'ZaScatfhL
TEDNIK
V DANAŠNJI ŠTEVILKI
1
TRBOVLJE, 30. MAJA 1963
ŠTEVILKA 23
LETO XVI
•	ČLANI NOVIH OBČINSKIH SKUPŠČIN — stran 2, 3
•	TRBOVELJSKI OBČAN — ŠTEVILKA OB 11. BOČINSKEM PRAZNIKU — stran 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12
•	Z BELEŽKO PO VOLIŠČIH — stran 4
•	VTISI S POTI PO AFRIKI — nadaljevan]« potopisa — stran 16

Po volitvah
Letošnje leto bomo proslavljali 20-letnico dogodka, ko s° narodi Jugoslavije na čela 1 Komunistično partijo Jugo-slavije in tovarišem Titom položili temelje nove Jugoslavije.
tem jubilejnem letu smo dobili novo ustavo. In volitve elanov novih občinskih skup-sc‘n, ki smo jih opravili v petek in nedeljo, so bile še tolikanj pomembnejše, ker smo kh opravili že na osnovi novih ustavnih določil.
Zadnje volitve v Zasavju nfso bile samo formalni politični dogodek. Na predvolilnih zborih in ob samih volitvah so občani izmenjali mnenja in se Pogovorili o vsem, kar jih zanima. Spoznali so se ne le z velikim uspehom in napredkom, saj je Zasavje v zadnjem času domala spremenilo tvojo podobo, pač pa tudi z n> nogi mi družbenimi, gospodarskimi in političnimi problemi in nalogami.
V petek in nedeljo smo znova stopili po petih letih pred vohlne skrinjice, da smo oddali svoj glas za ljudi, ki jim Zaupamo, da smo izvolili svo-le zastopnike, ki bodo v na-tem imenu opravljali tiste Predstavniške dolžnosti, ki jih ne moremo opravljati sami v vhlikah neposrednega upravljanja.
Udeležba na zadnjih voli-tvah je ponovno zagotovilo, da se občani Zasavja zaveda-
l°‘i ida S0 lud' tokrat — v • elikern številu že v zgodnjih intranjih urah in s polno me-
odgovornosti — glasovali a našo svetlejšo prihodnost,
materialni in družbeni raz-CVt‘ nVe tkupnosti, za srečnejše življenje vsakega posa-rneznika in za družbo svobodah ljudi!
'Z-pnaše prepričanje bomo C?frdili na volitvah v republi-„ ."J zvezni zbor ki bodo v nedeljo, 16. junija:
Vrem e.-
Za čas OD 30. MAJA D0 7. JUNIJA Vti 0kr°g 31. maja In L ju-^Ja nestalno vreme z ne-v,htami. Nočne teinpera-*Ure se bodo znižale. Po J*®1 Ju Izboljšanje, v po-J°Wauskein času možnost kr»Jevnth neviht.
Volivci Iz Zasavja so v petek In nedeljo v velikem številu že v zgodnjih jutranjih urah opravili svojo državljansko dolžnost. Zasavski rudarji so bili oba dni med prvimi.
Posvetovanje v Trbovljah TRBOVLJE — Republiški odbor sindikata delavcev In-
Zbor prosvetnih delavcev Zasavja
dustrije in rudarstva je pripravil zadnjo soboto v Trbovljah posvetovanje s predstavniki sindikalnih odborov In podružnic večjih del. kolektivov iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ob Savi, na katerem so posvetili posebno pozornost izpolnjevanju planskih nalog, problemom v zvezi s proizvodnjo, izvozu in uvozu, oblikam, in vprašanjem okrog integracije, samoupravljanju in notranji delitvi dohodka, izdelavi statutov delovnih organizacij, prehodu na 42-uml delavnik ter načrtih delovnih kolektivov za dvig standarda v letošnjem letu. Na koncu pa so spregovorili še o politično organizacijskem delu sindikalnih podružnic.
ZAGORJE — Prosvetni de- je občinskega ljudskega od-lavcl iz Zasavja so se lani bora v Zagorju ob Savi. prvič zbrali v Trbovljah. Ob Z ozirom na reformo šol-tej priložnosti so se dogova- stva so taki zbori potrebni, rili, da sc bedo poslej zbrali zlasti še, ker je vsako'leto vsako leto v eni od zasav- zanimiv tudi program zbo-skili občin. Letos bodo gost- ra. Letos bodo v Delavskem
GLEDALIŠČNIKI SVOBODE-CENTER IZ TRBOVELJ NA VI. REPUBLIŠKI REVIJI V NOVEM MESTU
Po uspelem nastopu na okrajni reviji dramskih skupin v Kamniku 21. aprila s »HIŠO NA ROBU MESTA« in uprizoritvijo »IRKUTSKE ZGODBE« v Trbovljah, je republiška žirija določila trboveljsko gledališče za nastop z »IRKUTSKO ZGODBO« na VI. republiški reviji dramskih skupin Slovenije v Novem mestu. Revija bo od 5. do 8. junija, skupno bo nastopilo 8 najboljših slovenskih dramskih skupin. Trboveljsko gledališče bo nastopilo na zaključni predstavi v soboto 8. junija ob 20. url. V »IRKUTSKI ZGODBI« nastopa domala ves ansambel gledališča. Celotnemu kolektivu in režiserju Karlu Malovrhu želimo nadaljnjih uspehov!
domu odprli že zjutraj raz. stavo likovnih In tehničnih izdelkov učencev osemletk iz Litije, Zagorja ob Savi, Trbovelj in Hrastnika. Razstava bo odprta še do nedelje. Ob 9. uri bodo najboljši pevski zbori iz zagorske občine izvedli krajši kulturni program. Sledil bo zbor prosvetnih delavcev, na katerem bo predstavnik Sveta za “šolstvo SR Slovenije govoril o reformi in razvoju šolstva ter o nadaljnjih perspektivah. — Zbranim prosvetnim delavcem iz vseh štirih zasavskih občin pa bo spregovoril še kandidat za kulturno prosvetni zbor zvezna skupščine Božidar Debenjak. Po zboru bo baletna predstava »Sneguljčice«. Popoldan pa bodo prosvetni delavci obiskali zagorski rudnik, »TEVE - VARNOST« in turlstično-gostlnskl center »Medijske toplice«.
Člani
V petek in nedeljo so bili v občinske zbore in v zbore delovnih skupnosti novih občinskih skupščin izvoljeni naslednji člani:
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI
Litija
1.	volilna enota:
Milan MAJCEN
2.	volilna enota:
Slavko ŽIBERT
3.	volilna enota:
Ana VOZELJ
4.	volilna enota:
Andrej KRALJ
5.	volilna enota:
Anton SAVSEK
6.	volilna enota:
Marta PONEBSEK
7.	volilna enota:
Alojz BAKAN
8.	volilna enota:
Ivan ZAJC
9.	volilna enota:
Alojz GOLOB
10.	volilna enota:
Boris ZRIMŠEK
11.	volilna enota:
Ivo inž. KRAMZAR
12.	volilna enota:
Franc SOSIČ
13.	volilna enota:
Anton KALIN
14.	volilna enota:
Zofija CERAR
15.	volilna enota:
Viktor ČEBELA
16.	volilna enota:
Alenka inž. DIENTEL
17.	volilna enota:
Drago OMERZA
18.	volilna enota:
Vinko KOŠMRL
19.	volilna enota:
Lojze VIDOVIČ
21.	volilna enota:
Jože BRAJOVIC
22.	volilna enota:
Iva SMAJC
23.	volilna enota: *
Rihard URBANC
24.	volilna enota:
Albin JESENŠEK
25.	volilna enota:
Marija RUDOLF
26.	volilna enota:
Slane PUNGERČAR
27.	volilna enota:
Ivo ŽNIDAR
Zagorje
1.	volilna enota:
Blaž KRAMAR
2.	volilna enota:
Ivan HRIBAR
3.	volilaa enota:
Albin ZATLER
4.	volilna enota:
Viktor DRNOVŠEK
5.	volilna enota:
Niko SILES
6.	volilna enota:
Drago Inž. BORIšEK
7.	volilna enota:
Jože ŠKRABA J NA
8.	volilna enota:
Štefan inž. MOZER
9.	volilna enota:
Angela K UČIŠ
10.	volilna enota:
Edi KROFEL M. volilna enota:
Ivanka PIKEU
12.	volilna 'enota:
Franc KOJ^IK
novih občinskih skupščin
13.	volilna enota:
Franc ELERE
14.	volilna enota:
Viki KAJTNA
15.	volilna enota:
Emil DRNOVŠEK
16.	volilna enota:
Hinko RUS
17.	volilna enota:
Nada DRNOVŠEK
18.	volilna enota:
Alojz JUDEŽ
19.	volilna enota:
Marica KLUKEJ
20.	volilna enota:
Jože PIKEU
21.	volilna enota:
Alenka CASAGRANDE
22.	volilna enota:
Rudi KUHAR
23.	volilna enota:
Veni PROSENC
24.	volilna enota:
Janez BREN
25.	volilna enota:
Sonja JUHTMAN
26.	volilna enota:
Janez IHANEC
27.	volilna enota:
Karla PODRENIK
Trbovlje
1.	volilna enota:
Vili PUKMAJSTER
2.	volilna enota:
Cveto inž. MAJDIČ
3.	volilna enota:
Mirko KORLE
4.	volilna enota:
Viktor ZELENŠEK
5.	volilna enota:
Viktor BLATNIK
6.	volilna enota:
Albert FABJAN
7.	volilna enota:
Albert inž. IVANČIČ
8.	volilna enota:
Ivan SARDINšEK
9.	volilna enota:
Milan REMS
10.	volilna enota:
Anica CONRADI
11.	volilna enota:
Janko ROZINA
12.	volilna enota:
Majda POLC
13.	volilna enota:
Drago ŠINKOVEC
14.	volilna enota:
Tomo Inž. TOMOV
15.	volilna enota:
Janez RAK 10. volilna enota:
Srečko KNAVS
17.	volilna enota:
Dušan ČRNKOVIČ
18.	volilna enota:
Franc ŠTOJS
19.	volilna enota:
Boris inž. MALOVRH
20.	volilna enota:
Lado LINDIČ
21.	volilna enota:
Alojz KOČAR
22.	volilna enota:
Jože MURN ml.
23.	volilna enota:
Mira KREŽE
24.	volilna enota:
Milena ZIDAR
25.	volilna enota:
Pavle LIČAR
26.	volilna enota:
Anka RAUŠL
27.	volilna enota:
Hermina SIMONČIČ
28.	volilna enota:
Jože dr. KERŠTAJN
29.	volilna enota:
VU1 ZUPANČIČ
Hrastnik
1.	volilna enota:
Jože ZORCIC
2.	volilna enota:
Franc POGLAJEN
3.	volilna enota:
Emil Inž. KOHNE
4.	volilna enota:
Mirko POTOČAN
5.	volilna enota:
Marjan KMET
6.	volilna enota:	,
Stane BIDERMAN
7.	volilna enota.:
Boris ŠENTJURC
8.	volilna enota:
Jože GERHARD
9.	volilna enota:
Stane LAZNIK
10.	volilna enota:
Ludvik RANCINGER
11.	volilna enota?
Marica GRACNAR
12.	volilna enota:
Jože čiAJCEN
13.	volilna enota:
Martin MLINAR
14.	volilna enota:
Jože ROME
15.	volilna enota:
Mirko ŠTROMAJER
16.	volilna enota:
Anton JAGODIČ
17.	volilna enota:
Ivan URBAJS
18.	volilna enota:
Milan BABIC
19.	volilna enota:
Alojz PEKLAR
20.	volilna enota:
Milka KOLMAN
21.	volilna enota:
Ivanka ŠERBAK
22.	volilna enota:
Silva KLANČAR
23.	volilna enota:
Marija dr. VOJNOV
24.	volilna enota:
Fani VEZO VIŠEK
25.	volilna enota:
Ernest POGAČNIK
OBČINSKI ZBOR
Litija
1.	volilna enota: '
Anton JELNIKAR
2.	volilna enota:
Niko STOMATOVSKI
3.	volilna enota:
Stane LAP.
4.	volilna enota:
Jože DOBRAVC
5.	volilna enota:
Edo SKUŠEK
6.	volilna enota:
Zvone BRIC
7.	volilna enota:
Franc ZUPANČIČ
8.	volilna enota:
Franc MOŽINA
9.	volilna enota:
Lojze BAJDE
10.	volilna enota:
Ivan SAVŠEK
11.	volilna enota:
Marija PETJE
12.	volilna enotft:
Ignac MARTINČIČ
13.	volilna enota:
Enži POTREBUJEŠ
14.	volilna enota:
Jože KIMOVEC
15.	volilna enota:
Martin KRHUKAR
16.	volilna enota:
Franc KONCILJA
17.	volilna enota:
Martin SMRKOU
18.	volilna enota:
Janez KNEZ
19.	volilna enota:
Franc ZAVAŠNIK i
20.	volilna enota:
Janko HAUPTMAN
21.	volilna enota:
Jože ZUPANČIČ
22.	volilna enota:
Frančiška SIRK
23.	volilna enofa:
Ivan žUST
24.	volilna enota:
Avgust ADAMUE
25.	volilna enota:
Mirko VRTAČNIK
26.	volilna enota:
Franc OBLAK
27.	volilna enota:
Vinko ŠTEMPIHER
Zagorje
1.	volilna enota:
Dušan KOLENC
2.	volilna enota:
France KLUN
3.	volilna enota:
Brane VIPOTNIK
4.	volilna enota:
Janez KNEZ
5.	volilna enota:
Janez ZORE
6.	volilna enota:
Drago PEŠKO
7.	volilna enota:
Anica POLC
8.	volilna enota:
Avgust KOLCAN
9.	volilna enota:
Franc JUVAN
10.	volilna enota:
Ela BRAČUN
11.	volilna enota:
Tone LESKOVŠEK
12.	volilna enota:
Polde HRIBAR
13.	volilna enota:
Franc DRNOVŠEK
14.	volilna enota:
Miha KUUCEVŠEK
15.	volilna enota:
Vinko VRHOVNIK
16.	volilna enota:
Viktor BURKEUC
17.	volilna enota:
Jakob PRAŠNIKAR
18.	volilna enota:
Franc SEŠLAR
19.	volilna enota:
Jože DOBRŠEK
20.	volilna enota:
Milan ZUPAN
21.	volilna enota:
Jože SKRABAR
22.	volilna enota:
Rudi KLOPČIČ
23.	volilna enota:
Andrej ZUPANČIČ
24.	volilna enota:
Franc ZORE
25.	volilna enota:
Leopold LOVŠE
26.	volilna enota:
Jakob LAZAR
27.	volilna enota:
Janko BORIšEK
(Nadaljevanje na 3. str.)
Na mnogih voliščih so čestitali mladim, Id so letos prvič volili
Člani novih občinskih skupščin
HRASTNIK: Praznično vzdušje
Hrastnik je že po svoji zunanjosti imel videz prazničnega razpoloženja. Stotine zastav na tovarniških objektih, ob cesti, hišah, lepaki in parole, ki so jih večer po-preje nalepili mladinci.
V petek so v hrastniški občini kot drugje volili v zbor delovne skupnosti občinske skupščine. V zgodnjih jutranjih urah je bilo na vseh voliščih zelo živahno. Med prvimi so volili rudarji na obratu Hrastnik in Dol ter steklarji, ki so zatem odšli na delo. Do 6. ure je v vseh volilnih enotah volilo preko polovico volil, upravičencev. Med prvimi pa so zaključili volitve v peti volilni encli na Dolu, organizacijsko politična skupina, za njimi v zdravstvu in prosveti. Ob 14. uri je večina volišč zaključila volitve.
Hrast niška mladina, predvsem mladi volilci, ki so letos prvikrat volili, so volili že vsi najkasneje do 7. ure
Izredna živahnost se je čutila ta dan na vseh voliščih zjutraj.
v občini. Od skupno 4062 vo-lilcev jih je volilo 3978 alt 97,9 odstotka.
Na rudniku so bila vsa volišča lepo urejena, vseskozi pa so preko zvočnika objavljali volilne rezultate z volilnih enot, občine in radijska poročila. Vse volilna enote so zaključile volitve do 14. ure.
Podobno kot na rudniku je bilo tudi v steklarni. Jutranje in nočne izmene so odšle na volišča pred oziroma po končanem delu. Do 9. ure so imeli v steklarni že 73,5 odstotka. Na volišča so prihajal itudi delavci iz popoldanskih izmen, večina iz oddaljenih krajev pa je volila pred dopoldanskim delom. Tudi v steklarni so zaključili volitve do 14. ure. Od 1383 volilnih upravičencev v tej tovarni jih je volilo 1360 ali 98,55 odstotka.
Na rudniškem obr. Hrastnik in Dol pa je od 1396 volilnih upravičencev volilo kandidate za zbor delovnih skupnosti 1370, kar predstavlja 98,01 odstotka.
(Nadaljevanje z 2. str.)
Trbovlje
1.	volilna enota:
Tomo LAVRINC
2.	volilna enota:
Alojz TOPLIKAR
3.	volilna enota:
Ervin PERDIH
4- volilna enota:
Marjetka OCEPEK
5. volilna enota:
Janez KOŠIR
volilna enota:
Pavel KREDAR
2- volilna enota:
Franc inž. JENČIČ
volilna enota:
Irena dr. IVANČIČ
'• volilna enota:
Hinko SMODIC
*®. volilna enota:
Pavla MRAK
”• volilna enota:
Vanda ŠTURBEJ
volilna enota:
. Ciril CESNOVAR
volilna enota:
Vlasta AMERŠEK
tkrAt'
tednik
ihtanovljen decembra 1947 — "'»silo občinskih odb. SZDL Hr“stnlk, Litija. Trbovlje, Za-!“rJ' °b Savi — Glavni ured* 11 k Stane ŠUŠTAR, odgovorni Ur<:dnlk Marijan LIPOVŠEK ~ Urejuje uredniški odbor — rednlštvo ln uprava Trbov-, ' Trg revolucije 11/11, tele-J?" 80 Dl - Račun pri NB /“ovije 600 13-608 1 - Pora-številka 20 dl« - Na-# Lnlna (z doslavnlno): meseč-* 60 din, četrtletna 180 din, dhlCtna din, celoletna 720 I ~ Poštnina plačana v go-- Ust tiska CP .GORNIŠKI TISK., Kranj -■»roienUi rokopisov ln fo-n« vračamo
14.	volilna enota:
Ivan ŠKRINAR
15.	volilna enota:
Frančiška ROZINA
16.	volilna enota:
Jože LAZNIK
17.	volilna enota:
Anton VALENTINČIČ
18.	volilna enota:
Jože ŠOPER
19.	volilna enota:
Ivo inž. ERKAR
20.	volilna enota:
Hinko KAMNIKAR
21.	volilna enota:
Blanka PUCELJ
22.	volilna enota:
lVJilan JANEŽIČ
23.	volilna enota:
Martin ROJSEK
24.	volilna enota:
Franc DOLANC
25.	volilna enota:
Anica KOSEC
26.	volilna enota:
Ado NAGLAV
27.	volilna enota:
Stefan FORTE
28.	volilna enota:
Afojz PIRNAT
29.	volilna enota:
Jože SAKELJSEK
Hrastnik
1.	volilna enota:
Franc SRŠEN
2.	volilna enota:
Adolf ing. JERMOL
3.	volilna enota:
Hajmli STOŠICKI
4.	volilna enota:
Peter BASTIC
5.	volilna enota:
Alojz KOVAČ
6.	volilna enota:
Stane inž. HERCOG
7.	volilna enota:
Marino inž. URBANC
8.	volilna enota:
Franci KOVAČ
9.	volilna enota:
Via V SIHUR
10.	volilna enota:
Jože URBAJS
11.	volilna enota:
Stane DOLANC
12.	volilna enota:
Stane BREČKO
13.	volilna enota:
Jelka ZALAR
14.	volilna enota:
Velimir KRAŠEVEC
15.	volilna enota:
Jože KLANJŠEK
16.	volilna enota:
Viktor RAČKI
17.	volilna enota:
Martin KAIC
18.	volilna enota:
Sandi PODLUNšEK
19.	volilna enota:
Marija BORSTNAR
20.	volilna enota:
Edvard BABIC
21.	volilna enota:
Rudi NAPRED -
22.	volilna enota:
Alojz PLAZNIK
23.	volilna enota:
Jože URŠIČ
24.	volilna enota:
Drago KOZOLE
25.	volilna enota:
Franc HRIBŠEK
TRBOVLJE:
Rudarji med prvimi
Volitve novih članov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine so potekale v trboveljski občini v živahnem razpoloženju volivcev. Le-ti so v večini že zgodaj zjutraj oddali svoje glasove. Do
11.	ure je zaključilo z volitvami že več kolektivov, tako »Elektro — Trbovlje«, gostinsko podjetje »Rudar«, »RUDIS«, Gimnazija, na obeh šolah in v Elektro livarski industriji Trbovlje. Na upravi rudnika in obratu SRD pa so volili že do 7. ure zjutraj.
Do 1. ure je na trboveljskih obratih Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik volilo od 2.208 vpisanih volilnih upravičencev 1.754, na štirih voliščih pa so do tedaj že zaključili z volitvami. Podobno kot rudarji iz Hrast-
LITIJA:
Po vaseh najboljši
V	litijski občini je volilo v nedeljo v občinske zbore 9500 volllcev ali 86,7 odstotka, v kmetijsko podskupino zbora delovnih skupnosti pa 2284 vpisanih volllcev ali 83 odstotkov.
Na raz ežnem območju občine pa so se najbolj Izkazale okoliške vasi. — Na zbirno mesto v občino so pričela prihajati okrog desete ure prva poročila, da so volitve na nekaterih voliščih končane.
V	vasi Leše so končali volitve že ob 9.20, v vasi Mišji Dol je zadnji volilec volil okrog 11. ure. Tu so zabeležili ob deseti url že tudi prvo stolico. Nič slabši niso bili vaščani Zgornjega Loga,
ki so do 11. volili stoodstotno, prav tako uro kasneje v Črnem potoku. •
Zelo dobre volilne rezultate so v zgodnjih dopoldanskih urah zabeležili tudi v Jevnici, na Kresniškcm vrhu, na Vačah in še na nekaterih voliščih po vaseh in v sami Litiji.
Vaščani so razen volitev v občinski zbor pred tem opravili tudi volilno dolžnost na voliščih za kmetijsko podskupino zbora delovnih skupnosti.
Na nedeljskih volitvah so se predvsem izkazali volilci levega brega, ki so bili tokrat boljši od volllcev desnega brega.
Do 12. ure je v litijski ob-
nika in Zagorja ob Savi so tudi trboveljski rudarji ža zgodaj zjutraj prihajali na volišča, da so opravili svojo državljansko dolžnost pred-no so odšli na delo. Pred volilnimi komisijami so bila dolge vrste volivcev. Pričakovati je bilo, da bodo petkove volitve nekoliko vplivale na proizvodnjo. Nasprotno: rudarji iz trboveljskih obratov Rudnika — Hrastnik so ta dan dopoldan dosegli precej visoko proizvodnjo — 1.807 vozičkov premoga.
Na področju trboveljske občine Je v skupini gospodarstva v petek do 14. ure volila 92,4% vseh volilnih upravičencev, v skupini prosvete ia kulture 96,1 %, v skupini zdravstva in socialnega varstva 96,7 % in v organizacijsko politični skupini 95,3 V* vseh vpisanih volilnih upravičencev. V Trbovljah je bil® za volitve v zbor delovnih skupnosti nove občinske skupščine skupaj 46 volišč, popoldan pa so le še na nekaterih voliščih čakali na zamudnike.
Dopisujte v Zasavski tednik!
čini precej volišč doseglo 80 do 90-odstotno udeležbo.
V mnogih, predvsem kmečkih okoliših, so v nedelj® prepeljali na volišča okrog 40 težjih bolnikov, ki drugače sploh ne bi mogli na volišča.
Z beležnico ZAGORJE: po voliščih J Prvi v Jablani
V krastiuski občini so v ne- Zagorje se je v nedeljo že volitvami zaključili na 25 od dc\]o zabeležili na volitvah navsezgodaj zjutraj razžive-	33 volišč, 10C% udeležbo pa
največ jo udeležbo v Sloveni- lo. Iz zvočnikov v središču	so kmalu dosegli na voliščih
ji _ 97j odstotka. Ponovil se mesta so odmevale borbene	Jablana, Kal, Kandrše, Šent-
je petek. Volivci so že v zgod- pesmi, domača godba na pi-	gotard in na yolišču pri Bi>
„jih jutranjih urah pohiteli na hala pa je po naseljih igrala	varju v volilni enoti Cem-
volišča.	koračnice. Večino volišč so v šenik. Mnogo pa niso po ude-
Rudarji nočne izmene so Zagorju odprli že pred peto	ležbi zaostajali tudi na dru-	fizični	obseg
bili tudi tokrat med prvimi, uro, da bi lahko tisti, ki so	gih voliščih.	proizvodnje	za
Okrog 50 volivcev na voliščih rudniške kolonije v Zg.
Hrastniku je bilo preje na voliščih kot volilni odbor. Podobno je bilo še na marsikaterem volišču v občini. Do sedme ure je v Hrastniku volilo že preko 73 odstotkov.
Večja
proizvodnja
V Litiji ugotavljajo, da večji kot v istem razdobju je bil ob koncu aprila lani, da pa je bil kljub temu industrijske za 1,1 odstotka pod letošnji-7,4 odstotka mi predvidevanji, na kar je
odšli na delo ali na potovanje, opravili že zjutraj svojo državljansko dolžnost. Tudi na voliščih v sejni sobi SZDL in v osnovni šoli Toplice so se že zjutraj v precejšnjem številu zbrali volivci, vendar sta bili volišči še zaprti. Vo-Kot v petek smo bili livci so nekaj časa čakali, tudi danes mladinci med prvi- nato pa so odšli po člane vonji na volišču. Mladi smo v o- lilnc komisije, da so' volišča lili vsi najkasneje do sedmih, odorli.
je zatrjeval Franci Kovač, Na področju zagorske ob-sekretar občinskega komiteja čine so do 7. ure zjutraj do-Hrastnik. Na mnogih voli- segli dobre rezultate tudi na ščih smo srečali po več mla- okoliških področjih, se pose-
dincev, ki so bili v .pomoč volilnim odborom.
Okrog pol desete ure smo se v šoli na Dolu srečali s Ferdom Barikinijem, ko je prinesel poročilo rut Dol s Kovka. Uro dolgo pot je do takrat že drugič premeril v desetih minutah. Ta dan je
bej na področju Tirne in Senožeti. Na volišču v Jablani je dotlej glasovalo že 86,9% vseh volilnih upravičencev, v osnovni šoli Tirna 74,4% in v Mošeniku 66,7 %. Za kmetijsko podskupino zbora delovnih skupnosti pa je do iste ure glasovalo v Jablani
športnik in steklarski delavec 815,7 % vseh vpisanih v^iv-
Ferdo tudi prvikrat volil.
cev. Področje Senožet in Tir-
Podobno kot Ferdo je tudi ne je v zadnjem času precej več drugih mladincev ta dan napredovalo. Zgrajeno je^ bilo
prinašalo v zbirne centre poročila iz oddaljenih vasi: s
novo šolsko poslopje v Timi, Senožeti pa so dobile pet-
Kala, Marnega, Turja, Kov- krat na dan avtobusno zvezo *,»> Uro in več dolge poti so z Zagorjem. Zdaj pa se v Se-
pretekli kar najhitreje.
Ob deveti zjutraj so v Hrastniku izračunali že 92,7 odstotno udeležbo. Na mnogih voliščih so od tega lasa
nožetih pripravljajo na preureditev prostorov za krajevni urad in trgovino.
Medtem ko so prihajala poročila z volišč o dobri ud$-
jgg	-	K*
Oto Žlindra iz volilnega Kolovratu, na volišču pn odtrora 16. volilne enote v	Albinu v Kandršah, v
Steklarni je nemirno hodil po Zdravstvenem domu v Sent-fvlisčtt	gotardu, na volišču Brvar za
-	Končali bomo do dese- volilno enoto Cemšenik ter v
tih. Pred tem je odšel k tova- os"?vn' !?’* Zag0I;’e J"sejn' rišu na dom, da bi se prepri-	®ZP*r *?	.}$■ ure
čal, le bo kmalu prišel na	^ključih z volitvami.
eolfiče	Na volišču Kovač so dosegli
Na voliščih v rudniški ko- <*> ll.uri pri,326 vpisanih vo-loniji so bolj zgodaj pripe-	ob	1I'rx*Tl udeležbo
Hali na volišče štiri starejše in	"a volišču Košenina
bolne rudarje.	P®	r14'?riJ"? ™
-	Solze so imeli v očeh, ko T°hvci1) udeležbo 95,5%. m volili in hvaležni so bili Dobro udeležbo pa so za-
SO
beležili v Zagorju ob
na enem izmed volišč te stare rudarske kolonije.
Na volišču v klubu na Dolu so bili zadovoljni. Jože Suša, ki je že nekajkrat bil v volilnih odborih, je dejal, da ne pomni, da bi doslej tako kmalu volilo že toliko volivcev.
Na isto volišče je prišla s svojim sinkom Fani Vidmar.
Ko se je osemletni sin žalostno oziral proti volilni komisiji, pa je mama potolažila. —
Čez deset let boš tudi ti lahko volil!
Živahnost na voliščih v f, raslniku jc proti poldnevu pojenjala. Do takrat je končalo volitve že precej volišč.
Volilni rezultati na vseh pa so /sili razveseljivi.
Zvečer ob 19. pa so bili na
občinskem štabu vsi zadovoljni.	.	.	.___,____
Volitve so zaključili s 97.5 od- Godba na pihala Iz Zagorja Je skoz! vse nedeljsko predpoldne igrala borbene la
stoika. Kako tudi ne bi bilii partizanske pesnil
vplival predvsem izpad proizvodnje v Kresniški industriji , apna in v Poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica. Proiz-1 vodnja industrijskih gospodarskih organizacij je bila na področju litijske občine v aprilu za 0,1 odstotka nad1 predvidevanji. Nekoliko slabši uspeh je bil dosežen v izvozu, saj jc le-ta ob koncu aprila za 11,7 odstotka pod predvidevanji, na kar je _ v glavnem vplival izpad v izvozu Industrije usnja Šmartno in v Lesni industriji Li-„ tija.
V poslovni enoti Litija Rudnikov svinca in topilnice Mežica beležijo letos za 31,6 odstotka • manjšo koli-; činsko proizvodnjo, kot so. jo bili dosegli lani, in sicer zaradi majhnega odstotka svinca v rudi in zaradi pomanjkanja delovne sile. — Kresniška industrija apna jc v istem obdobju dosegla za 9,9 odstotka manjšo količin-( sko proizvodnjo kot lani, in to zaradi neprimernih vremenskih prilik ter pomanjkanja vagonov. V lesni industriji Litija sg> do konca Aprila dosegli 38,2 odstotka letnega plana, količinska proizvodnja pa je v primer-, javi z lanskim letom večja za 17,6 odstotka. V Predilnici so dosegli v prvih štirih mesecih letos 33,5 odstotka predvidenega letnega količinskega plana, v primerjavi z lanskim letom pa je bila količinska proizvodnja večja za 8,8 odstotka. Industrija usnja Šmartno jc dosegla letni količinski plan proizvodnje do konca aprila s 35,5 odstotka, fizični obseg pv°' izvodnjc pa se je v pnmei-javi z lanskim letom povečat za 20. odstotkov. — M.
s
Prireditve ob prazniku
Občani Trbovelj slave letos že enajstič !• junij — občinski praznik. Kot vsa leta bo tudi letos ob občinskem prazniku vrsta prireditev.
PETEK, 31. maja ob 17. uri otvoritev rekreacijskega kopališča v mestnem kopališču; ob 18. uri promenadni koncert Delavske godbe na pihala pred Delavskim domom; ob 19.30 koncert Mladinskega pevskega zbora Bodra Smena iz Bolgarije v gledališki dvorani Delavskega doma.
SOBOTA, 1. junija ob 9. uri slavnostna seja občinskega ljudskega odbora Trbovlje v predavalnici Delavskega doma; ob 10. uri otvoritev razstave »Zasnove urbanističnega razvoja mesta Trbovlje«; ob 11. uri otvoritev gradbišča nove tovarne polprevodnikov v Gabrskem.
NEDELJA, 2. junija ob 9. uri pri lovski koči na Podmeji proslava 50-letnice Termoelektrarne Trbovlje, združena s kulturnim programom.
V soboto in nedeljo bodo športne prireditve, med drugimi tudi strelsko tekmovanje v počastitev praznika 1. junija.
VABIMO VSE OBČANE, DA SE UDELEŽE PRIREDITEV V CIM VEČJEM ŠTEVILU
Občinski ljudski odbor Trbovlje
11. junij - praznik občine g Trbovlje
V letošnje leto, ko bomo praznovali 20-letnico II. zasedanja AVNOJ in I. zasedanja
SNOS in ko smo sprejeli novo republiško in zvezno ustavo ter v čas volitev pred-
V soboto pričetek del pri gradnji nove tovarne polprevodnikov v Trbovljah
stavnikov v nove skupščine, sovpada praznik občine Trbovlje — 1. junij.
Letošnje praznovanje trboveljskega občinskega praznika se bo odvijalo v znamenju velikih dosežkov naše socialistične Jugoslavije, v kateri je človek največje bogastvo in so občani sestavni del vsega dogajanja.
39 let je minilo od tedaj, ko je doživela fašistična Or* juna 1. junija 1924 v Trbov. ljah poraz. Devetintrideset let je od tedaj. Za nami je slavno obdobje uporov v bor-bi proti kapitalizmu, herojska borba proti okupatorju , in velike borbe naših delovnih ljudi v izgradnji naše socialistične domovine. Vsa ta naša borba je dobila svojo trdno osnovo v pravkar sprejetih ustavah, svoje mesto pa bo dobila tudi v novem statutu občine in v statutih delovnih organizacij.
Enajstič praznujemo letos v Trbovljah občinski praznik v spomin na veliki dogodek pred 39 leti ter v spomin na odhod prvih partizanov v juniju 1941. leta v partizane.
1. junij je praznik Trbovelj. Na dan, ko ga praznujemo, se z najglobljim spoNo* vanjem spominjamo vseh tistih, ki so se neustrašeno borili za našo veliko stvar in vseh tistih, ki so vsa letu po osvoboditvi neutrudno vlagali svoje moči za razvoj in napredek Trbovelj kot naše socialistične domovine.
V naši nadaljnji borbi za izgradnjo socialističnega družbenega sistema, za uresničenje velikih ciljev, za osvoboditev človeka, je naša naloga, da še krepkeje zastavimo vse naše moči za še boljši in lepši jutrišnji dan. Naj ne ho nikogar, ki ne bi sodeloval pri tem!
S. S.
Po večletnih pripravah in huii vlaganju znatnih sredstev za to, da dobijo Trbovce primeren objekt, kjer bo t^kjoča zaposlitev nove delovne sile. predvsem pa žena, dobilo to prizadevanje *tcnčno osnovo v gradnji h?.ve tovarne polprevodnikov, katere slavnostni začetek Ifradbenilj del bo na sam J^činskl praznik občine Trbovlje — 1. junija ob 11. uri.
Obiskali smo tovariša inž. >-eona ŠTIRNA, direktorja >ove tovarne polprevodnikov ' Vgradnji, in mu zastavil! l'kaj vprašanj v zvezi z Nadnjo te nove in za Zasav-e tako pomembne tovarne.
Tovariš Inž. Štirn je poudaril, da bodo novo tovarno polprevodnikov v Gabrskem gradili v dveh etapah. Predvidoma naj bi bila prva faza gradbenih del končana do 31. maja 1964, medtem ko se bo z montiranjem opreme začelo že preje, saj mora biti glavna hala končana do 31. marca 1964. Predvidoma se bo pričela poskusna proizvodnja že junija 1964. Bruto realizacija prve faze bi znašala cca 2.400,000.000 dinarjev. Pričetek in obseg II. faze izgradnje tovarne pa bo predvsem odvisen od takratnih pogojev na tržišču.
KAKŠNI BODO PROIZVODI NOVE TOVARNE IN NJIHOVA UPORABA?
Proizvodi tovarne so tranzistorji, germanijeve diode, silicijeve diode in seienski usmerniki. Uporaba teh polprevodnikov je zelo široka, od elektronskih naprav in merilnih instrumentov pa do masovnih artiklov kot so ra-dioaparati, televizijski aparati itd.
Poleg predvidenega kritja vseh potreb na domačem tržišču že sedaj izvažamo polprevodnike nt mnoga zuna-
nja tržišča. Z izgradnjo tovarn c pa oo -nožu govori'i o specializirani proizvodnji z velikimi kapacitetami, kar daje osnovo, da bo možno doseči tudi večje izvozne efekte.
KADRI IN
IZOBRAŽEVANJE?
če želimo v moderni tovarni izdelovati kvalitetne artikle, potem lahko to dosežemo samo z zadosti visokim številom kvalificiranega kadra. Proizvodnja polprevodnikov zahteva zaradi zelo zahtevne in občutljive tehnologije praktično za vsako delovno mesto kvalificirani kader z mnogimi izkušnjami. To pa zahteva široko zasnovano akcijo pri izobraževanju kadrov, kot so tečaji, predavanja, prilagoditve programov šol za tovrstno dejavnost itd. Edino na la način lahko pravočasno poskrbimo, da bo tovarna lahko nemoteno obratovala".
KAKŠNO JE VAŠE OSEBNO GLEDANJE NA REŠEVANJE VSEH TEH PROBLEMOV V OKVIRU OBČINE?
Kljub temu, da so načelni problemi glede gradnje tovarne polprevodnikov v Trbovljah že rešeni, smatram, da tovarna brez aktivne podpore vseh občinskih organov, podjetij in političnih organizacij, ne samo ObLO Trbovlje,- ampak celotnega zasavskega revirja, ne bo mogla izpolniti obveznosti glede pričetka obratovanja.
Dinamika izgrajevanja, ki smo jo postavili zaradi zelo ozirih terminov, zahteva ogromne napore, tako glede finančnih sredstev kot angažiranosti vseh tistih, ki že delajo in bodo delali pri izgradnji te tovarne.
Prepričan sem pa, da obstajajo vse možnosti, da prihodnji občinski praznik proslavimo s pričetkom proizvodnje v novi tovarni pol-prevodnikov.	j\

Stanovanjska
izgradnja
zgradila ceneno v velikosti do 43 m2, ostala četrtina pa po tipu kvalitetnih stanovanj s stanovanjsko površino preko 60 m2. Ugotovljeno je, da se tak ključ delitve osvaja in no planiranje je bilo omogo- priporoča tudi v drugih me-čeno, ker so bila zajamčena stih, kajti tako planiranje sredstva osnovnega priliva, omogoča širok izliv stano-urejena urbanistična doku- vanj primernih »za vsak žep« menlacija in znane potrebe
V letu 1551 je upravni d-bor Stanovanjskega sklada po daljših pripravah in razpravah sprejel prvi petletni plan stanovanjske izgradnje v Trbovljah. Tako dolgoroč-
po novih stanovanjih. Plan je bil postavljen na podlagi teh odločujočih činitcljev, s čimer je nastala seveda razlika do potrebnega števila stanovanj.
Po statističnih podatkih bi bilo potrebno, da se zgradi v Trbovljah letno 145 stanovanj, kar bi polnilo zahteve, ki izvirajo iz porasta prebivalstva, izpada amortiziranih stanovanj, potrebnih rušenj In podobno. Razpoložljiva sredstva pa dovoljujejo izgradnjo 105 stanovanj srednje kakovosti in cene.
Prva določitev plana je v tem, da se gradi le na zaključenih prostorih, kar v neki meri poceni gradnjo, omogoča pa predvsem večjo izkoriščenost komunalnih naprav ter izgradnjo istih. H koncu leta 1965 bo zgrajeno naselje Kešetovo, ki bo imelo skupaj s preje zgrajenimi 320 stanovanj. V tem času bodo v glavnem dograjeni tudi vsi stanovanjski objekti v prostoru med Keršičevo in Partizansko cesto. Naselje bo obsegalo 238 stanovanj. V zadnjem letu petletke se bo začelo z gradnjo prvih objektov na Trgu revolucije, ki ba zgrajen v dobi 1965—1970.
Težja odločitev planiranja je bila v tem, kako obsežna in s tem kako draga naj bi bila stanovanja. Po daljšem proučevanju potreb, se je odločilo, da se zgradi polovica stanovanj v obsegu približno 55 m2 stanovanjske površine, kar velja pri nas kot tip srednjega standarda, četrtina stanovanj naj bi se
Tlorisne rešitve stanovanj so zaznamovane na sodobnih načelih v težnji nuditi stanovalcu na majhnem prostoru čim večjo racionalno izkoriščenost zazidalnega prostora in obenem udobnost. Značilnosti teh zasnov so predvsem v tem, da so dnevni prebival-ni prostori povečani na račun zmanjšanih spalnic. Kuhinje so dosledno ločene kot delovni prostor od prebival-nih prostorov — največkrat kot niše. Gospodarski prostori so zmanjšani na majhne izmere, kar narekuje način izgradnje in uveljavljen način življenja.
Uvaja se mehanizirane pralnice in sušilnice perila, stanovanje za hišnika in v zadnjih časih prvi poizkusi centralnega ogrevanja. Posebnost je tudi v tem, da se stanovanje opremlja predvsem s kuhinjsko opremo in garderobami.
Z uvajanjem novih materialov pri izgradnji in opremi stanovanj se ista zboljšujejo ter nudijo stanovalcu udobnejša koriščenja. Z zazidalnimi načrti so določene oblike take, da so stanovanjski objekti zgrajeni kot bloki, stolpnice ali stolpiči, ki so najbolj uporabna oblika na razpoložljivih terenih.
Planirana izgradnja teče že tretje
EIcktrolivarska industrija Trbovlje — ELIT — gradi nove tovarniške prostore
Trg revolucije - centralni trg v Trbovljah
Pospešena gradnja zaklju- verjeno oceniti in nagraditi je bo trg zaključen s hotel-čenih stanovanjskih naselij izvršena dela, je pred dnevi sko zgradbo, katere gostin-je v preteklih letih postala odločila, da se nagradi s prvo ske terase prehajajo v tržni značilnost pri mestni izgrad- nagrado delo arh. Marka Zn- prostor. Ob izravnani cesti fi nji. Do leta 1961 izdelani za_pančiča, ki se je po mnenju predvidena izgradnja posloV-
žirije najbolj približalo pro- nega trakta v dveh etažah in gramskim zahtevam ter je na dolžini 150 m. To naj bi bile
zldalni načrti za naselje Kešetovo in prostor med Partizansko in Keršičevo cesto so bili osnova za izdelavo petletnega piana s-tanovanjske izgradnje. Za naslednje obdobje 1S65—^1970 so v teku priprave, ki naj bi omogočile nadaljnjo načrtno izgradnjo.
svojstven in oblikovno izrazit način obdelal zahtevno nalogo.
Osnovne značilnosti omenjenega projekta so v teni, da se na sedanjem široko odprtem proštom ustvari z
Kot najvarnejši člen tega izgradnjo hotela, poslovnih
dela je poleg izdelanega urbanističnega programa urbanistična ureditev mestnega središča: Trga revolucije. Stanovanjski sklad je v začetku leta razpisal interni natečaj
o ‘	'	za urbanistično ureditev trga,
leto brez bistvenih h kateremu je povabil arhi.
sprememb ter je pričakovati,
tekte, ki,so doslej uspešno da bo tudi uspešno zaklju- sodelovali pri izgradnji me-čena.	sta. Žirija, kateri je bilo po-
paviljonov in stanovanjskih zgradb intimen trg, ki naj bi nudil občanom osrednji prostor mestne podobe. Z izravnavo ceste bo potekal živahni motorni promet mimo trga; sam trg pa je ločen od prometa z zelenicami menjen lc za pešca.
Na severni strani — na prostoru sedanje restavraci-
Na voljo bodo novi
kadri
Kmalu bo zaključeno šolsko leto. V Ekonomski srednji šoli Trbovlje se letos šola 230 dijakov, od tega le 86 iz Trbovelj, 53 pa iz Hrastnika, 56 iz Zagorja ob Savi, 16 iz Litije in 12 iz Sevnice; iz ostalih občin ji je pa-7. Po dosedanjih podatkih so se učni uspehi — v primerjavi s prvim polletjem letos — izboljšali.
Na šoli je mladinsko življenje razgibano, dijaki pa sodelujejo tudi v delu društev in organizacij izven šole. Zlasti so aktivni mladinci ESŠ v Počitniški zvezi.
Dosedanjim absolventom Ekonomske srednje šole Trbovlje se bodo letos pridružili novi. Nekaj se jih je odločilo za nadaljevanje šolanja, večina pa se je odločila za delo.
pravzaprav le pokrite terase, na katerih so postavljeni lokali. Terase bi postaie zanimive in prijetne promenade, ki bi imele svojsko mestno podobo, ki bi ostala v spominu.
Ob severnem in južnem delu trga predvideva projektant močno koncentrirano stanovanjsko gradnjo v objektih od treh do osem etaž. Na razpoložljivem prostoru, ki terja razmeroma malo rušenja, bi se lahko zgradilo in na- preko 300 stanovanj. Poslovni prostori podjetij pa so predvideni v desetnadstropni stolpnici, ki bi stala na prostoru sedanjega restavracijskega vrta. Posebnost projek-
t^	^ ^	^j	j”
Na križišču pri Dimniku so začeli z gradnjo nove 12-nadstropne stolpnice. Za trboveljski stavljajo področje gradn.e Zavod za stanovanjsko izgradnjo bo izvajalo dela SGP »Zasavje«	naslednjem petletnem p a
O problemu finansiranja zdravst. zavarovani a
• 2ak«n o organizaciji in H-^ciranju socialnega zava-je razširil in pogio-vlogo samoupravnih or-**®»v v socialnem zava rova-?JU> hkrati pa je s spremem-o° »ijtenia financiranja na-mnogo večjo odgovor-n°st tako samoupravnim or-eanoni socialnega zavarovanja kot tudi drugim organom ' komuni. Vključitev zdravstvenega zavarovanja v ko-^Onalni sistem in odgovornost komune za uspeh njego-3*8® poslovanja je odpravi-I Protislovje, ki je obstaja-® med prejšnjim okrajnim **Jadom zdravstvenega zava-™ranja in organizacijo zdravstvene službe v komuni. Se-rfi sta obe službi organizi-kot komunalni službi in ■*? zanju odgovorni isti či-®Jteiji. V takih pogojih Je *®Veda delovanje ekonomskih ■“nosov še toliko bolj po-jhembno in tudi uspešno, pogostokrat omenjeno dej-lVo, da ima socialno zavaro-®nje blagajno, zdravstvena “Južba pa ključ, je v novem .stfrnu organizacije obeh na ravni komune izgu-°“° svoj pomen.
Samoupravni organi Komunalne skupnosti socialne-zavarovanja v Zasavju so zadnjih mesecih posvetili Precej časa problemu finan-ranja zdravstvenega zavaro-‘^Ja, zlasti so razpravljali o ■klovnih in finančnih progra-jr*1 zdravstvenih ustanov, jgotovili so precejšnje raz-v obsegu prograinirane-ftj, dela in cenaii zdravstve-j " storitev, kar je povzroči-,|®žave pri sklepanju po-VtoT Z zdravstvenimi ustano-let ° Plačevanju storitev v Sou 1963. Razumljivo je, da Va s*ro^ki za zdravstveno tw‘,V° nekJe vlšJ1 12 °hjek-tum11 razlogov, res je pa si«,i da te razlike ne bi h 'e hiti velike, saj so živ-
Vsci, ki ln de,ovnl pogoji v UriM.-treh zasavskih občinah l(0Jižn° isti. Upravni odbor cjai Una'nega zavoda za so-fenn° zavarovanje je opravi-thp ° °P°zoril na nesoraz-O],'"11.0, visoko število oskrbnih k' so J1*1 v Prvih šti-
bolnUCSeCih Ietos PrebUi v ZanlSnicali zavarovanci iz 8e»a°r i.’ Sa’ to število pre-sitf. ko,nunalno povprečje iogo J za 2000. Eden od raz-aj* v za to nenormalno sta-bo(n.'® ,a- da imata sedaj stacU oddeIek kirurški h>a _aarlj zdravstvenega do-*° vsi bolniških postelj, ki blk| .e zasc<lenc samo z bolje ki.z ZaRorJa, pri tem pa bil, /° v ljubljanskih klinjč-tofik« °'niSnicah skoraj prav kot Iz T”‘>,nikov iz Zagorja '"alb, 'rbove'j- Da se lo nor-bPravt,«’ 80 sc na Pohudo **ega ka °dbora KomuikiI *tai) Tr«VOda Pred kratkim se-hišal zaravstveni delavci Bol. tega ,i 'rhovljc. Zdravstvo-Stavniic|>n,a ?a8°rje in pred-Vtrljo 7av°da, da se dogo-° sodelovanju med
obema zdravstvenima ustanovama. Bistvo dogovora je v tem, da se čimveč bolnikov iz Zasavja zdravi v bolnici Trbovlje oziroma v bolniškem oddelku v Zagorju in da se omeji nepotrebno pošiljanje zavarovancev v Ljubljano ali Celje, kjer so cene za oskrbni dan precej višje. Jasno je, da ta dogovor ne sme biti v škodo zdravja zavarovancev in da bodo bolniki s hujšo boleznijo še vedno šli na kliniko v Ljubljano ali v bolnico Celje.
Drug problem, ki povzroča težave pri financiranju zdravstvenega zavarovanja v Zasavju so dajatve za delovne invalide, ki prejemajo nadomestilo osebnega dohodka za delo na drugem delovnem mestu ali oskrbnino v času, ko se usposabljajo za drug poklic. Delovnih invalidov je v Zasavju sorazmerno precej zaradi rudarske industrije. Dajatve za delovne invalide so do lani obremenjevale v celoti sklad Republiškega zavoda za socialno zavarovanje, letos pa bremenijo sklad zdravstvenega zavarovanja, republiški zavod pa priznava določeno povračilo. To povračilo je znatno manjše od dejanskih izdatkov za delovne invalide in bo moral sklad zdravstvenega zavarovanja doplačati nad 20 milijonov dinarjev iz svojih sredstev.
Ko je upravni odbor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah razpravljal o finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja za leto 1963, je ugotovil, da z osnovnim prispevkom za zdravstveno zavarovanje, ki je letos za 0,3 % nižje od lanskega, ne bo mogoče kriti vseh izdatkov. Mimo povišanih cen za zdravstvene storitve — cena za oskrbni dan na Kliniki v Ljubljani je ietos višja za 19% — gre v breme sklada zdravstvenega zavarovanja tudi nadomestilo osebnega dohodka od prvega dne bolniškega dopusta, medtem ko so lani plačevale nadomestilo do 7 koledarskih dni delovne organizacije iz svojih sredstev. Zaradi tega je upravni odbor zavoda predlagal občinskim ljudskim odborom v Zasavju, da tistim delovnim organizacijam, ki so lani trošila sredstva nad povprečjem, predpiše dodatni prispevek do 3 %. Občinska ljudska odbora v Trbovljah in v Zagorja ob Savi sta predlog sprejela, vendar s pogojeni, da je treba izdatke sklada zdravstvenega zavarovanja temeljito analizirati. S sredstvi sklada zdravstvenega zavarovanja bo resnično treba varčno gospodariti, če vemo, da je mimo novih obremenitev sklada znižana stopnja osnovnega prispevka, dodatnega prispevka pa bodo plačale delovne organizacije letos približno 10 milijonov manj, kot
so plačale lani posebnega prispevka, in ko so same plačevale nadomestilo osebnega dohodka do 7 dni bolniškega dopusta.
Omeniti je še treba, da o problemu financiranja zdravstvenega zavarovanja ne razpravljajo zgolj družbeni organi socialnega zavarovanja; o njem so razpravljali na posvetih, ki so jih v marcu in aprilu sklicali občinski ljudski odbori v Zasavju, o sredstvih sklada zdravstvenega zavarovanja pa razpravljajo tudi delovni kolektivi v zvezi z delom prispevka za Zdravstveno zavarovanje, ki ga je zavod odstopil delovnim organizacijam za plačevanje nadomestila osebnega dohodka ob bolezni oziroma za plačevanje stroškov za zdravljenje ponesrečencev pri delu do 7 oz. do 30 koledarskih dni. To pa je tisto, kar je zakonodajalec skušal doseči s spremembo sistema financiranja socialnega zavarovanja: zainteresirati vse činite-Ije v komuni in zavarovance za smotrno zbiranje in trošenje sredstev socialnega zavarovanja.
Sodoben avtomatski tiskarski stroj v trboveljski »Tiki«
Iz analize zaključnih računov
Sslužba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki je izdelala obširno analizo zaključnih računov gospodarskih organizacij v občini Trbovlje za leto 1962, iz katere povzemamo naslednje splošne ugotovitve.
Celotni dohodek se je po obračunu po fakturirani realizaciji povečal v letu 1962 v primerjavi z letom 1961 za 11 odstotkov in je znašal 17 milijard 672 milijonov din. Zaradi uveljavljenega obračuna po plačani realizaciji je del povečanja ostal v neplačani realizaciji, in sicer 6 odstotkov fakturirane realizacije. Tako znaša celotni dohodek po plačani realizaciji 16.578 milijonov dinarjev in je v primerjavi z letom 1961 večji za 4,3 odstotka.
Pri povečanju celotnega dohodka ima glavni delež industrija, ki je povečala celotni dohodek na račun povečanja proizvodnje, kar je bilo omogočeno z rekonstrukcijo Cementarne in deloma Strojne tovarne, deloma pa gre za povečanje storilnosti in boljšega izkoriščanja proizvodnih kanacitet. Cene v industriji v glavnem niso vplivale na celotni dohodek, dočim so ostale panoge dosegle povečan ie celotnega dohodka v večji meri z zvišanjem cen.
Pri porabljenih sredstvih je v skuonem merilu doseženo rahlo izboljšanje ekonomičnosti. predvsem v kovinski industriji in proizvodu ii premoga. Vrednost porabljenih sredstev v pro-
izvodnji je naraščala nekoliko počasneje kot celotni dohodek, vsled česar se je narodni dohodek večal hitreje kot celotni dohodek in dosegel vrednost 8 milijard 142 milijonov dinarjev. Zaradi obračuna po plačani realizaciji je ostalo nerealiziranega narodnega dohodka v neplačani realizaciji okoli 521 milijonov in bi v primerjavi obračuna po fakturirani realizaciji znašalo povečanje napram letu 1961 v celoti 13 odstotkov. '
Delitev narodnega dohodka med družbo in podjetji se je spremenila v korist družbe in se je delež družbe v dohodku zvišal od 49,9 odstotka v letu 1961 na 50,9 odstotka v letu 1962. Povečan delež je posledica povišanih stopenj prometnega davka in stopenj prispevka v družbene investicijske sklade. Zaradi višjega , prometnega davka se je povečal predvsem delež družbe pred ugotovitvijo dohodka gospodarskih organizacij, kar je bilo izravnano s precej nižjim prispevkom od izrednega dohodka, tako da jc čisti dohodek večji nasproti 1961 za 6 odstotkov.
Povečanje izplačanih osebnih dohodkov na zaposlenega v povprečju za 16 odst. ni previsoko ob upoštevanju dviga storilnosti na eni strani in porasta življenjskih stroškov na drugi strani.
Slaba akunuilativnost našega gospodarstva jc ugotovljena tudi v analizi za-
ključnih računov gospodarskih organizaci j za leto 1962. Po zaključnem računu za leto 1962 so gospodarske organizacije vložile v svoje sklade (poslovni sklad, sklad skupne porabe, obvezni iu neobvezni rezervni sklad) 3 odstotke doseženega narodnega dohodka, kar nc daje upanja, da se bodo podjetja v doglednem času lahka oprla na lastne vire poslovnih sredstev (izjemi sta Rudnik in Mehanika).
Aktivna osnovna sredstva po nabavni vrednosti so se povečala za 5 milijard 106 milijonov din, od tega zaradi revalorizacije za 2 milijardi 623 milijonov dinarjev, dočim znaša povečanje zaradi aktiviranja dokončane rekonstrukcije Cementarne, nabavljene opreme v Strojni tovarni, investicij v lastni režiji, Rudnika in drugo za 2 milijardi 483 milijonov dinarjev, oziroma znaša povečanje aktivnih osnovnih sredstev brež upoštevanja revalorizacije 14 odstotkov.
Sedanja vrednost osnovnih sredstev se jc povečala šo bolj kot nabavna, to pa predvsem zato, ker je Rudnik znižal popravke vrednosti osnovnih sredstev zaradi revalorizacije.
Za obratna sredstva je značilno močno zmanjšanj« terjatev do kupcev, in sicer za 45 odstotkov, kot rezultat ukrepov, ki so bili storjeni zaradi zmanjšanja medsebojnega kreditiranja gospodarskih organizacij.
(Nadaljevanje na 9. str,)
'me’o bovlja 'latos, surove. s 'a pa fcpol-
naprav. Strojne naprave so nih vrstah tekstilnega blaga, •že v Trbovljah, za montažo Tu razna vlakna, ki so seve-in električne Instalacije pa da cenejša, precej izpodriva-bo treba zagotoviti okrog 14 jo promet volnenemu blagu, milijonov din, ki pa jih pod- Trdipio lahko, da je kolicin-jetje za zdaj nima.	ski promet prodanega tek-
Pred odločitvijo
V	juniju bodo mnogi učenci osnovnih in drugih šol končali s poukom. Treba se bo odločiti — ali naprej v šolo, ali pa v poklic. Zavod za zaposlovanje delavcev v Trbovljah je skupaj s komisijo za poklicno usmerjanje mladine izdelal program dela za šolsko leto 1962/63. Osrednja naloga je bila seznaniti prosvetne delavce in mladino s cilji hi nalogami dejavnosti poklicnega usmerjanja šolske mladine.
Za uvod so pripravili seminar za poklicno usmerjanje, ki se ga je udeležilo 80 učiteljev in uslužbencev zavoda. Po vseh šolah so postavili poverjenike za poklicno usmerjanje, pripravljajo pa vse potrebno, da bi v šolskem letu 1963/64 po vseh šolah ustanovili komisije za poklicno usmerjanje. Sicer pa je biro v tem šolskem letu pripravljeno več predavanj In sestankov s starši, in sicer z namenom, da starše seznanijo o možnostih zaposlitve in o poklicnem usmerjanju. Zavod pa je pripravil za mladino tudi več ogledov podjetij, tako v Trbovljah »n drugod. Teh se je udele-iilo nad 400 učencev nižjih in višjih razredov osemletk. Obiski so bili organizirani pred pisanjem nalog »Zakaj sem se odločil za ta poklic?« Obiski v tovarnah so vzbudili med mladino živahno zanimanje za poklice, večina učencev pa se je pri pisanju naloge že odločila za določen poklic.
V	Delavskem domu so v mesecu aprilu pripravili razstavo o poklicnem usmerjanju mladine. Razstavo sl je ogledalo okrog 5000 obiskovalcev in je v celoti dosegla namen. Pri izdelavi razstavljenih predmetov je sodelovalo posredno 145, neposredno pa nad 500 učencev. Razstava je sovpadala z Jugoslovan. pionirskimi Igrami. Za razstavljene izdelke Je dobila prvo mesto osnovna šola Dobovec, ki je razstavila predvsem predmete domače obrti.
Ob zaključku razstave je bilo organizirano javno tekmovanje šol pod geslom »Spoznavajmo poklice in gospodarstvo v komuni«. V ta program so bili vključeni učenci osemletk, ki bodo letos zapustili osnovno šolo In so pisali nalogo na temo »Zakaj sem se odločil za ta poklic?« Naloge je pisalo skupaj 348 učencev. Tekmovale so šole Dobovec, Ivana Cankarja, Tončke Čečeve In Alojza Hohkrauta. Iz vsake šole so bile izbrane po tri najboljše naloge, ki so bile nagrajene. Na javnem tekmovanju pa je bila prečlta-na iz vsake šole po ena najboljša naloga, prebral pa Jo Je pisec sam.
V	to tekmovanje so vključili tudi vse poklice raznih strok, in sicer z Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Strojne tovarne Trbovlje, Termoelektrarne Trbovlje, Cemen-
tarne in Mehanike. Te delovne organizacije so pripravile kronološko obdelan proizvodni načrt, vse gradivo pa je Zavod za zaposlovanje priredil in razposlal vsem šolam, da so se lahko pripravile za tekmovanje. Vse te delovne organizacije pa so pripravile tudi praktične in denarne nagrade za tiste šole, ki so dosegle najboljše uspehe na posameznih področjih.
Vsako šolo sta zastopali po dve moštvi s po 5 učenci. To praktično tekmovanje pa je bilo združeno tudi s kulturnim sporedom osemletk.
V	temi o spoznavanju poklicev so zbrale šole naslednje število točk: Tončke Čečeve 85 (od 100 možnih), Alojza Hohkrauta 80, Ivana Cankarja 77 in Dobovec 66. Vse štiri šole so prejele 190.000 dinarjev denarnih nagrad.
V	tekmovanju o spoznava-
nju poklicev pa je bil vrstni red naslednji:	šola Ivana
Cankarja, šola Alojza Hohkrauta, Sola Tončke Čečeve in šola Dobovec. Tudi za to tekmovanje so bile razdeljene denarne in praktične nagrade. Nagrade za obe tekmovanji so podelili z namenom, da sc izboljšajo pogoji za tehnični pouk na šolah.
Zavod za zaposlovanje delavcev iz Trbovelj pa je skupaj s svojo svetovalnico organiziral anketo med mladino, ki letos zapušča osemletko. Anketirano je bilo 333 učencev. Za nadaljevanje šolanja na višjih šolali se je odločilo 61 mladincev in 107 mladink. Za uk se je odločilo 44 učencev in učenk, lahko pa bi se izučilo v poklicu — po prijavah podjetij — skupaj 87 učencev, od tega 7 učenk. V neposredno proizvodnjo pa bo šlo — po podatkih ankete — 28 učencev in učenk; zaposli in priuči pa se lahko v rudarstvu in cementni industriji 25 učencev in učenk.
Problem predstavlja 130 učencev in učenk osemletk, ki bodo končali z osemletnim šolanjem zaradi starosti, a nimajo popolne osemletke. — S. S.
iz-
vesti iz
AKTUALNO — OBNOVA SEPARACIJSKIH NAPRAV
Kolektiv Rudnika Trbovlje-Hrastnik sprejema vsako leto vse večje proizvodne in druge naloge. Sprejete obveznosti vedno izpolnjuje in prekoračuje.
Tudi v letošnjem letu se celoten kolektiv izredno prizadeva, da zadosti z zviševanjem proizvodnje premoga naraslim potrebam industrije in trgovine in temu ustrezno dvigne produktivnost, zniža poslovne stroške in hkrati modernizira oz. mehanizira svoje obrate.
Poleg zgoraj naštetih osnovnih nalog, se kolektiv letos z vso intenzivnostjo ukvarja s trenutno najaktualnejšim problemom — obnovo separacijskih naprav. Prav te separacijske naprave so vsa zadnja leta tesno grloJ podjetja, ki duše z dneva v dan poleg nekaterih drugih okoliščin, večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo premoga. Kolektiv rudnika Trbovlje — Hrastnik je v vsej povojni dobi izpolnil marsikatero nalogo In dosegel kljub izrednim težavam visoke cilje,
zato smemo upati z vso upravičenostjo, da bo tudi separacija obnovljena in modernizirana do konca 1. 1965. Le s pospešeno modernizacijo in uvajanjem novih tehnoloških procesov lahko pričakujemo najboljše ekonomske rezultate.
METALIJA
IZVRŠUJE
SVOJE NALOGE
Čeprav se je v primerjavi z lanskim letom število zaposlenih znižalo za 25 odst., v trboveljski Metaliji izvršujejo planske naloge in jih prekoračujejo. — Predvideni plan za prve štiri mesece letos so prekoračili za 12,2 odstotka. V prihodnjem obdobju stoji pred kolektivom velika naloga — utrditi delovno disciplino ter pripraviti proizvodni program, ki
bi omogočil povečanje števila zaposlenih za najmanj trikrat. Seveda pa bo treba razširiti prostore in - še bolj sodelovati s kooperanti — Elektrolivarsko industrijo Trbovlje, »TEVE-VARNOST« Zagorje, »ALPOS« iz Šentjurja pri Celju in Strojno tovarno Trbovlje.
Z razstave o usmerjanju mladine v poklice v Trbovljah
kolektivov
PROIZVODNE NALOGE IZPOLNJUJEJO Glavna naloga na Rudniku Trbovlje-Hrastnik je letos začetek del pri rekonstrukciji separacije. Proizvodne naloge trboveljski rudarji prekoračujejo.
V	CEMENTARNI
NI VEC PROBLEMOV
V	trboveljski Cementarni sta se proizvodnja in prodaja cementa znatno izboljšali. Zdaj tudi ni več problemov glede vagonov in odvoza cementa. Nastaja pa vprašanje zmogljivosti obstoječih naprav z ozirom na velike potrebe po cementu. Predvidena montaža mlinov bo končana 'šele v tretjem tromesečju, pa vseeno obstojijo vse realne možnosti, da bodo ^ predvidene planske naloge v celoti izpolnjene.
KLJUB REMONTU PRESEŽEN APRILSKI PLAN
V	Termoelektrarni Trbovlje so kljub remontu dosegli in presegli aprilski plan proizvodnje. Računajo, da bo podoben uspeh zabeležen tudi v maju, čeprav opravljajo remont še na preostalih agregatih.
TRŽIŠČE JE PROUČENO
Kolektiv Mehanike Trbovlje tudi letos dosega in presega planske naloge, čeprav ima težave okrog nabave bakrene in medeninaste pločevine in profilov. Tržišče je proučeno, naročil je dovolj-Zato je mogoče pričakovati, da bo la kolektiv tudi v pri-hodpje uspešno izpolnjeval planske naloge.
IZBOLJŠANJE PRI IZVOZU
V	Strojni tovarni Trbovlje so predvideli za letos za 700.000 dolarjev izvoza. V Pr' vlh mesecih letos so Imeli v STT precejšnje težave okrog Izvoza, vendar se Je v tem mesecu stanje precej Izbolj-šalo. Kolektiv STT v aprilu
pa	Jfc Proiz-
V0°*$kV Str0 7nii’
pa
znlža-
‘rojni to-
Kou^ostorov
s0 Ž|jA, ir>du, IV. Elck‘ tro	bo
posl«) j^oizvajal.
z|aSVti(S5Snek 'e °f*su >*vVre,ov
e«)	.*"» lutli
■ °'u po-
5?č»
;>5-~-:>
STAGNACIJA NA TRŽIŠČU
Stagnacija na tržišču je precej neugodno vplivala na realizacijo v podjetju Tapetništva. Računati je, da se bo popravilo in da bodo planske naloge dosežene.
MODERNIZACIJA V VITAMINKI
Trgovsko podjetje- Vita-minka želi ustreči željam potrošnikov. Zaradi tega bodo za poslovalnico r.a Tereziji kupili nov i500-litrski hladilnik, za poslovalnico Opekarna pa hladilni pult. V načrtu so imeli še ureditev poslovalnice v Zgornjih Trbovljah, vendar razgovori s Čevljarstvom niso bili uspešni, ker jhn niso hoteli odstopiti prostor, kjer je popravljalnica čevljev. Dodati je treba, da so imeli za to preureditev že pripravljene načrte in zagotovljena sredstva.
Er. a od osrednjih nalog kolektiva Vitaminkc pa bo dokončna ureditev hladilnih
Tudi trgovina izpolnjuje planske naloge
Trgovsko podjetje »Prvi junij« v Trbovljah izvršuje sedaj po združitvi podjetij »Železnina«, »ONPZ« ter »Drogerija« okrog 80 % vsega blagovnega prometa, te to leto bo podjetje preseglo promet dveh milijard din.
Porast blagovnega prometa je odvisen od kupne moči potrošnikov in od vzporednega razvoja celotnega gospodarstva na področju, ki ga zavzema trgovska mreža. Kljub določenim težavam, ki jih je podjetje »Prvi junij« imelo v prvih mesecih po združitvi trgovskih podjetij, je bil v prvih štirih mesecih lega leta dosežen za 8,2 °/o večji promet kot v istem obdobju lanskega leta. Višina opravljenega prometa pa je v prvih štirih mesecih znašala 648,308.000 din.
Letos je predvsem opaziti padec prometa pri določenih vrstah tekstilnega blaga. Tu razna vlakna, ki so seve-izpodriva-blagu.
-vovije-H,
rastnlk v Trbovlja’
stilnega blaga narastel, ven- dajo gradbenega materiala. In še marža: potrošnikom dar ker so cene znatno nižje Prav tako bo podjetje mora- lahko povemo to, da si ko-od cen ki so za razno blago lo nabaviti nov kamion, po- lentiv prizadeva znižati rezij-velale še pred dvema leto- trebovali pa bi tudi lastno ske. materialne in ostale o cima, je finančni promet se- garažo. Del teh investicij bo visne stroške ter izboljšati veda nižji. Delni padec pro- podjetje izvedlo iz lastnih nabavne pogoje. Tako danes meta je opaziti tudi pri po- sredstev že v tem letu.	podjetje ze večino blaga na-
hišlvu, kjer pa včasih pri- g , |etu bo Trgovsko pocuje direktno od proizva-manjkuje kvalitetnih vrst Se vtemletu bolrgovsko Jal ,n tako potrošniku
pohištvene opr.me in tapet- P0^1^ »Prvl JuniJ“ v Tr' pud'. ^ cenejše potrosne niških izdelkov. Ker je še bovljah v bloku K-4 iz dose- dobi me, Dokazano pa je ze danes ta oprema za potroš- danj.h prostorov »Živila« in M^^^-^o^vofpribitek. nika precej draga in.	pred	»Moda« uredilo novo samo-
stavlja zanj večletno investi-	*	Q lArn	I. M.
cijo, si seveda potrošnik želi P°strezno prodajalno. ^ tem tudi kvalitetno izbirtf.	bo podjetje precej ugodno	-
Trgovsko pod etje	»Prvi	željam okoliškega centra po-	IZ
junij« v Trbovljah je sl. apri- trošnikov. Vrednost celotne	IlCUlli
lom organiziralo stalno komi- investicije ureditve samopo- v 2 sijsko prodajo vseh gumija- strcžbe bo predvidoma stala TSCUUO / vih izdelkov .tovarne »Sava« ,	,	...._. ,___
Kranj. Tako že danes zalaga °’rog ml 1J0 ov’ ‘ p (Nadaljevanje s 7. str.) to podjetje z gumijevimi iz- podjetje prav tako izvršilo iz Mcd vjrj posiovnih sred-delki Zasavje in druga po- lastnih skladov.	stev ,g 0paz;ti občutno pove-
droč-ja. Avtomobilske	gume	Eaa največjih investicij	Čanje"	poslovnega sklada,
in vsi ostali gumijevi izdelki.	Trgovskega podjetja »Prvi	vendar	v	glavnem na račun
se prodajajo po tovarniških junij« v ^Trbovljah pa bo v revalorizacije osnovnih sred-cenah. Predvidevajo, da bo tern ]clu vsekakor ureditev štev predvsem pri Rudniku, znašal skupni promet gumi- modernega' paviljona za pro- Krediti za osnovna sred-jevih izdelkov v enem letu cjaj0 pohištva med Pošto in stva so se povečali pred-okrog 100 milijonov din. Veleblagovnico. Načrti in vse dohodek večji napram letu Podjetje pa nudi pomoč »stale priprave so že v teku. vsem zaradi rekonstrukcije tudi domačim kooperantom Podjetje upa, da bo tudi Cementarne in Strojne to-in proizvajalcem Tako se kmalu dobilo lokacijsko do- varne, povečanje kreditov za preko prodajaln Trgovskega voljenje. Potrošnikom Trbo- obratna sredstva pa se v podjetja »Prvi junij« v Tr- velj bo tako v naprej orno- glavnem nanaša na Strojno bovljah že dobro uveljavljajo gučeno, da bodo imeli sc tovarno.
izdelki »Tapetništva«, »Cev- večjo izbiro kvalitetne po- Zvišanje zalog polproizVo-ljarstva« in »Krojaštva« iz hištvene opreme. Vrednost dpv in surovin se v glavnem Trbovelj. Podjetje pa si pri- investicije bo preko 20 mi- nanaša na kovinsko indu-zadeva, da bi se še v občin- bj°nov in bo večino prispe- strijo in industrijo gradbene-skem merilu te službe doma- va,° podjetje’ iz lastnih skla- ga matcna.a ter je-deloma v če obrti v naorei še boli uve- dov- NckaJ se bo pa tudl v zvezi z višjo proizvodnjo. fjavlSe pri naših potroSni- «a namen najelo investicij- Ko primerjamo dosežene kih Prav preko trgovine ske?a posojila. Podjetje skrbi rezultate v proizvodnji s po-botio lahko domača obrtna Uldi za strokovni dvig svojih stavljenim planom za leto podjetja razširjala asorti- kadrov. Tako se finančno po- 1962, lahko ugotovimo, da je man svojih izdelkov in si maga uslužbencem, ki obi- jdtm predvideval v celotnem nase bolj navezala domačega fkujejo ESS, VEK5 terosta- gospodarstvu porast cclot-.,	le strokovne tečaje. V krat- nega dohodka za 10,8 odst.
poti osni a.	kem se bo tudi iz raznih strok in narodnega dohodka za
Prav iz tega stališča pa si poslalo nekaj poslovodij in 12,5 odstotka, dočim smo po tudi kolektiv Trgovskega pod- ostalih prodajalcev na nekaj- tej analizi presegli realiza-- jetja »Prvi junij« v Trbov- dnevno strokovno izpopolnje- cijo leta 1961 pri celotnem Ijah želi popolnega razume- vanje in ogled k nekaterim dohodku za 11 odstotkov m vanja in pomoči od občinske- večjim specializiranim trgov- pri narodnem dohodku za ga ljudskega odbora v Trhov- skim podjetjem v Ljubljano. 13 odstotkov. Iz tega lahko Ijah Podjetju še namreč pri- Za strokovni dvig svojih ka- ugotovimo, da smo planska manikuje skladiščnih prosto- drov bo podjetje v tem letu predvidevanja za leto 1962 rov za živila. Nujno bi tudi prispevalo okrog en milijon presegli za 0,2 odstotka ozir. potrebovali skladišče za pro- dinarjev.	0,5 odstotka.
S • Zasavski tednik • it. 23 • 30. 5. 1963 •
Kulturne prireditve v zadnjih mesecih
Bolgarski mladinski pevski zbor »Bodra smjana«
»Bodra Sofije v
V petek, 31. maja, bo gostoval v Trbovljah mladinski pevski zbor »Bodra smjana* iz Bolgarije. Mladi bolgarski pevci bodo sodelovali na mladinskem festivalu v Celju, ki bo 2. junija, na pobudo tov. Šuligoja, dirigenta nekdanjega »Trboveljskega slavčka« pa bodo dva dni gostje Trboveljčanov. Organizacijo njihovega bivanja v Trbovljah je prevzel mešani pevski zbor »Slavček«.
Bolgarski pevci pridejo v Trbovlje danes, 30. maja, in jih bomo sprejeli pred spomenikom na Trgu revolucije. V petek, 31. maja, bo zbor ob
10.30	na matineji v Delavskem domu zapel mladini Trbovelj, zvečer ob 19.30 pa odraslim Trboveljčanom.
Mladinski pevski zbor »Bodra smjana« je reprezentativni bolgarski zbor in je trikratni nosilec mednarodnih nagrad. Stočlanski zbor je bil ustanovljen 1939. leta-kot zbor »Sofijski slavček«. Leta 1947 je, dobil na pobudo Dimitrova sedanje ime »Bodra smjana«. Njegov ustanovitelj in dirigent Bončo Bočev, nosilec naziva »ljudski umetnik« in nagrajenec z dimi-trovsko nagrado, je dobil pobudo za ustanovitev tega zbora pri našem »Trboveljskem slavčkh«. Ob vsestranski podpori države je zbor kmalu dosegel izredne uspehe. Že leta 1949 je osvojil prvo mesto na mladinskem festivalu v Budimpešti, nato leta 1931 in v Bukarešti leta 1953.
Zbor deluje kot amaterska pevska šola z dvema vajama in eno uro solfegia tedensko. Tako vadi kakih 300 pevcev, ki so stalni vir za izpopolnjevanje zbora in mu omogočalo izvajanje tudi najzahtevnejših del. V svoje vrste Sprejema le dijake do 5. razreda osnovne šole. Tako si zbor zagotovi stalno sodelo-
Smjana« iz Trbovljah
vanje pevcev za kar najdaljšo dobo, tudi do 10 let. Trenutno razpolaga zbor z repertoarjem 70 pesmi in priredi letno do 60 koncertov. Pojejo predvsem dela bolgarskih avtorjev, pa tudi nekaj tujih sodobnikov ter predstavnikov klasike in predkla-sike.
V zadnjem času je imel zbor vrsto uspelih gostovanj v tujini, leta 1957 v Zahodni Nemčiji, 1959 v Vzhodni Nemčiji, Madžarski. leta 1960 pa spet v Vzhodni Nemčiji. Lani je zbor priredil veliko turnejo po Poljski, aprila letos pa je gostoval pri nas s koncerti v Beogradu, Novem Sadu in Nišu.
Na koncertu v Trbovljah
bo »Bodra smjana« izvajala v prvem delu skladbe Popova, Petkova, Stupela, Dimitrova, Hristova, Goleminova, Popkova, Obretenova, v drugem delu pa Kabalevskija, Ljadova, Huseinlija, Gotovca, Vrhovskega, Sokolova, Genova, Mozarta in Muradelija.
Prepričani smo, da bodo občani Trbovelj sprejeli mlade bolgarske umetnike tako, kot je v letu 1938 sprejela Sofija »Trboveljske slavčke«. Trboveljčane vabimo, da se v kar največjem številu udeležijo sprejema v četrtek, 30. maja, ob 13. uri na Trgu revolucije in da napolnijo dvorano Delavskega doma na koncertu v petek zvečer.
J. S.
Tako kot pretekla leta tudi v letošnji sezoni odigrava naša osrednja kulturna institucija — Delavski dom najpomembnejšo vlogo pri kulturnem udejstvovanju in izobraževanju trboveljske komune. Večina prireditev je izvedena v prostorih tega doma. Funkcionalnost prostorov pride vedno do izraza, kajti povsem ločeni prostori kinematografa, ki izvaja svojo programsko politiko in dejavnost, omogočajo povsem drugo, pestrejšo dejavnost v drugem delu zgradbe.’
Ob prazniku prebivalcev občine Trbovlje lahko v zgoščenem pregledu opišemo opravljeno delo, ker si bo vsak le na ta način lahko ustvaril sodbo o pomembnosti osrednje kulturne institucije.
V razdobju od 1. januarja do 30. aprila, to je v prvih 4 mesecih, je obiskalo prireditve v Delavskem domu skupno 69.000 občanov. Od tega števila si je ogledalo kinopredstave 51.190 občanov, gledališke in koncertne prireditve 7.000, razstave 8.000, predavanja je poslušalo 2.100, ostali pa so obiskovali razne druge prireditve. Vseli predstav in prireditev je bilo v tem razdobju v domu skupaj 276. če računamo, da je v Trbovljah okrog 18.000 občanov, sodimo, da je v teh mesecih obiskal vsak občan prireditev v Delavskem domu po enkrat, vsak mesec, dnevno pa so bile v'domu dve do tri prireditve.
Najpogosteje so nastopali na deskah domači ansambli, program pa so obogatili še gostujoči ansambli, tako Ljubljansko mestno gledališče, Slovensko ljudsko gleda-
Trboveljski kulturniki so se vrnili iz Holandije
V torek, 21. t. m., se je v zgodnjih jutranjih urah vrnila iz gostovanja v Nemčiji in Holandiji ekipa, ki so jo sestavljale tri sekcije Svobode Center Trbovlje: moški zbor Zarja, kvartet Dorko Škoberne in kvintet Tine Jelen ter harmonikarski orkester Svobode Šentvid pri Ljubljani.
Z vrsto uspelih koncertov je ekipa dokazala, da je bila vredna zaupanja, ki ji ga je dal Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Ljubljana, ko jo je določil za izvedbo koncertne turneje. Prvi koncert v tujini so priredili Ljubl jančani v Niimbergu v Nemčiji, Trboveljčani pa Lan-genzennu.
Po enodnevnem postanku v Nemčiji je ekipa prekoračila holandsko mejo pri Aachc-nu, kjer so naše kulturnike prevzeli v goste člani moškega pevskega zbora St. Joseph iz VVaubacha. Slovesen spre-
jem' v kraju Rimburg z godbo in kraljevskimi fanfarami je dal obeležje vsem kasnejšim nastopom v večjih mestih pokrajine Limburg. Organizacija gostovanja je bila brezhibna in so sc jugoslovanski gostje počutili na domovih holandskih gostiteljev kot doma. Vse štiri sku-, pinc so priredile uspele kon-' certe v Treebecku, Heerienu, Nievcnhagenu in Kcerkrade; dva prosta dneva pa so izkoristili za izlet v Amsterdam in Briisscl. Na povratku iz Amsterdama so si ogledali svetovno znano razstavo tulipanov v Kcukenhofu pri Haarlemu. V času bivanja v Holandiji so pevci počastili spomin v zadnji vojni padlih Američanov na pokopališču Margraten, na povratku skozi Nemčijo pa so položili venec in zapeli žalostinko pred krematorijem v Dachau.
Z anaše izseljence so naši
kulturniki pripravili v Heerienu prijeten izseljeniški večer, katerega se je udeležilo tudi nad 100 izseljencev iz Belgije. Poseben poudarek temu večeru je dal obisk sekretarja jugoslovanske ambasade v Haagu tov. Miodraga Feodosijeviča, ki je bil v družbi z našimi kulturniki tudi na poslovilnem večeru v Waubachu.
Dan pred odhodom je priredil župan mesta 'VVaubach sprejem, na katerem je gostitelj poudaril velik uspeh, ki ga je koncertna turneja jugoslovanskih gostov doživela tako v umetniškem pogledu kot tudi pri nadaljnjem utrjevanju prijateljskih vezi med narodi obeh dežel.
Trboveljski in ljubljanski kulturniki so se vrnili na svoje domove polni najlepših vtisov In v zavesti, da so častna izpolnili nalogo, ki jim je bila zaupana.
lišče iz -Celja, RTV Ljubljana, »Akademik« Ljubljana itd. S
Prav zadnje dni pa ima zelo velik uspeh in tudij obisk otroška igra Ingoliča:! Tvegana 'pot; kancem maja; bo koncertiral zelo znani; bolgarski mladinski pevski' zbor.
Opis obiska in prireditev je skop in ne more ustvariti' vtisa, da je bilo opravljeno v teh mesecih določeno delo in to ob zelo skromnih denar-; nih sredstvih. Dotacija iz občinskega proračuna je iz leta v leto skromnejša. Spri-1 čo teh okoliščin ni mogoče! pričakovati večje dejavnosti-! Prepričani pa smo lahko, da bo svet za kulturo in prosveto pri občini Trbovlje zagotovo posvetil svojo pozornost v bodoče tudi naši osrednji kulturni instituciji in posredoval ugotovitve ljudskemu odboru oz. upravnemu odboru sklada za telesno vzgojo in kulturno dejavnost. Ustanova že dalj časa pogreša sredstva za ureditev nekaterih najnujnejših naprav, ki posebno na odru lahko povzroče nenadomestljivo škodo. Življenjska doba nekaterih naprav je namreč že po-, tekla in se z vso upravičenostjo lahko vprašujemo, kdaj bodo sredstva v skladu za kulturno dejavnost vsaj deloma na razpolago tudi za kulturni dom.
Anton Ingolič ▼ Trbovljah
i
V trboveljski dolini letos sicer ne moremo govoriti o bodočnosti in širini prireditev, vendar smo z zadovoljstvom opazovali mladino pred vrati gledališke dvorane, kjer je od ponedeljka dalje prizadevna mladinska dramska skupina Svobode — Center vsak večer uprizarjala Ingoličevo »Tvegano pot«. Pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom režiserke Geni Rak so pionirji, mladinci in učitelji iz Osnovne šole A. Hohkrauta z nekaj člani starejše dramske skupine in s sposojenim Tinčkom jz osnovne šole T. Čečeve zadovoljili mlade in starejše gledalce. Usklajena trojka mladih junakov Slavka, Janka in Paška, ganljivo trpljenje male Milice in surovost fašizma je čustveno razgibala dvorano. Morda so mladi ljudje ob trpljenju medvojne mladine občutili srečo, ki jo uživajo danes v svobodni domovini ...
Pionirji iz osnovne šole A. Hohkrauta so na četrtkovo prireditev »Tvegane poti« porabili pisatelja te igre Antona Ingoliča, ki jc na prošnjo pionirke Inče Strniša povedal navdušenim mladim gledalcem, kaj ga je napotilo k pisanju te igre in zaželel vsem mladim ljudem Trbovelj lep praznik mladosti, ki se naj nadaljuje skozi vse leto.
Stanovanjske skupnosti se uveljavljajo
Na področju trboveljske občine delujejo tri stanovanjske skupnosti. Viden napredek v delu so zabeležili zlasti v stanovanjskih skupnostih Center in Trbovlje II.
LETOS SO MOČNO RAZŠIRILI SVOJO DEJAVNOST
v stanovanjski skupnosti Trbovlje-Center. Zdaj deluje v okviru te stanovanjske skupnosti več servisov. Servis za vzdrževanje stano-
vanjskih hiš vključuje tesarje, mizarje, kleparje, zidarje, ključavničarje in vodoin-stalaterje. Gospodinjski ser-je precej razvila tudi patro-vis nudi pomoč gospodinjam v krpanju in pranju perila ter pobiranju zank na nogavicah. Svoje usluge nudi strankam tudi Avtoservis. — Pred kratkim pa je začel poslovati tudi servis za popravilo dežnikov, ki je bil nujno potreben, kar dokazuje tudi promet servisa.
Letos sta bila na novo ustanovljena servisa za popravilo dežnikov in za vzdrževanje in čiščenje cest. — Skupnost pa ima tudi prevozno cirkularko' za žaganje drv.
Precej dela je bilo opravljeno pri gradnji otroških igrišč. Zgrajeno je bilo novo otroško igrišče na Opekarni, popravljena pa igrišča v koloniji 1. maj, Hohkrautovi koloniji, na Trgu svobode in v Novem domu. V okviru stanovanjske skupnosti Trbovlje-Center pa uspešno deluje tudi poravnalni svet, na katerega se večina občanov
obrača neposredno. Razveseljivo pa je, da število zadev, ki naj bi jih obravnaval poravnalni svet, upada, 75 odstotkov vseh zadev pa poravnalni svet ugodno reši. Delo socialne komisije pa je otežkočeno, zlasti zaradi neaktivnosti posameznih članov, in pomanjkanja sredstev. Mesečno izdajo 63 rednim socialnim podpirancem za okrog 320.000 din podpor. Ker pa je prošenj za dodelitev socialnih podpor vse več, nastaja 'vprašanje, kako bo komisija letos opravila svoje delo, ker je razpoložljivih malo sredstev.
Tudi v delu stanovanjske skupnosti Trbovlje II je v zadnjem času opaziti viden napredek.	'
Pomemben je zlasti servis za čiščenje stanovanjskih in poslovnih prostorov, v katerem je zaposlenih 32 oseb. Razvija pa se tudi servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš, ki opravlja raznovrstna dela, tako mizarska, kleparska, vodoinstalaterska dela, električna popravila in podobno. V zadnjem času- se
Iz dejavnosti servisa za nego bolnika na
nažna služba, ki opravlja nego in pomoč na domu. — Skupaj z organizacijo Rdečega križa so pripravili tečaj za nego bolnika na domu. Oskrbo za socialno podpiranje plačuje delno ObLO, del sredstev pa prispeva tudi stanovanjska skupnost. Ta stanovanjska skupnost pa plačuje tudi oskrbo za 10 socialno ogroženih otrok v vzgojno varstveni ustanovi.
Tudi v stanovanjski skupnosti Trbovlje II posvečajo vso skrb gradnji otroških igrišč, ki jih bodo gravli v Gabrskem, naselju Dpm in vrt, na Trgu Franca Fakina (Dolinškova ledenica) in v
Kovinarskem gradnjo otroških igrišč pa bi se morali bolj zavzeti hišni sveti.
Komisija za socialna vprašanja bo skupaj z organizacijo RK in Društvom prijateljev mladine pripravila letovanje otrok, posebno skrb pa bo posvetila tudi otrokom, ki dopolnijo šolsko obveznost. V povezavi z društvi pa bo skrbela, da se bodo le-ti v kar največjem številu vključili v delo društev.
V obeh stanovanj, skupnostih pa bo mogoče še uspešneje opravljati deio, če bodo pomagali prav vsi občani!
50 let
Gradnja nove termoelektrarne Trbovlje II naj bo jubilejno darilo ob 50-letnici delovnemu kolektivu in delovnemu ljudstvu Trbovelj ob praznovanju občinskega	i
praznika.
T ermo elektrarne Trbo vij e
Iskrene čestitke delovnemu kolektivu ' Termoelektrarne Trbovlje ob 50-letnici in obratom Trbovlje za njihov praznik 1. junij!
Termoelektrarna Trbovlje z obratom Tovarne zidakov
Pozdrav
Letošnji občinski praznik občine Trbovlje sovpada v čas že kon Mariih volitev v občinske zbore in nadaljnjih priptav za volitve v zvezni in republiški zbor.
Občinski praznik praznujemo že enajstič kot spomin na zgodovinske dogodke pred 39 leti — 1. junija 1924, in spomin na odhod prvih borcev v NOV v juniju 1941.
Letošnji občinski praznik praznujemo v znamenju velikih gospodarskih uspehov in razvoja na vseh področjih. V okviru praznovanja se prično 1. junija dela na gradbišču nove tovarne polprevodnikov v Gabrskem in drugo.
Občane mesta Trbovelj pozdravljajo ob tej priliki in jim čestitajo ob občinskem prazniku k doseženim uspehom z željo, da bi tudi njihovo nadaljnje delo in marljivo prizadevanje rodilo bogate sadove za razvoj in procvit trboveljske komune:
TRBOVLJAM
ob
občin-
skem
prazniku!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE
Občinski komite ZKS
Občinski odbor SZDL
Občinski komite ZMS
Občinski sindikalni svet
Občinski odbor ZB NOV
Občinski odbor ZROP
Obč. svet Svobod in prosvetnih društev Trbovlje Delavska univerza Trbovlje
Zasavski tednik in vse ostale množične organizacije in društva občine Trbovlje —
nadalje
RUDNIK TRBOVLJE-HRASTNIK TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE STROJNA TOVARNA TRBOVLJE CEMENTARNA TRBOVLJE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZASAVJE Trbovlje
RUDIS Trbovlje
MEHANIKA Trbovlje
TP »PRVI JUNIJ« Trbovlje
Gostinsko podjetje RUDAR Trbovlje
METALIJA Trbovlje
KOMUNALNA BANKA Trbovlje
Tovarna pohištva Trbovlje *— MESO Trbovlje
Trgovsko podjetje VITAMINKA Trbovlje
Zavod za zaposlovanje delavcev Trbovlje
SAP Ljubljana, poslovalnica Trbovlje
Stanovanjska skupnost Trbovlje-Centcr
Stanovanjska skupnost Trbovlje II
Brivnice Trbovlje
Komunala Trbovlje
Kino Svoboda — Trbovlje II
ELIT Trbovlje
ELEKTRO Trbovlje
ODPAD Trbovlje
LEKARNA Trbovlje-
ŠPORTNI TEDNIK
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rudar : Slovan 0:2 (0:1)
Med najboljšimi
Anton IIRIBAR, republiški sarja, toda uspeh ni Izostal.
boksarski prvak in drugi na Osebno bi želel, da bi bilo letošnjem državnem prven- v naši sekciji še precej takš-slvu, je nedvomno talentiran nih boksarjev, kot je Tone, 'n vzoren športnik.	predvsem za vzgled marljl-
—	Boksati, pripoveduje, vega športnika. - F. B. sem začel pred tremi leti pri domačem Partizanu pod trenerskim vodstvom Dragota Vukotiča. Doslej sem imel W nastopov, dvaintrideset-krat sem zmagal, trikrat izgubil in petkrat sem boksal neodločeno. Dvakrat me je Premagal državni prvak v •noji kategoriji BENEDEK.
—	Načrti?
—	Želel bi, da še vnaprej ostanem prvak Slovenije in da se čim bolje zadržim pri vrhu v državnem merilu, pa tudi, da bi se naša sekcija bolj kvalitetno dvignila. —
Fred kratkim pa se ml je uresničila tudi želja: dobil sem štipendijo za šolanje na tehniški srednji šoli.
—	Glede na to, da je naša boksarska sekcija pri TVD Partizan zelo mlada, smo dosegli že nekaj lepih uspehov, čeprav ne s celotno ekipo, predvsem pa s posamezniki. To velja predvsem za našega Toneta, ki je s svo-Hm zares marljivim delom dosegel v tako kratkem času že velike uspehe. Hribar je samo v letošnjem letu precej treniral, od februarja naprej vsak dan. To je bil velik napor za mladega bok-
TRBOVUE — Stadion Rudarja. Gledalcev okrog 600. Sodnik Blekač iz Šoštanja je pripeljal obe enajstorici v naslednjih postavah:
SLOVAN: Čeme, Oplotnik, Udovč, Limo, Nikič, Pezo, Nikolič, Katič, Radovan, Jamša, Popovič.
RUDAR: Bantan, Pristav,
Iiukanč*, Kostič,, KnaTS, šorl, Potokar, Breznikar, Ha-lilagič, Žibert (Vodenšek), Kastelic.
V	20. in 70. minuti sta dosegla za goste zadetka Nikolič in Radovan.
Rudar je na nedeljski nogometni tekmi zaigral izredno slabo, tako da so gostje upravičeno odnesli dve točki. Predvsem je prišla do izraza ponovno neučinkovitost domačih igralcev, medtem ko je Slovan igral precej boljše. Gostje so bili zlasti v prvem polčasu zelo borbeni, startali so na prve žoge. Niti po prejetem golu v 20. minuti, domačini niso uspeli urediti svojih vrst, tako da je bil Slovan več ali manj vseskozi boljše moštvo.
Prvi polčas bi se lahko končal še z večjo razliko, če ne bi tokrat Knavs, ki je igral v obrambi, odvrnil marsikatero nevarnost pred svojimi vrati.
V	drugem delu igre se je Rudar sicer nekoliko razživel, vendar napad ni znal izkoristiti nekaj lepih priložnosti za znižanje rezultata. V 70. minuti Je Radovan dosegel drugi gol za poste, vendar bi lahko vratar Bantan z odločnejšim posredovanjem preprečil zadetek.
V	nedelio gostuje Rudar v Kranju, kjer se bo srečal s trenutno vodečimi na lestvici, Triglavom. Možnosti za zmago so minimalne, vendar lahko Rudar preseneti.
LJUBI.TANSKA NOGOMETNA LIGA
Poštar : Proletarec 1:1
(č) LJUBLJANA — Oslab ljeno moštvo Proletarca je 1
nadeljsiki tekmi odvzelo dragoceno točko ekipi Poštarja. Pri Proletarcu je manjkalo pet standardnih igralcev, vendar je moštvo kljub temu zaigralo dobro.
Kamnik : Rudar (H) i 1:3 (1:3)
(gj) KAMNIK — Tekma je bila v 60. minuti prekinjena zaradi vsesplošnega pretepa na igrišču. Rudar je zaigral v Kamniku precej boljše, kot zadnjič doma. Že v 1. minuti je Petan dosegel gol, v 12. minuti pa so domačini izenačili. V 15. minuti je Rudar preko Šmita ponovno prišel do vodstva. Zatem pa so pričeli igralci igrati zelo grobo in ostro, tako da je sicer odlični sodnik Lukarič, moral še odločneje soditi. V 35. minuti je Oberčkal povišal rezultat na 3:1. Po tem golu so bili igralci Rudarja nenehno na tleh. Drugi polčas se e nadaljeval z grobo igro domačinov. V 54. minuti je bil zrušen Šmit, ki ga je obramp-ni igralec Kamnika namerno udaril. Minuto za tem je obležal na tleh Petan, ki jc dobil udarec v trebuh, ko ni imel žoge. Igralci Rudarja so se zbrali okrog svojega tovariša, zatem pa je izredno nepoštena kamniška publika vdrla na igrišče, da bi obračunala z gosti in sodnikom, ki je pred tem izključil iz igre tri domače igralce in Šmita, igro pa jc zaključi! v 60. minuti. Igralci Rudarja so morali neumiti zapustiti Kamnik, sodnika pa so zaščitili organi LM.
Bratstvo : Tabor 4:0 (2:0)
171. Tekli so vso pot, da so prišli do sape šele v svojem skrivališču. Zdaj sc j« Giorgio spomnil: »In moja cula?« — Brez skrbi, jaz jo imam,« jc zmagoslavno pokazal Augusto, »nekaj sem moral narediti tudi jaz, ko sta sc vidva pretepala.« Z veseljem so si razdelili pomaranče in polovico klobase iz Angellettincga darila. »To je bila res prijateljska pomoč,« je še govoril Gior-gio s polnimi usti in hvalež.no pogledal oba prijatelja. Antonio jc zamahnil z roko: »Da bi le Dante prišel kmalu, paziti moramo, da ne bomo zaspali in da ga bomo slišali.« Nekaj časa so poleni res bedeli, končno pa jih je spance le premagal, sami niso vedeli kdaj. Ko so se zbudili, so ugotovili, da je že jutro, Danteja pa še vedno ni bilo v kleti. Zdaj so bili fantje že zaskrbljeni, zlasti še, ker je ura bila že deset, Danteja pa od nikoder.
172. »No, zdaj pa imamo,« se jc jezil Antonio. »današnji dan je že izgubljen. Spet bomo morali čakati do večera.« — »Da se mu le ni kaj zgodilo,« jc glasno razmišljal Giorgio. Bilo je že poldne, ko so zaslišali pred vrati skrivališča previdne korake. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem je nekdo potrkal. Dečki so sc »pogledali, Giorgio je šel počasi k vratom. »Odziv,« je rekel. »Ne vem,« jc bilo slišati. »Geslo?« — »Tudi ne vem.« — »Bojim se, da nas jc nekdo izdal,« je šepnil Giorgio tovarišem, »kaj zdaj?« — »Koliko vas jc lam zunaj?« je vprašal zdaj Antonio. »Samo eden. Pošilja me Dante.« — »Ali mu naj verjamemo?« — »Drugega ne kaže.« Dečki so odrinili zapah in v klet jc smuknil Mačka, elan »Volkov«. »Ti?« so sc vsi začudili enoglasno. Prvi se je znašel Giorgio: »Torej te pošilja Dante?«
HRASTNIK — Domača enajsterica je premagala goste iz Ihana s 4:0. Vendar re-zultat pove, da napadoma -petorka ni bila dovolj učinkovita proti slabi ekipi Tabora. Ker stoji Bratstvo pred skorajšnjimi kvalifikacijami za slovensko nogometno L go, bo moralo v prihodnje pokazati nedvomno boljšo igro.
Litostroj : Svoboda (K) 2:2
(č) LJUBLJANA - Tudi ki-sovška Svoboda je v nedeljo gostovala v Ljubljani proti Litostroju in mu odvzela točko. Kisovčani so, kot že nekajkrat v zadnjih kolih tudi tokrat zaigrali dobro in borbeno, ter zasluženo osvojili točko. Gole za goste sta dosegla ASič in Zmrzlaik. Slednji Je bil huje poškodovan.
4
MLADINCI:	'
- t
Rudar (T) : Slovan ■ 5:0 (1:0)	,v
Rudar (H) : Kamnik )' 1:3 (0:2)	,
Rudar (T) II : Proletarec 0:0 Litostroj : Svoboda (K) 3:0 p. f.	.j
V A 3 obveščevalec
Mali oglasi
Poceni prodam polkavč. — Naslov v upravi lista.
Preklici
Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 256732 na ime Zinka Smrkolj, Izlake 29, za neveljavno.
Kino Delavski dom v Trbovljah: od 31. maja do 3. junija amer. barv. VV film »Taka vrsta žene«; 4. do 6. junija sovjet, film »Moj prijatelj«.
Kino Svoboda — Trbovlje II:
30.	maja domači film »Na svoji zemlji«; 1. do 3. junija ital. film »Avantura«; 4. in 5. junija franc. barv. CS film »Lepotica in cigan«.
Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah:	1. in 2. junija
amer. barv. film »Linija za Takson«; 8. in 9. junija jug. barv. film »Ljubezen in moda«. Predstave v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15.
Kino Svoboda II v Hrastniku: 30. maja franc, film »Ti si moje življenje«; 1. do 3. junija italijanski film »Delfini«; 5. in 6. Junija franc, film »Lepa Amerika«.
Kino Delavski dom v Zagorju: 1.	3. junija amer.
barv. film »Konjeniki«; 5. in 6. junija franc, film »Ti si moje življenje«.
Kino Litija: 4. in 5. junija jug. film »Pesem s Kum-bare«; 7. in 9. junija ital. barv. CS film »David in Goljat«.
Kino Šmartno: l.in 2. junija amer. barv. CS film »Dve ljubezni Eddyja Duchina«; 5. in 6. junija zah.-nemški
film »Tisoč oči dr. Mabu-zea«.
G IB A N J E PREBIVALSTVA
HRASTNIK
Rojstva:	Ljudmila	Brečko,
gosp., Dol 205 — deklico.
Porok ni bilo!
Smrti; Ferdinand Matko, upok., Čeče 5 — star 73 let; Valdeman Lunaček, upok., Roseveltov t rg 3 — star 70 let.
LITIJA
Rojstva: ni bilo!
Poroke:	Vincencij	Berčan,
del., Zavrstnik 40 in Ljudmila Props, krneč, del., Dra-govško 9; Jože Fajdiga, posestnik, Sobrača 4 in Terezija Smrekar, tov. de!., Vin-tarjevec; Jože Kres, mizar, Zg. Log 2 in Olga Semenič, prediva, Litija, Ponoviška 4.
Smrti ni bilo!
ZAGORJE
Rojstev na domu ni bilo!
Poroke: Franc Hribar, kem. tehnik, Log pri Mlinšah 7 in Ljudmila Vrtačnik, del., Šemnik 24; Janez Brvar, mizar, Zg. Log 20 in Valburga Kuder, del.. Znojile 10.
Smrti: Alojz Volčič, upok., iz Kisovca 96 — star 42 let.
TRBOVLJE
Rojstva: Marija Vene, Brni-ca 62, Hrastnik — deklico; Marta Kudar, Znojile 10 —
- dečka; Draga Ocvirk, Hrastnik 5 — deklico; Fani Lapornik, Praprotno 48 — dečka; Silva Cešnovar, Ke-šetovo 12 — dečka; Inga Vidmar, Opekarna 19 b — dečka; Marija Drnovšek, Jesenovo 11 — dečka; Ivana Novak, Svibno 28 — deklico; Jožefa Zuperl, Planinska vas 16 — deklico; Joža Hrovat, Zagorje, Loke 21 — deklico.
Poroke: Emil Kotnik, elek., Trbovlje, Šuštarjeva 15 in Lida Sipar, del., Voden-ska 23; Anton Medved, študent, Praproče 7 in Marija Prašnikar, gosp. pom.. Partizanski vrh 19; Dragotin Majcenovič, del., Vodenska 3 in Vida Jaunik, del., Vo-
Smrti: Frančiška Ulrih, roj. Suhadolčan, upok.. Nasipi 41 — stara 77 let; Ivan Mak, upok., Dobrna 9 — star 52 let; Ana Perc, roj. Jankovič, upok., Opekarna 7 — stara 77 let.
BREŽICE
Rojstva:	Terezija Gramc,
Stojanski vrh 7 — dečka; Angela Jazbec, Videm-Kr-ško — dečka; Ana Poldan, Krška vas 70 — dečka; Milica Premužič, Kraj Gornji 79 — dečka; Zofi Smu-Kovič, Poštena vas 7 — dečka; Ana Žurko, Kamen-ce 2 — deklico; Jožefa Kolman, Podgorje 79 — dečka; Veronika Novosel, Ribnica 21	— deklico; Olga
Mandelj, Vihre 37 — dečka; Erika Glogovšek, Piran — deklico; Marija Božič. Selce 4 — dečka; Ljudmila Rožman, Mali vrh 29 — deklico; Marija Kodela, Videm-Krško — deklico.
Porok ni bilo!
Smrti: Martin Ogorevc, kmetovalec iz Stare vasi 29 — star 64 let; Alojzija Kraup-ner, upok., Brežice — stara 72 let; Rozalija Kerin, kme-tovalka, Selce 5 — stara 71 let; Emilija Čater, gosp., Brežice — stara 60 let; Neža Martini, upok.. Gor. Pi-rošice 27 — stara 76 let; Terezija šepec, gosp., Trnje 29 — stara 74 let; Franc Savnik, avtoličar iz Brežine 4 — star 29 let.
ČETRTEK — 30. maja
8.05 Ljudske pesmi raznih narodov v koncertnih priredbah; 9.2i Četrtkov do-
poldanski operni spored;
10.15	Pet minut za novo pesmico; 12.15 Slovenske narodne; 1420 Pet popevk za pet pevcev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 18.10 Grške narodne pesmi; 1825 V ritmu twista in bosse nove; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK — 31. maja
8.30	Naši amaterji pojo; 925 Petkovo koncertno dopoldne; 10.15 -Igrajo majhni zabavni ansambli; 12.15 Veseli planšarji so v gosteh; 12.45 Trikrat pet; 13.30 Od tod in ondod; 15.20 Zabavni intermezzo; 17.05 Chopin in Liszt; 19.05 Glasbene razglednice; 21.00 Kitarist Al Caiola; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA — L junija
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Spomini na partizanske dni; 925 Ansambel Jožeta Kam-piča; 12.15 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja; 13.30 Za oddih in razvedrilo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Na domači grudi; 17.05 Gremo v kino;
19.05	Glasbene razglednice:
20.00	Po domače...; 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA — 2. junija
8.00	Mladinska radijska igra; 10.00 še pomnite, tovariši...; 11.50 Nekaj glasbe za dober tek; 12.05 in
14.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna; 1620 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami;
17.05	Hammond orgle; 17.15 Radijska igra: Romeo, Julija in tema; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Ne deljska panorama zabavnih melodij.
PONEDELJEK — 3. junija
8.30	Ob. zvokih zabavne glasbe; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.45 Trije koncertni plesi; 10.15 Duet Elze in Lohengrina iz 3. dejanja;
10.55	Vsak dan nova popevka; 12.15 Hallecker:	Od
Splita do Dubrovnika; 12.30 V paviljonu zabavne glasbe; 14.05 Pol ure z ital. opernimi pevci; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo; 18.10 Vesele in okrogle; 19.05 Glasbene razglednice.
TOREK — 4. junija
8.05	Obisk v operni hiši; 8.40 V tričetrtinskem taktu; 9.25 Pe$mi in plesi iz So vjetske zveze; 10.55- Vsak dan nova popevka; 12.30 Pio šča v ploščo; 14.35 Pri skladatelju Lipovšku: 15.15 Operetni napevi v plesnem ritmu; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert po željah po slušafcev; 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb.
SREDA — 5. junija
8.05	Povabilo na ples ...;
8.55	Pisan svet pravljic in
zgodb; 9.25 Popevke v sredo dopoldne; 10.15 Malo Bacha; 10.30 Petnajst minut z Vaškim kvintetom; 12.15 Slovenske narodne; 12.30 Dvospevi iz francoskih oper; 15.15 Zabavna glasba
na šestih strunah:	16.<H
Vsak dan za vas; 17.05 P» poldne z mehiškim nacio nalnim orkestrom; 182( Petnajst minut ljubitelje« popevk; 20.00 Ludvvig vao Beethoven.
ŠPORTNI TEDNIK
PRIJATELJSKI
NOGOMET
Rudar (T) : Rudar (H)
2:2 (1:1)
V sredo sta se pomerili v prijateljskem srečanju ekipi Rudarja iz Trbovelj in Hrastnika, ki sta se tudi razšli s »prijateljskim« izidom 2:2. Igra je bila razmeroma dobra in prijetna. Za trboveljskega Rudarja so bili uspešni Pajer in Breznikar, za hrast-niškega pa Kranjc in Vizovl-šek.
Proletarec :
Svoboda (k) 2:0(0:0)
Tudi v prijateljskem srečanju je boljši Proletarec v drugem polčasu premagal borbene Kisovčane z 2:0.
Reprezentanca Zagorja : Rudar (T) 0:7
Trboveljski Rudar je bil boljši in učinkovitejši ter je zasluženo premagal nevigra-no reprezentanco Zagorja z visokim rezultatom 7:0.
ROKOMET — REPUBLIŠKA LIGA Beltinci : Rudar (T) 12:27 (5:12)
Rokometaši Rudarja so v nedeljo gostovali v Beltincih, kjer so z visokim rezultatom premagali tamkajšnjo ekipo. Rudar je igral lepo in učin-
kovito, v ekipi ni bilo slabih mest. Kljub tej zmagi pa je Rudar še vedno na drugem mestu v vzhodni ligi, kjer bo skorajda, če ne bo v nedeljo presenečenj, osvojil prvo mesto Slovenj Gradec.
PRIJATELJSKI
ROKOMET
Jugoslavija : Rudar (T) 19:9
V počastitev dneva mlado sti je bila v sredo v Trbovljah prijateljska rokometno tekma med reprezentanco Jugoslavije in domačim Rudarjem. Kljub temu, da so re prezentanti igrali slabo, so premagali borbene domačina z deset zadetki razlike.
KOŠARKA — II.
REPUBLIŠKA LIGA
TVD Žalec : Proletarec
62:97 (35:34)
(JJ) — Pred 200 gledalci je Proletarec premagal domačine z visokim rezultatom. V prvem delu igre sta bili ekipi izenačeni, čeprav so domačini vsilili gostom svoj način igre. V drugem polčasu pa je Proletarec zaigral boljše in zasluženo zmagal.
Sodila sta dobro Remic iz Trbovelj in Meršnik iz Maribora. Za Proletarca so bili uspešni: Golob 3, Štefcrl 4, Zmajšek 8, Stvarnik 39, Baloh 14, Kranjc 27 in Turk J. 2.
Iz naših krajev
Gabrovčani nadaljujejo
z gradnjo vodovoda
(M.	V.) GABROVKA —
Prezgodnja in dolga zima je lani zastavljeno akcijo gradnje vodovoda nekoliko zaustavila. V lanskem letu so vaščani Moravč pri Gabrovki in Klanca svoje delo temeljito in dobro opravili, saj so opravili v glavnem vsa zemeljska dela. Položene so bile po nekaterih mestih celo vodovodne cevi, pričeli pa so tudi s kopanjem jarkov od zbiralnika na Klancu proti Gabrovki. Začeto delo je preprečil • novembrski sneg, ki n; dovolil nadaljevanja izvajanja del vse do pozne pomladi.
Vodovodna akcija pa je dobila svoj pravi razmah šele v prvi polovici maja. Iz 'dneva v dan se izkopov udeleži preko dvajset vaščanov, ki že kopljejo zadnje metre proti gornjemu delu Gabrovke. Vse izgloda, da se zelo hitro približuje trenutek, ko bo po ceveh pritekla skozi
Moravče in preko Klanca v Gabrovko dobra pitna voda po več kilometrov dolgem vodovodu.
Gospodarjenje z gozdovi prenešeno na GG
(p) HRASTNIK — Oba zbora občinskega ljudskega odbora Hrastnik sta na svoji zadnji seji sprejela sklep o prenosu gozdne proizvodnje in gospodarjenja z gozdovi na gozdno gospodarstvo. V občini Hrastnik je doslej gospodarilo s 770 ha gozdov, last SLP, Gozdno gospodarstvo iz Ljubljane, z 200 ha splošnega ljudskega premoženja pa nekatera podjetja, z 2.500 ha pa gospodarijo kmetje sami. Vsi gozdovi v občini spadajo pod četrto ljubljansko okrožje, ki zajema 116.265 hektarov gozdnih površin. Oba zbora sta potemtakem sprejela sklep, da sc prenese vsa gozdna dejavnost v zasebnih gozdovih od kmetij^ ske zadruge Radeče-Dol n»; gozdno gospodarstvo.
— V nobenem primeru ne morete delati sanji. VI morate Imeti kakega dobrega prijatelja, r? vam bo pomagal in kateri se ne bo bal. J* mislim se hvaliti, toda spomnil bi vas rad, “a se midva že zelo dolgo poznava in da najino Prijateljstvo ni od pred nekaj dni...
Tom je molčal in premišljeval. Toda te bese-“e so bile pravi balzam za njegovo ranjeno srce. Spoznal je, da ima Henri prav in da se sam ne more boriti z gangsterji. — Moral bi biti srečen, da ga je srečal, če mu pa uspe osvoboditi Avo, ga mora bogato nagraditi, tako * “a bo Henri dojel, da to ni nagrada, temveč Plačilo za usluge in požrtvovalnost. V tem pogledu je Henrija dobro poznal. Henri je od nje-8a sprejel ček ne kot pomoč, temveč kot poso-P‘n, ki mu ga bo na vsak način vrnil takoj, ko zaposli.
Henri je uvidel, da Tom ni tako vztrajen, *°t je bil v svoji odločitvi, da bo poskušal rešiti Avo sam. S prepričevanjem je nadaljeval toliko >asa, dokler mu Tom ni dovolil, da mu pomaga. Sele tedaj mu je Tom tudi pojasnil, zakaj Ava zaprosila za pomoč policijo in zakaj je moral nelali sam.
T — To je njena družinska stvar, je zaključil ta razgovor, in če je ona sama tako odlomila, nimam niti jaz pravice menjati njeno odločitev.
Nasproti vile št. 25 v Hlgh Street ulici v Neve Torku je stala majhna prizemna hišica z lepim Vrtom, železno ograjo In garažo. To je bila montažna vila v severnem delu velemesta, kjer so
14 Veliko pričakovanje
Joieli vile in palače samo bogataši. Zemljišča so bila najdražja po vsej Ameriki in kupil sl ga je lahko res samo bogataš.
Montažna vila s št. 30 je bila last stare gospe Hus, vdove umrlega bankirja. Ko ji je ne-jutra prijeten moški glas govoril preko telefona, da bi rad najel hišico za nedoločen čas 'n kako je poznal njenega moža, je gospa takoj Pristala. Se zlasti zato, ker moški ni vprašal za ceno.
Tom je sklenil pogodbo za tri mesece s pogojem, da se le-ta lahko tudi podaljša za nedoločen čas. Plačal ji je takoj. Oba sta bila zadovoljna, eden zaradi denarja, drugi pa zaradi lepe lege vile. Gospa je prepustila Tomu le svojega starega služabnika. Preden je gospa odšla, Jo je Tom zaprosil naj ostane pogodba in ves ®iun razgovor le med njima, zaradi čistih poslovnih odnosov.
Oba sta bila zadovoljna. Stara gospa je že naslednjega dne odpotovala z letalom, Tom se je P* še tisto popoldne vselil.
Njegov avto Je bil vedno pripravljen. On je skoraj cele dni stal ob oknu in motril hišo *f- 25, ki je stala nasproti vili. Tudi ta vila je jn»ela spredaj lep vrt, zadaj pa sadovnjak, ki je bil ograjen z visokim zidom.
Ifce naslednjega dne je stal za zaveso tudi Henri. Ravno ko sta govorila o izginotju Ave, *Ja zagledala nov Rols Rojs z odprto streho. Opravljala ga je ženska.
— To mora biti njena prijateljica, mtssls Ger,
Je dejal Tom svojemu prijatelju Henriju.
Gel dan sta bila v hiši. Opazila sta, da se je šele zvečer. Tedaj jc Henri zapustil so-odšel na ulico in žvižgajoč neko staro mor-■“Jfsko pesmico, nenehno opazoval Jenlno vilo. vii? 86 ni	Enak slika se Je pono-
a naslednjega dne. Oba sta postajala nervoz-Tom ni po cele dneve zapuščal stanovanja.
, i1 cd*«j Je pa nekega večera prišel Henri in de-Tomu. mu naj sledi. Tiho sta zapustila šla sta le po tisti strani ulice, ki Je bolj nračna. Obšla sta tudi vilo št. 25 in se znašla re- zidom sadovnjaka.
~ D», še Je tam, je zašepetal Tom.
Njuno pozornost je takrat privlekel šum, ki i Prihajal iz drugega konca sadovnjaka. Oba u Pogledala v tisto smer.
^Zaradi mraka in senc košatih dreves nista nogi, ničesar opaziti. Videla sta le, da na klopi , ^ovnjaku sedi neka ženska, ki sta Jo videla sUa° dobro zaradi barve obleke, ki Jo Je no-
?.e V?d*Ia *‘a, d* sedi na klopi hči Rocka Ger. nl?Ska ml™0 sedela naprej na klopi. Prejš-J?** 'lun'a nista slišala In zato sta preplezala “> vstopila v sadovnjak.
Začela sta se plaziti proti njej. Trava Je bila visoka, tako da ni slišala glasov. Sele v zadnjem trenutku je zaslišala nekakšen šum izza svojega hrbta. NI pa imela več časa, da bi se obrnila. NI imela niti časa, da bi zavpila in poklicala na pomoč.
Roki, ki sta jo držali, sta bili izredno močni. Čutila je, kako so močne, ko se je poskušala otresti prijema in zbežati.
— Ne otepajte se, missis Jeni, če vam je ljubo žičljenje, je naenkrat zaslišala tih, toda odločen glas v trenutku, ko so jo močne roke položile na travo.
Tedaj se je začela bati In trepetati po vsem telesu. Čeprav ji niti v prvem trenutku, ko so jo zagrabile močne roke ni bilo kaj preveč ugodno, je najprej pomislila, da gre za kako neumestno šalo njenih prijateljev. Toda v trenutku ko je zagledala svetlobo noža in občutila njegovo ostrino na svojem vratu je obnemela od strahu in se ni mogla skoraj niti premakniti.
Moža, ki sta jo ugrabila, menda nista imela veliko časa. Padala so kratka vprašanja, na katera je morala takoj odgovarjati. Takoj ko • je odgovorila na eno vprašanje, sta postavila vrsto novih in jo pazljivo poslušala.
— ... Šla sva z mojim očetom na izlet k Severnim jezerom. Tam se nam je na nekem mestu pokvaril avtomobil. Oče je Izstopil in ga hotel popraviti. Bilo je že mračno. Naenkrat so iz parka, oziroma gozda, kjer smo bili, skočili trije gangsterji. Nas so odpeljali, avtomobil je pa ostal tam. V nekem trenutku je oče s pestjo podrl tistega, ki nas je spremljal, me potegnil za rokav in midva sva pobegnila. Ne vem kaj se je zgodilo z ubogo Avo ... Oče je končno našel pot do avtomobila. Potegnil me je v avtomobil in odpeljal. Odpeljal me je do nekega mesta, katerega imena se sedaj ne spominjam in odšel, jaz sem se pa sama vrnila domov...
— In avtomobil? Je zaslišala šepetajoče vprašanje.
— Ne vem ...
— Hm, hm, je zaslišala hkrati dva glasa.
Po krajšem premisleku ji je Tom dejal:
— Odpeljali naju boste na tisto mesto, kjer se je vse to zgodilo, če naju boste prevarali, se ne boste živi vrnili v vašo vilo. Od vas ne zahtevava ničesar in se vam ni treba bati. Zahtevava edino to, da nas odpeljete na tisto mesto in da nama obrazložite in pokažete, kako se je vse zgodilo. Tedaj boste prosti, prosim vas pa, da o tem ne črhnete policiji niti besedice. Sicer pa menim, da tudi vi sami...
Henri ga je prekinil, ker se je mudilo. Prenesla sta jo čez ograjo in medtem ko Je Henri nosil Jeni, je Tom odšel po avtomobil. Niti eden niti drugi ni opazil druge sence, U je takoj odletela v hišo in telefonirala v času ko sla ona dva prenašala Jeni prekq ograje.
Vozil je z veliko hitrostjo po njenih navodilih. Kljub velikemu zadovoljstvu ni uvidel končnega cilja s tem kar delata. Kaj je potem, če pridejo na mesto, kaj bosta tam odkrila?! Res je, da mu je bilo sedaj jasno, da je njen oče organiziral ugrabitev Ave, ker je to dojel iz Je-ninih odgovorov in iz tega ker mu je povedala, da ne ve kje je Ava.
O tem je premišljeval tudi Henri. On je menda dojel, da Toma to muči in zato mu je v določenem trenutku dejal:
— Pokazati nam bo morala, kje je Ava.
— Toda zaklinjam se, da tega ne vem... je zavpila Jeni prestrašena.
— To pa ve vaš oče! ji je grobo odgovoril Henri.
— Tudi on ne ve tega. Rešil bi tudi njo, če bi jo lahko. Pa, vidva sta ml rekla, da me bosta osvobodila... Zahtevajta nagrado ...
— Midva nisva gangsterja, ji je s prezirom odgovoril Henri, midva želiva samo poiskati vašo prijateljico, prijateljico katero ste vi in vaš »dobri« oče izročila gangsterjem. Ali lahko potem še...
Jeni je začela jokati in se zaklinjali, da ne ve kje Je Ava in da ni res, da bi njen oče izročil Avo gangsterjem. Rada ima svojo prijateljico hi prepričana je, da se Ji ne bo zgodilo nič hudega. Dejala je, da JI Je nekdo telefoniral, da se bo Ava kmalu vrnila.
Tom, ki Je sedel spredaj je kar požiral njene besede.
Končno so prispeli na mesto, kjer so gangsterji ugrabili Avo. Zapeljali so na stranpot in parkirali avtomobil lam, kot jim je dejala Jeni. Izstopili so.	(Dalje prihodnjič)
"VOH PAIILUS o velikem porazu
ZLOM NA KAVKAZU	\
Sočasno, ko so Nemci doživljali neuspeli pri Stalingradu, je bilo ustavljeno tudi nji« hovo napredovanje na Kavkazu. Nemci so morali obstati pred naftnimi vrelci, kjer j« bila sovjetska obramba že okrepljena in urejena. Hitler je spet besnel in je poslal generala Jodla na fronto, da bi pogledal, kaj se dogaja. Ko se je Jodl vrnil in je želel pojasnit; položaj, ko je poskušal zagovarjati po-; veljnika fronte na Kavkazu maršala Lista« je Hitler pobesnel. Od tedaj dalje ni več hotel jesti za isto mizo s svojimi štabnimi oficirji, kakor je bilo to v navadi doslej. Ukazal je, da mora biti na vsaki konferenci navzoč tudi oficir SS in da je treba zapisati vsako izgovorjeno besedo. To je bilo zato, ker je Jodl očital Hitlerju, da je List zašel v tako brezizhoden položaj zato, ker je dobesedno izpolnjeval Hitlerjeva stroga navodila. Hitler je zatrjeval, da sporna navodila niso bila njegova.
Nič več ni mogel spremeniti dejstva, da je bilo nemško napredovanje ustavljeno na Kavkazu in pri Stalingradu. Sedaj to ni bil samo začasen zastoj v napredovanju, ampak konec velikih in uspešnih Hitlerjevih ofenziv v Sovjetski zvezi. Vse se je pričelo obračati proti Hitlerju. Pri Stalingradu se je pravzaprav začel preobrat v drugi svetovni vojni. Hitlerju je do tedaj uspelo, da je postal gospodar večjega dela celinske^ Evrope, njegove armade so bile na Volgi in na Kavkazu, pomenile so nevarnost za mir v Afriki. Po Stalingradu so začeli Nemci doživljati odločilne udarce.
SPLOSNA OFENZIVA
Triindvajsetega novembra 1912 je britanska armada pod vodstvom maršala Momtgo-meryja prešla v veliko ofenzivo pri El Ala-meinu in je prebila nemško fronto v puščavi. Med sedmim in osmim decembrom 1942 so se britanske in ameriške čete izkrcale na obalah Maroka in Alžirije ter zavzele vso francosko 6evemo Afriko do meje Tunizije.
Devetnajstega in dvajsetega decembra so tri sovjetske armade pod poveljstvom generalov Vatutina, Rokasovskega in Jererocnka na široki fronti severno in južno od Sta-: lingrada napadle in v petih dneh obkolile 22 nemških divizij med Volgo in Donom.
Ti trije dogodki so primorali Hitlerja k obrambi, njegove ofenzive na sovjetskem ozemlju so bile za sedaj končane. A diktator se jc ojunačil. Na neki proslavi je govoril:	• j
«.Bivš; cesar Viljem je bil človek, ki ni imel dovolj moči, da bi se uprl sovražnikom« J. V meni pa so sovražniki raj ha našli nasprot« -nika, ki niti ne pomisli na besedo ,kapitula-» cija’. 2e kot otrok sem se navadil, da sem ; imel zmctgj zadnjo besedo. Vri naši sovraži' niki naj vedo eno: Nemčija je leta 1918 položila orožje petnajst minut pred polnočjo, toa da jaz načelno ne odneham nikdar prej kot minuto po dvanajsti.«
Januarja 1943 je bilo povsem jasno, da bd von Paulusova 6. armada pri Stalingradu uničena in da'Hitler ne bo nikdar zavzel tega 1 mesta.
Sovjetski obroč okrog obkoljene armada se je vedno bolj zoževal. Napori von Mam1 nsteina, da bj prebil obroč od zunaj in izsilil j prehod do obkoljene 6. armade, so bili brez«! j uspešni. Morda bi von Paulus lahko naredil j tak prehod s prebojem od znotraj navzven«; vendar mu Hitler tega ni dovolil in von Paulus je ostal zvest povelju, naj ostanejo vsi nje-! govi vojaki na položajih in Jih branijo do j poslednjega moža. Seveda je bilo to nospa-; metino m ni imelo nič skupnega z vojaško! strategijo in logiko, toda šlo je za Hitlerjev prestiž in v primerjavi z diktatorjevim prestižem niso življenja tisočev In tieočev) judi pomenila ničesar. (Dalje prihodnjič)
Grozljiva pojedina morskih psov
Ribiči, ki so zjutraj lovili nekaj kilometrov daleč od Manile, so opazili velik preobrnjen čoln; nekdo je sedeč na gredlju slabotno vih-
Kolera v Južni Burmi
Epidemija kolere v južni Burmi je doslej terjala 89 človeških žrtev'. Oblasti so sporočile, da gre pri tem za nepopolne podatke, ker še nimajo nikakih vesti iz oddaljenih področij.
Samo v pristaniškem mestu Moulmein, ki leži 35 km jugozahodno od Ranguna, je epidemija zahtevala 60 smrtnih žrtev, v sosednjem mestu Chaungzon pa 29.
V Moulmeinu so zaprli vse šole in urade. Železniški in letalski promet so morali ustaviti po vsem ogroženem področju. Indijski Rdeči križ je ponudil 100.000 ampul cepiva.
Telesna kazen za krajo avtomobila
»Ta kazen iz 18. stoletja je najbolj primerna za krajo avtomobilov, najbolj tipični zločin 20. stoletja«. S temi besedami je vrhovni sodnik ameriške zvezne države De-lavvare obsodil 20-letnega Franklyna Cannona zaradi ponovne kraje avtomobila na 20 udarcev z bičem. Kazen eo izvršili javno na dvorišču vrhovnega sodišča.
tel bel robec. Ko so se čolnu približali, pa so opazili, da se drži robov čolna 15 popolnoma izčrpanih oseb. Predno so jih lahko pričeli reševati, so se morali najprej spopasti z morskimi psi, ki so z vseh strani obkrožali brodolomce. Le eden med brodolomci je bil še toliko pri moči, da je rešiteljem lahko povedal, kako je prišlo do nesreče.
Skupina družin z otoka Jomalig je hotela oditi na veliko slavje v Luzonu in je v ta namen najela velik ribiški čoln, ki je sicer redno prevažal potnike med otoki arhipelaga. Vreme je bilo lepo in morje izredno mirno tudi potem, ko se je 42 prebivalcev Jomaliga po končanem slavju znova vkrcalo v čoln, da bi se vrnili domov. Toda ko so bili na pol poli med Luzonom in Jomali-gom, se je nebo nenadoma pooblačilo in močan veter je pričel vzdigovati valove. Nenadoma je ogromen val preobrnil čoln na bok, naslednji val je opravil drugo in tako so se vsi potniki, med katerimi je bilo precej otrok, znašli v vodi. Skoraj sočasno so se zaslišali kriki groze in morje okoli čolna se je pričelo rdečiti; morski psi, ki so sledili barki ves čas, odkar je izplula iz Lu-zona, so se s požrešnostjo vrgli na brodolomce. Odi-
grali so se nepopisno grozljivi prizori, med katerimi so matere zaman poskušale rešiti svoje otroke. Psi so požrli 27 oseb, večinoma otrok, za preostalih 15 pa se je pričela žalostna Odiseja. Tri dni je razburkano morje premetavalo prevrnjeni čoln z brodolomci, ki so se v obupnem naporu skušali obdržati na njegovem gredlju. Tri dni so tako preživeli brez/ vode in živeža. Neka 27-letna mati, ki so jo rešili, je v nesreči izgubila tri svoje otroke; dva izmed njih so požrli morski psi, tretji pa je od naporov izdihnil tik po rešitvi.
Tragedija navijača
Televizijski - prenos nogometne tekme med graškim GAK in dunajsko Austrio, ki se je končala s pravo katastrofo Gradčanov, je zahteval v Gradcu svojo žrtev. Neki 24-Ietni navijač kluba GAK si je ob televizorju prerezal žile.
Navijač je sedel v neki gostilni, kjer je prisostvoval televizijskemu prenosu tekme. Pri vsakem golu si je nesrečni možak blažil gorje s krepkim požirkom. Ko pa se je žoga že sedmič znašla v graški mreži, je bilo nesrečnemu Gradčanu dovolj: pograbil je nož in sl prerezal žile v zapestju. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Iz albuma filmskih igralk: Rommy Schnelder
Arheološko odkritje v Aleksandriji
Pri kopanju temeljev za novo zgradbo medicinske fakultete v Aleksandriji so odkrili šest metrov dolg podzemski rov, ki je vzbudil zanimanje arheologov. Ugoto-
vili eo, da izvira ta prehod iz grško - rimskega obdobja. Tako namreč trdi dr. Henry Riod, generalni direktor grško - rimskega muzeja v Aleksandriji. — Podobne rove so odkrili na tem kraju že leta 1944.
Piše: Franc Slapnik-Boris
Vtisi s poti po Afriki
Zlato je v prosti prodaji za notranji trg, medtem ko je izvoz prepovedan. Cene so visoke, vendar se navadno prodaja v vseh primerih zaključi po dolgotrajnem prigovarjanja in pogajanjih ter barantanju v obojestransko korist. Sicer je tudi v drugih trgovinah podobno ponujanje, pogajanje, morda ie celo nadležnost, samo da posel cvete. V večjih trgovinah postrežejo na primer z brezplačno turiko kavo ali čajem in potem naj bi kupci kupovali že iz vljudnostit pa če je potrebno ali ne.
Turizmu posvečajo veliko pozornosti. Kako tudi ne! Dežela je tako čudovita, polna tolikšnih kontrastov, po svoji zgodovini morda edinstvena na svetu in privlačna zaradi vseh kulturnih znamenitosti, da jo obiskujejo turisti iz vsega sveta in se vračajo s spomini na nepozabna doživetja.
Zgodovinski spomeniki so lepo ohranjeni in skrbno restavrirani. V neposredni bližini Kaira se dvigajo v puščavi znane piramide — grobnice .nekdanjih faraonov in vladarjev, od katerih je najznamenitejša Keopsova piramida. 100 tisoč sužnjev jo je gradilo JO
let. Človek se ob pogledu nanjo zamisli, kako je bilo mogoče ustvariti tako mogočno stvaritev z najprimitivnejšimi sredstvi in človeškimi rokami. Mislim, da bi iz tolikšne gmote kamenja bilo moč zgraditi veliko mesto.
Nedaleč od piramid leži nekdaj slavna prestolnica Egipta Mempbis, danes spominjajo nanjo le še skromne kolibe in kot simbol slave v granit vklesani kralj Ramses. Muzej priča o davnih vladarjih Egipta in bojih z Rimljani. Vsa okolica pa je spremenjena v najlepši narodni park dežele, zarasel s tisočletnimi palmami in tropskim zelenjenu
Turistična posebnost so v pisana ogrinjala odete Jeamele s svojimi vodiči, ki so na razpolago tujcem, da jih zajašejo in s fotografskimi aparati ovekovečijo nepozabna doživetja z Bližnjega vzhoda.
Turisti se zelo radi poslužujejo teh privlačnosti,' domačini pa si v želji, da bi zaslužili, prizadevajo ustreči vsaki njihovi želji. To ie tukaj tudi glavni vir dohodkov posameznih domačinov, ki so na splošno zelo skromni ljudje. V
ljudje prizadevajo, zagotoviti še tako skromen zaslužek. Ulice so polne čistilcev čevljev, prodajalcev spominkov, ki so gluhi za vsakršen »ne*!, kakor hitro jih le pogledaš. Tečejo za »žrtvijo* tudi desetine metrov daleč in hvalijo ter ponujajo svoje usluge in blago. Bilo mi je mnogokrat nepri-
skromno plačo, recimo tudi J egiptovskih funtov na mesec, in še to deliti s svojo številno, družino. Zato lahko vidiš, da tudi možje zaposleni pri
jelno, ker mi je bila tovrstna vsiljivost doslej tuja.
Omenil sem že, da je Egipt dežela velikih kontrastov, ki
jih je moč zaslediti tako na - -	....
ulicah kot v uradih. Gotova družinah belcev kot cuvap spoznanja nudijo nadvse pri- hiš,* tudi kot gospodinjski po-
jetna presenečenja, so pa tudi takšna, ki zapuščajo neprijeten, celo bolesten vtis, namreč: bogastvo, udobje in razkošje si je v prevelikem nasprotju z revščino, primitivnostjo, da, celo bedo. Velik del prebivalcev Kaira se težko preživlja, saj se morajo marsikateri zadovoljiti še s tako
močniki, ki perejo, pospravljajo, kuhajo, potem kot sna-žilci stopnišč, dvigal in hodnikov. Ta ugotovitev me je nemalo prizadela, kajti z ozirom na visoko razvit nacionalni čut jih, izgleda^ tak način borbe za življenjski obstoj ne moti.
(Dalje prihodnjič)
!
Velblodi se morajo pred odhodom karavane na pot skozi puščavo oskrbeti z vodo. Na ^
sptosno žeto svromni i)uaie. v	»c	—----------- ---------
Kairu ugotoviš takoj, kako si sliki: velblodi v napajališču El Obeld Sudan)