GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 31 — Leto IV. Murska Sobota, 1. avgusta 1952 Cena din 6.— Lasnik in izdajatelj Okrajni odbor OF M. Sobota; predstavnik Jože Vild. Urejuje in odgovarja uredniški odbor. Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 541-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. Izhaja vsak petek. Tiska Mariborska tiskarna DAN VSTAJE je bil v obmurskih krajih LJUDSKI PRAZNIK NA SVEČANI AKADEMIJI V LJUTOMERU — na predvečer velikega praznika sta v Domu kulture — govorila član Mestnega komiteja KPS tovariš Mohorko in zastopnik JLA. V svojih govorih sta orisala zgodovinsko pot slovenskega ljudstva v boju za narodno in socialno svobodo, poudarjajoč, da je ta veličasten boj kronan s pridobitvami 22. julija. Na akademiji so nastopili pionirji, solisti in recitatorji, borbene pesnil pa je zapel moški oktet mestnega kulturno-umetniškega društva. 22. julija popoldne je mestno KUD priredilo izlet k Muri, kjer se je odvila kratka spominska svečanost za ustreljenimi talci pri Smodiševem mlinu. Na prireditvi je sodelovala tudi godba na pihala, ob kateri so se kasneje Ljutomerčani prijetno razvedrili v senci zelenega gozdička ob Muri. OBČINSKI ODBOR OF V BUČKOVCIH je v čast zgodovinskega praznika slovenskega ljustva priredil svečano proslavo. Množica občanov je krenila v povorki z godbo na čelu izpred poslopja občinskega ljudskega odbora v prosvetni dom, kjer je frontovski voditelj tov. Filipič govoril o pridobitvah ljudske revolucije. Proslavo so poživile recitacije, dočim je bil prizor »Iz partizanskega življenja« dokaj slabo prikazan. Izstopali so le starejši igralci, vešči jezika in igralske spretnosti. Izgleda, da so se za nastop premalo pripravili. Po proslavi smo odšli v povorki na grob talcev, ki so bili ustreljeni marca 1945. leta. Pred okrašeno gomilo smo se z govorom, častnimi salvami in žalostinko spomnili na žrtve nacističnih klavcev. Pričakovati je, da bodo zamenjali leseni križ na grobu z dostojnim spomenikom. Za to naj bi poskrbela Zveza borcev v naši občini. Ustavili smo se tudi ob grobu partizana Frančka Belšaka, ki je v boju z gestapovci padel pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. Semkaj pa so leta 1945 prenesli tudi posmrtne ostanke talca Franca Županca iz Radoslavec. Tudi njegov grob smo obstopili in prisluhnili ganljivim besedam njegovega sovaščana. I. R. NA KOSTANJU SO PROSLAVILI DAN VSTAJE že v nedeljo, 20. julija. V jutranjih urah so pripadniki enot protiletalske zaščite uprizorili letalski napad, nato pa se Je ljudstvo zbralo v dvorani prosvetnega doma, kjer je v imenu občinskega komiteja Partije in ljudskega odbora spregovoril tovariš Romih. Omenil je žrtve in veličastne pridobitve — plod ljudske vstaje. Na proslavi je nastopilo tudi domače IZUD z deklamacijo, kratko enodejanko v verzih, mešani zbor pa je zapel nekaj borbenih pesmi. Prireditev je lepo uspela, a tudi udeležba ljudi je bila zadovoljiva. VIDEM OB ŠČAVNICI — Na predvečer Dneva vstaje so se v zadružnem domu zbrali člani Zveze borcev, gasilci, mladinci in ostalo občinstvo ter dostojno proslavili veliki praznik slovenskega ljudstva. Na akademiji so nastopili tamburaši z Rožičkega vrha, pevci s Stare gore, domača dramatska skupina pa je izvedla Manka Golarja »Partizanski prizor«. Materam z desetimi in več otroki so podelili pohvalna pisma in nagrade. Po prireditvi pa se je pod okriljem lovskega večera razvilo veselo ljudsko rajanje. TUDI V PROSENJAKOVCIH so dostojno proslavili Dan vstaje. Ob pol devetih zjutraj je bila kulturna prireditev v dvorani zadružnega doma v Prosenjakovcih. Prisostvovalo je okrog 150 občanov. Na Dan vstaje so Prosenjakovčani priredili tudi športni nastop. Mladinci so tekmovali v lahkoatletiki. Popoldne se je praznovanje nadaljevalo ob nogometni tekmi in kasneje s streljanjem na vaškem strelišču. Delo je počivalo ves dan; vsa prošenjakovska občina je bila v znaku praznovanja. V večernih urah se je razvilo veselo ljudsko rajanje. V CEZANJEVCIH so v počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda zažgali frontovci Cezanjevec na predvečer 22. julija mogočen kres, ki je bil viden daleč naokrog po Murskem polju. Do mače izobraževalno-umetniško društvo je izvedlo svečano akademijo z nastopom igralske skupine, govorom, deklamacijo in petjem. Po akademiji so se udeleženci proslave zvrstili v povorko na grob talcev, kjer se je svečanost nadaljevala in zaključila. MARŠAL TITO je govoril na velikem ljudskem zborovanju v Glini ob proslavi Dneva vstaje LR Hrvatske Nad 200.000 Hrvatov, Srbov in muslimanov iz Korduna, Banje in bližnjega dela Hrvatske je slavilo minulo nedeljo v Glini 11. obletnico Dneva vstaje ljudstva Hrvatske. Velike slavnosti se je udeležil tudi maršal Tito. Maršal Tito je prispel v Glino z vlakom preko Karlovca, skupaj s podpredsednikom zvezne vlade Aleksandrom Rankovičem, predsednikom vlade LR Hrvatske dr. Vladimirjem Bakaričem in drugimi gosti. Prihod maršala Tita je zbrana množica zborovalcev pozdravila z navdušenim vzklikanjem. Maršal Tito je pred zborovanjem pregledal častno četo, medtem ko so mogočno doneli topovski streli. Na tribuni so maršala Tita sprejeli predsednik Sabora LR Hrvatske Vicko Krstulovič s člani vlade LR Hrvatske, člani CK KPH in zastopniki armade. Prisotni so bili tudi člani delegacije belgijske socialistične stranke, ki so na obisku v Jugoslaviji. Ko je spregovoril maršal Tito, je val navdušenja dosegel višek. In tudi med govorom je množica zborovalcev pogosto in dolgo navdušeno vzklikala. Maršal Tito je govoril zbranemu ljudstvu o zgodovinskem pomenu naše ljudske revolucije, o njenih pridobitvah. omenil je tudi težave in voljo naših ljudi v izgradnji socialistične domovine, o zadružništvu, industrializaciji, o naših odnosih z ostalim svetom in poudaril, da moramo imeti vedno v mislih največjo pridobitev naše revolucije — bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. DOGODKI ZADNJIH DNI EGIPT IN PERZIJA SPET V OSPREDJU — tako bi lahko dejali ta teden. V resnici so se dogodki v teh deželah zvrstili drug za drugim s tako naglico, da so presenetili svetovno javnost, posebno še one, ki si ne belijo glave z »visoko« politiko. EGIPTOVSKI KRALJ FARUK se je odpovedal prestolu v korist svojemu sedemmesečnemu sinu in jo na lastni jahti skupno z ženo popihal v Italijo. Vendar posega ta nenadna odločitev globlje v preteklost. Vladi Siri paše je sledila vlada Hilali paše, s katerim se kralj Faruk ni mogel zediniti. Kralj je namreč hotel imenovati za vrhovnega poveljnika egiptovske armade enega od svojih sorodnikov in si pridobiti vpliv v vojski, Hilati paša pa se je potegoval za generala Nagib beja. Da bi preprečil Farukove nakane, je Nagib bej izvršil državni udar in zasedel z vojsko vsa ključna mesta v deželi. Hilali paša je odstopil in se s tem rešil nepričakovanih težav, kralj Faruk pa je v upanju, da s tem prikrije svoje težnje, imenoval za novega vladnega predsednika »neodvisnega« Ali Maher pašo. Nagib bej je v svojem proglasu egiptovskemu ljudstvu izjavil, da se bo boril proti korupciji v vojaški in civilni upravi. Zaveda se, da ga pri tem podpira ves mlajši častniški kader in večina preprostega ljudstva. S tem geslom je nastopil tudi Ali Maher paša. »Upornik« Nagib bej je tudi dejal, da se ne bo vmešaval v notranjo politiko, ker je to stvar vlade. Državni udar je izvršil samo z željo, da prepreči »izdajalcem njih namene«. Vendar pa kaže, da si je kot novi vrhovni poveljnik egiptovske vojske prisvojil nekatera pooblastila, ki jih je doslej imel samo kralj. Generalove izjave »o izdajalcih« pa niso izrečene kar tjavendan. Nanašajo se na kralja Faruka, njegove privilegirane dvorske svetnike in okolico ter na pokvarjene elemente, ki so se vgnezdili v vojski in civilni upravi. Kralju ni kazalo nič drugega, kakor da se odreče prestola. Kakor poročajo zahodni in egiptov. časniki, mu tudi kot bivšemu kralju ne bo sile. Poseduje namreč okrog 80.000 hektarjev zemlje, v tujih bankah pa ima naloženih do 20 milijonov egiptovskih funtov. Ljudstvo je spre- jelo njegov odhod z velikim veseljem. Slišijo se glasovi, da bi bilo treba njegovo imetje zapleniti. Toda, ker gre za deželo, kjer imajo besedo samo paše, t. j. fevdalno plemstvo, ljudstvo pa nobenih pravic, si je kaj takega pod sedanjimi pogoji težko zamisliti. PO KRVAVIH DEMONSTRACIJAH V TEHERANU, kjer je padlo več pristašev Nacionalne fronte, je prišel na oblast znova dr. Mosadik. Tudi Mosadik napoveduje borbo proti »izdajalcem in tujim agentom«. Dosedanjega vladnega predsednika Sultaneha, predstavnika veleposestniškega razreda, in njegove sodelavce je že vtaknil v ječo. Politični opazovalci sodijo, da bo morda prišlo do podobnih dogodkov kakor v Egiptu, t. j., da se bo prezijski šah odpovedal krone. S tem, da je imenoval svojega ščitenca Sultaneha za vladnega predsednika, je namreč kakor kralj Faruk pokazal željo, da si zagotovi svoj vpliv v vladi, pa tudi v vojski. Mosadik je naredil konec njegovim željam. Razen predsedniškega mesta je prevzel še resor obrambnega ministra, kar mu je svoj čas šah preprečil in ga tako prisilil, da je odstopil. KONGRES AMERIŠKIH DEMOKRATOV je po daljšem razpravljanju izbral za svojega kandidata na jesenskih predsedniških volitvah guvernerja Illinoisa Stevensona, ki se zavzema, kakor pokojni Roosevelt, za Združene narode in njihove osnovne cilje ter podpira Trumanovo sedanjo zunanjo in v glavnem tudi notranjo politiko. Po mnenju zahodnih krogov je ta izvolitev najboljša. Stevenson sicer doslej ni javno nastopal, pokazal pa je, da bo s svojo osebnostjo premostil nasprotja med severnimi in južnimi predstavniki na Kongresu ter tako preprečil, da bi stranka na jesenskih volitvah nastopila neenotna. Menijo tudi, da bodo južne države, ki so znane kot tradicionalni podpornik demokratske stranke, sedaj v manjši meri propagirale izvolitev republikanca Eisenhowerja za predsednika. KONČALA SE JE TUDI STAVKA AMERIŠKIH JEKLARJEV. Delodajalci so po nasvetu Trumana sprejeli delavske zahteve po zvišanju mezd, morali pa bodo tako sami, kakor tudi celotno ameriško gospodarstvo, prenašati težke posledice stavke. V času, ko je ameriška vojna industrija delovala s polno paro, so ugasnile Martinove peči, ukinjen je bil izvoz, mnoge industrijske panoge, ki so odvisne od izdelave jekla, pa so morale ustaviti delo. Škodo cenijo na okrog 4 milijarde dolarjev. Albanski in bolgarski kom- INFORMISTI so spet pričeli s provokacijami na naših mejah, ITALIJANSKA VLADA pa hoče z izjavami, da si želi razgovorov z Jugoslavijo, pridobiti simpatije onih krogov, ki doslej še niso spoznali dvoličnosti italijanske politike. SLOVENSKA PREDSTAVNIKA V TRŽAŠKEM OBČINSKEM svetu dr. Dekleva in dr. Agneletto sta obiskala vrhovnega poveljnika cone »A« in ga znova opozorila na zapostavljanje Slovencev in na njih zahteve. General je obljubil, da se stanje, kar zadeva Slovence, ne bo poslabšalo. Te izjave pa so zelo dvomljive, posebno sedaj, ko se je že prikazal v Trstu novi politični svetovalec, znani iredentist Diego de Castra, ki ga je sam gen. Winterton predstavil na posebnem sprejemu v ponedeljek zvečer. Imenovanje enega od najbolj strupenih sovražnikov Jugoslavije na ta položaj kaže, kaj se skriva za »željo italijanske vlade po ponovnih razgovorih z Jugoslavijo«. Delavci, člani sindikalnih organizacij! Nadaljujte dosedanje tekmovanje v delavskem upravljanju s tekm vanjem V ČAST VI. KONGRESU KPJ Množična pobuda naših delavcev se močno razvija v novih oblikah gospodarjenja v kolektivih in v vsestranskem vzgojnem, prosvetnem in družbenem delu sindikalnih organizacij. V času dosedanjega tekmovanja v delavskem upravljanju so nekateri naši kolektivi začeli uspešno upravljati svoja podjetja v novih gospodarskih pogojih. Zato pozivamo vse sindikalne organizacije k nadaljevanju tekmovanja delavskega upravljanja do VI. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. TEKMUJTE v političnem, vzgojnem in kulturnem delu v kolektivu; bodite povsod pobudniki v krepitvi novih organov ljudske oblasti in demokracije; TEKMUJTE v izpolnjevanju nalog, ki jih določa delovnim kolektivom družbeni plan; v izpolnjevanju družbenih nalog sindikalnih organizacij in delavskih svetov; TEKMUJTE v doslednem izpolnjevanju gospodarskih in upravnih dolžnosti, ki jih predpisuje gospodarska in delavska zakonodaja; v odkrivanju notranjih gospodarskih rezerv v podjetjih in ustanovah; tekmujte v udejstvovanju v delavskih in drugih kulturnih društvih. O uspehih tekmovanja obveščajte Okrajni svet sindikatov, ki bo ocenil v tekmovanju dosežene uspehe in ob Kongresu podelil zmagovalcem spominske diplome. Delavci, člani sindikalnih organizacij v Obmurju, pokažimo ponovno, kaj smo pripravljeni storiti za cilje Partije in delavskih sindikatov. To bo naš najlepši in največji dar Partiji, tovarišu Titu in delavskemu razredu. za VI. kongres KPJ Okrajni svet sindikatov M. Sobota PRED GOSPODARSKO RAZSTAVO V LJUTOMERU Ali obrtniki ne bodo razstavljali svojih izdelkov? Le dober mesec nas še loči od druge okrajne gospodarske razstave, ki bo od 24. avgusta do 7. septembra v Ljutomera, od prireditve, ki naj bi manifestirala napredek na vseh področjih družbenega dela v okraju. Že danes pa se lahko vprašamo: Ali bo po izbora in kakovosti razstavljenih predmetov nadkrilila prvo razstavo pred dvema letoma? Da je tako vprašanje umestno, nam dokazujejo mlačne priprave, še bolj pa nezanimanje posameznih razstaviljalcev, zlasti obrtnikov, ki so se predlani kosali za dober plasman med soudeleženci in nas presenetili s kakovostnimi izdelki za letošnjo gospodarsko prireditev. Bodi povedano, da je med prijavljenci le pičlo število privatnih obrtnikov, ki so do določenega roka obljubili svoje sodelovanje, čemu potem vzpodbudni sklepi, ki smo jih lahko slišali na zadnjih posvetovanjih obrtnikov? Imam vtis, da se je o razstavi mnogo govorilo, a da je od lepih besed ostalo bore malo dejanj. Zadnji čas je, da obrtniki sprevidijo svojo zamudo in pohite s pripravami, sledeč kolektivom kmetijskih zadrug in državnim posestvom, ki so letos zaprosili za neprimerno večje površine razstavnega prostora. Popolnoma prav je, da bo kmetijstvo dostojno zastopano na razstavi (po dosedanjih prijavah naj bi imelo prevladujoč položaj), vendar pa je istočasno pričakovati, da bo tudi obrtništvo dobilo tisto mesto, ki mu po vsej pravici pripada. Da pa se bo to zgodilo, ni le stvar razstavnega odbora, ki je nedvomno zainteresiran na množični udeležbi razstavljalcev, marveč predvsem obrtnikov, ki naj bi z množičnim sodelovanjem podprli prireditelja. Le tako bo mogoče govoriti o pravilnem razmerju udeležencev obeh panog na razstavišču. Ali bodo obrtniki dopustili, da bo njihov stan ostal v ozadju te tradicionalne prireditve? KULTURNI SPORED Kakor nam je že znano, bo v času razstave tudi Kulturni teden — nekaka revija dela kulturno-umetniških skupin, ki na področju ljutomerskega okraja opravljajo vzgojno poslanstvo med kmečkimi ljudmi. Na razstavnem prostora naj bi takrat nastopile najboljše dramatske skupine, godbe na pihala in pevski zbori. Zamisel prireditelja je povsem umestna, saj je naravnost potrebno, da se naši podeželski kulturniki spet predstavijo širšemu krogu svojih gledalcev in poslušalcev, vendar pa taka prireditev zahteva temeljitejše priprave. Napak bi seveda bilo, prezreti nekatera društva, ki so že povabila ocenjevalno komisijo in pred njo opravila zrelostni izpit za nastop na razstavnem prostora. Toda to še ni vse! Tekmovanje ni namenjeno zgolj Kulturnemu tednu, marveč naj bi bilo pobuda za izboljšanje ljudskoprosvetnega dela, tako v kakovostnem, kakor v količinskem smislu. Nastopi na kulturnem festivalu naj bi bili krona tekmovalnih prizadevanj naših društev. Prav zaradi tega odločilnega momenta bo treba še marsikaj storiti, da bo kulturni teden res dosegel svoj namen, t. j. da bo vsaj v skromnih obrisih prikazal veličino tradapolnega dela kulturnih skupin pri izobraževanju ljudstva. Želeti je, da se bo nastopajočim pridružila tudi ljutomerska dramatska skupina, ki je svojo udeležbo sicer obljubila že v začetku pretekle sezone. OSTALE PRIREDITVE Če pripišemo h gornjemu programu še ostale prireditve, n. pr. veliko razstavo plemenske živine, moto-dirke in letalski miting na Cvenu, velike kasaške in galopske dirke, ki jih bo priredil Klub za konjski šport itd., potem lahko trdimo, da gre za večjo prireditev, ki naj bi zadovoljila številne obiskovalce gospodarske razstave in ljubitelje naših prleških goric. Prav zaradi tega hvaležnega smotra je vredno opozoriti našo javnost na nekatere pomanjkljivosti, ki so lahko usodne za uspeh same prireditve, če se jih ne bomo ob pravem času znebili. Brez dvoma pa se bo treba na razstavo skrbneje pripravljati in poskrbeti za to, da bo na njej zastopan ves živelj, ne glede na to, v katerem sektorju ustvarja dobrine za naše ljudi. Le medsebojno tekmovanje bo dalo kakovostne izdelke, ki bodo na razstavnem prostoru privabili na stotine gledalcev in kupcev, hkrati pa povečali interes za sklepanje pogodb med razstavljalci in udeleženci razstave. Tudi ta novost govori v prid razstavljalcev kakovostnih izdelkov. Gostinci v Prekmurju so dobili novo Gostinsko zbornico Preteklo soboto so imeli gostinci v Murski Soboti ustanovni občni zbor nove Gostinske zbornice za celotno Prekmurje. Prvotno se je predvidelo, da bo nova zbornica združevala gostinstvo in trgovino, kar pa se je pozneje izkazalo kot nepraktično. Nova združena zbornica ne bi mogla hitro reševati tekočih problemov, zato se je pokazala potreba po samostojnih zbornicah. Udeležba na zbora ni bila zadovoljiva, kar je treba vsekakor grajati. Po izvolitvi novega odbora in po poročilu starega upravnega odbora se je med gostinci razvila živahna diskusija, ki pa je bila le enostransko usmerjena na davke, promet, članarino, veselice itd. Malo ali ničesar pa se ni govorilo o pomenu novo ustanovljene zbornice, iz česar je razvidno šibko zanimanje članov za društvena in stanovska vprašanja. Iz poročil poedinih članov (bivši lendavski okraj) bi sklepali, da gostilničarji ne sodelujejo v množičnih organizacijah, kar potem povzroča nesoglasja ob priliki veselic in dragih prireditev. Poedini gostilničarji pa še vedno ne razumejo pomena današnjega gostinstva ter imajo v vidu le prekomeren zaslužek, vse drago pa jim je deveta skrb. Nova obrtna zbornica bo Imela stalne stike s svojimi člani, kar bo krepilo organizacijo gostinske mreže. Ob zaključku zbora je bilo sprejetih več sklepov, katere bomo objavili v prihodnji številki. Zbor gostincev je pozdravil tudi predsednik gospodarskega sveta pri OLO M. Sobota tov. Benko, ki je nakazal v svojem govora nekaj perečih problemov v našem gostinstvu. SOBOTA. — Že pred tedni smo poročali o pionirskih počitniških kolonijah, v katerih si nabirajo moči za bodoče delo naši najmlajši. Pred dnevi pa je odšlo iz Sobote 14 prekmurskih otrok v pionirsko počitniško taborišče v Avstrijo. Želimo jim vesele počitnice. VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 31. JULIJA DO 7. AVGUSTA Okrog 4. avgusta mnogo dežja in hladno. V ostalem lepo vreme, zlasti po 4. avgustu. Ponovne, a le kratkotrajne padavine 7. ali 8. avgusta. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1. avgusta 1952 Za koga je bil NEPRIJETEN RAZGOVOR Cvenskih zadružnikov Pred kratkim so bivši viničarji — sedaj zadružniki kmečke delovne zadruge na Cvenu — povabili medse odbornika OLO tov. Franka in se z njim pogovorili o neznosnih razmerah, ki so v treh letih zadružništva zelo neugodno vplivale na življenje viničarskega življa v tej zadrugi. Treba je bilo dvigniti glas zoper one, ki pod pojmom »reorganizacije v zadružništvu« razumejo likvidacijo zadruge, ki se že »javno« veselijo trenutka, ko bodo spet privatno gospodarili. Zadnje čase so postali že kar predrzni: ogledujejo svoje bivše vinograde in strašijo viničarje, da bodo letos sami trgali grozdje, ne da bi jih vprašali, koliko zahtevajo za naporno delo pri obdelovanju goric. Posamezni vinogradniki celo računajo, da bodo odpravili viničarje z bornim plačilom, s slamo in koruzinjem. Skratka: sanjajo o zlatih časih, ko je bil viničar gospodar dela pri svojem kmetu, ne pa gospodar dobrin, ki jih je v potu svojega obraza pridelal na gospodarjevi zemlji. Te sanje pa spremljajo grožnje: »Viničar, če ne boš tako plesal, kakor bom jaz hotel, ti pokažem vrata iz stanovanja !« Ni težko uganiti, od kod naenkrat te grožnje? Bivši gospodarji bi radi prestrašili viničarje, ki vedo za njihove grehe in Škodljivo početje, in jim zavezali jezike. Toda, če so tako mislili, so se pač bridko zmotili, kajti VINIČARJI SO TOKRAT POVEDALI SVOJE. Če niso povabili na posvetovanje nobenega večjega kmeta, jim tega ne moremo zameriti. Kolikokrat pa so cvenski kmetje »konferirali«, ne da bi povabili bivše viničarje! Ker so jim takrat kratili pravico do soodločanja v zadružnih zadevah, so tokrat odločno izpovedali, da se ne pustijo izkoriščati, zavedajoč se podpore ljudske oblasti, ki jih bo s pravično zakonodajo znala zaščititi pred oderuhi. Zbrani viničarji so odločno zahtevali, da jim zadruga poplača vso delo, ki so ga v treh letih opravili v njeno korist. Ne morejo se sprijazniti s prakso nekaterih cvenskih zadružnikov, ki so ves Čas špekulirali in jim odjedali kruh. Vsak naj pokaže svoje račune! In pripovedovali so: »Ohišnice so nam dali na Cvenu. To je bila agrarna zemlja. Listje smo morali pošteno odslužiti, saj nam kmetje niso hoteli dati gnoja, s katerim bi pognojili zemljo na ohišnicah. Se več! Ko smo na drag način prišli do gnoja, so ga gospodarji zvozili v vinograde, ne da bi ga nam plačali. Lani so nam dali snetljivo žito, pomešano z grahorko. ALI SO RES BOLJŠE ZRNJE UPORABILI ZA SEME? Kaj malo jim verjamemo, ko pa vemo, da so najprej dali žito večjim kmetom. Začenši od predsednika Franca Kukola pa do zadnjega večjega kmeta — vsak je dobil 200 kg žita na osebo! Ko so si zrnje razdelili, je za nas viničarje in manjše kmete ostalo bore malo pridelka. Zato so nas »obdarili« z manjšimi količinami: za otroka so dali 50 do 80 kilogramov, za dela zmožnega zadružnika pa po 140 kg zrnja. No, kljub tej očitni razliki pa so upali godrnjati, da nimajo kruha, čeprav so imeli v miznicah vedno bel kruh, čeprav se je po dvoriščih drenjalo po 200 kokoši, v svinjakih po 14 do 20 svinj, čeprav so imeli mleka in kvasenic vedno na pretek...« Prav te žrtve pomanjkanja pa so viničarjem dajale bomo plačilo brez kakršnegakoli obračuna ali potrdila. Ko so lani sklicali zbor zadružnikov, so viničarje presenetili z dokaj čudnimi številkami. Tako je Karl Horvat, ki je v zadrugi zaslužil 24.890 din, dobil le 8 tisočakov, Avgust Slokan od zasluženih 21.000 din le 7000 din itd. Poborniki nepravičnega obračuna so se na vse kriplje opravičevali, češ da je tega kriva Narodna banka, ki je znižala vrednost delovnega dneva. Ko so se viničarji pozneje za stvar pozanimali na sedežu Narodne banke, so izvedeli, da je bila zadruga kaznovana zaradi tega, ker je dopustila, da so si posamezni zadružniki prisvajali pridelke in skupno imovino. Sele sedaj so viničarji doumeli, da so kmetje na račun njihovih plač poravnali dolgove. Potemtakem so bili kaznovani tudi tisti zadružniki, ki so garali in se potili v zadružnih vinogradih, medtem ko so nekateri cvenski kmetje za njihovim hrbtom špekulirali z zadružnimi pridelki. Ali je to pravilno? IN PRIMER 67-LETNE VINIČARKE MARIJE MAJCENOVE! Starka je imela dobro rejeno kravo, ki je tehtala 550 kg, a ni dajala teleta. Ženico so nagovorili, da je zamenjala to živinče z brejo kravo, ki je tehtala 472 kilogramov. Ko je krava stelila in je bilo tele godno za prodajo, sta prišla na njeno stanovanje zadružnika Franc Puconja in Stanko Slavič in ji s posredovanjem miličnika odvzela tele. Nad njunim početjem so se zgražali vsi pošteni zadružniki, zlasti Še zaradi tega, ker ju je podprl organ, ki bi moral starko zaščititi pred goljufijo. Zgodba pase je žalostno končala na sodišču, kjer uboga starka ni našla pravice, razočarana nad postopkom sodnika, ki ji n! pustil govoriti v obrambo svojih pravic, marveč ji je grozil z zaporom, če ne bo molčala. Majcenova je še danes užaljena in ne more pozabiti krivice, ki jo je doživela v zadrugi. TUDI V VINOGRADIH NI BILO NOBENE EVIDENCE Ko je napočil čas trgatve, so prišli urni Cvenarji, ki so poskrbeli, da je prišlo v zadružno prešo kaj malo grozdja. Lahko rečemo, da so tekmovali, kdo bo skril več grozdja v krompirišče in kdo bo zvečer več polnih košev odnesel na dom. Ne, nismo še pozabili na Jožefa Slaviča in Štefana Kuharja, ki sta pobrala grozdje na površini 0,32 ha, čeprav jima je zadruga odmerila samo 0,20 ha vinograda za ohišnico. Prav tako se še spominjam dogodka pri cvenski preši, ki je bila odprta noč in dan, tako da so si posamezniki lahko nemoteno privoščili sladke tekočine. Kako je zadružnik Vršič pazil na zadružni pridelek, dokazuje tudi obisk Rusovega Frančka, ki se je v nočnem času hotel polastiti zadružnega mošta. Da ne bi bilo v preši viničarja Horvata, bi se ponočnjak s polno posodo vrnil domov. Čeprav so viničarji želeli, da bi grozdje prešali v vinogradih in pridelek vskladiščili v ljutomerski vinarski zadrugi, so Cvenarji prezrli to zahtevo in si tako olajšali dostop do zadružnega pridelka. Viničarji celo ugotavljajo, da se je predsednik Kukol premalo brigal za vinograde, saj niso bile škropilnice nikdar v redu, ni bilo brent, ne drugega orodja, tako da so si ga morali viničarji izposojevali pri zasebnih vinogradnikih. Potem se ne smemo čuditi, če nobeno DELO NI BILO OB PRAVEM ČASU OPRAVLJENO. Tropine so hranili v neprimernih posodah. kjer so se pokvarile, namesto da bi jih pošteno razdelili med zadružnike, kakor to delajo v vinogradniških zadrugah. Pridelek v vinogradih so zavarovali šele po toči. Tako je nekoč prišel v gorice predsednik nadzornega odbora tov. Ferdo Magdič in, ko je videl, da je toča opustošila skoraj ves nastavek, je dal pridelek zavarovati ter je nekaj dni kasneje zahteval odškodnino, ki pa mu je zavarovalni zavod ni mogel izplačati. Tako so nekdaj znani vinogradniški strokovnjaki skrbeli za zadružne gorice. Ali se je potemtakem Še treba čuditi, če gre zadružno gospodarstvo na kant, prav po zaslugi posameznih cvenskih kmetov, ki so to hoteli doseči? Da si viničarji ne bodo več pustili kratiti svojih pravic, je povsem umljivo in na mestu. Njihovo zahtevo in iskreno željo, da se popravijo kričeče krivice, četudi za ceno javne obravnave pred ljudskim sodiščem, bo treba brez dvoma podpreti in dati zadoščenje pravici. To krat pa so dali vedeti svojim bivšim gospodarjem, da hočejo ostati zadružniki, toda le pod pogojem, da bo tudi v cvenski zadrugi zavladala enakoprav nost med zadružniki. Ne več objekt izkoriščanja, temveč enakopravni zadružniki hočejo postati! M. F. O MELIORACIJSKIH DELIH V PREKMURJU smo že poročali v našem tedniku v daljših in krajših sestavkih In kot se je v zadnjem času govorilo, da se bodo dela nadaljevala, lahko danes že poročamo o nadaljevanju teh del. Zaenkrat teče delo na vodnem razbremenilniku (kanalu) Ledava—Mura. V ponedeljek se je zbralo na deloviščih vzdolž kanala okrog 100 delavcev s krampi, lopatami in samokolnicami. Zaenkrat bo delalo pri teh delih okrog 200 delavcev — čim prispe Še ostalo, za delo potrebno orodje. Na sliki: dela na razbremenilniku Ledava—Mura. Ljutomerčani pred spomenikom Frana Miklošiča Preteklo nedeljo je bila na Miklošičevem trgu v Ljutomeru spominska slovesnost pred spomenikom velikega rojaka Frana Miklošiča, jezikoslovca in zaslužnega slovenskega moža Spomenik, ki so ga leta 1941 podrli okupatorji s pomočjo domačih hlapcev, je znova postavila mestna občina in bo odslej krasil obličje prleškega mesteca. Slovesnosti so se udeležili številni občani, sodelovali pa so; godba na pihala in moški pevski zbor mestnega kulturno-umetniškega društva ter tov Rožmanova, ki je recitirala Aškerčevo pesem »Mi vstajamo!« Ravnatelj gimnazije tov. Baukart je govoril o živ ljenju in snovanju velikega rojaka prisotni pa so se s trikratnim »Slava oddolžili njegovemu spominu. Predsednik mestne občine in ljudski poslanec tov. Pihlar je v imenu ljudskega odbora obljubil, da bo mestna občin budno varovala spomenik, ki naj opozarja pozne rodove na veliko kulturno preteklost slovenskega ljudstva. Beseda naših bralcev Še enkrat: KONKURENCA — KJE? V 29. Številki »Ljudskega glasa« mi je članek Lojzeta K. »Konkurenca — kje?« zvenel zelo čudno. Tudi Jaz sem abonent in se strinjam s kritiko navijanja cen v menzah, ker ponekod, kakor navaja pisec, te rastejo v nemogoče številke. Strinjam se tudi s tem, da si vsak poišče hrano tam, kjer jo bo dobil ceneje. Saj tudi vse druge stvari kupujemo tam, kjer jih dobimo ceneje, seveda če je tudi kakovost ceni primerna. Presenetil pa me je način kritike teh menz in gostinskih podjetij (hotela Prlek), ko pisec zaključuje s sklepom: »Nikoli več v roke take »socialistične konkurence, četudi za ceno očitkov, da podpiramo privatne pobude.« Le mimogrede naj omenim, da ne vem, kakšna razlika obstaja med »socialistično« in »nesocialistično« konkurenco v naših menzah. V gospodarstvu na splošno bi si to razliko razlagal edino s tem, da bi socialistična konkurenca temeljila na dobri kakovosti b l a ga, nesocialistična pa na špekulaciji, ko bi slabo blago ponujala potrošnikom za dobro. To je pa možno le tako dolgo, dokler potrošniki ne spoznajo prevare. Zato po mojem mnenju ne moreta obstajati dve ločeni konkurenci, najmanj pa v takem primeru, kot ga je navedel pisec. Bolj me zanima druga plat, namreč kako more pisec imenovati oskrbo v takih menzah in gostinskih podjetjih »socialistično« konkurenco. Smatral bi, da je mislil ravno nasprotno, saj je »socialistične« dal v narekovaj, če se ne bi bal očitkov, da podpira privatne pobude. To mi je dalo misliti, kakor verjetno tudi mnogim dobromislečim bralcem. Zaključek izzveni nekako tako, kot da bi bile privatne pobude boljše in za ljudi koristnejše od socialističnih obratov. Take dvoumne izjave pa hitro pograbijo tisti, ki zaradi svojih osebnih koristi ne odobravajo socialistične ureditve ali se celo proti njej borijo. Saj ti zelo radi vse napake in pomanjkljivosti posameznikov, Špekulantov in nasprotnikov socializma, ki so se vrinili v socialistična in družbena podjetja, naprtijo socializmu — čeprav smo Šele v prehodni dobi k socializmu. Kdo je potemtakem kriv draginje v menzah in gostinskih obratih? Po njihovem: socializem — to lahko dokažejo s trditvijo abonentov — saj privatna kuharica računa hrano mnogo ceneje. Strinjam se s kritiko, kot sem že omenil, vendar se je te treba lotiti z druge plati. Kritizirati je treba ne socialistični obrat, temveč nesocialistične ljudi, ki gospodarijo v takem obratu in ovajajo ali so že uvedli nesocialistične metode (v korist svojega žepa ali v korist kogar koli). Tega ni kriv socializem (niti v narekovajih, da ga ne bi kdo razlagal po svoje), temveč ljudje, ki jim je socializem tuf ali pa v svoji veliki gorečnosti za dobrobit svojega podjetja in njegovega delovnega kolektiva pozabljajo nanj. Socialistična načela ne dovoljujejo izkoriščanja. Zato je treba razkrinkati vsakogar, ki bi besedo socializem ali firmo s socialističnim imenom izrabljal v izkoriščevalske namene. Le tako bomo prikazovali ljudem socializem v pravi luči in se nam ne bo treba bati očitkov, če si bomo poiskali hrano in druge stvari kupovali tam, kjer bomo dobili ceneje. Jože P. Pišejo nam naši fantje, mornarji... Tovariš urednik! Z veseljem prebiramo »Ljudski glas« in vedno ga težko pričakujemo. Marsikaj nas zanima, kaj se dogaja v naši ožji domovini in še posebno smo veseli, če zasledimo v tedniku kako vest iz naših domačih vasi. V zadnjem času pa najvestneje zasledujemo poročila o pripravah za Prekmurski teden. Prepričani smo, da bo to res lepa manifestacija borbe delovnih ljudi Prekmurja za naš napredek in da bo v njem viden delež Prekmurja v skupni, veliki borbi vseh zavednih državljanov Jugoslavije za srečo svoje domovine. Se raje bi tudi mi sami sodelovali v vsem tem in se udeleževali tekmovanja med občinami in vasmi, kar pa seveda ne moremo. Zato pa prav lepo pozdravljamo vse, ki se pripravljajo za teden, posebno pa naše vrstnike, mladince, in želimo vsem obilo uspeha v prireditvah. O pripravah za teden in kasneje o uspehu Prekmurskega tedna pa objavite podrobnosti in slike, čakamo z veseljem! Borci-mornarji Horvat Štefan, Trnje, Krauthaker Alojz, Dokležovje, Katan Ivan, Črensovci, zdaj na Lastovem-Dalmacija. Dragi tovariši mornarji! Z veseljem smo prebrali Vaše pismo in prav radi Vam sporočamo: ne le za Prekmurski teden, tudi v bodoče se bomo potrudili čim vestneje zapisati vse, kar bodo storili naši delovni ljudje v veliki, skupni borbi vseh naših narodov, v borbi za dobrobit socialistične domovine — Jugoslavije. »Ljudski glas« uredništvo Malo več resnosti ne bi škodovalo V Ljutomeru so razmeroma pogoste prireditve vseh vrst. In reči je treba, da so večinoma vse dobro obiskane. S tem pa še ni rečeno, da so obiskovalci tudi vedno zadovoljni s tem, kar Jim nudi prireditev. Velik delež pri tem imajo seveda prireditelji sami; kolikor skrbneje pripravijo kak večer, toliko več je uspeha in zadovoljstva. Prav tega pa ne morem izreči za letošnjo akademijo v čast Dneva vstaje. Menim, da bi za ta dan prireditelji lahko priredili pestrejši spored — če se spomnim nekaterih akademij v Ljutomeru za naše državne praznike v preteklih letih. Na splošno drži pripomba da kakovost in pestrost na naših slavnostnih prireditvah ne doseza tiste višine, kakršno sicer čutimo, da bi jo lahko. Naj bo tako ali tako; resneje in temeljiteje bo treba vzeti v roke organizacijo takih prireditev. In še to: apaška igralska skupina je prišla na gostovanje v Ljutomer. V redu. Toda kje je ostala propaganda za to prireditev? Ali je morda kak drug vzrok, da so Apačani odšli tako klavrno iz Ljutomera in sploh niso mogli zadostiti namenu, ki jih je privedel iz Apač v Ljutomer? Ali je morda ljutomerska publika tako nehvaležna, ne mara prireditev: ali pa so tu še kaki drugi vzroki, ki se jim na kratko reče: pomanjkljiva organizacija. Malo več resnosti v pripravah ne bi škodovalo. Tako gostoljubje, kot so ga bili deležni Apačani (povabili so jih Ljutomerčani), gotovo ne more biti v čast prireditelju, niti ljutomerskim prebivalcem. LK Pismo iz Ključarovec POGLEJMO SI V OČI Na skrajni jugozapadni meji ljutomerskega okraja leži vas Ključarovci pri Ormožu, ki ima tudi svoje gasilsko društvo. Človeku, ki prvič vidi gasilski dom in orodje, se zdi, da tu domujejo vzorni gasilci. Ni mogoče trditi, da jih ni, vendar pa so se njihove vrste v zadnjem času silno zredčile. Po statistiki Je v društvo vpisanih 45 članov, od teh pa jih dela komaj ena desetina Prepričljiv dokaz tej trditvi so letošnje sektorske tekme, ki so končale brez udeležbe ključarovskih gasilcev. Zakaj? Nekateri nedelavni člani nas hočejo prepričati, da je v društvu nemogoče enotno nastopati zaradi trenja med člani, ki živijo na področju dveh okrajev (Ljutomer in Ptuj). Poglejmo, koliko resnice je v tem. Naše prostovoljno gasilstvo temelji na prostovoljnosti z edinstvenim hotenjem: reševati ljudsko imovino, ne glede na to, kje je ogrožena. Zato gasilci ne morejo in ne smejo biti nosilci teženj, ki Jih razpihujejo posamezniki; njihova pomoč mora priti do izraza povsod, kamor jih kliče gasilska dolžnost Za gasilce ne morejo biti meje med upravnimi enotami nikaka zapreka! Napredno prebivalstvo v Ključarovcih pa je mišljenja, da so mrtvilu v društvu krive razprtije med premožnejšimi in socialno šibkejšimi člani. To velja zlasti za upravni odbor društva, v katerem so večinoma veliki kmetje s 16 do 24 ha zemlje. Nismo sovražniki kmeta, v kolikor le-ta ni nasprotnik današnje ureditve, vendar pa smo dolžni odkrito se bojevati proti tistim, ki vodijo mačehovsko politiko napram revnejšim. Da navedemo samo en primer. Lani Je strela zažgala domačijo Alojza Meška, kmetiča s 63 ari zemlje, ki je oddaljena kakih 10 minut od gasilskega doma. Zaradi polzkega terena ni bilo mogoče dospeti z gasilskim avtom k požarišču. Dasiravno stoji gasilski dom med domačijami večjih kmetov ki imajo v hlevih po 2 ali 3 vprežne konje, niso mogli v najkrajšem času organizirati prevoza gasilskega orodja, temveč so se obotavljali tako dolgo, da bi jih skoraj prehitelo sosednje društvo s Pršetinec. Predsednik društva Franč Raušl se je izgovarjal da nima primernega voza, drugi je spet delal, da se mu konji plašijo v nevihti, nekdo na le celo izjavil: »Kaj bomo hodili gasit k siromaku, saj itak ničesar nima!« Ker so se ljudje nad tem negasilskim ponašanjem zgražali, so predsednik in njegovi somišljeniki zagnali pravcati hrup v društvu. Obdolžili so sekretarja društva Maksa Horvata, da je raznesel zanje neljubo resnico v javnost. Na vsakem koraku so ovirali njegovo delo da je naposled izročil sekretarske posle in izstopil iz društva. Avgust Raušl sin predsednika, mu je na nekem sestanku v obraz zabrusil: »Če si siromak, na levo krug in izgini!« Po tem sestanku so začeli hajko za novim sekretarjem. Premožnejši kmetje so postavili svojega kandidata Ivana Krabonjo, ki je zaradi lastnih koristi vstopil v društvo med okupacijo — torej namišljenega gasilca. Po osvododitvi se ni več udeleževal gasilskih vaj in sestankov in se tako sam izključil iz društva. Ko pa so mu vaški veljaki ponudili stolček sekretarja, se je znova ojunačil. Seveda je na občnem zboru klavrno propadel Skupina privilegirancev si je pred zborom hotela zagotoviti glasovalno večino, zato je pova bila v društvo več bogatinov, ki naj bi glasovali za Krabonjo. Samo iz družine predsednika Raušlna se je vpisalo v društvo pet članov, čeprav delata v gasilstvu le dva. Ta Raušl nov glasovalni stroj naj bi izsilil glasovanje za Krabonjo, čemur pa se je ob podpori zastopnika okrajne gasilske zveze uprla večina poštenih članov Na ponovnem sestanku so prav ti člani izvolili za sekretarja društva tov Ivana Rajha. Na občnem zboru »mobilizirani« gasilci so največ krivi, da se je v društvo vgnezdilo mrtvilo, saj zelo neredno obiskujejo društvene vaje in sestanke. Zaman se je trudil poveljnik Maks Meško, ko je vodil vaje za nastop na sektorskih tekmah! En dan pred nastopom je namreč čudežno »zbolela« predsed. hčerka Pepka Raušlnova Zaradi njene odsotnosti ni mogla nastopiti ženska desetina, dočim je moška desetina odpovedala zato, ker se je tik pred odhodom pokvaril društveni kamion(?). Besedo resnice nismo povedali zato, da bi koga obrekovali, temveč hočemo z njo obuditi zdravo kritiko nad pola vi. ki ovirajo ključarovsko gasilska društvo na poti natpredka Želimo, da bi tudi v tem društvu bodri. na gesta ljudskih gasilcev: »Na pomoč!« I. R POROKE - POROČNE DVORANE - IN ŠE KAJ Poroka je pomemben dogodek v življenju človeka, zato ga želi vsakdo obdržati v čim lepšem spominu. K temu ne prispeva le veselje do poročnih obredih doma ali v gostilni, temveč tudi svečanost samega obreda. Zato se ne smemo čuditi preveč, če nekateri ljudje bolj cenijo cerkveni obred kot pa na matičnem uradu, čeprav vedo, da jim nič ne da, niti nič ne koristi. Kateri človek se v lepi sobi ne počuti bolje ali prijetneje, kot v neurejeni, zanemarjeni? Katerega ne prevzamejo lepe dvorane gledališč, kinematografov itd.? Zato nikakor ne kaže zanemarjati ureditve naših poročnih dvoran. Pa poglejmo, če so naše poročne dvorane res take, da s svojo ureditvijo vplivajo na človeka ugodno, da se v njih iznebi občutka vsakdanjosti — navadne sobe ali pisarne. V soboškem okraju so zelo redke poročne dvorane, ki res tudi zaslužijo to ime. Če pride preprost Človek v poročno dvorano v Soboti, se v njej gotovo lepo, prijetno počuti Tako vsaj so povedali tudi nekateri novoporočenci. K poroki so prišli resno, nadvse svečano. Dokaj dobro imajo urejene poročne dvorane tudi v Lendavi, Šalovcih, Kuzmi in pri Gradu, čeprav se s soboško ne morejo primerjati. it Poglejmo še drugod. V nekaterih občinah — med njimi prednjačita Turnišče in Dobrovnik — se izgovarjajo, da ne morejo urediti poročnih dvoran, ker nimajo denarja za nakup raznih stvari Drugi pa spet da nimajo primernega prostora, kjer bi lahko uredili lepo poročno sobo Takih in podobnih izgo- vorov in ovir se najde brez števila. Vse pa bi se dalo odstraniti s malo truda in dobre volje. Saj za poročno sobo ni potrebna nobena ogromna dvorana, temveč le primerna, boljša soba, ki se da lepo prepleskati in urediti s preprosto, čisto opremo. Za tako ureditev pač ne morejo nastati neki velikanski stroški. Če se pa vrli poročni obred kar za pisalno mizo, v pisarni matičnega urada, potem res ni čudno, če pridejo ljudje k poroki opravljeni, kot so navajeni hoditi po raznih opravkih v domačo pisarno; priče pa večkrat ujamejo kar spotoma, da je zadoščeno formalnosti. Temu se ne smemo čuditi. Prej bi se morali čuditi, če ljudje ne bi storili tako, če vedo, da pridejo k poroki v tak neurejen prostor, če matični uradi z občinskimi odbori ne polagajo važnosti na to, da bi dvoranico primerno uredili, je težko pričakovati od ljudi več resnosti. Zato je važno: poročne dvorane urediti tako, da bodo res vredne svojega imena, pa se bodo tudi novoporočenci drugače pripravili na poroko. Z. ČE STE MORDA POZABILI, da je poteklo enaintrideset dni v mesecu juliju, vas na to opozarjamo. Nikar se ne Jezite! »Ljudski glas« mora poravnati svoje obveznosti v lastnem delokrogu in vsak petek priti do svojih bralcev, zato pa je potrebno, da tudi naročniki v redu izpolnjujejo svoje obveznosti do našega tednika. Torej, če ste res pozabili, naj ne bo zaman naše opozorilo: 1. avgust je pred vrati — poravnajte naročnino, storite to takoj, da boste zagotovili redno prihajanje lista v vašo hišo! Uprava Murska Sobota, 1. avgusta 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 PO PREKMURJU IH PRLEKIJI LENDAVA. — Ljudski pregovor pravi, da čez sedem let vse prav pride. Jože Perl a« vinogradniški čuvaj v lendavskih goricah, verjetno ni računal na to. V letih 1944 do 1945 je kot pripadnik okupatorske vojaške organizacije (Nemzetörök) vneto sodeloval pri aretacijah naših državljanov, ki so pobegnili iz madžarske vojske ali prisilnega dela in se skrivali pred okupatorjem. Žrtve njegove »zavednosti« so hotele to izdajalsko početje pozabiti, vendar pa Perša tega ni zaslužil. Tudi ljudska oblast je po osvoboditvi zatisnila oči, misleč, da bo Perša po osvoboditvi postal soliden državljan, kar pa se ni zgodilo. Perša je blatil ljudsko početje obsodilo na tri leta strogega zapora in omejitev državljanskih pravic za eno leto. PUCONCI — Organizacija Protiletalske zaščite opekarne v Puconcih šteje 33 članov. Pred dnevi so uspešno zaključili desetdnevni tečaj PLZ, ki ga je obiskovalo 8 članov delovnega ko- lektiva. Tečajniki so položili izpite s prav dobrim uspehom. * SOBOTA. — Dokaj časa že Sobota ni bila deležna take vzorne skrbi za ureditev, kot v zadnjih mesecih. Prebeljene zgradbe, urejevanje nasadov, koša rice za odpadke in v zadnjih dneh novi prometni znaki na križiščih in v nekaterih ulicah. Za to poslednje je bil res že čas. Prekmurski teden bo potemtakem našel Soboto v prijetni sliki. L. O. « IZ ROGAŠEVEC POROČAJO — Priprave za pohod partizanskih patrulj ob Dnevu vstaje in tekoče priprave za Prekmurski teden so precej razgibale društveno življenje v Rogaševcih. Pohvaliti je treba ne le številne udeležence pohoda iz našega kraja, temveč tudi sekcijo žena, ki je pripravila za udeležence pohoda kruh, vrtanke in 150 komadov Jajc. Pa tudi godba na pihala je vztrajala ob borcih. Godbeniki se pripravljajo za nastop 10. avgusta, ko bodo v Rogaševcih prireditve pred Prekmurskim tednom. Zelo agilni so v zadnjih dneh športniki, slabše pa kaže s kulturnim sporedom. K. A. ★ BUCKOVCI — V nedeljo, 20. julija so pri nas gostovali člani sindikalnega kultumo-umetniškega društva »Jože Lacko« iz Ptuja. Topot so nastopili: tamburaški zbor, orkester in godba na pihala. Poslušalci so navdušeno pozdravljali goste, zlasti še znana šaljivca Maruleka in Matjašeka, ki sta nam ustregla z domačim humorjem. Nekaterim mladim gledalcem bi priporočali, da se drugič bolj disciplinirano vedejo v dvorani in da ne motijo nastopajočih ter ostalih poslušalcev. Naj jim bodo Ptujčani za zgled pri kulturno-prosvetnem delu v domačem društvu. I. R * DA BI JIH VIDEU! Koga? Motarske zadružnike, ko so letos mlatili zadružno snopje, čeprav so lani vozili žito pod svoje skednje in mlatili na domačijah, so se letos dobro premislili:, »če skupaj delamo in žanjemo, zakaj tudi ne bi mlatili?« Imajo nove hleve, rabili bodo slamo. Da bi se izognili nepotrebnemu delu pr) prevažanju slame, so zvozili snopje pred hlev. Kar cela gora snopja je čakala na mlatiče! Par dni je brnela mlatilnica. Tri velike oslice slame poleg hleva dokazujejo, da so motarski zadružniki obračunali s starimi navadami pri mlačvi. Ali niso vredni pohvale in posnemanja? -ag- PROSENJAKOVCI — V nedeljo, 20. julija, so bile v Središču sektorske gasilske vaje. V vajah je sodelovalo 110 gasilcev iz območja občine Prosenjakovci. Tudi tovarišice so nastopile v vajah. Številni gledalci so opazovali vaje gasilcev in nastope z brizgalnami. Gasilska organizacija v prosenjakovski občini je dokaj delavna in njeni člani vlagajo veliko truda za strokovni razvoj, da bodo lahko vestno opravljali svoje naloge. ? CEZANJEVCI — Kljub zaposlenosti pri kmečkih delih se cezanjevški pionirji kulturno udejstvujejo. Zatekajo in sestajajo se v šoli, kjer imajo na razpolago oder. Tu vadijo igre, pojejo in telovadijo, igrajo na razne instrumente in šahirajo. Prejšnjo nedeljo so priredili akademijo, ker bi radi šli na izlet Starši in učiteljstvo jim bo željo uresničila S. A. Kako pa kaj v Razkrižju Na pobudo občinskega odbora Fronte so občani v zadnjem času krepko pljunili v roke in popravili občinske ceste, tudi tiste, ki so že od leta 1945 čakale na pridne prostovoljce. Popravili so nad 15 km cest in krajevnih poti. Najbolj so se pri delu odrezali vaščani Gibine in Veščice. Ljudski odbor je pomagal frontovcem s cevmi in drugimi komunikacijskimi napravami, ki so dobile svoje mesto v cestnem tlaku. Na zadnji seji pa je sklenil, da ne bo pozabil na posameznike, ki so tokrat pustili množico frontovcev na cedilu. Vaščani pa pomagajo tudi edinicam naše ljudske armade pri kopanju protitankovskih Jarkov v bližini Cezanjevec. NOV KORAK — SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA! Res je, da so Razkrižancl pred kratkim pokopali svojo kmečko delovno zadrugo, ki je bila zapisana žalostni usodi zaradi neurejenih notranjih razmer in nesoglasja med zadružniki. Likvidacijski odbor ima polne roke dela, saj mora izterjati dolgove in plačati neporavnane račune. Tako je med drugim ugotovil, da bivši zadružniki dolgujejo nad 180.000 din, izvzemši visoke vsote, ki jih je zadruga investirala v gradbena dela pri preurejevanju gospodarskih poslopij na domačijah posameznih zadružnikov. Dolg je nastal zaradi tega, ker niso zadružniki sproti plačevali prispevkov v razne sklade za izboljšanje zadružnega gospodarstva. Sedaj bodo dolgove dosledno izterjali in tako pridobljeni znesek naložili v blagajno splošne kmetijske zadruge. Da pa naprednim kmetom le ni vseeno, kako bodo v bodoče gospodarili, dokazujejo .živahne priprave za ustanovitev splošne .kmetijske zadruge. Ne morejo se namreč sprijazniti z zakulisnim pri šepetanjem nasprotnikov, ki za vogalom kujejo novo zaroto proti zadružništvu; hočejo oprati sramoto, ki je brez njihove krivde vrgla svojo senco na vse prebivalce v občini. Ne mine dan, da se ne bi oglasil na sedežu občine kakšen kmet in povprašal, kako daleč je še do ustanovitve zadruge. Na zadnjem zasedanju ljudskega odbora, ki je upošteval RAZPOLOŽENJE NAPREDNIH KMETOV, so se živahno razgovarjali o bodoči zadrugi in so naposled sestavili tudi zadružna pravila, v katerih so upoštevane razmere in gospodarski pogoji v občini Tudi & kmetovalci so se že posvetovali Najbolj se 6eveda navdušujejo za svojo trgovino, v kateri bodo lahko vnovčili svoje pridelke, zlasti sadje in zelenjar vo. V zadrugi bo lahko prišel do veljave tudi živinorejski odsek, saj imajo na Safarskem prostoren silos in novi hlev — objekta, v katerih bodo lahko živinorejci tvorno uresničevati svoje zamisli. Tudi strojni odsek bo s proizvodnimi sredstvi — traktorjem in ostalimi stroji — zbliževal kmetijske proizvajalce v celoto, jih približeval kolektivnemu gospodarjenju, da ne govorimo še o drugih proizvodnih odsekih, ki jih bo kazalo ustanoviti v tej zadrugi Ker bo v novi ustanovi ostalo tudi precej zemlje, mislijo seveda tudi na ekonomijo, kjer bodo prvenstveno zaposliti brezzemljaše in male posestnike. Skratka: na Razkrižju ni razlogov, ki bi govorili v prid nasprotnikov zadružništva, proti ustanovitvi splošne kmetijske zadruge. Ker se tega napredni kmetje dobro zavedajo, so se odločiti, da bodo ustanovili zadrugo in plačali članski delež, ki naj bi znašal 2000 din na člana. A kar je najvažnejše: izvoliti bo treba vodstvo, ki bo znalo izkoristiti ugodne pogoje za razcvit zadružnega gospodarstva, ki se bo že v začetku odločno spoprijelo z napakami preteklosti! IN OBČINA? Tudi s tem vprašanjem se na Razkrižju čedalje bolj resno srečavajo, saj so ugotovili, da je občinski ljudski odbor spričo slabega gospodarskega zaledja zapisan le životarjenja V občini imajo 4 manjša podjetja, ki dajejo le skromne dohodke v občinski proračun; glavni vir občinskih dohodkov pa je določeni delež dohodnine, ki jo plačajo davkoplačevalci. Samo s temi dohodki se bo občina težko vzdrževala, da ne govorimo o potrebah na področju ljudskega prosvetljevanja in socialnega skrbstva. V zadnjem času se je n. pr. priglasilo več strank, ki so upravičene dobivati podporo, mladina je zaprosila za pomoč pri gradnji športnega igrišča itd. Ljudski odbor, ki bi prosilcem rad pomagal, se je znašel pred težavami, ki jih bo le težko prebrodil. Zato so posamezniki izrazili mnenje, da bi bilo morda bolje, če bi se priključili ljutomerski občini. Vsekakor bo treba o tem vprašanju dobro premisliti in trezno odločiti. O tem — ali naj ostane na Razkrižju občina — pa bo brez dvoma izrekel zadnjo besedo ljudski odbor na bližnjem zasedanju, ko bo razpravljal o gospodarskem in finančnem položaju v občini. Važno pa je tudi to, kaj bodo rekli volivci! VSE PRIDE NA SVETLO... Tudi s početjem Nemet Viktorja, mlatilničarja iz Cikečke vasi v Prek-umrju, se je zgodilo tako. Sicer bi njemu bilo ljubše, da bi ostalo vse tako kot doslej: prikrito, v temi. To pa ni šlo v račune občinskim možem iz Prosenjakovec. Komisija Je 'ugotovila, da Nemet pri 11 kmetovalcih ni vnesel v mlatilniški dnevnik celih osem tisoč kilogramov zrnja! Lepa količina. Kaj je s tem mislil špekulantski mlatilničar, je vsakomur jasno. Verjetno bo razvoj dogodkov s to zadevo tudi njemu samemu dovolj »osvetlil«, da špekulantstvo ni najprimernejši posel za današnje čase. VESTI iz gasilskih organizacij LUKAVCI. Preteklo nedeljo bo bile pri nas gasilske tekme. Sodelovala so štiri društva, medtem ko se tri društva sektorskega tekmovanja niso udeležila. Nastopile so štiri moške in dve ženski desetini, ki so se pomerile v trodelnem napadu in prostih vajah. Prvo mesto si je priborila moška desetina PGD Ko-koriči s 308 točkami. Kakor je v svojem pozdravnem govoru povedal brigadni poveljnik tov. Blagovič, je uspeh tekmovanja zadovoljiv. Zato se bodo gasilci logarovskega sektorja neprestano izobraževali, saj ved6, da je strokovna sposobnost ključ do gasilskih uspehov. -osik- ★ RADOMERJE. Gasilskega tekmovanja, ki je bilo 13. julija v naši vasi, so se .udeležila vsa društva ljutomerskega področja. Tekmovali so v vseh disciplinah. Društva so se za nastop zelo dobro pripravila. V tovariškem boju Je zasedlo prvo mesto PGD Radomerje z žensko desetino. a LAHONCI. Pri množični udeležbi vaščanov so gasilci pršetinskega področja prirediti pregled letnega dela. Tekmovanja'se ni udeležilo društvo s Ključarovec pri Ormožu. Prvo mesto v tekmovanju si je priboril lanski prvak — PGD Ivanjkovci. * BRANOSLAVCI. Gasilska društva s področja Radoslavec so 13. julija priredila veliko slavje z letnim pregledom dela in tekmovalnim programom. Izostala so le društva od Male Nedelje in z Drakovec. Nastopajoča društva so pokazala potrebno udarnost in pripravljenost. Prvak področja je ženska desetina PGD Vogričevci. a MOTA. V naši vasi, Id jo po pravici imenujemo zibelko muropoljakega gasilstva, je bila ustanovljena prva muro-poljska gasilska zveza, in sicer v času, ko le-te niso imeli niti v Mariboru niti v Ljubljani. Organizator je bil pokojni gasilec Ivan Rajh iz Mote. Gasilska društva s področja Cven so v tem zgodovinskem kraju priredila sektorske vaje, ki so pod vodstvom poveljnika Franca Stiha zelo dobro uspele. To je bilo na Dan vstaje. Prvo mesto si je v tekmovanju priborilo društvo s Cvena. ★ RADENCI. V našem prleškem letovišču so se v nedeljo, 20. julija, zbrale gasilske skupine s področja Kapele. Popoldne Je sektorski poveljnik Ran-taša raportiral okrajnemu poveljniku, da bo nastopilo 225 članov in članic ter 20 pionirjev. Vaj se ni udeležilo društvo Mele-Sratovci. Tekmovanju je prisostvovalo disciplinirano občinstvo. Obveznim tekmam so sledile proste vaje s sekiricami, gasilci s Kapele pa so se predstavili s simbolično vajo, ki je zahtevala mnogo truda. Da je nastop v zadovoljstvo prisotnega občinstva uspel, je predvsem zasluga požrtvovalnega sektorskega poveljnika tov. Ran-taše. Po prireditvi Je spregovoril podpredsednik gasilske zveze tov. Arnuš, okrajni poveljnik tov. Blagovič pa Je razglasil rezultate tekmovanja. Na prvem mestu je društvo s Kapele, na drugo mesto pa se je plasiralo društvo z Janševega vrha. Zaslužni člani so prejeli značke kot priznanje za večletno delo v prostovoljnem gasilstvu. + RADGONA. Radgonski gasilci bodo v nedelja dne 3. avgusta slavili 70-let-nico društvenega obstoja. Tokrat bodo tudi obvezne vaje za društva radgonskega področja. V zvezi s tem gasilsko društvo Radgona opozarja vsa društva, da se bodo tekmovanja začela ob 6. tiri zjutraj. Nastopajoče enote naj bodo ob določenem času na svojih mestih na tekmovalnem prostoru. Vsa društva, ki bodo nastopila s prostimi vajami na republiškem festivalu, naj pošljejo na to tekmovanje vse v poštev prihajajoče desetine, ki se bodo popoldne pomerile v festivalskih vajah. Vajam bo prisostvoval tudi zastopnik republiške zveza -jb DROBNE OKROG PREKDORSREGA TEOM BOGAT ŠPORTNI SPORED V SOBOTI. — Tudi športniki bodo dali svoj delež v okviru prireditev Prekmurskega tedna. Posebno bogat in pester spored bo nudil Sobočanom športni dan — predvidoma v nedeljo, dne 31. avgusta. V jutranjih urah bo pohod športnikov po soboških ulicah, nadaljevale ga bodo kvalitetne plavalne tekme. Nogometni klub »Mura« pripravlja zanimivo nogometno srečanje na stadionu: reprezentanca Prekmurja proti kakemu vidnemu predstavniku zvezne nogometne lige. V odmoru nogometne tekme pa se do odvijalo tekmovanje v lahkoatletiki. * IZBRANE ENOTE GASILCEV bodo prav tako sodelovale v pohodu športnikov ob priliki športnega dneva. Obhod po mestnih uticah se bo zaključil pred Gasilskim domom v Soboti, k*er bodo gasilci prikazali nekaj vaj z brizgalnami, vaje s sekiricami, plezanje, reševanje in podobno. * PREKMURSKI SAHISTI pripravljajo medmoštvena tekmovanja v šahu. Tekmovale bodo sindikalne podružnice pa tudi nekatere občine bodo postavile svoja šahovska moštva. Nameravajo pa tudi — v kolikor se bo le dalo izvesti — prirediti šahovski dvoboj na 100 deskah med šahisti soboškega in ljutomerskega okraja. ^ RAZSTAVA PREKMURSKE KNJIŽEVNOSTI. — O raznih razstavah v dneh Prekmurskega tedna smo že poročali. Nismo pa še omenili zanimive razstave prekmurske književnosti, katera bo prav tako v okviru tedna. Razstava bo prikazala razvoj književnosti Prekmurja, od njenih prvih zarodkov pa vse do prekmurskih piscev naših let. * VESELO GLEDALIŠČE bo poživelo kak večer na veseličnem prostoru. Ze pred dvema letoma smo imeli v Soboti podobno predstavo tedaj »Pavlihovega gledališča«, ki pa sicer ni najbolje uspela. Upajmo, da bo »Veselo gledališče« v zabavnem sporedu Prekmurskega tedna bolje opravilo svojo nalogo. * TUDI OSTALE PRIREDITVE bodo dan za dnem prijetno barvale čas tedna. Tako se pripravljajo številni nastopi pevskih zborov, gostovanja igralskih družin, ljudskih godcev in plesnih skupin. Razstavni prostor bo povezan s prireditvenim, kjer bo poleg primerne postrežbe vsak večer še zanimiv in prijeten spored. * LETALSKI MITING. — Posebnost v tednu bo tudi letalski miting s poleti in akrobacijami, kar pripravljajo člani Aerokluba v Soboti. Sodelovali bodo tudi modelarji s tekmovanjem letalskih modelov, ki jih izdelujejo sami. Razstavljali bodo tudi svoje izdelke, za kar se že pridno pripravljajo. ★ SOBOŠKI MOTORISTI, člani Avto-moto kluba imajo že tradicijo z vsakoletnimi krožnimi motodirkami po soboških ulicah. Za Prekmurski teden pa bodo izvedli krožno motorno dirko $o Prekmurju. Prireditev, ki bo gotovo zanimiva. ★ TIŠINA. — Tudi občani Tišine se pripravljajo. V nedeljo, dne 10. avgusta, bodo priredili v Tišini občinski dan. Poleg kmetijske in živinorejske razstave se bodo dopoldne odvijale športne prireditve v izvedbi TVD Partizan Tišina. Pripravljajo tudi medmoštveni brzoturnir v šahu in tekmovanje oračev. Popoldne pa bo nastopil tudi 60-članski pevski zbor. Ves spored se bo odvijal v Tišini na prostoru pri zadružnem domu. Pa še neka) besed o tem kako je »zdravila« lahkoverne bolnike ciganka Rozalija Šarkezi iz Prekmurja. Vso njend »zdravništvo« so bile pijavke, ki jih je raznašala okrog in »predpisovala« lahkovemežem za glavobol in druge podobne bolezni. Morda jo bo spametovalo 10 dni ža-pora, da bo pustila svoje zdravilstvo in se lotila pametnejšega dela. In taki bolniki, kdaj se bodo spametovati še sami? * CE POSEŽE VMES TRGOVINSKA INŠPEKCIJA je že kaj narobe. Tudi mlatilničar Zbulj Iz Gradišča lahko pritrdi gornjemu reku. Letos si je nabavil mlatilnico, kar pa seveda ne gre brez denarja. Da pa le ne bi bilo »prehudo« zanj, je poleg merice v času mlačve zajemal še za mlatilnico kak zalogaj. Vse bi bilo v redu, če... Ce se ne bi vtaknila vmes trgovinska inšpekcija. Pa se je. Tako je njegovih poslov konec, neizogiben pa je za špe-kulantskega mlatilničarja pomenek s sodiščem. ★ IN CE PRIDE DO PRETEPA MED BOTRI Neverjetno na prvi pogled, a vendar resnično. Ponedeljkove birme je bil konec in botri — razgreti bolj kot birmanci — so se vračali domov. Verjetno jih je Se same mikalo birmanje in so to storili kar med seboj. Skupina botrov se je spoprijela z zaušnicami in podobnimi prijemi kar pred Nemčevo gostilno v Serdici. Prav nič jih ni motila prisotnost številnih gledalcev in njih lastnih »varovancev« — birmancev. V pretepu se je najbolje izkazal Jože Mikola iz Orinja, pobudnik tega botrskega spopada. In kaj naj mislijo o vsej zadevi in takih botrih otroci? Za tako »vzgojo« hvaležni gotovo ne morejo biti. ANTON VAUPOTIČ V ponedeljek, 21. julija, nas je za vedno zapustil ugledni Ljutomerčan — Anton Vaupotič. V zgodnjih jutranjih urah ga je našel njegov poznanec v veži stanovanja, kjer je visel na vrvi. Vzroki, ki pojasnjujejo njegovo prerano smrt, kažejo, da si je vzel življenje zaradi neznosnih razmer v družini. Na njegovo odločitev pa Je vplivala tudi živčna bolezen, ki mu je zadnje čase grenila življenje. Pokojnik je 40 let služboval v prostovoljnem gasilstvu kot požrtvovalni član in spoštovan voditelj ljutomerskega društva. Po osvoboditvi Je bil nekaj let poveljnik okrajne gasilske zveze in podpredsednik mestnega ljudskega odbora. Da je bilo njegovo ime poznano med rojaki naše Prlekije, dokazuje tudi njegov pogreb Na zadnji poti ga je spremljalo nad 200 gasilcev, ki so korakaTTrs^godbo na pihala, in dvakrat toliko ostalih, pogrebcev. Pred odprtim grobonu-so se od pokojnika poslovili zastopniki gasilstva, občinskega ljudskega odbora in njegovi ožji znanci. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 1. avgust« — LjuboSica, Fides; Sobota, 2. avgusta — Bojan, Porcijunku1*; NEDELJA. 3. avgusta — Lidija. Ponedeljek, 4. avgusta — Dominiki Torek, 5. avgusta — Ožbalt, Marija Sn.t Sreda, 6. avgusta — Vlasta, Sikati četrtek, 7. avgusta — Kajetan, Albert; Petek, 8. avgusta — Miran, Ciriak; Sobota« 9. avgusta — Janez, Roman; NEDELJA, 10. avgusta — Lovro, Lovrenc. Sonc« vzide v petek, dne 1. avgusta, ob 4.43, zaide ob 19.33; dolžina dneva 14.50. V nedeljo, dna 10. avgusta, vzide tone« ob 4.53, salde ob 19.20. Dolžina dneva 14.27. Giban)« luna — Siip dna 5. avguata ob 20.40 nri. SPOMINSKI DNEVIt Od 3. do 5. avguata 1942. leta ji bilo nad deset tisoč Nemcev v ofenzivi proti partiianom na območju Blegoša. 5. avguata 1895. leta ja umrl soustanovitelj znanstvenega socializma Friedrich Engels. Rojan }e bil 28. novembra 1820. 5. avguata 1941. lata ata at Jeseniška in Jelovška četa partizanov sdruiili v bataljon. 6. avguata 1941. leta fa bila ustanovljena XV. mafeviška partizanska brigada. 7. avguata 1945. leta je bilo v Beogradu Treti« zasedanje AVNOJ-a. 10. avgusta 1942. leta ao Nemci nadaljevali ofenzivo proti partizanom na Jelovici. Enote L in D. grape odredov ao sa spretno prebijale akozi sovražna obroč« in pri nekem Jurišu zaplenile dragoceni material s načrti« KINO KINO SOBOTA predvaja od 1. do 3. avgusta mehiški film: »BISER«, Od 5. do 7. avguata predvaja francosko filmsko komedijo: »MOLK JE ZLATO«. KINO LENDAVA predvaja od 2. do 3. avgusta ameriški film: »TEŽKA POT«. 5. avguata predvaja angleški film: »LESENI KONJ«. KINO LJUTOMER predvaja od 1. do 3. avgusta angleški umetniški film: »LADY HAMILTON« Od 6. do 7. avgusta predvaja ameriški umetniški film: »ZMAJEVO SEME«, I. del. V nedeljo, 3. avgusta vsi v Grad NA OBČINSKI PRAZNIK KULTURNI SPORED — ŠPORTNI NASTOPI — TEKMOVANJE — KINO TUDI PRIJETNE ZABAVE NE BO MANJKALO NESREČE, NEZGODE STARŠI, PAZITE NA OTROKE! V ponedeljek, 21. julija, se je pripetila nesreča na domačiji Rudolfa Zemljiča pri Treh Kraljih v Slov goricah. Domačini so tega dne mlatili pšenica Domača, 5 let stara hčerka se je neopazno približala transmisiji mlatilnice na živinski pogon. Po nesrečnem naključju jo je zgrabilo drogovje. Otroka so rešili tako, da so prerezali oblekco, ki je bila ovita okrog droga, in so ga z rešilnim avtom prepeljali v mariborsko bolnico. Ker ima deklica zlomljeni obe nogi in težje poškodbe na desni roki, je malo upanja, da bo še kdaj ozdravela. To Je že druga nesreča v zadnjih osmih dneh. Pred dnevi je vitel poškodoval nogo otroku Leopolda Rudolfa iz Ihove. Da ni nesreča zahtevala smrtne žrtve, gre zahvala gospodinji Ješovnikovi, ki je pravočasno ustavila vitel in tako rešila otroka. Starši, ne puščajte otrok brez nadzorstva! Bolje je, da se otrok jaka zaradi trme, kot pa da ga pohabi nesreča. -Jk- Nesreča v gozda. Pred dnevi se Je v gozdu pri Hrjakovščini ponesrečila Frančiška Dvanajščakova, kmečka hči iz Gibine v ljutomerskem okraju. Pri sečnji lesa Je dobila težje poškodbe na nogi. Čeprav Je opravljala delo v družbi svaka Petra Tomašeka, se le-ta ni mnogo zmenil za ponesrečenko. Sele na pobudo njenega očeta so jo prepeljali v soboško bolnico. Nezavarovana električna naprava. Pred dnevi so na Razkrižju žagali drva. Možakar, ki je upravljal stroj na električni pogon, ni poskrbel, da bi bile električne naprave primemo zavarovane. Zato se mu je malomarnost skorajda maščevala. Radovedni otroci so se približali napravi, ne da bi jih žagar pravočasno opazil. Sin Blaža Zanjkoviča se je dotaknil žice. Ta dotik bi bil skoraj usoden za življenji malčka; sreča je hotela, da je nastal kratek stik, ki je preprečil večjo nesrečo. Toda nesreča mladega Zanjkoviča ni ostala brez posledic: električni tok je pustil na njegovem telesu znake težjih opeklin. Ponesrečenec se je zdravil v soboški bolnici. Ali ne bi bilo prav, da bi žagarja zaradi njegove malomarnosti klicali na odgovornost ter ga kaznovali? Muhasta krava ga je ubila. Osemletni dečko iz družine Ivana Balažiča iz Bistrice je 22. julija gnal kravo na pašo. Ker se je bal, da bi mu živinče pobegnilo, je zadrgnil vrv okoli svojega telesa. Pred Herklinovo domačijo pa Je pes močno preplašil kravo, ki je zbezljala. Pastirček je zaradi močnega sunka padel na tla nakar ga je podivjana žival vlekla za sabo. Ponesrečenca, id je na kamnitih tleh dobil težje telesne poškodbe, so odpeljali v soboško bolnico, kjer je že naslednji dan umri. Stran 4 LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 1. avgusta 1952 PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Tristo plantavih no pisanih mačakov __________ ovi tjeden sen se te ali navoza na svojen neküretnern klopotalil Preklamotera sen skorok celi okraj, ka bi naberma nekaj novic za toto svojo pismo. Fstavlja sen se — to se zna — pofsodik tan, ge pride zmirom največ pametnih no veselih lüdi vküper, to se pravi, v oštarijah. Zveda sen dosta novega, čüdno pa je to, ka se süčejo fse moje novice pral za prat samo okolik želodca. Tak je najbrž! v redi, ven sen tüdi jas bolje vole, dere je fsega dobrega pun. — Na svoji dugi rajži sen si lehko samo malo dobrega prvošča, zato je bio fčista pametno, ka sen si duma obesa na ramo svoj stari kajir s klobasoj, krühon, česnekon no slatiniščakon žlahtne izabele tanotsot z domačih bregač okolik sühe Vujdrimlake. NAJPRLE SEN MALO VIDEM POVHNA. Zveda sen nič posebnega kak samo to, kak je etan hteja upravnik zadružne ekanunije spelati vodo z jihove pivnice. Ge indi so pivnice f toti süši že fčjsta sühe, tan pa dobil mokroto bar f šolje, či že ne v želodec. Dečko jo je fajn pogrünta: skopali bomo skorok. tri metre globoki no deset metrof dugi jarek pa prebili dva debela zida — te pa de voda že otekala f Ščavnico — či de štela, Te pa so stopili zadrüžniki fküper pa celo reč bole no fale napravili. Zaj je pivnica süha kak moja mlaka — dokič nede deža. Tisti upravnik tüdi nič ne pita, kumi naj bi dal v štunt nekše zaplejene jive — zadrüžniki lehko samo skimavlejo. To pa resen tüdi delajo. POTLAN SEN SE ZAGNA PRTA NEGOVI. Rat bi vida, kakša je te ali tan tista zdrüčena oštarija — zdrüčena pravin, ven je oštarjaš na tihen tüdi sabol, pa ie celo ženskega gsela ma. Pravi lastnik oštarije je zadrüga, oštarjašova žena ji vodi knige — te pa ma trojno knigovoctvo na skrbi. Kaj takšega najnč v Ameriki nimajo! — Dere sen prdrapa do tiste kuče, te sen še kumaj zveda, ka je nekša gospodarska inšpekcija že napravila kunec totemi toplšnemi zaslüžki, drgači bi si tan lehko prvošča mašinski ros prati no poštepani špricar. Zdaj pa sta me rešila lakote no žeje klobasa f kajiri no izabela. Negda pa je tan moglo biti jako fajn, dere so kakšemi preveč pridnemi pifci v oštariji slekli sükjo. f saboliji pa drügo napravili — fse za lepe peneze pa pot fimoj: Sleči-oblečil OT NEGOVE DO RADGONE ne je daleč, či si ge dober pecikl fkra pa bi jega rat hitro sprava kan indan. Jas sen svojo staro škrto precik dugo guna no le več riva, pret kak sen se te ali znajša v oštariji socialističnega štunta tan na Spodjen griesi. Pita sen kelnarco, kaj majo za jesti pa mi je rekla; sentviš. Ho, sen si misla, to pa de najbrž! nekaj tak fajnega, kak dere sen si enok za stare Jugoslavije tan v Marprugi kupa pr peki kolač krüha s celin gulašon notri pa še po vini je diša. Moj sentviš so najbrže še pekli, ven sen čaka najega frtal vüre, kelnarca pa se je metem pridno spomijala z nekšimi precik potjetnimi dedi. Dere sen te ali doba tisti dugi sentviš, sen vida, ka je to navadna žemla no dva tenka , falata klobase notri — dvakrat sen vgrizna pa je bija kunec. Zajaha sen znavi svojega železnega kuja pa otfrča prta slatinskin Radincom. Premišlava sen: Lücka beseda, domača žemla no malo klobase, ka ti ne naškodi, frtal vüre čakaja — fse fküper samo za dva kovača! Fal, nezarensko fal, še bole pa sitostno! — To ven, ka man totega sentviša zadosta za celo leto. Či je takši lücki sentviš fal, te je domača radinska slatina itak najfaleša. To sen vida, dere sen priklopota do slatinske zvirofčine. Keko lüdi van je tan fsakši den! Tak kako na sodni den pret nebeškin priklton! Keko posod vlačijo sobon: cekre, koše, slatinščake, vrče, pütre, püte, fse fele lagviče — celo polovjak je kota nekši ded drügin po nogačah! Pa kak se drengajo, prerivavlejo, süvlejo, bijejo, tučejo, pri ten pa cvilijo, kričijo, derejo, klejejo — samo ka bi prišli prle do preblažene slatine, kera tak mirno šümi s pipe za fsakšega... Človik bi misla, ka jo dobiš zabadaf — pa jo moreš tüdi platiti. Tan ti stoji nekši molki, inkasant jemi pravijo, pa pobira peneze za slatino fčista v redi. Samo to ne je v redi, ka nemre uprava poskrbeti za to, ka bi fsakši žedni küpec priša v redi na ret, ka bi bila tüdi tü, kak se pravi, nekša dis-ci-pli-na. — Jas pa, žeden, kak sen že znavi bija, no die-ci-pli-ni-ran, ven sen bija negda soldak — sen obrna svoj potač dol prta Domajnkovici. Tan sen si na ostajnk izabele f slatinlčaki natoča jeno vodo, to se pravi, z jenega slatinskega stüdenca, se pošteno no bres praske napija fal špricara, potlan pa sen se spüsta prta zaspanemi Lotmerki. MET POTON ME JE DOJŠA nekši mlajši človik te pa sma si malo pajdašila. Prava mi je, ka majo f kolodvorski restaraciji še precik dobro vino, samo ka ga točijo bole za znance f kühji, pr šanki pa dobiš slapšo za glihno ceno. Pokaza mi je tüdi novo kopališče — že štrto, kerega majo Lotmeržani po vojski. Prvega na Globetki so poherbali ot stare Jugoslavije, pa ne je blo dobro, zato so ga podrli. Za drügo je buldožer skopa blüzik Ščavnice veko jamo — tan je zaj gosiji paradiž. Tretjega so napravili na sami Ščavnici, pa je bija nadni san mlaj. Zaj pa so šli s kopališčon nazaj na Globetko, fse lepo no za veke peneze napravili — vode pa je še čehon samo do popka. Mislin, ka se je stara Globetka svadila no klübüvle, ven so jo prevzetni Lotmeržani zapustili, dere so negda fsega vraga regutirali, kanalizirali, akvaducirali, buldožirali no teracirali — fse samo z gopcom. F PRVI LOTMERŠKI OŠTARIJI sen si privošča precik dobro staro vino, samo za srmaka je predrago — 150 dinarof liter! V ten je Lotmerk gvišno dosega ne samo okrajni akort! V drugi so pre den ali dva točili vredi vino za sto dinarof, potlan pa se je kres noč sprevrglo v nekšega medžimurskega kiselaka tan negi ot Sv. Jürja na bregi. Neki pravijo, ka straši po naših oštarijskih pivnicah düh nekšega starega Arnečeka, kerl je pre pet leti vičija Lotmeržane slabo vino piti. Či pa maš zadosta penez za butelko, küpi si jo f trgovini pr Miklošiči. Lehko jo sprazniš že na štengah ali na potstiji, najbole pa na dvori — tan si smeš tüdi zapopevati ... Či Lotmeržani tak lepo skrbijo za vino, se ne smel čüditi, ka majo tüdi vinsko posodo v redi. Le pogledni tan na dvor, ge je bla prle vinska trgovina Vino! Tan ti že več mescof süšijo no močijo küp lagvof z obmürskih Bunčan — eni so že bres obročof, fsi pa kak stara rešeta ... Tüdi za lačne lüdi je priskrbleno. Či maš polek praznega želoca še slabe zobe, ti postrežejo s prato z dobro obležane, že starovične teletine — fse za dobre peneze. CENE PA SO V LOTMERKI RESEN ČUDNA REČ. Za ribe f škatlah — jas jih ne zmorem — platiš stotak, v Marprugi ti jih ponüjajo za polovico pa še maje. Krompir si nosijo neki tüdi ot tan, či se glih ta zapelajo. Či maš srečo, ga küpiš tüdi tü za 20 dinarof pret dverami štacüna, notri je že za 10 dinarof dražeši. S slatino se lehko naleješ za 16, 20 ali celo 28 dinarof, kakšo maš pač srečo ali pa nos. Črni krüh je v Radgoni lepši kak v Lotmerki sredi »bogatega žitorodnega« Mürskega pola. či pa se češ obesiti, sl lehko zbereš v dveh štacünih fčista glühne klopke špagovine za 70 ali 145 dinarof... Tüdi živina je tolik najbrže bole čuntava kak ge indi, ven dobiš čunte v samem mesi — kak lepo tl ga obrnejo, ka jih ne vidiš! — te pa še ekstra, to se pravi polek. Či pa zavolo toga kaj mrgočeš, ti reče mesar, ka un pre čunt ne dela. Rat bi vida, kak bi bio te, če bi jih še delati znal Zaj pa moren hejati s totin svojin že predugin oštarijsko-želočnin pismom, drgači de me tista gospodarska inšpekcija, kera se je najbrž! negi met Negovo no Lotmerkom zgübla, začela spitavati, ge sen te ali fse tote reči vida. čüja ali zvoha. Toga pa se jako boji Vaš vüjec Balaš. ŠPORT Tretja tekma in tretja zmaga JUGOSLAVIJA : DANSKA 5:3 (3:0) Tudi tretje zmage si naši nogometaši niso tako poceni priborili. Enajstorica Dancev je nudila našemu moštvu vseskozi močan odpor in bila v drugem polčasu celo enakovredna. Prvi uspeh je naše moštvo doseglo že v 19. minuti, ko je Čajkovski z zelo lepim strelom ukanil nasprotnikovega vratarja. Ta začetni neuspeh Dancev nikakor, ni zmedel in se je morala obramba Jugoslavije pošteno truditi, da je ostala mreža nedotaknjena. V 30. minuti je dobil žogo Vukas, se prebil skozi dva igralca, ter jo podal Ognjanovu, ki jo je s glavo poslal v mrežo. Tri minute pred koncem prvega polčasa je zopet prejel žogo Vukas in s strelom po zemlji tretjič zatresel mrežo nasprotniku. Drugi polčas igre je rahlo rosilo, kar je nekoliko oviralo igro. Dancem je uspelo iz gneče pred našimi vrati doseči prvi gol. Četrti gol je dosegel Bobek z glavo, ko je spremenil smer žoge, katero je streljal Crnkovič. Danci kljub temu niso popustili, igrali so hitro ter startali na vsako žogo. Vendar je v 36. minuti uspelo Zebecu, da je petič zatresel mrežo. Ko je že izgledalo, da bodo Danci visoko poraženi, so v zadnjih petih minutah igre dosegli dva gola in tako znižali rezultat. Našemu moštvu se je poznalo, da so igralci precej utrujeni, kar tudi ni nič čudnega, saj so imeli za sabo že dve zelo ostri in naporni tekmi. Po tej zmagi se je Jugoslavija uvrstila v polfinale olimpijskega nogometnega furnirja. Žrebanje parov za polfinalno tekmovanje je odločilo za nasprotnika Jugoslaviji moštvo Nemčije. JUGOSLAVIJA—ZAHODNA NEMČIJA 3:1 (3:1) Polfinalna tekma proti reprezentanci Zahodne Nemčije se je končala z zasluženo zmago Jugoslavije 3:1 (3:1). V prvem polčasu je naše moštvo pokazalo zopet pravo ekshibicijsko igro in popolnoma nadvladalo nasprotnika, vendar ni uspelo dati še več golov. V drugem polčasu pa so bili naši igralci skoraj ves čas v obrambi, vendar Nemcem ni uspelo zaradi dobre igre vratarje Beare rezultata spremeniti v svojo korist. Sodil je finski sodnik Karmi. Finalno tekmo bo igrala naša reprezentanca v soboto z reprezentanco Madžarske. Pokalna nogometna tekma ŽELEZNIČAR : MURA 6:5 (3:4) Na stadionu Branika v Mariboru je bila v nedeljo odigrana nogometna tekma za jugoslovanski nogometni pokal med domačim Železničarjem in Muro. Čeprav je bilo moštvo Mure popolnoma enakovreden nasprotnik in so imeli napadalci Mure več prilik za dosego gola, so tekmo izgubili. že v prvem delu igre je moštvo Mure doseglo štiri gole in je prvi del igre odločilo v svojo korist. V nadaljevanju so dopustili, da je napadalna vrsta železničarja izenačila in končno dosegla le zmagoslavni gol. V moštvu Železničarja te je odlikovala ožja obramba, dočim je napadalna vrsta zaigrala precej medlo. V moštvu Mure je v glavnem zadovljila napadalna in deloma krilska vrsta. Ožja obramba je naredila več nepotrebnih napak, kar so pa spretno izkoristili napadalci nasprotnika. Moštvi sta bili disciplinirani, tako da sodnik Božičev ni imel posebnega dela. Igri je prisostvovalo okrog 1200 gledalcev. PODZVEZNA LIGA ALUMINIJ (STRNIŠČE) : RAKIČAN 4:2 V prvenstveni nogometni tekmi mariborske podzveze, ki je bila odigrana na igrišču NK Mure med Aluminijem in Rakičanom, so pospravili obe točki gostje in to zasluženo. Moštvo Rakičana je slabo začelo, čeprav so se poedinci trudili. Sele, ko so gostje zabili že četrti gol, je dosegla napadalna vrsta Rakičana dva zaporedna gola, za več ni bilo časa, kajti sodnik je naznanil s žvižgom konec igre. Tekmi je prisostvovalo okrog 300 gledalcev. Moštvi sta bili disciplinirani in sodnik Kukanja, ki je vodil zelo dobro igro, ni imel težkega dela. Športne vesti iz Ljutomera Tudi ljutomerski fantje z zelenega polja so proslavili zgodovinsko obletnico vseljudske vstaje v Sloveniji. Tega dne so se pomerili z gostujočo enajstorico iz Štrigove ter jo prepričljivo premagali 10:2. Ko so Štrigovčani slavili praznik vstaje hrvatskega naroda, so jim Ljutomerčani vrnili obisk. Prijateljska nogometna tekma na štrigovskem igrišču se je. končala neodločno 4:4 (3:2 za Ljutomer). ZMAGOVALCI V TEKMOVANJU Zadnja nogometna tekma za prvenstvo v obmurskem okrožju, ki je bila odigrana v Čentibi med domačim klubom Mladost in enajstorico SNK Ljutomer, se je končala z rezultatom 3:3 (3:1). V prihodnjih dneh se bodo Ljutomerčani kot zmagovalci v tekmovanju za prvenstvo v obmurskem okrožju pomerili z nasprotnikoma. prvakoma celjskega in mariborskega okrožja. Našim fantom želimo, da bi se vrnili kot zmagovalci teh srečanj, ki bodo odločila, kdo izmed nastopajočih bo lahko vstopil v ligo moštev mariborske podzveze. Stroga kazen za prestopek zoper amaterstvo Amatersko razsodišče pri Zvezi športov Slovenije je pred kratkim razpravljalo o prestopku, ki so ga zagrešili Norčič Ludvik, bivši igralec NK Mure, in člana upravnega odbora NK Korotana iz Kranja. Norčič Ludvik je bil od uprave NK Mure zaradi nediscipline kaznovan s šestmesečno prepovedjo nastopanja na tekmah in izključitvijo iz NK Mure. Kmalu za tem pa je bil sklenjen med njim in upravo NK Korotana dogovor, po katerem je Norčič pristopil v NK Korotan. Zato, da bi po prestani kazni Igral za NK Korotan, je prejemal dva meseca hrano in stanovanje na stroške NK Korotana. Člana upravnega odbora Korotana, ki sta vedela, da Norčič prejema na račun igranja nogometa materialne ugodnosti, sta se tako skupno s Norčičem znašla pred amaterskim razsodiščem. Amatersko razsodišče pri Zvezi športov Slovenije je ugotovilo, da so vsi trije krivi in odgovorni za izvršeni prestopek zoper amaterstvo, in izreklo temu primerno kasen. Norčič Ludvik je kaznovan na prepoved nastopanja na tekmovanjih za 2 leti, člana upravnega odbora NK Korotan pa vsak na 3 mesece prepovedi opravljanja funkcij v športnih organizacijah. Vsekakor je kazen ostra, vendar pa je ravno ta razprava pokazala, da to ni pravi primer, ko so poedinci poskušali na račun svojih športnih sposobnosti izkoriščati skupnost. Predvsem v nogometnih klubih, kjer so se izkazali tudi nekateri člani upravnih odborov, ki so »trgovali« s posameznimi igralci. Navedeni primer je resen opomin vsem, ki bi še poskušali s takimi in sličnimi »trgovanji«. MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. PRODAM POSESTVO pri mali Nedelji v ljutomerskem okraju. Informacije: Lipša Frančiška, Maribor, Trg Svobode 3. Ali poznate lepote Prekmurja? Ravnina ob Muri ima svoj poseben čar. Valovanje cvetočih žit v pomladnem vetru je podobno nemirnemu rumenozelenemu morju, ob robovih dolgih njiv pa se vsipava z vej belo, opojno dehteče cvetje akcij. In borovi gozdovi Goričke! Čudovito pesem pojo v svojih vrhovih. In vasice med cvetočimi, zdaj v poletju zorečimi sadovnjaki! Koliko lepote je v vsem tem! Na sliki: ravenska polja. ͵͵PREKMURSKI TEDEN´´ MURSKA SOBOTA od 24. VIII. do 7. IX. 1952 — Vabi že sedal ,,TAJNI DOKUMENTI O ODNOSIH VATIKANA IN USTAŠKE NDH“ Nedavno je izšla v založbi Društva novinarjev Hrvatske knjiga »Tajni dokumenti o odnosih Vatikana in ustaško NDH«. Iz te z važnimi dokumenti opremljene knjige nekaj zgodovinskih dejstev, ki kažejo sovražno politiko Vatikana do jugoslovanskih narodov in njegovo veliko odgovornost za ustaške zločine. Papež Pij X. je bil leta 1950 razglašen za blaženega. V dekretu o tej razglasitvi je rečeno: »V začetku evropske vojne, ki jo je hotel z vsemi sredstvi onemogočiti, je zlomljen od bolesti bolj, kakor od let, potem, ko je sprejel svete zakramente, dal dušo Bogu 20. avgusta 1914«. Kdo je ta »blaženi«, ki je umrl »zlomljen od bolesti« zaradi začetka prve svetovne vojne, ki jo je hotel z, vsemi sredstvi preprečiti? To je človek, ki je v zadnjih desetletjih še posebno zaostril protijugoslovansko politiko Vatikana. Bil je papež Trojne zveze Avstro Ogrske, Nemčije in Italije, ki ga je Avstro-Ogrska s svojim vetom spravila na papeški prestol in ki je v Avstro-Ogrski videl katoliško pregrado proti vzhodnemu pravoslavju. Že ko je bila Avstro-Ogrska na robu propada, jo je skušal reševati, hkrati pa je z vsemi silami delal za to, da bi Slovenci in Hrvatje pod Avstro-Ogrsko ne prišli do svoje svobode. Njegova zasluga je tudi forsiranje pravega ultramontanske-ga klerikalizma na Hrvaškem, ki je bil orožje avstrijskega in ogrskega za-sužnjevanja Hrvatov. Prav iz tega klerikalizma je pozneje vzraslo tudi ustaštvo. »Blaženi« Pij X., velik sovražnik Slovanov, je hujskal Avstrijo, naj napade Srbijo. Avstro-ogrski poslanik v Vatikanu piše 24. julija 1914: ».. Njegova svetost je večkrat izrazila svoje obžalovanje, ker je Avstro-Ogrska izpustila iz rok možnost, da kaznuje svojega nevarnega donavskega soseda (Srbijo)...« 26. julija 1914 piše avstro-ogrski poslanik: »Papež odobrava ostro nastopanje Avstrije proti Srbiji.« In kaj piše o tem »blaženem« Sforza: »Izmišljotina je, da je papež Pij X. umrl od bolesti. Meni je zaupal njegov zdravnik Macchiafava — moj kolega iz senata — da je bolezen, od katere je papež umrl, že davno spodjedala življenje starcu in da je preutrujenost zadnjih zasedanj lahko samo pospešila katastrofo, za katero je Macchiafava že prej ugotovil, da je neizbežna in da bo hitro nastopila.« To je popolnoma v stilu vatikanskega jezuitizma. Papež, hujskač na vojno proti Srbiji, postane važen zato, ker je »z vsemi sredstvi hotel onemogočiti evropsko vojno«. Tedanji nadškofi in škofi Bauer, Jeglič in Stadler pa so zvesto sledili njegovemu zgledu, prirejali so vojnohujskaške govore in blagoslavljali čete za pohod proti Srbiji. Pod vplivom nadškofa Stadtlerja so bili v Bosni in Hercegovini prirejeni pravcati pogromi proti Srbom. Temelji Avstro-Ogrske so bili omajani. Že ko je Jugoslavija nastala, je vodil Vatikan politiko nekake slovenske in hrvatske neodvisnosti v republikanski formi. Kardinal Gasparri, vatikanski državni tajnik, je dajal o tem izjave listu »Petit Parisien«. Vatikanske nakane niso uspele in papež Šele 6. novembra 1919., torej leto dni po ustano- vitvi, prizna Jugoslavijo. Toda politika Vatikana proti jugoslovanskim narodom se nadaljuje. Vatikan potom svojega glasila »Osservatore Romano« hrabri italijanske imperialiste Orlanda in Sonnina in poziva Wilsona, naj pritisne Jugoslavijo. Z vsemi sredstvi podpira italijanske težnje po osvoboditvi Dalmacije in stoji pozneje na čelu denacionalizatarske politike v Julijski krajini. Skozi vso zgodovino stare Jugoslavije se vleče rdeča nit vatikanske politike, ki stremi najprej za njenim onemogočenjem, pozneje pa za njenim razbitjem. Med obema vojnama Vatikan nadaljuje s krepitvijo klerikalizma na Hrvatskem. V svojih težnjah po razbitju Jugoslavije ubira skupna pota z italijanskim fašizmom. Že leta 1925 podeli papež Pij XI.- blagoslov romarjem iz Hrvatske, kot blagoslov akcije za rušenje Jugoslavije. V sami Hrvatski pa postanejo duhovniki prav kmalu bistveno jedro in osrednji vodilni kader ustaštva. Po marseillskem atentatu, ki ga je tu inspiriral italijanski fašizem, postane Pavelič gost vatikanskih ustanov. Od takrat datirajo tudi tesne zveze med Paveličem in Vatikanom. Zločinec Pavelič je leta 1937 v Rimu izdal knjigo »Strahote zablod«, v kateri piše, da Hrvatje ne morejo ostati v državi, ki teži za tem, da »spremeni tisočletno orientacijo hrvaških katolikov in da prekine pradavne zveze Hrvatov s Sveto stolico« ... Medtem ko Mussolini pripravlja načrt o razbijanju Jugoslavije, načrt, ki se v bistvu ujema z načrti Vatikana, pa papež leta 1939 podeljuje blagoslov romarjem iz Hrvatske, ki so ustaško orientirani in ki so mu prinesli pismo »predstavnikov ljudstva«, v katerem govore o težnji Hrvatske po neodvisnosti in vdanosti Vatikanu. To je le nekaj drobcev iz vatikanske politike proti Jugoslaviji med obema vojnama, politike, ki jo je začrtal že papež Leon XIII., ki je označil Hrvatsko kot predzidje krščanstva. To politiko je mogoče označiti tudi s težnjo Vatikana po ustanovitvi nekake katoliške države, ki bi bila seveda orožje v njegovih rokah. Zato že papež Pij X. govori o Srbiji kot »kužni bolezni, ki po malem razjeda avstro ogrsko monarhijo.« Zato hoče Vatikan razbitje Jugoslavije in zato tudi napiše Stepinac v svoj dnevnik: »Če bi imeli večjo svobodo in dovolj delavcev (duhovnikov), bi bila Srbija v dvajsetih letih katoliška.« V vsej gonji proti Jugoslaviji preveva Vatikan močna protijugoslovanska mržnja, prežeta z verskim motivom. Stepinčev zapisek v dnevniku pa je toliko bolj zanimiv zaradi množičnega prekrščevanja in ubijanja pravoslavnih v NDH. Vatikansko politiko je na Hrvatskem uresničeval katoliški kler. Ne samo, da so bili katoliški duhovniki jedro ustaškega gibanja, marveč je tudi katoliški tisk zvesto služil istim namenom. Službeni organ zagrebške nadškofije »Katoliški list« je še pred napadom na Jugoslavijo poveličeval Hitlerjevo delo »Mein Kampf«, list »Hrvatska straža« pa je celo napisal, da bi nemška okupacija Jugoslavije med Hrvati »lepo odjeknila«. Tesna povezanost katoliškega klera z ustaškim gibanjem se je najlepše pokazala že prve dni NDH. Dne 11. aprila 1941 je ustaška oblast izdala preko radia Zagreb vsemu ljudstvu navodilo, naj se obrača na svoje župne urade, kjer da bo od svodih duhovnikov dobilo navodila za nadaljnje delo. Že drugi dan NDH je zagrebški škof Stepinac obiskal Kvaternika in 16. aprila, takoj po prihodu v Zagreti tudi Paveliča. Vsemu svojemu duhovništvu pa je poslal spomenico, »da se odzove pozivu za vzvišeno delo za očuvanje in napredek NDH«. Zveze zagrebškega episko- pata — eksponenta Vatikana in ustaške NDH — so bile več kot pristne. Ustaški duhovnik dr. Dragotin Komber je lahko tokrat mimo zapisal: »Toda brez kakršne koli primerjave poudarjamo, da smo mi, katoliški duhovniki v velikanski večini pripadali tisti garnituri, ki je pripravila prihod samostojne Hrvatske.« Zveze med ustaši, Paveličem in Vatikanom, so bile zelo tesne že pred nastankom NDH. Takoj prve dni po nastanku NDH je Stepinac pohitel na pomoč Paveliču pri vzpostavljanju diplomatske zveze med Vatikanom in NDH. Konec aprila 1941 je potoval skozi Zagreb auditor nunciature — diplomatski funkcionar Vatikana v Beogradu — preko katerega prosi Stepinac Vatikan, da prizna facto NDH. V dveh tednih je že prispel odgovor Vatikana in Pavelič je poslal papežu latinsko pismo v stilu srednjeveških papeških vazalov. Nekaj dni zatem pa je odšel Pavelič v velikem spremstvu ministrov, generalov itd. v Rim. Papež Pij XII, je sprejel najprej vojvodo Spoletskega, kateremu je dal sugestijo, naj sprejme hrvatsko krono, in mu zato dal svoj blagoslov in še isti dan je sprejel tudi Paveliča z njegovim spremstvom. Čeprav je bil Paveličev sprejem pri papežu zabeležen kot privaten, ga je papež v resnici sprejel kot Sefa države. Papež je s prisrčnimi besedami razdeljeval blagoslove Paveliču in njegovemu spremstvu — druščini navadnih razbojnikov. Glavni ustaški list »Hrvatski narod« je ob tej priliki zapisal: »Dobri poznavalci vatikanskih običajev poudarjajo, da se ni nikoli dogodilo, da bi v nedeljo in pri tem ie pozno zvečer sprejel sv. oče koga v veliko avdienco, in zato to gesto njegove svetosti papeža Pija XII. tolmačijo kot Izraz posebne pozornosti do hrvatakega naroda«. (Nadaljevanje sledi)