda potreben še velik napor. Toda možnost razvoja :e tu. Zraven tega je en del ozemlja s petrolejskim! viri še nedotaknjen, kar pomeni, da to naravno bogastvo Romunske ne bo Se tako hitro izčrpano. Spričo sedanje svetovne borbe za posest petroleja se torej nahaja Romunska v zelo ugodnem položaju. Njen pe*ro-le-j pa daia tej državi posebno važnost tudi v okviru važne srednjeevropske zveze, ki je zn^na in se uspešno uveljavlja pod imenom Malega sporazuma. avstrijske kron* . . , češkoslovaške krone • dinarji • » • • • • • le j i •<.••••,•»■ marke dolari! ••••••• francoski franki • • • švicarski franki • • • angleški funU papirnati 0.(^90 0.03*> ««.75,— 62.25 21».+ ».— A ' HO H. 0,- 10 -'h .i>0. - <2t. 5 UV> —1- 6.75 39 .—-V.*. 9*.'25 Ivan Kihelcii Trst — Via S. Ftfancesco štev. 10 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in dnige kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah. (39 IVAN KERŽE * Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz eimiia, stEilctfus, lesa in eiBailinnj pnll TRST—Piazza San Giovanni 1 Kajuišie cene plsšuj^m za Or. Cicero iiielo ZDRAVNIK Sprejema : v Postojni (Vila Jurca) 9-12; 6-7 pop.; v Sv. Petru n. Kr, št. 65 2-3 pop. razen nede je ; v Raz-ditem št. 41 4-5 pop. razen nede je; v Kačji vasi ob nedeljah 2-3 pop. Nujni obiski v okolico z lastnim automobilom. <67) kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WIND$PACH Trst, Via Cesare Batftlsti IG II. nadst., vrata 16 Sprejemajo se poš»Ijatve po posti. 3r. ZALO S A DOMAČIH VEN belega vipavca, istrsk ga reffoška in kraškega terana po zmernih cenah. — Pos;režba na dom« Priporoča se F« ŠTSAftCAR Via Cunicoli 8. 24 DAROVI Ob priliki zlate poroke Jožefa in Karoline Hmeljak iz Ribeneberka se je nabralo med otroci in povabljenci L 49; g.čna Slavica Hmeljak dodala Se i L; skupaj L 50 za «Šolsko dru- Gospodarstuo ROMUNSKI PETROLEJ. Vprašanje petroleja prevladuje po vojni v vsej mednarodni politiki. To dejstvo se sicer spretno prikriva, kar pa mu ne jemlje nič od njegove neizprosne resničnosti. Konferenca v San Remu, genovska konferenca in tudi nedavna konferenca v Lausanni, z eno besedo vse konference in konferencčice so se nahajale pod dojmom petroleja. Konkurenca, med velikimi državami se vodi po vojni na tetm polju. Seveda je obstojala ta konkurenca tudi pred vojno, toda položaj, je bil v tem pogledu po2 polnoma drugačsn.. Preti vojno je bila proizvodnja petroleja mnogo več;a nego poraba. Velika petrolejska društva kakor ^Standard, Royal Dutck, Europaische Petroleum Union L dr. so imela vsled tega velike skrbi predvsem glede tržišč ta svoje proizvode, tako da jim v prvi vrsti niti ni bilo na tem, da bi si zagotovila posest čim obsežnejših oz>emelj s petrolejskimi vrelci, temveč so čutile potrebo, da si zagotovijo č%n obsežnejša ozemlja, katerih prebivalstvo bi jim sproti praznilo n'ihove zaloge, ki »o bile navadno prenapolnjene . Pred vo;no je torej bilo petroleja^ toliko, da se ni vedelo že, kam z njim. To se ie po vojni, kakor rečeno, korenito izpremenilo. Povpraševanje po petroleju je postalo kar črez noč naravnost ogromno, medtem ko se je proiz^ vodnja vsled vojne zmanjšala, tako da ne more več zadostovati potrebam. Skoraj popolnoma je bila uničena in se le počasi obnavlja proizvodnja petrole;a v kavkaški Rusiji in enaka usoda je doletela med vojno tudi proizvodnja petroleja na Romunskem in po raznih drugih krajih vzhodne Evrope. Pa tudi Če bi bila proirvodnja ostala na isti višini kot pred vojno, bi današnjim potrebam nikakor več ne zadostovala. Čudovit razvoj avtomo-bilstva, letalstva, porabnost petroleja za motorje najrazličnejših vrst, dalje dejstvo, da se je začel rabiti kot kurivo na vojnih in trgovskih ladjah — vse to je povzročilo, da je po vojni petroleja premalo in da se čuti vedno večja padreba po tem dragocenem kurivu, katero je na drugi strani dobilo ravno vsled razširjenja svoje porab ros ti v moderni tehniki velikanski pomen tudi v vojaško-politiČnem! oziru. Čim je postal jasen ta pomen petroleja, j so bili že jasni tudi računi posameznih držav.! V teh računih tiči tudi razlaga dejstva! da se štvo. Kvartet «Kolašev» je nabral na svatbi g. Samca v Tevšah med svati L 45 za eŠolsko društvo«. Ker se g. Fr. Strancar, trgovec z vinoin, na pustni torek ni udeležil nobene prireditve, daruje otroškemu vrtcu pri Sv. Ivanu L 10, otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu L 10 in Dijaški Matici L 10. Denar hrani «Šolsko drušivo». Vsem cenj. darovalcem srčna hvala I V počeščenje spomina pok. Ivana Mankoča darujeta Tončka in Ljudmila Modic L 50 za otroški vrtec pri Sv. Ivanu. Denar hrani «ŠoL društvo*. Hervatin Iv. in njegova soproga Marija roj. Butinar sta obhajala predvčerajšnjim 25 letnico svoje poroke; zato sta darovala «SoL dru-štvu», podružnici pri Sv. Jakobu L 20 z željo, da bi njuna sinova in hčerka ostala še nadalje zvesis. svojemu narodu. Tudi «šolsko društvo« jira želi vse najbolje ter se zahvaljuje za darilo. — Za okrepčevalnico pri plesu so darovali za cŠolsko društvo*, podrttž. pri Sv. Jakobu naša ugi. tvrdka J. P. 3 steklenice, Stančič Josip 1 stekl., Sosič Ant. 2 stekL, Merhar Jak. 2 stekl in 3 zab. biskvitov, J. Maurič 1 stekl., Zavadlal J. 1 stekL, Ravbar in Kandare 1 stekL in čokolado, Gombač F. 2 Čokolade, Gulič Fr. t vermut, Ang. Dekleva 1 jfteki refoška, Brezovec VaL 2 litra vermuta, Jos. Černigoj mnogo sladčic in steklenic. — Ker se niso udeležili plesa, darujejo za - ŠoL društvo*, podr. pri Sv. Jakobu Ant. Bog-danović L 20, družina Kette L 10, Peter Zink L 10, trgov. Štrekelj in njen vodja so vrnili listke z grenko opazko na podružn. odposlanca, dr. Leban L 6. — Srčna hvala vsem darovalcem in tudi trgovini, ki odbija prošnje z neumestnimi opazkami! Nadaljnji darovi sledijo. Porodne sobe, slavonsko de'o, suhe, zajamčene od L 1.250 naprej, eleg ntne kuhinje L 790, železne pos elje s kovin-stlmi mrežami L lt»5, otroška postelia popolna L 200. . TURK, Via S. Lazzaro št. 10« Resnično znižane cene. Poši'jatve in embalaža za deželo. Steklene SipT" vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 1S t Inserlrajte u „Edinosti" V V| ss e hi liiolco registrovana zadruga z omejeni n poro5tvo;u uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema n«vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlo^e za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranke oi 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. tele!. 25-S7. E3B Krone, goldinarja plačujem po najvišjih cenah kakor vsi konkurenti Zlatarna, Trst, Penie deSla Fabbra 1 (Piazza Goidonl) POH!ST¥G lastnega izdelka v vsakem sio^u. — Velika izb&ra popolne opreme za hiša, pisarne in gostilne. Brezkonkuran?ne cene Trst - VJale XX. Setiembre 35 — (palača Eden) (87) - Telefon 34-34 bfs Telefon 34-34 bis NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DI-JAŠKE MATICE! Bonna ooroflla, Te&tft Trst, dne 14. februarja Jadran akt btnfcs Cosolidi, *••««,• I almatla • GeroHmteh Llbcra Tricstlaa Lloyd JnaftlnoUdl Ocean ia rfamuda lripcovkli Ampdea . C* CENTRALA TRST (» Delniška slovnica L 15,000.009 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar« Dunaj. Affllranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, 'Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Sakser Stale Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo de Chlle Izvriuje vse banine posle. PREJEMA VLOGE m tannMe knjižice n no teko!! ratnu ter Uh obrestuje po 3 V/-. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. i« Daje v najem varnostne predale tsafes) — Za vodo vi uradi v Trstu: Via Cassa dl Rlsparmlo Stev. S — Via S. Nlceld itev« t MfifH it. 1413.1713.2S7B. l\mm Pftdflje K 9.31 U 12.31 ifl it tt.31 to It.