j Mtnina plačana t gotovini. Leto LXVm.. št. 180 Ljubljana, sobota 10. avgusta Cjna Din L- LOfENSKI *znaja vsaK oan popoldne, izvzemsi nedelje In praznike. — inserau do 30 peui vrst a Din 2.-. do 10O vrst & Din 2.50, od lOO do 300 vrst & Din S.-, večji lnserati petit #rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Dm 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CM UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica atev. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 to 312© Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3o — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon' st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st H podružnica uprave: Kocenova aUca 2, telefon st 190. — JESENICE, od kolodvoru iui Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Plavalne tekme za državno prve Oh udeležbi najboljših jugoslovanskih plavačev so se včeraj pričele pa Mariborskem otoka zanimive plavalce tekme* Id se danes in jutri nadaljujejo Maribor, av&nsta. Vč raj popoldne so se pričela na Mariborskem otoku letošnja tekmovanja za državno prvenstvo juniorjev v plavanju in \valerpolu ter državno prvenstvo senior-Jev Ln juniorjev. že prvi dan je bilo zanimanje za to prireditev. Ki je prva tovrstna v nase m mestu, precejšnje, saj je tudi po udeležbi tekmovalcev in tekmo-valp desedanja največja vodnosportna prireditev v ne..-,: državi. Nič manj kot 10 klube v, ki razpolagajo z 242 tekmovalci, se potegruje za ponosni naslov »državni prvak«. Tudi so razpisani trije pokali, m sicer pokal župana mestne občine mariborske g. dr. Lip o Ida za zmagovalno moštvo v skokih pokal mesta Maribora za juniorja (ko), ki doseže najboljši rezultat; pokal Mariborskega ledna za najboljše veaterpolo moštvo. Tekne >vs i je je oficialno ob 14. atvoril pokrovitelj prireditev, župan g. dr. L*ipo4d, ki je v imenu mariborske mestne otočane m v imenu zadruge Mariborski teden potom mikrofona iskreno pozdravljal predstavnike Plavalnega saveza v Zagrebu ter predstavniki raznih klubov in tekrnovaice. V svojem govoru je izrazil željo, da bi se tekme končale v najlepšem redu m s najlepšim uspehom. Sledila je prva točka prireditev. Skoki seniork z deske (3 obvezni in 3 poljubni skoki). Startali sta le dve tekmovalki in si je prvo i.nesto priborila Ada Paumgartnerjeva (Ilirija) z 62.40 točkami; 2. Vera Pretnarjeva (Ilirija) 50.38. Nato so prišli na vrsto. skoki juniorjev z deske. Tekmovalo je 1 juniorjev, ki so izvedb po 4 poljubni skoki. Rezultat konkurence je bil naslednji: 1. Anton Roj ina (Ilirija) 46.98 ; 2. Branko Selan (Ilirija) 45.22; 3. Mirko Pogačnik (Ilirija) 44.20; 4. Nikola Iliba-šič (KSU) 35.36; 5. tirane Pribovšek (Ilirija) 33.36, 6. r>ezidesr Solteš (Viktorija) 28.64 ; 7. Aleksander Trbojevič (KSU) 24.26. Naslednja disciplina so bili skoki juniork z deske. Nastopila sta le dve tekmovalki. Izvajanje sta po 4 poljubna skoko. Prve mesto je zasedla Dana Kerža-nova (Ilirija) 40.40; 2. Vera Pretnarjeva (Ilirija) 34.94. Z izrednim zanimanjem se )e pričakovalo naslednja konkurenca. Skoki senior je v s »tolpa. Na startu so bili svi kanom po številu med njimi lanskoletni prvak Bogomir Grilc m juniorski prvak Branko Ziheri. Vsak tekmovalec je izvajal 4 obvezni in 4 poljubni skoki. Izvajanja posameznih skakalcev so bila zelo dobra ter je občinstvo vsak posrečen skok burno aklamiral. Zlasti mladi Ziheri je fted za svoja izvajanj«, buren aplavz. Njegov najresnejši konkuretnt je bdi njegov klubski tovariš Srečko Kordelič, d očim lanskoletni prvak Bogomir Grilc iz Karlovca ni bil nevaren. Videč da ne bo mogel doseči prvenstvo je Grilc po drugem poljubnem skoku odstopil od nadaljnega tekmovanja!! Piacement v tej vseskozi napeti in zanimivi konkurenci je nasled- Simbol novega Maribora: stolp sta Mariborskem otoka nji: 1. Branko Ziheri (Ilirija) 114.40 točk; 2. Srečko Kordehč (Ilirija) 103.02; 3. Egon Strnad (Ilirija) 97.88; 4. Maks Trost (Ilirija) 75.24. Piacement ilirjan. skik skakavčev je dokaz da so v tej disciplini absolutni gospodarji m da zaenkrat nimajo resnejših konkurentov iz ostalih delih nase države. Da bodo naši čitatelji tudi poučeni kako je oila žirija sestavljena, navajamo tudi imena: vrhovni sodnik B. Krarnarsič iz Ljubljane; sodniki: Savo Sancin in D. Potokar iz Ljubljane, T. Bedenko, M. Simovič in Praunsberger, vsi iz Zagreba, Esapovič iz Beograda in šef iz Maribora. Po kratkem odmoru so sledile waterpo'o tekme, in sicer sta kot prvi par nastopila SK Jadran (Split : ZKP 8:1 (4:1) Jadran asi so bili absolutni gospodarji v vodi ter so tudi v tehničnem pogledu Zagrebčane prekosili. Rezultat bi bil po poteku še večji, da ne bi imeli Dalmatinci smolo pri streljanju. Sodil je objektivno in dobro g. Kramaršič iz Ljubljane. Kot drugi par sta nato nastopila SK Jug (Dubrovnik) : SK Ilirija 6:0 (4:0) Dočim je bili Jug v prvem polčasu v premoči, je bila igra v drugi polovici popolnoma odprta. Ilirjani so bili malce prepočasni ter zelo neodločno pred nasprotnim golom. Tako je marsikatera zrela prilika izostala. Najboljši mož je bil Scarpa v napadu in vratar Linhart, ki je zlasti v drugem polčasu 'oranU nekaj težkih strelov7. Pri Jugu se je posebno odlikoval Tošovič, ki je tudi dosegel največ golov. Po poteku gre rozultat sicer ne odgovarja, pač pa je zmaga Juga po- Popleri na moderno urejeno kopališče na Mariborskem otoku poukoma ^ajsiužena. iodil je g. Bedenko iz Zagreba. Morda je bil objektiven, toda Iliriji je prav žvižgal, ločim je Jugu marsikaj prezrl in to zlasti glede foulov. Točno ob 9. ee je dane« nadaljevalo plavalno tekmovanje na Mariborskem otoku. Danes dopoldne je bilo na sperenlu najprvo tekmovanje juniorjev na 50 m prosto. Prijavilo se Je 29 tekmovalcev V svrho izbire za končno bitko je bilo 8 pred tek m o vanj, v katerih so se plasirali: I. 1. Albert Bleiweis (ZPK) 28.8, 2. Peter Demonte (II.) 29.1. II. 1. DCfiHpis Zmaj (ZPK) 28.6, 2 Marko Ciga novic (Jug) 29 L BJ. Srečko Lenart al.) 29.S, IV. Sašo Klein (ZPK) 29.4, V. Vukađin Nen&d (Jadran) 29.4, VI. Anton Eende (Jusr) 29.4. VII. H. v jak (Viktorija) 23.0, vin. Pot rešit- V; (Jadran) 29.1. V finale so se torej plasirali: Defilipič (ZPK), Bleiweis (ZPK), Bezjak (Viktorija), Demonte (Ilirija), Klein (ZPK), Vuka.in (Jadran), Ciganovič (Jug), in Fetrešač (Jadran). V času poročila tekmovanja še trajajo. Omeniti moramo, da je tudi organizacija prav dobra, tako da se posamezne točke zelo hitro ahsolvirajo. Trije pokali so namenjeni zmagovalcem 3b priliki plavalnih tekem za državno prvenstvo. Mestni predsednik dr. Lipold je daroval pokal za najboljše moštvo v skokih. Mestna podjetja za najboljšega runiorja odnosno juniorko. ki doseže najboljši čas v primeri z državnim rc-korrtom. trptii pa Mariborski teden za najboljše moštvo v water-polu. diuMiunM firGee v Naš teden pa je res od vraga. Še Ljubljančane je predramil... Jutri pridejo... Zaradi razstave... Kdo bi jim verjel! Teden jim ne da miru . .. Superlativni uspeh___ogromen obisk ... Z vstopninami zadovoljni tujci... sladko-grenki občutki domačinov... Bojijo se, da ffm hnmo še njihov sejm »sfrdirbal«. * Vam Ljubljančanom ie IuHki. 1. damo tajnost: Pred otvoritvijo smo krizo uklenili ,.. Kako? Tam pri vas nekje imajo polža... Oglejti si to zadevščino... ★ Sprejem bo nadvse svečan. Belo oblečene deklice, cilindri, novinar ji, fotografi in slični priveski. Ata pa imajo pripravljen primerno zabel jen »guč«. ★ Po sprejemu ogled vsega dobrega in slabega. Odlikovanje tedna s prekrasnim vencem ... Hudobneži trdijo, da je spleten s trnovskega zelja in ižanskih klobas... Za Vas mite goste je vse pripra\'ljeno. Zaloga buteljk gre v tisoče... Kakor v malem paradižu se bodo imeli.. . Da ne bo pozneje očitkov, da ste v Mariboru samo »afne gancathr. ★ Želeti bi bilo. da pustite marele domd, da nam tujcev ne splašite... Ravno tako po-čvičkane obraze, ker imamo hudega bik- .... .Kivglo pu lahko s seboj priženete . . ^forda bo prav prišla pri odhodu . . . Prav gosta mora biti ... Ljubljančankam svetujemo obisk naše modne revije — brez spremstva. Dva/ser prav zauber menekinčkov zmoti še tako pridnega možička . . . Baje je nevarnost minula . . . gredo v Holly\vood . . . Hvaležni gostje pripravljajo našemu tednu dostojen konec . .. Ljutomerčan, pekr-čan, ritoznojčan i t. d. ne smejo odpovedati... Pod strokovnim vodstvom rožnatega moža bomo imeli priliko občudovati — revijo ljubljanskih mačkov . . . Včeraj so se Ljubljana — nevesta, Maribor-ženin te I željno pričakuje. Pridi v njegov objem .. na Mariborskem otoku pričele tekme za juniorsko državno prven- j zadkih uric ne boš nikoli pozabila . Po-stvo v plavan jn In M aterpolu ter skokih za vse 1 zdravljena l V—h. V Franciji zopet mir Natrajskano delavstvo je spoznalo, da je nasedlo provo-ka ter j em — V vseh mestih je vzpostavljen red in mir Pariz. 10. avgusta. A A. V Toulonu je vičeraj vladal popolni mir. Delavci 90 kakor običajno oi> 17. uri zapustili meoafc in delavnice ter se takoj vrnili ikrniov Ptrefekt je sprejel delegacijo delavskih mL nikatov in je ob tej priliki posebej na edl, da arzenal-ski uslužbenci n:se v nik:i-ki zvezi z ljudmi, ki so v novi od Četrtka na petek izzvali hude nerede. Predsednik toulonske občine je objavil preglas, v katerem poziva prebivalstvo, naj se !»:•.■ vzrokov ne ustavlja na ulicah, da ^e M bi spet pričele zbiratj večje skupine ljudi. Vsak prebivalec, ki ga : po 21. uri ustav: na ulici, bo lahko ispostavljen raznim neprijetnostim. Namestnik departenientske^a prefekta je demantiral vesti, da bi bila v to-ul iisk: plinarni nastala eksplozija. Ugotovil je. da med aretirammi demonstranti in ran jenci ni skoro not>eiftega delavca, 11^'r.:: benca v držnvirh pom- :^kn.tehnicnih g* vodih, nesro je ve&taM pnueO njih iz vrp* delavcev, k: sj-j zaposleni v dokih. M« »d njimi je tudi mnoaro tujcev, /lasti Polja, kov in Italija d i v Iz zaporov so včeraj izpn H osel 40 ljudi pa je bilo lzro-f-t n b spetima, k: bo <4>sv>dilc> po kratkem pn*-t*su. Med po-rianjJntl n po eden Italijan, Spanec i.n P. d jak. Dve tesiko ranjeni osebi sta It lOdua v smrtni nevarnosti. P^xsreb padlih deim»wi-itraaiov se bo vršil bržkone v jh uiedeljok. Tudi v Brestu je včeraj vladal popoln revi. vkava policijskib »fblajsti prot nemškemu državljanu, ki je bil baje are tiran, v trenutku, ko je hote! z nozeoii na-va liri na < ■/,ri' k a. v :nnd presenetljiv rezultat. Po neki vesti aarencije H a vas, ar Nemec sploh ni vmešava! v stavkovno Ribanje, niti v demonstracije. Svoje doku terjev in agentov. Francija se je znaA!.. Pariz. 10. avmi-ta A A Listi M dan< objavili nov«' komentarje o krvavili §0000« kih v raznih franc<~kih lukab. \\rko po zornost je zbudil koSBSntai I lati !i nrn.i des Dcpats«, ki n Morao aokasaja« da |e treba pravi vzrok vseh nemirov i^kaL h kijučeno v notan kouManVitlSalli provt k< taorjev in a-entov. Francija Rf • zn aVfi na razpotju in e»d:no prava p<»t \ •' vstran ol Moskve Rcho đs Pa-'-. 11;. tavlja v svojom Boaaeatifja, li < b:i v Tonlomi aretiran' preti raein toj Par .0 ^renea je sklicana za 16* avgust — Italija želi mir« zahteva pa priznanje svojih pravic Pariz, 10. avgusta. A A. »G i orna i u d'Ualia« je objavil članok. v katerem pravi med drugim: Italija priznava francoske in anirle-ške pravice in interese v Abesiniji, veiidai si v skladu z njimi pridržuje pravico na ekspanzijo v Afriki, ltali.. . si mnogo bolj želi miru, nego vojne. Odločitev za eno ali drugo sredstvo, s katerim mora doseči svojo pravico, zavisi od pariške konference zastopnikov treh zapadnoevropskih sil, odnosno od Anglije. Včeraj je imel ministrski predsed nik Laval z italijanskim poslanikom \ Parizu. Govorila sta o pripravah za abesinsko konferenco. Ijaval je nato poslal v London in Kim vabilo na konferenco, ki se sestane 16. t. m. Rim, 10. avgusta. A A. Objavljen je bil komunike, da bo italijansko delegacijo na pariški konferenci vodil baron Aloisi. V dobro -poučenih krogih je vladal suoči velik optimizem gMaf uspeha pariške knufercsicc. Kini. 10. avgustu. A A. ex] njimi tu«%i bivšega poelanca v pruskem zboru Geblesta. Slednji je bil obsojen na 12 let robije. Na sličžnem proce»n v Stutt-gartu je bilo obsojenfti 26 komunistov, ki so bili obtažeaii, da ao nameravali napasti neki narodnosoci-jali^ti^ni napadalni Mat Cnrih, tO. avgusta. : Beograd 7. Pariz 20.235. Lodnon HS.lo, New York 305.37o Bniseij 51.6*>o. Milan 25.10. Madrid 41.9." Amsterdam 2u6.75, Berlin 123.30, Dunaj 58.30, Praffa 12.70, Varšava » Stran 2 Sobota. 10. avsnista 1935. Stev 1P0 Proglas slovenski javnosti Ljubljana, 10. avgusta. Letos praznujemo 100 letnico rojstva velikega Slovenca, glasnika južno slovenske misli, pevca s Sorskega polja Simona Jenka. Za to priliko pripravlja njegov rojstni kraj ob sodelovanju vse naše javn<>sti veliko kulturno proslavo, ki se bo vršila v njegovi rojstni vasi na Podrt ci 18 avgusta Vos slovenski narod vabimo, da se zbore sredi slovensko zemlje na Sorskem polju, da prisostvuje tej proslavi slovensko besede in kulture. Proslava bo kulturna obletnica vsega našega umetniškega ustvarjanja, saj prav v okvir njegovega kratkega a plod nega življenja spadajo literarni dolžniki, vredni spomina Med slovito >Cbe-lieo< in med .Tano/ieovim 5>01asnikom< se vleče njegova trotova življenja pot. Z njegovo obletnico praznujemo tudi obletnico teb prvih umetniških revij. ■Tenkova pesem je lila narodu simbol slovenstva in je tem glasneje odmevala iz mlad i b grl, čim bolj je bila v solab in uradih neza/.eHona in zatirana. Bila jo na sporedu >Citalnienili besed« in jo budila narodno zavest. Kot so jo na taborih, ki so se vršili v nje-govib poslednjih letih razvijal slovenski politični program, tako se bo na tei proslavi izvajal del slovenskega kulturnega programa, s katerim smo so priborili potrienle za polnovrednega 51*na v družini kulturnih narodov. Ta nro^lava hoče. da ^e slovenska 7.:**oianec: Oton Župančič, uprav. Nar. gledališča v Ljubljani kot predsednik Društva slovenskih književnikov; dr. Izidor Cankar za Pen-klub; dr. 1. Slebinger, upravnik Državne knjižnice; dr. 1. Ma] upr Narodnega muzeja; dr. Simon Dolar, gimnazijski ravnatelj v Kranju; dr. Joža CJlo-nar, bibliotekar: dr. Tvan Pregelj, gimn. profesor: Jakob SolaT, gimn. prof^so;; Tine Debeljak, urednik: dr. Joža Pogačnik za Moh. družbo; Juš Kozak za Ljubljanski Zvon: Rrodar Janez, bivši narodni »osla-nec: St. Završriik za kranjsko čitalnico; Sifrer Ciril: Bur^er Joža. župan ohCine Tr-boje: Pire Ciril, župan mesta Kranj. Umnik Anton, župan občine Šenčur: KH>nar A., župan obč. Stražišče: Sink Stcvo, župan mesti škofja Eoka: Hafner Anton, župan obč. Stara Loka: Jankar Tine za ob: Medvode; dr. Tancžič Konrad za Čitalnico in občino Kamnik. Kraievni odbor. Lo&uškar Franc, šolski upravitelj, predsednik: Jenko France cand. iur., 1. podpredsednik; Jamnik France, zastopnik občine II. podpredsednik: Looniskar Lado. cand. rur, I. tajnik; Mikuž Janez, župnik, tajnik 11. Sušnik Franc, zastopnik RK, blagajnik I. : Brtoncelj M., absolviran filozof, blagajnik 11.• Volčjak I.. stud. med., gospodar L: * Virč'č Peter, zastopnik srasiVev Gospodar II. : Zcvn-k Joža, gospodar II.: Šifrer Tone, dipl. fil. revizor: Bizjak Joža revizor; VVohlgomuth Mavr.. cand. :ur., odb.: Pišlar Ivan. odbornik, pevovodja. Nevarna napetost v kočevskem revirju Kočevje, 9. avgusta. Danes ob 10 uri dopoldne je izročila deputacija mestne občine kočevske sreskem načelniku v Kočevju spomc= Etico v zadevi ukinitve premogovnika v Kočevju. Srezki načelnik je deputaci= ji obljubi], da bo na merodajnih mestih posredoval, da ne pride do nepovedtt* ne ukinitve rudnika. Poročal je tudi da je banska uprava v zadevi redukcij dobav premoga drž. železnicam opeto vano intervenirala pri vladi ter opozo* r la tui.ii na zle posledice ki bi nastat« s znižanjem kontingenta za slovenske premogovnike, industrijo, obrt i t. d. Ta čas ko se je mudila deputacija občine, kateri so se pridružili tudi zastopniki nameščencev in delavcev pre* mogovnika pri srezkem načolstvu. se je hipoma zbralo okrog srezkega na* čelstva okoli 500 rudarjev z družinska« mi člani vred v pričakovanju uspeha deoutacije. Ko se je vrnila deputacija s srezke* £a načelstva. je namestnik župana ob« č^nc Kočcvie v kratkem nagovoru po-ročaj o poteku intervencije ter navzoči množici obljubil, da bo občina spo* i razumno z ostalimi prizadetimi občina rni '»krenila potrebno, da se že itak sc» stradanemu rudarju in bednim otro-- j ne trdi iz ust zadnji košček kru* b». Mcl kratkim nagovorom se je sku* p*na mdsriev in njihovih svojcev po» t-i-ož;la tako, da je hi! celo redni pro» met na cesti oviran. Govornik je na« nr os:l trpine, naj sv mirno razidejo, kt r lahko računajo s tem, da bo vlada zadevo rev: lir i!i in spremenila svoj skVo v toliko, da bo kočevskemu pre= mogovnikn obstoj zasignrnn. Obupana ron vic. se ie kmalu razšla. Obupani rud ar H, s katerem! ne sim» Tv»t:zira samo najbolj prizadeta občina Vooevio. temveč vso prizadete občine kočevskega sreza, kličejo vso javnost na pomoč. Ja$ra*!ska «©£ v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 9, VIII. Letošnja t:/ona v tem na-šem slovečem zdravilišču in letovišču je izredno živahna, vsekakor ena najboljših v zadnjih letih. Vse polno je gostov, trajno lepo vreme ustvarja sijajno razpoloženje kn privablja dan /a d-r-em nove goste. Pestro in veselo vrevnje - to je obeležje Rogaške Sla tine. ki je zdaj na višku svoje sezone. Odliku? pa se letošnja sezona tudi po številnih lepih prireditvah, ki povzdigujejo družabno življenje in nudijo gostom obik) už;tka in avbave. Poleg rednih promenad-nih ter tedenskih simfoničnih koncertov ocViorco.ga orkestra ljubljanske opere pod dosedanjih zelo uspelih prireditev omen:-vodstvom dirigenta g. Sušteriča je v vrsti ti sokolsko zabavo ob početku sezone, II. mednarodni teniški turnir tenvško soareja pod protektora t oni častnega damskega komiteja, nadalje za praznik sv Ane. patrona adraviliSča, sijajni Anin ples z izvolitvi-jo Anske kraljice, kateri prireditvi je sledu* koncem julija ljubki »Dečjti ples«. T>a so te prireditve tako odlično uspele, neoporečna je zasluga plesnega para Jadkv in Hedv Pečnik, ki sta jim z okusnvoi aranžmanom kakor tudi s pre dva i a nje m modernih plesov dala posebno noto. Na 3. avgusta ie bila slavnostna prireditev Rdečega križa. Zdaj pa se pripravlja nova velika prireditev pod egrck> JndrransKe straže skupno z zdravilniSko upravo, m ro »Jadranske noč«r, ki bo na Mari j in pramfk v četrtek 15. avg. Na bogatem sporedu te prTredrtve je med drugim kot posebna afaakofja revije narod- nih noš, na kateri bosta izvoljeni in na grajeni najlepša in najoriginalnejša narodna noša. Druga elitna točka je otroški ples, in kot posebna senzacija j^zz-koncert na 2 klavirja, ki ga izvajata gdč. Majda Ka-lanova iz Celja in znani pijanist g. Oto Voodrašek. Za to prireditev vlada največje zanimanje in ni dvoma, tla bo »Jadranska not« privabila na veliki šmaren v Rog. Slatino veliko izletnikov, zlasti pa se obeta številna u bel žba iz našega podeželja na reviji narodnih noš. 75letniea Rakovčeve mame Kranj. 0. avgusta Vs.' življenje skromna, pridna, marljiva in sriaio dobra praznuje te dni 7o letnico rojstva, v četrtek 15. Lm. pa god siospa Marija Rakove«, rojena Močnih, mati znanega kranjskega trgovca z usnjem. Rudolfa Ra-kovra. Rojena je bila leta 1Sfi0 na Rupi. kjer so njeni star.Sj nosedovali Brdski mlin na Ilovki. Z možem, kat<^recra mati ie tuni že imela trgovino z usnjem, sta potem dolgo vrsto let v Kroniu vodila trgovino in ker se sedaj že tretji rod peča s to trgovsko panogo, je ta trgovina v rodbini že 100 let. Po moževi smrti leta 1012 ji je v trgovini pomagal sin Rudolf, sedanji lastnik. Ko je posle v trgovini opustila, se je jx>-svetila z velikim veseljem vzgoji svojih vnukov. Do Badnjega je oskrbovala in vodila posestvo v lUipljah. sedai pa živi pri svoii rodbini v Kranju, kjer uživa zaslužen mir in počitek. Želimo ji. da bi preživela jesen svojega življenja v sreči in zadovoljstvu. Iz Trbovelj — Zatiranje jetike v rudarskih revirjih. Sedanje dolgotrajna rudarska kriza, ki grozi se še poostriti, je zadnja leta mnogo pripomogla, da se je jetika med delavstvom v rudarskih revirjih tako trdovratno vgnezdila. Kljub vztrajnemu, požrtvovalnemu in žilavemu prizadevanju tukaj, snjega protitubcrkuloznega d opanzerja, da bi se ta nevarna ljudska kuga čim bolj zajezila, je števUo obolelih jetičnikov v revirjih še vedno precej visoko in vedno se še javljajo novi bolniki dispanzerju, kjer iščejo zdravniške pomoči m nasvetov. Tako je v mesecu juliju na novo posetilo dispanzer 28 moških in 11 žensk, ki so domnevali, da bolujejo za jetiko. Od tega števila je bil pri 15 moških in 35 žeoiskali negativen izvid, tuberkuloza pa je bila ugotovljena pri 7 moških in 4 ženskah, odprta pa pri 2 moških, pri 6 moških in 2 ženskah pa se je glasila diagnoza na drugo bolezen. — K ponovni pr?iskavi pa je prišlo 31 moških in 27 žensk, od katerih se pri 4 moških in 9 ženskah nI moglo najti kali jetike, pač pa pri 21 moških m 17 ženskah je tik a začetnega stadija, dočim je bila pri 5 moških oi 7 ženskah ugotovljena odprta tuberkuloza, uri 6 moških in 1 ženski pa je bila ugotovljena druga bolezen. — V juliju je zaščitna sestra napravila 43 hišnih pose-tov pri bolnikih v trboveljskem revirju, 9 posetov pa pri bolnikih izven Trbovelj. Rentgen pregledov je bilo 139, pregledov izmečka 14, tuberkuloznih reakcij je bodo izvršenih 2, sedi-mentadj krvi 87 in pneumotoraksov je bilo napravljenih 28. Mleka se je v tem mesecu dalo bolnikom 555 1 v vrednosti 1.110 T>in. Iz prednjega se vidd, kako Človekoljubno dedo vrši ProtituberkuJoonai dispanzer v Trb 1 jah med trpečam delovnim ljudstvom rudarskih revirjev, le žal. da rnerodajni činitelji zanj ne kažejo potrebno razumevanje, ker bi sicer morali to ustanovo, ki z uspešno vztrajnostjo brani zlasti našo mladino pred lo nevarno ljudsko boleznijo, z izdatnejšimi aredstfi podpreti. — Razglas občine: Temeljem določil zakona o rjodzorstam nad živih ae pozivajo vsi, kl ae bavi jo a pridelovanjem živil in pijač aa ljudsko hrano (mesarji, peki, slaščtnarji, sodarrfcarJL, gostilničarji itd.) in njSh streteo oadbje ter prodajalci živil (trgovci, bnanjarjl, maekarjt, itd.) m njih strežno osobje, da ae dajo (če ae še niso) najkasneje do 20. avgusta t. L zdravniško pregledati po občinakom zdravniku. Pregled se vrti vsak dan rasen nedelj in praznikov od 9. do 11. ure dopoldne v am-bulanci. Proti onim, ki se ne bi odzvali, se bo postopalo v smislu zakona. — Izredni občni zbor SPD: Tukajšnja podružnica S to v. plan. društva bo imela v ponedeljek, dne 19. avgusta ob 8. uri zve. čer v gostilni Forte na Vodah izredni občni zbor. Na dnevnem redu je v glavnem razprav* radi napeljave vode v planinski dom na Mrzlici, ror nadomestne volitve radi tega vprašanja odstopivših odbornikov. Društvo opozarja članstvo, da ima samo tisti glasovalno pravico, ki je v letošnjem letu Se poravnal članarino. Ta izredni občni zbor obeta biti vsekakor zelo zan^niv! Samotar v Hudi luknji Miškin je, 9. avgusta. Poročali smo že, da se je nasclrl v podzemni votlini v Hudi luknji samotar Valentin Eremit. ki opravlja delo jamskega čuvarja in pobira od obšskovaloev vstopnino. Toda kmalu so se na-šli zlobeneži. Jot mu niti pod zemljo ne dajo miru. Ko je bn\ oni da«i odsoten, mu je nekdo ukraJa vesel i enem prostoru obrtne razstave, ki jo je posetilo že nad 10.000 obiskovalcev so nameščeni trije zvočniki, da prenašajo podnevi m zvečer v odmorih reproducirano glasbo. Na šli so se pa ljudje, ki oči vidno nimajo pojma o velikem gospodarskem in tujsko prometnem pomenu te prireditve rn so se pri-tožMi, da jih zvočniki motijo. Razstavni odbor je nato res prejel nalog, da smejo zvononitki igrati ;amo od 9-13 in od 16 dalje, pa še takrat kolikor mogoče tiho. Od 13-16 je igranje z zvočniki prepovedano. Oni, ki so izda-li ta nalog, gotovo še niso videli velikih prireditev po drugih mestih, ker jim gotovo ne pride na miisel, da bi se kdo pritoževal zaradi prejj-la^/ne gotfbe. Ogorčenje zaradi tega ukrepa je splošno. Prireditve, kakršna je celjska obrtna razstava, so v Celju zelo redke in zato jih je treba z vsemi močmi podpirati, ne pa ovf-rati. Iz Maribora — Smrtne opekline je zadobil triletni ' Jc<žek, sin posestnika Josipa Žoherja iB K uzme pri Rogaševciih v Prekmurju, Iti je pa-del v jamo, napolnjeno z apnom. — žeparska sodrga na deželi se v Ea*l-njem času zopet uveljavlja. Tako je upok. šolekemu nadzorniku Ivanu Korupou v Poljčanah izmaknil drzen tartnm ia srn kujica denarnico s 71K) Don. gotovine in razen tega nekatere dokumente. — Domačije gorijo. Posestniku Aleksandru Smodišiu v Otovcin je zgorelo gospodarsko poslopje. — Žena je pobegnila od doma že prod , šestimi dnevi brezpose-lnemu natakarju Rudolfu L*ahu in se odtlej ni vrnila. Bati ee jet da ee ji ni kaj pripetilo. — Dvonožni lisjaki pustošijo kurnike po deželi. V Bodanciih je zmanjkado pocestnici Siniei pet kokošje, čevljarju Poredosu devet kokošk, pos. Benkiču 5, Vlahu pa S. _ Pohorska vzpenjača se je otvorila v petek zvečer na raz#stavi^6n Mariborskega tetdna. Startna in ciljna točka ze na prostorih \rr. Nacionalni turnir Ljubljana, tO. avgusta. Včeraj se je nadaljevalo V. kolo. Herba-tin je z dobro igro premagal Longerja. C. Vidmar je brez igre predal brezupno partijo nasproti Boriću, remis pa so bile partije Preinfalk — Savić B., Marek — Sikošek m Savić R. — Matvejev. Krasna je bila končnica v indijski partiji Gabrovsek — M. Vidmar. Gabrovšek je že mishl, da ima dobljena ali vsaj remis partijo, pa je Milan naš>l problemski odgovor in je zmagal. Prekinjeni partiji iz prejšnjih kol Savie — Berić m Sorli — Lon nesreči ne more jo obvestiti. Danes pridela poaaojnican hči in zet, da uredita vse potrebno glede pogreba. Očividci pravijo, da je šofer na nesreči popolnoma nedolžen. Celje. 10. avgusta. Včeraj popoldne sta se peliala na motociklu 43 letni rudniSki obratovodja Franc Na/oglav iz Stra/e pri Logatcu, zada i .m pomožnem sedc/n pa 16 letni dijak trgovske šole Ciril Martun. s.;n delovodja :' te-tja pri TVfeovlJah. Na cesti !\oajatee*- Krapina »ta se pri prclvulu čez leiezniflci prelaz zaletela v vlak Naosoglavu y počil« lobanja in si je ra/en te-1 i hudo piaarcaol nw žgane, Martin pa je dobil poškodbe glavi in levem koHni. Oba so prepelici!] v celjs.ko bolnico. N'.i/a^'uv ie Sc vedno v nezavesten. KOLi:n\K Danes: Sobota, 10. ftVgtiati katoličani: Lavrencij, Jurica. Jutri: Nedelja« 11. avgustu katoLičaui: 'Ii- buicij. Bolem;j\ DANAŠNJE 1*111K K1>IT V JE Kina zlatica: Na otoku Kino Ideal: kraljtea Llliza Kino iX*or: Jonnv ukrade Evropo Kino Šiška: Zamen jena oevcaoi Ustanovni občni zbor »Hrust va peaaaf***1 kov novih hiš« ob 20 v res»ta>Tacij«krh pio- storih hotela Štrukelj. Vombergarjeva komedija »Voda* oh JO na tekova«iiš6u Sokola IV. Kino Marica: Na otoku Kino Ideal: Kraljica Luiza Kino Dvor: Jonnv ukrade K\ropo Kino Šiška: Zamienjena neve-sra Proslava 15 letnice »Soče* ob 15 na vrni Nairod'nega doma DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Su-nik. Mariifn *^ 5, Kurailt. Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded. Ceeita 3>. oktobra 31. _ Z avtobusom na veie>ejefn v Lteipzi*. v Prago in na lNinaj. Putnik. Ljubljana pfif« di 12dnevni avtobusni izlet na velele jeni v Leipzig v času od 26. avgusta (k> 0. aa^tatn-bra 19S>. po sledečem proffranfta: Odhod avgusta iz Ljubljane, izpred Mlji-tamic-Putnika preko Podkorena — S pitala v Sil/ burg in Munchon. Iz Munchena dalje v H«-rnberg na lelezniS^o razstavo in v LtBpaag na velesejem. Po tridnevnem tiivanju v Leipzigu nadabevani«1 vožnje preko Dresdf-na v Prago in na Dunaj, ll I>nnain pOVrsteJl 6. septembra preko Sciomrlagl v Ljut>lia-no. Cena ixleta je 3.385.— IHn t.j. vožn. vsa oskrba. napitnin.', takse. poatrefba, vstopnine, vodniki, razen vstopnine na v. -sejem. Potni lisi si mora pieaklbatj i potnik sam, vizume preskrbi na BJegOV račun Putnik. Pri jave,obeneni B piaHlom, tiaj-kasneje do 20. avgusta pri Putnik-u /a nebotičnikom. _ Napredek produkcije teteniu Pri/nani dolgoletni strokovnjak na tem polju. g. Ivaa OpreSnik |e pravkar otvoril uaJBaodafnsiie opremljeno, vsem hieiienskim predpisom od-govarjajooo izdelovalnieo jajčnih leatenia » novi tvorniški aajradbi H- Pauerja v Z SSSad. Poizkusna izdelava |a dala visoko vredno, neharvano hla^ro, katerega vrline m pokažejo že pri kuhi. kajti ostanejo nerazkn-hane in ohranijo tako lepo. prijetno obliko. Odlična kakovost nov«ira izdelka ]k\ prid" do prave veljav^ 5el«» j>ri mizi. kajti testenine » brezprimerno izt>ornega okuuIh->1ju ob vs&kecj vr«iu*-«iu. PreoM« litrkt- pr^-v»a-me PhilLpt; Raokk, tako da tn*io [x«--t-.uiik. dirke c*b vtsa.ki tx>6ki dirkaim- pn^e o r>"-T^ku dirke eproti obveseeni. Za posetniA« je pripravljem GorHcanov avtoou«, ki bo ro-hQ Jwtri zj-utraj ob pol 5 uri iapred kavai-n« »Buropa«. Ceoa tja kn nazaj Din 140.— Prijave samo danes v tajništvu kluba. Mi kJodiceva 16, telef. 30_66. Posetniki ima jo aeslo dobro avoa» tudi % jut-radojLm tu ristovskrni vlakom, ka voxi naravnost do Tržiča. tuu«i. p. n. poaetniki dirke f*e nujno opozarjajo, da bo 'larkatna pno*ra zaprta točno ob pol 10. ari na kar bo vwak prehod proaje etro^o zabranjen. — SK Svoboda. Radi trening-tekn>e na) bodo strogo obvezno vsa moštva jutri ob po* osmi uri na igrišču. — 8K »dora« v Skofji Loki bo v nedeljo 11. 8. ob 5. url opoldne prvič odigrala pri-jaterjefro tekmo z rt^nomiranim klubom SK »Prtmorjom* s prvian mofetvom za lipo PrtJa/telJi in navijati obeh kkibov vljudno vaMJerri, da v velfkein frtevitn pridejo ? nedeljo popoMne na iirrtsee »Sore« v SflroTJI TjoW. Moderen mož — Qwmod doktor, ženn me je papu«* Kad, narj storim, da preprečim nien w»r* bitni povratek? SteV, 180_ _ Sobota. tO. avfirrmta 1935 * Srrsn 3 Kakršne ceste, taka dežela Ceste v starih časih in zdaj — Cesta Adolfa Hitlerja iz Frankfurta v Darmstadt Ljubljana. 10. avgusta V Frankfurtu ob Mauni je nas pozdra vil dez. Mesto je bilo vse na uug<:ii. ali oe polne ljudi, imeli so bas velik konsrre* obrtnikov, ce se ne motim, baje ji ti je bilo nad 100.000 zbranih v mestu. Kaj ču«Ja torej. da je pisana množica valovila po vseh ulicah in trgih, da smo t?e komaj počas: prerivali skozi njo. Po tnrih so imel: obrtniki razstave in gledališke odre za razne prireditve. Vse mesto je bilo v httlerjevekih zastavah Zopet smo videl: krasne avtobuse, cele modeme, udobne, raskošno opremljene vagone, ki je v njih potovanje mno?o udobnejše, kakor v vlakcu. Frankfurt je lopo, bopato, facredno ži-Tttahno meMo. 530.000 prebivalcev štpne. m okru« nje, kar bi bilo tudi v vojaškem pogledu neprecenljivega pomena, saj ha ;ihko tovorni avtomobili prepeljali veo armado v enem dnevu z ene strani države na drugo. Imajo pa baje že tovorne avtomobile, ki vooijo 120 km na aro. Po takih cestah se pa T mi i da voajti. Cesta Adolfa Hitlerja na« je torej zana-niaJa in po pravici. Mnoiso kontrastov «ano videli na potovanju, a največji, rekel bi dva simbolična spomenika, sta Ver-dun in Hitlerjeva cesta Frankfurt—Dam-stadt. Tam razdejanje, dih smrti nad krvavimi poljanami, silne grmade tronneoih človeških koeti, tu v str ta dalj sapajoca kakor miza ravna iti gSadka žila novega žrvl jenja, zdrave, k reske vere v bodočnost. aatrog njega ae vnje veoec heorib gorado«. t bi:7, n so svetovno znana lefeonSHSa ta 2xiravrlišča. V prometnem jn tujsko prometnem p oslepi o je to eno necfrvaefcnerjfrrh mest južne Netmčije, w»Hko 9aspod»rK9ro in kulturno središče. Goethe je h a rojen ta, v*tefe smo njegovo rojet.no hišo. Frankrurt aihi Franoo-nofurd, imenovan tako, ker so na vadjvo relToračfle tu 6e*e Frankov. M ain je brl glavno me?to v_hoDobre ceste so nam prinesle zmago.« Ofcto Reismann pravi v svojem (Sanku >Večna cesta*, da so bile ceste, po ksterth valovi promet im življenje sem m tja, v vseh časih odraz in sled zgodovine narodov. Pota m usode narodov, človeštva, ar> v simbolični zvezi. V načran iagrad-nje m izpeljave ceste se ne zreaii samo tehniška poedinih stoletij, temveč Se bolj duh in volja njihovih tvorcev. Narjttarerifea tlakovana cesta, kar jih potznamo iz zgodovine, je bHa zgrajena med gradnjo Oheopsove piramide 3000 let pred Kristueom Zgodovinar poroča o noa kot o delu, ka se lahko primerja z grajdmjo paramki. Perzijska država je bila preprežena z dolgimi cestami, Feničani ta Kertaginoi ©o MM v gradnji cest že na visoki stopnji, a kitajske cesarske ceste, rodeče v sestrah smereh iz Pekinga, so gradbena dela zgodovinskega pomena. Boa služi še sedaj kot največja kHarjeka avtomobilska cesta. Največji mojstri v gradnji cest eo pa bili t starin časrh Rim-ljjan-i. Njihove mogočne države bi si brez oTjee-iuesra, strategično in tnpovsko vad-ne$sa ces-tnega omrežja sploh ne mo^H mtie^rti. SS.OOO kilometrov dobrin cest so imeli Rimljani od škotske do Jeromlema, od Donova tja preko Pirenejev. Postni promot po teh cesta! je WI že takrat na vj^iku. Za Rimljani najdemo nad*>orjse cestno omrežje pri Inkih v Južni Ameriki. Te ceste so bile zgrajene 1.200 do 1.400 let p-red Kristusom Inki so imeli v glavnem dve sporedni cesti, dolgi po 7.000 km. T*s-ena potKStaa cJtikoKfOaostt ne more spraviti s sveta deOatPB, da je stopfla Hitlerjeva NeooS^ arprte na lastno moč in verv. vase na pot dala ta da je na tej poti sfacn-i-la že veSk korak najprei- 3S, Bepfantam 1833 je safiadil H^tier na bregja MfMna nd Fran^forcn prvo lopato ki aaMaoal peimflkfan 4S!rm cest graidi Nem-črja, Cesta med Franifcfnrtom ta Darn> sitariitoan, dotea nekaj nad 30 km, Je bik* sv«čano insročeoa prometa letos v mažn. I. maja 2338 je progtaKSl Flitler na Tan> peltoofc pri Berlinai veEki nemški cestno gradben:: načrti m ko je U. eentenob, 1333 zasaafH pri Frankfnrhn pm> kvpato, je bilo zbranfh oknoe njega TOO delavcev, par-vta brezposelnrfn. ki so po letih hreeapo-selnoBti zopet dobili delo ta zaslužek, lia SO krajih grade sedaj take oesu in do jeseni fih bodo imeli že okrog 400 km. Letošnje leto br> s proslavo 100 letnice nem-Skih železnir :n prvim rodstnim dnevom morlerae avtomobilske oestf za zgodovino nemflkega pre-meta zefto važno. V mct5ačini širini 24 kan reže gdadlka cesta pokraj-ino. kakor pre-i labnini vet-račem beieci val se dviga :n pada čec reke, breajsove rek veže pod seboj, močvrr-jb ftzgjnflnpo na njeni poti, ceste ta žeiez-nace se ponižno pogreaajo ali dvigajo, da ne os>4i a£o njenega zmasro\-itega ponoda. To sta prav za prav dve, po 7.5 m Široki beti oes?fi. med njtaaa je pa 5 m širok zelen pas, ob straneh je pa cesta rndi obrobljena z žetemimi mšamfl. Po eni strani vozijo avix3moi>ib' v eno, po drugs pa v dnreo smer. JVobeno srečanje, nobeno trčenje ni mogoče. Na tej cesti se ne more zgoditi nobena prometna nesreča. Na ovinkih, ki jih je pa zek> malo in se ti so le neznatni, je cestišče nagnjeno nekoliko bolj. Cesta je ravna in toliko hrapava, da bodi pri največji hitrosti avtomobila ni nobene nevarnosti, da bi ara na ovinku zaneslo v stran. Pas po sredi je pora-sv-en s travo, tn pa tam stojal srrmiček aH mlad borovec, da je cesta v lepem Bkfl&dn e pokrajino, g tem Je storjena avtomobi-M«tom velika ushiara. ker se jim no nor?i np blešči tako pred oemL obenem pa ti grmički ne zakrrvajo ra^leda. J.Z. Krasen spomenik Novo mesto, 9. ai Za »O letnico obstoja de Notre-dameke-ga samostana v šmineta, ter priiioaa Šolskih sester, eo sklenile bivše učenke ta gojen ke zavoda, da se za j«4*ilej oddofcže svojim učiteljicam z darilom, ki bo pač najlepši dokaz hvaležnosti. Pokrenite so akcijo za zgraditev prenotrebne sirotišnice, kjer naj bi zopet našle svoje deko ta svoj cilj pridne šoleke sestre, ka so že to-Mko uspeeoega defa storile na kulrumo-vaEojnem polju. ZjOOO učenk je iz^lo % oxfT1čiko vajgojjo is tega aavoda in te učenke se bodo sedaj % veUkjii veseljem gotovo odsvaie atecrji svojta tovarteic. ko dobe porov. Za pokroviteljstvo je odbor že aaoroaH NO- Vefl. kraOjAoc Marijo. Tej krasni aarnfeti pa so se odtavate tudi vee sioveuake odBcne dame, ki potrata akeljo z vsemi močmi. Te dni bodo začele raaopostljati proenje s položnicami na dobra srca ta apati je. da ne bo nihče zavrnil pToSnrfe. Ako intera brv*ta sončenk ne bo dohtta pozi- -? bo čitafa v časopisju znana imena prisnevke za siro-tišnico, nad ne bo užaljena, temveč naj gre ter zahteva na posti položnico, na katero naj nap-ifte 9t. čekovnega računa 14S.7T7 za »TMmieoe brvse nčenke gmi-helskega zavoda, za zgradbo sirotišnice Odbor te plemenite akcija je sestavljen takole: predsednica širšega odbora: trma Stupica, veietrgovka v LoobJjani, podpredsednica: Jnstina Lovreačdčeva, u-rad. soproga v LJubljani, odbornice: Loja-ka Komljanec, učiteljica ta Danica Lov-ša, trg. hčerka iz Škocijana, Erna Zajče-va, npok. učiteljica tt Trebnjega, Milka Hnde nčit. iz Mirne peči, ZaJka Karta ki Sv. Križa pri Kostanjevici, ožji odbor: duhovni vodna prost dr. Oerin, Viktor Tnrk, zastopnic šmiihelske fare, pred^^inioa cA. odbora: Marija Ttork, trg. soproga, podpredsednica: Dora dr. Kfisseiova, blagaj-ndčarka Zora dr. Oervinkova, primari jeva soproga, namestnica Manfja KaementSOeva tov. soprofra, tajnica Rooaa Maton, ljica, namestnica Meri ž&ebnik, adv. pre*sledinkrl računov: Jettaa dr. tov. sopr. ta Anica Frfjatell sod. soproga. Ostale orfbornice: Dolenjske araćcafcinds: baronica WamJbold, Umstar«ft, Hme^nak-Jos-tpiTia Stare, Rmperč vrb, Jožefu p*. Lan^er-Podgom, Paganel, pL banger ta BrflDtaa, knez Aoersperg ts Soteske, Ana Kafvtefle, Martina Wwk, Anton Picek, Hed*vfflca Bertasmanova, ^r. Gregorčičeva, eVJč. Uj^a KlemenoM, apok nprav. osnov, š. Anica Ovsec, Marija Zirpančič. V nedeljo 11. t m. ob 9. uri zvečer priredi Smihelski RK na prostem pred cerkvijo misterij »Slehernik t, katerega dobiček je namenjen sirotišnici. Vsa javnost je sprejela to akcijo z velikim nav-dušonjem m *e zdaj pribajajo prijave za pomoč m ustvaritev tega humanitarnega in resnično primernega darila katerega dobrot bo deležna vsa Dolenjska. Avgust Kune 8$letnik Ljubljana, 10- avgusta. V ponedeljek bo praznoval v Črnomlju 85 letnico rojstya posestnik in bivši trgovec g. AvoTjst Kune. Mak> jih je, ki bi ae v taki starosti veselil razmeroma tako krepkega zdravja in duševne Slosti. kakor on. Pa saj ni črtni no. žilav in* neutruden v delu, skrajno soliden v življenju je lahko kljuboval vsem neprijetnostim, kolikor mu jih je dodehla usoda. Poleg tega mu je lajšala živijensko pot vedno živahna in skrbna družica Marija, ki mu jo je pa pred desetimi leti ugrabila neizprosna smrt PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? ratti zjutraj na praaen Modec 6a*o Franz Josefove prirodne oa srentHor ■—Mae aa nar. zdravje S. or io.*»o oo Z5 v 193$ ko* w«nlje, ba ka*VAV GRKI — Ta je bafco, dragi možnčpk. ko si nt" p*r-*i desetimi Wi prvič poirubil. — Prrz-nam. za-to sem bil pa tudi poA* Preden začno obirati hmelj je fMMrv taka posebnost Savinfske doHne kakor L^abijana. 10- avgusta Jfa* meačam m niaiomesčani se pogosto seznanijo z nekaterimi stranmi življenja in njegovimi posebnostmi sele v filmu. Mnogo fih je, ki ne poznajo aitn hmelja in ki si predočajo aplavarako življenje silno poetično, kakršno se jim je zdelo v filmu. Da, v živih. atikaJh je vse tako poetično, vse garnirano s >a.lagerji<, a stvarnostjo se pa noče mhoe seznaniti navadno niti ne tisti., ki jo radi opevajo. Zato se ne smemo čurthti ,da se zdi nekaterim meščanom sila romantično in celo eksotično, ako zagledajo v filmu splav na deroči, peneči se vodi ter da jim ne pride niti na misel, da je tako >eksoticno< tudi pri nas. Kdo bi so. maattl, da lahko doma vidas .kar hodijo fO-ameriske filmske družbe v neznan« Jubilant je h£ vedno markantna v Črnomlju, odkar ae je tja priseffl pred pred kakimi 60 teCL Vise svoje življenje je kremenit značaj, vseskozi napreden, ves eas naročnik s€ilovenskega Narodac, odkar ae je osamosvojil m prevzel trgovino po umrlem trgovcu Peršetn. Dom Avgusta Kunca je uživa* v frnorntju in (taleč v okoOri veHk ugied. Mfarsikdo ga ima v naflepsem apoena-n«. ker je bfl deležen njegovih dobrot. Doi-ga vrsta pretežno nermovifm družin jo iskala in dobila v tej darežlpvi hiši darežljive botre. Jatvrtant je bH med rrstanovitefji cr-nomaijske Posopmiee in je bfl dolgo vrsto let njen odbornik in pvedsedm%. S ponosom lahko gleda _ visok hrast v sredi manjših dreves — nazaj na števitea Ista svojega p4odY>nosrjega dela, ki so mu prinesla marsikak vesel dan, pa rodi razočaranja m« niso bila prihranjena Želimo mtt da bi v krerjkem adravja pričakal dru gega Al m* aj| MM i >** - Višnja gora dobi kopališče Višnja gora, 7. avvjpasta Poftaai se naše mesto spreminja v n*o-dern«. infcetoiSko in tajsko prometno mesto. Počasi sicer, toda sigarno, držeč se gesla svojega zavetnika polža: počasi ae daaeč P rt de Pa todi zato počasi, ker ni denarja. Kriza je s kruto loke za^ospodarChi twt-v Višnji »ori in to tem boid, ker je Višnja »ara mesto malih obrtnikov in rokodelcev, ka so v teh težkih časth Še najbolj s romaeeo predel. Niobene večje tovarne n*, ki bi nudila ljodem vsaj borne zaslužke nobenega javnega dela. odvisni so popolnoma od zemlje, kjer pa le toliko pridelajo, da skromno žive. *3ato tudi ni nobenega denarja Zato je raaairndjirvo, da v taknn raameraii ni mogoče veliko storiti m. Orjaki promet. Kjwb teme pa Višnja gora ne v tafcttt raamerah storjeno, zasluži še prav posebno pohvalo. Pred vsem je lepo urejeno mesto samo. Hise so snažne, bele, nobene aanemarjenosti in omazanosti ni najti. Zlasti je dobro urejen glavni trg e prenovljenim starodavnim vodovodom to stoletno lipo na sredd. T>o*w>o »o »rejetri ts-dM dobotM v mesto, tako od kolodvora, kjer je bfla vragih tako slaba pot, da bi ee moral človek prej »varovati m žrvtjenje, preden bi hotel m atesti ponoči po njej. Zdaj je pot ■ a >uauw rn nasuta, ob strani pa Je betonafei kanal. TWI je pat lepo razsvetljena. Isto je pri goatfhii Baier, kjer so zaratH st rtirtue napravljene Široke betonske stoptrice. Tako je mostu dovotj pripravkom* za tujski promet, le Se dobrega kopaHAca mm manjka. Brez kopatlMa pa mesto, če hoče pr!vab#t3i Se več IjktdA, sedaj ne more hiti. pcaeaae odkar je postato v zvezi PoHevim nadprnjubnejsi kraj Dolenjske. Zato se je mesto od*očfk>, da zsrradi moderno kopališče, ki ho dostojno Hfletniflkega kraja, v kakršnega ee razvija Višnja gora. V ta na men je mestno starešinstvo odkupSlo S00 kraje! Včasih so tudi meščani občudovali francosko trgatev v filmu m se jim je ndeto vse neznansko imenitno, ni jim pe. prišlo na misel, da bi lahko videli pravo trgatev v našin vinogradih. Nekateri meščana bolje poznajo Ameriko po slikah opisih m filmih kakor svojo deželo v resnici. S šmarne gore je res lep razgled, toda dalje kakor v Saako ne vidiš-.. Marsikdo bi torej moral napraviti včasih majhno ek-apedšcijo po nafti lepi deželici, seveda z odprtimi očmi in ne le z nabacanim nahrbtnikom. Tudi onkraj takoavamn Kam-niflklri planin aH 9avmrtek3h a*p tri naj pogledati vsaj za en dan. Da je treba Savinjo regulirati ter da ob nalivih zelo naraae, to je že mnogo, kar vedo o nji zapečkarji. m da po Savinji plavajo splavi tja proti Savi, da jm voda odnese v podunavje - kaj bi naj se vedeli drugega?! Zato vidiš na vsakem koraka kaj novega, ko prideš prvič v Savinjsko dolino. Pa tudi Američani bi imeli dovotj snovi za filmanje, toda lepo dolino Obiskujejo kvečjemu Zagrebčani, ki radi prirejajo na naših oakjfa cestah neofi-cSJatao dirke. Seveda tudi sami nismo nič boljši Zagrebčani so vsaj toliko obzirna, da ne trobijo ter se jim moraš izogibati po instinktu. Spodnji del Savinjske dokine ima precej lepe ceste in tudi glavna je lepa, lepša od državne ceste na Gorenj-atrern, vendar struji pravi letovišč ar sk i promet v zgornji Savinjski dolini, kjer je tako ozka cesta, da je že zato posebnost. Zlasti naprej od Ljubnega in med L.uča_ md ter tako zvano Logarsko dolino je tako ozka, da je uporabna samo za enosmerni promet. Niti kolesar se ne more glacfco srečati z avtomobilom, zato mora stopiti s kolesa ter se stisniti k skalam. Avtomobihst vozi mimo in se niti ne zmeni za kolesarja, najsi se mu je iimaknal v Savinjo. Kljub temu pa taksno potovanje na tako strašno, da bi nevšečnosti ne odtehtala lepota narave. Zrak je kljub vsemu svež, da si lahko >poplaknes< z nrjfcm zaprašeno grlo. Pred leti tod še ni so vozili avtomobili, ker še ni bilo niti taktne ceste, ampak le nekakšen kolovoz Ozka cesta ima torej tudi svojo dobro stran, kajti, če bi bila širša, bd se razvil na nji v letni sezoni zlasti ob nedeljah baba-iBMiri promet in ob lepi Savinji bi bila ae dirkalna proga. Lee spravljajo v splavih šele od Ljub-navzdol. Do Ljubnega je Savinja še preveč deroča in struga preozka, v nji je pa tudi mnogo nevarnih čeri, da ne morejo plaviti hlodov drugače kakor posamezno. Plavijo jih navadno spomladi in laaagđ, ko je visoka voda. Poleti so na-kupičem tik ob vodi na poseben način, da se začno valiti drug za drugim sami v vodo, ko spi a var sproži krajno deblo. Poteci spuščajo les od časa do časa po rižah v dolino navadno po dežja, ker moker les raje drsi. Posebna godba je, ki jo poslušaš m neoptreoWjegriarri občutki prvič, ko bobni les po rižab skoraj 1000 m globoko v dolino. Zda se, kateor da ae v polarnem morju Inrnrjo ledene gore, le da les zveni nekoliko bolj zamoMo V Ljubnem je v etiko aplavarako pristanišče. Zdaj čaka mnogo splavov na bregu. Tudi v Zadreaki don-na - nikar ae ne ustrašite čudnega imena!-t. j. v dolini Drete (Dreta ae izteka v Sarin jo niže Ljubnega pri Mozirju) tuda že pridno pripravljajo splave za dolgo pot. Kadar pride voda, mora biti že vse pripravljeno in apiavarji ne čakajo niti ure. Nižje v dolini, kjer je visoka voda, plavijo las marljivo tudi poleti. Navzdol od Mozirja je na Savinji zelo žrvabno. Včasih plavajo splavi v dolgi nepretrgani vrati. To je sedaj posebna atrakcija za letovi-ftoarje. Nekateri so nekoliko navdušeni za pustolovščine ter prosijo aplavarje, naj bi jin vzeli na splav. Toda splavarji jim ae morejo vedno ustreči. Vožnja na apta-t« ni tako romantična, kakor se koran ađl, ki ne ve, kaj se pravi delati. Pogosto atlaimo aplavarako pesem, toda ne na Savinji, ampak na koncertu v tej an oni mestni dvorani. Spiavarji na vodfi so pa tihi. Samo voda temi. Po dva moža krmarita splav s veaovnftom, spredaj in zadaj. Ob zavojih struge, kjer voda dere čez nevarne čeri, morajo biti spiavarji celi možje. Moraš se ustaviti na cesti ter obeudo-i vati, s kakšno eleganco in spretnostjo kr-] m arijo ter izrabljajo tok. Tu in tam smukne splav le za ped od skal«, kjer bi se lah- ko rastni Toda največja preizkušnja za spleraarja je plavljen je *y»z kaskade. jezove, ki so zgrajen i za to, da voda preveč ne dere. Višina povrSme vode pade hkrati nad meter globoko m pasti mora tuda splav. Ko zdrsne splav do polovice čez jez, je za trenutek prednji konec v zraku, nakar se naglo ušibi ter 'ldari v vodo Splavar na prednjem koncu naglo pritrda veaovnik v vodoravni legi, da bi se ne zadri v dno, ter odskoči na zadnji konec V trenutku, ko splav zdrsne Cez jez, voda preplavi splav. Sunek je silen m oe ti ne ne sedi pokrivalo posebno trdno na slavi, ti splava po vodi. Splavar pa mora biti tudi vražje trden v nogah, kajti sa-cer bd ga vrglo s splava. In će bi pnael pod .»plav bi mu ne balo treba več delati testamenta. Potnik se pa začne kmalu zanuneti še za hsnerj, ki je prav tako posebnost Savinjske doline, kakor plavljen je leaa. Zadnje čase so sioer začeli gojiti hmedj tudi v nekaterih druglfa naših krajih, toda se jim ne obnese, kakor se jim ni prejšnje čase, ko so iejai: brezplodne poizkuse celo pri sedanjem ljubljanskem pokopališču (Med Hmeljniki). Zato bodo tudi v naprej le v Savinjski uotina pravi hmeljarji. Za gojenje hmelja Kakor za vinogradništvo je potrebna neka ^oj-stvecrta kultura, ki se izpopolnuje ter podeduje iz roda v rod. To sprevvdBš, čim pogledaš prve nasade v Savinjski dolžni. Tu so hmeljišča obdelana, odnosno urejena z vidno ljubeznijo, srfKrbmi ter vzorno. Seveda rase tu in tam med btme-Ijem tudi plevel in hmelj ni poeapan. To so pa znaki, ki jih zadnja lota opažamo tudi v mnogih vinogradih, ki so bali prsj-sne čase vzorni. Nobena tujka ni postala nikdar tako hitropopulama med Ijud-kakor kriza. Da,kriza, ki ni le oeseda. Letos je hmelj obetal iziredno dober pridelek. Toda nenadoma je začel rumene-ti od spodaj navzgor. V začetku so mislili, da se ga je lotila peronospora, toda kmalu so ugotovili, da ga je napadni takozvani rdeči pajek, ki so proti njemu brez moči. Samo dež. obilen, mu lahko pride do živega. In preden so hmeljarji obupali, je začelo deževati, Ob koncu julija so vremenski bogovi uslišah hmeljarje. Niti v Beli Krajini, kjer je letos takšna suša, bi ne sprejeti dežja z večjim veeeljem kakor so ga v Savinjski dolini. Bdio je pravo veselje, nenavaden praznik in ljudem ae je -mojalo samo od sebe. In baje se bo letos h m olj dobro prodal. Toda kaj bi govorfli o tem: l^tovišcar-ji vidijo raje te poezijo plav ljenja le*a in obiranja hmelja, razni socialni in go_ spodarski vidiki ne smejo biti važni tudi v reportaži. Črnomaljski rudarji brez kruha? Crnome!i 9. avgusta. 2e več dni >e razširjajo po Črnomlju glede naših rudarjev različne ve*ti, ki jih nih?-ne zanikuje. Delavci in nameščenci premogovnika »Bela Krajina< pri Črnomlju pričakujejo namreč še ta mesec odpovedi odnosno sploh odslovitve. Državne železnice od 1. septembra ne bodo. prav tako kakor iz nekaterih drusrih rudnikov, sprejemale več premoga iz teua edinega belokranjskega premogovnika, ki mu bo tako odvzeta možnost obratovanja. Cmomeljski premogovnik se je prav v zadnjih letih pričel živahne je razvijati in je bil deloma tudi obrat povečan. Pokazali so se povsod zelo lepi uspehi. Ustavitev dela pomeni zdaj povečanje nezaposlenosti, aaj bi bilo okrog 50 rudarjev z družinami, že itak vajenim trpljenja in pomanjkanja, ob zaslužek, revščina naše okolice, ki je zaradi mrtvila v leerri industriji iz dneva v dan v#»£ja, a zaradi pasivnosti naMh krajev tudi znana naSi javnsti, pa bi bila potem še večja. Ker je, prav tako kakor metliški, rodi er-nomeljski srez skoraj brez vsake indnstrija, bi ustavitev obrata v našem premogovniku pomenila veliko sociamo zlo, ker ho revnemu prebivalstvu odvzeta še zadnja rnožnost zaslužka. Vsi domačini so trdno prepričani, I da v sednjih težkih časih splošne nezaposlenosti ne bodo odločilni kropi od rek ti edine ga vsakdanjega kruha petdesetim skTotnnka družinieam. DrŽava bi z odjemom vsaj nekaj debelega premoga, ki ga v industrijah ni mogoče plasirati, morala tudi v bodoč** sprejemati premog zlasti zato, ker so preizkušnje dokazale boljšo porabnost našega premoga, kakor marsikaterega d rod eda. S« prepustite petdesetih družin najhujši usodi in ne poženite ffh na cesto- ELITNI KINO MATICA _____ 21-24 Te 21-^4 I Danes ob 4.. 7% mn J>% uri ■ jutri ob 3, 5, 7* m 9% 1 premiera sijajnega filma M IM ■ Brifrvta Hetm WiHy Fritsoh ■ 1 Znižane cene |j IVA OTOKU I Sli art 4 Sobota. 10. angmsta 1996. DNEVNE VESTI — Dubrovnik dobi letališče. Na Konav-Ijanskem polju pri Dubrovniku zgrade letališče in v četrtek se je za pos kušnjo »pustilo tam na tla na poti iz Beograda še dru^u letalo. Dubrovnik dobi najbrže še letos redno zračno zvezo. 9. septembra bo otvarjen v Dubrovniku veHk kongres aero-Kiutične federacije. Kongres otvori naš vojni minister general 2-rvkovič. — Nemški arheologi v Jugoslaviji. V začetku septembra prispe v Sisak 20 do 30 nemških arheologov pod vodstvom ravnatelja rimsko germanske komisije arheološkega instituta v Frankfurtu Bersa. Nemški arheologi pose ti jo severozapadne kraje naše države, da prouče rimske izkopnine. _ V Zvezo za tujski promet v Sloveniji se na prav neokusen način zaletava včerajšnje beograjsko »Vreme« s dopisom, ki naj bi bil poslan jz LJubljane. Gre za izlete, ki jih prireja nać »Putnik« v inozemstvo. Beograjsko »Vreme« meni, da je zašla oasa Zveza za tajska promet s tem na napačno pot, češ, da bi morala prirejat: najprej izJete v južne kraje nase države in šele ko bi bili teh Slovenci že siti, naj bi prišlo na vneto fcnooemstvo. Kaj pa če bi inozemstvo zavzelo napram nam to stališče? Ali ne prirejajo tudi inozemske tujsko prometne organizacije leto za letom k nam vedno več avtobns-nih izletov, aH res nimamo nobenega interesa na tem, da privabljamo v našo državo čim več tujcev? In kako jth najlepše privabimo? Mar S tem, da poetarvfcno okrop seoe k+tajski ztd. d« ne pustimo nobenega našega državljana v inozemstvo? Saj smo itak dovolj zaplankani, saj je fltak naše obzorje več kot skromno, a zdaj bi se še zapirali, da bi nam zunanji svet ostal španska vas? Ne, srospoda, tako ozkosrcni ne smemo biti, dede južnih krajev bd se pa dalo baš v tujskem prometnem pogledu marsikaj povedati. Najprej je treba ustvariti poboje, da bo mogoče z uspehom prirejati izlete tja, da bo postrežba dobra rn solidna in vse drugo v redu, potem pa postavljamo take zahteve. SIcer pa ne vemo, če h! načeli vprašanje, odkod je večji dotok denarja, hz Slovenije tja doti, ali od tn.m k nam erorl, kakšen bi bfl konec debate Torej malo več štrokoerrudnosti m srajskermi -Vremen«««, frrejskenrvu »Vremena«. ZOBOZDRAVNIK .tled. aniv. dr CIRIL CIRUIiN se je preselil DVORNI TRO 1 »Kongresni trg 10) II. nedatropje. — Kraj. proti tuberkulozna figa v Križah priredi v nedeljo, 11 t. m. na Golniku svojo Javno prireditev. Na sporedu eo mladinski nastopi, tekmovanje okoliških pevskih društev, tržr&ka godba ter razne druge zanimive točke, ki bodo nudile gostom mnogo prisrčnega razvedrila. Prireditev bo zaključena z veliko iluminacijo. Nedeljske izletnike, posebno pa udeležence ljubeljske motocikliške dirke, opozarjamo na to zanimivo prireditev, ki bo po pripravah sodeč, res odlična. Pohitite v nedeljo popokirip na idilični Golnik, da se navžijete naravnih krasot, da se prijetno pozabavate ki podprete humanitarna in socijalna stremlje-n ja protituberkTilozne lige. Priče tek ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena če vrSi prireditev na praznik 15. t. m. Vstopnine ni! Opozarjamo na utgodne zeleaniSke In avtobusne rveze. — Prireditev strelske družine v Dolenjem Logatcu. Strelska družina v Dolenjem Logatcu bo priredila v nedelio- dne 18. avgusta 1985 celodnevno nagradno streljanje na svojem strelisrn v Dolenjem Louatcu. Po končanih tekmah vrtna veselica. Pri prireditvi sodelujejo vse družine iz sreza Logatec kakor tudi dnicre družine iz bližje okolice. — Komisar Posarja v Jugoslaviji. Te dni bo svečano proslavljena 150 letnica kolonizacije okob'ce Orvenke rn Novega Vrbasa po izseljencih fz Nemčije. Svečanosti se udeleži tudi delegacija tz Nemčije, pod vodstvom nemškega korrriseTJfl za Po^aric rVrkeTa Čas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni in špageti — Pekatete aH Jajnine — pripravljeni s paradižnikovi omako, zelo tečna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoja družini večkrat to osvežujočo, ceneno jed! — Jezikovna dopisna šola na Jesenicah začne s 1- oktobrom 1036 zopet s pismenimi tečaji za nmšeiao. esperanto in slovenščino. UČnina zelo nizka in ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor. Prijave sprejemamo do 16. septembra 1936. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, precej stalno vreme.. Tče-raj je znašala teperatura v Splitu 33, v Skopi ju in Zagrebu 32, v Ljubljani 31, v Beogradu in Sarajevu 30, v Mariboru 27, v Rogaški Slatini 25. Davi je kaza barometer v Ljubljani 76*2.7, temperatura je znašala 17.8. — Z avtobusom na svetovno razstavo v Bruselj Zveza za tujski promet v Ljubljani priredi drugi izlet z avtobusom na svetovno razstavo v Bruslju. Zadnji dan za prijave je jutri. Vprašate one, ki so se udeležili prvega izleta in prepričali se boste, kako krasna, polna zsnamonItosti ha naravnih lepot je ta pot. človeku oetane tako potovanje v neizbrisnem spominu. — Smrtna nesreča, V D i voljah pri Sphtu se je smrtno ponesrečil poročnik fregate g. Drago Bežan iz Ljubljane. Pokojni je bil med svojima tovariši zelo priljubljen, radi so ga imeli vsi, saj je bil izredno simpatičen, srčno dober in znaoajen. Z njun leže v grob častnik, ki je bil ponos nase mornarice. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem nase iskreno sožalje! — Ivan Vlahovič je živ in zdrav. V beo-srajskih Ln tu*!i naših Ustih čitamo, da si je m in iet ori jalu i svetnik Ivan Vlahovič, obtožen v znani našički aferi, končal življenje Včeraj se je pa Vlahovič zglasil v uredništvu zagrebških »Novosti« in povedal, da je živ in zdrav. V njegovem stanovanju v Beogradu je stanoval zadnje čase mehanik Gjuro Komaie, ki eri je res končal življenje. Najbrž je imel pri sebi njegovo 6liko in tako je nastala pomota. — Iz Zagreba Izgnana Slovenka. Beda zanese mnosa nai>a dekleta v druga meeta, zlasti v Zagreb, kjer so tragedije slovenskih služkinj in na kriva pota pahnjenih nesrečnic na dnevnem redu. Tudi Rezi ko Podboj, doma nekje od Dolnje Lendave, je zanesla bridka usoda v .Zagreb, od koder je bila izgnana, pa se je te dni vrnila in jo je policija zopet prijela- Bila je že večkrat polici jeko in sodno kaznovana zaradi nemoralnega življenja. Toda kaj hoče, ko je pa pošteno žtveti tako težko, večkrat naravnost nemogoče. — Grozen zločin. Včeraj ponoči so vlomili razbojniki v župnišče v vasi Buči-eah pri Glini. Izropal so župnik ovo stanovanje in župnijski urad ter nmorfli župnika Ivana Vedrina. Grozen zločin je silno razburil vso okolico. — Pretresljiva rodbinska tragedija. Vče raj se je odigrala v Smederevu pretresljiva rodbinska tragedija. Občinski uslužbenec SKevan Nlkolič Je uaUeCT sebe in ženo Smrtno ranjena žena je planila te hl-Se tu začela klicati na pomoč, potem se je pa zsrrndila In kma:lu tedihnila. Tudi Ni-količ Je kmalu umrl. 7 ženo sta se bfla sprla zato. ker je mož zapravil plačo — Voz so mu ukradli. Trgovcu m gostilničarju v Vodicah so neznani zHkovci včeraj ponoči ukradli spodnji del zaprav-Ijivčka Gospodar je že več dni na potovanju Škode ima 2 000 Din Tatvine osumljene so orožniki že aretirali, voza pa še niso našli — Prošnja usmiljenim srcem OČe sedmih otroci če v. ki Hm je kruta smrt iztrgala dobro mamico, da so ostali sirote, prosi usmiljena srca naj mu priskočijo v naj-težkih trenutkih življenja na xnno5. Darila sprejema naše uredništvo. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87 _ ANNY ONDRA igro dvojno vlogo v duhoviti komediji Zamenjana nevesta Predstave: v soboto ob %9. url, ▼ nedeljo ob 5., 7. in 9., T ponedeljek ob %9. uri. Dopolnilo : tednik. Paramonntov zvočni Pride : SESTRA ANGELIKA. MAR M SKAI*AN ROMAN Sida Silattiova >Č5sto pravilno, ker kooeno se odloča tu njena življenjska usoda. Vendar so mladi Ijadfte navadno nerazsodni m si, postavljeni pred cjdlocstev, izberejo slabše: vdajajo se preveč 6ustvom in premalo razama. Korekture izkušenih niso ner>otrei«e. Sicer pa — to rti več predmet najinega rasogovora. Tu sem bančni ravnatelj.« »Razumem«, je dejal SHart, se poklonil in posloviL Ko je bal zopet sam, so se zagrizle vanj ravnateljeve besede o možnostih Sidine možitve in potisnile v ozadje celo usodno breziiprnost položaja, »Dr. Frojngei ki rDrvm Rogan...« je pomislil.« Da se zxtravrrik smuka okoli nje, sem opazil, da bi pa bilo med n jama globlje razmerje, bi skoraj dvomil. Vendar — fa3djuceno ni.« Skušal je pretehtati vse, kar je bil opazil ki je naposled ugotovil, da se gospod rmnern ravnatelj morda *es ni motil. »Toda Etvmi Rogan? Njena družba mu je vsekakor prijetna, ampak ljubezen? Da }o rjufci? Kako bi mogel ta bebec sploh koga ljubiti? Da bd ga ljubite. Sida, je pa gotovo izključeno. Ne, Rogača moja hči ne ljubi, pa ne more in ne sme ljubiti. Res, da Brvin ni v nobeni zvezi s peklenskkn načrtom nje-govoga očeta, ld nad je spodkopal tla pod nogami, a njegov sm je m njegov priimek ima. Po vsem tem naj bi se še združila Silanova kri z Roganovo? Ne, nikoli! Rajše naj pogineva oba na cesti Sicer so pa vr? te misli brez vsega temelja. Rogan senior v tako zvezo nikoli ne bi privolil, a brez njegove volje ne bo mladi niti z mezincem mignil. Vsako porzkuSanje bi pomenilo samo novo, še strašnejše ponižanje Silanove-ga imena.« Ko je bil Ervin Rogan tako izločen, so se mu misli znova vrnile k dr. Fran-gežu. »Kdo je sploh ta mladi zdravnik? Nanj bi navezala Sida svojo in — mojo usodo... Mojo? Torej naj bi Sida Silanova dobila v zakon namesto dote — tasta... Ne. Blazna misel. Josip Silan naj bi se obesil na stara ista na svojega zeta in visel na njem ter S Lem ubi1 še Sido... To je še manj mrroće kakor prvo. Ta zako:: bi bil -jr.'goč samo, če ir^e ne bi hno. Tore1' "».r?:ie > zadnje... In potem ? Se bo kdo poročil z be-račico in povrhu še nč^r'tD samomorilca?« Vsako misel, ki se mn je porodila, je že hip nato ubila drugd. V blaznem diru so se podile skozi njegove možprane neštete možnosti, a zares rešilne ni bilo od nikoder. Ko if s; »iv nc: .naribir-skih ulicah, se mu je nenadoma za zde- Iz Ljubljane —lj »Zvezda« bo zopet oživela. Ena najbolj prJjubljenih ljubljanskih kavarn, »Zvezda«, kjer je bilo prejšnje čase zelo živahno in nekakšno središče našega >purgarskega« življenja, je bila že nekaj časa bolj tiha. Nekateri so ae celo bali, da ne bo več kavarne po smrti popularnega Krapeža. Toda zdaj so jo zaceli velikopotezno prezidav ati, da oo n—tal is starega lokala res velemestni, arhitektonsko dognani ter moderni lokal, ustrezajoč povsem zahtevam časa m sodobnim arhitektonskim načelom. Ko bodo nacrti definitivno končani, spregovorimo o adap-ticije obširneje. Načrte izdeluje arhitektka D. Santlova, ki se je pri nas že uveljavila na področju notranje arhitekture in kaze veHk talent. Preureditev »Zvezde« je pa tudi precej kočljiva in zahteva res pravega umetnika. Čeprav bo precej dela, vendar bo kavarna jeseni že preurejena. Zdaj je zaprta samo na polovico. Delali bodo tako, da promet ne bo trpel. _lj Z vodo moramo varčevati v Rožni dolini. Pogosto se je že zgodilo, da v Rožni dolini popoldne ni tekla voda, menda zaradi previlke porabe ter ni mlo dovolj pritiska. Kad vodovodni rezervoar bo vsekakor treba preurediti in položiti bi morali več glavnih cevi. Sreča je, da ni več defektov, sicer bi bila Ljubljana brez vode, ko bi počila glavna cev. Obratovanje našega vodovoda ni bas racijonalno. Ponoči, ko je manjša poraba vode, je rezervoar kmalu poln in ker se »oda ne odteka dovolj hitro po odvodnih ceveh, se mora odtekati kar na prosto, m sicer po posebni cevi v jarek nad tivolskim ribnikom. Da bomo lahko zopet govorili o napredku, bomo morali urediti vsaj primerno mestni vodovod. Vodnjakov je v Ljubljani mnogo premalo, če nam odpove vodovod, do Save je pa tudi predaleč. —4j Umrli so v Ljubljani. Zumer Anton 69 let, hišni posestnik in želžmojeter v poic. — Mosche Terezija roj. Zeschko, 96 let, zasebnica. Jezersek Alojzija, roj. Maček, 60 let, žena doh. prejemnika v p. — Eberie ArtuT. 39 let, trgovski sotrudnnft:, — Tav- Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. m 91/4 zvečer jutri ob a, 5, 7 ki 9 >4 Henny Porten, Vladimir Gajda KRALJICA LUIZA Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 Dac čar Ivan, 73 let, strojevodja v pok. — V ljubljanski bolnici 90 umrli: Superšna Josip, 33 let, zidar, nestamo bivališče. — Lokalj Zdravko 1 leto, sin posestnika. Krška vas. — Zdravje Kristina, 27 let kuharica, Ksndij« pri Novem mesto. — Znkia-skem. — Kunoič Ivan, 37 let, žena tov. šič Alojzij, 25 let, dninar, Konjsko pm Kx-delavca, Begunje. — Bizjak Marija, 47 let, žena vpok rudarja, Studenci pri Hrastniku. — Pugrfj Katarina 31 let, pol jek a drri-n ari ca. Pri cerkvi, arez Kočevje. — Kune) Ivan, 52 let, šofer rezilne postaje. — Konic Anton, 68 let, zidar. — Cvetkovrč Josdp 50 let. posestnik, Piiscnberg pri Brežicah. — Ceček Terezijo, 56 let, zasebnica, —lj Zdravniške preiskave vseh oseb oziroma družin ko sprejemajo na shaoovanre dijake vseh soi v Ljubljani, se bodo vršile z oziroma na odUok kraljevske banske oprave v Ljuibljax»i od 16. avgusta do 10. .septembra t. 1. v PnutrruberkuioRiiem dispanzerju (palača OUZD, Miktoeičeva c) m sicer ob aredan, četrtkih ta petkih od H 17 do TS ure. Dtspanser bo izda jad potrcSla o izvršeni preiskavi ki zdravstvenem stanju z ozflrom na tuberkutoso v družim, a ka*e-rimri se bodo rnoraai rzkaaatj pri ravnabrfj-stvfh sol. —lj Društvo matira proslavi jntri 11. avgusta 15!ernieo *v©?eea obstanka na vrta Narodneca doma v Ljabljairi od 1«. are daljje. Na sooredu bo: eodba. povor. de-Msmarija, netfe 8 ralierrfh zborov, ples i«*trskem Jedila in raznp izborne pijace po zelo nizkih cenah bodo dragim poetom na razpolago. Vse prav vljudno vabi k tei proslavi prireditveni odsek. —lj Posestnike novih hi? opozarjaroo. da se bo vrsti ustanovni občni zbor »Društva posestnikov novih MS' v Ljhibrtarri v soboto dne 10. t.m. ob 20. uri (osmih zvečer) v restavraei Tskih prostorih hotela Štrukelj. Na zborovanje vabimo _ ___. ljubljanske posestnike novih farni, ker področje društvenega delovanja je osla dravska banovina. Eno uro pred začetkom se bodo v istih prostorih sprejemali novi ciana ter razdeljevala društvena pravila. —lj Na splošno zeljo ponori Sokol IV dre-vi- ob 8. uri na svojem telovadiacn na Dolenjski cesti ob svitu reflektorjev Votnber-garjevo komedijo »Voda*. —kj Ch ris to tov zavod, oadetarejsi, nad boije obdekovand enoletni trgovski tedaj, znan po svojih odličnih uepehah, upnoje avgusta m septembra dnevno na Domobranski cesti 16. Izvrstne učne moči po-unojejo poiesr trajorskm predmetov slovensko ki nemško steno«rrafl(kx, strojepisje. n«n&eino itd. — Vpisnina 30 Din, meaečna šolnina 120 Dtn, reveii popust. Zahtevajte brezplačne prospekte. Zavod top&o prfeo-ročamo. —IJ Kopak>e obleke no globoko anižanm cenah pri Mfloš Karničnfk Stari trg Lsto-tam lepa iobh-a bkrz^ damekega perila in DjovjasaaB, —tj Tujsko-promotni svet mesta LjotHja-no priredi d&nes ob 24) promem&dni koaicert pred Narodnom domom na Aleksandrovi cesti Koncert izvaja Nar. M. glasbeno irastvo »Sloga«. Sporede bodo na razpolago aa ceno Dn 1.—. —lj Malo je manjkalo, da mu ni nasedel. Pred policijsko upravo ae je včeraj popoldne pojavil dobro oblečen možakar, ki je važno pristopil k stražniku in se mu predstavil za »bana«. Stražnik je tskoj opazil, da ima pred seboj duševno bolnega človeka, zaradi česar ga je skušal odpraviti zlepa. »Ban« je zahteval avtomobil stražnik pa ga je poslal pred posto. Neznanec se je ustavil na Aleksandrovi cesti, kjer je sedel v prvi avto in velel pognati na Bled. Šofer je že hotel pognati, tedaj pa je postal pozoren na njegove nada'jne b. Lotil ss je raterja, oaJkrfutsi natakarja in natakar .co zsoaj pred poslopjem pa nekega rjasaota. —lj Racija brez postrtuagn nekzka. J>ane8 ponoči je pohcaja izvedla v —al obsežno racijo, ki pa na zmesa poserjocsjjM aspeba. Aretiranih je h»o samo nekaj že znanih postopačev, ki se navadno zadrto je jo v mesta brez pravega posta. Nekaj ljudi so na&i stražniki m detektivi ponoči tudi n: Rožniku, med njzmi tudi znano viačugo Marijo Z„ ka je bila že 39-krat kaznovana. SpaAa je t družbi dveh postopačesr v «m-pgovJz»iaui urici. Poikaja domneva, da se zadržaje veama brezposelzHh pohajkovačev rckij v bfrinji okobci. slasri pn Sam, kjer radi kradejo. —tj Vsrupv ae sleparjev! V tr^ovanah, zlasti v manjših in pri jirodajaicm na trgu ter pri n^sarjOi ae optrv^a premeaena ženska, ki ima. menda neicaj eigrara-afoe krvi v sebi, kar bi 3ovek aodH tadl po njeni polti; ljudi prosi, naj ji pokadtarjo da. nar, navadno kovance, čes, da kupnje kovance, ki imajo posebne znake. Za 20 Spor očim ti veaelo vest: Silanovi-na je padla! V nekaj dneh boš neomejen gospodar ne samo v tovarni, ampak tudi na veleposestvu.c >In Silan, Sida ?< >Odidite svojo pot.< >Karn ?< >To naj te ne briga. Silanovina je zdaj našfl, t vol k Ha-ha-ha . Pari »a Silana! Jutri ali po intrig, jem se pripeljem v Hrupnim, tedaj se pogovoriva podrobneje Zdravstvu j !< >Silanovina je padla . .< je zajecljal Ervin Pogan, ko jo odložil =dri§alko h> &e sesedel na stol. >Padla . padla To se pravi, da je oče ubil Silana in — Sido To se pravi, da nai postanem lastnik vsega tega. kar so Silani zgradili v treh generacijah, nje pa naj poženem na cesto, vržem v revščino in propast Silana in Sido. tudi Sido. . < Njegova nrav se je temu upirala • cu dovito. dotlej docela neznano energijo Vstal je. prieel hoditi razburjeno po -obi. se napo^lod nstnvil pred pisalno mizo in adaril p prstjo po njej: >Ne. nikoli! \n takih temeljih nn "em svoje eksistence Nemogoče Prijel Rem v to noliordo" kraljevstvo kakor v bajki jež v lisiejo luknjo, spoznal to krasno, bistroumno žensko, s katero lahko govorim tako kakor nisem še s nikomer drugim v vsem življenja, in sedaj naj jo spodim z očetom vred z lastnega doma. Kaj me brigajo tn posiovne zadeve \< Hip nato se je pa globoko zamisfrl. Porodilo se mu je veliko vprašanje: >Zakaj prav sa prav ne? Tz čisto načelnih moralnfh vzrokov? Ni za vsem tem nekaj drugega? Ni tn le Sida?< Pričel je »opet nemirno stopicati po sobi: >S5da . . . Kaj mi je Sida? Je to nova, druga ljubezen? Kako, da si tega vprašanja nisem prej zastavil ? Hi obstojalo že prej? Od kdaj?< Tn moral je ugotoviti: > Že od prvega srečanja z njo. Da, že od takrat me nenehoma nekaj vieče k njej. Doslej se mi je zdelo, da mi je potrebna le zaradi te samote, sedaj pa vem. da mi je nekaj vec. Ona dražest-na deklica z dvema kitama las po hrb-tn in modrim klobučkom na erlavi i««a dunajskih dijaških M ? Več. dosti več . Ona je bfl a samo mlado hrepenenje, rahli cvet: ta je življenje, zreli sad Jo torej Tjubfrm in mi more dati tisto česar nisem niti več pričakoval in mislil, da bo ostalo moje življenje le rahla, na vodni sladini plavajoča pena ?< Loteval se ga je vedno večji nemir, da so mu trepetali vsi živci kakor v deliriju. Naposled si je pa dejal e po- pdlnim prepričanjem: c*trceMa v njegovem goopodaracv« ne nmoj-šah. S samgn pridelovanjem tamu oi denarnih sCTcskoo', odnoaoo prodokcijski stro&ki so tn v deta in casn ta ne neposredno v denarju. Kmet pač ne najema delavcev aa prto^ovanje lana, svojega ćela. pa ne računa nikdar med prortakciJH'te stroške. Pre-dšce predejo poatimd. ko tU kak ne mojtf« porabiti Časa bolje. Kakor hitro hi moral hribovski kmet aaceti knpovaCl sarovtae. kj jih tenko ptktaau doma, bi tsao njegovo gospodarstvo detftaatno. Za tvavuavsnje ta-da£kov so potrebni donodft^ as pravi, ea hoče kmet knpovacj. mora m prodavjati Gktvna njesov todstek so darv3ri ta sanje mora imeti brecgpo&cdno denar. Kopiti pa mora prattnjjo onleaco, e aa oeao bo<]-sa otrietca b dcmaUc prodoktov za n 11 iti trpetnosti. Hribovski kmet prodaja predvsem tae ta irvtoo. V trnovim b tasom js ndaj zastoj, pa torti za strino so knpoj ret-k4. Sato mora kmet mbjsSIU tadsake na najmanj. Sam doti, da js nejborjjs, če js č%n botj odrezan od dokns v tem poefteria, da peraca čim manj denarja v nji, kar pomeni, da mora bati čim botj neodvisen, jen. To je neke vrste avtarffdkja. tri od sedanjosti. Se od nJega, drd jto tako, da Js kmet borj neodvisen, čkn manj js odaisen od menjalnega scopodaratva. Neoctaosnej-ftf Je pa tem bofj, ckn mend nofrresa mdu-strijeke izdelke, čim onaj ss 0MW>0aooJ| ne more osamosauJILi, a veflat naprtit js fta. As ran m treba oseka vati ajraoa, ko tas okna cene. Stotem men^atoefea oosnodajat aa ter pse-kJetetvo soepodarake krftoe poaes»ta adsj tudi v kratjesitvo eoi6aveke«sa kmeta, ki ss ne more ve* t*ranxn dovcaj oapeano • samo »avtarktjoc Dohodkov na ipriraj nobenih, tadatkov pa je vedno dnsoij. 2Xh ae, da tat ne bo mogel resici mnojrfr. k» ao aadsii v borni za • ■ ■. nevresna^rieoo kasokavaZi krasne goadove. treba več vvazatl resne ta našim o^čjerejoem bi brflo cojaokOB pomagano. Toda kmet bi se moral organizirati ko M-kor toHko sam, r+ee*r bo oena voane Uvi. padta.. Pri pametni gospodarski pottaLk.. ki ne S&ti interesov enega stane na škodo drugega, se sicer tega ni treba bott, vendar Je prvi po*9o>j, da se Oaa^MOjjtoJ or' sanTzirajo. Organiadrati pa morajo bntS om-no rejo zarad: selekcije, kajti ss* dobre volne nI brez stnotreue reje. Na to ie misijo v Soscavd. Prvi znak, da se v Soktavi gibljejo, Je hala man-i ae razstava drobnice ta solčavskega okoMsa na velesejmu. Razetavljakri so prodali aae pie-menske zrvali. kj so bfto tako lepe. da strokovnjaki ntoo mogfi verjeti aaojim očem, kajti dotlej niso de vedeti, da je reja drob ntae v Bavinjskil) aapah na toko viaoari stopnji Kdor taaa veaj mašo »napi rte rt taj M-lice. pač ve, kaj pomeni pri nas amotrena reja ovac in organtarrano vnovčevnje volne. Uvoz volne bi lahko povsem nkiniri, kar pa ne pomeni, da M Mli zaradi tega volnen: •TJdelki kaj dražji. Se cenejši b! morali bit!, s Čimer pa bi bflo »opet pomagano nasemc kmetn. tistemu k* se ne bavi z ovejerejo Iaredno važneera pomena je za vsako drta vo, da fena dovolj volne kot sarovtae za primer, da bi bila taoHirana Razlogov je to rej dovoVj. da lahko zagovarjamo onrantaa cijo ovčjereje zlasti v Savinjskih alpah Res je tudi tam. visoko nad doltnami, pri zadela kmeta kriza, vendar nam kaže ba# hrfbovaki kmet na 1»hod ta znajhnjfte za srate: kmet ee mora osamosvoj3ti. odnosno mom samo r organizirano silo doseči /rav nanje cen kmečkih prMeHtnv ta fw!eTkrv s cenami indnstrljslrfh i'jjdelkov ■VtlfJru I OOIIIavf (9HM(0 • — Za »Manxtno nsKarnoa *°xan jezersek. — Za imravo m maeiatni dot Hata Oton OlTotlraT. — Sat 1 ženitovanjsko potovanje za 200 milijonov dolarjev Neverjetno razkošje ruskih prinčev Mdivani — Aleksis Meti vani je bil oženjen z najbogatejšima ženama sveta StraT 5 Amerika ni več obljubljena dežela S strogim zakonom je ameriška vlada zajezila val priseljevanja Te dm" se je smrtno ponesrečil znani ruski emigrant princ Alevis Mdivani Blizu vasice Aibone v francoski prosinci Gerone se mu je pripetila avtomobilska nesreča tn princ je bil smrtno ranjen. Pokojni se je po pravTcri knenoved pravljična pnioc. 2A-vtefl je vedno kakor v pcrarv4jicL, neprijetnega emigrantskega življenja ni ontfl, kakor *a čutijo drugi ruski emigranti. Naravnost r»ravijačno je teklo njegovo Mrvljenje v ajvečjem razkošju, kar je terrrbolj čud-■o, ker ŽTvrmo v dobi vedno večje bede. Enako srečna žjvrfca m bosta žrvela njegova brata David in Sergej. Vsi trije bratje ^ že od nekdaj živeli v neverjetnem razkošju, denarja so knefi v izobčlju in zar ro so jm tuxri ženske kar obletavale. Skratka pravi ji č™ prane ni imel nobene želje, ki bi se mu ne bila takoj izpolniti a. Prarvljič no življenje žrvrba tudS nrjei?ova dva. brata. r\>čim žrv^e ciniki ruski emigranta v zolo dabA razmeraii, mnogi v največji bedi in je njihov položaj od leta dio leta slabši, bratje Md5varri sploh niso imclS nobemh skrb: kako se bodo preživijaM. Ediria nj.iho va skrb je bila lastna družubna siava in po porrebi še šport, toda vzvnšeen in drag, recimo polo. Pokojni princ AJexis je bil dober športnik. Bratje Mdivami imajo pa za ^•cboj tudi več družabnih škandalov in ločitev zakona. Kakor glede žerotev. tako so bffi tudi glede ločitev originalni. V širšo javnost so prišla njihova imena največ zaradi ločitev zakona. Vsi so sri izbral bogate m lepe žene, fcoda AJezife je bil v tem pogledu rfcajsrečr>ei§L Svojo zakonsko karijero je začel zelo *£odai. Stari Mdnvarri je Kil carjev pobočnik. Komiarj so hrarfje pobegnrcfa' is boljše- Mesto strtih src O mestu ločitev zakona ari strtih src Re-no v ameriški državi Nevadta smo že p'sali. F*r\7>tno je bilo treba prebivati v Renu tri me-,sece, toda, bučna reklama in mastni dohodki, ki jih je imelo mesto od nesrečnih zakoncev je prisElo oblasti, da so znižale ta rok na pok>vico. Zgodnjo ee je to leha 1931 m posledica j? bil presenetljiv uspeh. I> iS trve zakonov so posta-le veiMka moda in skoraj vee firrnske zvezde iz Hoflywooda so hodile v Remo dvakrat ali rni!tora(t na leto, da so izmenjale može. V četrt ure *»e kshfco v tem mestu ločite in znova poročite. Navadno pripedje žena ervojec« bo»io?tecra irnsesra m»>ža kar s seboj. Prič ni treba nobenih in tadi posebnega dokaza ne zahtevajo, da si že sest tednov prebiral v mestu. Vse formalnosti so opravljene v četrt ure. V>be*nch prič ne puste k ohrevnavi, kajti sodmk je prepričam, da bo e tem vsaj preprečil mučne prepire, prerekanje in zmerjanje. Obravnave so javne in lahko si mislimo naval na sodno dvorano, kadar gre za viške Rusije in postali emigranti, ae je začel Alexis Mdavani ozirati po bogata nevesti. 2e kot 17 letni mladič je našel Lo-iso van Ali en, ka je podedovala ogromno premoženje po svojem stricu Joftanu Ja-oobu Astos-ju. Takoj po zaroki je začel žive tri ma račun swje neveste v neverjetnem razkošju; pri Avtorjevih je živel kakor v f*lmu, kakor v pravljici. Zakon pa ni bil snečen, ker je prHSko že leta 1032 do ločitve. Toda podjetnemu princu to ni bfki o*i-ra, da bi se brž drugttč ne oženi!. Njegova druga žena je bila Barbara Hutton, čije bogatstvo je tako veliko, da se s številkami spi ohine da izražata, saj znaša nad eno milijardo dolarjev. Tudi z njo je žvel spočetka v srečnem zakonu. Dve leti je trajalo samo njuno že-rritovianjsko potovanje in zapravila sita 300,000.000 dolarjev. To je pač najdražje ženitovanjsko potovanje, kar jrh je bilo kdaj na svetu. Je pa tudi zelo značilno 7,a naše čase, ko sto- tisooi ljudi po svetu nimajo niti vsakdanjega kruha. Po žen i tovarn jskem potovanju je pa odpotovala Barbora v Reno in se dala ločiti. Aleodfi Md i varni je bil torej oženjen z dvema najbogatejšima ženama na svetu. Tudi to je rekord svoje vrste. Po drugi ločitvi so zlasti zavistne/i misiji, da se princ ne bo več oženil, pa so se uračunali. Da ga ni prehitela smrt bi se bil kmailu oženil z baronico Maud Thvsovo.ki se je baš hotela ločiti od svojega moža, da bi se poročila z lepim ruskim princem. Zidaj 1ež8 s prebito lobanjo in zdravniki se boje. da ne bo ostala pri življenju. Tako je stopila na mesto poroke smrt enega rn najbrž bo pobrala rudi drugega. vw*?ko gospodo, ki se je naveličala zakonskega jarma, hodniki v Renu zelo moderno pojmujejo pravo in tako je klijentela vedno veftja. Povpreeno je v Renu na leto 8.000 iloČilev. Vratar v »hramu ločitev« je Star Aisjak, ki pravi, da je bilo že 30.000 ločitev, odkar je v sloižbi. Mož se krčevito drži tradicij, veakb ločeno ženo opozori, naj ne po-izarbi. ko pojde čez most Virginoa nad omet" oka jezercem, vreči v vodo starega poročnega prstana. Vsaka žena ga rada uboga, »vratar pa gre ponoči po prstan, kajiti jezerce ni globoko. Prstane sproti proiaia in rfuži lepe denoree. Gnezdo zločinov Varnostni uradi v Sevilli imajo polne roke dela s preiskavo v zadevi zločinov v vili arabskega trgovca Ibrahima Sum al a. Tam so našli v kleti, v verige vkovanega in k tlom prikovanega 39 letnega moškega, v katerem so spoznali že sedem tednov pogrešanega francoskega trgovca Prancoisa Bataignela. Ibrahim ga je zvabil k sebi in ga omamljal, dokler ni postal Sobota, 10. auaneta 193G. suAenj opija. Nesrečnež je končno zblaznel Vsak dan je jemal in nosljal kokain. Policija je hotela aretirati lastnika vtte, ta jo je bil pa že popihal. Oblasti so domnevale, da krije vMa, ki zunaj ni bila n« pcaeboega, znotraj pa razkošno opremljena, Se druge tajne. In niao ae motile. Kopati so zaceli na vrtu in kmalu so naleteti na tri človeške okostnjake, ofchrtd-no žrtve opija. Vse tri lobanje so bile prestreljene, v enem so spoznali arabskega trgovca Letraiotta, ki si je bfl dal napraviti pred dvema letoma v Sevilli zlato zobovje, pa je kmalu brez sledu ragirril. Takoj je bdio jasno, da ima njegovo tragično smrt na vesti lastnik vile, kakor tudi drugi dve žrtvi, kiju pa niso mogli spoznati. Najbrž sta to dva arabska trgovca. Ibrahima Sumala so slednjič prijeli v Mes-gui v španskem Maroku, Prepeljali so ga v SevUlo, kjer je priznal, da je francoskega trgovca vkoval, da bi ga ne izdal poJicipL Umor svojih treh rojakov pa odločno zanika, češ, da so okostnjaki ležali tam najbrž še pod drugim lastnikom vile. (Preiskava je pa dognala, da Je bil Ibrahim že lastnik vile, ko ae je mudfl trgovec Letralota v Sevilli Stalin podedoval 1000 dolarjev Nad leto dni so romala pisma sem in tja. Bili so oficijelni dopisi in slo je samo za podpis Leninovega naslednika Stalina. Stalin naj bi se podpisal na pismo, ki ni obsegalo nič drugega, nego izjavo, da se odreče dedšcini v znesku 1000 dolarjev, ki mu jih je zapustil nekdo v Los Ange-lesu. Tam je živel čudak L. Burnev, doma iz San Piedra, ki je zapustil v oporoki prezidentu Rcoscveltu tn Stalinu po lOOO dolarjev. Svojim otrokom je pa zapustil samo po dolarju. Roosevelt je takoj podpisal izjavo, da se odreka dedšcini v korist pravih Burneye_ vih dedičev, ker jo mož, najbrž napisal oporoko v duševni zmedenosti. Manjkala je samo še enaka Stalinova izjava, ki je končno tudi prišla in tako so Bumeyevi otroci dobili ded§čino. Preliv K"©:! Volgo in Msskvo V sistemu vodnih gradbenih del zavzema kanal Volga — Moskva prvo mesto. iNiti Onjeprostroj, niti Belomorski kanal se ne moreta primerjati z njim. Na vsem svetu je samo ena vedna stavba, ki ga prekpša in to je Panamski preliv. Kar se tiče zveze med dvema rekama, bo to največji preliv svoje vrste na svetu. Imel bo dvojni namen, na eni strani omogočiti premet po vodi od ustja reke Volge do Moskve, na drugi strani pa preskrbovati Moskvo z vedo. Pri gradnji preliva bodo morali premakniti 140 milijonov kubdčnih metrov zemlje. Betona bodo porabili 3.100.000 kubičnih metrov. Ek> polovice je preliv že dograjen. V enem delu so za po-skušnjo že spustili vodo. Najtežji defi gradnje so že končani in zdaj 133 eska-vatorjev hitro poglablja korita preliva med zgrajenimi jezovi m mostovi Gladina reke Moskve se dvigne a prelivom za tri metre. Zato bodo pri rekonstrukciji mesta vsi moskovski mostovi dvignjeni. Pod njimi bodo vozili veliki volžski parniki. To bo previdoma spomladi 1937. V primeri z Belomorskim bo ta preliv sedemkrat večji. Pri Belomorskem prelivu so škarpe na bregu lesene, tu bo pa vse iz betona. Belomorski preliv so zgradili izključno z lopatimi in motikami, tu pa deluje 136 eskavatorjev, 1200 tovornih avtomobilov, majhna železnica, 80 lokomotiv, 138 motornih mobil in 1800 železniških vagonov. Belomorski preliv so gradili skoraj izključno kaznenci, tega pa grade svobodni delavci, ki pa so večinoma bivši zločinci, sleparji, žeparji vlomilci itd. r>obrih 18 km od Moskve nastane jezero okrog katerega bodo zgrajene lepe vile. Bregovi reke Himke se izpremene v sadne vrtove in parke, kjer bo polno vodometov. Ob prelivu zasade drevje. Narava sama je napravila to korito, ki bo razširjeno v jezero. Že zdaj se vzpenja preko najširšega dela bodočega jezera visok nasip z železobetonskim mostom, po katerem bo speljana železnica. Amerika ni več obljubljena dežela, kamor so romale veJake množice izseljencev as drugih držav. Mibjoni brezposemih so prinesli preokret v javnem mnenju, ki je Wao v 19. stoletju, ko so bdtt potrebni sto- tlaofil delavcev za gradnjo železnic ki obdelovanje zemlje, priseljencem zelo na-kk»jeno. V petih letih gospodarske stiske >a val priseljevanja tako padel, da je v letih 1931 do 1934 zapustilo Ameriko 229.365 ljudi več, nego se jih je priselilo. S strogim tolmačenjem drastičnega zakona o priseljevanju iz leta 1924 je pa Lawrencu postavijo spomenik Takoj po prvih vesteh o tragični smrti slovitega kolonijainega pionirja in vohuna polkovnika Lavvrenca so za= cele krožiti vesti, da sc ni ubil, tem* več, da je zopet nekam Izginil in da pripravlja novo presenečenje v taini službi svoji domovini. Začele so se ši= je prošnji rad odzval. Kraljica Ko pa kopali, da bi mu olajšali novo pusto* lovčino. Zdaj je pa teh govoric konec »United Press« poroča iz Londona o ustanovitvi odbora za postavitev do* stojne^a spomenika nekronanemu kralju A rakije. Poleg tega jstanove veli* ke štipendije junaškega polkovnika La* vvrenca. Za častnega predsedrjftka odbora je bil naprošen sam angleški kralj, ki se je prošnji rad odazval. Kraljica bo pa delovala v odboni za štipendije in je že izdala v ta namen proglas na angle* ški narod. Te vesti doprinašajo svem posrečen dokaz da je polkovnik Law renče res umrl. Saj ni mogo* če* misliti, da bi dovolila angleški kralj in kraljica zlorabo svojega ime* ameriška vlada se bolj znižala število priseljencev tako, da je padlo od 586.120 v letih 19(21 do 1924 na 293.766, v letih *925 do 1930 in na 46-313 v letah 1931 do 1934. V letn o m poročilu komisarja za priseljence Daniela Mac Cormacka se naglasa, da je ameriško ljudstvo aplosno z veseljem pozdravilo omejitev priseljevanja. Nič stari naseljenci, mVti v tujini rojeni ameriški državljani ne žele, da bd vlada v tem pogtedu kaj popustila. Zdaj je jasno, da bi Amerika ne mogla sprejeti novih množic priseljencev, ne da bi se njeni gospodarski in socijalni temelji še bolj omajati. Odpor proti ublažitvi zakona o priseljevanju je tako hud, da se kongresu ni posrečilo dobiti večine za ublažitev tegu zakona, kakor je priporočalo CeJotno število odpuščenih tujcev |fl Celotno šte-vilo dopuščenih hftJOSV fa znašalo 30. junija 1934, torej na komu fiskalnega leta, 136.904 in od teh jih je ostalo trajno v Zedinjenih državah nao 49.470. Ti priseljenci so razdeljen; tak • Italijanov 4703. Židov 4134, Nesseev Angležev 3494, Francozov 1791, tre** 1549. Škotov 1505, in Mehičanov 14.>; Na druge države ni odpadlo nad tisoč kava. ljeneev. Tabela izseljevanja iz Amerike pa obsega: MeJiičanov 6384, Angle?.- v tMi, Nemcev 4227, Italijanov 3314, Kit i j 2293, Škotov 226S. Ircev 1693, Bkaadtn:tv-cev 1505, Špancev 1290, Jugoameru 1182, Francozov 1179, in Kubancev 1060 na. Angleški narod hi gotovo ne prosil svojega kralja in kraljice, naj ; vzameta častno predsedstvo v rih, ki imata namen počastiti spomin velikega pionirja Hjjwiii i||l bolonij*] nega go«rpodstva. Dve žrtvi Tater Tatranska rešilna ekspedicija jo prir* -sla v mrtvašnico v Stari Lesnim truplo 21 letnega uradnika VladLrnirja Selirauoa iz Prage, ki se je v torek popoldne ubil na južni strani VisokogTi artoLpa v Tatrah. Scbraub je bil reševalcem ie dobro znan. Pred dvema letoma bi ga bih morah rešiti v severni steni Ganeka, kjer je bh* obtičal. Klical je na pomoč, ker pa ni mogla prva rešilna ekspedicija do njega, je našel sam pot nazaj ki izginil. Poslali so dve nov: rešilni ekspediciji, da bi našli vsaj njegovo truplo. Tedaj je pa Schraub že sedel v planinski koci tn namestn da bi se sam javil, da bi reševalcem ne bflo treba tv<^-gati življenja je napisal v spominsko knjigo, naj puste v severni steni Gam^ka »a spomin vrv. Podpisal se je: ^Jorec gorac. Med planinci Je vztnudilo to veftko ogorčenje ha zanirnafi so se kdo se je tako norčeval is redlme ekspedicije. JKmam so ugotovili, da gre za Schrauba. ki je moral potem kriti vsi stroške rešilne ekspedicije. Sele kuni v decembru je plačal aadrtjl obrok tega dolga. Zdaj, točno po dveh letfh, so pa reševalci prinesti tz Tater njegovo trurpk). V torek popoldne so naših turisti v Tatrah truplo neznanega pirariinca, ki se nekaj ar poprej nbH. Ctm je prišla vest o nesreči v planinah v dottno, so poslali v gore rešfino ekspedderjo, da prtoeee pone-srečeočevo truplo v doOno. POKLON — Cutrim se G, pri ja+eftj, da vabi? v poste tuje moške, ko imaš tako kopo ž"no. — To ni nič (adnaga, saj vabim muo take, v katere se moja iena oe more &akjni- Raswnaterj kmdonakega hotela gre po hodniku in vidi, kako snaži araga čevlje v sobi za goste. — Pojdite takoj s cevrri na nodnak! — se zadere nanj. Kdo vam je pa dovolil snažiti čevlje v sobi? — Saj ne gre drugače, gospod ravnatelj, to so čevift nekega Škota m pribil jih je na tla. hkm Feucbtwangert Zid Roman Prva knjiga Knezi L Kakor mreža cevi so bile preprežene ceste po razpredenih in križajočih se točkah. Bile so zanemarjene, polne kamenja in kotanj, razrvane, zaraščene, podobne breadanjemu moc^rju, kadar je deževalo, poleg tega pa še povsod zaprte z irjitniškimi verigami. Na jugu so se v gorah ožile izgubljene v ozke steze. Vsa kri dežele se je pretakala po teh žilah. Kotanjaste, v solncu razpo-kane, v dežju biaitne ceste so bile sok dežele, njeno življenje, njen dih in u-tri-p. Po njih so vozili navadni poštni vozovi, kočije brez strehe, s Mopicami brez blazinic in naslanjal, škripajoči, cesto zakrpani, pa tudi hitrejši vozovi posebne pošte, stlrisedežni s petimi konji, ki so zmagali na dan do 20 milj dolgo pot. Po njih so jahali urni sli dvorov in poslanikov z za pečat enima torbami na is kri h konjih, ki so jih često menjavali, in počasnejši sli thurn-taxiške poste. Potovali so obrtniški pomc^niki z na.hrbt.niki, pošteni in nevarni, študentje, eni premraženi in mirni, drugi krepki m rjcgorand ter izpod čela pogledujo- či menihi, prepoteni v svojih kut ah. Vozili so težki vozovi bogatih kupcev in lahke kočije žido\-akih trgovcev. Peljal se je v šestih težkih, nekoliko oguljenih kočijah kralj pruski s svojim sprem | ertvom z obiska jiužnonemški-h dvorov. Po teh cestah so romali liki neskončni črv ljudje, živina in vozovi protestantov, ki jih je bil sateburški knezoškof izgnal iz svoje dežele. Potovali so pestri komedijanti in pietisti, skromno oblečeni in zatopljeni vase, v krasni kočiji z jezdecem spredaj in bogatim spremstvom se je peljal po teh cestah koščen, ponosno predse zroč beneški poslanik na saškem dvoru. Pel jadi so se v j^arikfurt na vse vprek naloženem vozu iz nekega srednjenemškega državnega mesta izgnani židje. Potovali so magistri in plemiči, v svilo oblečene vlačuge in suknjeni referenti komornega sodišča. Potoval je udobno v mnogih kočijah debeluh as ti, lokavi in veseli knezoškof vviirzburski in peš io je mahal priletni profesor bavarske univerze v Landshutu, odpuščen zaradi nedostojnega in brezverskega govora. Potovali so z agenti angleške parobroeme družbe ter z ženami, psi in otroki švab-ski izseljenci, namenjeni v Pensilvani-jo, potovaili so pobožni, nasilni in kričavi južnobavarski romarji na poti v Rim, hodili so prežeče, bistro in previdno zroč na vse strani na kupovalce srebra ter na kupovalce živine in žita za dunajskega vojaškega faktorja, potovali so odsluženi cesarski vojaki iz j turskih vojn, verižniki, alkimisti, bera- 1 ci in mladi plemiči s svojimi dvorjani na poti iz Flandrije v Benetke. Vse to je valovilo naprej in nazaj, križalo se je, ustavljalo, prepiralo, spod tikalo, se vleklo počasi, preklinjalo slabe ceste, se smejalo ogorčeno ali dobrodušno škripajoči pošti, zabavljalo na rnršave, upehane konje, na stare slabe vozove. Vse to je valovilo v obeh smereh, klepetalo, molilo, preklinjalo, zabavljalo, zmerjalo, jadikovalo, poskakovalo od veselja, S. Vojvoda je velel ustaviti razkošno kočijo, izstopil je ter poslal komornika, tajnika in služinčad naprej. Za začudene poglede svojega spremstva je imel samo nestrpno kretnjo. Tam, kjer se je cesta dvigala v mehko zeleni hrib, so se vozovi ustavili in Čakali. Komor-nik in tajnik sta se umaknila pred drob nim pršečim dežjem v kočijo, lovci, sluge in telesni huzar so se pa zamolklo pogovarjali, šušljali so in govorili nespodobne reči. Vojvoda Eberhart Ludvik, mož petr inpetdesetih let, debeduhast, visoke postave, polnega obraza ki debelih ustnic, je ostal zadaj. Stopal je težko, držeč žametast klobuk v roki tako, da so m« kapale drobne deževne kapljice na la-ljo, in ni se zmenil za luže, ki mu je iz njih brizgala umazana voda na lakaste škornje in mehak, s srebrnimi nitkami prešit dragocen plašč. Stopal je počasi, zamišljeno, često se je ustavil in nevoljno sope i skozi mesnat nos. Bil je v VVildbachi, da bi se poslovil od grofice. Je bilo to zdaj opravljeno? Prav za prav ne. Nič ni rekel. Grofica je odgovarjala na njegove nejasne besede. Kakopak da je razumela, saj je bila odprte glave, prav gotovo je razumela, kaj je mislih Bilo je prav za prav dobro, da je šlo tako gladko, brez hrnšča in trušča. Trideset let je živel z njo. Koliko gorja je prestala vojvodinja v teh letih, koliko intrig si je izmislila in kako se je pehala, da bi ga odtrgala od te ženske! Kaj vse so počeli njeni tajni svetovalci, cesar, prelati, prokleta vprega v parlamentu, poslanci iz Braunschwedga in Kassela. Celih trideset let je bila grofica zvezana z vsem, kar sta preživela dežela in on. Ona je bila vojvoda, ona je bila Wurtemberška. Če je pomislil kdo na Wurte^berSko, je pomislil: »Ta žena ali ta vlačuga ali grofica ali švab-ska Maintenon. Naj bo hladna aii sovražna ali ob spremstvu kakršnegakoli občutka, vsaka misel na vVurtemberSko je bila misel na grofico. Samo ona, edino ona! In vojvoda ae je nasmehnil, znal je misliti na njo brez razmerja do policije in do vojvodine. Samo on je znal pomisliti: »Christl«, in to ni bila misel na vojake, na denar, privilegije, prepire s parlamentom, zastavljene gradove ki veleposestva, temveč samo misel na njo samo, nasmejano in privijajočo se k njemu. Zdaj torej je bi!o vse končano, zopet se pobota z vojvod in jo, dežela bo trijumfirala, pokloni mu bogato dario, aesacr bo zadovoijno kimal z utrujeno glajvo, grobi, slabo oblečeni pruski kralj mu pošlje čestitke, evropski dvori bodo pa pogrešali skandal, ki je o njem Suš! jako in klepetalo že drugo pokole«je. Potem pa zaplodi on, vojvoda, T^jvodinji sina, dežela dobi drugega zakonitega dediča m vsi bodo zadovoljna. Silno je zasopihad. Obala ga je težko zadrževana besnost, ko je pomislil na radost, s katero bosta vojvodina, in vsa Nemčija slavili grofičin padec. Že je slišal, kako si dežela oddahne, videl je de-beluhaste, puhloglave meščane svojega parlamenta, kako se zmagoslavno krono tajo, kako krive usta v širokoustno rezanje in kako se udarjajo po stegrtrh, videl je naškrobane, uglajene aorodnike svoje žene in njihovo trezno, kitalo porogljivo zmagoslavje. Vse. ta golazen navali na grofico kakor na mrhovino. Vse svoje življenje je imel grofico pri sebi proti volji te sodrge; zdaj, ko jo zapušča, staro psijfl"*****1—♦ V4 ** 1 ^ to sodrga razlagala kot starčevo slabost. Izdal je nešteto naredb, Ki ko kaznovale vsako nespodobno besedo proti njegovi ljubici, spri se je s cesarjem, zapodil iz dežele svojega prijatelja iz mladih let in zajpodSl prvega ministra, ker se je preeteno izrazil o gro-ftci. KI je boj s svojimi svetovalci, s svojim parlamentom, z vso deželo, za davke, za denar denar in še enkrat denar za njo. Imel jo je pri sebi proti volji dežele, države ki vsega sveta celih *vtA^ k^ -Stran (j Sobota. 10. avgusta 1935 Štev. 180 Z avtobusom aa Veliki Klek V dolini Molile živi več Slovencev — Okrog 3000 avtomobilov in motociklov Ljubljana, 10. avgusta. Heitligenblut ni ^ajno znamenito gorsko letovišče in izhodna točka za ture na Veliki Klek, temveč je tudi splošno znana bo/ja pot, kamor že stoletja romajo verniki Koroške. Tirolske in SalzburJke. klako je nastala znamenita romarska cerkev v Heili-genblutu, nam pripoveduje nad 1000 let stara legenda. Brici j. potomec ugledne danske rodbine, je naredil bizantinskima cesti jema Baziliju in njegovemu sinu Leonu velike usluge. Domotožje ga je gmulo v domovino, cesar pa mu je v znak hvaležnosti daroval stckleničico Kristove krvi z glavnega oltarja cerkve sv. /Sofije. Rricij je omagal med potjo. V sneženi vihri je na kr;iju. kjer jc zdaj vas Heiligenblur, zmrznil. Na mestu, kjer je ležalo njegovo truplo, so skozi sneg pognali trije pšenični klasje. Kmetje so domnevali, da gre za čudež in to tembolj, ker se je pazneje ugotovilo, da nosi neznani popotnik seboj sveto kri. Nad njegovim grobom so sczidVili kapel'co. leta 1483. pa sedanjo kmasno cerkev. Sveto kri in klasje še sedaj hranijo v 1 monštrancah. na stenah pa so poveličana junaška dela danskega romarja. Legenda pripoveduje, da so se nad njegovim gr-bom [godili "rcvilni čudeži. A" "edelio zjutraj, ko smo s-c ustaviili v HcJ genblufcu, mi bil prav tri podoben božji poti. Vsa vas je bila en i sami ogrom na garaža. Avstri jski, ingoslovcnski. 11 n' i -lanski, madžarski in angleški a vtomotvli so napolnili vse ulice. Mešanica vseh jezikov, pravi Babilon. Na danskega romarja n* nfk do mislil. Vse jc govorilo samo o avtomobilskih dterkah. Prav slučajno sem zvedel le gendo. Srečal sem skupino domačih ženic in deklet v slikovitih narodnih nošah. Zanimal me je svojevrstni črni žametasti klobuk z zlatim vezen icm. pa sem pobral, kako se imenuje. »Inncntaler«, mi je dejala stara ženica, »gospod novinar«. Začudil sem se. obenem pa tudi ponosno posedal svojega spremljevalca, češ. kaj boš t; reva, osobje uredništva Slovenskega Naroda poznajo celo v Heiligenhluru. Že sem skrn tj stisnil v pest šiling, da ga podarim prijazno mamici. »Kako me pa poznate?« Saj ima tc v rokah beležnico!« S svetovmoznamo redakcijo ni bilo torej nič. zato mi je pa ženica hitela pripovedati legendo. Nagovori- la me je, da sem šel pogledat notranjost cerkve. V resnici lepo delo. Glavni oltar in prižnica sta ročno rezbarsko delo, prevlečeno z zlatom. Kor je prav takšen kakor po vaških cerkvah. Ravno sem občudovali lepo fresko, ko me dregne tovariš. »Poglej no, tamle je pa Tauber«. Ne boš me ne, sem sd misfcii!, saj vendar vem, da poje danes Taufber v Opatiji. Vse etno sem pc gledal, in glej — pravi pravcati Tauber, kakor sem ga že tolikokrat videl v filmu. Nekaj nad srednje veMIc. lepo zarit obraz, kakor se spodobi slavnemu in oboževane-mu tenorju, pred desnim očesom pa monokel, brez katerega si Tauberja ni mogoče predstavljati. No, če to ni sreča?! Junak visokega c jo je mahnil na pokopališče, midva za njim. Ravno sva pripravljaja to-to aparat, jaz pa sem še hitro nagubal čelo. da sestavam nekoliko vprašanj za intervi-c\v. Tauberja ni bilo več. Izginil Je kakor kafra. No, če to ni smola?! Pozne j sem v kavarni zvedel, da se je Tauber odpeljal z avtom v Celovec, od tam pa z aeroplanom v Opatijo. Istočasno sem v »\Viener Bil-der« zasledil fotografijo Tauber j a s svojo zaročenko, ko pošiliata pozdrave iz Opa Kje. Številka je od sobote, danes pa ie nedelja. Tauber v Opatiji? Tauber v Heili-fienhlutu? Kdo ve razjasniti uganko. Se danes ne vem, ali sem videl Tauberja! Svojevrstna znamenitost jc heiligenblut-sko pokopališče. Skoro vsaki dragi grob nosi nasnis ponesrečenega turista. Med njimi najznarnenrteiši vodniki, ki sr> se ponesrečili r>ri reševalnih eksnedicij'h na Velikem Klek u. Svež je še. vel'k a Koren grob pe-vojakov planinskec!i nolka. ki jih je letos v maju zasul plaz. Veliki Klek zahteva vsako leto žrtve. Nikjer ni tako ne-varr "b megla, kakor t'.fkaj. Sredi rtajlep-setjg dne sc odnekod prikradeio svetlo si^*' plameni in trc-'otek n* to te že obdaja Sr rta noč. T 'gubljen je. kdor ni na Velikem KVku doma V HeMi-genbluru se začne nova visok o-alpska cesta. V smeri proti ledeniku Pa-sterca ic bRa zgrajena je že pred vojno. Pri Paliku nc'? m) se odcepi nova cesta iti vodi nato v številnih sernentinah proti Fn-schertorlu. Široka ie povsod tako. da se lahko izogneta dva še tako velika avtobusa. Posebnost ceste so takozvane točke »Wasserdienst«c. So to posebni vodnjaki, kjer Lahko avtomobili menjajo vodo. Menjati je treba večkrat, prehud je vzpon. Na večih krajih so tudi prostori za parkiranje, prav pogosti pa so tudi telefoni, ki so nameščeni' ob vsej cesti. Do Fuschertorui vodnta dva predora, prvi je Hochtor v višini 2503 m, drugi >litteltor v višini 332S m. Prvi, ki je dolg 311 m in 8 m širok ter električno razsvetljen, ima štiri pregrajc-ne poti za pešce in avtomobile. Gradili so ga dve leti. Mitteltor je 100 m dolg in re potrebuje razsvetljave. Cesta vodi na Salc-burško v Fusch in meri stkupno 40 km. 2500 delavcev jo je delalo 5 let. stroški so pa znašali 28,80011000 šilingov, ofrrogk) 300 mi lijon Din. Ne boni >t t i.ir/eval pr- podrobnejšem opisovanju ceste To je prav dobro opravil g. inž. A. Plemelj v nedeljskem »Jutru«. Proti ruschertorlu se jc vila nepretrgana kača avtomobilov. Na več tisoč so jih cenili. V vsakem je bilo najmanj 4—5 oseb, ki so vsi plačali po S šilingov. Še nekaj podobnih otvoritev, pa bo cesta izplačan i! M>tor je tulil, ko smo se počasi vzpenjali Jasno sicer ni bilo. vendar zrak popolnoma čist. Iz doline so se polagoma začele govati lovke polipa. Prav čudovita megla je to. Kakor dim, ki ga preganja veter, se ti zdi. V Heiligenblutu pravijo temu pojavu »Nebelrcisen« — megla s popotno torbo. Vedno višje se vzpenja ta mora. s a no vrhovi Sehoberjeve skupine šc kukajo iz sivega plašča. Naenkrat prelep pogled. Lc- detruk Pastserca. Nisano se mogli ustaviti, preveč so pri tiskal i za nama. Avtobus se je ustavil poleg jezerca pod vrhom Peš smo jo mahnili na Fuschertorl, kjer je bil cilj avtomobilskih dirk. Na prostorih za parkiranje je bilo okoli 3000 avtomobilov in motociklov. Vse razgledne točke je zasedel narod, najmanj lj>.000. Na častni tribini so sedeli »Spitzen dter Hehordcn«, med nji mi predsednik avstrijske republike M klas in podkanoeler knez Srrarhemberg ter ve5 mtimisfcrov. Turistovski dom je bil postavljen na glavo. Postal je redakcijska -oba. 23 posebnih novinarskih telefonskih vodov na vse srrani. Brnenje pmlnih strojev. Vmes radio. Hallo Munchen!... Graf Ka-deckv lebt nicht mehr.., Ja, hiv Velikega Wies)sbachhorna, Hirzhaehtor.a in Velikega Rarenkopfa, ki so se mogoTro dvigali ravno nasproti cilja. Pri Paliku smo zavili na cesto k GlocknerhaiiMi. Nankrat snio se znašli v taki megli, da brez luči ni šlo naprej. Tn vrhu tepa 5c mokra. Nasproti ledeniku Pasterce /-opet lepo. Samo za rre-notek ie pokukalo solnce. Dovolj da nam je ledenik za/arel v stoterih haTv^h . tlten-kih. Dosti ie razgleda. Domov Brez od diha. Na cviček. V dolini Moi'e pri \ aai Dolkieh nam je avtobus zastavi, pot, Pol ure je trajal zastoj. T/stonMi smo in govorili seveda po kranjski. Pnstopi domačin, kmečki možakar: tudi jaz sem Slovenec, tu blizu, n:is več Imam nečaka v T.jn- bliani za »vahtmana« Virroeil nii ie nni g.: T>o"'rav;m. narnre* ne'aka vahtmana P:i sem poz a bil vprašati kako se r»'še Ako So dotični »vahtman« bral te vrstic*, ni j rtui vel ta pozdrav od strica v do'n'ni V.olle. Madallna pot ni bila prida. Deževati je začelo, hm smo n-a ime'i >|prtn stneko. Pa so nekateri odprli deženike. Debelo so nas gled.di Korošci. Z dežnikom v avtomobilu je paT- posebnost. Naliv nas je končno vendarle prisilil, da smo avtobus pokrili. Pot nas je vodila po Z'liski dolini, ki je menda nebeško lepa. Odkrito priznan, da v nalivu in temi nisem imel občutka. Sele, ko smo se ustavili pred g*avno pošto v Ljubljani, je dež prenehal. Prav lepo je bilo na Velikem Kleku. čeprav nam :e za pustil hud nahod. Mirko Pe\'aU'k 'z Kranja — Nova stavba. Ta teden so prireli delavci kopati fundament za vilo kranjskega zdravnika g. dr. Bežeka. Vila se bo nahajala pole tehtnice pri rVkslnu, kjer je g. dr. B* kupil od ge.Omersa svojo parcelo. Z novo hišo bo tamkajšnja okolica precej pridobila. — Povečanje tovarne. Tukajšnja tovar-na gumijevih izdelkov >Semperit< gradi na svojem zemljišču, ki pada proti naltrežju Kokre, nov objekt. Vse drugače bi lahko tovarna zidala, če bi imela kje zunaj me-' i raven, neomejen prostor. — Tudi vcerajj je bil živilski trg zelo živahen. Se bolj kot prejšnje petke. V prodaji sadja prevladujejo zaenkrat Hrvatje, zelenjavo pa pripeljejo poleg vrtnarjev in bran jevk kmetice iz okolice. Tudi mlečnih izd-T kov je dovolj na trpu. — Renovirana. Reprezentativno kavarno v v hotelu »Stara pošta«, ki je bila nova obe nem s hotelskim poslopjem l. 1990, je dal te dni najemnik £. Lieher Franc temo||ilo renovirati. Vhod bo sedaj iz re M bata. H te bo kavarna na Stari posti . ki uprav, uživa sloves najelegantnejšegn in najpri ljubi jene jšega tovrstnega lokala v Karnm. za zimsko sezono pripravljena, da sprejn. goste. — Nabori so <»e vršili minule dni. Ker I do nalKiri tudi v Cerklju, Pred Ivom in Tr žiču posebej, so bili v Kranju v treh drv končani. Naborniki so se vedli trn kar dostoi no in ni bilo nobenih večjih Izgredov. — Obrtniki ponove radi "labega vremena preteklo nedeljo svojo vrtno v.--Hico jir ti. avgusta pop. pri Peterlinu. — Beoffrajdii novinar na svetovnem poto vanju. Na povratku z Bleda in Bohinja se |e v aotrtek ustavil v Kranju beograjski nov nar in foto-reporter Milan Stankovi«. Doadaj je prepotoval Rumunijo. Poli-^o. Č*SR. \ čijo. (rdansko, namenjen pa preko Sofije in Carigrada W Malo Azijo ter dalje v Ind jo in na Kitajsko. Spotoma fotografira in do pisuie različnim H«tom 3 sel>oj ima knjigo polno raznih j^odpisov odličnih osebnosti Zadnje Kase ie r*>toval po .Tuuoslaviji. — V nedeljo, dne 11 avgusta t.l. bo v Kranju oh 9. uri v dvorani na »Novi polti siovenska sv. masa s pridigo. Vstop vsa« mu dovoljen NAJDRAŽJI SPOMIN ~ Tu v predalčku imaeu najdražje ^i-. mine rta svoje žen i tovan jnfco potovanje. — O. kako pozoren *»i Ka% pa so to? — Raoumi t hotelov. -sni ffnoiipni Za pismene odgovore glede malih oglasov Je creba priložit) znamko — Popustov za male oglase ne priznamo RAZLIČNE SCETKE, netle iz žime najceneje pri — Šimenc Hinko. Ljubljana, Kesljeva cesta 2 (pri Zmajskem mostu) MALINOVEC pristen naraven, s čistim sladkorjem vkuhar. — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1. LJUBLJANA. Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika' 55/L (plbaint biro) io\> ali rabljen pod ugodnimi plačilnimi pogoji dobite pri (foaraga *£udv. Ljubljana - Nebotičnik NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliKi izbiri v Specijalni trgovini RUDOI.fr S E V E R, Ljubljana. Marijin trg štev. 2, Kjei vajn jih tudi strokovnja-ko izvrši 26/L ENTEL — A2UR — PLtSE izvrši ekspres MATEK & M1 KEs. Ljubljana (poleg botela štrukelj) ALI STE ROJENI MED LETI 1859—1919? Čitatelji ln čitateljice tega lista rojeni med 1859—1918 se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime tn natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena raziskavanja so splošno priznana in obsežne komentirana v vsem tisku, se je Odločil, da DO Čita. tel Jem ln čltateljlcam tega Usta objavil svoje senzacijo-naine studije na pođia-gi katere morejo generacije rojene med 1858—i»i9 edoij- šatl svojo eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljubezen ■rtd. Ta objava Je največje važnosti ter nudi vsem bral kam ln bralcem edinstvene priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brez pogrešna Jasnovidnost gra-fologlje ln astrologije Vam I bo razjasnila: Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake: Vaše izglede v ljubezni; !3.Vase izglede v kupčtjab; Vaše izglede v pod od o-vanju; Vašo življenjsko dolgost; Vaše prijatelje in Vaše protektorje; Vaše sovražnike, zanrbt-nostl. krivične obdolžltvc ttd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča: 9. Zadeve v rodbini: 10. Vse. kar ftettte zvedeti o Loterijskih zadevah Citiramo nekaj Izmed tis očev zanvalnic, katere preje ma ta sijajni znanstvenik lz vseh krajev sveta »Go spa Irma 8chwarz lz LJubljane: se zahvaljuje najprl-srčneje. ker je v njenih najtežjih flnancijalnlh nepri-likab poslušala njegov nasvet igrala v loteriji ln zadela 150.000 Dtn.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis m rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psiho inalizo ln horoskop natanflne ln stalno adreso* Grafoioški bttreaa — CELJE POSTNI PREDAL 106 IVrdka A. & E SR A BERNE Ljubljana - javlja la lenui-do preklica v račun zopet HKAMLNK HJNJ121CE prvovrstnih ljubljanskih denar nih zavodov t Mestne hranilnice ljudske posojilnice rta \ MAL' DENARJA □OST Vil /RE P loše e, grarnotone iz x>sojamo, zamenjava eno, prodajamo ln ku pujemo. — ELEK rROTOJN d a o. a. oaaaaa\ nebotičnika Inserirajte Najmanjši znesek 8 Crin Beseda 50 par. davek o - Dir Lahka »etna oblačila tx»uret' icaša sport hlače, lister. per lo itd. v lep- izbiri zelo počen naprodaj pri Preskerju. Lju uljana. Sv. Petra cesta 14. RABLJENA KOLESA, damska in moška, otroški vozički, šivalni stroji in drugi dobro ohranjeni predmeti ugodno naprodaj pri Promet« (na-ti križansske cerkve). 2425 PREMOG drva — ^a^boparketi SLOVSA Kolezšjska ul?ea 19 telefon 39-34 67 L GRAMOFON, skoro nov. avtomatični v omari se proda za 2000 Din. Ogleda se lahko v Prešernovi ulici štev. 9 (gostilna >pri Jerici«). 2424 TRBOVELJSKI PREMOG bukova drva, karboparkete in oglje, nudi Bartol Anton, Tvrseva C. 46, telefon 35-40. 2434 Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE sobe, kuhinje, se takoj odda za 150 Din. Dev. Marija Polje 97 blizu aerodroma. 2431 STANOVANJE soba in kuhinja na Dolenjsk •t^ti 11', se odda za av-gn«! z« -.r>0 Din 241R Najmanjši znesek 8 Dtn Beseda 50 par, davek 3.- Dtn AMERIKANCI, POZOR! Na lepem kraju Gorenjske prodam novo zgrajeno gostilno z gospodarskim poslopjem. Na razpolago je već tujskih sob. Imam lep senčnat vrt. Naslov v upravi Slov. Naroda pod značko Lepa si Gorenjska«. 3432 DVODRIT2UVSKA HIRA nova, z njivo, lepo urejeno, takoj naprodaj. Potreben kapital 75.000 Din. Poizve ae: Devica Marija Polje 97, med posrtajn in aerodromom. 243T Prvovrstna bukova drva m Din 75—( franko vase ukla.' ^če mi-di Hlsontk Prane. tr*t. vina. Prenerje pri Ljartvljani. ČOLN, 4 m dolg, malo rabljen (Flachboot | prodam. Bit ene. Gosposka 10 237S repricajle se DA IMAJO MAIJ OOLAS1 I „SLOV. NARODU SIGUREN USPEH! SPEDICIIA TUIII^ L|UBL|ANA OCARINJEN JE prevzema PREVAŽANJE vseb uvoznih tn izvoznih pošiljk m to hitro, skrbno ln po najnižji tarifi Revizija po njej deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno. Telefon internrban 24-59. Vilharjeva c. 38 (nasproti nove carinarnice) vsakovrstnega olaga bodisi kuriva, strojev selitve itd v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego Kakoi tudi t tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon internrban 21-57 Masar> kova c. 9. (nasproti tovornega kolodvora* NAZNANILO Dospela prvovrstna dalmatinska vina iz šiheni-škega okraja. — Točijo se v gostilni Končan Rožna dolina, Cesta H št. 36 z. r ELJBF. 3122—28 POŠT. CBKOVHl RACOM ŠT. KX534 V UUBLJAKI BRZ O J A V K E NARODNA TISKARNA LJUBLJANA NARODNA TISKARN/ LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. S JZVRSUJJi KAZLJCNJi riSKOVUMlL, tiAliOR: KUP-CB8KM TISKOVINE, CASOPISEi, ITSKOVINE ZA URAOfii, BANKE. HRANILNICE, POSOJILNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE, DIPLOME, REVIJE, PROSPEKTE KATALOGE RAČUNSKE SAKLJUCKE KNJIGE. CJENIKE ENOBARVNI JTN V-E3CBARVNJ TTSK. PISMA, RAČUNI. KUVERTE. VABILA EN POROČNA NAZNANILA, VIZITKE ITD Makulaturni papir proda ava ^Slovenskega Narotla*, abljana. Knailjeva ulica $tev. s OLLA Prvo splošno prevozništvo s tovornimi avtomobili Ljubljana, Kapiteljska ulica 3, telefon 25-09 prevzame prevoze tudi za Italijo in obratno, za Sušak pa vsak torek ali sredo. Za selitve specijalni zaprt pohištveni avto. Državnim nameščencem in vpokojencem nudim plačilno ugodnosti. ZNIŽANE CENE ivokolea, otroakin, igrac-nih, Invalidskih vozičkov, prevozom tncikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki frmnko-»TRIBUNA« F. BATJEJL, tovarna dvokoles ln otroških voriekov. f^UBLJANA, Rarlovška eea4a A