72. številka.
Ljubljana, soboto 29. marca.
VI. leto, 1873r-
SLOVENSKI NAROD
Istutja vsak ilan, izvzomši ponedeljku m dneve po pravnikih, LOJ vui po pusti pujeiuan, za avstro-ogerske dežele za celo KrtO 16 ffolđ., za pni leta 8 go!<l., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za cel« leto 13 golti., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en niflsec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa (0 kraje, za mesec, 30 kr. za čem leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 goid., za pol leta 10 gobi. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti projeuian za četrt leta 3 gold. — Za oznanila ae, plačuje, od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrar tiska, 5 kr. če ao dvakrat iti 4 kr. če, se tri- ali večkrat tisku. Vaakokrat se plača Itempel] /a 30 kr. Dopisi naj se izvolo irankirati. — Rokopisi se n« vračaju. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ceati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, n-klauiaui j<*, oznanila t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiakarni- v Tavčarjevi hiši.
Svojim čast. g. bralcem
naznanjemo, da tekom meseca aprila priobčimo v listku „Slov. Naroda" zanimivo izvirno-slovcnsko novelo:
„Na črni zemlji".
Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici. Na dalje se za naš „listek" piše tudi izvirna zgodovinska povest „Rudeča vrv" in izviren socijalen roman ..Naprej".
Uteđn istvo.
Neposrednje volitve in bodočnost političnih strank.
Kes je izgled, da ustavaki s svojo volilno reformo predero tudi zgoraj pri kroni. V Avstriji je namreč vse mogoče. No, pa si poglejmo, kako se bodo stvari potlej videle, kako se bodo stranke kazale. Ali se bode posrečilo Nemcem to doseči, kar z direktnimi volitvami nameravajo, namreč gospodstvo in vlado v Avstriji za zmirom na svojo zastavo pripeti in Slovane potreti V Nikakor še ne!
Te misli so tudi češki „Narodni Listy% ki preračunijo v uvodnem članku od 23. t. m. razmere, kakoršuc bodo v dunajskem rajlisratu po neposrednjili volitvah. Stranke so v A v« t rij i dau denes tako ostro politično ločene, da se lebko skoro na tanko da povedati kak bo izid. Ker imajo velikoposest-niki v rajhsrat po novi reformi poslati 84 svojih modrih glav, in ker so dozdanja izkustva učile, da pri federalističnem mi-nisterstvu zmagajo na Češkem, Moravskem, Gornje Avstrijskem federalistični veli ko -
posestniki — dajali bodo tudi kasneje ti prevago.
Dalje: v mestih in trgovinskih komorah more ustavaška stranka računiti (po prav pesernističuem računu od naše strani) na 89, federalistična na -14 glasov, 6 jih ostane dvomljivih. Iz kmetskih okrajev dobi federalistična strauka 73 iu ustavaška 45 glasov — 13 jih ostane dvomljivih. Vsi dvomljivi glasi pripadajo vladi, kakoišna žeje.
Ustavoverno ministerstvo bi spravilo 207 glasov za se skupaj , federalistična opozicija bi štela 149 glasov. Ako pa je federalistično ministerstvo na vlado poklicano, spravi 19(3 glasov skuraj, proti 157 ustava-knm. Ako se od teh odbijejo še Kusini (12), kateri bi se dali pridobiti, imelo bi federalistično ministerstvo 208 glasov, večiuo, za sebe. Ker jo •/„ 225 glasov — da se z nekimi napori celo ta dobiti.
Iz tega računa je vidno, da se razmerje strank po volilni reformi ne bode tako pogubno za nas nare d lo, kakor bi morda pesimist sodil. Narobe, razmere, katere smo dozdaj imeli, ostanejo, če prav nekoliko poostrene. Nikakor pa ne bomo federalisti boja popustili — tudi če se volilna reforma potrdi. Ustavake tudi nova tla ne rešijo končnega propada.
V Uii 1» 1.1 »iii, 28. marca.
K Članku „K slovenskemu uradovanju" v 70. štev. „Slov. Naroda" se dostavljamo:
Po §. 57 notarskega reda morajo vse priče znati jezik, v katerem se notarski akt spisuje. Vprašali bi, koliko notarjev med Slovenci se drži te določbe? Priče so slo-
venski (nemškega jezika nezmožni) kmetje in — akt, v nemškem jeziku spisan, neveljaven, uičev je. Se to moramo opaziti, da uij dosti, da ena prič, ki sodelujejo pri notarskih aktih, zna samo pisati; postava terja, da mora ena priča tudi brati znati, in zopet vprašamo, koliko notarjev ravna po tem ukazu? Koliko notarjev na Slovenskem skrbi za to, da se prepričajo, znali ena priča tudi brati?
Naj tedaj rodoljubi povsodi gledajo g. notarjem na prste, ali se oni drže postave ali ne. Po sedaj veljavni postavi uij treba, da bi stranke terjale spise v slovenščini, nego postava sama to zahteva. Kjer tedaj notarji slovenskim strankam delajo nemške spise, ravnajo protipostavno.
Politični razgled.
Vodami«' <I«'>.«'1«'.
V LJuhljani 28. marca.
i*t-Ž4t !■###" »Aui> šteje po izstopu Poljakov samo še 131 udov. Da sme zbor veljavno sklepati, mora več ko 100 poslancev nazočih biti. V poslednji seji 2G. marca se je prigodilo, da je predsednik moral sejo skleuiti, ker nij bilo mogoče, potrebnega števila poslancev skupaj obdržati.
f <tfil»t<i f<'t<>»šint jc bila včeraj sprejeta tudi v gospodski zbornici. Ve-čiua državopravne opozicije se nij udeleževala zborovanja.
Na eielegaciie Že zdaj pritiska mi-nisterstvo po svojih listih, da gotovo privolijo vojni budget. Naše in ogersko ministerstvo bodeta solidarno stala za vojne stroške.
Za Mlii&ino namerava Dobržanski list ustanoviti na federalističnem stališči. Rusini
t)
Prvi poljub.
Izvirno - slovenska novela.
(Spisal J. S k al o c.) VIII.
Dnevi tek6, tedni minejo. Sneg pokriva zemljo s svojo belo odejo. Pestač ne zahajo več v Grabčevo hišo odkar mu jo stari gospod nekega dne s teškim srcem moral povedati, da pač svojeglavna Milica neče od doma ter da vse njegovo govorjenje je nij moglo spreobrniti.
In Grabeč je res Milici večkrat na srce polagal, naj ne odbija tega pridnega Pestača. A Milica ga jo vselej tako milo in srčno prosila, naj jo no „ odganja od sebe", da Grabeč naposled opusti vse siljenje, veseli se celo, da ima deklica toliko nagnjenja do svojega starega očeta in raje njemu streže, nego da bi ga zapustila in se udala v zakon.
Ljuboslav se je žc davno preselil od PestaČevih in našel stanovanje v sosednji hiši, tudi nasproti Grabčevim. Ko mu je od-
vetnik povedal izid svojega pogovora z Grab-cem, ustrašilo ga je sicer pretenje starega gospoda, a zdaj vsaj ve, da Milica neče Pestača in radostno upanje mu širi prsi. Vendar, kaj storiti?
Odvetnik , katerega je nekoliko jezilo obnašanje timoglavega starca proti njemu, kliče po kratkem premišljevanji : — Imam jo, — in razloži Ljuboslavu vojni načrt, po katerem naj zdaj ravna. — Treba samo se porazumeti z deklico, kajti ona ima glavno nalogo v tem boji. To naj bode Vaša skrb, reče smeje se odvetnik.
In Ljuboslav je res našel pota, — ljubezen je iznajdljiva, — porazumeti se z Milico. PisniLa, polna ljubezni vnetih priseg, romala so po zvitem slugi od Ljuboslava do Milice in nazaj.
Led se raztaja in skopni sneg; pomladanski vetrovi zemljo suše in marljivi vino-graduiki hite v svoje goiice, kjer kopači že ropoiejo z motikami. Tudi Grabeč z Milico se za čas kopi preseli iz mesta k svojemu vinogradu.  V prijetni pomladni sapi se Čuti
samega sebe prerojenega in pomlajenega. Vse ga veseli, najbolj pa Milica, ki se gibčna in urna suče okolo njega, in kar mu le more bi ati z očij, to je že storjeno predno je željo izrekel. Natlači mu pipo , teče v klet, donaša vrček vina iu kupico ter postavi vse na mizo.
— Res, misli Grabeč, kateri jc z očetovsko radostjo gledal svoje brhko dete, prav srečen sem. Pa — dostavi čez nekoliko časa, ko se jc Milica vsela zraven njega, — še srečnejšega bi se čutil, če bi tebe, moje drago dete, videl in vedel preskrbljeno.
— Kaj nijsem najbolje preskrbljena pri Vas, ljubi oče?
— Da, vse prav in dobro, dokler jaz živini, ti ne bo nič hudega, pa po moji smrti....
Nekaj Časa molčita.
— Pa povej mi vendar, reče potem Grabeč; zakaj ne maraš za Pestača? On jo kakor ustvarjen za tebe.
— Saj sem Vam že rekla; ker bi mi srce počilo, ko bi se ločila od Va«, dragi očka.
bo sedaj edini med avstrijskimi Slovani, kateri že od nekdaj »luže nemškim centralistom. Njihovi časniki, zlasti rSlovoM so vsi pisani v ustavovernem duhu. Tedaj je želeti, da se napravi federalističen list in se tako s časom tudi Rusini pridobe slovanski opoziciji.
Zoper fltt!it»tttinskv državne poslance razglaša „Narodni list" vedno še proteste, kateri vsi najostreje obsojujejo izdajstvo Danila in njegovih tovarišev. Mod temi so mesta Dubrovnik, Vrgorac in Sinj, mladež iz Milne, rodoljubi v Trstu itd.
V of/orskvm državnem zboru je odgovarjal miuistcr Kerkapolv na interpelacijo zarad ogerske banke, da je iz početka res „Bankvercin" dvomil, ali mu kaže prevzeti ustanovo banke. Sedaj pa so vse zapreke odstranjene in „Uankvcrein" daje vso potrebno moralično in gmotno poroštvo. Minister ob enem predloži dotično postavo. Po tem takem se res bližamo času, da bodo Ogri, kakor I. 1*4!> delali svoje bankovec. Da se jim naposled le ne prigodi, kakor Košut-ovim.
Na M*»'tiskcm je se veduo veliko razdražen je zarad proticerkveoega postopanja sedanje vlade. Katoliški in protestant, listi so edini v tem, da hoče vlada le razširiti svoj absolutizem, „Germama" prinaša hud članek zaradi tega , ker je pruska vlada odpravila katoliškega prosta za prusko armado, ter pravi, da bode Pruska kmalu odpravila vse dušno oskrbljevanje v svoji armadi. Učitelji verouka na srednjih šolah v Poznanji so objavili, da glede učnega jezika ne bodo ubogali vlade, nego se bodo ravnali po ukazu svojega nadškofa. Zarad tega bodo od 1. apr. naprej suspendirani. Vlada bo izročila učenje kršanskega nauka posvetnim učiteljem. Ob enem bode tudi služba božja za gimnazijalce v dotičnih mestih odpravljena. Nadškofa Le-dohovskega bodo za sedaj še pustili pri miru. Državno pravdništvo v Gneznu je že začelo preiskavo proti njemu na podlagi §. 100 kazenske postave, a vsled ukaza pravosodnega ministra od 10. t. m. jc bila zopet ustavljena.
Na &pnnjske*n ima republikanska vlada vedno večjo preglavico z armado, v kateri je še mnogo monarhičnih elementov, in ki je vsled mnogih ustaj zelo demoralizirana. Tako se je v Vallsu v Kataloniji uprl en bataljon lovcev, ter primoral svoje oficirje, da so pobegnili v Reus. Artilerija se še vedno brani, sprejeti nove oficirje. Nastala je zarad tega needinost v ministerstvu, ker so nekateri ministri protestirali proti temu, da bi se dajala zapovednistva unijonističnim generalom. Castelar hoče neki demisijonirati, ako se ne
— Norebiti pa le nij taka, šali se Grabeč; ko bi neki Ljuboslav — Grabeč ostro pogleda Milico — stopil pred mene in me vprašal... Milica obrne oči na očeta.
— Kaj, očka, da bi Vas vprašal?
— E no, saj veš.
— Jaz? pač ne vem, kaj mislite.
Grabeč upre še ostreje svoje oči v Milico, a ta po vsem mirna ostane, kakor da bi jo vsa ta stvar prav nič ne brigala.
— Tedaj tudi za Ljuboslava ne maraš? vpraša počasno in pomenljivo gospod Grabeč.
— Menda se Šalite z menoj, očka. Samo enkrat v svojem življenji sem videla tega gospoda ; toliko , da ga po obličji poznam. To je res smešno.
— Zakaj pa ga vidim vsak Čas pri oknu in štrleti v naša okna, da si skoro izvije oči ?
— Res ? Tega pač nijsem zapazila, menda nebo študira, — smeje se Milica.
Po tem pogovoru odvalil se je Grabcu kamen od srca, samo da jc za gotovo izvedel od Milice, da se mu nij treba bati zaradi Ljuboslava.
vpelje zopet disciplina v armadi. V takih okolišinah nij čudo, ako se sliši, da Karlisti zopet napredujejo. Od kar so jim zaprta vrata na Francosko, so preložili svojo orož-nico na Angleško. Došlo je rje že več njihovih opravnikov, kjer javno nabirajo denarje in vojake za Karola VII. Po pravici vpraša konservativen list „Globe", kako da more angleška vlada trpeti, da se javno kujejo na Angleškem spletke zoper vlado, s katero živimo v prijateljskih razmerah. Ne sramnost angleška v tej zadevi je res zopet ravno taka, kakor v zadnji državljanski vojski v severni Ameriki, vsled česar mora Angleška plačati Ameriki 45 milijonov.
V 4ini/lv.ikvnt parlamentu je llardv, nekdanji minister notranjih zadev pod Disra-elom, predlagal adreso na kraljico, da bi pri objavljenji načel vaŠingtonske pogodbe vlada nasproti vnanjim državam izrekla, da ne priznava odločeb genevskega shoda za prihodne slučaje. Ministerstva predsednik Gladstone je nato izrekel, da je vlada zarad tega enakega mnenja z opozicijo. Kadar se bode predlagala vašingtonska pogodba tujim vladam, bodo angleška to tudi javno izrekla. Hardv je na to svoj predlog nazaj vzel.
Angleška vlada je protestirala proti temu, da bi družba sueškega kanala povišala pre-vožnino skozi kanal. A ker so poslanci ruske, nemške in francoske vlade priznali družbi to pravico, ne bo angleška s tem dosti opravila. Angleška vlada kaže svojo mržnjo proti družbi, od kar se je razbilo pogajanje, po katerem bi bila neka angleška družba na akcije kupita kanal.
V Sv4d vlada strogo postopa proti „nepokornim" duhovnom. Tako je bil v Bielu uporni fajmošter Secker odstavljen, in tudi zaprt, ker nij hotel izročiti cerkvenih ključev. Odstavljeni baselski škof Lachat je protestiral proti temu, ker mu je viša sodni ja v So-loturnu ukazala, da mora pri njej deponirati Lindnerjevo zapnščino, katero je sprejel, ko je bil že odstavljen, in je še v pravdi. V Genevi je narod z veliko večino sprejel postavo zarad cerkvene uprave.
.■intvrik<tit.9ki senat je sprejel resolucijo, v kateri izreka, da jc odprava su-žnosti, na Portorico znamenje odkritosrčnosti španjske vlade, ter daje upati, da bode republika ondi dobro obstala.
IVi-4-i/rtM.i'A'i šah bode, kakor poroča „Reuters Office" iz Londona, 7. maja odpotoval iz Teherana, ter Šel v Enzcli, kjer ga bode v imenu ruskega carja pozdravil knez Menčikov. Na daljšem poti bode ostal dva dni v Astrahanu, tri dni v Moskvi, in 12 dni v Petrogradu.   Iz Petrograda bode šel
IX.
Grabeč je že nekoliko dni pri vinogradu in še ga nij nikdo znancev iz mesta obiskal.
— Mar so vsi pozabili starega Grabca ? reče nekega popoldne, ko pri mizi pred kletjo sedi in se greje na pomladanskem solnci. — Zlasti gospod advokat; vsako leto me je obiskal. Menda se mu nijsem zameril; saj nijsem jaz temu kriv.
Milica pa je denes videti nekako razburjena in nemirna; zdaj pa zdaj se prikaže na pragu in gleda doli po cesti, katera iz mesta drži gori do vinograda.
— Vendar enkrat! zašepeta, ko vidi daleč doli dve moški podobi se bližati. Pritisne si roki na srce, od veselja in skrbi globoko vzdihne in zgine v hišo.
Tudi Grabeč zagleda kmalu potem prihajajoče in veseli se, spoznavši odvetnika. Ko pa zraven njega vidi Ljuboslava, malo se mu čelo nagrbanči, a vendar mrmra: Nu, nn, pa naj pride; da se bo lehko sam prepričal, kako stvar zanj stoji.
— To je lepo, gospod odvetnik, da se
početkom junija v Berolin, Bruselj in London. Daljna pot v Pariš, na Dunaj in v Rim se bode še lc pozneje natanjčneje določila.
Dopisi.
Iz r.n&l4«*grtl trgati na Štajerskem 26. marca. [Izvir, dop.] (Nek daj ni ustavoverski kandidat Tiebcr. — „Sokol" pričakovan.) Pri volitvah za deželni zbor v celjski kmetski skupini je dvakrat bil kandidiran naš slavni nemškutar in Prusoman Tieber. Da je vselej sijajno propal in se strašansko blamiral, za to so skrbeli naši vili slovenski volivci. Ta mož jo pri nas tudi nekoliko časa županoval. Ko nij več bil izvoljen, moral je svojemu nasledniku v županstvu g. A. občinsko kaso oddati. G. A. pusti kaso revidirati in pokaže se, da g. Tieber o 1200 gold., katerih v kasi nij, ne hoče pravega odgovora dati. Vsled tega se je začela tožba proti njemu, ker Laščani ne terjajo samo onih 1200 gld., ampak tudi 3 letne obresti od denarja, katerega je on bil porabil. Kako bode pravda iztekla, Vam poročam o svojem času. — Raznesla se je tukaj novica, da namerava ljubljanski „Sokol" o binkoštnih praznikih nas obiskati. Vsi se že zdaj veselimo njegovega prihoda in gotovo bodo mnogobrojni iskreni rodoljubi Laškega trga in okolice vse storili, da vredno sprejmo mile nam goste. V narodnem oziru .pa bi tak izlet bil velike imenitnosti za spodnjo in srednjo savinsko dolino. Ako se uresniči, kličemo že zdaj „Sokolu" navdušeni ,.na zdar!"
¥z moravsko flolliie 26. marca. [Izv. dop.] Čudno, jako čudno je to, da naš sodnijski okraj še sedaj nij tako srečen, da bi imel svojega notarja. Leta 1871 žeje bila dotična služba razpisana, kmalu potem podeljena sedanjemu litijskemu notarju Luki Svetcu, a po njegovem odstopu še do sedaj, ko bode kmalu drugo leto preteklo, in kljubu temu da jih je mnogo prosilo za dotično službo, se ministerstvo nij nič pobrigalo za to za nas istinito važno reč. Prvega sušča t. 1. je zadobila nova bilježniška postava pravno moč; po istej se terjajo za Ženitne pogodbe, za darila med zakonskimi itd. — notarijatna pisma, brez katerih dotična pravna
me še spominjate in tudi Vi, gospod konci-pijent; bog vas je prinesel, pozdravljam vaju.
Grabeč ju pelje v hišo, Milica doneso vina in kupice \ vsi trije sedejo ter se začnć pogovarjati o tem in onem. Žlahna vinska kapljica razpleta jezike; Grabeč pridno na-taka, a tudi samega sebe ne pozabi. Potekla je že cela ura. Zdaj poprime besedo odvetnik.
— Gospod Grabeč, prosim, da me zdaj mirno poslušate.
Milica pogleda Ljuboslava in sobo zapusti. Gospod Grabeč nastavi radovedno svoje uho, pa nevoljen je malo.
— Lani po branji, menda se še spominjate, sem Vas bil obiskal in vprašal. . .
— Gospod odvetnik, — naglo mu Grabeč seže v besedo — mislim, da je ta stvar bila tačas za vselej dogovorjena.
— Ne zamerite mi; ta moj prijatelj dr. Ljuboslav še vedno upa.
— Da, gospod Grabeč, reče zdaj Ljuboslav ognjeno; sam se obračam do Vas, vsaj to mi dovoliti , da iz ust gospodičine Milice same poizvem svojo nesrečo.
(Daljo in konec prib.)
opravila neraajo pravne moči. Vsak torej lahko sprevidi, daje ustanovitev bilježnika v našem okraji jako važna reč, in da je nejevolja ljudstva zarad take brezobzirnosti v resnici opravičena; kajti ljudje so primorani v 6 — 7 ur oddaljeni Kamnik hoditi, in še to pot store mnogokrat zastonj.
Ker denes že govorimo o uradniških okolnostih, bodi nam dovoljeno še eno izpre-govoriti. Zadnje dnij so bili posestniki iz naše moravske soseske povabljeni priti v davkarijo na Brdo zarad odpisa letošnjih davkov. Povsod zarad svojega vedenja slabo opisani davkar K 1 e m e n č i č došle kmete pozdravi bč sledečim spodobnim ogovorom: „Proklete kanalijc, če bi bil jaz cesar, krajcarja bi vam ne šenkal, še enkrat toliko bi vi plačali!" Taka surovost pač ne potrebuje nobenega komentara; ampak to moremo omeniti, da še nobenega davkarja, kar jih je bilo, kmetje nijso tako črtili, kakor Klemenčiča, in da je splošna želja celega brdskega okraja, da se ta surovi in neotesani človek nadomesti s takim, ki zasluži ime c. kr. uradnika.
■ z i«ori«CC 21. marca. [Izv. dopis.) (Kmetijska šola. — Nemška zagriz-n en o s t.) Dolgo se je motala štrena zarad nakupa posebne kmetije naši kmetijski šoli, zdaj se dozdeva, da se bode vendar prav v kratkem razraotala. Poročal sem že v „Narodu" o svojem času, kako so nameravali nekateri italijanski poslanci in drugi mc-rodajni možje dognati, da bi se nakupila v ta namen primerna kmetija v italijanskem delu naše dežele in sicer v okolici koimon-ski. A deželni odbor se nij vdal dotičnim nameram, ampak je sestavil 3 predloge zarad posestev, ki bi se imeli vkupiti in vsi trije obsegajo različna zemljišča v bližnji okolici goriškega mesta. 15. t. m. jo pa sklical vse deželne poslance k posvetovanju, katero izmed nasvetovanih posestev naj bi se izbralo in vkupilo. Slovenskih poslancev je prišlo 8; Černeta nij bilo in Oorjupa je menda bolezen zadrževala, italijanskih poslancev je prišlo pa samo 7. Po obširni in prav živalmi razpravi, v kateri je zvedeni profesor in vodja italijanskega oddelka g. Angelo M o na natančno popisal vsa nasvetovana posestva — je velika večina nazočih poslancev odobrila prvi predlog ali prvo kombinacijo, katera obsega prav primerna zemljišča, ki se zraven tega dobe v sedanjih razmerah po zadosti niski ceni, tako, da ne bodo dotični stroški presegli obljubljene državne podpore. Zdaj se deželni odbor že pogaja z dotičnimi po nudbeniki in nadejati seje, da bo imela naša kmetijska šola prav v kratkem svojo kmetijo, po kateri postane še le to, kar mora biti. Kadar bo nakup dognan, popišem natančneje vkupljeno kmetijo.
Kakor v preteklih letih je podelil deželni odbor tudi letos deželne štipendije po 200 gld. nekaterim vseuČiliščnim študentom. Nagrada jo zadela prav vredne mladeniče. A čujte! kaj se pri tej priliki zgodi. Dva izmed obdarjencev en Slovenec ia en Italijan se pripravljata za profesuro na dotični dunajski fakulteti, in ker občuje naš deželni odbor praviloma se slovenskimi strankami po slovensko in z italijanskimi po italijansko, pošlje prvemu slovenski, drugemu italijanski dekret. Dekanat pa, naprošen, da bi jima dekreta vročil, ju vrne rekoč, da je njegov uradni jezik edino nemški in da se vtika (intervenira) v štipendijske zadeve samo takrat,
kadar se poljubi štipendije podelevajoči obla«t-uiji ali korporaciji v kakem drugem jeziku sestavljenim dekretom dodati uradni nemški prevod. Deželni odbor se je za to nemško uljudnost spodobno zahvalil in je dekreta po drugi poti na adreso odposlal.
Zdi se, da je le pri dekanatu dunajske filosof. fakultete tako neobhoden nemški prevod enakih dekretov, ker so vsi drugi dekanati dunajske in graške univerze slovenske in italijanske dekrete brez ugovora študentom oddali.
Iz iNfro 25. marca. flzv. dop.] Kadar se čita v novinah ili knjigah o Istri, nalazi se navadno, skoro brez izjeme, njen priimek „tužna Istra". Je-li pak v istini tužna V Vsak kateri koli nekoliko !>asa v Istri živi, vidi, da ona zasluži priimek „tužna". A to ime velja samo za Slovane, bivajoče v Istri, ne toliko za Italijane, kateri bivajo na obalih morskih in v nekaterih naselbinah po sredini Istre. Tužno jc materijalno in duševno stanje slovanskega Istrana osobito v tako zvani Benečiji j bolje je njegovo stanje v Kraljevini. Benečija jc oni del Istre, kateri jo spadal pod benečansko ljudo-vlado, a Kraljevina je oni, kateri je spadal že od nekdaj pod Avstrijo. Pisec ovih vrstic je imel priliko videti siromašni stan Istrana v krajih, kateri so spadali nekdaj pod benečansko Ijiidovlado. Lisičji Benečan, ne da bi Slavjanu poboljševal materijalno stanje, on ga je mol zel, toliko da mu nij vse krvi izpil. Bogataša ne najdeš lahko mej slavjanskimi kmeti, a toliko več jih najdeš mej Italijani v morskih mestih in v naselbinah v sredini. Italijan je ona pijavka, katera se je ujela v meso Slovanu, da se je ne more iznebiti. Italijan porabi vsako priliko, da si priveze Slovana k sebi. V slabih letih davali so žita kmetom; siromak kmet ga je moral zmirom dvakrat dražje povratiti in vrh tega je moral svoje grozdje obečati trgovcu, kateremu ga je moral skoro za nič prodavati. Šume so večjidel zastavljene Italijanom, Italijan žge dobra drva, a Slovan samo drobnjad. Ako živiš malo časa v Benečiji, vidiš, kako pogostoma pridejo vojniki na „eksekucijon" zaradi neplačanega davka. Kdo jo temu kriv? Piscu tega seje pravilo iz verjetnih, jer italijanskih ust, da lahonski bogataši osobito od 59. leta so zmirom naše ljudi nagovarjali, da naj ne plačajo davka, ker bode čas prišel, da bo spadala Istra pod Italijo, a tam, da nij treba plačevati davka. Lahkoverni kmet prepozno je doznal, da ga je lisičji lahon slepil. Da vek treba plačati, novcev nema, ves ponižen prosi zopet lahona za pomoč in zopet globo-keje zagrizla se je italijanska pijavka v slovansko krv. Da je materijalno stanje tako slabo, krivi so tudi temu nekoliko sami Slovani. Ako ima oče i 20 sinov, vsi ostanejo doma in polje obdelujejo. Po smrti otčevcj se razdele in vsacemu toliko polja pride, da ne more živeti, uiti umreti, nego samo vege tirati. Ko bi se pak učili kacega rokodelstva, bi bilo vse bolje, ne bilo bi treba za vsako stvar Karnijele in Furlane zvati. Karnijel je kovač, zidar, tkalec, šilec, postolar i. t. d. Vsi Karnijeli dojdejo siromašni v Istro, a za malo let stoje dobro, ker jih slovanska krv, katero izpijejo, odebeli. Vse drugače bi bilo, ko bi se domačini učili rokodelstva, tako bi novci pošli mej domačine, a ne mej tujec.   Kar sc duševnega stanja t. j. šole
tiče, i tu smo v Benečiji na slabem. Slav-jan mara malo za šolo, on si goji od nje napačni pojem; govori: Ako pošljem dete v šolo, mi ga bodo bržije za vojnika vzeli, ker citati in pisati zna. Nekoliko ga straši italijanski podučni jezik, videčega, da se mu otrok nič ne nauči, ker italijanski ne razume, voli ga poslati za ovcami. V Benečiji je malo šol slovanskih, a dosta italijanskih na slovanskih tleh. Žalostno jc to, a še bolj žalostno jc, da sc dobe Iškarjoti, koji pozabi v-ši svoje siromašne ipak lepe matere, klanjajo se ogizdanej pa puhlej tujki. Tako je piscu tega znan učitelj, katerega geslo je, akoprem ga jo rodila slovanska mati : Volim biti tepen nego učiti slovanski. A sad tega gesla mu je, da mesto GO otrok mu pride v šolo samo (>—10. Proklet bio izdajica! Zemlja ti kosti izbacila! Iu v mestih koliko je odpadnikov, koji si ne žele druzega, nego videti Istrijo poitalijančeno. Pa ne boš! jer još stoji slavne Učke slavna gora. Cestokrat lahko vidiš v Rovinji gospode se sprehajati na obali morskej in gledati na „leva sv. Marka", kateri jc zdol-ben na gradskih vratih. Gledajo ga, kakor gleda zaljubljeni mladenič ljubo svojo, seta-joč se po ulici, a ona sloneča na oknu, vabi ga k sebi V istem mestu je pravo gnjczđo Lahonstva. To leto so bile, zdi se mi dvakrat avstrijske vojne ladijc: „Lissa", „No-varaK in „Velcbić" v Inki tega mesta. Streljali so na Lis.si i Novari. Signori laltoni videči velikansko avstrijsko Lisso in čuvši njeni strahoviti strel, nijso si mogli drugače svoje srce, katr-ro jim je pri tej priliki palo pod podplate, potolažiti, nego z besedami: i Italija ima dobre brodove. V Rovinji s e goji pod očmi vlade izdajstvo in koketiranje z Italijo. V tem mestu 10 jako razširjene italijanske, Avstriji sovražne knjifre, med drugimi i jedna z napisom: „Martiri Italiani". Spisalo so jo neke ženske, tiskana je v Benetkah 1871. Pripomogle so tudi t j knjigi s peresom neka Catterina Croata Carpin i Matilde Ferlnga Tentlcr, obe iz Trsta ; imena ravno ne kažejo florentinskc korenine. Zadržuj in namen knjige jc vzbujati narod italijanski k domoljubju i to po životopNih narodnih mučenikov. Hvalevredno. A dopisi iz Trsta in dal Trcntino so prestopili vojnice namenjene tej knjigi; oni ženski dopisniki si ne žele druzega, nego da se ze-dini Tr<t in južno Tirolsko z Italijo. Jako žalujejo rda ima južno Tirolsko pod avstrijsko vlado roke in noge zvezane. Avstrijska vlada pozna dobro: divide et impera; ona je stvorila južno Tirolsko roba nemške Tirolske, čije prebivalci so naj bolj surovi med Nemci. Južno Tirolsko jc ujetnik dunajskega Jupitra, novi Prometeus, lahki rob jastreba v Innsbrucku (c. k. namestnik), kateri joj gloda srce i drob. („Dal Trentino: .... mani e piedi ligati in potere deli' Austria. E qnesta, che meglio d' ogni altro govorno seppe sa adoperare, divide et impera, lo fece schiavo dclla piu rozza e piu brutalc fra le tribu gci nianichc, la Tirolcse ; prigionero del Giovc vienncse c facile preda deli' avollojo d' Innsbrnok, obe gli rodova le viscere, no-vcllo Prometeo.) Take priimke Tirolci gotovo ne zaslužijo. A vlada spi, ona ima oči zavezane, ona goji na prsih kačo, katera Bamo prilike čaka, da jej zasadi otrovne zobe v srce; ona na vsako željo lahonske svojali ustreza, njej daje pečenke jesti, a Slovanu
isterskcmu se kosti oglodati ne dopusti. Njemu godi se še hujše, nego bibliškemu Lazarju, njemu BO psi rane lizali a tužni zmiroui zvesti Slovan je odsojcu po mislili lahoua: c-sere un scliiuvo. Tak upamo v bolje stau,c, jer još živi stari Bog. Nij pak dosti samo upati v bolje stanje, treba je delati. Isterski narodnjaki! Osnujmo si narodne denarne zavode, na primer posojilnico narodno; povsod se snujejo narodne štedionice, posojiluiee mej Slovenci in Hrvati, v Zagrebu, Senju, Kraljevici ; zakaj bi ne mogli mi osnovati si narodne posojilnice, da bi se znebili italijanskih pijavk, koje našemu uarodu „kožu gule i dušu truju." Na noge! osobito oni, kateri imate mošnjo dobro, a volja vam je še zdaj slaba. Ne sramujte se tužne nam majke, največ sveta sliši sinom Slave! Bešnuo ister-skega Slovana tvarno, rešili si ga bomo dušno i tako će doći vreme, da ćemo slati naše ljudi v Poreč. A v to Uog pomozi i sreča junačka!
Domače stvari.
— (Ljubljanska čitalnica) vabi k besedi v nedeljo 30. tega meseca. Program:
1. B rab ms — osmospev; pojo gospodičine in gospodje s sprcmljevaujem glasovira. —
2. Deklamacija   gospoda   Kocelja. —
3. Abt — pesem za sopran, poje gospodičina Kossa. — 4. C h e r u b i u i — osmospev, pojo gospodičine in gospodje. — 5. Samospev za tenor, poje gospod Meden. — G. Doni-zetti — šesterospev in „Lucia di Lanier-moor", pojo gospodičine in gospodje. — 7. O telegrafe vanj i — razlaga in praktično kaže gospod Zor. — Začetek ob pol 8. uri zvečer.
— (Novo cerkvene skladbe.) Od znanega skladatelja, g. A n t. F o o r s t e r - j a priporočamo vrlo v pravem cerkvenem duhu zloženo novo skladbo: „Sest Tantum ergo" za 4 gl. in org. ad lib. — veljajo 50 kr. Od tega skladatelja sc še dobi: 25 cerkvenih pesem — 80 kr. 2 veliki slovenski maši — 50 kr. Lamentacijo in očitanje — 40 kr. Vse pri skladatelji (v seminarji) ali pri J. Giontini-ju ali O. Klerr-u.
— (Posojilo ljubljanskega mesta.) Ministerstvo se je vendar dalo omehčati, po koledovanji Deschman-a, in je državnemu zboru predložilo načrt postave, po katerej se privoli posojilo ljubljanskega mesta. V klubu ustavovernih poslancev pa so sklenili zarad loterijskega posojila dunajskega mesta, da se ne privoli, ker bi potem vsa enaka posojila (graško, ljubljansko itd.) morala se dovoliti. Ako tudi državni zbor tako sklene, pade mi-nisterski predlog in ljubljansko posojilo zopet splava po vodi.
— (Iz „krainischer Lehrerver-ein-a.") Kolovodji tega ,.na videz" društva se strašno jeze, da smo v našem listu priobčili peščico učiteljev, ki so pristopili k nem-čurjem.   Pa  tudi  naznanjene ude jo tako
sram, da bodo baje izstopili iz društva, v katerem so bili izdani in javno osramoteni. „L Schulzeltung" tudi kar molči in tihoma >kriva blamažo tega društva.
— (Iz Metlike) sc nam piše 27. marca: Za župana je g. Srečko IIcs izvoljen.
— (L j u t o m e r s k a č i t a 1 d i c a) jc imela v torek, 25. t. m. prav lepo besedo. Skoda, da je bila slabo obiskana. Uzrok temu je, da se tukajšnjim nemškutarjem slovenščina še vedno mrzi, kmetje naši pa v postu nikamor ne gredo. Pri besedi sc je vesela igra nVdovec in vdova" najbolj odlikovala. „Vdovo", najtežavnejšo rolo, je gospodičua K o r n p i h 1 o v a prav dobro igrala, kakor jc tudi Milka, gospa (iomilšakova popolnoma zado>tila. V igri „Svojeglavueži" sc jc Olga, gdčua. .Smaherjeva, s posebno ljubim obnašanjem odlikovala. Pelje jc bilo skozi iu skozi hvalevredno. Vso čast marljivem gg. pevcem iu pevkiujam, zlasti pa pevovodju, g. M e g 1 i č u.
— (Koroške šole.) „Beseduik" piše: V Borovljah so nedavno imeli nekateri učitelji in šolski možje zbor, pri katerem se je med drugim tudi o tem posvetovalo, naj bi se v slovenskih šolah že prvo leto pričelo s pomočjo nemškega abecednika poduČevati. Ne vemo, ali bi bolj strmeli nad to pedago-gično nespametjo , ali pa obžalovali slovenske otroČiče, katerim bi se na ta način za-braujeval vsakojaki duševni napredek. Ali je glavni namen ljudskih šol na slovenskoj zemlji drugačen kakor na nemškej ? Nemajo naše šole ravno tistega namena kakor šole drugih narodov, namreč mladino tako izroditi in podučiti, da bode s pridobljenimi nauki sebi in svojim bljižnjim na srečo in korist? kako pa hočete s tujim jezikom to doseči? — II koncu pa ne moremo zamolčati tudi tega, da se več v šolstvu izvedenih mož, katere sicer ne moremo šteti med naše prijatelje, začenjajo gnjusiti nad tem počenjanjem z ljudsko Šolo.
Razne vesti.
* (Moč prazne vere.) Koliko vraž sc še posebno med priprostim ljudstvom nahaja, naj kaže naslednje. Pri nekem kmetskom ženitovanji blizu Zagreba so po navadi naj prej ženinu in nevesti napivali, in pri tej priliki jc nevestina kupica razpočila. Vsled tega nevesta obledi, in sepeče najbližje sedečemu na uho: „Jaz bodem kmalu umrla." In nič več je nij moglo oprostiti vedne oto-žnosti in črez nekaj mesecev je bila kakor senca. Zdravnik si je prizadeval, kar je vedel iu znal — vse zastonj; na zadnje pa pravi, da le vraža jo more zopet rešiti. Našli so sredstvo. Ker je bil ravno Silvestrov večer, vzame mož prazuoverne žene toliko polen, kolikor jc bilo osob v hiši, zapiše na vsako prvo črko imena in vpraša ženo, ali jej je znano, kaj hoče storiti. Ona reče, da tisti, katerega poleno sc po noči prevrže, mora prihodnje leto ednim ali drugim načinom priti iz hiše. Prvo jutro 1873 1. napoči, žena celo plašna in radovedna tihotapi na vse zgodaj ua dvorišče, in glej ! hlapČevo poleno „M." leži  prevržeuo na tleh. Nepopisljivo
srečna leti žena v izbo in kliče: „Joso, ne bom šc umrla!" Od tistega časa je postala zopet vesela, ozdravela je in ne vede ima se zahvaliti svojemu možu, ki je po noči nalašč hlapčcvo poleno prcvrgel.
* (Kolera.) NaGališkcmje izmed 312 kolernih 87, na Češkem med 33 17, na Mo-ravskem med 7 eden in v Sleziji med 58 18 umrlo.
Narodno - gospodarske stvari.
— Predi ls k a železnica. Finančni minister sc dogovarja z južno-železniškim društvom, da bi ono privolilo nadaljevanje obroka, kateri poteče koncem tega leta in po katerem se nobena koukurenčua črta južne železnice ne sme zidati brez njenega dovoljenja. To postopanje ministerstva dokazuje, da sc niti predilska, niti loška železnica letos še ne bode privolila, ltotbscbild-ov upljiv jo res vsegamogočen, ako sc to zgodi.
— Železnica Nov i-D u n a j. Trgovinski minister je državnemu zboru predložil načrt te železnice. Kje bode šla po slovenski meji, še uij določeno.
Opomenica.
IConkurzl: 1'rilrljska služba v Zalemlogn, do Hi. aprila; pri okr. šol. svetu v Kranj i. — Pri okr. Hodniji v Novem mestu, služba olicijala. 600 gl., do 12. aprila. — V Kranjski gori mesto okrajnega ra-iiincliiika, 200 gl., do 80. aprila.
EkMekutivne dražbe 1. aprila: Zavašnikovo pos., 1UG4 gld. 90 kr., v Kamniku. <— Stražisarjovo, I4a0 gld., Janižičovo, 1950 gl. in Žnidaržičevo, 450 gl., v Loži. — Hodevarjevo, 410 gl., v Cmomlji. — 2. aprila: Itoinančičevo, 440 gl. in Blutovo, 3<>3 gl., v Črnoudji. — Žitnikovo, 1872 gld., v Velikih Laščah. — Sterlovo, 1500 gld., v Loži. — Novakovo, 400 gl. 80 kr„ v LJubljani. — Kukovčcvo, 4850 gl., v Ptuji. — Počanovo, 1920 gl. in Fervcgovo, 2091 gl. 79 kr., v Celji. — g. Verksovačevo, 12.G48 gld., na Vranskem. — Vacgerjeva vinogradska posestva, 11.239 gl., v Lahovei in Serovincah.
Dunajska boraa 28. marca.
(Izvirno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 70
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73 n 35
1860 drž. posojilo.....104 „ —
Akcije narodne banko   .   .     967 „ —
Kreditne akcije...... 337 „ 25
London.........109 , —
Napol..........8 „ 70
C. k. cekini.......— „ —
Srebro........ 107 _ 90
kr.
Koncipijenta
sprejmem, ki moro vstopiti dne 1. maja t. 1. v mojo pisarnico, in ki ima že konci enoletno, po postavi veljavno vajo.
Advokat Dr. Janko Sernec,
(82—3) v Mariboru.
Organist,
ki zamore več posebno priporočilnih spričeval predložiti in je samec, išče službo organista. Dotične ponudbe in vprašanja naj se blagovoljno do 10. aprila t. 1. pošiljajo na Mlt'čirr* pod črkami ./. X.m zadnja pošta i*> <iA\\hv>f/. (94—2)
Tujci.
27. marca, i u ropu: Stenovie z gospo in sinom iz Zagorja.
Pri i i<'funtu: Dorr iz Varaždina. — Kola iz Reke. — Ovin iz lta-doljce. — Lerch s sinom — Sainspacb. — Gruber iz Maribora. — Fricben-baclier iz Dunaja. — Toinan iz Kamne gor. — Prinz od sv. Petra. — Karšin . vFn M»,**'s Ostroieher iz Dunaja. — Konig iz Kočevja. — HoHmann iz I esto.
Pri Zitniorci: Korzišnik — Auritz. — VVcitzer iz Zgoša. — Kolarič iz Konovic.
Epileptičen krč ali božjast
božjast
zdravi   pismeno   poseben   zdravnik za , Berlin, Louisenstrassc 45.
J>r. o.
(255—32)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji
izdatelj iu za uredništvo udgovo.cu: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".