Ljubljana, sobota 20. februarja 1943"XXI Cena cent. 80 UpravniStro i Lfobltana. Hocan!)er« aiica S. Telefoo k. 51-22. JI-23. »1-24 testnim oddelek: LJubljana, PntdBgm ca i - Telefoo h. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska OHtt 42 Račuai - za Liubl)aosko pokrajino pri pokno-6ekovnem a vodo h. 17.749, » ostale kraje Italije Servizio Con ti. Con Posl No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglate a Ki. Italije io inozemstva ima Unione PubblicirS Italiana S. A. MILANO Nitoiaiai tmfa atief oo Lir 18-—> rključno * »Pooedeliskim hf crom« Lit 36.50. (Jtedoiltvo: (Jgbljn. PiKdsijtn alict bc». 5. telefoo teev. 31-22 31-23. 31-24._ _Rokoptu «e oe tn<« jo. CONCESSIONAR1A eSCLUSIVA pet 1» pub- bliati di proveoienza italiana ad esteta: (Joione Pubblicirt Italiana S A MILANO Gafs® In Svetlau v Tunisu V Tunisu 2876 ujetnikov, 169 tankov, 95 oklopnih voz, 36 BE&tasrfziratvh topov, 66 raznih drugih topov, 6 letal in mssogo fsiotsrrJh vosiS uničenih ali zaplenjenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 19. februarja naslednje 1000. vojno poročilo: Krajevne akcije, ki so v teku v srednjem odseku tunlškcga bojišča, so se še nadalje ugodno razvijale in dovedle do zasedbe Gaf-se, ki je biia zavzeta že 15. t. m., ter Sveitlua. Italijansko-nemško letalstvo je učinkovito pripomoglo k uspehu z metanjem bomb in obstreljevanjem s strojnicami v nizkem poletu sovražnih zbirališč čet in avtomobilskih vozil. V teh bojih je bilo skupno ujetih 2876 ujetnikov, zaplenjenih ali uničenih 169 tankov, 95 oklopnih vozil, 36 motoriziranih topov, 66 topov različnega kalibra, 6 letal in veliko število motornih vozil. Napad sovražnika v severnem odseku smo odbili. Pristanišči Tripolis in Bengazi sta bili bombardirani. Nad Sicilsko ožino je nemško lovsko letalo sestrelilo britansko večmotorno letalo. V noči na 18. t. m. je skupina naših tor-pednih letal navzlic najneugodnejšim vremenskim razmeram napadla v bližini alžirske obale spremljan sovražni konvoj. Ugotovljeno je, da so bili zadeti 4 parniki, med njimi en lO.OGOtonski, in da sta se kasneje dva potopila. Pripomba: V akciji naših torpednih letal proti sovražnemu konvoju, o čemer govori današnje poročilo, so se posebno odlikovali piloti; kapitan Oscar Pegna in kapitan Giulio Ce-sare Graziani, poročnik Carlo Faggioni, Mario Belloni in Portos Ammannato, podporočniki Carlo Prister, Ottone Spenzi in Luigi Salvatore, narednik-vodnik Šesto Mo-schi in narednik Pietro Merlo. Zavrnjeni sovjetski napadi Uspešni protinapad južnovzhodno od Orla - Hude sovjetske izgabe ob Ilmenskem in Ladoškem jezera Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na zapadnem Kavkazu ln ob spodnjem Kubanu je bilo ob nastopajočem južnem vremenu samo bojno delovanje krajevnega pomena. Pri tem so lastni napadi južno od Novorosijska napredovali dalje. Na fronti ob Doncu in na prostoru pri Harkovu je sovražnik zopet napadel z močnejšimi silami in je bil zavrnjen deloma v hudih borbah. številni sovražnikovi sunki južnovzhodno od Orla so se izjalovili. Nasprotnik je bil v protinapadih vržen nazaj in je bilo pri tem uničenih mnogo tankov. Letalstvo je napadalo zbirališče oklopnih vozil, topniške postojanke in kolčne sovražnika na pohodu ter feiko občutno razbremenjevalo oddelke kopne vojske. V nadaljevanju močnih napadov jugovzhodno od Ilmenskega jezera je utrpel sovražnik najtežje izgube ljudi in materi-ja!a. Kljub najmočnejši podpori oklopnih vozil in bojnih letalcev je bil nasprotnik povsod zavrnjen pred nemškimi glavnimi bornimi črtami. Tndl ponovni sovjetski poskusi, da bi južno od Ladoškega jezera in pred Petro-gradom prodrli našo fronto, so se krvavo zrušili. V protinapadu je bila skupina sovražnikovih sil obkoljena in uničena. Divizija španskih prostovoljcev ima poseben delež pri zavrnitvi številnih sovjetskih napadov. Nočni napad naših bojnih letal na mesto in pristanišče Murmansk je imel dober učinek. V Tunisu se bojno delovanje uspešno nadaljuje. Na morju prod Alžirom so nemške in italijanske letalske sile pri obstreljevanju močno zavarovanega zaščitnega konvo ja dosegle nadaljnje uspehe. Ena lahka križar k a in trije veliki prevozni parniki so bili zadeti s torpedi. Z uničenjem ene izmed trgovskih ladij se lahko računa. V poznih večernih urah včerajš.ijega dneva je oddelek sovražnih bojnih letal napadel severno-zapadno Nemčijo in metal rušilne in zaž'galne bombe na področje mesta Wilhelmshavna. Prebivalstvo, predvsem v okoliških krajih, je imelo izgube. Sestreljenih je bilo 9 napadajočih bombnikov. Fmmni in vlsskl unm uaiijansiu] Značilno priznanje protilialijaiitsks razpoloženega turškega novinarja Hudi b a vsej vzhod ni Srsnti Carigrad, 18. efbr. s. Hamed Emin Yal-man, direktor lista »Vatan«, znan ameri-kanofil ter nasprotnik Italije in Fašizma, poroča v svojem listu o razgovoru, ki ga je imel v Egiptu z nekaterimi italijanskimi ujetniki po bitki pri E1 Alameinu. »Ujetniki _ piše Yalman — so bili utrujeni in izčrpani. Nahajali s0 se torej v razpoloženju, ko je človek v splošnem nagnjen k nezadovoljstvu in pesimizmu. Italijanski ujetniki pa so odgovarjali na moja vprašanja in s svojimi odgovori izpričali svojo nespremenjeno vero v usodo Italije, za katero so se srdito borili. Rekli s0 vpričo navzočih Angležev: Vojna je nastala po vaši krivdi. Niste držali po prejšnji vojni obvez, ki ste jih prevzeli do nas. Kršili ste pogodbe. Eden izmed Angležev je v trgovinskem duhu. ki je značilen za ljudi njegove rase. rekel: Toda mi smo vam dali posojila 'Eden izmed ujetnikov je odgovoril: Mi smo izgubili 500.000 mož na bojišču. Koliko funtov šterlingov računate za vsakega mrtvega?« Yalman poroča nadalje, da je neki italijanska oficir odgovoril angleškemu oficirju. ki se je bahal z uspehom pri E1 Alameinu: »Ne zaupajte preveč v svojo zmago Vojna v puščavi je nevarna igra Zmagali ste šele v prvem času borbe. Resnično nimate povoda za bahanje« Turški novinar je tedaj posegel vrne? in je v upanju, da bo dobil manj oster odgovor, načel drugo vprašanje. Govoril je o ljubezni Italijanov do svobode »Res je, mi ljubimo svobodo — je odgovoril oficir — in uživamo jo polno pod fašističnim režimom.« Yalman piše v komentarju k tem besedam, da je upal dobita drugačen odgovor na svoje vprašanje. Ta njegova izvajanja pa kažejo še bolj očitno ponos naših borcev in njih visoko patriotično in fašistično čustvovanje. Neomajna aStbansfca vera v Duceja in Italijo Tirana, 18. febr. s. Z naslevom »Verujemo« objavlja list »Tomori« uvodnik svojega direktorja Hilmija Leke, bivšega pod-tajnika v ministrstvu za ljudsko kulturo. Poudarjajoč neomajno vero v zmage nove. ga reda piše člankar med drugim: Verujemo, da bo v tej ogromni bitki narodov, v kateri apokaPptični spopad idealov in interesov dezoreva v novo usodo za vse človeštvo zmagala neukrotljiva sla mladih narodov in z njo pravica med narodi m družbenimi sloji. Zmagal bo Fašizem, ki je človeštvu dal novo idejo, še več: ;z te vojne bo izšel same en zmagovalec: Mussol'r.'i. stoletni gen'j. ki predstavlja z ljudskim srcem in suverenim razumom hrepenenja vseh ljudi po višjem, dostojnejšem m po-štenejšem življenju. Usoda ljudi v Sredo-zemstvu je našla v njem titana, k' ustvarja nove oblike sožitja med narod"', med razredi in med posameznik" Najtrdneje vem jemc v Duceja verujemo v poslanstvo R.-ma. verujemo v skupnost sredozemskih narodov. Berim, 18. febr. žarišče cfenz've na vzhodni fronti je bilo po včerajšnjih uradnih poročilih v odseku Harkova. Borba se je razvila po vsem mestu tako, da je divjala od hiše do hiše. Nemške čete sc se odločno im vztrajno up:rale sovražniku, ki se je skušal polastiti mesta. Vse področje je v ostalem prizorišče besnih spopadov med množicami pehote ter 'c klopnimi oddelki, dočim letalstvo obeh strank posega v boj s svoj'm un čujoč:m ognjem. Z enako silovitostjo se razvijajo bcji tudi na severu, namreč ra področju južno od Orla kjer poskušajo Rusi uresničiti obširen načrt ob-kolilnega manevra, ki ga je pa sposobna takfka nemškega ' vrhovnega prveljn štva o-emogoč'la ter prisilila sovražnika, da se ustavi Moskva vztraja pri svoji odločitvi, da hoče na vsak način deseči odloč len uspeh zato pcš:lja v cgenj vedno nove močne sveže čete pehote in oklopn-štva. iz posamezrih utrdb in okopov so Nemci etvo-rili hud osredot:čen ogenj na sovražnika, ki otvarja v njegovih vrstah vel ke vrzeli. Nemško topništvo predvčerajšnj'm in včerai penoči razb lo znatre množ:ce sovražnih čet ki jih je rusko poveljništvo držale v rezervi ;n ki so bile pripravljene, da gredo v naoad. Po obstreljevanju topništva te čete niso mogle izvrš ti zadane jim naloge. Rusi poskušajo odsekat! možnest umika glavnini nemških sil. S tem namenom je rusko vrhovno poveljništvo s silovitostjo nadaljevalo svejo ofe-zivo ob srednjem Doncu, kjer so se ruske čete pomaknile ne-kol:ko proti zapadu. DAZ prav', »da je sovražnik ustvaril središče svojih sil na podrečju srednjega Donca, da bi od severa ogrozil čete, k' so se umaknile od Donovega ustja in iz R:sto-va. od juga pa one čete. ki stoje na področju Harkcva. Naša prožna obramba vzdržuje sovjetsko ofenz vo s prrtinapad' in s pestop-im skrajšanjem fronte. Sovražnik je zasedel obširno ozemlje, ni pa se mu posrečilo doseči svojega prvotnega cilja, ni se mu namreč posrečilo obkoliti in uničiti glavnine remških armad.« Berlinski dnevniki tudi porečajo da je sedaj v teku velika bitka med ogromnimi množicam' sovjetskih okl pnih sil in pehotnih diviz j ter nemškimi oklopnimi sredstvi med Slavjanskom tn Harkovom Razen tega pritskajo ruske čete v odseku med Harkovom in Kurskom. da bi tudi s severa ogr-zile odmikanje nemšk h čet. Iz kavkaškega odseka včeraj ni bilo novih vesti. Zvedelo se je. da se je zožilo p:d-ročje, na katerem so se 'zkrcale beljševiške čete severovzhodno od Ncvorosijska Kakor vse kaže. se sovražnik pripravlja za nov napad ;n zbira okoli Krasnodara oklop ne sile. Za prihod'je dni je treba že sedai pričakovati obnevitev borbe za posest kavkaškega mosfšča in polotoka Tamana. Tudi na podrečju Rostova zbirajo Rusi znatne čete, ki prehajajo preko Donovega ustja ter predirajo ob severni obali Azov-skega morja v tem odseku pa se sovjetska ofenziva še 'ni začela. Za sedaj poskušajo Rusi izvršit' obkolitev nemških čet na področju srednjega Donca. kjer prodirajo od severa proti jugu nadejaječ se, da bodo odrezali umik nemškim četam vzdolž obale Azovskega morja. še ena bitka znatnega obsega se razvija n ea Ilme-skim in Ladoškim jezerom Rusi nadaljujejo ne glede na izgube zadnjih dni. ki znašajo samo v tem odseku okoli 150 r klopni h voz, svojo ofenzivo z očitnim namenom. preb'ti nemško zaporno črto na področju Ilmenskega jezera, da bi potem z levega boka ogražali nemške vojske, ki branijo področje ob Ladcškem jezeru in ob reki Volhovu. (»Ultime Notizie«.) Ruski vojni ujetniki v romunskem poljedelstvu Bukarešta, 18. febr. s. Na zborovanju predsednikov rumunskih poljedelskih zbornic je poljedelski minister izjavil, da je doslej že 105.000 ruskih vojnih ujetnikov zaposlenih pri poljedelskih delih in da se bo to število v tem letu še povečalo. Solidarnost madžarskega delavstva z vojsko Budimpešto, 18. febr. s. Minister za narodno obrambo general Nagy se je udeležil velikega delavskega zborovanja, ki ga je priredilo madžarsko narodno središče za clo. Delavske množice so ministra toplo -^•irsvH^ip. General Nagv je izjavil, da mora vladati popolno skladje med interesi delovnih množic in boreče se vojske in v tem primeru uspeh orožja ne more izosta-ti. General Nagy je pohvalil delavce spričo dela, ki ga opravljajo in zaradi globoke vzajemnosti, ki jih veže z vojsko, borečo se proti boljševizmu. Angleška letala nad Nemškim zalivom Berlin, 19. febr. s. Kasno snoči so angleška letala, kakor se doznava iz pooblaščenega vira, preletela področje Nemškega zaliva Nemšk' lovci so prestregli sovražno skupino že pred obalo. Nekim angleškim letalom je vendarle uspelo kljub silni protiletalski obrambi odvreči bombe, ki so pa zaradi goste megle eksplodirale daleč od napaden:h objektov. Več sovražnih bombnikov je bilo sestreljenih. Izta&m vsjna ds zmagovitega kanca si k gisver csai&istra Gob&eisa ps?ed ogromno množica v BerSš&a — Goreče manifestacije za Italijo Razburljiva razprava v angleškem parlamentu Odklonjen protest laburistične stranke proti zadržanju vlade glesle socialnih reScrm stockholm, 19. febr. s. Razprava o Bewe» ridgevem načrtu v spodnji zbornic, je v nevarnosti da se spremeni v pravcato »kr-zo Bevve= ridge«. Znano je. da je angleška vlada po siru Johnu Andersonu izjavila, da je pripravljena samo v glavnih načelih sprejeti Beweridgev načrt, katerega je treba v celoti m v glavnih tečkah spremeniti Zarad' takega zadržanja vlade spričo reforme, k' je zbudila velike nade delavnih razredov, so nekateri laburistični poslanci predložili resolucijo, v kateri so izrazili svoje veliko nezadovoljstvo zaradi zadržanja vlade. Danes je bilo v spodnji zbornici glasovanje o tej resoluciji, ki je bik odklonjena s 335 glasovi proti 119. Glasovanje ima globok političen pomen, če se pomisli, da ie glasovalo preti 22 članov laburistov ki so v v'adi Ko se je zvedel rezultat glasovanja ie laburist Maxton vprašal, ali vlada nima ničesar ;zjaviti g'ede števila tistih, ki so glasovali za laburistična resolucijo Eden je na to vprašanje suho odgovoril: Ne!, pri čemer m moge; orikr ti zadrege. v katero ga je spravil Maxton. Poslanec Criffits je izjavil, da zahtevajo delavski n sred* nii razredi celotno izvedbo Be\veridgevega na? črta in uresničenje gospodarske enakosti v Angliji. Vlada, je dejal, je izgubila odlično pri* liko za dokaz, da ima resne namene glede revnejših razredov od katerih zahtev nlutokra= cija danes razne žrtve Laburist John Clynes je izjavil, da je vladi ušla najprimernejša prilika. ki se je kdaj nudila za pridobitev dobre volje prebivalstva in za zgraditev socialnega sestava. ki bi bil množicam v prd Neodvisni poslanec Cemente Davies je dejal da vlada m načela tega vprašanja v duhu atlantske listine, temveč v duhu srednjeveškega zakona. _ V zboru hudih protestov se skorai niso čuh glasovi nekaterih konservativnih poslancev. Poslanec Willing je na primer rotil laburistično stranko, naj ne povzroči razkola v narodnem edinstvu in naj upošteva, da je vlada v načelu sprejela Bevveridgev načrt o zdravstveni službi in sistemu doklad za otroke, kar je »revolucionarno dejanje« v socialni zgodovini Anglije. Drugi konservativci so predlagali, naj se to vprašanje odgodi do povoinega časa Nekateri so nastopili proti celotnemu načrtu s trditvijo, da bo njegova izvedba povzročala narodno ne« srečo. Zbornica je pričakovala Churchillove izjave o tem vprašanju, toda v zadnjem trenutku se je zvedelo, da je ministrski predsednik obolel Lizbona. 18. febr. s. Na zborovanju laburistične stranke v Londonu so razpravljali o bodočem zadržanju stranke spričo manevra vlade, ki se skuša na vse načine upirati izvedbi na» črta za socialno pomoč, katerega je predložil spodnji zbornici Besveridge. Stranka je sklenila da bo še nadalje vzrajala pn svoji zahtevi in da bo še nadalje vztrajala pri svoji zahtevi in položaja delavnih razredov. Obenem bo zahtevala. naj se vprašanje skrbno znova prouči in naj se izvedejo takoj določbe Beweridgeve-gs načrta za socialno pomoč, kakršne že dolgo fzvajajo v državah Osi. Ta sklep stranke je spravil v hudo zadrego labur stične ministre ki morajo braniti kot člani vlade poetiko ki jo njihova stranka ne odobrava in ki je v nasprotju z interesi delavskih raziedov katere zastopajo. V anglešk;h političnih krogih zasledujejo z velikim zanimanjem te razprtije Berlin, 18. febr s Glede na debato v angle* ški spodnji zbornici o odobritvi Bevver dgevega načrta primerja šef nemške delavne fronte dr Ley v članku, ki ga je objavil v listu »Volki-scher Beobachter«. tem nepopolnim, približnim in verjetno že propadlim načrtom za zboljšanje socialnih pogojev angleškega delavca vse to kar se je že pred mnogimi let dejansko iz= vedlo na socialnem področju v državah O&i. Stockholm, 19. febr s. Kakor poroča londonski poročevalec lista »Sozialdemo-kraten«. je razprava o Beveridgovem načrtu v britanskem parlamentu povzročila enega izmed najbolj kritičnih položajev v angleški politični zgodovini zadnjih let. Konflikt med britansko vlado in močnimi parlamentarnimi skupinami glede stališča. ki naj bi ga vlada zavzela glede Be-veridgevih socialnih reform, je pokazal globoka nasprotja največje resnosti. Id zbujajo globoka razmišljanja ne le v Veliki Britaniji. List »Daily Herald« prikazuje do neke mere današnji položaj, ko v svojem uvodniku piše med drugim: Ali ni vlada presodila pomena svoje ogromne^ zmote? Ali ne ve, da je narod zelo vznemirjen? Ali je vlada slepa in brezbrižna nasproti reakcijam. Id so jih zbudile njene hladne izjave o Beveridgevem načrtu? Ali je morda že izgubila stik z željami in nagoni naroda? Včerajšnjo razpravo najbolje označuje govor, ki ga je imel zastopnik oxfordske univerze Hoggs, ki je med drugim dejal: Ako se britanska vlada ne bo odločila dati narodu socialne reforme, bo narod pripravil vladi socialno revolucijo. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Berlin 18 febr s Minister za propasan-o dr Gdbbels ie danes govoril pred ogromno ljudsko množco o ooložaju nf-,'zhodni fronti in *nta'n- vojn; V glavnerr e izne^el tr teze Prva teza obravnava kaj bi .se zsndiln če nemška vojska ne b lila zmožna odstrani nevarnosti k: prihaja z vzhoda: v tem primeru b boljšev; 5ki val presazil Nemčijo in takoj natr vso Evrooo Druga teza ueotavlja da razpolaga samo nemška vojska z zaveznik- s ^ilo za rešitev Evrope pred to ogromrv nevarnostjo Tretja teza je. da ie nevarnost aktualna 'n da je treba torej nagle in teme1 i itn delati, kajti sicer bi bilo la-'iko prekasno. Med razvMsnjem teh treh tez je minister predvsem objasnil akcijo mednarodne«? Vdovstva proti dvigu mladih narodov Govornik ie razkrinkal politične mahmacije židovsko-oHitekra+;čne in boljševiške klike Ugotovil je da je nevarnost postala konkretna in ie pred durmi ter se ji je treba zoperstaviti z vsem' silami s katerimi kontinentalna Evropa razpolaga Navajen gledati stvarnosti v oči pa naj bo kakršna koli. in imenovati «tvari s pravim imenom, se narodni snc;al'7em i_acno zaveda resnosti te nevarnosti in diteme k' =;e kaže v življenju narodov: aH Evropa ?ašč:tena z orožiem Os: ali boliSev-zirans Evropa Zavedajoč se tega Nemčija od-očena bnrit.; ce do zmage b^ez kompromisov Ves nemški narod obvladuje en? ;3IT1a mi=el trda in totalna voina pno samo preprifanip zmagovit konpr ^nr^čr -pspoefi npva^nct1 soričo n^n-ada wn-mi-'ijonskega nar^a k! ie let nrinrav-Hal na vnino hočejo N^mc^ odgovoriti nrav tako to+»l:t3Tio žrtvujoč evoia živ-lierpa 73 povečanje lastnega vojnega potenciala M;nister dr GSbbels je nato omenil ukrene ki so bil' že odreieni in ki bodo še izvedeni za dosego tega smotra, da bodo za fronto na razpolago legije voiakov ln da b0 impia oboroževalna industrija potrebno delovno silo Kategorični -'mnerativ ure ie odnoved vsem ob:čainim lagodnostim. nričptek špartanskeia življenja dnevno žrtvovanje vseh v enaki meri ne glede na razlike v razred;h Ves nemSk' narod ie v tei točki popolnoma sporazumen Govoreč o vojaških dogodkih je minister rekel da se Nemčija vedro bije v tej veliki bitki Za nami so je dodal, naši hrabri in zvesti zavezniki Italijanski narod bo nadaljeval pod vodstvom svojega velikega Duceja z nami neizprosno vojno io zmage. Oeromna množica poslušalcev ie ob teh izjavah navdušeno ploskala V vzhodni Aziji je hrabri japonski narod nrav tako trdno odločen, da ne bo položil orožja pred zmago. V nadaljnjem je minister izrazil abso-utno prepričanje v zmago in zatrdil, da se oo sovražnik prihodnje poletje znašel zo-oet pred oboroženo Nemčijo in enakim ofenzivnim duhom kakor v prejšnj:h letih Vemški narod b0 vse žrtvoval, da bo Hitler lahko zopel zadel objestnega nasprotnika MinisteT je ugotovil, da pred-■tfavljaio zborovalci izbrano ožje. toda po-oolnoma celotno zastoDstvo vsega nemškega naroda, kajti navzoči so ranjenci, pohabljenci. slepci, odlikovanci. odlikovana z mnogimi odlikovanji, poveljniki, delavci vojne industrije, člani stranke, ženske, pro-fesionisti iz vseh soralnih razredov mla-ieniči To zastoDstvo nemškega naroda se zaveda da ma nemški narod v svojega Fuhrer ja popolno in neomajno zaupanje ■n je pripravljen sledit mu za vsako ceno tudi za ceno največjih žrtev v borbi do odločilne zmage Ves narod odobrava vse oodvzete ukrepe in tiste, ki bodo še uve-Ijavlieni. da se nihče ne bo mogel odtegniti totalni vojni, ki io Nemčija in njeni zaveznik nameravajo izvesti do zmagovitega konca. Minister dr. Gobbels je zastavljal zbranemu predstavništvu nemškega naroda vprašanja ki naj bi vse to potrdila Na vsako vprašanje ie navzoča množica odgovorila z 'zredno dolgim soglasnim odobravanjem vzklikajoč Hitlerju z besedami: Fuhrer poveljuj sledili ti bomo! Manifestacija se je zaključila s petjem domoljubnih himen Pred prčetkom zborovanja je vstooPa v ogromno areno Športne palače vrsta berlinskih fašistov s Kr veleposlanikom na čelu Vsi so nosili črne srajce in navzoči so lih pozdravili s nrisrčn'mi in mogočnimi manifestacijami c?mnnt: je Berlin 19 febr s. Govor, ki ga je imel dr. Gobbels je izzval v nemški javnosti zelo ve-liko pritrjevanje V tukajšnjih političnih kro» g;h predvsem poudarjajo, da je govornik ves svoj govor zgradil na zdravem smislu in popolnem realizmu in da se ie vseh obravnavanih predmetov pogumno dotaknil v skladu s trenutno stvarnostjo, ne da bi jo preveč pri* kri val z lepotičenjem. V Berlinu nadalje opozarjajo. da je minister dr Gobbels hotel m znal to pot vsaki stvari dat pravo ime, ne da b' prikrival resnost trenutka, in da je celo v zelo občutenem in obveznem pozivu pozval vse k stmienosti. ne da bi bil pri tem dramatičen. V H tlerjevem imenu je od nemškega na> roda zahteval nove gigantske napore, da bi odvrnil strahotno grožnjo ki prihaja od vzhoda in da bi dosegel zmago Zaradi tega je minister dr Gobbels lahko postavil nem&emu narodu deset vprašanj v svojem govoru ir, dosegel na vsa od izbranega zastopstva vse"" --mškega naroda tako izčrpen odgovor PrV -a ko« rakanje do zadnjega, pa naj velja K.oli, za rešitev Nemčije in njenih duhovnih vrednot je bil posebno značilen. Listi v nemški prestolnici, ki skoraj na vseh straneh objavljajo v celoti Gobbelsov govor, dodajajo tudi kratke komentarje, ki jih »Vol-kiseher Beobachter« in »Borsenzeitung« pregledno tolmačita z načelom, ki ga je sedaj osvojil ves nemški narod. »Edina misel je sedaj totalna vojna«, kajti sedanji trenutek zahteva od vseh borbo in odpor za cpno najhuj« ših žrtev, a za dosego zmage, ki ne more iz-ostati. Poslabšanje Gandhi-Jevega zdravja Bankkok, 19. febr. s. Poslabšanje Gandhi jevega stanja in odstranitev treh indijskih članov iz podkralj evega izvršnega sveta, kier so protestirali proti zaporu Gandhi j a in proti vladnemu zatiranju, sta povzročila globok vtis v New Delhiju, kjer je bila večina trgovin v znak protesta zatvorjena. Prišlo je tudi do velikih manifestacij za odstopivše ministre. Stockholm, 19. febr. s. V Londonu zasledujejo z največjo vznemirjenostjo položaj v Indiji in že spoznavajo, kakšne bi bile posledice Gandhi j eve smrti glede na sedanji položaj v deželi. Britanska podkralj eva vlada dobiva dan za dnem pozive, v katerih se naproša, naj takoj osvobodi Gandhi ja. Te pozive pošiljajo različne indijske stranke in organizacije. Žrtve angleške strahovlade v Indiji Lizbona, 18. febr. s. V spodnji sbortiici je minister za Indijo Amery podal mrtvaško bilanco izgredov v Indiji, ki se bore za svojo neodvisnost in svobolo. Bilanca sama na sebi ne poveličuje indijskega patriotizma, za tako omikano Anglijo pa je dokument podlosti. Parlamentu in vsemu svetu je pokazala, koliko mrtvih in ranjenih žrtev Je doslej bilo in tudi žrtev pretepanja s palico. Uradni podatki od 9. avgusta do 30. novembra lani navajajo 1.028 mrtvili, 3.215 ranjenih in 958 šibanih. Švicarski odpor proti angleškim nasilstvcm Bern, 18. febr. s. »Oorriere del Ticanoc komentira v članku svojega direktorja ponavljajoče se proteste Švice v Londonu zaradi kršitve švicarskega zračnega prostora ter poudarja med drugim, da se protesti kopičijo neprestano. Komedija, kj ni nastala po krivdi Švice, katera drži svoje obveze, se izrodeva v farso, ki nima nič veselega na sebi. Spominjajte se slepih! »šolska listina" Glavne oznake italijanske šolske reforme iz h 1939 Dne 5. februarja 1939 je Veliki fašistični sv c-i odobril novo šolsko reformo, katere glavna načela je tedanji prosvetni minister Bottai uvedel v »Šolsko listino« (Carta della ScuoLa). Glavne smernice te reforme je obrazložil v zadnjih dveh številkah glasnika »Prima linea« v Ljubljani g. Buttafava, ki jih tu posnemamo tudi za naše čitatelje: Kdor namerava tolmačiti najznačilnejše oznake temeljne listine, kakršno predstavlja »Šolska listina«, ki je izdeiana v obliki deklaracije načel, čeprav hoče to izvršiti le v glavnih obrisih, naleti na nepričakovane in vznemirljive težave. Lahko je govoričiti, lahko drobiti in se površno dotikati, a tolmačiti je vselej težko. Razen tega se v podobnih primerih pojavlja čuden in skoro neodstranljiv pojav: prevladovanje teorije nad prakso, abstraktnosti nad konkretno realnostjo, retoričnega razriskovanja besede nad željo po resnici in enostavnosti, toda, čim so nam te težave in nevarnosti znane, moramo sami premagati prve in se izogniti drugiim, postavljajoč svoje besede v službo komentarja in ne v službo bolj ali manj temnega klepotanja. pri čemer morajo izhajati iz živega in neposrednega občutka stvarnosti, ne pa iz teoretične meglenosti. Pojdimo k stvari! Prva deklaracija listine, ki nas precej blizu spominja na odgovarjajočo izjavo delovne listine, uvršča šolo kot »prvi temelj vzajemnosti vseh socialnih sil« v narod, zaupajoč ji v okvirju študija in dela kulturno, tehnično, umetniško in poklicno pripravljanje mladine. Tako je, kakor je rekel Bottai. dokončno označen »smisel njene socialnosti in njenega političnega poslanstva. Kdor je bil, Ijakor mi, vzgojen v totalitarni državi, v kateri se zbirajo in medsebojno dopolnjujejo moralne, politične in gospodarske vrednote naroda, že kar po nagonu lahko verjame v politično šolo. ki je občutij :va za smernice in ki upošteva navodila javnega življenja. Mi si, skratka, ne moremo predstavljata strnjene narodne edinosti, ki bi zanemarila šolo, kakor da bi hotela prezreti, da izpolnjuje šola vsak dan najkočljivejšo in najbolj resno nalogo odgovornosti: kulturno in moralno vzgojo novih generacij, torej ljudi, ki jim bo prepuščena vlada naroda, čigar ustroj, težnje in neizogibne zgodovinske nujnosti bi ne smeli poznati. Nam bi se zares zdelo absurdno, ako bi v tem smislu stali ob oknu, se oddaljevali in ločili od dnevne kronike, ki je zgodovina, kakor da bi šlo za kak drug, tuj svet. In vendar smo potrebo politične šole eipoznali šele v naših dneh. In ker gre za resnico največje jasnosti, jo je vsakdo naglo osvojil in si jo prikrojil, pri čemer se je še čudil, da smo se toliko časa obotavljali z njeno izvedbo. Moral bi potemtakem reči, da je liberalna šola. ki se je tako dolgo izživljala v svojem političnem agnosticizmu, izvršila protinarodno in torej tudi protidomovinsko delo? Prav tu je dvoumje, ki ga moramo takoj pojasniti. Sola, ki jo bomo Ie zaradi boljšega razumevanja označili kot predf~~:-tično. je sicer res bila neobčutljiva za k °!eonske politične vladne spremembe, vendar pa ni bila brezbrižna ali pasivna nasproti nacionalnim vprašanjem in domovinskim čustvom V njej se je skratka odražalo ono nasprotje med narodom in vlado, med nacijo in vodilnim slojem, ki je tako značilno za prva leta naše teritorijalne edinosti, ko ni bilo vselej sposobnosti ali zadostnih možnosti, da bi Italijane napravili vredne Italije, ki je bila zgrajena s krvjo. Liberalna šola je obtičala ob prvih čustvih, ob domovinski ljubezni, ob ljubezni do zemlje in rodu, ni pa hotela — vsekakor bi ji to onemogočile tudi okoliščine — iti dalje in konkretizirati abstraktne ideale, pokazati v svoji živi stvarnosti zgledno uresničenje sveta, o katerem smo se učili in po katerem smo hrepeneli. Iz onih šolskih sob so izšli milijoni borcev v prvi svetovni vojni, česar ne smemo pozabiti. Opozoriti pa hočemo, da so prav ti ljudje, ker so bili užaljeni v svojem idealu in kakor izdani v svoji žrtvi, zahtevali in pripravili revolucijo in ji stali ob strani. Ko je bi7a dosežena edinost, vpeljan novi red. ustvarjena jasnejša zavest in nrmejše zaupanje v lastna sredstva, obenem pa uresničena totali-tarnost namenov in dela. je bilo treba misliti tudj na to, da damo politični obraz šoli, da ozdravimo njena nasprotja in da jo obudimo k sodelovanju v aktivnem življenju, saj predstavlja ona v tem vedno obnavljajočem se življenju najbolj jasno podobo. Zato se je vsiljevala neodstranljiva nujnost in v zvezi s tem se nam kažejo nadaljnje določbe, spremembe in poskusi, ki pomenijo uvod v 30 določb »Šolske listine«, v katerih so vse prejšnje priprave povzete in železno obeležene. Čim smo splovili v politično šolo. moramo sedaj poskrbeti za njeno popolno uresničenje. Prav tu pa je. kakor si lahko vsakdo predstavlja, največja težava Po-g'eimo zaradi enostavnosti nekaj primerov. Ah naj šola postane sredstvo politične propagande, zgrajene na govorih pridigah. bobnečih frazah in vzpodbudah' Ali pa naj se njena politična vzgoja skrči na učn: predmet, po nekaj ur na teden m v okviru hladne natančnosti programa' Bilo bi odveč dokazovati, da bi takšna metoda bila kvarna umetna in daveča Sola lahko Dolit;čno vzgaja s tem. da ujame duha časa da tolmač1' njegove potrebe, prizna njegove vrednote in se neprestano sklicuje na večne'Ideale tradicije. Ako se hočemo še bolje razumeti stopimo na trdna tla. storvmo v šolsko življenje in videli bomo. da vsak učni predmet — od materinske šole do vseučilišča — odp;ra nešteto možnosti, ki se dajo izkoristiti za trdno politično vzgojo Na prvem mestu gre tu za zgodovino Pri njenem podajanju je treba izven sleherne pedantnosti in strogeea kronološkega reda poiskat; idealne struje. stoletne težnie. stalno se ponavljajoče nagibe, značilnosti rase in zahteve tradicije Cčc-nec mora občutiti ves čar velike tragedije svojega naroda, razmisliti o skrbeh generacij. pridobiti si zavest neke stalnosti brez rešitev kar zahteva nekai tudi od nje?a in tudi njegovo življenje, če je treba. Zgodovina Rima mu bo dokazala moč volje in brezmejnega ponosa: temna sto- letja barbarskega gospodstva ga bodo opozarjala na potrebo sloge, uvidevnosti in sile. ki vzbuja strah in spoštovanje; življenjska sila naše renesanse mu bo predočila velika vprašanja kulture ln umetnosti, teh dveh glavnih izrazov civilizacije; epopeja našega Risorgimenta ga bo vzgajala v kultu junaštva in žrtev. Pri tem pa smo samo površno navedli nekaj primerov. N č manjšega političnega pomena pa n! jezikovni pouk: p0 njem, po besedah svetnikov, pesnikov, filozofov, lahko damo v razmišljanje strani umetniške popolnosti, ki ji ni primere, a se z njo druži domovinska ljubezen. Vez jezika veže italijanske generacije z veiikim1 italijanskimi možmi. V njih delih je nekoliko našega ponosa in naše vere. Katera propaganda bi mogla biti učinkovitejša od ene same strani Danteja ali Petrarce: Machiavellija ali Viča, Mazzinija ali Mussolinija ? Vsakdo takoj vidi, da bi s temi primeri mogel nadaljevati do neskončnosti in jih . razširiti na vse učne predmete ter tako večnega duha pronik-niti s slehernim dejanjem, s slehernim izrazom. Šele tedaj bomo imeli politično šolo, šolo, v kateri puščamo prvo mesto duhu, a ne pozabimo na materijo, kjer spravljamo v medsebojno službo dejstva in besede, kjer se vse prostovoljno poraja, iz srca. v ozračju največje enostavnosti in lojalnosti, daleč od slehernega umetnega čutsvenega pretiravanja, prav tako kakor od sleherne agnostične brezbrižnosti, ki bi jo barvala brezbrižna indolentnost. De J 3 v šoli Uvedba dela v šoli, čeprav se je to izvršilo tako radikalno in z vso resnostjo, ni najprej nikogar presenetilo. Mnogim se je celo zdelo, da se je »šolska listina« omejila na dokončno rešitev vsakdanjega vprašanja, češ, da je le potrdila, kar se je že dolgo izvajalo, odnosno sprožila, kar je po izkušnjah, poskusih in polemikah dozorevalo in je že zaslužilo odločno uvedbo. Delo, skratka, je že bilo v šoli, in ne le nekaj dni. Novost, so dejali, je bila kvečjemu v tem, da se je razširilo na vse vrste in stopnje, kakor je po svoji vsestranski pomembnosti in priznani možnosti nadaljnjih razvojev tudi zaslužilo. To površno vrednotenje pa j« — tudi med samimi vzgojitelji, na žalost — revolucionarni pomen uvedbe »novega« činite-lja dela v »novo« šolo (in pri tem moramo pojem »revolucijonaren« sprejemiati v vsem njegovem pomenu). Da so se pedagogi vseh časov nagibali, iz tega ali onega razloga, k upoštevanju dela kot vzgojnega činitelja, je več kakor znano, tem bolj, ker je ta beseda dopuščala raznovrstna tolmačenja: delo je lahko zabava, proučevanje narave, oddih duha, fizična okrepitev ali pripravljanje na poklic, vaba v aktivno življenje v stiku s stvarnostjo in toliko drugih reči. Kateremu izmed teh tolmačenj ustreza naša vzgojna zamisel? Na to odgovarjamo: nobenemu. Zato mi revolucionarnega pomena dela ne vidimo toliko v izrazu, ki je bil zlorabljen, kakor smo dejali, kolikor v njegovem originalnem vrednotenju, v njegovem pomenu, v nalogi, ki naj bi ji delo služilo. Le poglejmo v naglici samo listino! V prvi deklaraciji se pripisuje delu naloga, da poveže pouk, zamišljen kot »ustvarjanje zrelosti« z »konkretno delovanjem v zaposlitvah, obrtih, poklicih, znanosti in orožju«. Peta deklaracija, ki je povsem posvečena samo delu, pa ga označuje — ponavljajoč pri tem označbo delovne listine — kot »socialno dolžnost« in ga pri vzgajanju značaja in izobraženosti smatra primernega za vzgojo »socialne in proizvajalne zavesti, kakršno pozna korporacijski red«. Glede na vseučiliško izobrazbo pa naposled 19. deklaracija pravi: »Sportno-vojaško ve-žbanje in delovna praksa skupno prispevata k duhovni izobrazbi mladine«. Tu, kakor vidimo, nimamo več opravka z običajnim pojmovanjem dela. kakor so ga — vsak po svoje — doumeli pedagogi prejšnjih časov. Nekaj povsem drugega je na primer benediktinsko pravilo, ki predstavlja sicer prvo italijansko vrednotenje dela in ki poziva k ubrani medsebojni prepletenosti duhovnega in materialnega delovanja, ki si navidezno nasprotujeta; nekaj drugega tudi mantovanska šola Vittorina da Feltre-ja, ki presoja sleherni pouk pod videzom igre; ali pa prirodno stanje po Rousseau-ju, ki je že slutil težke čase francoske revolucije in svaril plemstvo, ki je izgubljalo v brezdelju, naj bi v deu iskalo nujno življensko dopolnitev; nekaj drugega tudi pragmatično pojmovanje, ki je prišlo k nam od onkraj Oceana, ki je sicer v vzgojnem procesu določilo prvo mesto delovanju in delu, ki pa nam ni znalo nuditi delo zajemajočo stvarnost v tolikšni meri. da bi zadovoljilo sleherno potrebo, ker se je omejilo le na to, da ga je smatralo le kot sredstvo, čeprav najboljše in najbolj privlačno sredstvo za izobraževanje. K temu moramo še pripomniti, da so pedagogi jemali delo v poštev vsaj do 18 stoletja le kot vzgojno sredstvo, ne da bi se sicer ozirali na njegovo morebitno kasnejše izkoriščanje po gojencu. Za nas pa je pomen — in s tem tudi vrednost — dela povsem drugačnega značaja: razvoi industrije in trgovine, uveljav-ljenje velikih revolucionarnih pridobitev manjša vrednost humanističnih naukov, pereče socialno vprašanje, naraščajoča moč meščanstva in proletariiata, kar je dovedlo do zniveliziranja razredov, vse to nam nalaga neprimerno pomembnejšo nalogo, ki je izredno težko izvedljiva. Razen tega nam danes delo ne pomaga samo pri kulturni vzgoji, temveč predstavlja za nas tudi že samo kulturo. V tem je bistvo, ki si ga moramo prav dobro zapomniti. Delo je kultura, sredstvo duhovne po-vzdige, ustvarjanja volje in značaja, čini-telj, ki nam postavlja socialno vprašanje, skladnost z življenjem, temelj tistega modernega humanizma, ki spravlja v sklad miselne smelosti s ponosnim vrednotenjem človeške delavnosti. Delo nam postane v tej luči dopolnitev naše kulurne priprave na eni in naše politične vzgoje na drugi strani. Za prvo pomeni povratek k življenju, katere visoko duhovnost nam tako podaja, pri drugi Sestanek zveznih podpoveljnikov GILa Rim, 18. febr. s. Dne 16. in 17. t m. je generalni podpoveljnik GILa Bonamici sklical k raportu v avditoriju Fora Mussolini zvezne podpoveljnike ob navzočnosti šefov in pod-šefov glavnega stana GILa. Raport je zaključil Tajnik stranke, generalni poveljnik GILa, ki je sprejel na znanje poročilo o delu, ki so ga opravili zvezni poveljniki, nakar je minister Vidussoni dal navodila za bodoče delo v raznih odsekih ter pozval podpoveljnike, naj ved« no bolj posvečajo vse svoje energije za politično vzgojo ii\ duhovno ter gmotno podporo mladini. Tajnik stranke se je nato tovariško razgovarjal z zveznimi podpoveljniki in se zanimal za vprašanja posameznih pokrajin. Ra» port se je zaključil s pozdravom Duceju. Pripravljenost bolgarske vojske Sofija, 18. febr. s. Poluradni »Dnes« piše v uvodniku, ki je posvečen vojaški pripravi Bolgarije, da razpolaga bolgarska vojska že zdaj z najmodernejšim orožjem in je na vse pripravljena. Preveva jo bojni duh največjih junakov. Bolgarski vojak je vedno pripravljen dati življenje za domovino. Bolgarska vojska je najboljša in najhrabrejša na Balkanu. Gorje tistemu, ki jo bo napadel. Bolgarska vojska je danes odkrit in zvest zaveznik vojsk Osi. Bolgarsko-hrvatska pravna konvencija Sofija, 18. febr. s. Bolgarski pravosodni minister Partov in njegov hrvatski tovariš Artukovič sta podpisala pravno konvencijo med kraljevino Bolgarijo in Neodvisno Državo Hrvatsko. Po polpisu je bil prirejen uradni obed na katerem sta oba ministra v svojih govorih vzklikala na sodelovanje med Bolgaeijo in Hrvatsko, ki je vedno tesnejše na vseh področjih in v okviru novega evropskega reda. Inflacija v Alžiru Tanger, 18. febr. s. Ktmiaj trije meseci so potekli po angleško-amenški zasedbi Francoske severne Afrike in že se čutijo strašni učinki politike, ki jo izvajajo Anglosasi običajno v državah, katerih nesreča je, da pridejo pod njihovo oblast. Znane so težave, ki tlačijo Severno Afriko glede prehrane, transportov, politične in civilne svobode, in zelo dobro so znana nasilstva okupacijskih čet in zasedbenih oblasti. K vsemu temu se je sedaj pridružila še inflacija. Uradni list objavlja odredbo, s katero sc obtok bankovcev alžirske banke zviša od 12 na 22 milijard frankov, če so v treh mesecih zasedbe razmere prišle tako daleč, na« povedi za bližnjo bodočnost ne morejo biti rožnate za prebivalstvo Francoske severne Afrike. Japonski letalski uspehi Tokio, 18. febr. s. Japonski glavni stan objavlja, da so japonske letalske sile mornarice in baterije vojake ter mornarice sestrelile od 1 do 15. februarja skupno 73 sovražnih letal in poškodovale nadaljnjih 8 na področju Salo» monskih otokov, na južnem Pac fiku in na Alcutih. Med 10. in 15. februarjem je bilo se streljenih 64 sovražnih letal, 1 pa je bilo poškodovano. Japonci so izgubili na tem pod ročju 2 letali, njihove vojaške naprave pa so bie le lahko poškodovane. Na južnem Pacifiku so bila med 1. in 15. februarjem sestreljena 4 sovražna letala. 5 pa poškodovanih. Med 5. in 15. februarjem je bilo na področju Aleu-tov sestreljenih 5 letal. 2 pa sta bili poškodo* vani. Na področju južnega Pacifika in Aleu-tov Japonci niso imeli izgub. pa nas navaja k čutu kolektivnosti, povzdiguje težnjo po ustvarjanju, uči nas trdega, a poštenega zakona žrtvovanja, odpovedi in naporov. To 'a pustimo za sada j. ' akor j® to naš želja, teoretično abstraktnost, čeprav na/ii je bila potrebna, a smo lahko pojasnili položaje in določili smernice, pa se zopet Približajmo stvarr.os.i! Nkomur niso skrite težave, predvsem tehničnega in finančnega značaja, ki jih bo prinesla s seboj uvedba dela v šolo v smis'u neke dejavnosti Bilo bi nesmi eln in preveč v nasprotju s pričakovanji, akč bi nadaljevali dosedanje metode ali vsaj metode, ki so veljale do uvedbe »šolske listine«. Cas je že. da opustimo izrezke, trganja, lepljenja, mafienja in razstavna dela ob koncu leta, ki jih vršimo z barva-nim papirjem ali preluknjanim lesom. Delo mora biti vnešeno v šolo v vseh onih podobah, v katerih se nam kaže v življenju: trdo, ustvarjalno delo. ki zasluži nagrado in ki je donosno. Sleherno podrrčje čioveške delavnosti nam nudi nešteto pobud, k* jih lahko prenesemo v šolo: od obdelave lesa in železa 1o živinoreje, cbdelave zemlje in najfjnejš* mehanike, od življenja in dela na morj-i dc čudežev elektrike in radia, od potrpež-lj:vih poskusov v laboratoriju do najbolj tvega-ega dela pod zemljo Možnosti, v kater h so zapopadene velike smernice človeškega dela je torej brezmejno: pcljede!-stvo. industrija trgovina Iz vseh teh prizadevanj, ki jih moramo uvajati po stopnjah in jih prilagojevat: posebnim sposobnostim in okoliščinam. bodo vzrasli special sti in diletanti ročni in umski delavci Enim in drugim bo delo zelo koristno; tako en m kaker drugim se bo v vsej sveji človešk; vrednosti prikazala nu{ nost in svetost dela Druga, še neprimerno bolj obvezujoča vprašanja postavlja pa sedanji čas. Ko bomo lahko tudi na vzgojnem polju koraka^ po mira' poti bo naša d Ižnost. da zaposlimo vse sile da trdovratro prekosimo vse težave in z voljo premagamo prva in neizogibna razočaranja, predvsem pa. da s* zastavimo širok program ki ne bo poznal malenkostnih obotavljanj, temveč bo s ponosno zaneslj'vostjo v skladu s konkretnimi mežnostmi in se bo z zaupanjem naslanjal na neizčrpno življenjsko silo našega naroda. In ko se bodo zdele ovire nepremagljive, bo moralo vse podžigati prepričanje, da tudi s tem sredstvom služjmc stvari civilizacije pripravljajoč novim generacijam pravičnejšo, čeprav tršo, a bolj človeško bodočnost. Poklicni teoretiki, ki so jim možgani že otopeli, bodo morali izginiti: dvaj. seto stoletje mora p:men'ti močan in neza držen povratek k dnevni stvarnosti, v kateri je bilo delo vselej — in danes bolj ko kdajkeli prej — odločilni činitelj razvoja in dviga. Zvišanje prejemkov nižjim drž. uslužbencem Ko je bila v Službenem listu Ljubljanske po» krajine z dne 16. IX. 1942«XX, št. 331-74 objavljena vzporedbena razpredelnica prejemkov bivšega jugoslovanskega osebja s prejemki italijanskega osebja skupin A, B in C v državni službi in so nato bile višjim uslužbencem iz» plačane razlike za nazaj v večjih ali manjšh zneskih, so bili nižji uslužbenci v velikih skrbeh, ker bi sc jim morali dotakratni prejemki celo znižati in bi morali presežke za nazaj vračati. Toda to kruto določilo je bilo takoj po« pravljeno, tako da presežkov za nazaj ni bilo treba vrniti, temveč so prizadeti uslužbenci še naprej prejemali nezmanjšane dotakratne prejemke. Zaupajoč v naklonjenost fašistične vlade do prebivalstva Ljubljanske pokrajine in z vero v socialno pravičnost so nižji uslužbenci po Zdru* ženju javnih nameščcnccv naslovili na Eksce-lenco Visokega komisarja prošnjo s podrobno izdelanim predlogom, kako naj se objavljena vzporedbena razpredelnica prejemkov bivšega jugoslovanskega osebja s prejemki italijanskega osebja popravi in dopolni, tako da b: se prejemki zvišali tudi vsem nižjim uslužbencem. od ar Evropska trgovinska politika Te dni je bil na letni skupščini Nemške trgovinske zbornice za Italijo v Milanu podan zanimiv pregled sedanjih m bodočih osnov evropske trgovinske politike. Skupščine se je udeležil predsednik nemškega vladnega odbarta za italijansko-nemške odnošaje poslanik dr. Clodius. Navzoči so bili številni predstavniki italijanskega gospodarstva pod vodstvom državnega ministra Pirellija kakor tudi generalnega direktorja Massija iz ministrstva za izmenjavo in devize. Dr. Clodius je v svojih izvajanjih poudaril, da je prehod k dirigiranemu gospodarstvu v Italiji in Nemčiji omogočil, da sta obe državi brez težav prenesli blokado. Če je Nemčiji v sedanji vojni onemogočen uvoz surovin iz angleških kolonij. tako je na drugi strani Angliji onemogočen uvoz izdelkov iz Evrope. Položaj se je od leta 1939. bistveno spremenil. Takrat je bil sovražnik na vzhodu 200 kilometrov oddaljen od Berlina, na zapadu pa 200 kilometrov od Porurja. Danes pa je pod kontrolo držav trojnega pakta ogromno področje v Evropi in v Aziji. Vsa ta področja so odtegnjena vplivu sovražnika. Odnošaji med Italijo in Nemčijo so se v primeri z letom 1932. početvorili. Blagovna izmenjava se je v zadnjih letih tako dvignila, da doseže danes vrednost izvoza in uvoza med obema državama po eno milijardo mark. Nemčija dobavlja Italiji predvsem premog, železo, stroje in kemik ulje, Italija pa Nemčiji konopSio, svilo, žveplo, živo srebro in razne kmetijske pridelke. Razširjeno gospodarsko področje omogoča Nemčiji, da celo izvaža žito. Tako je lani izvozila precejšnje količine žita in krompirja v Italijo. Ob zaključku je dr. Clodius razpravljal še o izgledih blagovne izmenjave med obema državama v bodočnosti. Blagovna izmenjava med evropskimi državami se bo po vojni še povečala. Gospodarsko močna Evropa bo važen činitelj za vse izven evropske države, mnoffo važnejši kakor je bila pred vojno. Merodajne pa bo predvsem to, da nihče ne bo mogel Evrope gospodarsko podjarmiti. Vojna in svetovni trg diamantov V zadnj h letih je prišlo na svetovnem trgu diamantov do dalekosežnih sprememb, k; se kažejo predvsem v razpadu mednarodnega kartela d:amantov. Medtem ko se od tekoče proizvodnje zlata potroši za predelavo (za draguljarsk; in zobnzdravn ško stroko itd.) le 6% in gre ostalih 94% v tresorje novčaničnih bank in zasebne tra-sorje. se potroši cd svetovne pr;izvodnje d'amantov nič manj kakor 60% v tehnične svrhe. Potrošnja d amantov v tehniki se je zlasti v zadnjih desetletjih znatno povečala. Predvsem se uporabljaj; diamanti za obdelavo najtrših vrst jekla in kovirskih zlit:n. Tudi v svetovni proizvodnji diamantov je v zadnjih desetletjih prišlo do znatnih sprememb. Leta 1937 je znašala svetovna pro:zvodnja 8.2 milijona karatov, naslednje leto se je dvignila na 11.6. leta 1939 na 12.5 miTjona karatev. leta 1940 pa »e j", povzpela na 14 milijonov karatov. Za leto 1941 pa se glas jo še nepopolne cenitve na 16 milijonov karatov. Južna Afrika, k: je že davno izgubila prvo mesto v svetovni proizvodnji diamantov, je v zadnj;h letih zdrknila navzdol na peto mesto. Na prvem mestu v svetovni proizvodnji je danes Belgijski Kongo, kjer so prve diamante našli šele leta 1913 in kjer so šele leta 1919 v pe9ku reke Lubilash odkrili 'zredno bogato najdišče diamantov Od celotne svetovne prozvodrje v letu 1939. ki je znašala 125 m lijona karatov, je odpadlo skoro -9 milijona karatov ali 70% na Belgijski Kongo. Drugo mesto zavzema področje Zlate obale s proizvodnjo 0.8 m'lijona karatov, tretje mesto Angola z 0.79 milijona karatov četrto mesto ima Serra Leone s 0.6 milijona kara tov in šele ra petem mestu je Južna Afrika s proizvodnjo 0.53 mil joni karatev. Navzlic naglemu razvoju proizvodnje v Kongu so angleške družbe do vojne (bdržale prodajni monopol. Vodilnemu južnoafriškemu diamantnemu koncernu De Beers v Kinberleyu je namreč uspeio ustvariti svetovni kartel Diamont Trading Company. preko katerega je pred vojno šlo 94% svetovne pro zvodnje diamantov Temu kartelu je tudi v letih gospodarske krize uspelo držati razmeroma visoko ceno na škodo interesentov za irdustrijske diamante. Leta 1941. pa je ta kartel razpadel, ko so družbe za pridobivanje d:amantov v Belgijskem Kongu in v Angoli izstopile lz s ndikata sklicujoč se na to, da same itak kontrol'rajo dve tretjini svetovne proizvodnje. Na svetovnem trgu je v zadnjih letih prišlo do znatnejših sprememb zaradi tega, ker so po zasedbi Niz»zemske in Belgije prišle največje brusilnice za d'amante pod nemško kontrolo. Pred vojno so predelali 70% vse svetovne proizvodnje d!amantov v Holandski in Belgiji, ker je bilo pri tem delu zaposlenih 23.000 delavcev in nameščencev Nadaljnjih 5000 delavcev se bavi s tem poslom v Nemčiji (Idar-Oberstein), v vsem ostalem svetu pa je le še okrog 1000 brusilcev d'mamtov. V gospodarskem področiu osi je 95% vseh obratov za brušenje diamantov. To razmerje se tudi v zadnjih letih ni mnogo spremenilo, čeprav si Zedinjene države prizadevajo ustanoviti lastne brusilnice BruSecje d'amantov pa ni obrt, ki bi s» dal priučiti od danes do Jutri. Vse to je imelo za posledico, da je cena majhnim brušen'm diamantom, ki so j'h brusih sko*e le v Belgiji ln Holandski in za katere je rajvečje povpraševanje v Zedinjenih državah, narasla za 100%, medtem ko se je cena za večje kamne, ki so j h že prej brusil tudi drugje, dvignila le za 10 do 20 %. Tako je nastal v zadnjih letih grotesken položaj, da v Evropi, kjer se briljanti sploh ne pridobivajo, ni pomanjkanja kamnov zlasti ne za tehnične svrhe, v nasprotju z ostal:m svetom, ki ima sicer na razpolago vso ogromno proizvodnjo surovih diamantov, nima pa dovolj potrebnih brusilnic. Ob'zasedbi N;zozernske in Belgije so bile v teh dveh deželah precejšnje zaloge surovih diamantov, ki zadostujejo za vse tehnične potrebe Evrope. Gospodarske vesti = Italijanska družba za prevoz preko Balkana. Kakor smo že kratko poročali, je bil ustanovljena družba Scc'eta Traspor. ti Adriatico-Balcani z nalogo, da skrbi za osebni in blagovni prevoz od adriatske obale po kopni, rečni, pomorski in zračni poti v države Jugovzhodne Evrope. Namen družbe je tudi pridobiti prevozne koncesije, nepremičnine in financirati druga prevozna podjetja. Začetna glavnica znaša 5 milijonov lir. Po 1.25 milijona lir so vpisale družbe F;at, Compagnia di Antivari, Ital-strade in poldržavna družba AGIP (Azien_ de Generale Italiana Petroli), 500.000 lir pa je vpisala Banca Nazionale del La-voro. = Nova ležišča nafte v Albaniji. Posebna italijanska strokovna komisija, ki je imela nalogo preiskati ležišča nafte v Albaniji, izs!ed!ti nova taka ležišča ter ugotoviti njihovo obsežnost, je ugotovila, da so v tej deželi še znatne nc ve možnosti za pridobivanje nafte. Obsežnost ugotovljen h novih ležišč nafte pri Kruji znaša okrog 3000 kvadratn h kilometrov. To ležišče je petkrat tako veliko kakor ležišče pri De-voliju, ki se že 'zkorišča. Na nekaterih mestni so sonde že v globini 20 metrov pokazale prztivne rezultate. Končno se bo dala kapaciteta teh novih ležišč nafte ugotoviti šele, ko bodo izvršena vrtanja v večjo globino. = Italijanski monopol na saharin. Iz Rima poročajo, da ja italijanska vlada kakor v prvi svetovni vojni dovolila proizvodnjo in prodajo saharina. Proizvodnja in prodaja pa ne bosta svobodna. S posebno naredbo finančnega ministra bosta orokv-vodnja in prodaja državni monopol. Za leto 1942-43 je predvidena proizvodnja 400 ton saharina. Tudi cena je že določena. — Poslovanje zagrebškega Pokojn nske*. ga. zavoda Ob pričetku letošnjega leta je pcteklo 5 let, odkar je bil ustanovljen Pokojninski zavod za nameščence v Zagrebu. Ob tej priliki prinašajo hrvatski listi po-ročla o poslovanju zaveda, iz katerih posnemamo naslednje: Na področju Neodvisne Države Hrvatske sta dva pokojninska zavoda, eden v Zagrebu, drugI pa v Sarajevu, ki vršita obvezno zavarovanje nameščencev. Od 1. jcuarja 1938 do 1. junija 1939 je posle zagrebškega Pokojninskega zavoda upravljal Pokojninski zavod v Ljubljani. Sedaj ima zagrebški Pokojn'n3kj zavod 18.000 zavarovancev in so leta 1942 znašale predpisace premije 68.9 milijona kun. Odnošaji do ljubljanskega zavoda še niso dokončno urejeni. Zavarovancem, ki so si pridobili pravco na rento pri ljubljanskem zavodu in se sedaj mude na hrvatskem dražvnem področju, je uprava zagrebškega zaveda odobrila posebno dra-ginjsko doklado. Zaradi zaščite interesov zavarovancev pri ljubljanskem zavodu, ki žive na hrvatskem področju, je zagrebški zavod sklenil z ljubljanskim sporazum, po katerem se rentnikom, ki so si pridobili pravice pri ljubljanskem zavodu, redno vsakega meseca nakazujejo rente preko zagrebškega zavoda. Med obema zavodoma se denarno poslovanje razvija po tekočem računu, in sicer tako. da je težišče poslovanja prenešeno na zagrebški zavod, ki upravlja tudi vso imovino ljubljanskega zavoda na področju Hrvatske. To imovino tvorijo stare terjatve iz naslova prispevkov ostanki hipotekarnih posoj5l in pa ne-premič- ne. Uprava zagrebškega zavoda vrši nadaljnje priprave za končno razdelitev imovine lublanskega zavoda. To vprašanje bo rešeno z mednarodnim dogovorom. Ko bo izvršena razdelitev Prvo občno zavarovalno banko Slovenijo« : Leop. Fiirst zu Salm Dr. E. H. Costa predsednik opravilni svetnik Podpis nečitljiv — ravnatelj Podpis nečitljiv — glavni blagajnik Vsaki delnici je priložena kuponska pola. Prva dva kupona manjkata pri poli, bila sta gotovo vnovčena. Tretji kupon se glasi, da se izplača dne 2. januarja 1874 tretji del dohodka za 1. 1872-73, četrti kupen se glasi, da se izplača dne 1. jul. 1874 končni del čistega dohodka za leto 1872-73. Razvidno je. da bi dobil vsak delničar najprvo začasno delnico, potem pa po vplačilu vsega zneska novo delnico, toda do tega ni prišlo. Banka je začela poslovati konec leta 1872, a že dne 2. januarja 1873 je plačevala del čistega dobička. Tudi laik ve, da mora vsako podjetje napraviti za vsako leto računski zaključek, sklicati potem občni zbor, ki določi od eventuelnega dobička dividendo. Pri banki pa so kar tri mesece po obstoju začeli izplačevati zneske kot čisti dobiček. Za izplačilo obresti per 1872-73 so bili določeni štirie datumi, in sicer 2. jan. in 1. julija 1873 ter 2. jan. in 1. julija 1874. (Za eno računsko leto obresti v štirih obrokih!) Bajika je ustanovila podružnice na Dunaju, v Pešti in Pragi. Kdo se je v tistih č?.sih zanimal za J^alo Kranjsko deželo? Koliko podružnic je imela banka v Sloveniji. ne vem, mislim pa. da prav malo iz navedenih pripomb je razvidno, da je l?!lo poslovanje slabo in neopravičeno in da je moralo priti do poloma. Dr. Costa je uvidel že leta 1874. to "'o ter ie izstr t>u j r nrlbr^a Bnnka je napovedala kon-kurz šele 1881. Delničarji so izgubili svoje vplačano zneske. Posledice poloma niso izostale. šelf- no do'-rh 10 'ct;v> c-1 0,0 ~drf? mili razn' trezni, resni in gospedarsko lz-vežbani ljudje ter ustanovili denarne zavode na dobri podlagi. Najprvo se ie ustanovila Kmetska posojilnica leta 1881, potem pa Ljubljanska mestna hranilnica. Ljubljanska kreditna banka, Vzajemna posojilnica. Ljudska posojilnica itd. Naši vzgajitelfi pred 70 in 60 leti Pri deški ljudski šoli pri Sv. Jakobu, pozneje na Cojzovem grabnu, se spominjam naslednjih učiteljev: Leopold Belar se je rodil leta 1828. v Idriji, umrl pa je leta 1899. v Ljubljani. Služboval je v raznih krajih na Kranjskem, od leta 1873. najprej pa v Ljubljani kot šolski ravnatelj in vodja druge deške šole. V pokoj je šel leta 1SS9. Bil je "tudi dirigent in organist v šentjakobski cerkvi ter dober pevec. Po odhodu Belarja je postal šolski ravnatelj dolgoletni učitelj I. Raktelj; zapustil je dva sina in hčerko. Eden izmed sinov je postal župnik, drugi pa avstrijski oficir, ki je dosegel čin polkovnika in živi v Ljubljani v pokoju. Dobrotnik revežev Močnik Matej Močnik se je rodil leta 1827. v Zalogu v cerkljanski župniji, umrl je leta 1895. v Ljubljani. Močnik je napravil šest gimnazijskih rapzredov, nakar je vstopil v jezuitski red, iz katerega je potem izstopil. Dobil je službo dacarja. pozneje je napravil učiteljski izpit ter postal 1. 1864. učitelj na šentjakobski ljudski šoli. Močnik je bil zelo inteligenten mož, ki pa na zu- nanjost ni veliko držal. Oblečen je bil vedno slabo, svoje male dohodke je večinoma razdelil med ljubljanske reveže. Andrej žumer je bil strog učitelj, a učenci so bili pri njem zelo pridni; tudi pri ljudeh je bil priljubljen. Poročil se je s hčerko Leopolda Belarja, ki pa je kmalu umrla. Pred 50 leti je postal šolski nadzornik v Kranju, kjer se je tudi stalno naselil. Umrl je leta 1895. Učitelj Anton Razinger je bil znan kot izvrsten pevec-tenorist; spisal je več knjig za ljudsko šolo. Bil je tudi učitelj pri Glasbeni Matici in na višji dekliški šoli. Umrl je leta 1917. v visoki starosti. CD prvi obletnici smrti A. Praprotnika Ljubljana, 19. februarja. Jutri bo poteklo leto dni. odkar je padel kot žrtev zahrbtnega komunističnega zločina slovenski gospodarstvenik Avgust Praprotnik. Kakor da se je zgodilo včeraj, se javnost še spominja tega dogodka, ki je naredil takrat tako silen vtis na prebivalstvo Ljubljane in vsega podeželja. Umor je prizadejal velik udarec našemu gospodarstvu, kroniko našega ljudstva pa je omadeževal s temno krvavo pego. Na drugi strani pa je bil ravno ta zločin eden najbolj učinkovitih prispevkov k razkrin-kanju zločinske komunistične igre med Slovenci. Bilo je v petek, 20. februarja 1942. Pozno popoldne se je pokojni Praprotnik podal v neki lokal v Tavčarjevi ulici. Ko je tam kupoval, je vstopil neznan moški ter brez besede oddal nanj več strelov iz revolverja. V zmedi, ki je nastala, se je morilcu posrečilo pobegniti s pomočjo avtomobila. ki ga je čakal pred vhodom, predsednik Praprotnik pa se je nezavesten zgrudil Z rešilnim avtom so ga takoj pripeljali v bolnišnico, toda zdravniki so morali ugotoviti, da je dobljenim ranam že podlegel in da je vsaka pomoč prepozna. Vest o zločinu se je kakor blisk razširila po vsem mestu ter močno razburila prebivalstvo. Star šele 50 let, je tako po krivdi komunističnega terorizma padel eden najbolj vidnih slovenskih gospodarstvenikov v dobi po prvi svetovni vojni. Z njim ie umrl obenem eden najbolj širokogrudnih javnih delavcev, ki je bil vedno poln aktivne iniciative in ki se mu ima zahvaliti za svoj nastanek in razvoj premnoga naša gospodarska, kulturna in dobrodelna ustanova. V politiko ni aktivno posegal, vse svoje izredne sposobnosti in izkušnje pa je posvetil udejstvovanju na gospodarskem področju. Bil je duša premnogih naših gospodarskih podjetij, od katerih je nekatera vodil sam. Enako agilen pa je bil tudi v javnem življenju, zlasti v onem, ki je v zvezi z gospodarstvom. Bil je predsednik Združenja industrijcev in obrtnikov ter njegove predhodnice Zveze industrijcev, predsednik zadruge »Ljubljanski velese-jem«, predsednik Avtomobilskega kluba, delaven funkcionar v mnogih drugih ustanovah in organizacijah. A tudi izven in preko tega je vedno pomagal ustanovam, skupinam in posameznikom, če in kolikor je le mogel. Vse to kipeče in ustvarjajoče življenje je pretrgala morilčeva krogla. Predsednika Praprotnika so komunisti že orej obsipali z grožnjami. Mnogi prijatelji so ga zato prosili, naj bo previden in se varuje. Toda imel je mirno vest. Takrat nabilo še vsem tako izven dvoma, da je v očeh komunistov »zločinec« že vsak. kdor ni njihov in bi jim kdaj utegnil postati nevaren. Res Avgust Praprotnik ni bil prva smrtna žrtev komunističnega terorizma, toda komunistična propaganda je bila takrat še tako močna in velik del javnosti še tako zbegan, da mnogi še niso spoznali krute resnice. Vedno večji je sicer že bil krog ljudi, ki so ostro obsojali komunistične umore in vse komunistično početje, vendar so mnogi hoteli v tem videti le nedopustno samolastno prisvajanje pravice neprizivnesa sodnika. Niso pa mogli in niso hoteli verjeti, da komunistom v resnici ne gre za drugega kakor za ustolice-nje njihove strahovlade in za sistematično pobijanje vseh, ki bi se iim utegnili kdaj zoperstaviti ali jih ovirati. Zaradi tega je zahrbtni umor, katerega' žrtev je postal Avgust Praprotnik, takrat pred letom dni tako globoko pretresel vso javnost. Ljudje so začeli spoznavati in priznavati, da imajo prav oni, ki so že do takrat opozarjali na komunistične zločinske spletke in svarili pred njimi. Začela se je nepremostljiva ločitev duhov. Ta nujni razvoj so potem pospešili še nadaljnji komunistični umori in drugi zločini v Ljubljani in zlasti na podeželju, ki so udarili pomladi in poletju preteklega leta svoj žalostni krvavi pečat. Danes je položaj jasen za vse. Proti uničujočemu komunizmu se je dvignil med našim ljudstvom viharen in učinkovit odpor. Velik delež je k temu razjasnjenju, ki je zajezilo val komunističnega zločin-stva, prispevala tragična smrt Avgusta Praprotnika. Njegova žrtev zato ni bila zaman. Ob prvi obletnici njegove smrti se ga s pieteto spominjajo vsi, ki so poznali njega in njegovo delo. Produkcija Stogisse operne £3le V nedeljo dopoldne je predstavila Slogina glasbena šola številnim poslušalcem nekatere gojence pevskega oddelka, k: ga z vnemo in z odličnim znanjem vodi gospa Pavla Lovšetova. V okviru operne šole so gojenci naštudirali pet solističnih opernih scen in en dvospev. Njih nastop kaže resen študij petja, mimike in kre-tanja na odru. Če je kdo tu in tam stopil z gesto ali izrazom nekoliko iz vsebinskega območja scene, je naravno, saj še ni zaključil svojega študija. Najti skladnost nrmike z besedilom in z glasbeno vsebino je težka naloga, ki zahteva mnogo vaje in mnogo poglobitve. In končno ima tudi mimika svoja stopnjevanja, vrhunce in padanja, kakor glasben; stavek; zato mora pevcc posvetiti dinamik5 mimike mno« go pozornosti. Če upoštevamo vse težave, s katerimi se morajo boriti mladi pevci, moremo reči, da so Slo-gini gojenci rešili svoje naloge kar zadovoljivo in mestoma celo zelo dobro. Spored tudi z glasbenega vidika ni bil lahek, saj je obsegal: Spev Almire iz Handlove opere »Rinaldo« (Bešter Velcna), spev tetko iz Lort* zingove opere »Orožar« (Patik Maruška). spev marije iz iste opere (Intihar Silva), spev Ma-r:nkc iz »Prodane neveste (Patik Maruška), Valentinovo molitev iz »Fausta« (Gregorin Miro) ter dvospev iz »Traviatc« (Patik Maruška in Gregorin Miro). Beštrova, dasi v začetku pevskega študija, je s s;mpatičnim glasom lepo rešila svojo nalogo. Patikova je nastopila v treh povsem različnih vlogah temperamentno in s pohvalno pevsko lahkoto in igralsko gotovostjo, Intiharjeva je prikupno podala zaupano ji sceno; pazi naj na čim točnejšo mtonacijo; Gregorin je zapel Valentinovo molitev nekoli* ko manj prepričevalno kot pozneje duet iz »Traviate«. ki je dal njegovemu simpatičnemu glasu priliko, da se je lepo predstavil. Ni tu mesta, da bi podrobno navajali stanje znanja pevcev, ki so nastopili. Iz nastopa pa je mogoče sklepati na njihov nadaljnji ugodni razvoj Nastop je bil prikupen in dokaz resnega dela. kar velja tako za šolo. kakor za gojence. Naj jim bo nedeljski uspeh izpodbuda za nadaljnje krepko delo. -k- M? Italijanski oklopni vozovi na vožnji v sprednje črte na tuniški fronti Občni zbor Narodne galerije vil, da kaže naše občinstvo zadnje čaoe zanimanja za kulturno življenje: rado obiskuje gledališča in koncerte; kar je bilo prejSnja letr redek dogodek, je zadnje čase postalo lepa navada. Tako so bila prirejena številna vodstva po umetnostnih razstavah in postala so zelo priljubljena. Delovanje galerijs Med številnimi razstavami v Jakopičevem paviljonu v preteklem poslovnem letu Narodne galerije je treba predvsem omeniti retrospektivno razstav o M. Jame. ki sp začela 26. aprila. Skupaj je bilo prirejenih 20 umetnostnih razstav, med njimi 8 v lakopičevem paviljonu (10 v Obersnelovi galeriji) V tem pa niso vštete številne manjše razstave v razstavnih oknih. — V galeriji so .ani označili slike in kipe z italijanskimi in slovenskimi napisi. — Katalog Jamove razstave .ie edina publi* kacija Narodne galerije v pretek.i poslovni dor bi. a odbor je bil udeležen pri izdaji najboljših del slovenskih slikarjev po izbin dr. Fr. Ste-leta v reprodukcijah Ljudske tiskarne. Ljubljana, 19. februarja Delovanje Narodne galerije — ene naših najpomembnejših kulturnih ustanov — je bilo lani verno ogledalo naših kulturnih razmer; izkazalo se je, da se naši meščani ne izzživljajo le v vsakdanjosti, temveč z živim razumevanjem in tudi dejavno sledijo kulturnemu življenju. Snoči je' imela Naro -na galerija občni zbor v svojem lepem poslopju. Zbor je vodil zaslužni predsednik Narodne galerije dr. Fr. Windischer. Iz poročil, predsedniškega, tajniškega (pr. f. Saša šantel; in bl2gajniškega (ravn. Fr. Pretnar; posnemamo naslednje podatke. Ustanova, navezana na podpore Iz predsednikovega in blagajnikovega poročila smo sprevi Teli, da je NG navezana predvsem na podpore. Prevdarno co merali obrniti sleherni znesek; v skrbi za neodložljive izdatke, uprave, vzdrževanje velikega poslopja in plačevanje davkov, niso mogli misliti še na nakupe umetnin in na večja restavriranja. Dohodki so bili skromni. Zato so pa bili odvisni predvsem od podpor. Preisednk se je predvsem toplo zahvalil Eksc. Visokemu komisarju E. Gr? cz: o! i ju za podporo ter naklonjenost, ki jo je dostojanstvenik pokazal tudi večkrat z obiskom umetnostnih razstav in nakupom umetnin. Tudi mestna občina je ostala lani naklonjena Narodni galeriji. Podpore so znašale lani skupaj 76 640 lir, drugi dohodki pa 6.279 lir, vsi dohodki torej 89.066. 73 lir. Izdatki so pa presegali doholke za 1.046 lir. tako da se je premoženje med letom malo skrčilo, če ne upoštevamo, da ie galerija pridobila tudi lepe umetnine. Živahno umetnostno življenje Vojna ni omrtvila kulturnega življenja, ne v naši pokrajini kakor ne v drugih deželah. V vseh kulturnih središčih Italije je bilo mnogo umetnostnih razstav, in omeniti je treba zlasti Biennale v Benetkah Zadnja leta se je razvilo živahno tržišče za umetnine, zlasti slike v Milanu. V Rimu je bil ustanovljen Osrednji zavod za restavriranja, — Naša Narodna galerija je imela lani mnogo o i ličnih obiskovalcev. O ustanovi so bili objavljeni zadnje čase tudi obsežni opisi v italijanskih listih. — Naši umetniki so bili zelo delavni in prirejenih je bila cela vrsta posrečenih razstav, ki so bile dobro obiskane ter so dosegle tudi zadovoljiv gmotni uspeh. Mnogo razstav je bilo v Jakopičevem paviljonu, ki ga opravlja NG. Prirejene so pa bile številne razstave še drugje, v kupčijskih salonih in galerijah. Občinstvo je pokazalo priznanja vredno zanimanje za delo in stremljenje naših umetnikov. Predsednik je izrazil veselje, da so umetnine naših umetnikov našle pot tudi v slovenske hiše. Lani je bilo precej živo zanimanje za slike in tudi plastiko, številna so naročila za portretiranje. Ni še sicer vse tako, kakor želimo, je dejal predsednik, vendar je treba zapisati lep napredek. Trgovina z umetninami je tudi vzbudila mnogo zanimanja za likovno umetnost na deželi. Prelsednik je z zadovoljstvom ugoto- Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! KULTURNE PREGLED Londonov „Jerry z otokov" Kot peti zvezek »Dobre knjige« je izšel ---- r---------- .._ ___ ...„ „e« — roman Jacka Londona »Jerry z oTokov«. P satelja ni treba predstavljati niti širok-; čitateljski občini, saj debro pozna njegove na videz romant;čne ali eksotične, a v jedru domala naturalistične romane. Srov, ki jo obdeluje v romanu »Jerry z otokov« je vredna nekaterih opomb. Kdo je Jerry, glavni junak te nenavadne zgrdbe? čistokrven irski terrier potomec žlahtne pasje aristokracije, dobro vzgojen kužek. skoraj bi rekli: gentleman med štirinožci. Jack London ie zastavil svoji pripovedni fantaziji hvaležno nalogo: razviti pustolovski roman z zornega kota psa. kar pomeni: z vidika. k; dopušča le malo nal^ke z našim človeškim gledanjem ;n kjer lahko pisec na vsakem koraku zdrkne v ceneni antropomorfnem. Kako doživlja pes svet in človeka? Kakšen je svet. ki ga osvetljujejo zgolj nagoni in nekai najpreprostejši čustev in duševnih lastnosti ki jih združujemo v pojem živalske duše. odkar smo premagali Descar-tesovo mnenje, da so živali samo oživljeni stroji? Vrsta pisateljev je že preizkusila svoj talert v tej nesporno kočij'vi snovi in nas skušala prepričati boli s sugestijo svoje iznajdljive fantazije kakor pa z rezultati r pazovanja in intuitivnega prodiranja v ta planetarno tuii duševni svet. k: mu pravimo živalska duša ;n ki ^e mordii na.l-bolj podoben duši majhnega otroka, -če pravi Tolstoj, da je med nevorojenčk m in petletnim otrokom strahotna razdalja ni li nič manjša razdalja med človekom in ž<-valjo s stot s čletji in milijoni let skrivnostnega razve ja? Ko pogledamo v oči priljubljenemu psu; ko se srečata dve občutji in v rjih dve b!stveno različn- duši, se zdi, da sta se pogledala prebivalca dveh oddaljenih planetov In vendar se nam v^di, da se v ------ ----- , „_ „ __ nekih trenutkih razumemo med seboj, da i črnce, čuteč nemara z jasnostjo svojega se združimo v nekem medsebojnem odnosu; celo v sami ljubezni in zvestobi, dveh v'so-kih s;lah nravnega reda na svetu. Maurice Maeterlinck je nekoč spisal ljubki esej »Sur la mort d-un petit chien«. Ne poznam sp:sa, ki bi se bolj približal tej čudni uganki, katero bi lahko imenovali brez ironične primesi, z vsiljivo močjo na-like: pasja duša. že tu je postavljen odnos med človekom in psom na isto skrivnost ki veže človeka io Boga, zakaj samo tak6 je mogoče razumeti vzgledno vdanost s katero se pes žlahtne vrste oklepa svojega gospodarja: pes vidi v človeku svojega boga. »Ljudje smo sami«, piše Maeterlinck. »popolnoma sami na tem slučajnem planetu, in med vsemi življenjskimi oblikam-,, ki nas obdajajo., m nobena razen psa stopila z nami v tesneišo zvezo. Nekatera bitja se nas boje. večina njih nas ne pozna nobena ras ne ljubi. .« Zares, med vsemi bitji v naravi ie pes edino, ki je zmožno pogledati človeka — četud; samo svojega gospodarja — s skrivnostnim čustvom ljubezni v očeh! Zato smo mu nemara dolžni rekoliko več pozornosti kakor drugim, za nas sicer koristnejšem živalim, k' nam služijo s top- vdanostjo ali ki nas — kakor konj — nimajo rade niti tedaj, ko nas pozrajo. Lcndonov »Jerry z otokov« nam pripoveduje potemtakem dož vlja je nekega psa, ki se nam med čitarjem romana zares prikupi kakor pravi junak, okeli katerega se razpletajo mikavne prigode, šestmesečnega Jerryja — in kol!ko »znanja« in izkušenosti je treba nabrat' v prvih šestih mesecih pasjet* življenja! — dobi ra ladjo, ki obiskuje zaradi najemanja sužnjev Salomonove otoke njen drzni kapitan Van Horn Jer-ry že razločuje med belim lo črnim Človekom :n kot pes belega gospodari?, zaničuje nagona, da imajo beli ljudje docela drugačen odnos do njega kakor zamorci. Na ladji se ta njegova »raana« izkušenost še stopnjuje. A tu se nauči razločevati tudi med hieraričnimi razločki, ki ločijo njegove bogove — bele ljudi, kakor kaže odnos do kap tana in do krmarja Borckmana Med prigodami na ladji je posebno napeto opisan vihar na morju, ko se Jerry znajde v visokih valovih in se reši samo po k^pita-novem požrtvovalnem trudu. Tcda nekega dne, ko obiskuje ladja skrivnosbre Salomonove otoke z njihovimi divjimi rodovi, se pc sreči Baštiju. poglavarju kanibalskih domorodcev v Somu, ukaniti hrabrega kapitana in pobije s svojo sodrgo njega in njegove ljudi, ladjo pa izropa in požge. Zdaj se Jerry znajde v ujetništvu divjakov in dcživlja na njihovem otoku prečudne prigode, živi med drugim pri velikem du-hovnu-čarovniku Agnu. zamrzi poglavarja Baštija, tega filozofsko razpoloženega pri-nrtivca, ki premišljuje o skrivnostih življenja in smrti, časa in prostora nad lobanjami človeških žrtev, ki so se skuhale v kotlih poglavarja in njegovega rodu. Jer-ry stopi v službo slepca Nalesa in pobegne naposled pred kazenskim bombardiranjem otoka v neznane kraje. Tako se nekega dne, poln spominov na svoje bele bogove, zopet nameri r.a ladjo, jahto bogatega gospoda. Le-ta ga reši s strelom v trenutku, ko ga hoče v vodi požreti morski vclk, in Jerry pride zopet na ladjo, postane ljubljenec svejih bogov in doživlja največio srečo pasjega življenja. Naposled reši gospodarju in gospodarici življenje in si zagotovi njuno neomejeno hvaležnost, potem ko se — morda za vedno — oddaljuje skrivnostnim otokom, ki so mu dali toliko doživetij. čista fantazijska zgodba? Nedvomno je v nji peleg pisanega tkiva izmišljenih prigod tudi nekaj realne vsebine, popotnih spominov 'n mornariških anekdot. Za vsem romanom stoje tisti prečudni, tako daljni Salomonovi ctokj, na katerih se prav sedaj borita bela in rumenopolta rasa za moč na Tihem oceamu in kjer so še pred leti pre-žali na samotne ladje s puškami oborožen* d'vjaki črne polti. Ne meneč se za lepeto okrog sebe, zapredeni v mrežo svojih strahotnih vraž in magičnih verovanj, bojeviti, pohlepni in zversko neukročeni ljudje, so s slastjo požrali sveje bl:žnje, zlasti še bele ijudj in tako zgovorno demantirali Rous. seauovo vero v primitivnega človeka, v filozofov evangelij o vrnitvi v naravo Socialno izkoriščanje rasno manjvrednih črncev mržnja med belimi in črnimi, premoč belega človeka, ki skuSa dobiti s teh krasnih, a nevarnih otokov čim več cenene delevne moči im surovin — vse to so realne poteze, ki prodirajo nevsiljivo Bkozl vso zgodbo. A poglavitni ton ji vendarle daje Londonova neprikrito topla ljubezen do psa; pisateljev poizkus, da nam kljub vsej fantazijski igri pove kaj več o »duši« te človeku tako priljubljene ž'vali, ki spremlja vzhod in zaton njegovih civilizacij že od prvega svita v pradavni dobi, prilagojena njegovemu načinu življenja in voljna — v posebnih primerih — poginiti za blagor svojega dvonožnega boga. Bralec ae tudi na straneh »Jerryja z otokev« predaja sugestiji tako spretnega pripovednika, kakor je nesporno Jack London — eden najpopularnejših pisateljev našega časa, romanopisec, ki bi lahko rekel, če bi Se živel, kakor nekoč Karel V., da v njegovem kraljestvu nikdar ne zahaja sonce, saj prebirajo njegove knj'ge po vsej zemeljski obli. Izredna vsebina in mikavno pripovedovanje zagotavljata »Jerryju z otokov«, ki ga je lepo poslovenila pisateljica Katarina š p u r o v a , veliko število hvaležn.h čitateljev. čitalnižka veseloigra Naša Drama je v zadnjih sezonah obnovila več na pol pozabljenih iger iz nebo-gate zakladnice slovenske Izvirne dramatike. T4ko obnavljanje dramatskih stvaritev, izmed katerih je ta ali ona dosegla nekoč večji uspeh, kakor ga lahko Lani je galerija pridobila naslednje umetnine: Dragotina Poljanca 25 grafičnih listov, Š. Dolinarja »Beneška laguna« (olje. platno). Fr Bernekarja *2rtve« (bron), Ferda Vesela »Kompoz:cija« (o., pl ). Iv. Vav-potiča »Otrok z lutko« (o., pl.) M.Sternena »Žena« (o., pl.). Fr.Miheliča »Pred gostilno« (o. pl.), M. Sedeja »Moja žena« (o., pl.), G. Stupice »Deklica« (o., pl ), Z-ienka Kalina »Radovan« (mavec) in Fr. Pavlovca »Jalovec« (o., pl.). Teh deset umetnin so kupili s sredstvi, ki jih je Duce naklonil za kulturne zavode Ljubljanske pokrajine. S sredstvi isteea sklada so nakupili umetnine italijanskih mrdernih mojstrov. ki bodo razstavljene v galeriji, in sicei 7 slik, 12 grafičnih listov in 1 kip Zdaj so te umetnine shranjene v Narodnem muzeju. Razen tega so bile izročene galerijski zb:rk' s pri* držkom lastninske pravice naslednic slike, freske in grafike: od Visokega komisarata R. Sla-pernika »Veronika Desen ška« (o., pl ) R Jakopiča »Sipina« (o- pl). Fr. Kralia »Krist in Iškarijot« (o., pl.). Karle Buiovčevp »Babika« (oglje); od Spomeniškega urada v Liubljani: »Sv. Jožef«, freska iz Vitanja. »Sv Jakob«* prav tako freska iz Vitanja, in dve freski \x Vrzdenca: »Duše zveličanih« m »Angel«; od Nove založbe v Ljubljani Fortunata Berganta »Marija Ana Erberg« (o., pl) Muzej ie p« odvzel Narodni galeriji za svoj novi oddelek krščanske umetnosti sedem umetnin. Obisk galerije je bil lam malo manjši Vcn-d.. je bilo 6420 nedeljskih obiskova cev. šolskih pa 1090. skupaj torej 7510. — V počastitev Vavpotičevega spomina bo Narodna galerija nnredila meseca aprila retrospektvno razstavo umetnikovih del v vseh prostoi h Jako« ničevega paviljona. Predsednik je posebej pohvalil delo blagaj« nika. preglednik računov dr. R. Kr:vie je pa tudi predlagal pohvalo blagajniku n razrešn:co odboru. Končno so bile volitve in na predlog uj .avnika Narodne galerije Ivana Zormana je bil izvoljen dosedanji odbor, le namesto dr. P. Steleta if» h" izvoljen dr. Fr Mesesnel. K podrobnostim predse inlkovega in ta j«, nikovega poročila se bomo še povrnili. i i a—■ i ii ' M doživi v današnjih razmerah, je morda izraz zavestnega navezovanja na tradicijo, saj opažamo podobno vračanje k starim domačim delom tudi drugod, zlasti na pr. med Cehi. Z druge strani se na takih delih včasi kar uspešno preizkušajo po mlaje vafne metode, ki z njimi razpolagajo sodobni dramaturgi in režiserji. Tudi četrtkova vprizoritev O g r i n č e -v e veseloigre »V Ljubljano jo dajmo!* je bila v znamenju takega pomladitvenega poizkusa. Delo našega pisatelja iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, L 1879. v Vinkovcih (Slavonija) umN lega Josipa Ogrinca sodi stilno v kro® avstrijske dramatike v prvi polovici lfl. stoletja, v šolo bolj Raimundove kaker Grillparzerjeve smeri, tem bolj, ker je Ogrinec vneto prevajal Raimunda. Raimundove veseloigre so do neke mere dovršeni primerki tipično dunajske komike z njeno nezahtevno veselostjo. z voljo sitega in v vsakem oziru zadoščenega človeka, da se nasmeje čemur koli, pa z zanimanjem za drobne zadeve rodbinskega življenja. Preveva jih lahna, skoraj zastrta poezija neskrbnega malomestnega ali periferijskega sveta v času. ko so se največji življenjski problemi zmanjšali na nekaj zbanaliziranih verskih gesel, moralnih zapovedi in družabnega bontona tako zvanih boljših ljudi. Raimundov epigem Ogrinec je šei kajpak še nižje, saj je mogel v slovenskem svetu izbirati samo med samopašnimi malomeščani v naših malih mestih in trgih ter med »Ljubljanco, do>-go vasjo«. Kot sodobnik naše čitalniške kulture je mogel zlasti v veseloigri »V Ljubljano jo dajmo« včleniti v svoje delo duha in značilnosti naše čitalniške družb«?. Igra »V Ljubljano jo dajmo« morda res nadaljuje Linhartovo tradicijo, toda če 93 pri začetniku slovenske dramatike kot st^ dobniku francoske revolucije odločali zapadni vzori, je bil Ogrinec že ves v družbenem ozračju notranjeavstrijske proviir-cialnosti. V tej njegovi igri z zelo kotr-vencionalnim motivom si stojita nasj>ro4 ronilca * Zgodovina Rima. Kraljevi Italjanaki zavod za raziskovanje Rima cporoča, da ix> v najkrajšem času izšel osm. zvezek zgodovine Rima, k' obravnava Rim v borbi z Bizancem in Langobard . Knj'g: je napisal Ottorino Bertolici. * Pisatelj Giorgiero Contri je umrl. V Rimu ja umrl pisatelj Cosimo Giorgiero Contri, avtor kakšnih 20 zvezkov romanov in pesniških zbirk ter tucata komedij. Po poklicu je bil advokat, v Firenc! se je udej-stvoval tudi kot novinar, njegova ljubezen pa je veljala slej ko prej lepemu slovstvu. Pokojnik ie učakal 70 let. * Smrt Domcnica Mcnegh n-a. V Triestu je umrl gr. uf. Domenico Menogliini, pred-sednik vzklicnega sodišča v Trleotu v pokoju. Pokojnik je bil izvrsten jurist in dober predstojnik podrejenemu ura:;n'š';vu, ki ga je ohranilo v najlepšem spominu. * Velik sprejem pri svetem očetu. Te dni je sprejel sveti oče množico ver.ikiv. Sprejem je trajal cd 9. zjutraj do 13 Najprej je b Io sprejetih 4000 vernikov med njimi 400 parov novrporočencev, ter GOD ital 'anskih 'n 50 nemSkih vcjo.kov. V posebni dvorani e papež sprejel tud' skupino otrok. Z nekaterimi vemik se je sveti oče prisrčno razgovarjal, posebno se je opazile, da je ogovarjal vojne ranjence 'n pohabljence. Na koncu je zbranim vernikom podelil svoj blagoslov. * Nova komedija El'a Taiarlca. Iz Rima poročajo, da je pisatelj Eiia Talarlco dovršil novo komec"ijo v treh iejonjih z naslovom »Tajni dnevi«. Komedija ima za snov zakonsko pshologijo ter se odigrava v meščanskih krogih. * Baterije za žepne svetilke. Iz Rima poročajo, da so pristojni činitelji vzeli v pretres vprašanje organizirane produkcije in prodaje baterij za električne žepne svetilke. * Predelovanje krvi zaklan h živale. V Rimu je izšel odlok ministrstva za poljedelstvo in gozdove, ki predpisuje postopek za predelovanje krvi zaklanih živali. Vsa kri se mora. predelati za prehrano prebivalstva v odgovarjajoča živila. Za predelovanje krvi so pooblaščene posebne tvrdke, katere določijo oblasti v vsaki pokrajini posebej. * Smrten padec zidarja. 711etni zidar En_ rico Falcetti iz Milana je padel z odra neke hiše, kjer je popravljal pročelje, sd zlomil tilnik in obležal na mestu mrtev. * Smrtna nesreča zaradi vetra, žrtev nenavadne nesreče je postal 641etna delavec Gaudenzio Rosselini iz Iscannobia. Mož je bil zaposlen z nekim popravilom. Nenadno GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 20 februarja ob 17.30: Mirandolina. Izven Cene od 20 lir navzdol. Nedelja. 21 februarja, ob 14.: Deseti brat. Izven Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30 V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 20 li- navzdol Ponedeljek, 22. februarja, ob 15: Snegul-čica. Zaključna predstava za Gill. C. Goldoni: »Mirandolina«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: vitez Ripafratta — Jan, markiz Forlipopoli — Gregorin, grof Albafiorita — Verdonik. Mirandolina, krčmarica — Danilova, Hortenzija in De-jamira, gledališki igralki — Gabrijelčiče-va in V. Juvanova. Fabricij. natakar — GSrinšek, vitezov sluga — Benedičič, grofov sluga — Podgoršek. Režiser: Jože Kovič, scenograf: inž Arh. E. Franz. OPERA Sobota, 20. februarja ob 17: Janko in Metka. Piemiera Red Premierski Nedelja. 21 februarja ob 16.: Thais Iz-"en ^pip od lir navzdol Ponedeljek, 22. februarja: zaprto « Opozarjamo na današnja prenrero Humperdinckove opere-' Janko in M. ka. Libreto: Adelheid Wette, prevod: Niko Štritof. Osebe: oče — Janko, mati — Polajnarjeva, Janko — Golobova, Metka — Mlejnikova, Hrustaj baba — Karlovčeva, Trosi možek — Barbičeva. Rosi možek — Urbaničeva. Angeli, začarani otroci. Dejanje se godi: doma, v gozdu in pred hišico Hrustaj babe. Dirigent: Niko Štritof, režija in scena: Ciril Debevec. zborovodja: R. Simoniti. koreograf: inž. P. Go-lovin. je potegnil veter in razbil šipo na strehi tik nad delavcem, šipa je priletela v Ro^selinija s takšno silo, da ga je vrglo vznak, pri čemer si je mož zlomil hrbtenico. * Smrtonosen padec z okna. 17 letna Ida Sbarigl a v Rimu se je povzpela na ckno, da bi ga osnažila, pri tem pa se je nagnua preveč skozi odprtino padla na ulico in se ub'la. * Sled kosilom so ga okradli. Alberto Ma- rin; .ma svojo prodajalno modnega blaga v Genov', Piazza San Matteo. Vsak daii opoldne je trgovino zaprl in odšel k obedu ter se vrnil ob 14. Kc se je te dni vrn'1 od kos la, je . paz^I, da so neznani zlikov-ci izrabili njegovo odsotnost ter med časom, ko- je obedoval, vlomili v prodajalno in mu odnesli razn"h kravat, r:bcev in drugega modnega blaga za 20.000 lir. * Cigari s, okradli kmete. Ciganska tolpa, ki se je ustavila v Predosi ob L'gur_ skem morju, je že več dni nadlegovala on-dotne kmete, naj jim dovolijo nekaj dni odmora na njihovih zemljiščih, Kmetje so pri vol lj v ciganske pr.šnje, toda dob'li so za to slabo ragrado. Ko je tolpa ciganov izginila, je samo en kmet ugotovil, da mu je zmanjkalo 13 k"koši in G90 lir, drugemu kmetu so cigani ukradli 10 kok š; in 70 lir, tretjemu kmetu pa so odnesli 500 lir. Oblasti so tatinskim postopačem na sledu. u— Nova grobova. Za vedno je zapustila svojce ga. Kati Galetova, po rodu Tometc-va. Zadela jo je src: a kap. Za njo žalujejo s:prog, 4 hčerke in drugo sorodstvo. K večnemu počitku so jo položili v petek do- I poldne na pokopališču v Grosupljem. — Umrla je gdč. Mar na Zaiesskijeva. Na zadnji poti jo bodo spremil' v soboto ob pol 16. iz kapele Sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo J ohranjen blag spomin, njunim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Mirko Vujadinovič f. Dne 17. t. m. je premin:l v ljubljanski splošni bolnišni -i po daljši mučni bolezni g. Mirko Vujadi-rovič, kapetan bivše jugoslovanske vojske. Pokojnik je bil star komaj 57 let. B'l je po j rodu iz Danilovgrada v črni gori. V Ljub- i ljani, kjer je služboval poln'h 19 let si je pridobil splošne simpatije ter nešteto iskrenih prijateljev, ki iz vsega srca obžalujejo njegovo prerano smrt. Mirko Vujadinovič je bil vedno korekten, odkr t poštenjak. K) je ž:vel le za svoj poklic in svojo družino. Bil je mož starega kova, zlata duša, kakršnega je mogla rod ti le kršna črna gora. Skromnega in t hega meža ne bo moge pozabiti nihče, kdor ga je imel prilik-' spoznati. Rajnki zapušča globoko užalošče. no soprogo, hčerko profesorico Jano in sina Veselma. Naj mirno počiva v ljubljen slovenski zemlji, mi pa mu ohranimo najlepši spomin! u— Spet nam je p°s'jalo sonce. Po nekaj dneh deževnega vremena, ko ras je obiskal tudi sneg, se je nebo zjasn lo in posijalo teplo sonce Zračni tlak, k* je dosegel nenavadno višino, je že dva dni obetal izboljšanje vremena. V četrtek popoldne se je" nebo res začelo polagoma jasniti in pjzdra-vila nas je lepa mesečna noč. V potrdilo, da se je vreme res izboljšalo, je ležala v petek zjutraj gosta megla, ki se je v dopol. dansk h urah dvignila, nakar nam je posijalo sonce. Ozračje se je precej ohladilu. Najvišja temperatura v četrtek čez dan je znašala 4.6 stop C, do petkovega jutra pa je živo srebro v toplomeru padlo na —4 2 stop. C. Barometer stoji visoko, tako da lahko upamo, da bomo užili spet nekaj lepih sončnih dni. u— Koncertno tbčinstvo. ki s tolikim zanimanjem poseča naše simfonoe koncerte, prav vljudno prosimo, da zasede dvorano nekaj minut pred pol 7., kajti le tako je mogoč točni začetek in pravočasen ko-rec cb tričetrt na 8. zvečer. Pri prvih koncertih je vladal v tem pogledu vzoren red pri zadnjem simfoničnem koncertu pa 'ie število zamudnikov tako narastlo. da so onemcgoč li točen začetek in motili izvajanje prve točke Zato opozarjamo, da bo točo o ob pol 7. zaprt dostop v koncertne prost, re in bodo mogli eventualni zamudniki na svoje sedeže šele po prvi točki ali v kratki pavzi. ki bo sledila Lisztu. Občinstvo ponovno prosimo da pride pravočasno v koncertno dv:ra'o VIII. s mfonični koncert bo v ponedeljek 22. t. m. v veliki unionski dvorani pod dirigentstvom Draga Maria šijanca in se bodo izvedla dela. . ki so jih napisali: VVeber, Lszt, Puccini. j Fibich, De M'cheli in Čajkovski. Začetek tečno cb pol 7. uri. u— švigljeva razstava podaljšana, četrta umetnostna razstava slikarja Mitja šviglja v Kosovem salonu v prehodu Ne-botičn;ka je podaljšana do 1. marca, s čimer bo nedvomno ustreženo upodabljajočo umetnost ljubečemu občinstvu, ki si še ni ogledalo zanimivih del mladega likovnega umetn;ka. švigelj je postavil ra ogled 12 krajin, študij in figuralnih kompozicij. u— Sindikat mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da se bodo odrezki »H« od karte za mesec februar pobirali samo še v soboto dne 20. februarja. Član; sindikata morajo prinesti v ponedeljek popoldne, do 6. ure dne 22. februarja, nalepljene odrezke »H« kot je določeno, v pisarno sindikata mesarjev. Obenem pa sporočamo vsem članom, da se bo v soboto popoldne dne 20. februarja od 2. do 6 ure delil riž za krvavice. u— Mali gospodar — žegoza pozivata vse svoje člane, da se takoj javijo v pisarni na Gallusovem nabrežju 33 (dopoldne m popoldne) in vzdighejo nove nabavne knjižice. Ob tej priliki je treba poravnati članarine. Zadnji rok prijave je 23. februar. Razdeljevanje krmil bo pravočasno objavljeno v časopisju. u— Zahvala. Vdova in sin pokojnega V. P. Firsova izražata irkreno zahvalo vsem onim prijateljem in znancem, ki so najinega dragega papana spremili na zadnji poti ali sicer počastili njegov spomin. Sv. maša zadušnica se bo darovala v pravoslavni cerkvi Sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 21. t. m. ob 11. uri dop. u— Posipanje pločnikov. Deževno vreme zadnjih dni je tako razmočilo netlakovana cestišča in hodnike za pešce, da je obilica blata zlasti na periferiji otežkrčala g banje pešcev. Mestna občina je zaradi tega naročila svoj m delavcem, naj s peskem posujejo prometnejše pločnike, ki so bili razmehčani. Južno vreme je tudi močno razmečilo Zvezdo. Noge mimodečih so se globoko vdirale v blato. Bistroumnejš1 meščani s: se zaradi blata izogibali Zvezde 'n so rajši naredil ovinek po gladko tlakovanem Kongresnem trgu. Tud' prehrde skozi Zvez "d je dala mestna občina posuti z drobno lomljenim kamenjem u— čiščenje kanalov. Po- mestu je v teku čiščenje podcestnh kanalov. Nabrala se je precejšnja mcož:na blata, kar je povsem razumljivo, saj je trajalo že dalj časa južno vreme, ki ie pobralo umazani sneg, zdat-ni dež pa je temeljito spral cestšča. Tr ''^h';'Tkc- bol"'šn:co so sprejeli zadnje dni več ponesrečencev. Z so popeljali z zlomljeno desnico Italijanska podmornica se vrača s križarjenja po Atlantiku v svoje oporišče Nova mladinska knjiga | Svatba MIŠKE MIKI Pravkar je izšla v založbi Narodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pisatelja Nikolaja Fola »Svatba miške Miki« s Pirnatovimi Uu-___stracijarai. Zgodba o prelepi kitajski kraljicni in o pogum-' nem kraljeviču Omarju, ki je bil ubil srno gozdne vile in se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo in prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci braii z največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, ki Je usoda miške Miki. njegovi boji in uspehi, spletke in dogodivščine na kitajskem dvoru pred tisoč in tisoč leti — to je že cel roman v nhlild pravljice. Okusno opremljena v polpiatno vezana knjiga je zelo poceni in stane samo 10 lir i 13 letnega sina zidarja Vladimirja čudna, 28 letni posestnik Ivan Anželj iz Trebnjega si je pri padcu zlomil levico. V levico se je vsekala 36 letna žena mizarja Uršula Klinarjeva iz Ljubljane. V domači sobi je padla in si zlomila desno r.ogo 85 letna zasebnica Jožefa Blažonova iz Ljubljane. 24 letno ženo uradn ka Elizabeto Klavžer-jevo iz Ljubljane pa je ugriznil pes in ji poškodoval desnico. Z Gsrrefijifcega 9 Zborovanje vzgojiteljev v Kranju. Pred dnevi so se sešli vzgojitelji in vzgojiteljica kranjskega ckoliša na delovno zborovanje. Okrožni vodja Stcnner je pozdravil nove vzgojiteljice in šolskega svetnika Wiist-nerja ter podal pogled v razdobje zadnjih 10 let. Berta Krennova je predavala o pouku nemščine na ljudskih in meščanskih šolah. Okrožni športni učitelj pa je poročal o delu na športnem področju. Končno je govoril še učitelj Petersen o sodobnem risarskem pouku, šolski svetnik Wuster pa je podal smernice za pouk. Leše so dobile elektriko. Pretekli teden je prvič zagorela električna luč v Lešah. Vaščani so bili nove pridobitve zelo veseli, kar je zlasti danes ob pomanjkanju petroleja razumljivo. Na Brezjah je bilo v nedeljo zborovanje, ki se ga je udeležilo blizu 200 članov. Krajevni skupinski vodja Rindler je z nav-dušujočimi besedami opisoval gigantsko borbo nemškega naroda za bodočnost Evrope. borbo, katere sad bodo uživala tudi bodoča pokolenja iz Brezij, Mošenj, Leš in Ljubnega. Iz Sp©$fi|s italerske Zrelostni izpiti na mariborski višji šoli. Na Kernstockovi višji šoli v Mariboru so bili 12. t. m. zrelostni izpiti pod predsedstvom višjega šolskega svetnika Greila Izpit so napravili naslednji dijaki: Otmar Bein, Vitold Bokzanin, Valter Brišnik. Edi Dermovc, Ilza Felberjeva, Oskar Hofstatter, Oton Krautinger, šarlota Nachtigalova. Eleonora Negrova. Maks Wolf, Elfrida Schererjcva, Ana žolgarjeva, Margareta Stampachova. Irmentraud Ternikova, Ger-hard Thalmann, Franc Wiesthaler in Ana VVressnerjeva. Zlata poroka. Dne 12. februarja sta praznovala v krogu svojih dragih zlato poroko Karel in Marija Doberšek iz Celja. Tretji simfonični koncert v Mariboru bo prirejen v sredo 24. t. m. zvečer v Gotzovi dvorani. Nastopil bo orkester mestnega gledališča pod vodstvom glasbenega ravnatelja Hermana Frischa ter bo izvajal dela Mozarta, Brahrnsa in Smetane. Kot solist nastopi violinist dr. Gerhard Galle. Fotografski tečaj za začetnike v Mariboru se je pričel 19. t. m. v okviru Heimat-bunda. Tečaj se bo nadaljeval 26. februarja in 5. marca v fizikalni dvorani glavne šole pod vodstvom okrožnega fotografskega vodje Riharda Perscheta. O celjski grofici Veroniki je napisal raz-pravico vseučiliški profesor dr. Hans Pir-chegger in jo objavil v mariborskem dnevniku od 17. t. m. V razpravi obravnava fantazijo in resnične dogodke, ki se nanašajo na nesrečno Veroniko Deseniško, katere usoda je obdelana tudi v pomembnih naših umetniških delih. Današnja Anglija v besedi in sliki. O tej snovi je 17. t. m. predaval v Mariboru v okviru Heimatbunda norveški športni učitelj Viljem Bjorneby, ki je ob koncu leta 1941. v gumijastem čolniču pobegnil iz Anglije. Brzi čoln nemške vojne mornarice ga je v Rokavskem prelivu sprejel nase in tako je prišel Bjorneby v Nemčijo, kjer zdaj predava o svojih izkušnjah v Angliji ter predvaja zanimive slike. Iz Hrvatske Odlikovani hrvatski general. Hitler je odlikoval poveljnika 3. armadnega zbora v Sarajevu generala Lukiča z zaslužnim križcem 1 stopnje z meči. Obnovitev zgodovinske mošeje. Za časa vojne na Balkanu močno poškodovana zgodovinska ;>Cesarska mošeja« v Sarajevu je bila nedavno obnovljena. Prva služba božja se je vršila pretekli petek. Komisija za polaganje odvetniškega in sodnega izpita. Pravosodni minister je imenoval za predsednika komisije za odvetniški izpit dr. Josipa Junačeviča, za njegovega namestn ka Mato Malirarja, za člane pa dr. Emanuela Cinottia, Zvonrmira Bi-ničkega, dr. Iva Politea in dr. Jerka Ilja-dico. Kom;sija za polaganje sodnega izp ta je ista, le namesto dr. Iljadice je imenovan za člana dr. Josip Jambrec. Ncvo vodstvo astrološkega muzeja. Upokojeni vseučiliški profesor dr. Hoddiller je bil razrešen dolžnosti ravnatelja hrvatskega astrološkega muzeja. Za naslednika je bil imenovan dosedanji kustos dr. Svob. Izredni vseučiliški profesor dr. Separ je bil imenovan za vodjo muzeja in istočasno za komisaričnega vodjo astrološkega društva. Proslava Luršk Matere Božje. Preteklo nedeljo je v cerkv; Lurške Matere Božje v Zagrebu imel nadškof dr. Stepinac svečano službo božjo. Popoldne je bila lurška procesija, ki so se je udeležili mnogoštevilni zastopniki vseh slojev zagrebškega prebvalstva. Razstava »Včerajšnji Rim«. Dne 1. marca bo pod naslovom »Včerajšnji Rim« odprta v Zagrebu razstava, kjer bo profesor Gjurič pokazal radiranke in bakroreze iz leta 1924 o Rimu. Njegova razstava je bila že leta 1938 na ogled v italijanski prestolnici. Razdelitev zagrebških iiTc v glavne m stranske. V delavnicah električne cestne železnice izdelujejo 400 prometmh znakov, ki bodo postavljeni na glavnih in stranskih ulicah, da opozore upravljače vozil, katera izmed nj h imajo prednost. 25 letnica mostarskega premogovnika. Min:lo je 25 let, odkar so začeli izkoriščati premog iz mestarskega rudnika. Podjetje zaposljuje 900 delavcev, z družinskimi člani pa prehranjuje 5000 duš. Kakor znano, mostarski rudnik večkrat zalije voda. Tedaj prestane delo v rudniku in ostanejo delavci nekaj tednov brez posla, dokler vode ne izčrpajo. Lani zarad* z vodo zalitih rovov dolgo niso mogli kopati premoga. Zato je vodstvo rudnika dalo odpreti nov rov, v katerega voda ne bo mogla prodreti. Našle so se osebne izkaznice na ime Franca Noča iz Dobrove pri Ljubljani. Dobi jih pri vratarju Narodne tiskarne. bogat podeželski posestnik in trgovec Gašper Srebrin, ki mu je denar edino merilo človeške vrednosti in njegova hči Marica s svojo vero v pravice človeškega srca; majhna zmeda z dvema snubcema obrne naposled Maričino zadevo tako da zmaga srce in da dobi njeno roko mlad ljubljanski odvetnik. »V Ljubljano jo dajmo« je igra. ki je prehodila že mnoge diletantske odre in ki po vsem svojem značaju ustreza idiličnemu razpoloženju dobrih časov, kakor kak zabaven roman-feljton. Njena spoznaval-na ali etična vsebina je v nekaterih najsplošnejših »luogi comuni«. njena zabavnost pa zmerna, čeprav so nekateri prizori, zlasti razplet v tretjem dejanju, dokaj živahni in učinkoviti Njen karakterni humor je kar skromen. Tudi v sedanji dramaturški obdelavi režiserja Milana S k r -b i n š k a . ki je skušal to domačo dra-matsko starino približati sodobnemu okusu, je ostalo marsikaj, kar gre prazno mimo nas ali nam celo vzbuja izrazit občutek. da je pregnano in nezanimivo: taki so zlasti nastopi, posebej še samogovori. hlapca in kuharice pri Srebrinovih ki sta v tej obliki še ostanek stare komedije, v kateri so imeli posli aktivno vlogo. Nekoliko črtanja in še več zgostitve bi samo koristilo učinku igre na mestih, kjer se — ponekod prav sočni — dialog razvija brez prave dramatske razgibanosti. Tako vpri-zorjena Ogrinčeva veseloigra je danes zanimiva samo še v toliko, kolikor nam lahko pričara atmosfero nekdanjih čitalni-ških časov, tedanje »probleme« in skrbi, tedanje družabne stike, noše in — n« v zadnji meri — Ogrinčev jezik, ki se 'e li-• kal pod vplivom Levstika in novičarske-ga kroga. Režiser Milan Skrbinšek je kar se da poskrbel za tako vprizoritev. Posebna zasluga tega dolgoletnega režiserja in igralca je v tem, da nam obnavlja tradicijo domače dramatike in da skrbi za kar moči verno odrsko podajanje kmečkega in ma-lomestnega okolja. Zasedba vlog je prav primerna. Cesarjev Gašper Srebrin je pomnožil že lepo vrsto njegovih podeželskih veljakov: na pol kmet, na pol malo-meščan. bahav in robat, vendar pa v svoji smešni ošabnosti naraven človek in nekje v srcu dober oče — to je Cesarjev Srebrin. Srebrinovo ženo Rotijo, prijazno mamico, ki razume obe hčeri, zlasti še Marico in ne zametuje zeta odvetnika, igra s toolimi akcenti Polonca Juvanova. Mlajšo hčer Marico, naivno, življenja željno podeželsko dekle, ki jc pritegne »blesk« č> talniškega okolja in ki najde v njem ženina po srcu, igra sveže in prikupno, kakor smo pri tej igralki vajeni. A. Levarjeva. Pridružuje se ji Starčeva v vlogi stareiše «estre Cene Drenovec je na mestu v sicer konvencionalno orisani vlogi dr Hmka Snoja. P e č e k kot hlapec Pavle in R a k a r j e v a kot kuharica Neža delata mnogo hruoa. mord^ več kakor ga je treba pri obeh vlogah, ki sta že brez tega dramatsko malo pomembni in po svoii komiki prisiljeni; s tem pridržkom pa njuna vloga ustreza in vzbuja galerijsKo ve-selost. Košuta je izboren kot notar, čeprav po maski preveč spominja na predsednika kulturnega društva v »Ve1 :k«~m možu«. Nastopata še Go r i n š e k in Benedičič Veseloigra se zaključi s petjem pesmi »Stoji, stoji Ljubljanca« in s presr.*nim aplavzom, h ?ateiemu nf-malo pripomore precej živanno tretje dejanje, ki zaj-*^" prenekatero votlo mesto v prvih dveh dejanjih. Naš jezik Jezikovna paša III. 25. Mati otroka vzame k prsim, ga ima pri prsih, ga vzame od prsi (enkrat) in sra odstavi, kadar ga več ne doji. »Je odstavila otroka s prsi« — mišljeno je, da je končala z dojenjem. S prsi vzamemo samo tisto, kar je na prsih — zizajoči otrok pa ni na prsih, marveč pri prsih! 26. Preproga iz trave je travnata. »Izprosil sem si več travnih preprog«; »na tleh je ležala travna preproga« Travno je to, kar je del trave — travna bilka, travno zelenilo. Kar je pa iz trave, je travnato. Takisto: slamnata streha je iz slame; »oj miza kamnata«, pravi narodna popevka o mizi iz kamna. »Slamnata terasna prostirača«; Levstik-Tolstoj »Ana Karenina«. 27. Besedje = terminologija, izrazje = frazeologija; besedoslovje = nauk o be-sedju, izrazoslovje = nauk o izrazju. »Dve nalogi: da gramatiko privede k duhu turškega jezika nazaj in da očisti besedni zaklad,« — »tvorba novega be- sedja« Tako razlaga nekdo novi pokret med Turki zaradi turščine Drugi stavek je pravilen, prvi čisto neslovenski Po slovensko bi se glasil nekako takole: da gramatiko spet prilagodi turščini (ali svoj-stvenosti turščine) in da očisti besedje in izrazje. »Besedni zaklad« je šolarska prestava nemškega Wortschatz. 28. Opeči teletino; okubati govedino. Ob praznikih se je včasih zgodilo, da so dobile naše gospodinje toliko raznovrstnega mesa, da ga ni bilo mogoče pravočasno pospraviti, in da je bila nevarnost, da se pokvari. Ker pa ni večje sramote za gospodinjo. kakor če pusti, da se lestvine pokvarijo, — sramota, ki ni manjša od one, kadar iz dobre moke napravi slab kruh — je bilo treba misliti na to, kako meso ohraniti. Ce je bil mraz, je bilo to lahko; kaj pa, če je bilo vreme toplo? Tedaj so naše gospodinje šle in so teletino, svinjino in podobno nekaj časa pekle, govedino pa nekaj časa kuhale — zadnjo so okuhale. prvi dve opekle. Okuhale so najprej tudi staro kokoš ali starega petelina in ga potem spekle, pri čemer so postregle najprej s kurjo juheo in potlej s kurjo pečenko! »Speči«, »skuhati« je mnogo več kot »opeči« — je pripraviti jestvino tako, da so takoj užitne. »Prepeči« pa je toliko kot še enkrat speči (prepečenec) oziroma popolnoma speči (dobro prepečen kruh): »prekuhati« se pravi ali ponovno skuhati (prekuhano zelje je posebno okusno) ali skuhati nasploh v posebnih primerih (prekuhana voda, prekuhani inštrumenti, prekuhani srnjakovi rogi). Lepo zapečen kruh je tisti, ki ima lepo skorjo, da kar hresta. 29. »Obslušal mu je prsi ter mu obtr-kal in otipal jetra.« » Ta Levstikov stavek v prevodu Ane Karenine me je prav posebno razveselil — bil bi v čast in ponos najtankočutnej-šemu slovenskemu zdravniku! Zdravniki pravimo, da avskultiramo srce, pljuča itd pa tudi, da avskultiramo srčne zvoke, pljučne šume itd. V slovenščini pa to tvoje natančno razločujemo: organe osluškujemo (podobno: ogledujemo, otipavamo, okušavamo. ovohavamo) ali po Levstikovem obslušamo, obslušavamo; zvokom in šumom pa prisluškujemo. Poleg avskultacije rabimo pri zdravniškem preiskovanju tudi perkusijo: organ perkutiramo = ga pretkamo; Levstikovo obtrkanje je kakor nalašč za »določiti meje organu s pretrkavanjem«. da dožene-mo. dali je povečan, sfrknjen ali pravšen, normalen. 30. Spoznam se v čem, spoznam se na kaj. »Spoznam se malce v medicino«; v konje se spozna«; »bolezen, ki se vanjo ne spoznam« Prav bi bilo: spoznam se malce v medicini = v zdravstvu — spoznam se malce na to medicino = na to zdravilo: spoznam se na konje; bolezen, ki se nanjo ali v njej ne spoznam. 31. Jasna, mesečna noč »Ta mladi hudič se izpoveduje svojih grehov v lunojasnih nočeh.« Mondhelle Naeht prevajati z »lunojasna noč«, je pač nekoliko preveč po dobesedno! Slovenec pravi: nebo je čisto, jasno kot ribje oko — noč pa je jasna, mesečna. Dr. Mirko Cernič ZAPISKI Pesmi Paula Valeryja v italijanskem prevodu. Pri Bompioniju je izšla zbirka pesmi znamenitega francoskega poeta Paula Valeryja v italijanskem prevodu Beniamine Dal Fabbro z naslovom »Gli incanti«. Francesco Bruno ocenjuje v »Me-ridiano di Roma« pesmi tega poeta, ki ga nekateri omenjajo kot najbolj latinskega med sodobnimi francoskimi pesniki. Francesco Bruno ni navdušen za poezijo pariškega »nesmrtnika«. Spominja se nekega Valery.jevega predavanja pred leti v Neaplju ter razgovora z njim in pravi tole: »Kar se tiče njegovega razglabljanja, je ' kaj malo prepričevalo, toda Valerv je umel le stvari povedati: v tem je njegova skrivnost. Tako je bilo tudi s samim predavanjem: lepe besede, pičla vsebina, in vendar: poslušalci so bili nad vse zadovoljni.« Italijanski kritik nadaljuje: »Takisto velja za Valervja kot pisatelja. Kot pesnik izdeluje brezhibne stihe, ki se trudijo. da bi dali čitatelju neko vizijo sveta, a je kar le mogoče nejasna; kot kritik se loteva zapletenih reči in sicer s pičlo logiko in prepričljivostjo vzlic tem svoj-stvom pa ima Valery tudi med italijanskimi intelektualci mnogo bralcev, ki čislajo prav take motne in dvoumne pisatelje, obdarjene z malo stvarjalne in racionalne moči.« Ta skeptični glas o Paulu Valery.ju ie glede na evropski sloves reprezentativnega pesnika vreden pozornosti. tem bolj, ker je v niem tudi zrno objektivne sodbe. Doživljaji s krokodili Taborišče ob Rufidžiju Naj ve-ji nevarnost notranjeaf i išk.h voda, tako za ljudi, kakor za živali, ki prihajajo pit, so krokodili. Nekatere reke kaj: mrgolijo teh nevarnih oklopnih kuščarjev. A r..ed tista afriška vodovja, ki jih imajo največ, spoda spodnji tok velike reke Rufidži, ki se vali vsa rumena in blatna skozi ozemlja Tanganjike, preden se v mogočni delti izliva v Iniijski ocean. Ta del Rufidži a je s krokodili naravnost okužen, na vseh sipinah jih je opaziti v vročem soncu, številne kakor debla posekanega gozda, ob vseh bregovih šuštijo skozi mračno goščavje. Svoj najnevarnejši doživljaj sem imel s temi požrešnimi, hudobnimi in vedno za napad pripravljenimi kuščarji pied nekoliko leti ob ndarskem rokavu velikega Rufidžija — pripoveduje znani etnegraf p.of. E. Lar-sen. Takrat sem prispel s petimi zamorci iz južnega Usarama v divjino spodnjega Rufidžija. Utaborili smo se ob malem pritoku Kjalu, ki teče tam skozi step. Kakšne pol ure zgoraj leži ob tem pritoku zamorska vas M boru. Dolgi, majavi čolni, ki si jih iz ielujejo domačini iz drevesnih debel, so pogosto plavali po zelenih valovih rečice, bili so polni s sulicami oboroženih črncev. Toda le redkokdaj smo opazili kakšsn takšen nesig-urni čoln zunaj na veletoku. DoU*e,. temne sence plavajo za čolnom Zgodaj dopoldne sem se odpravil nekega dne s svojim glavnim strežajem Ma-ternom v zamorsko vas, da bi se popeljal s takšnim čolnom na drugo stran reke. V čoln so poleg mene in Matema stopili štirje va-ščani. Komaj smo odrinili od brega, nas je zagrabil nagli tok in pod lahnimi udarci vesel smo zdrseli kakor puščica po zeleni gladini. Izlivu Njala in velikemu Rufidžiju smo se bližali čedalje bolj. že sem opazil prve nevarne prebivalce te reke. Pod gladino so se pojavile dolge, temne sence. Prepluli smo zalnji ovinek, pred nami se je razpiostrl mogočni, široki Rufidži. Na širni, i-umeni vodni planjavi sem videl le kakšno peščeno sipino in poedine grmovnate otočke, skozi teniko meglieo je bilo opaziti nasprotni breg kakor sivo progo v daljni daljavi. Naš čoln se je usmeril v sredino odprtega vodovja in ko ga je zagrabil glavni tok, se je začel nenadno divje gugati. Moj pogled se je obračal neprestano na desno in na levo, kajti ob obeh straneh so nam sledile dolge, temne sence. Udarec z nazobčanim repom Tedaj je zavpil sprednji mož v čolnu: s>Kubva, mamba kubva!« (Krokodili, veliki krokodili!) In že se je prikazala dolga, siva glava iz valov, v grozljivi bližini so se za,-svetile požrešne, zelene oči. Zamorec pred menoj je treščil v svojem presenečenju ali pa v strahu pred nenadnim napadom z vesloma po ogromni glavi. V istem trenutku je za Tel naš člon s silovitim ropotom strašen udarec. Čoln se je nagnil tako. da je pljus-nila voda' vanj. Z bliskovito naglico so se zamorci vrgli na drugo stran, tako da smo navzlic smrtno nevarnemu guganju vendar. Osa se ni mogla odločiti ali naj sede na list. ali pa odleti naprej Dekle ie sedlo na klop in žalostno zavzdihnilo. »Barbika! .. Barbika!« Mlad moški ie pri-hitel za njo Rjavi kodri so mu padali na čelo. Ime! je mičen obraz »Zakaj mi sledite?« je vprašalo dekle jezno Morala je biti vneta obiskovalka kinematografa. kajti blisk, s katerim ga je ošimla iz svojih siv.h oči. in način, kako ie s prst živčno zubebnala po naslonilu klepi vse !o je bilo posneto do potankosti po junakinjah migljajo-čega platna. »Zakaj ste prav za prav hudi name?« je za« čel mladi mož »Zakaj me ne pustite do besede? Trikrat sem vam hote! že povedati da « Prekinila ga je četrtič i »Ničesar nočem vedeti iz vaših ust Saj me nič ne briga da dvorite gospe Potočnikovi Res sem si predobra, da bi vam bila samo za mašilo. Ravnajte se. prosim, po tem . .a »Kaj pa govorite neprestano o gospe Potoč* nikovi? Ta me dolgočasi do smrti Hudobno naključje je včeraj hotelo da sem ji na ulici prišel v roke. m ker nisem ime! ravno nobenega pravega izgovora . ..« »Hudobno naključje ste vsekako pošteno ;z-koristili. Celo uro ste bili i njo« je dejala pikro. ■»In ko sem vas videla z njo Toda nočem dalje o tem govoriti, nima nobenega pomena. Saj ostanete lahko popolnoma pri njej. Samo meni dajte potem prosim mir!« »Dobro. Kakor želite Nad mojo vs lj'vostjo se getovo ne boste več pritoževali Odslej vam ne bom niti sledil niti vas nad;eao^al!o Pokazal ji je hrbet in odkoraka! 9 ponosno dvignjeno glavo. Dekle je spremenilo barvo Oči so se ji za* strle. ustnice so ji drgetale. Osa je b;la med vsem prepirom ostala mirno n<> drevesu Ali je vse slišala in razumela? Ali ji je bilo preneumno in je hotela zaigrati malo usode? AI: pa jo je bi! sedaj v resmei zvabi! črešnjev cvet? Skratka zapustila 'e svoje mesto in si je hotela na poletu do drugega mesta očitno ogledat- dekle, kajti zletela ii je v ne-van' bližini mimo obraza Njeno brenčanje pa je dekle tako prestrašilo, da je zavpilo na ves glas: »Milan! M lan!« Kakor vihar je pribrze! potem je izkoristil ugodno priliko sede! poleg Barbike na klop in jo ovil z rokami »Barbika ljub ca moja. nikar se ne boj,« je prosi! »saj sem jaz pri tebi!« Osa je bila s svojim uspehom na videz zadovoljna. Sedla je na naslonilo klopi in se za* čela cediti in obračati On pa je vzel časnik, ga zvaljal v nekakšen udrihač in dejal pogum« no: »Bom že pokazal tej pošasti da te je tako prestrašila!« Dvignil je oboroženo roko in zamahnil. »Ali si jo ubil?« je vprašalo dekle občudujoče. •»Ah ne. zverina se ne da ujeti,« je odgovoril malo v zadregi Osa pa je sedela že davno spet na drevesu. Ker je znala misliti si je nrslila: Nu. da. to bi bila morala vedeti. Ljudem napravi kaj dobre* ga — takoj ti povrnejo s hudobn m Drugič bom že pazila, cia se ne bom vmešala v stvari, ki me ne brigajo. Ali pa: če bo že moralo biti — saj znam tudi pičiti! le dosegli ravnotežje. Toda voda je pričela vreti v čoln, strašni udarec zobčastega repa ga je bil preluknjal! Zamorci so zmedeno kričali, potem so čoln v trenutku obrnili proti enemu izmed otočkov sredi reke. Me i tem pa se je nabralo krog nas čedalje več krokodilov, čedalje "jogosteja zo se dvigale dolge, z ostrimi zobovi posejane čeljusti iz grozotnega vodovja. A tudi voda v čolnu se je dvigala čedalje višje. Zamorci so se napenjali z obupno silo, v divji naglici so stremeli s svojimi kratkimi vesli proti otočku. Kamero in daljnoglel sem obesil na krotek jermen okrog vratu, puško sem zadržal z eno roko, da jo obvarujem mokrote, med tem ko sem se z drugo roko držal za čoln. Voda je bila v njem že tako visoka, da sem moral poklekniti, sedeti mi ni bilo več mogoče. Otoček smo dosegli v zadnji sekundi. Šele ko smo potegnili čoln na suho, smo opazili silno razpoko, ki mu jo je bil zadal strašni ularec kuščarja. A tedaj smo se zavedli tudi našega žalostnega položaja. Bili smo oddaljeni kakšnih tri sto metrov od našega brega, skoraj že v sredini vele-toka. Zamorci so v zboru vpili proti bregu. Ko sem tega pregledal z daljnogledom, sem videl, da ni na njem niti enega, človeka. Tudi našega taborišča nisem mogel oilkriti, ležalo je za goščavo, še stotine metrov ol reke. Ujetniki hudičevega otoka Toda morali smo vse eno poskusiti, da dobimo pomoč z one strani. Noč, ki bi jo prebili na tem ploščatem otočku, bi bila nedvomno naša poguba. V otoček se je zajedal vodni rokav in v njem je gomazelo krokodilov. Med tem ko sem tu napravil nekoliko posnetkov, so črnci neprestano vpili na ono stran. Nenadno me je Matem zagrabil za komolec. Iz temnega vodnega rokava za nama sta lezla dva ogromna kuščarja v našo smer. A še preden sta zapustila svoj element, je zagrmela moja težka mavzerica. Siloviti udarci z repom so metali cele volne stebre v zrak, grmovje ob bregu je poka1^ '-^""-no je ves mračni vodni rokav grozotno oživel. Množice drugih kuščarjev so priplavale do obeh zadetih zverin in ju potpp~;ir. v vodo, da ju taan požrejo. Ko sem se z daljnogledom spet malo razgledal, sem se zgrozil. Cele procesije krokodilov so plavale v vodi naokrog in nas dobesedno oblegale, njih lobanje so bile obrnjene vse proti nam. Ure so potekale v nesvestnosti, ki je uničevala živce. Črnci so se bili izkričali že do hripavosti, in to brez vsakega uspeha. Streliva, ki sem ga imel s seboj, je bilo seveda malo. Tem bolj me je mučilo zato vprašanje, da-li naj z vrsto strelov prikličem svoje črne služabnike k bregu. V tihoti, ki je nastajala, bi bili v tabodišču strele iz moje težke puške gotovo slišati. A če bi ne bilo uspeha in če bi morali prebiti noč na tem hudičevem otoku? Pri tem premišljevanju mi je šlo skozi glavo, da so krokodili ponoči še dosti bolj drzni in požrešni nego podnevi, prav gotovo bi nas napadli od vseh strani. Okoli nas je bilo na stotine teh zverin. Da bi tistih trideset nabojev, ki sem jih imel pri sebi, za takšno noč ne zadostovalo, mi je bilo jasno. Ko sem o tem spregovoril s črnci, so si bili takoj složni, da moram vse te naboje izstreliti, kajti čim bližja bo noč, tem bližji bo noš konec. Nisem se mogel odločiti, da bi ostal brez vsake obrambe. Ure so minevale, bilo je že pozno popoldne, še vedno smo čepeli na vražjem otoku. Tudi vsi naša poskusi, da bi zadelali razpoko v čolnu, so bili zaman. Pet rešilnih strelov Sonce se je nižalo, sence so postajale že dolge. Tedaj so moji zamorci nenadno poskočili in začeli z rokami divje mahati, med tem ko so poskušali v zboru kričati s svojimi hripavimi glasovi. V trenutku sem dvignil dailjncgled k očem in opazil dva čolna, ki sta daleč zgoraj plula po lesketavi gladini. Tedaj je zagrmelo iz moje puške zaporedoma pet strelov. Matem je zavpil: »Odkrili so nas in že kažejo z rokami proti nam!« Malo pozneje sta. pristala oba čolrua ob otoku. Bili so zamorci iz neke vasi ob veletoku, ki so se vračali domov. Triki at so prevesMi vso reko in potem smo bili vsi na onem bregu. Na širni stepi so ležale že prve večerne sence. Krokodili so plavali okrog obeh čolnov in hlastali s smrtonosnimi čeljustmi, kakor da so besni nad usodo, ki jih je oropala sigurnega plena. ■fflfiI|XIlliJ*Tfil(iUllillitit>jui^li){iUil.Zakaj si mi ondan odgovoril, da ne veš. kam grei?« Pavliha odvrne: »Saj sam vidiš, da nisem vedel. Kako bi bil mogel vedeti, da pridem v ječo!« Ncs in palec Gregčev Matijček je Z3 hišo polena klal, pa ga je zadela strašanska rezgoda Ko je jezen zamahnil s sekiro v grčavo p*, leno je sekira odletela na nogo in odsekala palec, s polena pa je odletela grča in Matičku resnično odbila nos O. jejmene kaj bo pa zdaj! Mat;jer pobere palec ob nog in odbiti ncs. »Le hitro k padarju,« veli oče Matijčku in ga ročno pelje tjakaj pol ure hoda. »Bomo kar napravil;!« meni brihtn, pa-dar. »Hej, ros ir. palec privijemo nazaj, na bo vse pri starem.« šiva šiva padat Matijčku nos 'n palec — in se zmoti Palec prišije sredi lica. nos pa na nogo. Oboje trdno priveže s povojem zato ni bilo kmalu opaziti zmote Cez teden dni sta se hudi rani zacelili. Palec je bogme prirasel k licu. nos pa k neg1 Ne, popraviti se ni dalo. kar je bil brihtni padar zamenjal Kako čudno je odslej moral ravnati Gregčev Matijček! Kacar se je hotel usekniti je moral sezut; škorenj, in vsak«, nedeljo odškm-ti noht. ki je poganjal na pai-cu sredi lica. Taka je bila Matijčkova strašna nezgoda in padar jeva nagla zmita. i u il::: in »memsn r-»iitininitt*«jiH»u«iiiiiftHt»ftmiiKiififRifti rtrm* :tttif f nrnrsiJmmTnmHn?»mmnmtwTO*tfcrt*»i i hn* vidite, da se lovec sklanja ln pobira kamen, je treba bežati!« »A kaj, če bi imel lovec kamen že v roki in se mu tak- ne bi bilo treba skloniti?« Tedaj je rekla mati: »Ho, kako bistro vprašujete. Po tem v'dim, da znate dobro opazovati. A to je glavno — in zato si tudi lahko sami poiščete hrane za svoje že-lodčke!« S temi besedami je hitro zietela visoko v zrak in pustila mlad;če na polju. Hočeš nočeš so si morali ods hdob sami skrbeti za hrar.-o in za varnost. Stara lisica in vatk Stara i siC3 sreča volka k: jo zgrabi, da bi jo požrl. Lisica začne milo presiti, naj jo pusti pri miru — starko, ki nima drugega kakor kožo ln kosti »Ako mi poveš tri take resnice,« reče volk, »da jim bom moral verjeti, te izpustim!« »Prva resnica je.« odgovori lisica, »da preklirjam trenutek, ko sem te srečala.« »Dobro.« meni volk, »to ti rad verjamem.« »Druga: ako te drugič srečam, želim, da te srečam slepega.« »Tudi to ti moram verjeti.« »Tretja: daj Bog. da pogineš in da ne pridem nikdar več s teboj v dotiko « »Res ti verjamem, »odvrne volk in smehljaje se zapusti lisico. Sraka in njeni mladiči Sraka je peljala svoje mladiče na polje, da bi se učili sami iskati hrane. A to mladcem ni bilo po godu; rajš: bi se vrnili v gcezdo zakaj mnogo udobneje je, če jim mati prinaša hrano v kljunu. »Deca,« pravi mati sraka, »dovolj veliki ste. da si lahko sami skrbite za hrano. Ko sem bila jaz tolikšna kakor vi, sem že davno sama skrbela zase!« »A lovec nas bo ustrelil!« so odgovorili mlad:či. »Ne, ne,« je dejala mati, »lovec potrebuje nekaj časa. da nameri puško — 'in če vidite da jo dvigre, se brž podvizajte in zbežite!« »A, kaj, če vzame lovec kamen in ga zažene v nas, tedaj mu ni treba meriti in mi smo izgubljeni!« »Dovolj velike ste, da lahko pazite. Ako VljMJlnsst V majhnem mestecu so imeli bogatega a izredno prijaznega župana. Nekoč ie pr— šel k n.emu odličen gost v poset. Skupaj sta šla na izprehod. govorila o tem in onem in gost si je ogledoval mesto. Ko sta tako hod la, ju sreča preprost kmetič. župani se mu odkrije in ga pozdravi. Odi čni gost ga ve3 začuden pogleda in vpraša: »Kako to. vi kot mestni župan se odkrivate preprostemu kmetu?« »Zakaj pa ne?« odvrne župan. »Nečem, da bi bil preprosti kmetič ki je imel slabšo vzgojo kakor jaz, vljudnejš5 od mer.e!« Šaljiva vprašanja 1. V kateri liter ne moreš natočiti vina? 2. Na katerem lesu strgaš največ podplatov? 3 Katero leto le najkrajše? 4. Katera mera je najnerodnejša? 5. Kateri novec ie najslajši? 1. V so-liter. 2. Na p-lesu. 3. D-leto. 4 Za-mera. 5. Mali-novec. Odgovori Evropa Ima več železa kakor Amerika šale za tnale Jurček, ki leži v postelji, zakliče: »Mama. žejen sem!« »Tiho bodi in zaspi!« »Ko sem pa žejen!« kriči Jurček. »Če ne zaspiš hitro, pojdem po palico!« »Oh prosim te. mamica, prinesi obenem še kozarec vode!« Učitelj: »Kaj imaš nad seboj ob jasnem dnevu?« Ivo i »Modro nebo in sonce.« Učitelji »In kadar dežuje?« Ivo: »Dežnik.« »Beli medvedje žive v najbolj mrzlih delih sveta.« pripoveduje učitelj. »Zakaj pa jih ni tudi v toplih krajih?« »Najbrž se boje, da se ne bi stopili,« se odreže Jakec. »Mamica, daj liro za ubogega dečka, da si kupi čokolado!« »Kdo pa je ta deček?« »Jaz vendar!« Mali Branko se prvič pelje po železnici. Vlak je zapeljal v predor Ko pripelje iz hriba, se Branko srečno nasmehne: »Vidiš, tetka, zdaj je spet jutro!« Andrejček potrka pri sosedovih: »Mama vas lepo prosi da nam posodite svoj gramofon!« »Ali imaste goste?« »Ne, gostov nimamo, toda spati hočemo!« Čeprav 6e v teku sedanje vojne iz razumljivih vzrokov ne objavljajo številke o industrij* ski in rudniški zmogljivosti vojujočih se držav ni posebno težko uganiti, da je proizvodnja železa in jekla v Evropi večja kakor v Ameriki. Nemčija in njej pridružene države proizvajajo danes vsake vrste strojev, lokomotive, železne mostove, vojne in trgovske ladje vseh tipov in vsakovrstne tonaže. Ze to dokazuje, da je Evropa v industrijskem pogledu daleč pred Ameriko, ki se samo hvali s svojo produkcijo, v resnici pa je ne more dokazati. Velesilam Osi je danes na razpolago 60% volframa na svetu. Nadalje obvladajo 30% svetovne produkcije kroma, 49 % produkcije magnezija in najmanj 35% produkcije man* gana. Vse te snovi so potrebne za proizvodnjo jekla in v tem pogledu ni torej nobenega po* manjkanja. Po drugi strani pa jc res, da je ameriška industrija že davno prenehala izdelovati kovinske predmete za kuhinjsko rabo Iz New Yorka je prišlo nedavno celo perečilo, da so morali zaradi nedostajanja jekla ustaviti gradnjo neke ladje. Kaj pomeni to v sedanjem času za Ameriko in Anglijo, menda ni treba razlagati Pomanjkanje jekla v Ameriki se čuti posebno zaradi kovin, ki rabijo za njegovo obdelovanje in med temi je volfram na prvem mestu. Do sedanje vojne je imela Amerika v svoji oblasti 80% svetovne produkcije volframa ter je obvladala tržišča na Kitajskem, v Avstraliji in na Malak . Zdaj so se vseh teh zakladov polastili Japonci, ki so izrin:li Američane z njihovih postojank v Pacifiku. Da bi Američani zamašili vrzel, ki je nastala zaradi dotoka surovin iz krajev, ki so jih osvojili Ja- ponci, pritiskajo z vso silo na Bolivijo in Me« hiko. ki pa izvažata le neznatne količine suro* vin Kar velja v tem primeru za volfram, velja v še večji men za mangan. V mimi dobi Zedinjene države niso proizvajale nič več kakor 30.000 ton te rude ter so jo morali uvažati poldrugi milijon ton Najbolj je zalagala Ameriko z manganom Sovjetska zveza, ki je pošiljala preko morja približno pol milijona ton mangana letno. Ta mangan so kopali večinoma pri Nikopolju, ki je zdaj v rokah nemške vojske. Ze pred sedanjo vojno je dosegla produkcija železa v Evropi nad polovico svetovne produkcije. Odkar se je vojna začela se je to razmerje še bolj predrugačilo v korist osi Rim-BerFn-Tokio. Odkar se je začela vojna proti Rusiji, so se zemeljski zakladi, ki so na razpolago Osi, silno povečali. Lahko se reče. da ima Nemčija zdaj v tem pogledu primat na svetu, ker ima v oblasti najbogatejše pokrajine. Poleg tega se je Nemčija okoristila s produkcijo v Franciji na Švedskem, na Norveškem m v Luksemburgu, da niti nc govorimo o zasedeni Rusiji. Ze leta 1938 je Nemčija proizvajala nad 23 milijonov ton 6urovega jekla in je s tem posekala pro* izvodnjo skupno Anglije. Francije. Belgije in Luksemburške. V zadnjih letih pa je dala pre* mišljena organizacija v tem pogledu še večje uspehe. Tudi v Italiji je proizvodnja železa v zadnjih letih silno napredovala. Odkr li so nova !?ž;šča železa, ki se intenzivno izkoriščajo, vsled česar se je produkcija dvignila. Tako se lahko reče. da je produkcija v kovinski stroki, k' je vojni industriji tako potrebna, v Evropi danes na višku m da državam Osi njih nasprotniki prav zaradi tega ne morejo do živega. KAJ VEM? KAJ ZNAM? 91. Kaj »o v prejšnjih vojnah pri obve-zovanju ran uporabljali kot nadomestek za vato? 92. Zakaj imajo v Parizu zelo mnoge hiše okna skoraj do tal? 98. Na Luni so do 7000 m visoke gore. Kako visoke bi morale biti sorazmerno najvišje gore na Zemlji? 94. Križanka Vodoravno: 1. naredi, 5. zdravje, dobrobit (latinsko), tudi rimska boginja, 9. kemični poolopek z jedkimi snovmi, s katerim v klišamah, a tudi slikarji in fo- Danes p znamo okoli 30 povratn'h kometov, prj nekaterih drugih je preračunano obdobje preveliko da bi se komet že lahko vrnil. Marsikateri komet je bil na poti od Sonca po kakšnem planetu odklonjen cd prvotne smeri. Ta ali oni komet pa je doletela usoda, da se je razpršil v veliko manjših teles. Povratna doba najbolj znanega Halleyevega kometa znaša 6 let. Zadnjikrat smo ga videli leta 1910. 90. Za misleče glavo. V eni uri in 36 minutah. Do tega rezultata pridemo s sklepom: Po dovodnih ce- tografi izdelujejo slike, 13. mož, ki skrbi na pretiran način za čistočo jezika, 15. mokrota. 17. kratica za »in dalje«, 18. najvišji evropski ognjenik, 20. neke, nekatere, prve. 21. kaj po čakavsko, 22. moško ime, 23. pristaniško mesto v Kataloniji, 26. vrsta barvnega filma, 28. luka v mehiški državi Jaliski. 29 kameniti kosi, figure, 30 tri 1, 31. tuja kratica za »opombo«, 33. glasbeni ton. 34 dva grška junaka iz trojanske vojne, 36 o, e, 37. t, č, j, t, 38 tretja premičnica v sončnem sestavu, glasoslovje. 43. Arabci s starejšo obliko. 46. poganski bog. Navpično: 1. množinska oblika glagola biti, 2. vzklik bolesti. 3. vrsta zelenjadi. 4. gredo (srb.-hrv ), 5. s, n, s, 6. pojdite (v ljudskem govoru), 7. naslonica, 8. znak za prvino, sorodnico žvepla. 10. vpitje. 11. junakinja Verdijeve opere, 12. rastlina, ki daje vlakna za izdelovanje konopoev, 14. žensko ime. 15 primerjalne dolžine in količine, 16. priprle za česanje 19 latinsk, ■zraz za namerni sedanjik /4 znak za prvino, 25. italijanska kratica za delniško družbo, 26. c, k. 27. o, a, 31. pristaniško mesto na Al jaški, 32. preliv (prav za prav dva) v Vzhodnem morju, 35. dve mesti na Madžarskem, eno severozapadno od Budimpešte ob Donavi, drugo južno od Blatnega jezera. 37. kazalni zaimek, 39. isto kakor 20. vodoravno, samo v moškem spolu, 40. osebni zaimek v sklonu, 41. kazalni zaimek, 42. dva glasbena tona ali eden sam, 43. znak za prvino, 44. študij. • • * Rešitev nalog 18. t. m.: 87. Vera v osebnega boga se imenuje teizem. , 88. Skorja c'metovega drevesa daje zelo znano začimbo. 89. Tud- kometi (repatice) so kakor planeti nebesna telesa, ki tekajo okoli Sonca. Snov, iz katere so kometi zgrajeni, je silno redka, zgrajen' so kakor oblaki ali dim. Tako zgrajeno telo ima lahko veliko prostornino in razmeroma majhno maso. Kometi morajo na poti k Soncu in od Sonca mimo planetov ne da bi jih znatno motil! v njihovem gibanju, dočim je obratno učinek planetov na kometni tir lahko zelo izdaten, da j'h zaradi težnosti lahko tako močno odklonijo od prvotne smeri, da postane eliptični tir kemeta parabclski ali obratno. Kometi, ki jih vidimo s prostim očesom, imajo skoraj vsi običajno značilno obliko. V glavnem sesteji komet iz treh delov, ki pa n'so strogo ločeni drug od drugega: tz jedra plaSča ali kome, ki obdaja iedro, in repa. Rep je običajno obrnjen od Sonca ln je tudi lahko razdeljen v več delov. Svetloba kometov je v glavnem odb ta sončna svetloba, vendar imajo kometi tudi samosvojo svetlobo. veh pride v eni uri vode za eno šest1 no plus za eno četrtino plus za eno tretjina shrambe. Po odvodni cevi odteče v eni uri vode za eno osmino shrambe. Ce spremenite navedene ulomke na skupni imenovalec 24, vidite, da priteče po treh dovodnih ceveh v eni uri vede skupaj za 18/24 shrambe po edvodni cevi pa odteče vode za 3/24 shrambe. Ce so vse štiri cevi istočasno odprte, se shramba napolni do 15 24 —5,8 svoje prostornine v eni uri. Za vsako osmino prostornine je potrebno torej 12 minut in se shramba napolni v 12X8^=93 m:nutah. ^^^^^^^^ Drobne zanimivosti Portugalci slave Galileja. Tudi na Portn-galskem proslavljajo Galileja, in sicer m se začele proslave na znanstveni akademiji v Lizboni, kjer je predaval o Galileju italijanski akademik Severij. Tudi v drugih mestih bodo nastopili italijanski in domači predavatelji, ki bolo govorili o tem velikem možu. Napoleonov testament. Pariški »Oeuvre« poroča, ia Napoleonov testament ni bil poslan v Berlin, temveč se nahaja na nekem varnem mestu v Franciji. Državni arhiv ve za ta kraj, a ga še noče izdati javnosti do konce vojne. V drugem mesecu življenja taia oet zob. V Reccu pri Genovi je zraslo dva meseca stari deklici Enrici Ferroni 5 zob. Otrok je pri najboljšem zdravju. Nove sončne pege. Astronomska opazovalnica v Pragi je odkrila novo skupino sončnih peg. Skupina šteje 17 peg, katerih vsako je tako velika kakor površina naše zemlje. Loterijski dobitek po naključju. Kako se časih usoda poigra z loterijskim igralcem, je poskusil Giacomo Veglio iz Vobarna pri Borgomaneru. Mož je stavil v loteriji na tri številke, katere je zapisal na lirtek. Med temi številkami je bila tudi številka 31. katero ro v ioterijski p siovalnici zamenjali za številko 81. Veglio je opazil to pomoto šele tedaj, ko je dobil opozorilo, da je zadel 95.000 lir. Pomota pri zapisovanju številk v loterijski poslovalnici mu je torej naklonila dobiček. Sest metrov dolgega kita so njell. Ribi?1! v Maccarese blizu Rima so te dni vloviU ogromnega kita, dolgega nad Sest metrov, ki je zašel predaleč na plitvino in nI mogel ubežati nazaj v morje. Morskega velikaan so potegnili na suho s pomočjo dolge vrv". Riba se je z vso močJo upiral, ko so ! vlekli vole: neprestano je bila z repom ' besno okoli 9ebe. tako d- m morali riMM nanosi poklicati več tova šev na Ko so končn- '"''n .....»» ugotovili, da t-Mn m d 18 rt t-v Kit takšnega obč"—' >ri teže je redba prikazen vodah teh krajev. ŠPORT Nemški šport v totalni vojni Omejitve v mednarodnem športnem udejstvovanju Nemčije Dne 10. februarja t. 1. je izdal nemški državni športni vodja von Tschammer o uvrstitvi športa v totalno vojskovanje naslednjo naredbo: 1. Telesna krepitev naroda je važna za vojno in zato jo je treba gojiti s poudarkom in pospeševati v vseh pogledih. 2. Za ohranitev volje do dela in uspehov naj se izvajajo športne prireditve krajevnega in sosednega značaja, največ v okviru posameznih okrožij. 3. Vrhunske prireditve (meddržavni nastopi, mednarodna tekmovanja, prvenstvena tekmovanja za vso državo itd.) naj se odstavijo s sporeda, ker vojaki na frontah niso več razpoložljivi, osebe pa, ki so na delu za vojno, ne bodo dobivale dopustov v te namene. 4. Prireditve poklicnih športnikov so brez izjeme prepovedane. Izvajanje športa kot poklica se v totalni vojni ne da zagovarjati. K temu kratkemu, toda jedrnatemu besedilu naredbe, ki bo gotovo prinesla marsikatero omejitev v športnem življenju Nemčije in posredno — saj so nemški športniki s svojimi gostovanji drugod in mnogimi vabili drugih športnikov v svojo sredino dajali pobudo za živahna športno udejstvovanje po vseh evropskih državah — tudi po ostalem evropskem svetu, so vsi nemški listi objavili mnogo tehtnih komentarjev, izmed katerih posnemamo nekaj misli o tej spremembi tudi za naše čitatelje iz lista »Frankfurter Zeitung«, ki pravi med drugim: »V bodoče bo torej šport uspeval dalje, toda spremenil bo svoj okvir v skladu z važnejšimi nalogami, ki jih ima zdaj telesna vzgoja med narodom. Vse zunanje, vse, kar je služilo reprezentanci in sijaju na zunaj, je zdaj odveč. Stvari, ki so se v normalnih časih zdele neobhodno po+reb-ne, zahtevajo danes izdatke in napore, ki jih ni mogoče spraviti v sklad z resn;mi časi. Osredotočenje sil kratko in malo prepoveduje demonstracije posebne vrste kakor so razne reprezentančne prireditve, prepoveduje dalje v interesu voinega gospodarstva dolga potovanja zaradi obremenitev prometnih zvez, ki morajo služiti samo preskrbi bojujoče se fronte, in prepoveduje slednjič vse prireditve, ki niso namenjene toliko telesni okrepitvi, temveč samo željam po senzacijah ali pa materi-elnim računom določenih krogov. Vse to bo šport po zmagovitem miru spet lahko imel zase, toda sedanji čas zahteva, da je treba vse poenostaviti in združiti v tesnejši okvir. Na stotisoče in milijone državljanov bo zdaj odšlo v vojno industrijo, kjer bodo prevzeli dela, ki jih niso vajeni in bodo zanje tudi fizično težja kakor so jih opravljali dozdaj. Tem ljudem bo treba ohraniti voljo do trdega dela in to bo tudi nai-važnejša naloga, ki jo bo odslej imela opraviti telesna vzgoja pri nemškem človeku. Z drugimi besedami pomeni to. da bo število aktivno sodelujočih ljudi v športu v bodoče še večje, pri čemer pa bo udejstvovanje v športu veljalo predvsem odmoru in olajšanju po težkem delu za vojno. Borbena stran, ki je sicer v športu zelo velikega pomena, se bo morala začasno umakniti zahtevi, da je treba najprej ohraniti in še povečati delovno silo. Posameznik odslej ne bo več glavni predmet športnega zanimanja, temveč le še pripravljenost vsega naroda, da bo lahko svoje ojeklenele sile uperil na končno zmago. Športnim voditeljem po vsej državi bo zaradi teh novih nalog narastlo nngo ne lahkega dela, toda idealisti v športu še nikoli niso imeli lahkih nalog in zato ni treba dvomiti, da bodo tudi to pot izvršili poslanstvo, ki so ga pred kratkim prejeli iz rok vrhovnega predstavnika nemškega športa, do zadnje podrobnosti. Seveda pri vsem tem ni nobene ovire, da bi se obenem vršila tudi prava borbena tekmovanja krajevnega in pokrajinskega značaja, ki bodo prav tako ohranila svojo privlačnost za prijatelje športa. Predvsem pa bo imela neomejene možnosti za borbena tekmovanja doraščajoča mladina, ki ji udejstvovanje v športu ni toliko v prid zaradi športa samega, temveč se v njem prav za prav le pripravlja za vojaške spretnosti. Ta naloga, ki jo je že dozdaj vršil nemški šport, bo stopila po primernih sporazumih med voditelji športa in voditelji Hitlerjeve mladine zdaj še bolj v ospredje. Sadovi tega dela pa bodo prinesli koristi vsemu nemškemu narodu.« čisto na kratico Jeseniški boksarji hitijo od uspeha do uspeha. Zadnjo nedeljo so doma nastopili proti Celovčanom ter s Pristovom, Zupanom, Razingerjem, Ažmanom in Balohom pospravili nekaj pomembnih zmag ali vsaj remisov, v torek pa so se postavili na okrožnem prvenstvu v Celovcu, kjer so kar trije postali koroški okrožni prvaki, in sicer Zupan v welterski, Ažman v srednji in Baloh v poltežki teži. To nedeljo jih čaka že hujša preizkušnja na Dunaju. Mariborski železničarji nogometaši so bili oni dan v gosteh pri svojih poklicnih tovariših na Dunaju. Izlet je bil prav prijeten, toda športni izid skoraj porazen. Tekma na zelenem polju se je končala nič drugače kakor z 11:0 za Dunajčane. Stari norveški drsalec na daljave in svetovni prvak Engnestangen si tudi letos ni dal vzeti najboljših mest na državnem prvenstvu v hitrostnem drsanju v Oslu. Bil je prvi kar na štirih različnih progah, in sicer na 500 m v 45.9. na 1500 m v 2:24.8, na 3000 m v 5:17.9 in na 5000 m v 9:08.3. Tobak ia kajenje Pravda o koristnosti in škodljivosti kajenja še danes ni dcgnana. V splošnem se lahko reče, da kajenje ni zdravo, po drugi strani pa tudi ni mogoče tajiti, da prinaša neke koristi, ki so podprte z zdravniškimi dokaz; Kajenje po jedi pospešuje prebavo in izločevanje sline. Razen tega pospešuje kajenje vsebmo sladkorja v krvi. kar povzroča večjo elasticiteto in dejavnost. Te prednosti pa ostanejo v veljavi le tedaj, če človek zmerno kadi, Inhaliranje je prej ko slej škodljivo. Treba se je čuvat1 zlasti takšnega kajenja, ki sprošča nikotin. Pri inhalira® nju se namreč zasidra v pljučih desetkrat toliko nikotina kakor ob navadnem kajenju. Pu-šenje cigar in tobaka za pipo sprošča več nikotina kakor pušenje cigaret, ki se s tega vidika smatrajo za najnedolžnejše pušivo. Toda tudi kadilci cigar in pipčarji lahko kadijo na način, ki štedi njihovo zdravje. Treba je le skrbeti za to, da ima tobak ali cigara pravo stopnjo vlage, s čimer se temperatura zmanjša. Tudi ogibanje kajenja ogorkov (v zadnji trets jini cigare se nakopiči največ nikotina) in kajenje z ustniki napravlja kajenje cigar koristno in zdravo. Pri cigaretah pa je konec cigarete "brez nevarnosti, kakor je to ugotovil prof. Ko* nig, vodja zavoda za raziskovanje tobaka v Forcheimu. Tobačne rastline so v nekateri^ deželah leta in leta uporabljali samo kot zdravlo. Danes se njih pomen mnngokje pretirava. Nikotin ima v vinarski stroki važno vlogo, ker služi za pobijanje kisline. V primeri z arzenom je to milejše sredstvo ter ima to prednost da ne ostane v vinu. Tudi olje iz tobačnih semen ima neki pomen. Iz enega hektarja tobačnih rastlin pridobimo eno tono olja. ki je zeio čisto, v okusu celo boljše od olja :z clmate repice. Otrobi oljnatih zrnc pa so uporaom za krmljenje goved?., medtem ko se tobačna vlakna dajo s pridom uporabiti za izdelo\anje papirja in nekaterih tkanin. POZNAVALEC ŽENSK Krišpin Prilizne se že dolgo časa poteguje za roko lepe dekiice Magdalene Lenetove, katere mati pa nikdar ae blagovoli da*' blagoslova tej zvezi. »Opustite vsako nadaljnje prizadevanje, gospod Prilizne,« reče grobo, smoje hčerke ne dobite Moj sklep je nespremenljiv!« »Kako je kruto za mene,«: odvrne zavrnjeni snubec, »da ne izgubim samo izvoljeake svojega srca. nego tudj mladostno lepo taščo!.. »Ne.« nadaljuje eospa prijaznejše, »si boni še premislila. Priditp zopet jutri!« MOŽ IZKUSTVA. — Prijatelj, ali ste že čitali Dantejev »Pekel« ? — Nisem ga čital, ampak dvakrat sem bil že oženjen. MOŽ IN ŽENA »Blazen sem bil, ko sem se ženil s teboj.« »Da, ampak jaz sem bila zaljubljena vrte in tako tega še opazila nisem.« Po najnovejši naredbi št. 15 Visokega Komisarja morete sedaj VZETI VAS RADIJSKI APARAT IZ URADNE SHRAMBE ALI SI NABAVITI NOVEGA Interesenti morajo vložiti prošnje za to pri Kr. K vest uri. Zaprositi morajo tudi oni, ki imajo dovoljenje za aparat, ker so ta dovoljenja z naredbo razveljavljena. — Rok za te prošnje je kratek in sicer le do 20. februarja t. L POJASNILA in TISKOVINE dobite pri TRGOVCIH Z RADIJSKIMI APARATI V LJUBLJANI. Križem sveta Tudi. Japonci zapirajo bare. Iz Tokia poročajo, da bo Japonska vlada postopoma zaprla vse bare in luksuzne restavracije. Tudi kavarne, ki niso nujno potrebne, in čaj-nice bodo reduriraili na najnižje število. Od 130 tiskarn jih obratuje samo 15. Guverner za zasedeno Francijo je odredil, da se mora francoska tipografska stroka osredotočiti. V Pariju so doslej imeli 130 tiskarn, ki so tiskale dnevnike in revije. V bodoče bo zadoščalo samo 15 podjetij te stroke. Od 5.200 tipogratfov jih bodo cikrog 1.500 zaposlili v vojni industriji. Ognil se je potniku in zavozil v zid. 44-letni Giuseppe Brenna iz Stezzana pri Ber-gamu je te dni bil z avtomobilom na cesti, kjer je nenadoma ugledal pred seboj dečka, ki se ni utegnil umakniti vozilu. Da. ne bi podrl fanta, je Brenna obrnil krmilo ter se zaletel v zid. Avtomobil se je zaradi sunka razbil, Brenna pa si je zlomil obe ključnici. Morali so ga odpeljati v bolnišnico. Z vrelo mastjo se je oparila. Marta Milost iz Gargara se je sukala okrog ognjišča, na katerem je njena mati topila slanino. Z neprevidno kretnjo je premaknila posodo z vrelo mastjo in se tako oparila, da so jo morali oddati v bolnišnico. Egipt ima dve univerzi. Nedavno je bila v Aleksandriji odprta Farukova univerza. To je drugo vseučilišče v Egiptu. Prvega ie ustanovil Farukov oče kralj Fuad v Kairu. Latinica na slovaških šolah. Po poročilih nemških listov je bila na vseh slovaških šolah od 1. februarja letos uvedena enotna pisava in sicer latinica. Podobna je v Nemčiji uvedeni normalni pisavi in jo, bodo uporabljali tudi pii pcuku nemščine. Ukraden les je prodajaj. Iz gvzla inž. Gaetana Calvija v Carate Brianzi je že delj časa izginjalo drevje za stavbni ies. Lastnik je nostal pozoren na tatvine in začel paziti, kio mu hodi v škodo. Kmalu je zasačil tatu v osebi Eugenia Zimbaldij?.. ki je vlekel iz gozda 5y. stotov mehkega lesa. Inžcnj^r Calvi je tatu ustavil ter ga vprašal, od kod ima les. Zimbaldi se je zr?ral. cia ga je kupil o1, nekega Marin. VaTija, ki so ga takoj zaslišali, pa je izjavil, da n: pri stvari nič udeležen. Zimbaldi je bil odveden pod ključ. Padel je z vlš nc 30 metrov in °stal skoraj nep škodovan Voznik Gerolamo Damo te iz Savone je te dni vodil svo.e vozilo s k~n;'sko vprego po ul ci ter dospel na most. p d katerim teče druga cesta. Na ovinku s. živa'! potegnile voz s takšno sPo da jf> vozn k jzgub 1 ravnotežje n padci 30 metrov glob ko. Ljudje, ki sn vide i prizor, sc bil prepričani, da je Darnonte mrtev in so se sil' o začudili, ko s;- prsto-p li k njemu ter se prepr čali. da je priletel tako srečno na tla. da se ni skoraj nič poškodoval. D-bil je samo malenkostne pra--ke, zaradi kuter h mu niti n: bilo treba iskati zdravniške pomoči. Rojstna hiša maršala Focha v Tarbesu je postala l3St francoske države. Zap°ra jajc. Umcuu <.'.uu>ke vlade »bjavlja ministrski odlok ki urejuje zbiranje. hranjenje in razdeljevanje jajc. Vsa jajca, domača ali uvožena, so na razpoiago ministrstvu za kmetijstvo in goz :ove in sicer za kritje potreb oboroženih sil ln civilnega prebivalstva. Izvzeta so samo jajca za valjenje in jajca, namenjena za hrano gojiteljem perutnine. — da so v poslednjih letih ugotovili veliko koristno delo, ki ga vrše rdeče mravlje po gozdovih. Mesto mravelj, ki šteje 75.000 prebivalcev, očisti en hektar zemlje raznih škodljivih žuželk, med njimi pajkov in hroščev. V enem samem dnevu uničijo do 100.000 žuželk in njihovih ličink; — da je cesar Mark Avrelij v devetnajstih letih svojega vladanja živel samo štiri leta v miru, ker se je moral petnaist let boriti z narodi, ki so prebivali v kotlini Donave; — da bramini, člani indijske aristokratske kaste, za nobeno ceno ne dopuste, da bi kak tuje stopil v njihovo kuhinjo. Tudi če bi v kuhinjo samo pogledal, bi morali takoj uničiti kuhinjsko posodo, ker je pod tujčevim pogledom postala nečista; — da je rastlina evkalipt resda rena-vadna. Izredno hitro rase, se zna čudovito izmikati sončnim žarkom in ima poleg tega še lastnost, dr. dobesedno »požira« vsak ropot. Dva človeka, ki bi se hotela v evkaliptovem gozdu pogovarjati na razdaljo desetih metrov, bi zastonj še tako napenjala grlo. slišala se ne bi kaj prida. Nenavadni pojav razlagajo tako, da mehki les te rastline »požira^ zvočne valove. Ha$fo LjnMjana SOBOTA. 20 FEBRUARJA 1943-XIX. 7.30 Fisana glasba. — 8.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Simfonična glasba — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.i0 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Orkester Cetra vod dirigent Barzizza — 13.45 Ope na glasba na ploščah ~ 14.00 Poročila v italijanščini — 14 in Koncert Radijskega orkestra vodi d!r:gent D M Šijanec — Operetna glasba — 15 n0 Poročila v slovenščini — 15 15 Pokrajin~k vestnik. — N"r>r,vpr' *•»•?» — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet m nut gospoda X. — . 15 G-dnin .■ krater vod; dirigent Angele. — 17 40 Ooerna ela^ba na ploščah. — •n?n Pni v slovenšč "i — 19 45 Napevi in romance — Napoved časa. — Poroči ># « t- ;anščini 20 ?0 Komr>«t:.' Incvruh dorrr^krn v "v-Sčmi. — 20 30 r r c-r p?1rrd:te<, dr žbe Ve*"d: T-avi ,ta _ V ndnv.r !: • p-r^nvnnje v slo- SCinr. .''TI k Umr'a mm je naša ljubljena oerka, gospcd:rna Merila še ne veste, — da je bil Napoleon zelo slab kadilec V Egiptu je poizkusil kaditi muslimanom na ljubo, a se mu ni posrečilo prižgati pipe. Kadar mu je šah daroval prekrasno pipo. mu jo je moral prižgati njegov služabnik; — da so prašiči prav tako navdušeni za slanino, kakor konji za sladkor in ovce za sol; Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 20. t. m. ob % 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. februarja 1943. Žalujoči ostali Mali oglasi Hišni posli dobijo službo Samskega hlapca za vsa sem izgubila v nedeljo 14. t. m. zvečer od P<-»1 8. do 9. ure iz gostilne pri Vrlini čanu po Tržaški, Lan-gusovi do Verstorškove ulice. Poštenega najdite^ lja prosim, da Jo p-oti nagradi odda v ogl odd. Jutra. 2631-23 Nalivno pero sem našel. Jugovec Oton, Gradišče 2/L 2713 28 Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza Ljubljana, B:e;wei-sova c. št. 29 2670 33 C Sadje Pomaranče in suhe gobe prodaja Gospodarska zveza, Ljubljana Bleiweisova c. št. 29. 2671 31 Razno Razne usluge, informacije vseh vrst, prevode, prošnje in vloge v italijanščini, razmnoževanja izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Filatelija Znamke, tudi zbirko ali partij*, kupim. Ponudbe pod »Znamke« na ogl. odd. Jutra. 2298-39 FRANCE NOV 8 A K: 11 •Vetmr srca .ROMAN »Stopite no dol, da se kaj pomeniva. Napraviva sprehod!« »Takoj pridem,« je odvrnila in čez trenutek je že stala pri njem. Hitro sta zapustila vas in odšla čez polje. Kristina je molčala, kakor da razmišlja. »Ali ste še kaj hudi name, deklica?« jo je podražil. Nasmejala se je. »Na vas bi se človek težko jezil. Mislim, da vas bom odslej lažje razumela.« »Pri meni pač ni mnogo razumeti. Takšen sem pač, da zahtevam od ljudi, predvsem pa žensk, naj mi kažejo vselej svoj pravi obraz. To menda ni tako huda napaka.« »Napaka morda ne, toda vseeno ste strašno zahtevni. Pomislite, kaj bi dejali vi, če bi jaz isto zahtevala.« »To lahko storite, kajti jaz sem vedno isti, človek brez razvitih čustev, ki se ne spremeni ob vsaki priliki.« Kristina je obstala. »Tega vam ne verjamem,« je dejala s poudarkom. »Kakor hočete.« »Ne verjamem,« je dejala z istim poudarkom, »ker vem, da je vsak človek sestavljen iz telesa in duše. Telo je snov, duša pa predstavlja čustveno življenje. Mar ni tako?« Zahotelo se mu je, da bi jo razdražil. Bila je tako mlada, da se je nehote spomnil na svojo prvo študentovsko ljubezen. Bil je tedaj v peti gimnaziji, ona pa je bila trgovska vajenka. Bila je nedolžna kot cvet na polju. Seveda ni bilo med njima ničesar razen nekaj plahih poljubov. Pa še za te si je silno očitala. Kristina je bila sicer iz drugega testa. Bila je pač razvito dekle, živahna in precej samozavestna. Jok in smeh sta se menjavala pri njej kot pri otroku. Opazovala je Rudolfa skoraj preveč vidno. Sama s seboj je bila nezadovoljna, ker se nasproti njemu ni znala premagovati. Polja je bilo zdaj konec in pričeli so se travniki. Nekaj govedi se je paslo tam, daleč vsaksebi. Drobna pastirica je tekala za teličkom, da je preganjala čas. Na desno so bili sedaj griči in hribi s cerkvicami, na levi pa vrbe, ki so dale slutiti potok v bližini. Kristina je zavila proti vrbam. »Kam pa me vodite, Kristina r« ji je mežiknil brez vzroka. »Če greva četrt ure v tej smeri, prideva do reke. Tam je tako lepo. Lahko bova počivala.« Rudolf je spregledal njene misli. Odgovoril je navidez zdolgočaseno. »Prav za prav imam tudi jaz rad bregove potokov. Danes se mi bo še posebno prileglo, ker sem nekoliko truden.« Njegove oči so se ustavile na njenem telesu. Gledal jo je mirno. Izza naočnikov je opazoval njeno mahoma spremenjeno vedenje. Bila je videti razburjena. Rudolfu se je zazdelo čudno, da sili z njim v samoto, na breg reke, ki le redko na svoji poti sreči samotnega sprehajalca. Medtem pa je že zaslišal rahlo butanje vode ob ovire, ki jih povzročijo povodnji in deževja. Razbite deske, ki jih ustavijo vrbe s svojimi vejami, rogovile in blato, ki se vsega oprijemlje. Na bregu sta se ustavila. Vrbe so rasle ob vsej reki v majhnih razdaljah. Kristina je sezula čevlje, dvignila krilo in zabredla v vodo. Njeno čofotanje v vodi se je čulo. Nenadoma jo je opazil Rudolf že na drugem bregu. »Ali ne pojdete za mano?« je klicala. Sezul se je še on in prekoračil reko, ki pa ni bila globoka. Na najglobljem mestu mu je bila komaj do kolen. Ko je prispel na drugo stran, ni bilo Kristine nikjer. Slišal je le njen glas, toda zvenel je tako čudno, da ni vedel, odkod prihaja. Kakih sto korakov od brega je stalo samotno, košato drevo. Tam jo je upal najti. Res je ležala tam, na pokošeni travi, v senci, ki je bila zdaj že prijetna. Upirala je vanj svoj od veselja in skritega vznemirjenja zardeli obraz. Stal je in jo gledal. Čevlje jo zagnal daleč proč, kakor da se hoče sprostiti tako kakor si je zamišljal še v mestu popolno sprostitev, ne glede na družabne zahteve. »Takšni ste mi všeč, Kristina,« je dejal veselo. Ni mu ušla njena zahvala iz oči. »Rada bi,« je povzela, »če bi mi sedaj pripovedovali kaj iz svojega življenja. Vaše življenje me pa še prav posebno zanima, ker —c Tu je obtičala. »Ne ustavljajte se!« je bodril in se vlegel zraven nje. »Rad vidim, da se vam beseda ne zatika. Saj sva tovariša.« »To je res, a jaz sem vendar ženska,« je odgovorila. »Ženske nekaterih stvari ne moremo govoriti.« »Ne bom vas silil, če nočete,« je sklenil. Ležal je na hrbtu in zrl v nebo, kjer je veter prepeljaval bele oblake sem in tja. »Če bi radi kaj vedeli o mojem življenju, Kristina, poglejte samo te oblake! Veter jih žene sem in tja. Nikdar niso dolgo na istem mestu. Z mojim življenjem pa je ravno tako. Hodim sem in tja, se srečavam s soncem in se spet oddaljim. To je vse in strašno nezanimivo. Globoko je zadihala. »Oblaki pa doživljajo na svoji poti marsikaj. Gledajo na zemljo in vidijo, kako živijo ljudje. In tudi vi ste na svoji poti kaj doživeli.« Obrnil se je tako, da je videl njen profil. Njen pogled je vdano vpijal lepoto julijskega dopoldneva. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani