3 nć. n^m številka. Izdanje zet torek novembra (▼ Trutu, ▼ torek zjutraj dne 24 novembra 1896.) Tečaj XXI. „BDINOBT" Uhaja po trikrat na teden v testih n-danjih ob torkih, 6«tr«klta hi Zjutranje izdanje ii- hitja ob 0. nri zjutraj, večerno pa ob 7. un večer. — Obojno izdanje »tane: ta JedflDTDMPd . t. 1.—, icven Av.tjriJ« f. 1.50 gt tri mnaec . , , 3,— ... 4,90 c« pol let* . . . S,— ... 9__ u vat, leto . . , 13.— , . , 1»,— Nnre6nlno Je plačevati naprej Ha ntrečhe ♦»rez priložena naročnine ae aprava ae •lira. i'osamićre Storilke so dobivajo t pro-dujalnioah tobaka v lratu po M r«. EDINOST izven Trjta po 4 nv« Oglaai ae račune po tarifn v potita; xi naslove s debelini črkaasl ae plačaj* prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, onrartnice in javne sahvale, domači ojflftsi itd. ae računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se po&iLjajo »redniAtvu ulica Casorma Jt. 18. Vsako piamo mora biti frnnkorano, ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopiai ae ne vračajo. Naročnino. reklamacije in oglaae spre-jema apravniitvo ulica Molino pic* aolo hit. 3. II. nadst. Naročnino in oglase (je plačevati loeo Trat. Odprte r«kU»* sije ao prost* po-Uuin«. SI ko. iMmft* J* mm*". Važnim dokumentom smemo nazivati spis, ki jedošel političnemu društvu „Edinost" od c. kr. redarstvene ga vodstva v Trstu kakor rešitev na pritožbo radi vedenja mestnega okrajnega predstojnika Vidusso-ja na shodu, katerega je bilo sklicalo rečeno društvo na Prošeku dne 18. oktobra t. 1. Ta spis ni važen samo za nađe lokalno razmerje med mestnim magistratom in slovenskim živjjsm, ampak isti je velike načelne važnosti glede na jednakopravnost jezikov, zajamčeno v zakonih. Tako izrečno, tako odlečne, tako pregnantno se še ni s lepa konstatovala v nrad-nih spisih pravica vseh narodnostij do jednakoprav-nosti kakor se je to zgodilo v tem spisu. Isti slftve: St. 3976/res. Častnemu predsedniitvu pol. druUva Edinosti v Trstu. Na Vašo pritožbo de praes 27. oktobra 1896, podneseno neposredno vis. c. k. name-stniStvu proti ponaSanju mestnega okrajnega predstojnika Vidnssoja prigodom javnega shoda, katerega je druBtvo „Edinost" na dan 18. oktobra t. 1. sklicalo na Frosek, čast mi je vsied spoštovanega odpisa visokega c. kr. na-mestnigtva v Trstu z dne 19. novembra 1896 St, 2311/P. Temu častnemu predsedniStvu naslednje priobčiti: Pritožba je napeijena proti temu, da je 1.) kot zastopnik mestnega magistrata k shodu delegirani okrajni prostojnik na Prošeku A. Vidusso v razpravljanje govornika Go-riupa se mešal; 3.) da se ni slovenskega jezika, kot jezika sklicajočega društva in udeležencev shoda pUdiU/iU, 3.) da je shod nepostavno razpustil. Visoko c. kr. namestniStvo nahodi pritožbi ▼ vsem obsegu ugoditi, ker je preiskava dognala, da je rečeni magistratni organ v resnici s posameznimi govorniki neposredno občeval in se žnjimi v besedni prepir spuščal in torej proti določbam §. 17 društvenega za- PODLISTEK. 36 Prijatelj Lovro. Crtiee po resnici. — Spisal Aagast Šenea. Preval C—i Povešene glave js sedel Lovro na divanu. Ko sem završil, je ustat in sel za mizo pisati. Pisal je nad tri četrti ure. Dovršivši, izročil je pismo meni. „Prav imaš, čitaj*, rekel mi je. To je bil pravcati ultimatum Minkinemu ečetu, zahteval je od istega, naj govori vso resnico; sicer da ne bode nič iz poroke; odgovori naj do itere ure pepoludne. Slog je bil uliuden. Služabnik 3« odnesel pisno staremu. Pod večer vrnil sem ss s sprehoda domov. Lovra ni bilo doma. Sel sem, da bi čital pri sveči. Za malo j« pal Lovro v sobo. Prepaden je bil. Kakor da je duh prišel v moje stanovanje. Bil je bled kakor ainrt, oči so mu bile izbuljene, ustnice modre. »Torej*! je začel, postavivii se pred>m«, „jaz prihajam r>d neveste. Baztrgal sem venec ter ga jej vrgel pred noge. Dfc, prav si govoril. Za vse življenje so me hoteli upreči v jarm kokete, stare device, ki nima nič — nič. Bog, Bog, ali aesn bil nor, slep r Kaj naj sedaj f Stari mi je od- kona z dne 15. novembra 1867 d. z. 1. št. 137, oziroma §. 11 sakona o združenju istega dne d. z. 1. St. 135 ravnal, dalje, ker dejstvo, da se je magistratni organ branilpo-iluiiti se slovenskegc jezika involvira očitni prekršaj člena XIX. temeljnega državnega zakona o občnem pravu državljanov z dne 21. decembra 1867 d. z. 1. it. 142, kateri med ostalim določa, da se vsem deželnim jezikom pripoznava ravnopravnost v javnem življenju in je sklicevanje magistratnega organa, na okolnost, da je italijanski jezik uradni jezik mestnega magistrata, in da je on torej primoran samo tega jezika se poslužiti, z obzirom na gori navedeno določbo temeljnega zakona tem manj veljavno, ker je magistratni organ v zadevi delegiranega delokroga interveniral ; naposled, ker predlog tekom razprave po členu zbora, odvetniku dr. Gregorinu stavljen in od shoda odobren, da se sklene resolucija, da so magistratni organi pri slovenskih shodih dolžni se slovenskega jezika posluževati, ker bi se drugače na njih govore ne bi obzira jemalo, nič nezakonitega neobdržavain na nikaki način dokazano ni, da je na shodu, izvzemM nepostavno postopanje magistratnega organa, se kaj nepostavnega dogodilo, ali daje shod imel tak značaj, da bi bil mogel postati nevaren za javni red in da bi torej njegov razpust po § 13 zakona o združenju z dne 15. novembra 1867 d. z. 1. št. 135 bil opravičen. Kar pa se tiče Vašega petita, da naj bi se rečeni magistratni organ pozval na odgovor radi njegovega postopanja prigodom navedenega shoda, se kot nedopustljiv zavrača, ter ne piistoja druStvu se mešati v pitanja, katera so eksekutivi pridržana in ki se imajo po disciplinarnih predpisih soditi. Od c. kr. redarstvenega vodstva V Trstu dne 21. novembra 1896. C. k. vladni avetniki Busi c h m. p. govoril v dolgem birokratskem pismu na kratko, da ima šestero otrok, med katera se razdeli onih 6000 goldinarjev, a to se zgodi se le po njegovi smrti, a dotlej da mi hoče dajati letno podporo po sto goldinarjev, ali si čul ? Ubiti so me hoteli. Krila so mi zlomljena, rninole so mi nekdanje sanje, vendar sem ostal Ae človek, ali sedaj so me hoteli ubiti. Groza me objema. Šel sem k Minki, raztrgal svatbeni venec ter vrgel ga jej pred noge. Ona se je zgovarjala jokaje, jaz pa sem sapustil hišo za vedno. Moj oče! Moj ubogi oče" 1 Kakor je bil Lovre strasten, sem se bal, da oboli. A ni obolel. Zlasti mu je dobro dćlo, da se je poštama Minka kmalu zatem poročila z nižjim uradnikom iz urada nje očeta. Vendar je bil Lovro strašno potrt. Na bledem mu licu bilo je opažati sedaj pa sedaj neko nenavadno drhtenje- Ustnice so mu bile suhe, blede, oči rumene, motne. Videti je bilo na otožnem čelu, da ga mori tajna tuga, ker se mu ni posrečilo, da bi rešil očeta iz bede. V društvu, in cel6 mdi pred mano, delal se js Lovro veselega, nemarećega, a to je bilo le za oko. Ljuta ironija, katero je pričesjal vsaki svoj govor, pogosto ciniike opazk« o idejalnih predme* tih, so pričale o njega globoki žalosti. O Minki ni bilo več govora med nama. Javni shod polit, druitva ,Edinost" dns 15. novembra 1896 v Bazovici. (Zvršetek.) Predsednik je pozval na to zborovale«, da se oglasi, kdor ima kaj pripomniti k poročila Nabergojevemu. Oglasil se je Peter Križmančič, povdarjaje, koliko škode provzročajo vojaki na lesu, travi itd. Ko ss vrše vaje v streljanju, je vse zaprto. Prositi bi morali odškodnine. Dr. R j b a f: Magistratu hi bila dolžnost ukreniti potrebno v varstvo občanov. A ker magistrat te svoje dolžnosti ne vrši v takih slučajih, zato ravno prosimo, da s« osnuje okrajno glavarstvo. N a b e r g o j: Skupno naj bi se pritožili na magistratu vsi tisti, ki trpč škodo. Ako pa magistrat ne bi hotel storiti svoje dolžnosti, potem se kar obrnite do mene, bom pa jaz posredoval na vojnem ministerstvu. Komisar Vidusso opsža, da je „capovila* že oddal prošsjo na magistratu, in govoril je še nekaj v laškem jeziku. Hr. Raže m: Čull ste poročilo vašoga poslanca Nabergoia. Čuli ste, kako se je vedno pritoževal v vašo korist, a čuli ste tudi, kako so ga prezirali. S t«m so prezirani tudi njega volile!. Temu ni kriv on, ampak krivi so dragi. Čuli ste, kako občina dela dolgove. Ako bi imsli okrajno glavarstvo, bi isto pazilo na razne nedostatke. Pomislite, kako je trpel naš zastopnik, ko je bičala galerija nad njim, pomislite, kako so v svojem srcu trpeli vsi naši zastopniki, kadar so hoteli dobrega storiti, a so jih zasramovali. Zato torej predlagam, da današnji shod izreče zahvalo našim poslancem, oziroma zastopnikom v mestnem zboru na njih delovanju. (Burni živio-klici). Predlog g. Ražma se je vsprejel jednoglasno. Predsednik dr. R y b a t: Sedaj nam je preiti v razpravo o resoluciji za osnutje okrajnega glavarstva. Nasprotniki vam trde vse mogoče stvari, Levro je srečno dovršil ustmene izpite, in pričakovali smo, da se ms podeli mesto na katerem hrvatskem gimnaziju. Odleglo mu je malo. Nekega lepega spomladanskega dne — nikdar ne pozabim tega usodnega dne — smo sedeli po obedu skupno v kavarni. Maček in Lovro sta so prepirala estro o nekem jezikoslovnem vprašanju. Hkratu je natopil v dvorauo visok, debel človek, obritega, smekljsjočega se lica, spičastega nosu. Po dolgi suknji in visokih, svetlih škornjih smo opazili, da je ta človek duhoviik. Došlec je nekq v kotu šepetal s kavarnarjem, na kar je poslednji s prstom pokazal na našo mizo. Ptujec se je približal pokorno ter nas vprašal po hrvatski, anemii klobuk z glave: „Ali so tn gospoda Hrvati ?" „Smo", odgovorili smo v jeden glas. .Vrlo drago mi je, da sem našel tu svojih rojakov*4, je nadaljeval duhovnik smejč se, „kajti to mesto je veliko, a jaz sem ptujec. Jas sem Ante L. učitelj iz S. v Dalmaciji. Došel sem sim, da položim profesorske izpite iz hrvatskega jezika za ves gimnazij. Ne umsjem ni češkega ni nemškega ter se veselim lepe družbe našincev, pa vas prosim zs vaše prijateljstvo** (Prid« še.) ra bi \as stranih iu bečali. Jaz k.ikoi odvetuik poznam zakone. Reči vhui moraui, ua vas ne mi j.e mkdo drugi ne more praviti |.oil Sežano, kajti » kolica iu mesto sta nerazdružljiva, ker sestavljata jeduo pokrajino, jednu deželo. To se ne da odtrgati. Ako bi se iiotelo tt» doseći, l>i morala pri-voliti v to tržHski in goriški deželni zbor. Iu celo na Duu.ij bi morala iti stvar. A tudi goriška de-zam bode stvar jasna, spominjam vas le na policijo. Po okolici ima magistrat deloma policij o v svojih rokah, T mestu h a iu e m pa ne! Radi tega ste pa vendar vsi jednako Tržačani. Čuti je bilo to oporekanja: Če se to zgodi, bomo morali sami skrbeti za šole, ceste itd. To ni resi Kajti tudi potem hote morali istotako plačevati za vse te potrebe, zato vam pa ostanejo tudi pravice. Po ! okrajnem glavarstvu dobite le koga, ki bo skrbel za te vaše pravice. Iz govora gospoda posl. Na-bergoja ste že lahko posneli, da presvetli cesar ni potrdil nekaterih doklad, a iz tega sledi, da tedaj magistrat ni delal za vašo korist. Okrajno glavarstvo pa bi skrbelo za vas v raznih Blučajih. Pomislite vse to. Potem boste uživali jednake pravice, kakor marate plačevati davke jednako z drugimi. Ako morate vršiti vse dolžnosti, naj se vam pa tudi da, kar je vašega. Vi smete zahtevati da je kdo tu, ki vas zagovarja. Mestna gospođa se boje, da bi ne bili več gospodarji čez vas, zato nasprotujejo. Mi pa vidimo, kolike krivice morate trpeti in zato se je društvo „Edinost* lotilo tega dela, se je lotilo misli, katero je sprožil okoličan Martin Pečar na občnem zboru društva .Edinost*. On je povedal, kake krivice se gode in prosil je, da se preneseni delokrog • d vzame magistratu. |Zato se sklicujejo ti shodi, da se na ujih izrečete za okrajno glavarstvo. To vedo že ua najvišem mestu na Duuaju. — Predno končam, hotel bi še eno omeniti. Naš slavna magistrat ima mnogo skrbi, a zdi se, da ima preveč skrbi za one tam v kraljestvu — To se že vidi po javni vzgoji ljudstva* ker v Trstu opažaš vse polno podob laskih vladarjev a ono našega presv. cesarja težko kje zaslediš. Iz tega lahko sklepam, da se tu ne goji prava ljubezen do Avstrije, rato predlagam, da se vsprejme sledeča resolucija: Javni^shod V. okraja tržaške okolice, v Bazovici dne 15. nov. 1896. smatra sedanje upravne razmere v tržaški okolici neznosnimi in škodljivimi, toliko tržaški okolici, kolikor državnim interesom, in zato prosijo okoličani, zbrani na tem shodu, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka c. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemu magistratu tržaškemu posle prenesenega ali izročenega delokroga gledć okolice in ustanoviti posebno o. kr. okrajno glavarstvo za isto. Po preutanju le resolucije je vprašal predsednik, ako kdo želi besede k temu predmetu. Nabergoj: Čudno je sicer, da uii kličemo in zahtevamo vladno policijo, namesto da bi varovali našo avtonomijo. Vzroki so tako tehtni: da nas vlada vzame v varstvo, ker ne maramo še umreti. Od uekaj časa sem se tako ubnože kazni po okolici, da je kaznovanih že 80% okoličanov, kar bi se ne zgodilo pod okrajnim glavarstvom. To Še najbolje vedo Gropajci, kateri so morali plačati globe zaradi šole iu iti v zapor. Če se pritožite, ste kaznovani. (Nekdo: Kdor zna na magistratu najbolj pametno in pravično govoriti, tistemu odmerijo največo kazen. Vskliki: Res je!) V Bazovici je neki revež sezidal bajtico, a magistrat mu je ukazal še toliko pridelati, dozidati, da revež ui mogel. V najhujši zimi so družino s tremi otroki vrgli v sneg. Oče je vsled tega umrl od žalosti. Na Opčinah je nekdo imel bajtico a brez dimnika. Ker se je hotela podreti, pogodil se je se sosedom in si sezidal malo hišico. A magistrat je zahteval mnogo poprav iz cementa in drugih stroškov. Kako naj stori, ko so okolo hifie drugi gospodarji ? Sedaj ima dekret že 3 mesece, d^i mora iz hiše, ^r .ifl pa „dekret laiki,: je m^š zamudil čas rekurza. Pomislite: ta revež je nare,-dil 70 poti v Trst, prebil 4 dni zapora in sedaj v zimi, }i lastne ,hiš$. magistrat^ so moža pocjiji od Poncija dj> Pilata; on pa se je branil, kapovila je tudi sezidal hišo, a tudi njemu se je streha podrla, pa vendar sme stanovati v hiši, magistrat molči. Ali je pravično to postopanje P Jaz sem se v deželnem zboru protivil tem krivicam, a še danes ni nič bolje. Zagotovljain vas, da naši ljudje boli Ijubjjo Trst kakor oni drugi. Taki so bili tudi naši predniki, ki so varovali mesto pred sovražniki. Naj se dokaže, da sovražimo Trst iu Italijane! Mi sovražimo krivico, ki se nam godi, a ne našega mesta. Mi ljubimo Trn. Miha H r v a t i n : Ne čudim se mladini, a čudim se možu okoličanu, ki je rp|cql, da, če s* to zgodi, da ne bode smel več hodili po tlaku v Trstu, ,Naj gremo kamqr fopčemft, povsod nam je svobodno hoditi koder hočemo. A v Trstu da ne bi sneli, koje ta vaša domovina ?! Resolucija radi okrajnega glavarstva se je vsprejela soglasno. Ob točki „razni predlogi* je Hr. Kažem še enkrat opisal nam nasprotno postopanje magistrata. Prav pošteno je ožigosal razue klečeplaze ; ooi so naša kri, a vendar poslušajo tiste, ki nam škodujejo. Tem agitatorjem naj bi danes shod izrekel svojo nevoljo m nezaupanje. (Splošno odobravanje.) Dr R j b a r i Častiti zborovalci! Daues ste pokazali, da ste nas razumeli, pokazali ste, da ste zreli možje. Da smo se pa daues tukaj sešli, zahvaliti se moramo zakonu; a vir teh zakonov je naš milostljivi cesar sam; dolžnost je vaša, damu zakličemo trikratni „živio.' (Viharen trikratni živio se je razlegal po dvorani.) S tem je bil shod završen. Sijajno gmotno stanje slovenskega ljudskošolskega učitelja na koncu razsvetljenega devetnajstega stolet|a. (Govoril na glavni skupščini „Zaveze1* v Opatiji dne 20. avgusta 1896. 1. Jernej Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu.) (Dalje) In kaj nam prinese novi zakon, ko bode potrjen ? .Soča", glasilo slovenskih poslancev, piše, da je zakonski načrt tak, da, kar z desnico daje, z levico jemlje, kajti v desetine se bodejo šteli samo stalno nameščeni učitelji I.. (Tu sledeči odstavek smo izpustili, ker se ne strinjamo z istim. Op. ured.) Kolikor se tiče učiteljskih razmer na Goriškem — osobito pa „znane okrožnice', ki so jo izdali nekateri učitelji, moram nepristranski pri-poznati, da ni bilo umestno, tako udrihati v časopisih po učiteljih, ki se potezajo za zboljšanje svojega gmotnega stanja — in ki so bili ravno vedno zvesti privrženci in sotrudniki teh časopisov. — Kdo bi pač temu ali onemu »obratu štel v zl6, ako v svojem kritičuem položaju išče utehe z odkritosrčno izjavo. — Dalje pa nikakor ne mislim razmotrivati razmer na Goriškem, ker mi vse tudi ni zuauo in jasno. Izrečem pak že danes svojo nado, da bi vsi neodvisni rodoljubi delali na to, da se ondotnemu učiteljstvu čim prej tem bolj« pomaga izdatno s poboljšanjem letnih plač, tembolj, ker je goriški deželni šolski svet v zadnjem času /.aukazal vsem tistim učiteljem, ki oskrbujejo službo občinskega tajnika, da morajo odložiti to poslovanje s 1. januvarjem 1897. leta. Vidite spoštovana gospoda, imeti želč celega moža za šolo — toda lačnega! Sicer pa je služba občinskega tajnika taka, da jo po zakonu učitelj sme opravljati. Vsled tega naj bi „Zaveza" vložila nekak ugovor v obliki prošnje na goriški deželni šolski svet, da razveljavi dotični ukaz. Iz do sedaj povedanega je pač razvidno, da nimamo od deželnih zastopov pričakovati povoljnoga izboljšanja svojih plač. Ne preostaja nam druzega, kakor da prosimo države pomoči, kajti le potem je upati ugodne rešitve, ako se ljudska šola p o d r ž a v i! Nas itak ,stpfijo v vrsto c. kr. uradnikov; toda iajefeji jš le ta, da naše plače niso take, kakor one državnih činovnikov. Nam gre ista stopinja, kakor tem, bodisi že gledć na študije, bodisi gledć na naše socijalne razmere. Tisti prigovori proti temu, ki so se čuli že v Trsta, da bi bili potem preveč odvisni od vlade, so čisto jalovi, kajti bolj odvisni pač ne moremo biti, kakor smo že t Saj smo itak 2e podrejeni c. kr. oblast-nijam (c. kr. okr. glavarjem, c. kr. dež. in okr. šolskim nadzornikom itd.) Kolikor se tiče tega, bi ne bili prav nič na slabšem; nasprotno bi s tem pridobil naš ugled — in spoštovanje do učiteljskega stanu bi dospelo na višjo stopinjo, nego pa je sedq. Kako iu na kak način bi se to doseglo, prepuščamo „zavezinemu vodstvu", da v dosego tega važnega vprašanja stori potrebne korake. — Dela in truda nas čaka veliko, toda ne plašimo se tega, če ho-Čemo, sploh kaj prida dosegi. Saj pravi že naš krapjski pregovor: „Brez moje se še čevelj ne obiy?J* Ako držimo še padalje svoje roke križem — govorimo odkritosrčno — ostane pri starem in učiteljevo bofle še ved^o trpelo pomanjkanje. V stavkih, priobčenih k današnjemu referatu v „Popotniku" št. 14, razviduo je vsaj približno, l^ako bi n^m kazalo postopati, „v dosego podržavljenja ljudske šole*. Vsled tega tudi ne mislim nadalje govoriti o tej točki — tem manje, k,o vidim, da sern svojo razpravo že malo preveč raztegnil.. M , Svoje potrpežljive poslušalke iu poslušalce prosim le še nekoliko potrpljenja. — Mnogim danes tukaj zbranih tovarišic in tovarišev je gotovo znane letošnje zborovanje štajerskega učiteljstva (26. maja meseca) v Gradcu. Vsi sklepi vsprejeli so se z navdušenjem, kar je tudi popolnoma jasno, ker so taki, da jih more in sme sleherna učiteljica in vsak učitelj z mimo vestjo odobravati in podpisati. Nadejam se totrej, da se strinjate vsi z menoj, ako t)idi mi v okvir svojih že pripravljenih tez vzamemo še one štajerskega nčiteljstva, da s tem pokažemo že danes solidarnost (vzajemnost) skupnega postopanja v dosego svojih teženj. (Zvršetek pride.) Politlike vesti. V TRSTU, dne 22. novembra 189«. Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je razpravljal minole sobote o proračunu ministerstva železnic. Naravno, da so Be v tej razpravi oglauili naši tržaški državni poslanci. Saj je ali bi moralo biti naše železniško vprašanje najveća briga uaSi vladi. Posl. Stalitz in tovariši so i lite vpelo vali o drugi zvezi Trsta z notranjimi deželami. Železniški minister je izjavil z ozirom na zakon, ki se ima predložiti za podržavljene železnic, da je izključeno pri tem vsako uasilstvo ali oškodovanje privatnih pravic. Posl. Stalitz iu Gregorčič sta se potezala za gradnjo železnice čez Ture in Predel. Stalitz bi bil zadovoljen, da se zgradi tudi bohinjska železnica, toda ue popred nego predelska. Poslanec Gregorčič pa je zahteval za slučaj, da se zgradi bohinjska železuica, da naj vlada pride s predlogo za gradnjo lokalne železnice Sv. Lucija -Kob a-r i d. Srbski kralj je dospel dne 31. t. m. ua Dunaj. Na postaji bo ga vsprejeli: general Babid in major Hfrdlic/.ka, ki sta določena za častno osebno službo pri kralju ter srbski odposlanec Sinil in vojaški atašš italijanskega poslanstva, Polio. Kralj in spremstvo so se odpeljali v dvornih ko- Cijah v hote!. Preti postajo zbrani Srbi so pozdravili kralja živijo-klici. Predpoludne je vsprejel Nj. Vel. cesar srbskega kralja v avdijencijo. Avdijencija je trajala tri četrt ure. Iz kompetentnih krogov se čuje, da je kralj Aleksander iznenađen zbok ljubeznivosti cesarjeve in presrčnega vsprejema. O tem da je navdušeno pravil svojemu spremstvu. Italijanska odlikovanja za Črnogorce. S Cetinja javljajo, da so dospela odlikovanja, katere je podelil kralj Umberto raznim Črnogorcem. Dobili so: vojvoda Božo Petrovič, Gavro Vukovid, Peter Vukotič in Ilija Plamenac ied Sv. Mavricija in Lazarja I. razreda; vojvodi Popovi«? in Niko Matanovič, nadškof Miliuovič, dr. Bogisič red italijanske krone I. razreda; pobočnik Gjurkovidred Sv. Mavricija in Lazarja II. razreda; brigadir Sovo Martin red ital. krone II. razreda; poveljniki Lacko Vukotič, Dmitrij Martinovid in dr. To-manovič, urednik .Glasa Crnogorca" red ital. krone III. razr.; župan na Četi nji Vuk Vučetić, inženir Marko Gjukanović ter gg. 81ovo Ramadanov id, Elija Vučetić in Ivan Gjurovič red ital. krone IV. razr., ter slednjič častniki Radovič, Lo-viievič, Slavo Andrija in Marko Gazivodič rsd ital krone V. razreda. Mir med Italijo in Abesinijo- „Agensia Štefani" javlja, da sta avstro • ogerski in angleški odposlanec v imenu svojih vlad izjavila italijanski vladi čestitke na sklenjeni mirovni pogodbi z Abesinijo. General Baldissera bode moral bržkone ostati preko zime v Eritreji. Vrne se Še-le tedai. l$o kolonija Eritreja administrativno in vojaško urejena popolnoma. V ministarskih krogih sodijo, da bode ta ureditev izvršena do maja meseca. Dotlej namreč bode že uvedena civilna vlada v Eritreji ali bode že vse prirejeno, da se jo uvede, kajti civilna vlada kaže odkriteje na mirne uamene, nego pa vojaška uprava. Različne vesti« Shod na Op&inah. Ako povemo, da se je shoda udeležilo kakih 600 mož, povedali smo dovolj. Razprava je bila sicer jako animirana, toda vršila se je v najlepšem redu. Govorom je občinstvo pritrjevalo navdušeno in je poveličevaJo njih vrednost prav umestnimi vikliki. Resolucije so se vsprejele soglasno in ob viharnem odobravanju. Po vsej pravici je mogel zatrditi gosp. predsednik Mandič, da je bil to n^impozantneji vseh doseda-njili shodov. Po shodu se je zbralo ogromno ljudstva v gostilni tpri Mičelu". Natlačeni so bili do zadnjega kotička vsi prostori pri tleh in v I. nadstropju. Tu sta prepevala dva zbora: mešani zbor iz Trsta in zbor „Pevskega iu braluega društva sa Opčinah". O vrlem pevskem zboru tržaškem nočemo govoriti, ali openskim pevcem moramo čestitati od srca, kajti ujih napredek je uprav feno-menalen. Sklenili smo bili sicer, da se ne bode govorilo na tej svobodni zabavi 1 Ali kaj morejo trezni sklepi proti plamtečemu navdušenju ? ! Tudi tu se je pojavilo elementarno silo, kar je kipelo v srcih. Pozabili smo na svoj sklep in cela vrsta krasnih govorov je navduševala uavzoče na odločno borbo ze naša prava. Govorili so Alojzij Goriup (opetovano), Ivan Nabergoj, domačina Vre-mec in Hrovatin, Cotič iu Mandi<5. Vsaka napit-nica je bila spremljana neopistiim navdušenjem. Nabrala se je tudi svotica za družbo sv. Cirila in Metoda. V zaključek so opeuski in tržaški pevci združeni zapeli „U boj* in ,Lepa naša domovina". Sijajni vspeh shoda na Opčinah je dokazal, kakor vsi njega predniki, da moč poštene besede iu poštenih namenov vnemlje srca bolj in bolj po vsej okolici. Ti pojavi nplivajo blažilno na srca rodoljubov, ker vzbujajo uveijenje, da primernim delom in trudom veudar ohrauimo to našo pozicijo. O shodu prinesemo seveda obširneje poročilo. Pritožbo pol. društva .Edinost* proti postopanju komisarja Vidussa na shodih v Bazovici iu na Opčinah so sicer nekako prehiteli dogodki z Odredbo namestništva, katero se je magistratu sdvzelo nadzorstvo nad društvi iu shodi po okolici, in rešitvijo istega namestništva, oziroma redar-stveuega vodstva — prijavljeno danes na prvem mestu — na pritožbo proti postopanju istega ma-gistraiuega organa na Prošeku, vendar je prvo omenjena pritožba za naše okoličausko-tržaške razmere vsaj nekake zgodovinske in retrospek- tivni1 važnosti, zbok čes^r jo prijavljamo hi doslovno. Piiobčujemo pa jo tudi za to, da bodo videli naši ljudje, da je nastopila doba zahtevanja ter da nimalo ne mislimo več, da bi se nadalje gledali apatičuo, kako se kršijo narodna prava po okolici. Pritožba slove : Visoko c. kr. namestništvo ! Dne 15. t. in. sklicalo je podpisano politično društvo .Edinost" dva javna shoda in sicer enega ob 11. uri zjutraj na Bazovici, a drugega ob 3. uri popoludne na Opčine. Na prvi in drugi shod delegiral je slavni mestni magistrat, cesar si podpisano društvo ni moglo pričakovati, gosp. okrajnega načelnika Vidusso. Podpisano društvo bilo je namreč uverjeno, da po precedencijah gosp. Vidusso na shodu na Prošeku 18. oktobra t. 1., kateri shod je gospod Vidusso razpustil brez vsacega razloga potem, ko se je neopravičeno umešaval v razpravljanja govornika, bivšega mestnega in deželnega poslanca gosp. Frana Goriupa, slavni mestni magistrat pač ne bode več pošiljal na shode tega društva uradnike, kateri uiso zmožni opravljati posel vladnega komisarja na takih shodih. In v istini shoda z dne 25. t. m. sta nov in eklatanten dokaz, da gosp. Vidusso ni na svojem mestu kal?or vladni komisar na političnih shodih ter da je on na takih shodih bolj nevaren javnemu miru in rgdu, kakor naši okoličanski zbororalci. Na shodu na Bazovici zahteval je namreč gosp. Vidusso od predsednika shodu, gosp. dr. Ribar-a, v italijanskem jeziku, naj imenuje zapisnikarja, akcravno je videl, da g. dr. Rybar že zapisuje. Na opombo g. dr. Rybar-a, naj g. komisar govori na slovenskem shodu v slovenskem jeziku, odgovarjal je isti zopet v italijanskem jeziku, da uradni jezik magistrata tržaškega ju italijanski ter da hoče on govoriti ie v italijanskem jeziku, sicer se je pa zadovoljil z izjavo dr. Rybarevo, da zapisuje on sam ter s faktom, da je m&lo kasneje prišedši gosp. Miha Kamuščič prevzel zapisovanje. Ko je pa neki zbo-rovalec, gosp. Križmančič, posestnik? iz Bazovice pritoževal se radi škode, katero trpč posestniki bazoviški vsled streljanja vojakov na tarčo na Bazovici v neprimernem času in da magistrat ne stori ničesar v tem pogledu v svojem delokrogu, ter ko je gosp. predsednik dal govorniku neka razjasnila, vmešaval se je gosp. Vidusso po svoji navadi biezpotrebno in proti predpisom, ki veljajo Za politične komisarje, ki nadzorujejo zborovanja, v debato ter s tem provzročil nevoljo mej zbo-rovalci. Še bolj .energično" postopal je gospod Vidusso na shodu nt Opčinah. Predsednik temu shodu, gosp dr. Gregorin, prosil je takoj začetkom zborovanja g. dr. Rybara, da vodi zapisnik, kar je ta tudi sprejel. Gosp. Vidusso videl je, da gosp. dr. Ribaf faktično vodi zapisnik, a vzlic temu zahteval je od g. predsednika v italijanskem jeziku, da imenuje zapisnikarja. Na odgovor gosp. predsednika, naj govori gosp. komisar v slovenskem jeziku, da je pa sioer že odredil, da se vodi zapisnik, imenovavši v to gosp. dr. Ribaf-a, se gosp. Vidusso niti ni oziral, nego je še dvakrat ponavljal svoj zahtev v italijanskem jeziku, ne zmenč se za slovenski odgovor gosp. predsednika. Slednjič razpustil je zborovanje, menda iz vzroka, ker gospod predsednik ni izjavil v italijanskem jeziku, da je imenoval zapisnikarja, kar je ignoriral. To postopanje vzbudilo je opravičeno ogorčenost mej zbo-rovalci. Ker se zborovale! niso razšli takoj, nera-zumevši vzroka razpuščeuja, poklical je gospod Vidusso tako) c. kr. žendarme v dvorano. Le po-hlevnosti naših ljudij in odbora se je zahvaliti, da se ni dogodil nikak izgred na shodih na Bazovici in na Opčiuah. Ali za bodočnost podpisano društvo ne more nikakor prevzeti garancije, da se ljudstvo tako mirno ponaša, kakor do sedaj, ker je tudi našemu ljudstvu že mera polna. Pritožuje se torej podpisano politično društvo proti postopanju gospoda okrajnega načelnika Vidusso na shodih istega društva, katero postopanje ni le naperjeno proti slovenski narodnosti v Trstu, uego je tudi kvarno ugledu vlade in iustitucije c. kr. žendarmarije, katera mora proti svojemu prepričanju izvrševati neutemeljene naloge magistratnega organa, kateri rejirezentnje vla:ln<> oblast, prosi, uaj visoko c. kr. namestništvo, kakor viša ! polit ičn* oblast, ukrene potrebno, da se ne godć već take nezakonitosti, da komisarji, odposlani na shod« političnege društva .Edinost4, govore v slovenskem jeziku, da se ne umešavajo; v debate, drže se zakonskih in vladnih predpisov. Podrejeno prosi se, naj visoko c. k. namestuištvo odredi v svojem delokrogu, da se gosp. Vidusso ne odpošlje več kakor zastopnik vlade na zborovanja političnega društva .Edinost". V Trstu, dne 19. novembra 1896. Poročilo o sinočni seji mestnega sveta trža-priobčimo v današnjem večernem izdanju. Bivši urednik .Edinosti, pred kazensko Pre-turo. Danes se je vršila razprava proti bivšemu našemu odgovornemu ureduiku, g. Juliju M i-M i k o t i, vsled obtožbe, uložene po Jakobu Va-lenčiču-Bucinu iz Podgrada radi vsebine nekega dopisa iz Podgrada od dne 22. aprila t. 1., uvrščenega v 49. številki načega lista. V tem dopisu se je trdilo namreč, da je bil Jakob Valen-čič-Bucin letos že dvakrat v sodnih zaporih ter da je bil letos obtožen radi tatvine. Obtožba proti uredniku bila je dvigujena v zmislu §. 1 čl. III z. od 15. oktobra. 1868 st. 142 , kateri določa kažnjivost odgovornega urednika radi zanemsrjenja dolžue pažnje o uvrščevanju spisov v list. Tožite^a je zastopal koncipijnnt in substitut dr. Martinolich-a g. dr. Cosulich, obtoženega urednika je pa branil g. dr. Gregorin, a razpravo je vodil gospod adjunkt dr. G i a c o m e 11 i. Razprava je dokazala, da je bil tožitelj res petkrat ▼ zaporu radi prestopka razžaljena časti, toda letos samo eskrat. Nadalje se je dokazalo, da je bil ložitelj res letos v preiskavi radi tatvine, da je bil pa oproščen v prvi instanci in na pritožbo državnega pravdnika proti oproščenju tudi v drugi instanci. Ozirom na te rezultate razprave omejil je tužitelj obtožbo ls na dejstvo, da je okrivljeni dopis trdil, da je bil tožitelj letos dvakrat v zaporih, dočim je bil letos le enkrat v zaporu. S tem, da je zakrivil to« žitelj radi objavljanja izmišljenih ali krivo zasuka-nih prigodeb pregrešek po §. 488 k z., storjen tiskopisom, oziroma, ker se je moral sprejeti kakor verojeten zagovor ureduika Mikote, da ni prečital dotičnega dopisa, prestopek zanemarjenja pažnje. Zahteval je torej obsodbo urednika v primerno globo, v troške in objavo razsodbe na prvem mestu lista, iu sicer v italijanskem jeziku. Branitelj dr. Gregorin je izvajal v iuieuu radi bolezni nedošlega bivšega urednika, da se v tem slučaju nikakor ue da govoriti o izmišljenih ali zavijanih prigodbah, ker je dokazno, da tožitelj ni bil obsojen le dvakrat, nego celo petkrat, kar izhaja iz ekstrakta o prebitih kaznih. Temu, da je bil tožitelj letos kaznovan le enkrat a ne dvakrat, ae pač ne sme pripisovati one važoosti, kakor jo pripisuje tožitelj. Okrivljen dopis je hotel le splošuo konstatirati, da je oil tožitelj večkrat obsojen; in ravno narobe: reče se lahko, da je trdil dopis šb manje, nego je nesnicno. ko je povdarjal. da je bil tožite|j obsojen 2krat, dočim jo bil obsojen pot-krat. Manjka torej oni kažnjivi namen, katerega zahteva §. 488 kazenskega zakona. Navedba, da je bil tožitelj dvakrat kaznovan, dala bi se k večemu kvalifikovati kakor prestopek po §. 497 k. z. (opouašauje prestane kazni). To kažnjivo dejanje ostane prestopek tudi, ako je storjeno tiskopisom. §. 1. člena III. pkoua od dne 15. oktobra 1868. št. 142 kaznuje pa odgovornega urednika zaradi zanemarjenja pažnje le tedaj, ako je vsled tega zanemarjenja prišel v list spiS, katerega vsebina uatanovlja kako hudodelstvo ali kak pregrešek. Gosp. Mikoto torej tudi v tem obziru ui kaznovati. Za neprevidjeui slučaj pa, da bi slav uo sodišče bilo nasprotnega meueuja, zdelo se je branitelju neopravičeno zuhtevanje, da „Edinost" prinese eventuvelno obsodbo v italijanskem jeziku, kateri ni jezik lista. Po repliki in duplifci izrekla se je razsodba, s katero je bil gosp. M i k o t a oproščen iz razlogov, navedenih po branitelju. Pozoi* I Opozarjamo naše čitatelje na oglas „Mejuarodni panorama" na četrti strani — serja jako interesantna — torej ne zamudite. Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 14. do 21. t. m. je bilo prijavljenih v področja mestne občine tržaške 21 slučajev davice (prejšnji teden je bilo 35 slučajev), 11 si legiLrjeve mrzlice, 14 si. 6špic, 2 st. škr tatice in 1 si. k6zic. Umrle so 3 osebe za dšpicami, l «a škrlatico, 2 za devico in 2 za leg4rjevo mrzlico. Deficit milenijske rastave. Francoski listi javljajo, da znaša deficit ogerske milenijske razstave preko pet milijonov frankov. Za pokritje tega primanjkljaja mora žrtvovati Hrvatska ,v proslavo milenija* kakih 150.000 gl. In to za čast, ker ima .pogodbo" z Madjarsko. Točna informacija. Rimski .Messagero' je prinesel te dni svojim čitateljem to-le klasične vest: .Kakor javlja .Wiener Zeitung", zboljšali so se odnošaji med Avstrijo in Ogersko toliko, da se more za gotovo pričakovati že pripravljeno zvezo teh dveh držav". — Mar se ni ta notica zakasnila nekoliko ? Umetelni udje za italijanske črnce. Italijanska družba Rdečega križa je dala napraviti umetelnih rok in ndg za 350 Aškerčev, katerim so Abesinci posekali ude. Ista družba se je obvezala obnoviti te umetAlne ude, kadar bode treba. 90letnica osvobojenja Bslegagrada. Dne 19. deeembra t. 1., bode 90 let, odkar je Karagjor-jevid osvodil Beligrad od Turkov. Meščani se pripravljajo, da svečano proslavijo ta dan. Tedenska statistika triaftka. V tedna od 8. do 14. t. m. rodilo se je v tržaški občini 65 zakonskih otrok (99 možkib, 26 ženskih) in 14 nezakonskih (8 možkih, 6 ženskih). Razven teh jih je bilo 8 mrtvorojenih. — V isti dobi je umrlo 66 oseb (42 možkih, 94 ženskih.) — Zdravniški izkaz nsvaja med vsroki smrti 4 slučaje divice, 9 si. lčgarja, 9 si. jetike, 9 si. vnetja sdpnih organov, 4 si. kapi, 9 si. smrti po naključju itd. Italijansko-brullska pogodba. Rimska .Agensia italijana" javlja, da so v petek (20.) podpisali pogodbo med Brazilijo in Italijo, na katere temelju je določiti odškodnino italijanskim podanikom, ki so trpeli gmotuo škodo povodom poslednje gonje na Italijane, uprizorjene v S. Paolu in Santosu. Ker bode Brazilija v smislu te pogodbe morala plačati prilično izdatno svoto, bode možno pogodbo ratiflkovati še-le potem, ko jo je odobril braziljski parlament. „Agenzia italijana" se nadeja, da kljubu agitaciji proti tej pogodbi parlament odobri isto, da se izogne nadaljnim sitnostim. Koledar. Danes (24.): Janez od križa, spozu ; Flora, mučenica. — Jutri (25.): Katarina, dev., muč.; Jukunda, muč. — Polna luna. — Solnce Izide ob 7. uri 14 min., zatoni ob 4. uri 17 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 8*5 stop., ob 9 pop. 12 stop. C. Loterijske itevilke, izžrebane dnč 21. t m.: Line 88, 48, 14, 61, 17. Nf\JnoveJAe vesti« Dunaj 23. Včeraj je bil sklical predsednik poslanske zbornice, Chlumecky, ns željo minister-sk^g« predsednik* grrtfn Bad*"'ja V'i- bov in skupin poslsncev v konference. Grof Badeni je izrekel v imenu vlade željo, da n^j se o sklepanju v zbornici ne določi termin, kedsj imsjo stopiti v veljavo predloge za poboljšanje plač uradnikov in profesorjev (1. juli 1897.), kajti vlada ne more vsprejeti tega termina, ker potreb-ičina ni dovoljno pokrita. Beligrad 92. Povodnji so napravile mnogo ikode. Nove poplave napravile so v obsegu Morave nove škode. Podporni odbor nameruje obrniti se posredovanjem srbskega konzulata na inozemstvo sa pomoč. Ria 91. Papež je danes vsprejel v avdijen-eijo avetro-ogerskega odposlanika, grofa Revertero in njega obitelj. Poslano.*) Odprto pismo. Pfeblagorodnemu gospodu Janku Pajku, doktorju modroslovja, c. kr. fimn. profesorju itd. itd. na Dunaju. Dasi sem prečital doslej še le dva članka Vašega krasnega, zares duhovitega odgovora na kritiko „Dušnih borb" velecenjene Vaše gospe soproge, pišem Vam vendar že danes. Iz vseh dosedanjih Vaših besedij posnemam namreč, da se tako grozno togotite in pačite nad ono oceno, da se — prav iskreno povedeno — bojim zelo sa Vaše zdravje. Ker imate familijo, k«r ste plodovit lemški modroslovec in zares jako fln estetik, škoda bi bilo Vašega zdravja še tem belj. Naj Vam torej v informacijo že danes povem: I. da tiste kritike nissm jaz pisal, nego mlad pesnik slovenski in vrli sotrudnik „Ljubljanskega Zvona"; II. da tudi „portr. karikatur" nisem jaz sam pisal, nego še trije ugledni pesniki in pisatelji ,Lj. Zvona". *) Za stvari pod tem sadovom uredniitvo odgovarja kolikor mu postava veleva. toliko Koustatujem pa, da se z ono oceno do m a-lega strinjam in da želim slovenskemu slovstvu še mnogo toli stvarnih, temeljitih in pravičnih kritik, kakor je bila ona g.a „Josipa Polj anca". — Istotako koustatujem, da sem na so-trudništvo pri „karikaturah" še vedno ponosen, dasi so zbodle marsikoga po pravioi prav do živega. .. Svoje „karikature" seveda nisem sam napisal; sicer bi se bil morda naslikal vsaj polovico toli lepega, duhovitega in zanimivega, kakor ste naslikali Vi, preblagorodni gospod doktor, — kolikokrat že? — svojo milostljivo ženko. Na vsa ostala osebna, Često otročja, vedno pa značilna, nervozna napadanja Vaša na mojo osebo, na moje slovstveno delovanje, pa morem odgovoriti le z ignoriranjem. Na Vaše stališče me ne dobite nikdar; z Vašim orožjem se jaz ne bodem boril nikoli 1 Kako velik estetik in kritik ste, o tem je itsk ene misli ves slovenski svet; trebalo ni za to niti znsne Levec-Levstikove brošure. O moji struji in o mojih spisih pa so pihali in govorili že drugačni slovstveniki, katerim n« segate niti do koleu -- nfi, seveda precej drugače I „Kdor hoče pošteno delati za narod, mora imeti v sres močno ljubezen do njega in pa — debelo kožo", mi je pisal g. prof. Stritar, katerega ste včasih prav kakor mene blatili na vse načine. In jas imam prve in — hvala Bogu — drugo tudi! Mislim si torej na Vaša in vsa bodoča taka napadanja svojih spisov vedno le z Goethejem: „Pustimo pse, naj lajajo To kaže le, da j a h a m o l" Vaše najivne grožnje, da me Vaša milestljiva ovekoveči v enem bodočih svojih romanov, se prav odkritosrčno veselim. Domišljam si namreč, da nisem ravno tako slab model; nfi, vendar se bojim, da nima milostljiva niti — — realistične sile, da bi me pogodila i po duhu, i po srcu, i po zunanjosti prav in pravično. Nfi, seveda, če hoče v svoji literarni kuhinji po svoji nsvadi zvariti nekako idealno-(„realistično ?*) kariksturo o meni, svobodno ji! V svesti sem si pa, da bi „zadel" jaz — Vaju plastičeejle in tipičnejše. (To sem domišljavec, kaj, g. doktor f I Toda: „le bedaki so pohlevni"). Končno nsj Vam Čestitam na zares temeljiti In duhoviti študiji o nedvomno še dshovitejiih delih Vaše gospe soproge. Tako lepo in obširno, tako navdušeno in bojevito ne sna in ne more pisati o Pavlini Pajkovi nihče, kakor Vi, njsn mož. Vsekakor Vam mora biti čitateljstvo „Edinosti* hvaležno — vsaj sa zabavo t Naj bo pa že kakor koli: Bog živi Vas in Vašo premllostljivo š« mnoga mnoga leta vsaj nam „novoetrujarjem" za — kiitiko! Fran Govikar. Tr^ovlnaka brsojAvk« ta veatl. i>calmj>*iu. PAenicn za jesen—*— — •— rseuva rm ■pomlad 18»« 8.19 do 8*20 Oves za spomlad 6-08—« 05. IU sa spomlad 6.89—6.91. Korusa za maj-juni 1897. 4.18*4.14 PtHiiiok nova od kil. f. 8 20 -8-25 od 7ti *ilo. 8.80—8«5\. o.l SO kil. f. 835—840 od Si. kil. 9.45 • 10 , o.l HB kil. tor. 8.55 8.60. Jortnion 6*10-8 — prosa 5 65 - 6*10. Plenica: Dobre ponudbe, omejeno povpraiavanje. Prodaja 90000 met. stot. po trdnlk cenah. Trema : lepo. • .miuuui...... MMiul iOI*. 1*12, MOVUiUhiOi dseembar 19*15 malo bolje. Pruga. Centrifuga! novi, poutavljne v Trat • »•urino vred odpoftiljatev preoej f, 88 75 84*— Concssai' 84*76—*•&'- četvorni 86*—*—*—. V glnvah aodih 87*50-'— Havro. Kava Hanto* afood u*«*™*« za november 81*— sa mara 61.76. H&mbnrg. Santo« noooK»mdaftt«a bossa 1 Držami oolg 1 papirju „ „ v urubru AvatrijHkA renta » zlatu , , » hromili Kreditne akoije . . , , London 10 Lat, . . Napoleoni..... 20 mark 100 italj. Ur kbM t M danea dne 19. 101.20 101-30 122.65 101.-36«.— 119.90 9.58 11.76 46.15 101.85 101.30 122.60 101.05 864.60 11S.96 9.60 11.7« 45.15 Tržna osne (Csm •« razemoje sa debele la • oariso vred.) Somašl pridelki. Itžol: Koks . . . Mandoloni . svetlorudeči temnorudeli kanarček bohinjski . brli veliki . mali . Cena od for. đe ter. 100 K. seleni, dolgi........ . okrogli........ meisni hrvatski...... . štajerski...... Maslo fino itajersko ....... Ječmen it. 10.......... : S:::::::::: Zelja kranjsko.......... »epa . .......... Krompir, ... Proso kranjsko.......... Leda, kranjska......• . . . apeh ogerski.......... Kast . . ......... Kava Moooa........... Cejlon Plant. fina...... . Perl......... 10.50 10.76 9.76 10*— 9.50 9.75 9.'— 9.50 9*50 10*- 9.~ 9.25 7.25 7.50 65.'- 70*'— 8.75 ».- 9.75 12.- 11.50 11.75 5 50 6.- 2.25 2.50 8.- 8.25 62!- 64!— 52.- 53,- 165.- 166.- 172.- 173- 182.-- 184.- Portoricco...... Java Malang..... Guatemala...... San Domingo .... Malabar Plant..... „ native..... Laguajra Plant .... „ native .... Santoa fini ...... » srednje fini . . . „ arednji..... „ ordinar ..... Rio oprnni ...... „ najfiniji...... . srtidnji...... Slfdkor Centrifugal I. vrste . Concassč...... v glavah...... razkosani ..... Sli italijanski fini..... „ srednji .... Japan fini AAA..... „ arednji ..... Ttaugoon eztra ...... I....... II. . . . ... Patrolo] tuaki v sodih .... v zabojih od 29 kil. Olja italijansko najfineji . . . „ srednjefino . . bombaino, amerik. . . . dalmatinsko...... Limoni Mesinaki ..... Pomaranča . ..... Mandeljni Dalmatinski I . Bari . . t Pinjoli .......... Božiči Dalmatinski novi. . . „ Pulješki....... S .okVO Puljeike ..... „ Grike v venoih, laltanlaal ....... Vamperll > novi....... Oib.be J........ Polenovke srednje velikosti . „ velike ..... . mala...... Blanlkl v velikih sodih . . . n . T '/» • • . . i Žveplo ......... . 100 K. 165.— 167,— • 152.- 154.— * D • • 154*— 155*— a • • 130.— 124!— » 118.— 120.— . 112.- 114.- m 106— 108.— M * 12~!— 128!- m 110.- 114.— m 34.50 —.— n 35.50 — n 37.25 _ • 36.— _._ ■ 26.— 26.50 • 24.50 25— • 18.25 —.— • 17,— _._ ■ 13.50 14— n 11 - 11.50 * U >.25 10.60 a 19.75 —— fi 6.15 — .— M «2.- 64.- * 57.- 59.— « 81.— 39— H 31.- 32— m 4.- 5— saboj 3 .— 5 .- 100 K. —.— — e 60.— 62.— R 87.— 89— 11 7*— 7.95 . 5.— 5.25 M 12.— 19.25 0 12.— 12.95 H 46.- 54— m 27.— 28.— • ■ 4 s!— 49!- 47.— 48.— ■ 48.— 49.- * 18.- —.— ■ —.— — ZELEZNISKI VOZNI RED. a) Dvft»ya« fteleanio*. (Postaja pri sv. Andrejo Od dni 1. oktobra 18H. ODHOD: 6.80 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dnnaj, v Beljak, 8.86 „ v Herpelje, Rovinj, Polj, Divačo in na Dunqj 440 papol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. ( 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ab praznikih: 2.20 popol. v Divačo. DOHOD: 8.06 predp. is Ljubljana, Divača. Herpelj. 9.50 . is Pulja. Rovinia. 11.15 „ is Herpelj, Ljubljane, Dunaja. »i 7.05 popol. is Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak is Pulja, Rovinja, Dunaja, Bedaka Ljubljane, Lakalni vlak ob prasnikib: 8.86 popol. is Divača. b) Juinai ft«l«anlom (Postaja južne želeinica.) Od dni 1. oktobra 1898. ODHOD: 7.45 piedp. brzovlak na Dunaj, svesa s Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibus v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. 9.56 „ poštni vlak na Dun^j, svssa s Peš to in Zagrebom, 12.50 popol. omnibus v Kormln. 4.40 „ omnltua v Nabraihjo, Videni, Rim. 6.20 „ postni vlak na Dun^j, tvesa z Reko. 8.06 „ brzovlak na Dunaj, ivesa s Peito, Reko 8 05 „ brsovlak v nabreiino, Videm, Rim. 8.46 „ meiani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. 10.— . meiani vlak do Mfirssuscblaga. DOHOD: 6.48 predp. meiani vlak is MUrasuschlaga, Beljaka, itd. 7.80 „ meiani vlak is Milana, Vidma, Nabreiine. 8.86 „ brsovlak is Koralna, 9,25 „ brsovlak s Dunaja. 10.20 M poitni vlak 1 Dunaja, svasa s Reko. 10.86 „ brsovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus is Rima, Benetk, Nabreiine. 5.40 popol. poitni vlak s Dunaja. 7.86 „ omnibus is Verone, Kormina, Nabreiine. 8.41 „ brsovlsk is Milana, Bsnetk, Vidma, Nabreiine; -8.66 „ brsovlsk 1 Dunaja svesa s Reko. Tedenski vlak: ODHOD. 7.50 pop. (sredah akspres v Ostenda. DOHOD. 9.— pradp. (areda) ekspres is Ostenda. Borzni trg čt. 14 Sedanja razstava: 50 prikazov RUSKI CAR V Parizu P sebna novost Ustopniua 20 novč. otroci 10 nov. Zdravljenje krvi Čaj „T ! softor n I ovaf (Mltleflorl). Cisti kri tt-r jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, črt peče v ialodeu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jedon omot zn ozdravljanje, stoji IjO nč, ter ae dobiva v odlikovani lekarni FMXSMER „M