Pottnlni savnurtMi
(.•te HM *tev. 203	V Ljubljani, nedelja one avgusta 1931	*e«*t]»Ka it«v. 50 par - S M
(shaja «k « ajutraj.
. 340K
... 90.
. OMml]« . (60 m
M hMMimiivi .. •00 ,
Oglasi n mk na viHna ctelpea (M mm) . * K Bili oglasi do SO aaaa stolp«! (58 nun) . 1 §
M* It M* U.U
Upravnlitvot Sodna «0« fc.ii Tctefoa a ML
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
Današnja številka obsega osem strani in stane dve kroni.
Ljubljana, 27. avgusta.
Dr. Ivan Tavčar praznuje v ponde-Ijek svojo sedemdesetletnico.
Globoki sledovi vodijo iz zgodovine našega plemena v prijazen gradič as Visokem. V kulturi in politiki Slo-rencev je Tavčarjevo ime neizbrisno bi pisano. Iz početkov slovenskega političnega mikrokozma raste njegova postava v vrvenje jugoslovanske dr-Javne politike.
Nad štirideset let deluje Ivan Tav-Jar y slovenski politiki, tridesot od teh ji jo obeleženih z njegovim imenom. Razbijal jo led Bleiwcisove narodno slogo, ki je dttšila Slovence v primitivni organizaciji prvaške politike. Bil je v prvi vrsti onih, ki so pogumno pristopili ločitvi duhov, da se ohrani ln spopoini nacijonalni organizem. Početnik je smotrene in disciplinirane napredno politike med Slovane!. Brzo je zapleten v oster boj s klerikalizmom, ki si pod vodstvom Mahni 6a in Misije ustvarja svojo ul-fcramontansko ideologijo. Njegova Intelektualna jakoet, njegova govor nitk* in publicistična darovitost, predrtem pa globoko prepričanje, da je klerikalizem najhujša opasnost za razvoj ln bodočnost naroda, ga v tem bo-|u postavijo na skoraj diktatorsko me-(to. Tu ostane njegova glavna fronta.
Skupno z Ivanom Hribarjem razoi-ja mehkobo in slabotni oportunizem ilovenske politike s taktiko narodnega radikalizma. V ognjeviti besedi kaže Slovencem opasnost dunajske
Elitike, vodi prvo ogorčeno sistema-uo borbo za pravice slovonskega jezika pri sodnijab. Buntovniško od-fteva njegov klic, da treba razbiti nemški jarem, ki nas tlači smrtonos-lo. V ljutih borbah se polagoma for-rira trdna slovenska napredna jedno-la, ld združuje v sebi najlntelegent-\sjM del našega naroda ter je politična ostro orijentiran na dve fronti:
Koti klerikalcem in proti Nemcem. . nacijonalno visoko stoječa n&pred-la inteligenca je še-Ie mogla postati rešiteljica jugoslovanske lrodentlstlč-I« Ideje.
Sturma in Dranga jugoslovanskega tacljonalizma pri Slovencih se dr. Tavčar ni udeležil. Da je nekdanji narodni radikalec šel v prvi veliki dobi larodne priprave na ujedinjenje med ielastike» je mnogo bolelo. Pokazalo pa ee je, da jc bila igra z razdeljenimi tlogami potrebna. Tavčarjev hrbet je trii mnogo veleizdajniškega početja r zadnjem desetletju našega sužen-ftva. Tavčarjev govor na naprednem ihodu v ljubljanskem Mestnem do-bu februarja 1018.: Naj nas izfizalira-|o. Kaj za to. Narod bo vedno stal'»
t bil signal k odkritemu iredentlzmu okih mas.
Od takrat bran! dr. Tavčar s vso tvojo življensko izkušenostjo, z vso ivežostjo svojega duha, z vso goreč-lostjo svojega srca veliko delo narod-»oga ujedinjenja. Umaknil se je iz Inevne politike. S tem večjo avtoriteto pa pozdiguje Bvoj glas kadar teha preganjati predsodke plemenske iradicije. Starina na Visokem je mla-lim vzgled moža, brezpogojno vdano-ja ideji popolnega narodnega in državnega jedinstva.
Najznačilnejše poteze Tavčarjevega političnega portreta so vztrajnost, po-fomnost. taktična bistrost in čustvenost Z občudovanja vredno konsek-renco je vodil boj s klerikaiizmom, teuspehi so ga le podžigali k novim laporom. V taktiki se je vedno izka-lal mojstra in le njegova umetniška iiistvenost je moerla radi lepe besedo, trasne geste, srčne emocije pokvari-S politične račune. ZnaČajnost in po-Itenost sta vodili Tavčarja tudi v po-itiki. Na njih je trdno zgrajeno zaupa-ije prijateljev in spoštovanje nasprot-likov. Njegov političen talent je ostal (vež in produktiven do danes.
Nič ne more porušiti našega zaupa-ija in spoštovanja do preizkušenega Nestorja napredne nacijonalno politike, kakor je neomajna zvestoba drja. Tavčarja do stranke, katera je vzra-itla iz njegovega dela. V socijalnih in rospodarsldh, v taktičnih in strankar-kih vprašanjih se neredko križata taš radikalizem in njegov konservati-Sem. Toda ne sovražno, temveč izjed-tačujoče. V veliki nacijonalni ideji pa mi mlajši včasih komaj držimo ko-lak s starino na Visokem, ld vzvišen tod malenkostmi vsakdanjega političnega boja daje nam vzpodbujo in vedlo znova opozarja na veličino naloge Is katera amo skunai M »«m ia nad
Nenadno poslabšanje
v kraljevi bolezni
NARAŠČANJE VROČINE. — VZNEMIRJENJE V BEOGRADU. SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Inozemski in naši zdravniki so izdali danes s'.~deči buletin o zdravstvenem stanju kralja Aleksandra: Temperatura se jc danes zvišala zjutraj na 38, zvečer pa na 38.9. Žila 110.
Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Vest o poslabšanju kraljevega stanja je bila sprejeta z veliko skrbjo. Zdravniški krogi izjavljajo, da je po vseh znakih c;--,J "'! zvišanje temr?rr.tv.rc le za prehodno.
Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Ako ne pride do nepričakovanega preokreta v zdravstvenem stanju kralja A'> ksandra, sc bo zakonodajna skupščina sestala med 13. in 15. septembrom, d. izbere delegate, ki Lado pri. ' -'l kralja Aleksandra na italijanski meji.
Svečana seja, na katen bo kralj položil zakletvo na ustavo sc bo pa vršila dne 20. septembra.
Beograd, 27. avp.-sta. (I-v.) Ministrski svet Je sklenil izdati komunike, v katerem svari prod prcdč;if.n';t razpravljanjem prcstolonasledniilo-ga vprašanja, kl že z ozirom na odsotnost kraljevo danes ni aktualno.
Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je bilo prečitai o poročilo o dogodkih v Sandžaku in pornC" o zdravstvenem stanju kralja Aleksandra. Potem jc ministrski svet '•p opravljal o tekočih administrativnih vpraša-.'.t, n ed drugim tudi o znižanju železniških tn.rifov za pasivne dele v državi.
Albanska vlada v stiski
Beograd, 27. avgusta. Vsled vstaje Miriditov je vlada v Tirani v zelo težkem položaju. Da bi se Izognila ministrski krizi, je odgodila seje narodne skupščine do septembra. Ako se kritična sltuaelia do tedaj ne bo popravila, bo vlada razpustila parlament. V deželi vlada velika vznemirjenost. V zadnjem času poizkušalo Arnavti zopet na več krajih priti na
naše ozemlje, da bi Miridite napadli za hrbtom. Naši dobrovoIJci-Arnavti jih zelo dobro odbijajo ln Imajo zelo malo izgub. Položaj na albanski meji je neizpreinenjen.
Rim, 27. avgusta. Po poročilih iz Albanije se potriujc uspeh vstaških Miriditov proli vladi. Oblastva v Tirani so Jako vznemirjena zaradi na-daljnega Izida tega gibanja.
Razkrita fajna komunistična organizacija v Zagrebu
Zagreb, 27. avgusta. (Izv.) Zagrebška policija je že pred tedni Izsledila tajno komunistično organizacijo, ld je imela svoj sedež v Zagrebu. V kleti hiše nekega «ctcrr.nskega društva Je imela ta organizacija svoj «k!ub», kjer so se član člani zbirali vsak torek in netek k rednim šojam organizacije. Organizacija je imela čla^e ne samo v proletarijntu, marveč tudi v buržujskih krogih in je osobito živahno agitacijo m-'v'jala med čhul rusko-Jugoslovenskega kluba Pridobila si je med temi nekaj desperad , ki jih je hotela vporabitl brezplačn aH pa proti nagradi za razne terori-st'*ne '
' Zagrebška policija je vsem tem načrtom napravila sedaj konec. Cim Je narireč zvedela za večerne sestanke komunistov v omenjeni kleti, Je prišla
ob uri sestanka, navalila v klet in aretirala pri seji zbrane komuniste. Po dovršeni preiskavi Je sedaj policija deset ruskih bcsuncev, kl so bili niv-d aretiranimi, poslala v Beograd, da jih ' "-\ia policija spremi do meje, ker so izgnani iz naše države. Nekateri zagrebški komunisti so pod policijsldm spremstvom poslani v svoje domovinske občine. Med njimi sta tudi ..uma komunista "lorvatin in Miljuš.
Pomirjanje
v SandSaku
"-ogr-d, 27. avgusta. (Izv.) Po z- 1-njih poročilih, ki jih je prejelo notranje i.dnistrstvo, v zadnjih treh dneh ni bilo nobenih novih napadov razbojniških in odmetniških tolp v Sandžaku na orožnike in domače srbsko prebivalstvo. Energične odredbe naše vlade so dosegle svoj cilj in je sedaj pričakovati, da se vrne v deželo mir in red.
Z MADŽARSKE MEJE.
Beograd, 27. avgusta. (Izv.) V zaščito Subetice so naše čete zasedle Telekijo v nevtralni coni, in to zato, ker so jo napadli Madžari. Odločero je, da naše čete ostanejo do nadal-njega v zasedenih krajih.
PROMET Z MADŽARSKO.
Ljubljana, 27. avgusta. V torek dne 30.avgusta t.l. se otvori med Jugoslavijo in Madžarsko preko Kotoribe osebni in tovorni promet. Odhod potniškega vlaka s Pragcrskega ob 16.49, prihod v Veliko Kanižo ob 20.55; odhod lz Velike Kaniže ob 5.45, prihod na Pragcrsko ob 10.19.
njegovim vodstvom pripravili in zastavili vso silo organizirane slovenske demokracije.
Naizbrisno je Tavčarjevo ime v zgodovini našega plemena. Neizbrisno ostane v zgodovini jugoslovanskega naroda ln njegove države,
TRETJI RAZI^S^RI BEOGRAJSKE^ DRZOVLAKU.
Ljubljria, 27. avgusta. Počenši s 1.septembrom t.l. se uvede pri beograjskem br_ov!aku, ki odhaja iz Ljubljane ob 15.56, odnosno v nasprotij smeri iz Zagreba juž. kol. ob 9.06, med Ljubljano gl. kol. in Zagre-b i juž kol., i stji razred. (Ne pa tudi dalje proti Beogradu). Prvikrat ima b.-- /lak tretji ra-:.cd v smeri Ljubljana gl. kol. — Zagreb juž. kol. dne 1. septembra, v s,..ari Zagreb juž. kol. — Ljubljana gl. kol. dne 2. septembra.
IZID OBČINSKIH VOLITEV V ČRNI GORI.
Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Dosedanji izid občinskih volitev v Črni gori je sledeči: demokrati 39, radikali 26, republikanci 6, nevtralci 6, bivši komunisti 1 občino. V 19 občinah se še niso vršile volitve. Na podlagi dosedanjega izida se more reči, da so doživeli komunisti in republikanci popolen poraz. Vkljub strahoviti agitaciji s strani komunistov je pokazal narod jasno vdano privrženost ujedinjs-d domovini.
POBEGEL KOMUNISTIČNI POSLANEC.
Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Ljuba Radovanovič, bivši komunistični poslanec, ki je bil član komisije za preiskavo uprave veleposestva bivšega nadvojvode Friderika v r-olji, Je pobegnil v Avstrijo in se nahaia sedal na Pi-naJu.
Angleški odgovor na irske zahteve
London, 87. avgusta. Lloyd George je sinoči odgovoril na irske zahteve x dopisom Devalori. v katerem naglaša, da njegovi predlogi popolnoma v pošte vajo De-valerovo stališče. Angleška Vlada je šla do skrajne meje možnosti. Predlogi angleške vlade, po katerih se Irski zagotovi popolnoma enakopravno načelo vladanja s privoljenjem rl»danih. Trajna sprava med Veliko Britanijo in Irsko je
nemogoča brez priznanja obojestranski zemljepisna in zgodovinske odvisnosti Lloyd George pravi h koncu, da ni mo gočo več nadaljevati izmenjavanje no' in Izjavlja, da je pripravljen sestati so j Devalero, ako bi bil ta pripravljen pro učiti, do katero točke s« Lloyd Georgcvr stališče da spraviti v sklad z njegovim: lastnimi željami.
Umor posl. Erzbergerja še vedno nepojasnjen
NAGRADA ZA PRIJETJE MORILCEV
Mflnchen, 87. avgusta (Izv.) Iz Gries-bacha javljajo, da ja policija ugotovila da so se pri Erzbergerju nahajalo vso vrednoatne stvari, ki jih jo imel s seboj tudi prstan, ki se je sprva pogrešal. Prevoz trupla v Oiteiiburg se bo vršil popoldne, zvečer pa obdukcija. Potem bo truplo takoj poloteno na mrtvaški odor. Jutri ob 10. url se bo vršila volika cerkvena žalna svečanost, katero so bo udeležil tudi državni kancelar Wirth in ba-denski finančni minister Kochler.
Erzbergerjsvo rojstno mesto mu ioli postaviti v Biberachn nagrobni spomeuik. Iz tega vzroka se truplo najbrž ne bo prepeljalo v Berlin nego v Biborach. O tem se bo sklepalo v nedeljo.
Kot morilca sta na sumu dva mlada človeka, ki se jih je videlo v Gricsbachu in katerih popis se strinja popolnoma s popisom poslanca Zietza o morilcih. Po umoru jih ni nibčo več videl v Griesba-ohu in se domneva, da sta takoj po izvršenem zločinu pobegnila v avtomobilu. Državno pravdni štvo je raipisalo ua njih prijetje 20.000 mark. državni zbor pa 100.000 mark nagrade.
O umora samem se doznava: V mali
razdalji sta sledila poslancema dva mla. da moža. Ko sta poslanca to zapazila, jima jo bilo neprijetno in obrnila sta m ter krenila na cesto proti Gricsbachu. Tu di zasledovalca sta ee nato obmila te se približala poslancu Erzbergorju. Eder od njih je stopil pied njega ter j« brci vBake besede potegnil iz žepa revolvei In U6trelil. Projekti! jo zadel poslanca Zietza na rami. Ko se je poslanec Zieti zrušil na tla. Jo Erzborgor skušal ob cM nem pobočju zbežati, a eden od napadal cov ustrelil parkrat za njim in je w potem streljal nanj, ko je že leial tu tloh.
Ko jo poslanec Zietr zopet vstal in n podal k Erzbergerju, je ta že preminul Morilca sta stala v bližini, da bo prepričata, je-li je Erzberger sigurno mrtev Zietza pa sta pri tem pustila popolnonu pri miru. Ko sta se prepričala, da je njih na žrtev mrtva, sta se odstranila. Posla noe Zietz se je zvlekel v Peterstall, kjsi so mu nudili prvo pomoč. Truplo poslan ca Erzbergerja je ležalo eolo noč na o* stl. Mesto, kjer se je izvršil umor, je ta »traženo od iandarmerije,
Griki napad na Angoro odbit
Rim, 27. avgusta. Po vesteh iz An-gore so grške čete, ld so prodirale iz Angorc, m„..ile umakniti na ICO kilometrov od i;,wsta. Turške čete so
zu.-dle urške postojanke v odseku Afiun Karahisar. Na postaji Elvans je zletel fciški vlak s strelivom v zrak. Mrhih in ranjenih je 44.
ITALIJA OBCŽI OTOK f'.SENO.
"'im, 27. avgusta. «Epoca» Javlja k posetu itr/.ijanskega poslanika v Londonu, da se j- pri tem posetu razpravljalo o italijanskem stališču, da se naj o tek Saseno izprazni in da bo angleška vlada pritrdila Italijanskemu stal^ču, da je poset tega otoka za Italijo potrebna iz strategičnih ozirov.
PETJURA SE JE PODAL BOLJ-
SEVIKOM?
Budimpešla, 27. avgusta. Komunist: Tni listi v ICievu poročajo, da je Petjura iporočil uk.-Jinski sovjetski rc.mbliki, da se z vsemi svojimi ljudmi preda na milost in nemilost sovjetski vladi,
KOLERA V RUSIJI.
""danj, 27. a. gusta. »Berlinske Ti-dendo javljajo iz Helsingforsa: Ruski zdravstveni udbor je izdal poročilo o razširjenju kolere v Rusiji od časa od l.ju.,uarja do 20. avgusta t. 1. Po tem poročilu je bilo v tem razdobju naznanjenih 78.011 primerov kolere. Najhuje razsaja kolera v Sa-ratovn, Ufi, Astrahanu in Caricinu.
NAŠI DELEGATI NA SKUPŠČINI ZVEZE NARODOV.
Beograd, 27. avgusta. Dne 5. septembra bo v ?-::evi druga skupščina z\ezc narodov. Za naše delegate so določeni: dr. Miroslav Spalajkovič, narodni poslanec in bivši minister, dr. A"iljutin Jovan- -ič, kraljevi poslanik v Bernu in dr. Mileta Novakovič, vse-učiliški profesor v Beogradu. Delegatom se bo podal kot ekspert Radl-voj Obradovič, načelnik prometnega ministrstva.
PREISKAVA O ATENTATU NA DRAŠKOVICA KONČANA.
Beograd, 27. avgusta. (Izv.) Pre.
Iskava atentata na ministra Draško< viča je zaključena in Je državni odvetnik izročil ves preiskovalni mato rijal pristojnc-ni sodišču.
LUDVIG THOMA UMRL.
Berlin, 27. avgusta. <Berliner Zeitung« a. M. poroča iz Monakovega, da j« umn Ludovik Thoma.
ČEŠKI UVOZ.
Praga, 27. avgusta. (Izv.) Uvoz CSR republike v letu 1921 znaša skupno 3,280.0'M) metersklh centov. Od tega odpada na Nemčijo 1,740.000 meterskih centov, to ji 58 odstotkov.
BARANJSKI BEGUNCI NA KOSOVEM'
Beograd, 27. avgusta. Doznava se, da jo vlada dovolila, beguncem iz Bara.nje_ da se naselijo na Kosovom polju.
NARASCENJE HMELJSKIH CEN NA CESKEM.
Praga, 27. avg. (Izv.) Iz Zatca poročaic z dne 2\ t. m.: Na deželi se hmelj zek nakupuje. Letošnji srednji hmelj so ju plačal po 6800 do 7000 češkoslov. kron zi SO kg (do 300 naših kron za 1 kg). Samr najslabši letošnji hmelj se je plačovai nekoliko nižje. V Zatcu se nahaja velika množina nakupovalcev za inozemske tvrdke. Ti nakupovalci so, kakor kaže-pripravljeni plačati tudi višje cene. Pov. praSevanje po lanskem hmelju se je poostrilo, vendar kupci no plačajo več, nego 5200 češkoslov. kron za 50 kg (preko 22<1 naših kron za 1 kg), a lastniki zahtevajo 5400—5600 8. k. za 50 kg (okoli 280 de 240 naših kron za 1 kg). Nakupuje se tud! zelo star hmelj po kakovosti od 1B00 do 3000 č. k. za 50 kg (okoli 60—120 naših kron za 1 kg). — V NUronbergu e« je plačeval letošnji lep hmelj po 750C mark za 50 kg (okoli 320 naših kron za 1 kg). Cene kažejo naraščajočo tendenco,
ZOrich, devize: Berlin 672.50, New> york 590, London 2175, Pariz 4562, Milan 2517, Praga 700, Budimpešta 150, Zagreb 230, Bukarešta 707, Varšava 023, Dunaj 0.70, avstrijske žigosane kron« 058.
Beograd, valute: dolar 44, franki 389, leji 55, lovi 87.50, avstrijske kron« 60. devize: London 169. Paril 33%
Na potu k notranji osvoboditvi
^ Xf dni vriskajo na nabore fantje, ki ie Ktlso doslej stopili pred vojaške komisijo. Prvikrat bo dobila naša, vojska vojaške novinco, ki 6c niso služili v Avstriji. 8 tem se šele začenja prava jugoslovanska
vojska, kajti oni bivši avstrijski vojaki,,	,, ... j . .
pred vsem mlajši letniki, so proliveli v;"" l^eteklost in uveljaviti medsebojno Avstriji ravno .najlepše, dni, to je raz- sporazumljenje ter spoštovanje. Stari pad države, padec vsakršne avtoritete, »pori morajo nehati. Zavedamo se, da konec vojaške organizacije. Zato smo se to nc gre na enkrat, z dekreti, mam«, takrat, ko se je pred dvetnl leti "čela | ^resriČno^jiOTavnavo ^	^čas.
obnavljati vojaška disciplina, bali, da ~	™
bodo naši fantje, bivši avstrijski vojaki in ruski vojni ujetniki, v jugoslovanski vojski v kritičnem slučaju ne mnogo
Mike ftr da Mtaj» snsocl pravosisvtsr uprav vcITlropotszno Kampanjo proti —T
iivelj kljub oevobojenju nesvoboden.
Nasprotno pa so muslimani pisali v svojem sarajevskem glasilu, da trpi muslimanski olement preganjanja, da je brezpraven itd. Nasprotje pa >e rastlo in kakor je videti, je sedaj privedlo do izbruha sovražnosti. Cilj naš mora biti, zaključiti žalost-
Toda na čemer moramo danes absolutno vztrajati, je, da so mora vsakdo pokoriti zakonom, da si ne 6me pravice Iskati sam, kakor se ji tudi ne sme izmakniti z begom v goro. Uvc-ljavljenje to osnovne nujnosti sleherne uprave mora izsiliti oblast z vsemi sredstvi. Ko bo to spoznanje prodrlo pri ljudstvu, bodo nehale krvave ho-matije in južni kraji noite države sc bodo po tolikih težkih preizkušnjah pridružili otdm srečnejšim pokrajinam, kjer vlada že sodaj mir bi red.
Sklepna beseda
demokratom. Ponudil je .razsodišče«, ka kor da bt par privatnih ljudi moglo vršiti katerokoli preiskavo v dellkatnlh zadevali njegove preteklosti, zahteval |e, da se ga na] toži zaradi zastaranlh dellk-tov, pozival naj se mu morallčnl delektl javno očitajo, da bo mogel on tožiti, ve-doč, da nikdo ne razpolaga z uradnim materi! alom In da Ima povrh šc S 489. k. z. au svoji strani. Angažiral le pomočnike v protidemokratskih listih, ki so lomili zanj kop|e principov, dal si je pisati advokatske polemike proti lavnim kon-statacijam neprijetnih mu delstev, Izmislil si |e, da so demokrati nlegovo afero inscenirall ter |e n. pr. v tonu absolutne točnosti popisal, kako je g. Ribnikar v Ptuju organiziral .zaroto«, čeravno |. Ribnikar letos sploh nI MI nikdar v Ptuju In končno se le povzpel do infamlje, da so demokrati hoteli kupiti v Zagrebu (!) neko pričo, s katero je, kolikor se da razvidetl, bil v Intimnih stikih, akoravno je na prvi pogled lasna absurdnost take trditve.
V lastni stranki se le posrečilo g. Pesku zadušiti vse svarilne glasove. NSS je preveč odvisna od nlega In njegovega lista, da bi se upala sama Izvršiti očiščenje. Nimamo razloga dvomiti o osebni Pred leti so Imeli na Nemškem tkzv. i poštenosti g. Deržlča, značilno pa le nje-Eulenburgovo atero. V krogu najožjih j govo obnašanje pri notranjem ministru.
prijateljev cesarja Viljema, kl so vršili i_
znaten vpliv na vodstvo celo državne po-1
litlkc, se je razpasla homoseksualna ku-' TJ^ C^TOfll ga. fllavno vlogo |e Igral cesarjev Intl-j X	O V vIU
mus knez Euienburg. Ko je stvar Izbila'
manj kot nerabni.
Pravi vojaki pa bodo znova šele oni, ki jih rd okužila prevratna doba. To bodo zopet oni naši Janezi, ki so predstavljali žolezne četo in ki so služili z vzgled-no vnemo in discipliniranostjo. Tem večje zadovoljstvo bomo imeli z njimi v svoji narodni državi.
Sli, današnji Jugoslovani, smo od usodo postavljeni ravto v dobo prehoda Kakor čntimo in prenašamo to v gmotnem oziru z nemallml žrtvami, kar bo trajalo po računih praktičnih Angležev baje najmanj dvanajst let, predno se obnovi predvpjno stanje, tako je v duševnem oziru ves milijO okrog nas vkflreni-njen v preteklosti in nosi domala v co-lom nje obeležje. Tu ne pomaga nasproti starim tradicijam nobena propaganda.
nobeno miselno dokazovanje. Treba Je i	. . .-. ____.... «i-«„j_i
počakati, da zraste nov rod. da dorasle	!e "f** evt0»e!sk'
nova generacija, ki jo bo vzgojila že no- N*'0,, «• do mučnih procesov ln vpra a-, , r J . . i	n c a I gre za krlmina no ali za patolo-
va doba, nova svobodna Jugoslavija. j n = a f raibur]alo ves svet. Osta-
Ta preudarek nam pomaga, da z lažjim »«" «' » To a-anic tud| „, bllo srcem poslušamo mnoge zatavlj.ee, in ° e § matveč za to, Je II do-prenesemo nezavednost in podcenjevanje ^	>	m(J.
svobodne sedanjosti bolj mirodušno. Ns-	11 abnormalnega
fa mladina pa se nahaja že preko P^ ^ j • , defek„, ,odi
«o nove epohe- ona prihaja žciz svobod-1	■ J nemoralen. Nemški narod
ne šole, kjer dobiva pouk m narodno ,	•	,Jlto rarfistl,. Pod
vzgojo brezpogojni temelj notranjega ^ P	Cen)a ,e mora,
preporoda v preprostem narodu.	| ^ vmem odstraniti družbo svolih naj-
Zaznamovati imamo že prve ur.pehe. vemejšlh, kl so zasloveli pod Imenom Kako prijetno de človeku, ko gre Fkozi | Eulenburgovci. Se dolgo 1e nemška polivaš in se oglasi izza živega plota med 1|ka sta|a poli vtisom te afere in težko so . ________________________
vriščem otrok nnša pečem -.Božu pravde«. ( sc i>r-nnili vsi, ki so imeli stike z grofom ni BaranjL Iz Vojvodiue poročajo: Od Da jo otroci pojo v šoli. je šolo obllgat-1 Eulenburgom, prezirljivo zasmeha in ! Horthyjevih agentov nahujskani Mad-na, takorekoč nevtralna zadova: a da jo j sramotnega očitka, da so okuženi Mora- žari se maščujejo nad našim ljudstvom pojo dobrovoljno, nenarofceno doma, med i učna škoda, kl jo Jc utrpela Neinčlla zbog in že je padlo nekoliko glav vsled svojimi igrami, to je ono, kar razveseli , Eulcnburgove afere Je 1)11 a ogromna. besnosti madžarskih tajnih .belih« človeka. In te dni smo opazili po neka-1 Ko je tlo 7a potrditev ijubllanskega žu-1 gardistov. V noči od 21. na 22. t. n. tenh bornejših oknih malo sliko pokojno- j pana> je v 1R,kI ^tinskl kavarni padel oči- j so ubili Madžari v Bojadu pri Moha-pa kralja Petra Osvoboditelja, ovito s | (ck da !x) [,}nbliana izročena Eulenbur- ču vaškega starešino Poznana Mijato-črnimi trakovi in na vprašanje zvedeli e0V;ein. O vprašanju, ali ntore vlada po- viča. V Poči so ubili starešino Steva-
0, DeržM vi, a* tmi o» posTsJflfc" pravico do pojasnil, zahteva pa da se minister objaSolava tudi i g. Peskom I Minister Ima akte pred seboj ln pozove g. Deržlča, na) mu v svrho vpogleda zaradi potrebne formalnosti izroči pismeno zahtevo. O. Deržič vzame to na znanje, odide v Ljubljano, napiše izjavo, da mu minister ni dovolil vpogleda In dober teden pozneje (25. avgusta) vloži to pismeno zahtevo preko ljubljanske deželne vlade. On, narodni poslanec, ki je mogel svoj pismeni predlog napisati na kos papirja pred sainim ministrom ter še Isti ali vsaj drugi dan Imeti Jasen vpogled v celo afe-rol Ta Igra dokazuje dovolj jasno, da se g. Deržič boji vsebine uradnega spisa.
MI smo se zadnje dni omejili na najnujnejše konstataclje v Peskov! aferi. Zadeva Je bila pred ministrskim svetom. O. Pašič, g. Pucelj, g. Spaho nimajo povoda, da bi se angažirali, čc bi bila Peskova stvar res zadeva »slovenačkih demokrata«
Ne, Peskova stvar je zadeva Javne morale. O, Pesek nas s svojo strupeno kampanjo ne bo zapeljal, da se pečamo z gnusnimi podrobnostmi. To se bo zgodilo po volil g. Peska pred parlamentom In sodiščem, ker hoče vložiti tožbo proti »lutru« In drju. Žerjavu. Ml nimamo nič proti temu. Ozračje se bo razčistilo.
—	Odgovor bogoslovij na Češkem.
Češko prosvetno ministrstvo je odredilo, da se škofijska bogoslovja odpravijo in se študij teologije vrši lo na teoloških faktdtetah postoječik vseučilišč. Odprava lemenatov se bo izvršila postopno, pričola pa se bo ?e z letošnjim šolskim letom.
—	Konservativna židovska stranka na Češkem. V Pragi je pred nekaj dnevi zborovala konferenca židovskih strank; na konferenci so sklenili osnovati Jcdlnstveno židovsko konservativno stranko za češkoslovaško republiko.
J- Madžarska nasilstva v evakuira-
Prosveta
Kolektivna umetniška razstava v Ljui liani. Slikar Saša Santol priredi za čs,
velesejms v salonu »Umetniške propa. gandc« (Sodna ulica) kolektivno razstav^ svojih slikarskih iu grafičnih del. Raz. stavljeno bo okoli 70 starejših in novci-šil del v raznih tehnikah. Dan in čaj otvoritve bomo objavili pravočacr.o.
Letno ".ledallšče v Ljubljani. Vrt hotela Tivoli se bo za časa vclese.inia spreac. tlll v moderno letno gledališče (prus>0. za 400 oseb). Ker so državna gled.i!i:H1 vsled žalovanja zapita In ker člani tu gledališč vsled tega ne morejo nastopati se Je posrečilo angažirati privatne umetnike, kakor koncertne pevke in varijtte. Igralce. Da bo LJubljana s temi večeri iu nudila gostom kakor tudi Ljubljančanom užitek in razvedrilo, linin jamčijo siede(„ Imena: M, Gorska, operna pevka, bi.r4 članica Volksopere na Dunaju, R. HoJ.ku. vičeva. Jugoslovanska koncertna pevta; R. Belšaiiova, hun,listka in operetni pevka; R.Vavpotlčeva, mladostna karali, tema plesalka; Louisc de Ilyone, fraiico, ska moderna plesalka; Frccd Willlumt, svetovno priznani silhuetlst; Charles Ar, mand, sloviti komik. Jim Dixi, črni ame. rlkauski «Step»-plcsaI<.; itd. itd. Restr,. racila je preskrbljena z Izbornlml Jedili in pijačo po blčajnih cem.!t. Pri bag.itclnl vstopnini pa 28, 24 in 16 kron Je priča-kovati mnogoštevilnega obiska. Otvorlt. vena predstava sc vrši dne 1. septembri topr.lc za prvo I11
stičnih voditeljev. Alegorične bodo znamke za 100 rubljev; izdelal jih bo _____
neki boljševiški nmotnik. Predstavlja- j t/j, pr"c-dprodaja ....._______
le bodo mladoniča 1 razprostrtimi :-o- g0 predstavo pri Aloma Comp., Kongres, kami na belem konju, obdanega od n| (rg st.2. Za nadaljne predstave na iz. čete delavcev.
— Samomor ruskega kneza. Iz Pariza poročajo, da se jo tam usmrtil mladi ruski knez Nikita Lobanov Ro-stovskij, ki je tam bival. Knez Lobanov jo bil že več časa živčno bolan.
ložbenem paviljonu E št. 2. Aloma C um. panjr.
bd matere, da jo to napravil .naš mali«. ; trdm zn j„pana moža, kl Je Izvoljen s Da, mladina- kl bo izšla iz sedanjih j p0m05|0 komunistov In se bo moral v naših šol. ne bo več avstrijalrantska in svoiem občinskem gospodarstvu tudi na ne nemSkutarska, kakor Jo v srcih šo to-1 nje nar.|anjati, so nesporno dopustna razliko sicer popolnoma nedolžnih in pre- na mncnia, o tem pa gotovo ne more prostih ljudi. In za to mladino se nc l>o- ! b|t; dvoma, da upravo občine in ugled mo bali, da pu?ti svoj narod pri evontu- ^.i-sta ni mogoče Izročiti abnormalnemu alncm plebiscitu na cedilu. S tem priha- 1 i!0vekit. brez ozira na to, kako sc sicer Jamo šele na ono normalno osnovo, na ! j,|eda na njegov defekt. Smatramo, da je kateri se vzg.ija.jo svobodni narodi, s tem 1 bila dolžnost vlade uvesti poizvedovanje, smo šele naš narodni razvoj napeljali v j ii)n je zaznala, kal se g. Pesku očita, normalno prirodno strugo, P„ kateri bo | Ta poizvedovania so se, kakor je na-tekel uspešno in bodro naprej. 1 ako po- | n vrSlla na diskreten način. Tolma-»tajamo tudi ua znotraj svoboden narod
na, vLotaru Mato Stojkoviča na pragu njegove hiše. V gornji Baranji je zavladala velika paniko, ljudstvo beži golo in boso na naše ozemlje. Pol-monošter, Darda in vsi kraji v naši Baranji so prenapolnjoni obupanih be-giuicov.
— Delo komisije za blokado pri ligi
narodov. Komisija za blokado je imela. v pondeljek svojo prvo sejo v tajništvi b'ge luirodov. Zaključila je, da se gradivo razdeli na štiri grupe na podlagi sledečih vprašanj: 1.) Kedaj
__: čili lih kot vmešavanje administracije v }u pod katerimi okolnostmi imajo na-
1 sodnijske posle |c absurdnost. Vsak dani stopiti sankcijo? 2.) Kdo odločuje o „	..	'. sc vrši na tisoče poizvedb po organih po-! tem. da so tc okolnostl nastopile?
K £»©0O€mO9n	litične uprave in vsak župan Je po z ako- j 3.) Kdo izvršuje te naredbe in kedaj?
V	nu dol?an in vaien Vdajati spričevala 0 4.) Kako se imajo uporabljati?
glasu. \Hadl n! moglo biti na tem, da iz! _ Angleškl pe9nik pavel Selver v Peskove zadeve napravi cause ečlebre,; Pfa , Kot p.^o^p iz pr;i?e je do-nego na tem, da dobi podlago za odloči-' -	- ..........-
Krvavi dogodki, ki so so vršili te dni pri Prijepolju, so razkrili napetost med tamošnjimi muslimani in pravoslavnimi, ki obstoja že dolgo. Med vojno n. pr. smo brali, da so se sand-žaški muslimani dali uvrščati med do-brovoljsko oddelke avstrijske vojski-, ki se je bojevali zoper Srbe. Simpati-zirali so z Avstrijo ves čas in si želeli nje zmage; najraje bi seveda prišli z nova pod oblast Turčije.
Po osvoboditvi, povrnitvi Srbov fe je nekaj časa malo čulo o Sandžaku. Ko pa so jo na jugu začelo odmet-ništvo, liajduštvo in kačažtvo, so tudi iz Sandžaka prihajale vedno bolj vznemirljive vesti. Začola so po malem borba, med pravoslavnim in muslimanskim življem, pri čemer jo pripomniti, da so sandžaški muslimani prav tako srbskega jezika kakor so bosanski in da muslimanov, ki bi bili Turki po jeziku in narodnosti, tudi v Sandžaku ni. Število muslimanskih hajdukov se je večalo, med njimi je postal po svojih zločinih, ki jih šteje justica že ogromno število, proslul posebno znameniti Boškovič, strah in trepet, Sandžaka.
, . , „ ■ -;, ... , i spel tja znani angleški pesnik Pavel tev o potrditvi izvoljenega ljubljanskega, a'pl ki	na angleški je-
župana. Poizvedovanja so pokazala po- w5 m0,1prnih 6egkih pesnikov, razen rezultat. Vršila so se pa v kraju, „ , ..	,
kicr ic deloval g. Pesek pred več nego ~ Borba prot, nezaposlenos t v An-desetimi leti in so itg otovila dejstva, kl! S*1!1* 1 ? na-jnovejsm vesten iz /.etu-z moraličnega stališča ne zastarajo, s njenih držav znaSa celokupno steblo
kriminalnega pa so po petih letih odteg-njena roki pravice. Cim Je bila iz Izpovedi uglednih oseb ugotovljena seksualna
nezaposlenih delavcev preko 5 milijonov. V Angliji je sedaj 2 milijona nezaposlenih delavcev; a tudi ti bodo
abnormalnost g. Peska, ie bila naloga po- kma!u nameščeni, ker se vrši pokret.
da se vsi brezposelm odpošljejo v kolonije. kjer je veliko pomanjkanje ma-nuelnega delavstva, Tako se v zad-
litičnc oblasti pri kraju. Afera bi gotovo ostala prikrita, da je g. Pesek v svoji nebrzdani ambiciji ni gnal do eksplozije.
Politične beležke
-f Madžarski učenjak in prilike v Jugoslavlji. Leta 1916. je dobila zagrebška univerzitetna knjižnica nalogo, da »posodi« budimpeštaneki univerzi 400 del iz glasovite biblioteke Zrinskoga. Ta naloga se je izvršila in da se ne bi proizvedlo ujedinjenje. bi se ta dela nikoli ne vrnila zagrebški univerzi. Lo na enfergične korake jugoslovanske vlade se Jo madžarska vlada končno odločila, da vrne posojena dela. Te dni je budimpeštanski univerzitetni profesor dr. Tereuczi prispel 7 biblioteko v Zagreb. Kakor javlja »Agramcr Tagblatt« se madžarski učenjak ni upal niti na ulico in je žolel. da se mu takoj omogoči po-vrafcek. Posebno se je dr. Ferenczi prestrašil črnih zastav, ki so visele povodom smrti kralja Petra. Naši univerzitetni profesorji so ga komaj pregovorili, da ostane par dni v Zagrebu. Ko je g. Ferenczi spoznal pravo stanje v Zagrebu In Jugoslaviji, se je naravnost zgražal, kako drzno in r.esram no poročajo madžarski listi o razmerah v Jugoslaviji. Pravi, da bo ko se vrne v Budimpešto poučil madžarsko javnost o pravem stanju razmer v Jugoslaviji.	c
-f Fašlstovskl poslanec GUrata o Barošu. Na neki skupščini v Poreču (Istra) je imel fašistovski poslanec Giunta govor, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja luke Baroša. On je med drugim izvajal, da je to -vprašanje žo definitivno rešeno in sicer tako, kakor oni niso nikoli želeli. »Ba-roš je izgubljen — pravi Giunta, a fažKi kričijo: Ne, nikoli ne! — Z žalostjo v srcu moram to konstat.irati, da ne boste doživeli razočaranja. Ko prideva jaz in Mussolini na Reko, bova razložila Rečanom, da bi edino
Šport in turistiha
ILIRIJA: SARAJEVSKI AMATERSKI ŠPORTNI KLUB 6:4(3:2)
Sarajevčani bo od tekme, ki so Jo imeli v aprilu z Ilirijo v Sarajevu, znatno na predovali. Njihovo moštvo, ki je nastopili včeraj v Ljubljani, so lahko mirno poku/e Goji pred vsem nizko igio in skuša uve ljavljati kratke fnze. Kombinira piece dobro. Želeli pa bi si več športne diseip line in športnega duha. Le energičnem, nastopanju sodnika g. Voiliška se je za hvaliti, da igra ni postala naravnost suro va. Upamo,, da bo današnja v tem pogk du na višji stopinji.
Ilirija je nastopila zopet v novi sestali Pelan-Pogačar. Dolinar-Pevalek II, Zup~ti čič II, Hus-Držaj, G rilo, Pleš. Seger. Vid majer. Torej cela vrsta novih imen: neka teri so nastopili sploh Selo prvič v več] tekmi. Kljub temu jo bila Ilirija v sploi nem dobra. Poznalo se je moštvu, da ira voljo do zmage, kar smo sicer pri težki tekmah le prepogosto pogrešali. V komli' nacij in tehniki so Ljubljančani prekali Sarajevčane, v hitrosti pa jih niso dosegi Sredi druge polovice je Ilirija prepusti! tako da so Sarajevčani lahko izravna 4:4. Seie v 43. in 47. minuti — igra bila za par minut podaljšana — je do* gla Ilirija še dva gola, da je zmagal — O posameznih igralcih prihodnjč.
Občnstvo je bilo nekaj nad 1000. Tek« je prisostvoval tudi zastopnik pokraiii skega namestnika g. dr. Baltik
Pokrajinski namestnik Je g. Pesku dal I J*™	"i^lt^ilJn ?»ve volitve in novi parlament mogli
trezen nasvet: umaknite se v ozadje! G. Hribar nima nobenega interesa politično uničevati gospoda Peska in ml odkrito priznavamo, da smo navzlic vsemu na-sprotstvu proti temu možu, pod katerega vplivom ie zašla v našo domačo politiko naravnost nekaka perverzna nota, se nadejali, da si bo g. Pesek nasvet pokrajinskega namestnika, katerega je moral dobro razumeti, vzel k srcu. Vemo pozitivno, da se je g. Pesku to s strani njegovih uvidevnejših pristašev tudi pripo-
Poročila iz te oddaljene dežele so si j ročalo. zelo nasprotovala. Srbske vesti so to- j Toda mož, ki jc že opetovano preizku-žile. da vlada zoper muslimane niče- j sil rešilno moč predrznosti si ni dal na-
kkterem bi se v Avstralijo namestilo 1 milijon delavcev, ki v Angliji nimajo zaslužka. To pa bo mogoče le z pomočjo vlade. Id namerava v to svrho dati 40 milijonov funtov.
— Prve znamke sovjetske Rusije. Po dveh letih prostega poštnega prometa je sovjetska vlada primorana obnoviti uporabo znamk, ker se je oživel in otvoril promet tudi z inozemstvom. Poštni promet v notranjosti države je še vedno prost, in se vrši brez znamk. Sedaj se bo izdala serija znamk katerih najnižja vrednost bo 1 rubelj. Znamke bodo nosile sliko Lenina,
sar ne
ukrene, da jim pušča proste I svetovati. V svojem žurnalu je uprizoril lTrockega, Marsa, in drugih socijali-
Izposlovati reviziijo rapallske pogodbe. — Naravno je, da hoče Giunta fašistovski grupi v reški konstituanti zasigurati premoč, prikazujoč fašiste kot edino stranko, ld dela v interesu italijanstva na Reld. Giunta pravi dalje, da so vsi njegovi nastopi in intervencije v rimskem parlamentu ostale brezuspešne, ker se je vlada že poprej obvezala, da prizna Jugoslaviji Barofj. Na koncu svojega govora toži Giunta, da tudi konzorcij, ki je bil projektiran, ne odvzame Baroša Jugoslaviji. Vedite torej — končuje Giunta — da je luka Baroš za nas izgubljena,
Kevanzna nogometna temna mei Hit
lo in SASK se vrši danes ob pol 18. 1 prostoru Ilirije v Ljubljani. V sredo boi igrali Sarajevčani ravnotam s Sparto, četrtek pa odpotujejo v Zagreb, ki igrajo v soboto s Šparto (zagrebško) v nedeljo s Haškom. — V Ljubljani st nujeio sarajevski športniki v hotelu «1 voli«.
Razstava planinskih ln pokrajinski slik. — »Slovensko Planinsko Društv otvori koncem prihodnjega tedna razst vo planinskih in pokrajinskih slik v J koplčevem paviljonu v Lattermanovi drevoredu. Razstavljena so dela znane padlega amateur-fotografa Bogum.Brl ška, dalje Josipa Kunaverla, slike In 1 tograiijc Valcnt. Hodnika iz Bohiti Maksa Koželja iz Kamnika in ing. D miclja iz Rakeka. Otvorjeno bo od 9. 12. in od 3. do C. ure popoldne. Vstopi na 2 dinarja, za dijake in vojake 1 din; — »Slovensko Planinsko Društvo hc na ta način pokazati obiskovalcem v< kega semnja prirodno lenpi« jn kvase naših krajev In planin.
»L.
Železniška zveza Sls-venile z morjem
Mnogo se jo že pisalo o potrobi železniške zveze Slovenije z morjem. Razni traserji so utemeljevali svoje trase ter povdarjali njihov pomen in važnost.
V zadnjem času je prinesla večina slov. listov daljši članek dunajskega ing. dr. Fr. Musila »Nekaj o transiranju proge Kočevje-Brod-Moravicc«, v katerem dokazuje. da je omenjena trasa za Slovenijo-tnorje odino pravilna.
G. povdarja, da t.ra«ira prvovrstno glavno progo s 25 °/00 ter utcmeljujo, da imajo i drugo glavne proge isti ali še celo večji vspon, ne pove pa, kedaj in v kakih razmerah so čile te proge zgrajene. Pri večini slučajev so bili primorani izbrati si ta hud vspon. ker dotične alpske doltan niso dopuščale manjšega. Gospod Musil ne nove. kako težko se na teh nroeab
obratuje, ne povo. da obstoje za nekatere teh železnic, pri kojih jc to sploh mogoče. že delj časa projekti, d.a se njih loga zniža, oziroma se je že znižala in bi so znižala, da ni bilo vojne, ravno vsled težkega in dragega obratovanja. (Basol-01-ten. Torino-Genua. Benetko-Rim v Ape-ninu. I. dr.). Avstrija, resno premišlja napravo 10 lun dolgega predora na projektirani železnici Celovce-Gradec (K&rnt-ner Ostbahn), samo da se ogne večjim vsponom, kljub temu, da bi bili gradbeni , stroški mnogo večji. Gosp. Musil ne orne-! n ja, kako vlogo igrajo pri 25 "/„„ progi | obratni in vzdrževalni stroški. | Ako se trasira kaka nova glavna proga kot podaljšek oziroma zveza z ob-| stoječim omrežjem, se pač sme pričakovati, da novi del ne bo slabši odstarega; ! g. Musil pa se toga nc drži. ker hoče, da ; bi se obrnil promet, iz Mtlnchen-Salzburg-i Liubliaua-Kočevje po 25 n/„, progi na
Reko v očigled mnogo krajše zveze MUn-ehen-Ture-Trst, da no govorim o še krajši progi Mflnchen-Trst črez Trbiž brez dotikanja naše države.
Dalje primerja g. Musil svojo 25 promil--no progo z ono preko Črnomlja ter kon-statlra, da je njegova c-irca 76 km krajša pri tem pa, ne omenja, kateri vlrtuelni dolžini odgovarja njegova 25 promllna proga v primeri s progo 7. manjšim vsponom. Merodajni niso gradbeni kilometri ampak dolžina namišljenih horicontalnih in premih prog, na kojh so stroški obratovanja enaki, kakor na projektiranih progah s svojimi vspon! in ovinki (loki). In i prav lahko nanese, da je ta merodajna v'r. ; tualnft dolžina Čmomcljske proge krajša, ! nogo od g. ing. Musila propagirana, goto. j vo pa vlrtuelna dolžina koje druge vari-! ,i,anto z manjšim vsponom od 25 promille.
Kaj mi pomaga krajša progn. ako je I prestrma in zaradi teea obrat na njej pre-
drag. To se čuti v tarifah, ki jih moram tako zvišati, da pridem na svoje' stroške. Ako tega ne storim, vozim v izgubo. V tem slučaju mi bo daljša toda obratno cenejša proga ljubša, ker v idealni premi črti na Reko itak ne moremo. Pri tem prida tarifamo morebiti še ugodnost oblju, deneših krajev v poštev. Le mimogrede omenjam, da se čudim g. ing. Musilu, da ga je pred tistim predorom 7 km tako strah. Z mimo vestjo bi se moglo predlagati gradijo takoga predora, ki bi ne bil 7,a današnjo tehniko prav nič posebnega — razume se, ako bi bili stroški zanj v skladu v splošnim pomenom proge! Z izvajanji o ogromnem mostu čez Kolpo se pa, z g. Musilom ] ofolnoma s'.rinjam, ža-libog je to edina fofka ki ;o moram v ■ njegovem članku podpisati.
Enako jo s primerjanjem g'ede gozdov, j pri čemor je dal g Musil m hote svoji i progi značaj gozdne, oziroma lokalne že-
leznice. Ali trasirnao prv-ovrBtno glav železni.:o ket zve,;.o Slovenijo 1 morje ali pa žcloinico za eksploslscijo gozdo Za cro so jo trd a odločiti in je potem k taki utemeljevati, c-boje je nemogoče.
Poudarjam In epezarjam pri tej pril vso javnost In merodajne ft kicrje, da Ia novana trisa ni H ne niute biti prvovrst glavna proga, da sc r.e mere In ne si smatrati niti kot najboljša, niti kot z' za Slovenije z morjem, temveč bo le kalnega pomena In služila le lokalnim teresom, za Slovenijo In tranzit pa ne T de v poštev.
Karakteristika Musilove trase je: lok na železnica visokogorskega značaja dragim obratom.
Javnost In merodajni faktorji naj se : dajo zavesti v odločitev, predno se ' j deva vsestransko in nepristransko ne < i ravviav — Inž. AL Hrovat.
Domače vesti
» Dr. Ivan Tavčar — častni mežčan Kranja. Mestni občinski svet v Kranju
je. na svoji zadnji seji, ki se Je vršila v petek, ua predlog župana g. Cirila Pirca Imenoval soglasno g. dr. Ivan Tavčarja v priznanje njegovih telikih zaslug za nail narod in posebej Se za Kranj, za častnega mežčajia mesta Kranja.
*	Slavnostna številka »Slovenskega Naroda«. Uredništvo »Slovenskega Naroda* je povodom 70 letnice drjn. Ivana Tavčarja povabilo vrsto politikov in pisateljev, da naplšojo priložnostne članke. Dopoelane prispevko objavili sedaj »Slovenski Narod* v posebni slavnostni izdaji, za katero Je izdelal mojster I. Vavpotdč jnko lup portret jubilarju.
*	Tiskovna zadruga drju. Tavčarju. < Tiskovna zadruga* jo poklonila drju. Tavčarju, ki je njen odličen sotrudnik in podpornik ravnokar izdani VI. zvezek njegovih Zbranih spisov. Knjiga ;ie vezana v krasno rdoče usnje ter se nahaja v Skatlji iz enakega ui»nja t belo svileno podlogo, V knjigi je natisnjena sledeča posvetitev »Slovenskemu pisatelju svojemu odličnemu so-trudniku drju. Ivanu Tavčarju ob njo-ga sedemdesetletnici vdnuo poklanja prvi izved novega izdanja njegovih zbranih spisov »Tiskovna zadruga*. —- Krasna vezava dela čast knjigoveznici Delniške tiskarno.
*	Kongres demokratske stranke v Beogradu. V dobi od 10. od 15. oktobra letos se bo, najbržo v Beogradu, vršil kongres demokratske stranke za celo Jugoslavijo. Vse organizacije so pozvane, da pravočasno določijo svoje delegate za kongTee. Na kongresu se 1)0 razpravljalo o Izgradnji novega programa In Statuta stranke.
*	Iipremembe v državni slaibi. Ministrski svet jo dvornega svetnika in vodjo bivšega poverjeništva za uk in bogo-častje v Ljubljani drja. Franca S k a b e r-neta imenoval za šefa oddloka za prosveto in vero pri pokrajinski upravi v Ljubljani. — Premeščeni so: vladni tajnik Ur. Josip II u b a d od okrajnega glavarstva v Radovljici k pokrajinski upravi za .Slovenijo v Ljubljani; okrajni komisar Fran V o u š e k iz Celja k okrajnomu glavarstvu v Ptuju; vladni koncipist dr. A-iojzlj Tratenjak iz Ptuja k okiajne-nig glavarstvu v Slovcnjgradcu; provizor-ni vladni koncipist dr. Lovro Ilacin iz Ptuja k okrajnemu glavarstvu v Celju; pro vizorni vladni koncipist Mirko G o ri š c k h Slovenjgradca k pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani. — Franjo Zmazek, koneeptni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, iz9topi dno 31. avgusta iz državne službo. — Alojzij Koroschctz, višji pisarniški oficial z naslovom hi značajem zemljeknjlžnega ravnatelja pri okrajnem sodišču v Rogatcu, na lastno prošnjo stalno upokojen. Sodni sluga Srečko Kregar na Vranskem ie na lastno prošnjo stalno upokojen.
*	Iz ( Uradnega lista». Uradni list pokra iinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 10" Pravilnik o ustanovitvi sveta za kmetijski pouk ter konkurz za sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice. Prošnje za sprejem v strojno šolo je vložiti do dne 15. septembra pri komandi to šole v Gjenovlču. pošta Žolčnika v Boki Kotorski.
*	Primorci in smrt kralja Petra. Poleg venca, ki bo ga položili na mrtvaški oder kralja Petra, so poslali tudi v Ljubljani bivajoči Primorci na naslov ministrskega predsednika j. 1'ašiča sledečo brzojavko: »Ob mrtvaškem odru kralja junaka in osvoboditelja plakajo solznih oči sinovi neod-rešenih, pod tuj jarem vsiljenih krajev: Istre. Gorice in Trsta. — Pri tej priliki nabirajo prispevke za »Jugoslovansko Matico* ter poživljajo svoje rojake, da se izkažejo kot požrtvovalni in vzorni patrioti! Z dejansko ljubeznijo za odrešenje bratov, to bodi geslo vseh Primorcev!
*	Zaplenjeni komunistični letaki. V četrtek zjutraj je bilo v Sarajevu nalepljenih okolo 200 letakov, pisanih z roko na rudečem papirju, s katerimi se delavstvo pozivlje, da nastopi proti »krvoločni buržuaziji* ter da organizirajo rudečo armado. Letaki so podpisani od »Komunistične omladlne*. Policija je zaplenila letake in uvedla preiskavo.
1 Prememba posesti v Ljubljani. Hišo gosp. Krepelka (prejo Meisetz) na Mestnem trgu št. 13 z zlatarsko trgovino in delavnico je kupila gospa Josipina. Selo-vin-čuden. Prejšnji lastnik z družino se preseli v Nemško Avstrijo. S tem je prešlo podjetje v slovensko roke.
*	Prosimo za nočni mir! Ponovno smo že opozarjali, da so tu v Ljubljani različne ulice, v katerih se sploh ne vpoštova, kaj je nočni mir. — Na Opekarski cesti, to je na potu v mestni log so prepeva n. pr. še ob 2. aH 3.uri ponoči. Čeravno se nar haja poUcijska stražnica komaj dobrih 200 korakov od imenovane ulice, je izklju_ Seno, da bi se videlo kakega stražnika .vsaj v bUžini.
*	Orlova olika, Povodom odhoda z Orlovskega tabora v Kranju so je repenčil po pristni orlovški navadi znani Orel Jerman Iz Pristave pri Tržiču. Med vožnjo je ta orlovski junak seveda v prvi vrsti zabavljal čez Sokole. Mod drugim je napadal prav po klerikalnem vzorcu odsotnega načelnika Sokola na Viču br. Thalerja Obdelaval ga jo z ostudnimi psovkami in trdil, da bi ga bilo treba obesiti. Dva Sokola sta ga legitimirala in br. Thaler ga
j« tolfl zaradi žaljen ja Saatl. Ob'tot<ml Jerman seveda ni mogel tajiti in bi se
bil končno rad poravnal. Ker p« J« br. Thaler zahteval v svrho poravnave denarni prispevek 400 kron za prapor Sokola I je poravnavo prorečil njegov zastonik. Po obravnavi je obsodil sodnik obtoženega Jermana na pet dni zajiora ali 2000 K denarne globo In povračilo vseh stroškov. Po sodbi si je dcvoUl zagovornik obtoženca nedopustno opazko, da je kazen visoko odmerjena, ker je obtoženec Orel, za Sokola pa so nižje kazni. Dobil je zato prav primeren odgovor od g. sodnika.
*	Mariborski Čehi izredno pridno d.> lujejo. ZbraU so v kratkem česu nad 10.000 K za razširjenje oddelka v mar riborski javni ljudski knjižnici. Jeseni otvorijo tudi češko marijonetno gledališče za otroke. Priprave »o že dovr-šene.
*	Nemški veter v mariborski krojaški
zadrugi. Zadnji občni zbor mariborske krojaško zadruge je pokazal, kak duh vlada v tej zadrugi. Dočim je prejšnji predsednik g. Božič nabavil samoslovenske Stampiljke in tiskovine, uporablja sodanji predsednik Kossar samo nemške štam-piljke in razpošilja tudi samo nemška vabila. Odstranil je tudi slovensko napisno ploščo, ki jo je Bo<ič nabavil žo leta 1919.
*	Zaprisega slovenjebistrlškega učl-teljstva. V četrtek je okrajni glavsr, dr. Lajnšič, slovesno zaprisegel učl-teljstvo sloven je bistriškega okraja na ustavo in kralja Aleksandra.
*	Porotno zasedanje v Maribora se prične dne 19. septembra. Razpisanih je več zanimivih kriminalnih slučajev, med njimi znani umor 21vko in slučaj biviega carinika Nepomuckega.
*	Gradnja kraljevskega dvora v Zagrebu. Svoječasno je zagrebška mestna občina sklenila, da se Buratičina palača uredi za bivanje Njeg. Veličanstva kralja v Zagrebu. Sodajni pokrajinski namestnik Demetrovič pa je dal za bivanje vladarja v Zagrebu preurediti bansko palačo, pohištvo iz Bura-tičine palače pa je bilo vrnjeno lastnikom. Sicer pa se preddela za grad-njo posebne kraljevske palače na Griču že v teku.
*	Novi šef zagrebške policije. Sek-cijeki svetnik dr. Saban zapušča službo šefa zagrebške policije ter se vrne zopet v Lepoglavo kot upravitelj tamkajšnje kaznilnico. Za novega šefa zagrebške poUcIje je imenovan dr. Urbani, doslej državni pravdnik v Zagrebu.'
*	Delavski dom v Sarajevu zopet otvorjen. Predvčorajšnjem je bil Delavski dom v Sarajevu zopet otvorjon in izročen socialistični delavski stranki.
*	Umri je sinoči ob 7. uri v LJubljani, Sv. Florijana uUca 10, Ljubljančanom splošno znani postrežček L Mnrko Štrukelj, oče zasebnega uradnika Josipa Stru. kelj. Smrt ga je nenadoma poiskala sredi dela. N. v m. p.
*	Umri je te dni v Celju g. Josip P l pan v visoki starosti 81 let. Okoli leta 1880 se je v Trstu mnogo trudil s snovar njem slovenskih delavskih organizacij ter je ustanovil tudi tvrdko Pipan Sc comp. Pozneje je živel v Londonu kot trgovec 27 let. Pred kratkim se ja vrnil v Jugoslavijo in postal naž državljan. Blagi pokoj nik jo ustanovil več štipendij za revne primorske di jake. Slava njegovemu spominu.
*	Umrl je v Djakovu v pondeljek tamkajšnji kanonik in posvečeni škof dr. Angjelko Voršak, oden ocl odličnih sodelavcev pokojnega biskupa Stros9-mayerja.
*	Železniška nesreča. Pri Bosenskem Brodu je v petek popoldne vslod neko manipulacijske pogreško skočil s tira železniški vlak. Dva vagona sta popolnoma razbita, lokomotiva močno poškodovana, človeških žrtev ni bilo ker je bil vlak prazen. Škoda znaša nad milijon kron.
*	Dve deklici utonili. V Renčali sta utonili dvo deklici: lOletna Jnlka Simčič in 201etna Matilda Krpan. Vozili sta so v čolnu, ki se je pa nagnil in preobrnil Obe sta utonili.
*	Strela je udarila v sredo na posestvo poEestnika Čatarja pri Smarjeti v celjski okolici in mu uničila dve gospodarski poslopji. Tudi okrog Vojnika je strela, na dveh krajih vžgala.
*	Utopljenec v Barkovljah. V petek ponoči so ribiči v Barkovljah potegnili iz morja truplo 251etnega poštnega uslužbenca Alojzija Rcbcnsa iz Kjadina, ki si jo iz neznanih vzrokov sam vzel življenje.
*	Zvitorepka na ljubljanskem trgu. Prod Velikonočjo se je pojavilo na ljubljanskem trgu več predrznih tatov in tatic, ki so izrabljali gnečo in naval kupovalcev, da si preskrbe zastonj velikonočno pleče ali sploh kaj za praznike. Posebno predrzna rafinirana tatica so je izkazala nemška zvitorepka v osebi gospe Etno Mikličeve. Ona je govorila z mesarico, vajenec jo obesil na drog z vrvicami povito gnjat in par hipov nato je bila gnjat žo v njeni košari. Ker je dosegla tatica svoj cilj, moBa seveda ni več potrebovala. Pač pa se je hotela lepo odstraniti na ta način, da e zahtovala nizke cene. Pri tom pa je napravila usodno napako. Pokazala je namreč mesarici ukradeno gnjat in rekla: »Glojte, to sem kupila tam gori, pa po 2 kroni ceneje*. Dasi zvita, vendar Mik-ličova ni pomislila, da mesarji dobro poznajo svoje delo. Mesarica j« gnist takoj spoznala kot svojo ln ovadila tatico stražniku. Miiličeva je lattsla na vse na-
ftne, tona zaman, noben mesar je m »po-1 znal, nasprotno pa io • poznali val po na- y Ona vezave gujatl pravo lastnico. Prvi
sodnik jo je obsodil na tri tedne strogega zapora. Obsojenka, ki je zagrizena Nemka, 18 let pri nae pa še ne zna slovenske besode, pa se je pritožila. Pri včerajšnji razpravi jo hotela ua vse možne načine z laijo, tajenjem, jokom, pokleknila je pred sodniki, da bi Jih uverila o svoj nedolžnosti, doseči oproščenjo. Predsednik senata, ki ni hotel z njo govoriti nemško, je stavil vprašanja njenemu zagovorniku, ki jih Je tolmačil njej, a ona je odgovarjala nemško. Kljub njenemu teatralnemu nastopu pa so senat ni mogol uveritl o njeni nodoižnosti in je potrdil prvo obsodbo na tri tedne strogega zapora.
•	Tatvina. V Tržiču Je neznan tat ukradli trgovcu Ivanu Dovjanu 16 do 18.000 K.
*	Tat na todniJL Na mariborski sodniji se v gotovih presledkih redno pojavlja tat k krade vse, kar mu pride pod roko. Dosedaj jo odnesel že par brisalk, eno sukajo, več klobnkov, bluz In eteklenle in par galoš.
iiubljanski veliki semen}
od 3. do 12. septembra
GRADBENA DELA.
šah
GLAVNI ŠAHOVSKI TURNIR V CELJU.
Zmagovalec dr. Erdev šahovski mojster.
Včeraj )e Igralo zadnje, 13. kolo. Igre so bile slino trdovratne in zanimanje Izredno veliko. Dr.Trstcnjak ie dobil proti Peyeriu, Kramer v ženijalnl Igri proti Niclforju, dr.Erdey proti Vukovlču, Rožič ie zgubil proti dr. Banekoviču, partl-|a Ferjan-Poljankec je bila remls. KOnlgu se ie pripisala partija proti Kohnu. Do-igrale so se tudi vse nedokončane partije. Partiji Erdey-K6nlj la Banekovlč-Erdey sta končali remls. KSnlg le igubll proti Rožiča.
S tem |e bil turnir, za katerega Izid je vladalo veliko zanimanje, končan. Izid je sledeči: dr.Erdey 9 In pol. Kfinlg 9. Vu kovlč 8 in pol, Poljanec 8, Kramer In Tr-stenjnk 7. Teh šest le torej prišlo v po-štev pri razdelitvi daril. Dal|e so dosegli: Perjan 6 In pol. Nlclfor In Rožič 5, Pc-yer 4 ln pol, Banekovlč 4, Ormal 2 ln Kohn 1.
Dr. Erdey le kot zmagovalec dobil na slov šahovskega mojstra In prvo darilo v znesku 3000 kron, Kfinig drugo darilo 2000 K, Vukovlč tretle 1500 K, Poljanec četrto 1000 K, Kramer In Trstenlak sta si delila peto in šesto darilo v znesku 800 In 600 K. Vrhu tega Je dobil Ferjan posebno darilo za najlepši uspeh proti zmagovalcem, Kramer prvo darlio za najlepšo Igro v partiji proti Niclforju, Polja nec pa drugo darilo zaradi partije prott Erdejm.
Zvečer le bil v Narodnem domu slavnosten zaključek turnirja In so s* pri te) priliki razdelila tudi darila. Prva nagrada za lepo igro, ki lo ]e dobil Kramer, znaša 1000 K, druga, U |o le dobil Po. Ijancc, pa 400 K.
NaSi dopisi
VRAN8KO.
Pred dobrim letom se je osnoval pri nas na inicijativo okoliških občin poseben odbor z namenom, da ukrene vse potrebno, da dobi ta lepi trg meščansko šolo, namenjono zapadnemu delu Spodnje Savinske doUne. Da je trg za to pripra-von, nI dvoma, kakor tudi no o tem, da bl bila ta šola za Imenovani okoliš potrebna. Neumljlv nam je zato odpor nekaterih gospodov, ki sede celo v pripravljalnem odboru, pa zastopajo mnenje, da meščanska šola ne spada na Vransko. Da zadeva ne zaspi, bi bilo zato morda na mostu, da so misli poprimejo zopet okoliške občine, ki so jo svoj čas pokre-nile. Stvar tudi tehnično ne bo pretežka, ker šteje vranska ljudska šola že sedaj šest razredov. Treba bo torej samo dva razreda prenBtrojiti v meščanskošolska in pridati še tretji razred, za katerega so prostori tudi na razpolago.
OVSISE PRI PODNARTU.
Neverjetno predrznost sl je dovolil župnik Jože Ocepek iz Ovsiš na dan pogreba kralja Petra, Povabil je s prižnico vse javno urade k posmrtnim molitvam po pokojnem kralju. Ob napovedani uri so se zbrali železniški uradniki, orožništvo in več drugega občinstva v cerkvi, da opravijo poslednje molitve po pokojnem kralju - osvoboditelju. Gospod župnik pristopi in pravi: Kar lahko greste, molitve, ki so mi jih škof predpisali, sem že prej zmolil!
Vsi navzočni so bili skrajno užaljeni v svojih patrijotičnih čuvstvih vsled postopanja g. župnika. Ali ga nI cerkvenega predpostavljenega, da bl podrejeno duhovščino poučil o nje dolžnosti in po stopanju?
Ni dosti, da so vse župnikove nedeljske pridige samo hujskanje zoper nasprotne časopise« Župnik leta neprestano po hišah ln seje nezadovoljnost ter sovraštvo do vsega, kar se no ukloni njemu ln njegovi stranki. Seveda so ga ljudje siti do grla; boje se ga edino še žensko, katerim grozi s peklenskim ognjem, če ne bodo možje ubogali njega. Pred kratkim je odsedel dva dni zapora zaradi pretepanja (lahka telesna poškodba), a oblast, ki bi se morala brigati, kakšno je njegovo obnašanje kot duhovnik, se ne zgane ln s« ne noučl kako s« mu je vesti.
Oradbena dela na prostoru LJubjau-skega velikega sejma so končana. V nekaj mesecih le nastalo na trlogclnem travniku nasproti pivovarne »Union* krasno inestcce, ki že danes nudi številnim gledalcem prlkupljivo sliko. Letošnji prvi poizkus velevažne gospodarske prireditve kaže, da je našel v naših pridobitnih krogih polno umevanje.
SelmskI konzorcij bo na začrtani poti korakal naprej in trdno upa, da se bo vršila prihodnjeletna prireditev v primeri z letošnjo v še večjem obsegu, tako da nam bo podalala šc boljšo sliko povečane moči in daljšega razvoja naše Industrije, obrti ln trgovine. Marsikatera Industrija In obrt se še letoe ni mogla udeležiti sejma, deloma ker nI bilo zaradi pomanjkanja časa mogoče vzbuditi v teh krogih zadostnega zanimanja, deloma pa tudi zaradi tega, ker sa |e mnogo industrij In obrtov koma] šele ustanovilo ln nI moglo že letos razstaviti svojih produktov.
Nekateri krogi, posebno trgovski, so ostali nekako skeptični ob strani In ostanejo letos samo glodalci velike prireditvo. Vkljub vseinu temu so oddan! do zadnjega vsi prostori In le bil sejmski urad še prlmoran nekaterim tvrdkam reducirati naročeni prostor. Razstavljale! so se torci v polni meri odzvali svoječas-nemu vabilu sejmskega urada, kupujoči krogi pa nal se sedal v poln! meri udeležilo selmske prireditve in se poslužijo vseli ugodnosti, kt Hm lih prireditev nudi.
KAJ PRIČAKUJEMO OD SEJMA?
?e vedno |e mnogo Hudi, ki mislijo, da bo ljubljanski veiiki sejem one vrste prireditev, Id Jo vidimo v gotovih presledkih po večjih vaseh na deželi, samo v veliko večjem obsegu. Ta predstava pa nc odgovarja popolnoma resnici. Ljubljanski veliki selem le namreč le neka vrsta razstave Industrijskih, obrtnih In trgovinskih predmetov.
Na razstavah se ne sme ničesar prodajati. Na vzorčnih sejmih pa mora raz-stavltelj kupcu n i podlagi razstavljenih vzorcev prodati razpoložljive količine blaga. Na velikem sejmu nc bodo razstavljen« velike količine enega ln istega blaga, ampak le vzoret različnih vrst blaga, ki Ra dotlčnl razstavltel) v svoll Industriji ali obrti prolzvala, oziroma Ima kot trgovec v zalogi. Na podlagi teh vzorcev bo mogel kupec kupiti od razstavltelja poljubno količino, ki mu Io bo doposlat direktno Iz svolega obrato-vnlišča alt prodajalne.
NAMEN VZORČNIH SEJMOV Je torej prihraniti kupcu velike stroške, ki |ih Ima pri Iskanju blaga, ln prihraniti tudi čas, katerega običajno kupec gubi s potovanjem po inozemstvu ali po domačih mestih. Ker daje država za vzorčno selme znižane vožnie, bo pač vsak kupec porabil ugodnosti cenenega In dobrega nakupa. Kupec ne kupi rad na prvi mah blaga, ne da bi sl ga preje dobro ogledal. Ne samo to, on hoče tudi vedeti, kako Izgleda enako blago od konkurenčne tvrdke, predvsem pa hoče vedeti tudi cene.
Vse to mu ie na vzorčnem sejmu na razpolago. Tam ima razstavitelj na široko razprostrto svoje blago. Vsak obiskovalec sejma si ga moro najnatančnejše ogledati In se Informirati o blagovnih cenah. Nato more iti tnlrno naprej ln si ogledati blago pri drugem, tretjem, četrtem razBtavitelju in šele ko je prišel sam s seboj v miru do zaključka, katero blago mu najbolj kouvcnlra, se povrne k razstavitclju, katerega blago želi kupiti in sklene v par minutah kupčijo. S tem ni prihranil samo mnogo na časti, ampak predvsem mnogo na denarju, In kaj to pomeni v današnjih časih, ko postaja od dne do dne hujši konkurenčni boj, ve najbolje trgovec eam.
To je torej namen sejmov, katerega smo hoteli posebno poudariti, da ne bo potem kakih razočaranj. Ce kdo misli, da ie vzorčni sejem veselica, kjer se ve-seljači in pljančuje v pozno noč, ta sc ie varal in ne bo priše! na svoj račun. Sejem je resna, stroga trgovska prireditev, zato
VABIMO VSE INDUSTR1JCE,
da se udeleže Ljubljanskega velikega sejma. Na sejmu sl bodo mogli ustvariti Jasno sliko razvoja domače Industrije, videli pa bodo tudi, česa nam še vsega primanjkuje in tako Jim bo dal sejem Impulz k ustvarjanji! novih industrij In zbo1)ševan;u že obstoječih.
VABIMO VSE OBRTNIKE, da obiščejo veliki sejem, kjer bodo videli razstavljen trud svojih rok In bodo gotovo želi zasluženo priznanje. Videli bodo tudi razstavljene obrtne proizvode drugih pokrajin in bodo mogli marsikaj koristnega posneti. Kriti bodo mogli svoje potrebe, stopiti v stik z obiskovalci iz drugih pokrajle In sl pridobiti novih odjemalcev.
VABIMO VSE TROOVCE, da obiščejo veliki sejem, ker ]e v prvi vrsti njim namenjen. Kriti bodo mogli brez posebnih stroškov svoje potrebščino, poiskati si bodo mogli novih odje-malsklh krogov, poživell bodo stara trgovska znanja.
VABIMO VSi: OSTALO OBČINSTVO, ki Ima zmisel za prospeh In razvitek inaše mlade svobodne domovine, da sl
ogleda velelnteresantno razstavo, od k*
tere bo imel marsikdo, ki dane« ie ni n^ indiisirijec, ne obrtnik In ne trgov*« svoj lmsek. Marsikateri tak obiskovalec* ki sicer razpolaga s premoženjem, p« ga ne ve kam Investirati, bo lahko prišel na sejmu na to iti ono Idejo stvar-JcnJa takih industril in obrtov, ki nam Jili šc popolnoma primanjkuje.
vinski se,!i-m v ljubljani.
Povodom trgovsko-obrtnega vclesejina v LJubljani od 3. do 12. septembra 1.1. priredita vinarski in sadjarski odsek slovenske kmetijske družbe v Mariboru vinski sejem v zvezi z veliko razstavo vin Iz vse Slovenije. Zastopani bodo vsi vinarski okoliši z najznamenitejšimi vini letnikov 1917, 1919 ln 1920. Prijavljeno Je nad 60 udeleznlkov-produccntov z nad 150 vrstami raznih slovenskih vin. I) stava se vrši na vclesejtnskeni prostoru v kmetijskem paviljonu, v katerem se bodo dobivale tudi poskušnie v majlmlii kozarčkih od vsakega razstavljenega vina proti zmerni odškodnini. Na podlagi vzorcev se bodo tudi lahko sklepale vinske kupčije!
Ker bo prireditev nudila takorekoč celotno sliko vinskih pridelkov In Slovenije, od najuavadnejšega do najboljšega vina, se vsi p. n. vinski trgovci, krčma r H ln vlnotočilcl Iz vse Jugoslavije In sosednih držav, posebno pa Iz bratske Češkoslovaške in Poljske prijazno vabijo, da posetljo vinski sejem ln se ufie poznavati naše Izborne vinske kvalitete. Ruvnotako prijazno povabljeni so pa trdi vsi konzumentl ln čestlcl izbornc vinsko kapljice, da se sami prepričate, ka| premore :iašc slovensko vinogradništvo.
V zvezi z vinskim seitnom, oziroma z vlnskn razstavo, priredi Imenovani odsek na vcsellčncin prostoru velesejma v dveh paviljonih svojo vinsko točilnico, kjer se bodo točila za čas velesejma najboljša slovenska vina zn hrezkonkureni:-ne ceno (tudi buteljke iz vinskega sejma se bodo prodajale). ) Prireditev vinarskega in sadjarskega odseka Maribor obeta nuditi, kar se tiče orgnnlzacljc, čisto nekaj novega in bo sigurno največja atrakcija ljubljanskega' velesclnia.
Oiicijelni katalog ■l.jnbllanirtega velikega semnla» se te dni ureMe. Sejmskf urad je razposlal posameznim razstavljanem okrožneo, nal nemudoma javijo točno besedilo podicljn in vrsto izdelkov, katero razpečavajo. Sejmski katalog se izda v 20.000 Izvodih in bo obsegal poleg zelo popolnega seznama raitstavljal-cev tudi vse, kar le treba posctnlku sem. nja vedeti. Inscratni del kataloga Je ž^ v tisku.
Urad Ljut>llaii<!tega velikega semnja le ukrenil potrebno, da sc bodo paketi, ki vsebujejo razstavno blago pred drugimi ocarlnlli in Izročili razstavljalcem. Da se ugotovi, koliko jc teli paketov, poziva urad Ljubljanskega velikega semnja vse trgovce, kt itnajo razstavno blago na pošti, da s« zglase v ponedeljek dne 29. avgusta 1921, ob 10.uri dopoldne z Izkazlll, katere pakete pričakujejo, v sejntskem uradu. S seboj je prinesti tudi fakture, da se na pcJlagi njili ugotovi, ila sre za razstavno blago.
Važno za vse razstavljalce! V svrha
kontrole nad dovozom iu odvozom razstavnega blaga na in s sejmskega prostora, sc dobijo pri špcdicijskem oddelku sejmskega urada (v paviljonu tvrdke «Ba!kan-> pav. 3. v aveniji) dovozni listi katere morajo razstavljalci pravilno izpolniti. Na podlagi teh dovoznih listov se bo izdajalo Izvozne liste, s katerimi so bo smelo razstavljeno blago odpeljati. Pravilno izstavljene dovozne liste jc oddati pri vstopu na sejmski prostor pri vhodu službujočemu uradniku. Vhod in izhod za voznike in osebe, ki prinašajo blago, namenjeno za razstavo, ie dovoljen edinole na Gosposvct-skl cesti (prvi vhod desno od glavnega vhoda).
MinUv.. vo trgov'. '	. "..■ je
pooblastilo pokrajinske oddelke ministrstva trgovine in industrije ter vse Trgovske in obrtniške zbornice, da smejo izdaj: ti potrdila, ki upravičujejo povod >; i po«cta Ljubljanskega velikega semnja v času od 3. do 12. septembra 1921. v zvezi s scjn.aitim znakom in Vtdtlmacijo, do polovične vozninc na brzovlakllt na progi Beograd-Ljubijaua in nazaj.
Telovadno orodje na semnju. Kolikor jo doslej znano, bo razstavljeno na semnju telovadno orodje domačega, nemško-avstrljskega In češkoslovaškega Izvora. Domače telovadno orodje najmodernejših vrst razstavi tukajšnja tvrdka Bašin hi drug. Tako bo mogočo v tem in v mnogih drugih produktih presoditi konkurenčno zmožnost naše .mlado Industrije z nemško-avstrijsko In češkoslovaško.
Dostop na sejmišče. Ker so dovršuicjo z vso naglico zadnla dela na paviljonih, Je urad Ljubljanskega vzorčnega s -mja prepovedal publiki dostop na sejmišče. Razstaviteljl in drugI Interesenti, ki bi posečali sejmišče, naj se zglase v uradti Ljubljanskega vzorčnega semnja, da dobe dovoljenje za vstop.
SLastnilč In Izdajatelj Konzorcij „Jntra".. Oacrovorni urednik Vit, F. ifeten«
Mu«	f»
Blanalna velikega vojvode
Roman.
«Tako, tako Se nikdar me ni vi-Ud... Ne pozna me... O sveti, pravični bog! Jeruzalem! To je kolosal-no... In mojih tristotisoč peset.... tudi teh ne pozna, o pravični bogi [Tudi teh ni nikdar videl...»
•Molčite Markovič!* Je zakričal ruski oficir. « Čakajte tudi vi pridete na vrsto, rekel sem vam že, in pazite se, ako me ne poslušate! Vi Markovič, zapomnite si, da niste v Palestini, ampak v Rusiji!*
Mali možakar je takoj utihnil in je pogledal z očmi, ki je bil v njih izražen podedovani strah iz starih pokolenj. Štrena zmršenih las mu Je padla v strahu preko čela.
Poveljnik ladje ga je motril nekaj časa z ostrim pogledom, potem se pa obrnil k Ramonu in mu rekel:
«Ta možakar je prišel na krov na-Se ladje, ko sem prevzel poveljstvo in prosil pri meni avdijenco. Seveda ga nisem hotel sprejeti, toda mojemu adjutantu je pripovedoval potem pripovest, ki je tako strašna, da je sploh verjeti nisem mogel, toda z ozirom na čast ruske vladarske hiše sem se moral prepričati, kaj je na stvari. Neka ruska velika kneginja se je nameravala pred nekako dve leti zaročiti z vladarjem Minorke; toda do zaroke ni prišlo, ker se je upiral njen oče taki zvezi. Kneginja, ki je bila neumno zaljubljena v velikega vojvodo, ki ga ni niti videla ali poznala, bila je precej romantičnih navad in včasih malo prenapeta. Nekega lepega dne mu je naskrivaj pisala pismo, ki je bilo jako nerodno in polno izrazov in namigavanj, ki so navadna pri dekletih v takem duševnem razpoloženju. Njegova dolžnost je bila, da vrne to pismo, kar
!>a on ni storil. Njegov gmotni po-ožaj, ki je bil že takrat ko je nastopil vlado precej neugoden, je bil v
onem času naravnost obupen____no
in sedaj se začenja Markovičeva povest. Kot sem že rekel je bil takrat njegov položaj skrajno obupen, po nekem posredovalcu se je obrnil do tega Markoviča — ne vem kje je izvedel njegov naslov — pismo velike kneginje je zastavil pri Markoviču, ki se peča s takimi kupčijami. Zastavil ga je za tristotisoč peset, ki so zapadle te dni. Tedaj je pa izbruhnila na Minorki revolucija, vse brzojavne zveze so bile prekinjene in Markovič ni zvedel ničesar, kaj se je zgodilo z vojvodo. Sumil je takoj, da je vsa ta revolucija le prevara, s katero namerava ogoljufati veliki vojvoda svoje upnike; bal se je da ne
izgub! »vojni tU 0(0 tttočakov. Slučajno Je bil v tem času v Mareeillu, kjer je zastonj iskal prilike, da pride na Minorko, tedaj je pa zvedel, da sem tudi jaz v Marseillu. Poiskal me je in povedal vso zadevo. Z ozirom na čast ruske carske hiše sem ga pustil na krov in odšli smo na Minorko, kjer nas je po čudnem naklučju obiskal takoj sam veliki vojvoda, ki trdi, da je ravnokar udušil revolucijo. Ali sem govoril dovolj jasno? Prosim vas, kaj mi imate na to odgovoriti ?»
Don Ramon je poslušal besede ruskega oficirja, s skrajno malomarnostjo, a ko je ta končal je zopet skrivaj pogledal Filipa, ta je razumel strah, ki je prevzel Ramona, zato mu je namignil, da bi ga obodril; Ramon je hladno odgovoril:
♦Predno odgovorim na vaše vprašanje dovolite, da vas tudi jaz nekaj vprašam: ali je navada, da carski ruski oficir veruje vsaki pripovesti, ki se je znebi človek takega poklica, kot je tale čedni gospod!*
Poveljnik ladje je pri tem vprašanju nehote zardel in rekel malo uljudnejše:
'^Visočanstvo, bodite prepričani, da to ni naša navada. Ako bi mi Markovič pripovedoval tako povest, a mi ne bi predložil dokazov, verujte mi, da bi ga dal na mestu obesiti ali pa ustreliti.*
«Toda Markovič ne govori brez dokazov,* je začel kričati mali možakar. «On ne govori nikdar brez dokazov. Markovič ne laže, on nikdar ne laže! — Visočanstvo, vi tajite? (Pri teh besedah se je zaničlji-vo poklonil.) Visočanstvo vi tajite, da me poznate! Ali hoče, vaše visočanstvo tudi utajiti, da pozna to le.. .*
Hitro je potegnil iz žepa par papirjev, ki je imel lepo zložene, razgrnil jih je in ponudil Ramonu pod i nos V prvem trenotku se je don Ramonu zavrtelo vse pred očmi... iskal je zastonj s svojimi očmi Filipa Collina... potem je pogledal na papirje, ki mu jih je molil Markovič... tedaj se je pa predramil kot iz sanj.. kaj naj pomeni vse to; ta pisma, pisma... Pa saj to ni nič drugega nego jako neroden falsifikat! Niti sledu ni bilo podobnosti z njegovim rokopisom, niti z rokopisom velike kneginje. Hotel se je prepričati, da li bdi ali sanja, zato je z očmi še enkrat poiskal Filipa. Videl je, da je tudi ta napenjal svoje oči, potem so se pa začele premikati njegove ustnice in v teh gibih in premikih njegovih ustnic je Ramon bral neko besedo.. Takoj je razumel to besedo: 1—i— s—t—n—i—c—a.—
Ramon je potegnil z vso naglico iz žepa Collinovo listnico, ki ji je
Mestni t s? tj 5—6
Največja izhera najnovejših,
najfinejših in najcenejših
oblek za gospode, dame in otroke.
V zalogi tudi moški
in ~ " "
Iz Žepa Collinovo Ustnico, ki Jo je menji par trenutkov preje s svojo.... odprl jo je... ka» pa je videl v listnici ga je tako presenetilo, da bi najraje zakričal... v listnici je bilo njeno pismo, njeno pismo! To malo, nežno pistne, ki mu je težilo od prvega trenutka, ko se je zavedel svojega nekavalirskega čina kot granitna skala na srcu... Ali ]e to mogoče.. ne... to so sanje... le lepe kratke sanje... za hip je zaprl oči... a ta hip se mu je zdel neskončno dolg — potem je pogleda!, vzel pismo iz listnice, porinil je Markoviča v stran in stopil z jasnimi očmi pred poveljnika ladje:
«Bodite tako prijazni in mi povejte kaj je to!»
Dolgi oficir je vzel pismo, ki mu ga je ponudil don Ramon in ga pogledal ....:
«Hm, hm!» je zamrinral... Mogoče je to pismo moje... dotične kneginje! Toda Markovič ima tudi pismo z njenim rokopisom. Ima tudi pisma z rokopisom velikega vojvode.. .*
«Markovič! Torej vi nazadnje vendarle verujete več nesramnemu oderuhu nego velikemu vojvodi... Res, oficir...»
«Nikar se ne razburjajte! Jaz spoštujem Markoviča in cenim ravno ta. ko, kot ga cenite vi... toda vse mi je bilo tako ne\ erjetna in nerazumljivo, da bi si mogel izmisliti tako stvar, tako nezaslišano stvar, ako bi si mogel vendar izmisliti, kaj takega .. >
Ni končal svojega stavka ampak je samo značilno pogledal Markoviča. Ta je prebledel kot mrlič, ko je videl v Ramonovh rokah knjeginji-no pismo; ko je pa izrekel dolgi oficir gornje besede, se je začel tresti po vsem telesu kot šiba na vodi... iz ust se so mu usipale besede:
«Zagotavljam vas... oh... to je nezaslišano... on, no... on se laže vašemu visočanstvu, pravični Bog ... Moje pismo je pravo, samo moje pismo... njegovo je ponarejeno... prav ponarejeno... on hoče goljufati, prav nesramno goljufati...»
Njegov glas se je spremenil v kričav vsklik... tedaj je pa dolgi oficir, ki ga je Markovič nazival vaše visočanstvo, pomignfl z roko in Markovič je utihnil — kajti gesta, ki jo je naredil dolgin, ni bila prav nič prijazna, pokazal je takole malo na vrat.
«Markovič, molčite; pomnite, da ste na krovu carske ruske oklopnja-če a ne v kaki starinarski beznici. Ako so vaše besede resnične, bo pravica vaša... ako pa lažete... tedaj mi vas bo jako žal...»
{Dnlj<>
bmhmhnbki'^; . ,..w1si
Obvesti']®.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da »prejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turfatovskl čevlji domačega Izdelka.	681 40
Ant. In Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
LJUBLJANSKO OLEDALI8CB.
Oledallška »»iona 1921/88 M prične ▼
Ljubljanski operi in drami dne 24. septembra 1981, Cene aboniranih ae (letev z vštetim vesoiičulm davkom »o sledeče:
Paiter: 1. vrsta 400 dinarjev; 2. in II. vrsta 375 dinarjev; 4. do 9. vrste 850 dinarjev; 10. ln U. vi a ta 260 dinarjev.
Balkon: 1. vrsta 8D0 dinarjev; 2. in 3. vrata 280 dinarjev.
Galerija: 1. vrsta 125 dinarjev; 8. vrsta 100 dinarjev.
Loža parter: St. 1 1800 dinarjev; št. 2 do 6 1450 dinarjev — Loža I. red: St. 1 do 5 1500 dinarjev; St. 6 do 9 1800 dinarjev. — Lože II. red 900 dinarjov.
Vsak abonement Šteje 45 predstav. Mogoče bo le prijave na celotni abonement, ki se lahko plaCa v dveh obrokih in sicer [jolovieo takoj, druga polovica pa v januarju 1922. Priglasi abonen-tov, ki so bili abonirani v drugi polovici pretekle sezone, se Bprejcmajo od 29. avgusta do inklusivno 1. septembra 1921. Novi abonenti naj se blagovolijo prijaviti 2. in 8. ter od 5. do 7. septembra.
Prijave sprejema blagajna Narodnega gledaliSCa, ki posluje v ta namen v dramskem gledališču od 10. do 12. in od 8. do 6. ure. Vhod z Gradišča.
Ker jo žo mnogo abonontov prijavljenih in Be blagajna po gori navedenem roku zaradi tehničnih ovir ne bo mogla ozirati na naknadne priglaso, prosimo vse reflektante, naj b6 izvolijo pravočasno javiti.
Geaar ae bo odgovarjal potunMaifcoij na razna vprašanja, opozarja pa ponov.
no na pravilno izstavljene ubožne list« (potrditev od atrani davčne oblasti Ud.) kakor tudi na izpričevala o učnih nap«, hlh v protečenem Šolskem letu.
Vse proSnje gledo menze in doma, ki so bile dmStvu du sedaj poslane, (luži. jo odboru le v svrho evidonce, vBled že. sar bodo morali tovariši na ev. poziv vložiti predpisane proSnju 7, zahtevanimi dokumenti. — Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani.
AKADEMIKOM! Da se izognemo vednemu popra5evanju v zadevi podpor, menze in doma za Šolsko leto 1921/22, sporočamo vsem vi-sokošolcem, ki nameravajo Študirati na ljubljanski univerzi, Bledeče:
Glede podpor je napravil odbor PDJA pri pristojnih mestih vse potrebno koni-ko, da so to vpraianjo čim prej uredi, nima pa So do danes kljub ponovnim ur-gencam od strani prosvetnega oddelka kakor tudi od Btrani prosvetnega oddelka kakor tudi od strani odbora, nikakih točnih navodil.
Vprašanjo akademske menze po pri-čotku vpisovanja (najbrž 15. septembra) je popolnoma odvisno od načina podeljevanja podpor, posebno od vsote, ki bo stavljena v to svrho na razpolago, vsled čosar ni mogel odbor zavzeti Se nikake-ga stališča, čeravno je to vprašanje Jako urgentno. V vsakem slučaju pa se do tega dne valed pomanjkanja srodstov ne Bprojmo nikogar več v menzo, razen proti vsemu plačilu.
Akademski dom jo zagotovljen za približno 120 najrevnejših in najpridnejSIh tovariSev in se bodo tovarišem, ki so bo prijavili, razposlali tozadevni formularjl v izpolnitev, čim se bo sporazumno z •»Akademskim kolegijem. reSilo vpraša-nje o načina sodelovanja zastopnikov dl-Jaštva pri reševanju prošenj In upravi.
Vsa vprašanja se bodo, kakor upamo, do prlčetka Šolskega leta reSila — vsaka bojazen je izključena — ker je evl-dentno, da bi v nasprotnem slučaju moralo ostati znatno Število slušateljev na svojih domovih.
Odbor smatra, da je b tem ugodil vsem mogočnim prošnjam za informacije, vsled ———— ii umu i m ii Vedno velika izbira vseh vrst
bombaža, sukanca, kvačkanca, nogavic,
za dame in gospode, tor galanterije na debelo
Karel Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje štev. 11.
1S56 1
ZA GLADNO RUSKO DECO.
Razven naše vlade, ki ie sporazumno z Rdečim križem storila vse, kar ie po. trebno, da se čini izdatneje priskoči na pomoč stradaiočemti ruskemu bratskem« narodu, !e sedri društvo za zaščito decc v Beogradu izdalo na mladino našega naroda poziv, ki se glasi:
.Naši bratje Rusi trpe silen glad. Po vojni, po prelivanju krvi, so nastali seda) še strašnejši dnevi. Obmolknila i« pesem, Izginilo veselje, vladata pa glad in kolera. Plod itna pol|a velike Rušile niso obdelana, kar pa ie bilo obdelano, is uničila suša. Milijoni liudl so ostali brez kruha in da bo nesreča še večla, se ie pridružila še kolera. Vaši tovariši in bratje — ruska mladina — steguje roke kvišku In prosi pomoči. Povsod se odzivajo njihovi prošnil in zbirajo darove. Naša dolžnost je, da iim ml v prvi vrsti priskočimo na pomoč, ker jim mnogo dolgujemo. Naše srce mora zadrhteti tudi pred trpllenjem sovražnika, kai Šele pred nesrečo brata. Zato se obračamo na tebe, mila mladina, stori vse, kar ia v tvoil moči, da čim hitreje ln Izdatneie priskočiš s svojim delom gladnl, nagi, bosi In bolni ruski mladini na pomoč.*
SKRBI BIVŠEGA KEDIVA.
Bivši egiptovski kediv, ki so ga Angleži vrgli in se je pozneje nastanil v neki vili na Bosporu, je nedavno tega prosil, da bi so smel ločiti od svoje žene. ProS-nji je bilo ugodono.
Interesantni so motivi, ki so pripravili kediva k temu koraku, kajti srečni zakon med kedivom in njegovo žeuo je po. stal že skoro prisiovica. Njegova žena je Cerkezinja, znana svoječa6no po izredni lepoti. Odkar pa jo bila s svojim možem Izgnana v pregnanstvo, se ni mogla več zadovoljiti z mirnim življenjem, ampak se je z vso silo vrgla na — politiko. In to je njenega moža. ki ljubi mir ln tišino, dovedlo do tega, da je zahteval ločitev, ki mu je bita nd sodnije sedaj tudi do voljena.
Ma ss iisč slo slin
popolnoma novih, pripravnih za gostilne, stanovanja itd. Oddajajo se v vsaki množini Pismene ponudbe ie poslati na upravništvo .Jutra, pod „Stoll".	1339 2—2
m
JtCf Mubljana iestni trg 15
je® oaa.^o.dšL rse neuporabne zlate predmeto: verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane Itd., kateri predmeti Vam ležo doma in jih 1170 no nOBito 20—12 tVPdki f. čuden trgovina nr, zlatnine ln srebrnlno, Ljubljana, Prešernova al. 1.	& cbfM zvonovi pravi, iz cuorba, dosetlotno jamstvo. V zalogi okoli 50 komadov razno velikosti pri ,.Metallum" d. d. Zagreb, Illoa it. 134. Telet. 1-98. 1234 Zahtevajte oenlke! 6-6
Pozof, Hmeritei-Primorci! V večjem trgovskem središču so proda fcliFia popolnoma nova trgovska hiša radi preselitve. Hiša jo kot nova prosta vseb imejitev stanovanske narodbe in davka. Ponudbe pod„TrffOVtka hiša" na Auončno Iružbo Aloma Companjr, z o. z , l.jub-jana, Kongrtssni trg 3. 1304 8—8	SuhG ianesio seme in drugo dežolne pridolko plača najbolje Sever A komp., Ljubljana, Wolfova nlloa 13. 1341 6—3
	Svloarske are, zlatnine ln srebrnlne nudi strokovni urar F. KoroSoo, Sv. Flo-rljana nlloa 31. Vsako popravilo se izvrši vestno ?. garancijo. Staro zlato in srohro se vzame v zameno. 227 62—49
Spretni prodajalko jovenSčlne in nemščine zmožna, so takoj sprejme. 1808 3—8 buka Putan, Celje fTKovliia ■ drobnarijo, pleteninami , tu bo4u trjuvln*.	
	plesMa in iičar-sko dElaunica S*?*« se priporoča. IarrAite? točna, cene zmerne. f $ 63—47
Na drobno!	Ka debelo!
Zaloga sprehajalnih palic.
1327 Popravila točno in solidno I 62—2
(najmodernejši razmnoževalni stroj), še nerabljen,
se ugodno proda.
Kaslov pove uprava «Jutra>.
»BBBaejMRiBaissRaeFMBKejasKnB«
Olje, labko, za vretena;
oljo za transmisije;
olje, strojno za poljedelske Btroje-,
olje, strojno za težke stroje;
olje za avtomobile, lahko;
olje „ „ , izredno težko;
olje za cilindre;
olj« proti prahu. 67 104—102 Glavna zaloga:
Medic, Rakove fi Zanki. d. z o. z.
prej A. Zank! "I1 sinovi.
se:
Dve pollttrant postelji > ilmui eami na vzmet ln dve nočni omarici, 1 umivalnik, 1 omara lz trdega losa, 1 miza, 1 posteljnak in par navadnih slik. — Frančiškanska nlioa St. 4/II., d«sno, od lt>. do 19. are dopoldne iu od 3. do 6. are popoldne.	1354
z roko trgane po IC 5'— kg, trosone pn ; K 8-60 kg, jabolka po 2 K do 6 K kg,! hruške po 8 K do 6 K kg, breskve itd.,; veeh vrst svežo zeleno in subo sadje. — Bob. fini tobak, cigare in cigareto z izvoznim dovoljenjem. — Prva bos, izvozna radnja OJ. Vaalljovič, Tnala (Bosna).
1825 2—-
prvovrstno, dobavlja
l Mesarij Oelnlcu ob Orani.
za sedem oseb, v najboljšem stanju, z novo pnevmatiko 1361 2-1
cen®
Ogleda ae v garaži J. Goroo, Ljubljana, Vegova ulloa 8.
oglaševalec glasimrjsf
v Ljubljani ^'olfova ulica 12.
l2vr.šu'(i:n ujjiu-.?.-.!; .t ■ p pravila glatovirjev in htu-raouiicv sp ci clno sliokovno. točno in cono. 435 52-41
1351
Akademičarka
2-1
išče s 1. soptembrom stanovanje ■ popolno oskrbo, najraje z souporabo kopalnice klavirja. Ponudbe pod „Bvem-kinja", Kolodvorska nlloa 3.
M
(Flrilckennage) v dobrem stanju, 4000 do 6000 kg. — Ponudbe na naslov F. Saoe, Stična.	1359 2-1
kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih
lokalih
_____
ffja
lK£iUCi\ sniV " BJAlTfl
naznanja, e5a le otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Seettioiraoua ulica Štev. 10 (poleg Kranjske hranilnice).	1350 3-1
i«
BBBBOBBBBGBBBBBBBBBBBBBSBB
Sne QO. avgusta dopoldne ob 8. uri se prodado na »Mlinom" pri Bledu v vili „ Ivana" na javni sodni dražbi vsled sklepa kr, okraj-noga sodišča v Radovljici z dne 18. avgusta 1921, opr. St. E 303/21/4 razno pohištvo, cMcka. posoda in drugi nredmeti. Kupci se vabijo.	1859
frBoga *7(J?m» St. 203. dne 2$. avgusta 1921.
■i
1851 Ob sedemdesetletnici dr. Ivana Tamarja 1921
Dr. Ivan Tavtar
V Poljanah, prijazni vasici nad Bkofjo Loko, stoji Se danes, seveda prenovljena, prijazna kmečka hiša s hišno številko 27. V njej je stekla pred |70. leti, 88. avgusta 1851 zibelka enemu največjih sinov Slovenije, drju. Ivanu Tavčarju. Njegovi starši, oče
Stez in mati Neža, eo bili mali
efiki posestniki, ki so z ljubeznijo obdelovali svojo zemljo in s skrbjo vz-ijevali svojih šest otrok. Stara Tav-sta imela poleg Ivana še dva sipa, Tineta in Jemača, in tri hčere Mi-co, Marijano in Katro. Od vseh živita poleg dr. Tavčarja le še njegovi sestr" Miea in Katra.	i
Ivan, najstarejši sin, je obiskovali par let ljudsko šolo v domačem kraju,' potem pa se je preselil s pomočjo svojega strica, župnika staro generacije, v Ljubljano, kjer je dovršil ljudsko Sojo in vstonil na gimnazijo. Tudi to je abeolviral razen VI. in VII. razreda, ko je bil v Novem mestu, v Ljubljani, kjer je 1. 1871. z odliko maturiral.
Po kratkem, a ne prehudem boju, ki ga mora po maturi prestati vsak kmečki sin, ako noče v lemenat, se je odpeljal mladi ablturijent, poln Idealizma in moči, na Dunaj, takrat zaželjo-ni cilj vse naše mladine. Vpisal se je na juridično fakulteto dunajske univerze in ostal na njej do konca študij. Študiral je dobro in hitro in postal točno v štirih letih, 1. 1875., doktor prava.
Ni mu bilo z rožcami postlano. Tudi on je hodil trnjevo pot visokošolca iz nepremožne kmečke hiše. Preživljal se je največ sam, kakor je pač vedel in znal. Pomagal si je z inštrukcijami, važen vir dohodkov pa mu je bilo njegovo literarno delovanje, ki je razširilo Tavčarjev sloves že v prav mladih letih med slovensko inteligenco. Emil Le m, Tavčarjev pisateljski psevdonim, je kmalu postal eden najuglednejših predstaviteljev, kreoko se razvija-joče mlade slovenske literature.
Na Dunaju je vstopil Tavčar v aka-demično društvo »Slovenija*, ki ji je predsedoval takrat Fran Suklje. Bil je v društvu temperamenten, odločen in spreten vodja »mladega* krila in si je kot tak znal priboriti ugled in vpoštavanje tudi pri »starih*, čeorav nasprotni struji. Pri tem pa je bil tudi eden najagilnejših članov mlade literarne skupine, ki se je takrat zbirala na Dunaju.
Po dovršenih' študijah se je vrnil dr. Ivan Tavčar v domovino, kjer je pr.ikticiral leta 1876. pri nemškem odvetniku dr. Schreyu, potem pa vstopil 1. 1876. kot koncipijent v odvetniško pisarno dr. Mencingerja v Kranju. Ostal je tam štiri leta, dokler se ni 1. 1880. preselil v Ljubljano kot koncipijent k dr. Mošetu. L. 1888. je položil pred višjim sodiščem v Trstu odvetniški izpit, leto nato pa otvoril lastno odvetniško pisarno v Ljubljani, menda kot peti ali šesti slovenski ljubljanski odvetnik.
Že kot koncipijent v Kranju je začel dr. Tavčar aktivno posegati v slovensko politično življenje. Z vso mla, deniško energijo pa se je vrgel v boj po svoji preselitvi v Ljubljano. Zaslovel je v družbi z Ivanom. Hribarjem kot najodločnejši prvoboritelj narodnega radikalizma in je prišel kot tak v neizprosno borbo s takratnimi »elastiki« in oportunisti, ki jih je vodil prof. Suklje, in ki so se zavzemali za sporazum z Dunajem. Nastopal je tako kot popularen in temperamenten govprnik na ljudskih shodih, kakor
tudi kot sijajen člankar v »Slov. Narodu*, ki ga je do 1. 1881. urejeval Jurčič, potem pa več let dr. Tavčar sam. V svojem delu za poslovenjenje naših mest in trgov, je prišel dr. Tavčar do uverjenja, da je nujno potrebno zlomiti x dotakratno slogaško, a v resnici konservativno klerikalno politiko in odpreti pota naprednim in svobodomiselnim idejam tudi med nas. O tej, za našo politično in narodno zgodovino eminantno važni dobi, ki ie
Umevno Je, da je bilo dr. Tavčarjevo delo trn v peti takratnim avstrijskim mogotcem. Da bi ga uničili, so mu naprtili sredi osemdesetih let proces, ki naj bi ga za vedno onemogočil. Novembra 1. 1887. se jo vršila proti njemu razprava, ki jo je napeto pričakovala vsa naša javnost, ki pa je končla, kakor ni bilo drugače pričakovati: s sijajnim zadoščenjem za dr. Tavčarja.
L. 1884. je bil dr. Tavčar izvoljen v ihibljanski občinski svet, ki je bil
t ovne vojne. Mnogo so je govorilo In
Pi
ivne vojr salo, oči
talo in kritiziralo o tom od-
lomku njegovega delovanja. Brez dvoma pa je, da jo v prvi vrsti Tavčarjeva zasluga, da je ohranila Ljubljana v tej najkritičnejši dobi svojo avtonomijo in da jo bilo od vrnjeno mnogo zla, ki bi zadelo mesto samo, njegovo prebivalstvo in zlasti šo napredno stranko. Dr. Tavčarjevemu »opor-tunizmu* na ljubljanskem magistratu se je zahvaliti, da je mogla postati ravno Ljubljana središče jugoslovanske iredente. Zato lahko dr. Tavčar mirno postavi tudi to svojo dobo v vrsto svojih zaslug za Slovenstvo iu Jugoslovanstvo.
V deželni zbor kranjski je bil izvoljen dr. Tavčar 1. 1889., v deželni odbor pa je prišel 1. 1895. Deželni poslanec je bil, dokler je obstojal deželni zbor.
L. 1900. je bil izvoljen za državnega poslanca za dunajski državni zbor; ostal je do volitev po splošni in enaki volilni pravici 1. 1907.
Ko se je po prevratu osnovala 29. oktobra 1918 prva Narodni vla.la v Ljubljani je prevzel dr. Tavčar v njej takrat važno ln nehvaležno poverje-ništvo za prehrano. V narodni vladi so se takrat pojavljale klerikalne tendence za čim večjo oddelitev Slovenije od ostale Jugoslavije. Dr. Tavčar je vedno in brez pridržka uveljavljal ves svoj vpliv proti klerikalnemu sejiaratizmu. Ni pa več vstopil v dovo »Deželno vlado*, ki se jo osnovala v začetku 1. 1919. po likvidaciji Narodne vlade,
Akoravno Je bil dr. Tavčar bolehen, jo vendar prevzel kot nositelj demokratske list« v Ljubljani kadidat.uro za našo konstltuanto. Kot demokrat« ski poslanec se je udeležil otvoritve in !>rvilt sej uatavotvorne skupščine. Vsled zrahlanega zdravja pa je odložil ie kmalu svoj mandat.
Samoumevno je, da je stal dr. Tavčar vedno v prvih vrstah bojevnik >v narodne-napredne stranke, ld sta jo poklicala v življenje on in Ivan Hribar. Bil je dolga leta njen predsednik. Ko se je stranka L 1918. proosnovala v Jugoslovansko demokratsko stranko, ji je stopil dr. Tavčar na čelo in je ostal njen predsednik do strankine skupščine 1. 1920. Pod njegovim visi-atvom se je Izvedla reorganizacija nekdanje napredne stranke na Kranjskem v močno celo Slovenijo obsega, jočo demokratsko stranko, ki te je priključila močni državni demokratski stranki. Lansko leto jo vsled trajnega slabega zdravja odklonil ponovno izvolitev za predsednika.
Sedaj živi večinoma na svojem posestvu Visoko v Poljanski dolini. Tekom letošnjega poletja se mu je zdravje na razveseljiv način zboljSalo in danes sprejema kljub svojim 70 letom krepak in mladostno čil častitke ne-številnih gratulantov, katorih iskreni želji se pridružujemo tudi mi:
Naj dobra usoda nakloni danamije-mu jubilantu, da dočaka skrajno mero človeške dobe in naj mu ohrani njegove sveže ln čile sile v dobro celega naroda.
dovedla na eni strani do ustanovitve napredne slovenske stranke, na drugi strani pa do poslovenjenja našega meščanstva, govorimo obširnejše na drugem meetu.
Tudi kot pravnik je zaslovel dr. Tavčar po celi Kranjski, Njegova pisarna je prospevala v osemdesetih letih najbolje od vseh ljubljanskih in klicali so ga k težkim in kočljivim razpravam neštetokrat tudi na izven-ljubljanska sodišča. Ko jo začel izhajati leta 1881. »Slovenski Pravnik*, mu je bil dr. Tavčar ves čas najvne-tejši sotrudnik; zavzemal se je v tem strokovnem glasilu z vso odločnostjo za narodne pravice na justičnem polju. L. 1883. je začel pisati za Mohorjevo družbo poljudno delo »Pravnik*, ki ga je dovršil I. 1818. Danes težko presojamo važnost te knjige za takrat, no dobo. Dovolj je, če omenimo, da tvori Pravnik še danes važen posvetovalni vir za našega kmeta.
prešel Selo dve leti prej v slovenske roke. Od takrat je bil občinski odbornik polnih 37 let, do letošnjo pomladi, ko pri novih občinskih volitvah nI več kandidiral. Da dr. Tavčar ni bil sami pasiven član mestnega zastopa, ampak da se je plodno udejstvoval v vseh odsekih in v vseh vprašanjih, je pri njegovem značaju samoumevno.
V dobi od I. 1909. do 1912. je bil dr. Tavčar ljubljanski podžupan, 1. 1911. jo bil po dogodkih, ki so še vsem v živem spominu, izvoljen za župana. Klerikalci in Nemci so zavlekli njegovo potrditev nad pol leta in šele na svoji seji 7. januarja 1912 je ministrski svet naposled sklenil, da ga predloži cesarju v potrditev. 17. januarja je prispelo uradno poročilo o potrditvi v Ljubljano in par dni nato, 20. januarja, je bil dr. Tavčar slovesno instaliran za ljubljanskega župana.
Na čelu avtonomno Ljubljane je stal dr. Tavčar v najtežji dobi sve-
Postanek narodno-napredne stranke
V Avstriji je imelo tekom sedemdesetih let v politiki prevlado nemško svobodomiselno ali liberalno meščanstvo. Ker je imel nemški živelj ali pa vsaj z njuni združeni meščanski nemško misleči del nenemških narodnosti večino, skoro lahko rečemo po vseh mestih tedanjo monarhije, kot zastopnik industrij«, obrti, trgovine in uradniitva, je s pomočjo razrodnih volitev v državni zbor, uzakonjenih 1. 1878., mogla liberalna nemška stranka vladati v državi neomejno in tirati Slovanom sovražno politiko.
Pri Slovencih je v tej dobi prihajal kot politični faktor v poštev le kmet-ski stan; mesta in trgi so bili v nemških oziroma laških rokah; edinole na Kranjskem se je začolo razvijati slovensko malomeščanstvo, ki pa je bilo še zelo nezanesljivo in omahujoče. Tedanja naša politika je tedaj organizirala v prvo slovensko politično stranko našo vas in Bamo po sebi umljivo je, da j« pripadlo pri tem vodstvo te kmetske mase — duhovščini, saj so bila župna corkev in cerkvena opravili edino središče, ki je prihajalo za kmeta v poštev. Takrat še redka posvetna inteligenca, se je trudila, da se je temu stanju prilagodila, kar .je imelo v političnem pogledu za posledico, da so politični predstavniki takrat nastopali popolnoma v znamenju konservativnih. »ultramontanskih* nazorov v kulturnih in cerkvenopolitičnih vpraša, njih in pobijali vse moderne pridobitve, ki jih je uveljavilo nemško svobodomiselno meščanstvo, n. pr. odprava konkordata, šolski zakon itd. A slovenska posvetna inteligenca je vendarle naraščala, število njenih pripadnikov v političnih vrstah se jo množilo. Nastajala je potreba, da v obnavljanju slovenske narodne celot« ta
,vetna inteligenca zastavi svoje :ao
-
tujčeno meščanstvo vmo svojemu na
rive in
svoj vpliv v to, da ce napol p.i-
rodu. To so uvideli mnogi tedanji politiki in naglašali narodno nujnost mestne kulture, potrebo, da se oprimejo Slovenci obrti in trgovine, tako da bi se moglo svobodomiselno krilo nasloniti na mesta in trge. Toda skrajno konservativna kulturna in cerkveno, politična smer tedanje našo politike, ki si je za svoje merilo jemala patri.jar-halno slovensko vas, gotovo ni bila sposobna, da bi bila meščanstvo po Slovenskem dovajala v slovensko narodno sfero, nasprotno, morala ga je celo odbijati.
Bila je tedaj potreba, da se duhovi ločijo in da se v svrho pridobitve mest in trg-v in ohranitve svobodomiselnih elementov v narodnih vrstah liberalno krilo osamosvoji in organizira politično. Tak poskus so je res izvršil začetkom sedemdesetih letih, toda bil j* premalo zavesten in njega voditelji se niso zavodali dalekosežnega pomena, marveč so se dali žo po kratki dobi premotiti napačni domnevi, da, je narodu potrebna absolutna sloga, sloga, v kateri pa se svobodomiselno krilo i>odredi konservativnemu mišljenju vasi in njonih duhovskih zastopnikov.
Taka politika sloge, ki jo zagospodovala znova v drugi polovici sedemdesetih let, jo ostala morodajna tudi v osemdesetih letih, v katerih začetku sa jp začel politično uveljavljati dr. Ivan Tavčar. To je bila doha Taafejevega ministrovanja, v kateri so bili Slovenci več ali manj vladna stranka. Ta-afejevo ministrstvo je kljub svoji neiskrenosti podpiralo slovenske težnje po osvojitvi mest, ker se jo nahajalo v strastni borbi z liemško-nacijonal-nlm meščanstvom. Tako se jo slovensko uradništvo v naiii!i mestih vendarle pomnožilo in utrdilo in kljub si rogaškemu plašču se jo krepila in večala
Or. Ivan Tavčar:
II Mem domu.
(»Cvetje v jeseni«, S. poglavje. Posneto iz VI. zvezka dr. Prijatljeve Izdajo Tavčarjevih zbranih spisov.)
Kmet je kralj, če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iž nje življenje in davek, oo nima dolgov, pač pa polne hleve bi če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.
Ta.k kralj in gospodar je bil Prešeč-nikov Boštjan na Jelcrvem brdu. Njegova hiša je stala prav pri koncu vasi. Zidana je bila in imela je takojme-novano »gorenjo hišo*, okrog katere je tekel lesen hodnik. Okna so tičala ■v okvirjih zelenih, kamenitih stebričev, a z železom so bila težko zapažena. Nad okni ie kraljeval sv. Florjan ter s svojo golido zabranjeval požare.
Tik hleva na dvorišču je ležal velik kup gnoja, a vzlic temu sta se povsod kazala snaga in red. Na steni je viselo raznovrstno orodje, da je bilo takoj pri roki. Tnalo je bilo pometeno in glavna pot proti hišj je bila Se celo s peskom posuta. Tik vhoda pri veži je te-kla voda iz umetnega vodnjaka-, ker so Preeečnikovi že v tistih časih tonil svoj vodovod.
Pri tej hiši si se takoj čuti! doma-feea. ker ni bilo X ved naselbini niče-
sar, kar bi bilo ustvarjalo kaj nesoglasja. Vse se je strinjalo in vjemalo.
Bila je Že noč, ko sem stopil v vežo.
Dolga ta veža se je končala v mogočno kuhinjo, visoko obokano. Kadar je visoki ta oblok bil poln mesa, ki se je ondi sušilo, je človeku posebno dobro del pogled na njegovo blagoslovljeno višino. Obok kuhinje in tudi veže sta bila zavita v saje, od katerih je pri južnem vremenu kapalo ter sc svotlo nabiralo na tlaku. Nad tem , e tiste dni še nihče ni spodtikal; bila jo to nekdanja navada, tako da je kapalo že pri starem očetu in brez dvojbe tudi že pri tega očetu.
V veži je vladala tema, samo od ognjišča Bem se je svetilo. Tam se je to-gotila ženska, da niso burlde popravljene, da ni mogoče loncev pristavljati in da co moški vsako leto bolj za, nič.
Glas te ženske mi ni bil neznan in vedel sem tudi, komu velja ta jeza in srd. Bila je dekla Liza, ki je pred petimi leti že tudi služila pri Prescč-nikovih. A njena beseda je veljala hlapcu Danijelu — pomislite, to co-kljarsko ime v tem olikanem pogorju! — ki je istotako že dolgo vrst let služil pri Boštjanu.
Že večkrat sem omenjal, da je tedanji čas imel svoje posebne navade.
Mod take navade je sprdalo tudi, da sta so štela hlapec in dekla, če sta služila daljšo doho pri- dobrem gospodarju, za nekako zaročena z
namero, da se vzameta, kadar si dosti prislužita.
Taka zaroka je vezala tudi Lizo in Danijela, ker sta že več nego deset let služila skupaj. In res je ona varčevala, kar se je dalo, a Danijel — že ime kaže, da je bil svoj čas prinesen iz Trsta — je bil falot, ki je nalagal zaslužek najrajši v svojem lastnem grlu. Ta l/ubezen toroj ni bila brez viharjev: prav rado se je bliska, lo in včasih jo še celo treskalo.
Danes je pri ognjišču treskalo:
»Pri ljubem Bogu nisi zanič! Še podkuriti nimam s čim, ti grdoba lena!*
Mimo mene je prikrevljal Danijel s kozavim svojim licem. Imel je desno nogo krajšo od leve, ker se je sploh pri vsakem Tržačanu — pri nas smo jim rekli Tržani — kazala kaka telesna hiba. Kmalu se je prjgugal nazaj in nosil je polno naročje ravnokar naklanih trsk. Vrže jih pred ognjišče rekoč:
«2e zjutraj sem ti jih nasekal. Saj zmerom mislim nate, Lizika!*
Zadnjo besedo je nekako sumljivo izgovoril, tako, da se je lehko čulo za «L;ziko» ali pa tudi za »Lisko*, kravo v hlevu. L'ia jo je umela za kravo.
»Ti vrag črni!* Pograbila je m oldešek ter udarila za, Danijelom, ki jo je urnih peta odkuril iz veže. —
Vstopivši v hišo, opazim Boštjana za mizo. Kar čutil nm, kako se je y.
njem vse vnelo od veselja, da ga obišče sorodnik. Takrat je imelo pri nas sorodništvo šo nekaj cene, in .če si sorodnika obiskal, si vedel, da si prišel k svojim ljudem. Vzlic temu pa Boštjan pri mojem vstopu niti izza mize ni v-ttal. In da bi b6 bila v roke segla, o tej gosposki še^i tista leta v Jeilovem brdu šo govorice ni bilo! S svetlim očesom me je pogledal in dejal:
«No!»
In jaz sera odgovoril.
»No, da ste le zdravi!*
Nato je Boštjan zaklieal svoji ženi, da naj prinese »štober* in luč. Tedaj v našom gorovju še nI vladal »smrdljivem, pač pa je v leščerbah gorelo laneno olje. Leščerbe so stale na štobrih, majhnih lesenih stebričkih, odkoder je izhajalo prejkone tudi ime. če se je v kaki gostilni nabirala nevihta, je gospodar najprej ukazal, gospodinji ali dekli, da je spravila što-brčke v kraj, ker so bili za tepež pripravno orodje. Danes ne iztaknemi štobia več v kmetiških hišah, od Škofje Loke pa do Cerknega ne! La, neno olj 3 je podleglo in smrdljivi bratec gospodari na mizah. Mlajši zarod pa nima več pojma o prej tako potrebni premičnini. Kultura je vzela štobrel
Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla štober in plamtečo leščerbo, 3em opazil, da je morala že vedeti o
mojem prihodu. V kratkem času si j* preoblokla srajčnik — tudi to, za naše ženstvo tako karakteristično oblačilo je zagazilo v pozabo — kateremu se jo videlo, da prihaja iz perila, Tudi nov predpasnik si je pripasala.
Barba je bila še vedno postavua, žena. To sem ji tudi v obraz povedal, tako da se je zadovoljno zasme-jala. V tem pogledu ste ženske vse enake, in naj si nosite svilene, s čipkami obrobljene dolge srajce ali pa kratke, na rokavih v gube nabran" srajčnike!
Menili smo se o letini, o živini in o visokih davkih. Ko sem povedal, d t, ostanem pri Prešičnikovih nekaj tednov se je obema razširilo lice. Prepričan sem bil, da sta se tega v resnici veselila. Pri tem se nI predla iii-kaka pretirana govorica, kaj naj se mi daje jesti, kako naj se z mano počenja in o drugih takih sitnostih. Umelo se je na obeh straneh, da bom živel, kakor živi človek, če pride med svoje.
Stemnilo se je. Posli so pričeli copati v hišo, in naenkrat jo bila miza zasedena. Gospodinja je hitela po večerjo.
Najprej se je pred nas postavila velika skleda celega krompirja, iz katere se je mogočno kadilo. Mati Barba je na mizo z,a družino natrosila velik kup soli. za naju z gospodarjem pa-manjšega. Sad zemlje smo jema.li iz
J*«>o®i(*m»gIiw	B «e Jfc iW
raja okrog »Slovenskoga Naroda*, pretežno pod vodstvom dr. Ivana Tavčarja in Ivana Hribarja. Naposled jo tudi Ljubljana pri občinskih volitvah pri-Bla v slovenske roke in po kranjskih mestih in trgih so 1. 1888. Slovenci pnagali v deželnozborskih volitvah.
Ti uspehi pa se niso raztezali na fetajersko, Koroško in Primorsko, po eni strani, ker je tam vladna pomoč bila še vedno na strani Nemcev, jired-ysein pa. ker se za pridobitev meščanstva še vedno ni vodila smotrena akcija. Kljub temu namreč, da je dejansko vedno obstojala grupacija v konservativno in liberalno strujo, s oo-6ebnimi glasili, in se jo ponovno pri raz-iih prilikah razpor pokazal tudi na zunaj, se jo vendar v svrho slo^e vodila kompromisna politika, ki jo pri-našila koristi le konservativni struji. To se je izkazalo najbolj po uspelem nastopti Mahničgvem, ki je takorekoč izpilil duševni preporod v klerikalni smori najprej pri mlajši duhovniški generaciji, ki mu je nato začetkom devetdesetih let sledila — 1. 1890. se jo ustanovilo katoliško politično društvo >— politična organizacija na strogo klerikalni podlagi.
.Sedaj je padlo zaupanje v slogaSko politiko povsod in ko so je 1. 1891. ustanovilo |>olitično »Slovensko društvo« svobodomiselnega krila, jo bil položen organizacijski temelj napredni
WaJo w m«! preBoffMRU K rean&Tom.
Tem ie epik, onim lirik. Grafenauer pravi o njem, da je najodličnojši zastopnik romantične novele mod Slovenci. Istega mnenja je dr. Prijatolj, Tudi Tavčar sam se označuje v izjavah, ki jih priobčuje dr. Cankar v svojih »Obiskih«, za romantika. Vendar ps. je znal dr. Tavčar kljub svojemu romanticizmu vedno oliraniti realistično treznost, ki je pretirano romantiko zapadno evropskih pisateljev omilila v blagodejen idealizem. Ur. Prija-telj izvaja v svojem uvodu k ravnokar izišlemu prvemu zvezku nove izdaje Tavčarjevih zbranih spisov:
«V nasprotju s starimi romantiki in ■ modernimi neoromantiki odlikujeta Tavčarja vedno prozorna jasnost in čudovita stvarnost, izogibajoča se vsako sentimentalnosti, ki je v toliki meri lastna Nemcem. V tem oziru kaže ta roj mi romantik neko plemensko bistveno črto slovanskega realizma, dočim mu docela nedostaja nagnjenja do dušoslovne analize junakov, ki je tako zelo svojstvena zlasti ruskim realistom.« —
0 svojem razvoju in svojih vzorih pripoveduje dr. Tavčar v »Obiskih«:
»Na univerzi sem pridno pisaril, med tem pa požiral kolikor mogočo vso literaturo celega sveta, kolikor se jih ie dobilo v nemških prevodih.
Vplival je name »Zvon«, vplivali so
stranki. Pri tej priliki je izpregovoril name Jurčičevi in Levstikovi spisi. Ali dr. Kan Tavčar, njen duševni in de- vzllc temu tudi potem, ko sem prišel
vodilnimi
jan?ki voditelj, sledeče za ]iresojo dotedanjega položaja značilne besede: »Tukaj delujeta dve stranki, prva se sklicuje na staro konservativno firmo, druga jo pa dosedaj več ali manj živela ob kompromisih, ter so r svojim imenom do dandanes še ni upala na dan; s čemer pa ni nič drugega do-fegla, nego to. da sta pogum in greben tem h olj zrasla nasprotni siranki. Po mnenju vsakega pametnega politika naj poneha v prihodnje ta polo-vičnost in odkrito pripoznnjmo. da sla mej kranjskimi Slovenci v resnici dve stranki ... Stranka, stoječa za našim društvom, naj se imenuje narodno-
napred,ia.»	.—-----„----r--------
(Odslej je obstojala svobodomiselna j omenjamo: »Otok in Struga«. Vita vl-narodno-napredna stranka, ki pa Bvo-|rae mWM5»< »Grajski pisar«, »Ivan Soln-
v Ljubljano, s tedanjimi slovt.veniki nisem stopil v intlmnejšo zvezo. Rod iz Poljanske doline jc ]wo-cej visok in za vraga ne pozabi, čo je bil po krivici napaden.
To kar napišem, giadim in gladim, kolikor mi je mogoče. Pri tem se ne oziram niti na slovnico niti na germa-nizmo; pač pa glasno prcčltam vsak stavek ter poslušam, kako vpliva na moje uho. Končno ostanem vsekdv pri tisti modulaciji, ki ugaja mojemu posluhu, tako da uganjam na tem polji. nekako jezikoslovno muzikaluost.«
Izmed najpriljubljenejših in najboljših Tavčarjevih povesti starejše dobe
Jega delovanja in svoje organizacije fcal ni razširila preko kranjskih meja. •Mesta in trgi lia Kranjskem so poštar li popolnoma slovenski, dočim je Štajerskem in Koroškem malomeščan-stvo prej ko slej ostalo v politiki nem-iko-oriientirano.
Tavčar Bsferat
Pisatelj «Lr. Ivan Tavčar ne zaostaja
ee> in »Mrtva srca*. V »Zvonu« leta 1906 in 1907 je priobčil obširen zgodovinski roman »Izza kongresa*. Potem skora' celo desetletje ni objavil ničesar. Sredi svetovno vojne. L 1916. pa jo prijetno presenetil vso slovenekoj
Tavčar o umetnosti
(Pobarki iz dr. Tavčarjevih podlistkov ▼ Cankarju.)
Vsaka diktatura ima nekaj odločnega v sebi, vsaka diktatura je teptanje svobodo in predvsem svobode
mišljenja..
Diktatura v literaturi je Se manj opravičljiva kot drugo diktature, ker nas hoče prisiliti, da so naj M brez ugovora podvrgli sodbi na polju okusa in lepote, z eno besedo na polju umetnosti. V tem ozjru veljajo sicer večni zakoni: pa tudi ti zakoni niso dosti točni.
Nikdo si toroj ne prisvajaj končne ali pa Se celo nezmotljive »odbe na njivi umetnosti!
Okus je različen ln zato je različna tudi sodba.
*
Umetnost je večna, oblike njene se spreminjajo; in če so spreminjajo oblike, ne more se trditi, da je postala umetnost druga. Vsaka oblika je lali-ko umetna, in tako je Se danes Ho-merjeva »Ilijada*, ki je samo »nani-zovanje zunanjih dogodkov* eoden
največjih umotvorov.
*
Vodno se mora pisatelj zavedati, da piše predvsem za svoje ljudstvo, in to ljudstvo ga mora umeti če noče, da
ostane sam v puščavi!
*
Sedaj, ko sedi moderna s svojim naturalizmom na prvem mestu, dobe se ljudje, ki trdijo, da je v leposlovju oziroma umetnosti vse dopustno, in veliko jih je, ki prihajajo z obrabljeno frazo »naturalia non sunt tur-jria.*
Meni ee pa vidi, da Je v tem ozira še vedno merodajno tisto, kar je pisal Lessing v svojem »Laokoonu*; «Oa-tudnoet je izključena iz umetnosti*! Ker pa je pojem ostudnosti včasih subjektiven, mora se pisatelj tudi pe tem ravnati. Ce bi se n. pr. v moderni prikazal roman, katerega glavni junak bi jedel potvice, potresene z muhami in kobilicami, ali pa večerjal ra-gout, napravljen iz debelih rdečkastih glist, bi tak roman v Kitajski morda imel svojo občudovalce, pri nJ/5 pa bi bil nekaj ostudnega in slabega.
ptxm veHteona Bv«a, Sok!« ju ile-jda fe naj ■! I« tako lapufčen tn a,' klaracijsko gibanje leta 1917 nl^ zno-IromaSen, veže trdna veriga na neka'
va poklicalo v javno življenje. Postavila se ie zopet na čelo slovenskega lenstva in s svojim neumornim delom storila neprecenljivo zaslugo naSemu takratnemu političnemu preporodu.
CDa ln neumorna kakor njen mož zavzema gospa dr. Tavčarjeva Se danes vodilna mesta pri vseh pokretih našega ženstva. Kakor jo bila od nekdaj jiočetnica in stvariteljica neštetih dobrodelnih in narodnih akcij, tako je Se sodaj njih duSa. Poleg mnogih drugih organizacij načeluje, in to ne-le formalno, temveč tudi z delom in pravim vodstvom, obema našima velikima ženskima organizacijam«, »Splošnemu slov. ženskemu društvu* in »Kolu jugoslovanskih sester*.
Upamo in iskreno želimo, da bj nam ohranila Previdnost ob strani moža tudi gospo Franjo ž njenim dobrim srcem in njeno vztrajno delavnostjo 5e dolgo, dolgo vrsto let.
Zemlja domala
)OdIomek iz »VisoSke kronike* po dr. Prijateljevi izdaji Tavčerjevih zbranih spisov, VI. zvezek.)
Ko je cvetje izginilo s travnikov in vrtov in ko je vročinia prihajala, sem pri lepem vremenu lazil k njivi pod gozdom, tja, kjer mi je bil svoj-čas oče povedal, da je viaoSki dve kmetiji moni namenil. Ravno na istem mestu, seru logel v travo. Velikokrat sem tako ležal na solncu in nad dolino, ki je mrgolela pred mano, kar som doživel v preteklosti.
Tu in tam se me je polastila želja, da bi umrl, ker sem bil sam sebi in drugim v tožavo. Pa me je hitro zapustila ta želja, ker vojSčak, ki leži težko ranjen sredi bojne poljane, ravno-tako nerad umrje, kakor se nerad loči od sveta bogata«, sedeč pri polni skledi. V takih trenotkih sem dobro vedel,
česar se vsak hip ne zavedaš; ta pj kaj je — zemlja. na kateri si se rodili
To je naSa edina neskaljena prijj teljica, vedno ti kaže en in isti obra; in zvesta U ostane, če jo Se tolikokr; zatajiS! Ro tako ležim, mi Bili iz Se nova moč v onemogle ude, ln praJ vsaka koreninica pod mano pogani tudi v moje telo, da so čutim eno zemljo, na kateri ležim. Zemlja mača — ni prazna beseda: del je m,, jega življenja, in če se mi vzame u lja, se mi jo vzelo tudi življenje. K, sl oglodan do kosti, ko te povsod p>, ganjajo, kakor bi se bile gobe razp, sle po tvojem telesu, te sprejme dn mcača zemlja z istim obrazom, kako te je sprejela nekdaj, ko so to še zlbel polagali. Nisi doživel spomladi da bi te ne bilo objemalo njeno cvet je, in ne jeseni, da bi ti nie bila sija la svojih sadov. Mogoče, da je tež, umreti — moja vera to ni! — ali to Hko zapišem, da Inrajše umrl sr&r domače doline bodisi od gladu, ne? na zlatem stolu nemškega cesarjj kjer bi imel vsega na kupe.
Slovenska kmetica
(Odlomek lz »Cvetja v Jeseni*.
Slovenska kmetica, še vedno te pr: malo spoštujemo! Podobna si muli. ogarana in odrgnjena vozari po a daluškem skalovju! Pridna si pri deli vedno sl v skrbeh, da bi se ue pod' kak vogel hiše, da bi mož ne zno-; preveč v pivnice, da ln se otroci « spridili. Mola imaš od življenja, ul» ga ti mučeniea! A tvoja je vondai zasluga, da je tlačena iu raztrgat! slovenska domovina ostala skupai: Te domovine prvi steber si ti, slovet ska kmetioa. ki spiš navadno na sli mi in pod raztrgano odejo ter ješ, hi možu in otroku ostane!
To in ono
iavn.-.st z dolom, ki ga označujejo kritiki kot eno najboljših, kar jih je napisal. »Ljubljanski Zvon* je to leto priobčil Tavčarjevo novelo »Cvetje v jesoni*, to visoko pesem slovenskega kmeta. Ako je hotol dr. Tavčar, ka-
Franja dr. Tavčarjeva
V svojem dela in truda polnem živ-
ljenju je imel dr. Ivan Tavčar ob strani zvesto ln skrbno družico, svojo ženo gospo Franjo. Poročila «ta se leta 1887. v Ljubljani. Gospa dr. Tavčarjeva je postala v
—....., .	kratkem času duša narodnega gibanja
ta. politikom in narodnim delavcem dr. i kor zatrjuje v »Obiskih*, s tem svo- nic(j ljubljanskim ženstvom in ljub-,Tavčarjem. Kot politik je bil dr. Ta v- jim biserom res samo dokazati, da tu- jjnn(,ko družbo sploh. Kjerkoli je šlo car vedno v naših prvih vrstah, tudi di v slovstvu še ni onemogel se mu 7A	narodno stvar, kjerkoli je bi-
kot pisatelj zavzema eno naiodličnej-i jo to na-avnost, sijajno posrečilo. j0 j^ho, podpreti Itako humanitarno 6ih mest v slovonski literaturi.	' Leta 1919 je priobčil »Zvon* zopet	- -
Začel jc s pisateljevanjem že zgodaj novo Tavčarjevo delo, kulturno-zgo-kot'gimnazijec. Ko'jo prišel na Dunaj, dovinski roman »Visoska kronika*, o se je šc 7. večjo vnemo posvetil lite-1 kateri ]>ravi dr. Prijatelj, da »pted-raniomu delu in jo bil vesten sotrud- i stavlja najzrelejši plod Tavčarjev na sik Trstenjakove »Zoro*. Skupno z j polju zgodonviske beletristikc
Izšel
'Jurčičem, Lovcem in Kersnikom je ujjtanoiil leta 1880. »Ljubljanski Zvon*, to našo najodlicnojšo literarno revijo. Do današnjih dni jo ostal -Zvonu* ne le neumoren sotrudnik. ampak j	* - , • »i. x • tudi sicer vodno naklonjen prijatelj in]di druge lepe načrte. Iu nh še ima. podpornik. Priobčil je v njem svoja
je do sedaj prvi del. Iskreno želimo, da bi biLi jesen umetnika Tavčarja toliko solnčna. da mu bo mogočo dovršiti šo zamišljeni drugi in tretji del Kronike* in omogočeno realizirati tu-
najlepša dela in vsakokratno uredništvo jo bilo uverjeno. da bo naletelo na radosten odziv vse slovenske javnosti. ako je moglo napovedati kak nov Tavčarjev prispevek. '-Ljubljanskem! 7.\ onu* je estal dr. Tavčar zvest tudi potem, ko je prešel iz lastništva »Narodne tiskarne* v založništvo nove »Tiskovne zadruge*.
Mnogo so so že trudili naši literarni kistoriki in kritiki, da bi opredelili Tavčarjevo lterarno delovanje. Eni vidijo v njem romantika, drugi ga uvr-
akcijo, povsod je bila gospa Tavčarjeva mod prvimi. Med balkansko vojsko se je z vso ljubeznijo in z vso agilnostjo oprijela pomožne akcije za srbski rdeči križ. V priznanje za njeno požrtvovalnost jo jo kralj Peter odlikoval z redom sv. Save.
RAZISKOVALCI IN OTROŠKI ROMANI.
V zadnjih desetletjih so bil« izvršene ekspediolje znanih raziskovaloev na vse strani sveta, tako da skoro ni več kraja, ki ie ne bi bil raziskovan. Ta sicer jako pohvalna delavnost raziskovalcev pa je spravila v največjo zadrego pisatelje raznih pustolovskih ln otroških romanov, ki ne morejo več najti krajev, ki bi p mogli opisati a svojo bujno fantazijo, seveda ravno obratno, kakor )» res.
Danes od severnega In juHnega tečaja pa tja do ekvatorja nI več koščka, zemlje, o katerem bi mogli pisatelji razvijati svojo fantazijo. Pred 80 leti je bila Afrika še miaterijozna in zagonetna ln zato so mogli pisatelji briljirati t. bujnimi opisi o njej, kakor so hoteli in znalL Danes to ni več mogoče. Železnica iz Kaira do Kapstadta in parniki po afriških jezerih dovajajo ljudi v vse kraje.
Ravno tako tudi Avstralija ni ve5 objekt pisateljev, ke.- ima le polno železnic. Tudi oba tečaja sta že dosežena ln torej niti sam Jules Verne n« bi imel več
Med svetovno vojno ji je to odliko-'kje razvijati svoje fantazije. Amerika,.« vanje prineslo nebroj neprilik. V za- svojim divjim zapadom je s Kalifornijo
»Cvetje v Jeseni* in <Visoško kroniko* je pravkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani kot. šesti zvezek Tavčarjevih zbranih spisov, s katerim je pričela pod odlično redakcijo prof. dr. Prijatelja novo izdajo Tavčarjevih literarnih dol. Knjiga je opremljena z važnim in zanimivim urednikovim uvodom. Brezdvomno bo dobrodošla nole našim knjižnicam, ampak vsaki slovenski rodbini, zato jo toplo priporočamo.
60 milijonov prebivalcev je bilo Izpostavljenih gladu.
V Evropi je posebno pogosto obisMs lakota Francijo in to kljub njenemu pri-rodnemu bogastva. Za časa vladanja Ln dovika XIV. in XV. Je bila ponovno k kota, ki je zahtevala ogromno število žrtev; naravnost stalna pa je bila za Časa Ludovika XVI. in potem v revolucij; VnoviB se j« pojavila lakot« leta 1810. pod Napoleonom, zadnja katastrofa pa j bila teta 1847. Silno pomanjkanje živil bilo v Franciji zlasti za časa revolucl:« ln spominjajo podatki iz te dobe jako favn na aedaate razmere v Rusiji..
PARIZ IN NJEGOVA PITNA VODA.
Znano Je, da Je bila pariška voda večno strah za Nemce. ?.e svojeSasno jo pi sal Friderik Veliki svojemu prijatelj' d' Alambertn: »Vaša voda iz Seine ni dohrs in je ne bi smeli piti. Zdravniki so nam reč mnenja, da vpliva jako slabo na it-lodec. Naša voda v Berlinu je zdrava i pitna.«
slepljenem sovraštvu do Srbetva, so hoteli avstrijski mogotci izbrisati vse. kar ie meglo količkaj izgledati kot znak simpatije do naSih bratov. Tako je bila tudi gospa dr. Tavčarjeva ponovno pozvana, naj vrne prejeto odlikovanje. Bilo je zaman. Zavrnila je vse pozive, ni se menila za grožnje.' Obdržala jo red, ki ji ga je podelil kralj, katerega je že takrat smatrala za jugoslovanskega.
Ljubljanske nemSke in njim pridružene »oficijelne dame* so vsled tega proglasile pod vodstvom baronice Schvvarz 'nad gospo dr. Tavčarjevo družabni bojkot. Gospa Tavčarjeva pa je odšla na svoje »Visoko*, kjer jo
Zanimivo je, da je sto1 let pozneje netil vred pretrorjena v kulturno zemljo, ka- ^gj znamenjtj Nemec spoznal, da je bila sodba Friderika Velikega popolnoma
tera pa je vsled svojega podnebja postala celo letovišče. Kaj bi poSel danes Kari May?
KATASTROFA LAKOTE.
Ves« o strašni katastrofi lakote, ki se je pojavila v Rusiji, so dovedle nekega francoskega časnikarja do tega, da je preiskal, kollkrat se je pojavila lakota v novejšem času na zemlji.
Razven kroničnih katastrof na Kitajskem, je bila posebno huda lakota leta 1868. v Alžlra. Takrat je približno tristo-tisoč Arabcev umrlo od gladu. Leta 1600. je divjala strašna lakota v Indiji. Okoli
upravičena. Bilo je leta 1867., ko je prišel Viljem L na pariško svetovno razstave. Spremljal ga Je na potu znani nemški vojskovodja, maršal Moltke. Po ogledu razstave so odvedli pruskega kralja ■ Menilmontant, da mu pokažejo ravno dovršeni vodovod, ki ni bil napeljan i« Seine, ampak iz Dhurysa, Pri tej priliki Je ponudil mestni prefekt kralju in Moln keju čašo vode. Ze drugi dan sta oba zbolela In imela hude krč« v želodcu. Moltke je moral par dni ostati v postelji v Parizu ln se je pozneje zaklel, da ribo nikdar več pil pariške vode.
sklede, ga solili in jedli. Ko sta bila I y posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil hlapec Danijel, rekoč: «Ostat.i ne sme nič!* Nato je prišel na vrsto sok. v kar teroga je ^Tgla gospodinja veliko kepo rumenega masla, Vsak je dobil leseno žlico — ki bi jo ti, Marica, komaj bila spravila v svoja usteca — skupno smo zajemali, pridno in z vnemo. Tuintan je Liza z&vpila nad Danijelom: »Ne lovi samo Strukljev!* Pa lilapče se ni dosti brigalo za karanje. Ko je bilo le šo malo v skledi, je to k sebi potegnil, režeč se: «Da ne bo mati mislila, da slabo kuhal*
Po večerji je nosil prvo besedo stari Jakopin. Tisti dan jo delal pri Pre-Sečnikovih. Je H imel ta starec kako krstno ali kako drugo ime, no vem. Kar sem ga poznal, so ga klicali za •Jakopina. Bil jo Radeekoga vojščak, ponosen na svoje trpljenje v vojski, ponosen tudi na svojo nemščino, kakor si jo je bil prilomil v vojaški službi.
Ko se je na mizo postavil sok, Je prič-4:
«Kaj veste vi, ki na svetu niste nič izkusili in ki tudi nič ne veste!* »Povej nam kaj!* jc prosila Liza. ki se očividno šo ni sprijaznila z Danijelom.
»Veliko ti lehko povem,* se je odrezal JakoDin. »NaileoSe. kar ie, bilo,
je bilo v Brošiji. Tam so nas puntar,i nekaj komandirali, in grof Radecki* — Jakopin maršalovega imena ni mogel drugače izgovoriti — »je dejal: Fantje, pojdimo iz mesta! Tisti dan me je imel profos v rokah, ker sem bil nekaj nepokorščine izkazal svojemu koprolu. Po ulicah smo se gnetli, ln ti vragi so s streh in oken na nas streljali. Da, ta.ko je bilo!*
Pa ste vendar nazaj streljali?* se je vmešal Danijel.
Jakopin ga jo zavrnil: »Molči, ki nič ue veš! Gori za dimnikom je tičal Lahonček in na nas strel,jal, da so je vse kadilo okrog njo-ga. Za božjo voljo sem prosil profosa, tla naj mi puško v roke. Da mi jo! Tresk! in še danos ga vidim, kako je omahnil, zdrsnil po strehi in nato tlesknil na kamen, da je vse okrog škropi'o. Lepo je bilo! In potem smo Sli v Mantovo.*
»Kaj je Mantova?* vpraša Liza. Takrat se je Jakopin repenčil. kakor se repenči petelin na gnoju.
»Mantova je mesto; ajne groze fe-stunk, ajne greze boser.*
Ta »greze boser* se mi je zagrizel v uho tako, da nisem mogol zadržati smeha.
»Lo smejaj se,* se, jo zatogotil Jakopin, '--dobro pa je le, če človek nemško govori!*
Ker jo bilo mleko pozajeto. jo družina vstala in odšb
»Kje pa je Meta?* vprašam gospodinjo.
»Pri ognjišču je jedla,* odgovori mati, »in sodim, da jo je malo sram pred tabo.*
»Sitna je danes,* pristavi Boštjan, »in kadar jo prime tak dan, nj izhajati ž njo.*
Gospodinja ga je zavrnila.
»Ne bodi prehud ž nji! Ni posebnega zdravja in hitre jeze je tudi.*
»Kar ima od tebe,* je dodal gospodar zadovoljno.
Hišna vrata 60 se nalahko odprla: gospodar in gospodinja pa sta utihnila. Nekaj časa je obstala, nato se je približala peči, da je stopila vsa njena postava na svetlo. Takoj som vidol, da jo še pol otroka, pol device, torej najlepša stvaritev, s katero je osrečil Bog zemljo in moške na nji! Vieoka je bila ko klas na njivi! Obraza Se nisem mogel zapaziti, ker je imela ruto tako zavezano, da ga je ž njo skrivala.
»Sem pojdi, Metal* sem Jo pozval nekoliko osorno.
»Saj grem!* je odgovorila tiho. Nato je pristopila k mizi, sedla na stol in odvezala ruto pod obrazom, da ji je padla na rame.
Na obraz ji je padla polna svetloba. Kako naj vam, ljube prijateljice, po-pišO/ii ta obraz? To je ravno: ne da so popisati! Pogledal som jo, ali takoj ie odmeknila oči ter jih dvignila
proti stropu. Prešinila me je misel: ta obraz, nebeški Rafael, se je moral nekdaj že zibati pred tvojim duhom! In res, v Bol ogni je bilo, ko sem koprnel pred Rafaelovo podobo svete Cecilije! Naša Meta je imela obraz svete Cecilije. Čarobni vtisk pa so še povačali svetli, na rdeče spominjajoči jasje, ki so v debelih kitah težili sveto Cecilijo z Jelovega brda.
V meni je vse zakipelo, česar pa nisem smel pokazati otroku. Moja osornost jo je bila prvi hip preplašila, a se je hitro ojačila. Meni nič, tebi nič, je izpregovorila:
»Brado pa proč denil Samo živina ima lase po vsej glavi!*
Moja brada, na katero sem toliko ponosen, ni bila všeč temu osatu! To so bile edine besede, katere je izpre-
fovorila Meta tisti večer v moji rtižbi.
Spravili so me spat v gorenjo hišo. Lojena sveča se je prižgala, da nam je svetila po temnih stopnicah, in vzeli 3mo tudi »hlapca* s seboj, da sem mogel ugasniti luč, kar pri lojeni sveči ni bila malenkost, V gorenji hiši jo vse dlSalo po žitu. Ondi so stale pregrade, katere niso bile pri Presečni-kovih nikdar prazne. Bila je tudi «ma~ lana». Na vsaki steni se je videla zlata m onstran ca •/, belo hostijo, a obdajalo jo je grozdje v jati velikosti, kakor so ga nekdaj jrinosli iz deželo Kanaima. Tu ie stala tudi po«telim Ši-
roka, da M se bila na nji brez težav« vežbala cela s to trnja. Sivo-rudeče-helo je bila prevlečena v umetnih štiri-kotih; na sprednji končnici, ravno nad zglavjem, pa je zrlo resno in skrbno veliko božje oko, da sl lahko zaspal brez strahu pod njegovim mogočnim varstvom.
Legel sem v posteljo na plevnloo, ki je bila za moje kosti precej trdi, S hlapcem pa sem stri luč, da je po vsi gorenji hiši neprijetno zadišalo. Ali vendar, kako je bilo prijetno ležati tu! Ze ta zrak — spal sem pri odprtem oknu — mi je napolnil pljuč« kakor volno In rahlo laSko olje.
Zatisnil sem oči: okrog mene so M sukale zlate monštrance z belo hostijc in spremljali so jih orjaSki grozdi, i« to v tako živih bojah, kakor jih j« vedel zidu vdihniti le samouk, katf; rega je Poljanski dolini rodil neznatni Divjakov mlin ob bistri Hotoveljšiei' Janez in Štefan 8ubie pa sla legala v zemljo, tiho in ponižno, kakor ste svoj čas živela, samouka slikarja i" kiparja. Bila sta plemenita slovenska sadova naše zapuščene matere zem' Ijo! Velika bi bila umetnika, da sta « tako izšolala, kakor sta izSolala v po tu in trudu svojo sinove!
Na ta dva moža sem mislil pry< noč na Jelovem brdu, ln spomin nanj' je pomnožil harmonijo, ki io ohienala Preajeftnjkorvo seliš če.
Iz iivljenja
Ženska nočna policija
Vaj ne misli nikdo, da imamo žensko nočno policijo morda v nail držar vi. Ne. to je v Cikagu, v drugem uaj-večjem mestu Amerike. Cikago namreč id samo mesto tvornio za izdelovanje konserv, ampak tudi mesto, v katerem ee največ ljubi. To je najbolj zaljubljeno mesto v celi Ameriki oziroma, v njem se največ ljubi. In to kljub strogemu nadzorovanju policije. Tam obstoja tudi ljubavna policija. Ena izmed najbolj znamenitih čuvaric morar le jo vsekakor gospa Whigman, kl je izpovedala nekemu francoskemu časnikarju sledeče:
3 Vsak večer patruljiram sama po trgih, ulicah drevoredih in kadnr zagledam mladega človeka, kako prigovarja ženski, se mu takoj približam in ga strogo vprašam, kaj hoče. Pri tem mu ostro zapičim svoj pogled v njegove oči. V desetih slučajih se mi gotovo devetkrat posreči odvrniti nevarnost od ženske*.
Nekdo jo je vprašal: »Kaj pa napra-vito v desetem slučaju?*
»Ako je človek os oren, potem ga skušam pridobiti e sladkimi besedami in se trudim, da ga omehčam s prijaznimi opomini«. Ali nI to čudna ženska, ki leči flirt s flirtom? Sedaj se vodi v ameriških novinah velika anketa o ljtt-bavnih stvareh. V novinah se razpravlja o vprašanju: Ali jo zakon ključ do sreče? Vsakdo mora podati svojo mnenje in zato si lahko predstavljate, kako različna so si naziranja. Miss Mlst-letoc pripoveduje, kako je zavrnila nekega gospoda, da id postal njen mol.
«Jaz nisem* tako pripoveduje »nobena naslikana lutka. Kaj- se tiče mojega »bodočega*, se mi že spočetka ni dopade], ker je izvlekel iz žepa steklenico whiskija in mi rekel: »Pij tudi tj, draga tuoja...» Ko Bva šla iz gledališča, je s silo hotel naslanjati glavo na moje grudi in je zahteval moje ustnico... Jaz sem protestirala... A on je zastokal: »Ali mislite, da je prijetno biti na vaši strani, ko ste tako skopi s poljubi?*
Neka druga mladenka piše: »Znane mi jo iz izkušenj, da mladenič, ko potroši nekoliko dolarjev, zahteva potem za povračilo najmanj poljub. Mladi ljudjo imajo navado, da mod gledališko predstavo vedno stiskajo roko svoje prijateljice, a meni to no ugaja. Vem. da so jako redke, ki se strinjajo v tem z menoj*.
Tn tako naprej. Človek bi mislil, da torej v Ameriki ljubezni ne cveto tako rožice, kakor v Kvropi in da so posebno ženske silno stroge. O. da, stroge so posebno v časopisih. Toda. kakor pripovedujejo oni, ki so ee dalje časti, mudili v deželi dolarjev, sq tudi tamkaj ženske ravno tako »dobre* in ljubeznive, kakor pri nas v Evropi.
Niž ni tako skrito ...
Skoro vedno so izda tat ali zločinec f.tm. Naj bo kdo še tako spreten in <> prezen, vedno se najde kaj, kar ga končno izda. Dostikrat zadostuje že samo gumi od hlač. Z lopovi je kakor s cirkuškimi ž0nglerji in jahači: sto in stokrat napravi smrtni skok, stokrat preskočijo šest konj, končno pa se vendar na kak način spodtaknjejo in si polomijo nogo.
Tako »spodtikanje* lopovov postane lahko jako usodno. Samo slučaj je izdal Da primer nekega tatu v Mona^ kovem. Mesece in mesece je kradel na univerzi zimske suknje in čimbolj je pazil garderober, temveč sukenj jo izginilo. Slučajno se je zgodilo, da je neki vseučiliški slušatelj in član akademske korporacije srečal na ulici študenta s coulerjem. Pozdravil ga je, a ta mu ni odzdravil, kakor bi bilo potrebno. To pa je proti dijaški disciplini. Zato je opozoril »neuljudnega* dijaka na njegovo nedostojno obnažanje in poklical, ko je prišlo do prerekanja, redarja. Tedaj so je izkazalo, da je bil (o pekovski pomočnik, Id so je izdajal za študenta in pohajal univerzo. Bilo mu je »dopuščeno*, ker ui dostojno odzdravil, toda za pokradene suknje je dobil svoje plačilo. Tako je mala ne-»pretnost dovedla tatu, ld ga dolgo niso mogli izslediti, končno vendarle v roke pravice. Tudi taki ptički morajo biti torej jako oprezni.
Zanimiv je tudi dogodek, ld se Je odigral v mestu Hallo v Nemčiji. Neki vlomilec jo posetil nekega dijaka, ki je študiral kemijo. Mislil je, da pride :lo kakih dragocenih stvari. Slučajno mu je prišla pod roke škatlja, ki je izgledala, kakor da so v njej dragocenosti. Odprl jo je in vtaknil v njo svoje prste. V škatlji je bil prašek za kihanje in vlomilec je pričel takoj silno kihati. Kihanje je zbudilo dijaka, ki je spal v sosedni sobi. Sel je takoj v laboratorij in našel tam vlomilca. Toda ta ni izgubil duševne prisotnosti. Vrgel je študentu praške za kihanje v obrai. Vako sta bila oba brez moči. Ali stu-lent, je bil najbrže žo navajen na to praške ln si jo kma.lu opomogel. Vlomilec pa je kihal naprej in kalljal, kar tor da hoče izkašljnti pluča. Študent je med tem obvestil policijo, ki je vlomilca aretirala in odvedla v zapore.
No izplača se torej, vtikati v vsako -t,v.'>,r svoj nos. Ta ptiček, ki bi okraje! gotovo še mnogo ljudi in izvršil
naravnost čudovite vlome. Je postal žrtev praška za kihanje. Sicer pa je kihanie zelo priporočljiv«
Krokodil v kopališču
Ne v Egiptu, ampak v Pariza! Neki francoski poročnik Je poslal svoje vojake v kopališče Jambette pri Parizu, malo jezero v versajski okolici. Vojaki so naravnost dirjali do kraja, kjer naj bi se otresli kasarntškega prahu, tako zoper-nega v soparnih poletnih dneh. Seveda ee poročnik ni šol kopat » svojimi vojaki, kajti kaj bi si mUlIll o njem, ako bi ga videli v Adamovem kostuma. Vojaki so se tOTej slekli ln poskakali v vodo kakor žabe, poročnik pa si Je odšel posvelit grlo z limonado. Komaj je napravil prvi poiirek, ko prldrvt k. njemu nag vojnik, ga pozdravi in mu reče:
—	Gospod Doročnik. kopani« is onemogočeno.
—	Zakaj?
—	Radi krokodilov ...
Poročnik je mislil, da je vojaka unarila solnčariea, ali pa se mu je zmešala pamet, kakor se reče po domače. Ali vendar je odšel 2 njim, da vidi, kaj je na stvari. In res, v jezeru so plavali pravi krokodili. Vojaki so čakali na obali nagi ln silno preplašeni. Evo, kaj js bilo: Neka tvornica filmov jo za imenovani dan najela jezero in spustila v njega več krokodilov, kl so morali odigrati nekoliko prizorov za film. Ko Je bilo posnemanje gotovo, je bil.treba krokodile zopet poloviti. A kako? Njim jo voda Jako ugajala ln niso hoteli priti na suho. Lastnik Jih je radi tega oetavil ln odšel v mesto po pomofi in po konjsko meso, da I njim privabi krokodils na breg. 8 pomočjo vojakov se jo končno posrečilo poloviti vee »klno-Igralce*. Seveda so se vojaki le potem neradi kopali, ker so se bali, da se ni morda kak krokodil skril na dno Jezera.
CESARICA V MRAMORNATBM
SARKOFAGU. V parku Saneoncl v Potsdamu so postavili te dni mramomat sarkofag, v ka-
trem počiva bivša nemška cesarica. Sarkofag Je iz šlezijekega mramorja in napravljen po »načrtih* bivšega cesarja Viljema brez poeobnih okraskov. Nemčija Ima v reenlci ljudi, kl so univerzalni. Od ccsaria do kletarja.
PRAZNOVERJE IGRALCEV.
•Zavžlj opoldne sveže mandelje. pojdi potem 500 m daleč, zamaši si ušesa in sedi k četrti mizi za četrti stol*.
To je recept, po katerem mora dohiti vsak igralec in za katerega, je plačal neki angleški baron v Dauvlllu tisoč frankov. V imenovanom luksuznem kopališču je zavladalo veliko praznoverje, posebno med igralci za denar. O baronu, ki ie dal tisoč frankov za navedeid recept, pripovedujejo. da ie dobil naslednjega dne v igri milijon frankov.
Tako recepte prodaja neki izgnani ruski knez. ki ga pozna ic vsak tujec v kopališču. Neki grofici jo dal drug recept, po katerem ee brezpogojno dobi. Najzanimivejši pa je recept nekega Ame-rikanoa, ki ee glasi: »Vzemi tisoč frankov, pojdi do morja in vrzi vanj vse do enega franka. S tem frankom dobiš potem vee.* Vsekakor dovtip, kakršne si privoščijo lahko samo Amerikan"!.
NAJLEPŠA ŽENSKA NA SVETU.
V Londonu se borita dvo ženski za naslov svetovne krasotice. Prva je igralka. Piše so Mile Agnes Souret in je dobila v Franciji nad milijon glasov kot piva krasotica. Predstavila so bo v londonskem Gaietv-gledališču kolegiju sodnikov, ki obstoji iz samih umetnikov. Od njihove sodbe je odvisna njena usoda.
Druga krasotica io neka tajinstvena Spanjolka, ki jo je odkril angleški mane-žer Cochram v nekem varijetoju v Sevilji. Izkušeni Anglež trdi, da jo to najlepša krasotica sveta.
Bomo videli, kaj poreče London. A šo potem ostane ta problem nerešen. Kdo bo našel najlepšo žensko sveta?
KAZEN RADI POLJUBA LASTNE ZENE.
Sodnik malega mesta North Bergen v državi New Jersey je izrekel obsodbo, ki jo iznenadila celo v Ameriki sami. Mlada zakonska dvojica so je poljubila vpričo mnogih ljudi na obrežju kopališča v North Bergenu. To jo opazil redar in ju opozoril, toda onadva sta šla par korakov naprej in so zopet poljubila.
Redar ei je oba dobro zapomnil in samo čakal, da zapustita kopališče. Ko sta prišla na ulico, ju je aretiral in odvedel na stražnico. Sodnik jima je napravil najprej dolgo govoranco. v kateri jc dokazoval, da sta s svojim obnašanjem kršila šego maloga mesteca ln dala vrh tega tudi slab vzgled vsem kopališkim gostom. Obtoženca sta se zagovarjala s tom, da sta oženjena, toda sodnik je izrabil to okolnost proti njima, češ, da se v tujem mestu moreta poljubiti samo dva človeka, ki nista poročena. Nikakor pa nI to dovoljeno možu in ženi, ki imata dovolj prostora in tudi časa, da se poljubljata doma. Sledila je denarna globa.
Valutno vprašanje in driavni gozdovi
Kako* je razvidno iz poročila o stanju Narodne banke kraljevine SHS, se je nahajalo 8. t. m. v prometu 4.047,592.970 dinarjev, Od 1.—8. i. m. ae je ta postavka v prometu se naliajajočlh novčanle povišala r.a okrog 45 milijonov. Ker Je nafiin in kvaliteta kritja papirnatega denarja neprecenljive važnosti za tečaj našega dinarja Je naravno, da nas zanima, kako ln s film krije država svoje v promet izdane obveznioe — papirnati denar.
V	poroSDu o stanju Narodne banke
S navedena postavka kovinske pod-
ge, zlita ln srebra, kl znaša, okrog 418-4 milijona dinarjev, in se je v prvem tednu tekočega meseca zmanjšala za okrog 3-4 milijona dinar Jo v, med tem ko se Je Istočasno dvignila vsota posojil, ki jih daje Narodna banka državi, za okoli 8-5 na okoli 212-5 milijonov dinarjev.
Kakor je U izkaza Narodne banke razvidno, zadostuje kritje kovinske podlage komaj za '/>• v prometu se nahajajočega denarja. Radi tega Je bila država prisiljena iskati drugje ostalo kritje za papirnati denar. Stavila je Narodni banki na razpolago državne gozdove, kl jih banka omenja v svoji bilanci kot podlago za krožeči papirnati denar v višini 2100 milijonov dinarjev. Cisto naravno je, da zemlje inozemstvo pri ponudbi cene za dinar, torej pri tvorbi tečajev dinarja na Inozemskih in domačih borzah v ozir kvaliteto kritja papirnatega denarja, ki je enaka pri kritju t državnimi domenami načinu gozdnega gospodarstva.
Strokovna kritika o nepravilnem ravnanju s državnimi gozdovi razkrivajo nov vzrok slabega stanja naše valute. Po zgoraj rečenem nam je jasno, da slabo gospodarstvo z državnimi gozdovi mora neugodno uplivati na tečaj dinarja, ker so državni gozdovi podlaga papirnate dinarske novčauice. It Istega vzroka pa je tem večje obsodbe vredno slabo gozdno gospodarstvo, v največji meri škodi celokupnem gospodarstvu naše državo.
Strokovni gozdarski krogi grajajo, ker nI finančni minister določil državne gozdove kot kritje nadega dinarja potom — sicer formalnega — p-"1 nega akta uzakonjenja. Temu zakonu bi morala biti dodana odredba, kako se naj gospodari z gozdovi. Odredba bi morala vsebovati načelo, da se iz vseh državnih gozdov sme sekati samo toliko, koliko naraste novega lesa in preseže v bilanci Narodne banke na-značeno vrednost 2100 milijonov ili-i narjev. Tu ne gre za lesno maso, am-l«tk je merodajon edino finančni moment. Ce nastanejo elomentarne škode, se bo smelo manj sekati, pri tem I>a se bo moralo vedno toliko izsekati, kolikor je to v korist gozdu. Ce pade vred 11 os t lesa, kakor so je to v zadnjem letu pripetilo, potom se mora ustaviti nadaljnjo sekanje, da so z novim podmlatkom nadoknadi nastalo zmanjšanje vrednosti — ali pa je troha znižati v bilanci naznačeno vsoto, ki roprezentira vrednost državnih gozdov.
V	kolikor se mora sekati iz gotipo-darsko-gozdnih razlogov, je treba izsekano vrednost staviti Narodni banki na razpolago, da s tem izenači nastalo diferenco v vrednosti državnih gozdov.
Kakor je konstatiral »Trgovski list* sc finančno ministrstvo id držalo teh principov. Na ta način se je padanje ' naše valute samo pospeševalo. Ker je stvar splošno-gospodarskega pomena in tangira vso prebivalstvo države, v najvočji meri pa konzumen-ta, smo prepričani, da l>o tako finančno ministrstvo kakor ministrstvo z:i gozdove ln rudo obrnilo vso pažnjo temu vprašanju in v bilanci Narodno banke vpostavilo vsote, ki odgovarjajo taktični vrednosti naših gozdov, obenem pa z vsemi razpoložljivimi strokovnimi silami uvedlo kar_ najboljše gospodarstvo z državnimi gozdovi
Svetovna hmelisks letin®
Hmelj je eden važnih poljskih pridelkov v mali Sloveniji. Seveda ga večina Slovencev ne pozna, ker ga sadijo samo v Savinjski dolini. Svoječasno so ga posamezniki sadili -- kolikor nam Je znano — tudi v ljubljanski okolici, pa so ca zopet opustili. Važen je hmelj zaradi testa, ker obeta prinesti letos savinjskim kmetom nad 100 milijonov kron, ako bodo ostalo ccne na sedanji višini.
Letošnja svetovna hmeljska letina bo slaba, vsled česar cene hmelja rastejo. Tako poročajo lz Zatca (Češkoslovaška) z dne 22. t. m., da sc je nakupoval letošnji hmelj že po 5200 do 6800 češkoslovaških kron za 50 kg, t. J. v naših kronah okrog 250 do 290 za 1 kg. Poročilo od dne 23. t. m. pa pravi, da so cene dosegle že 7000 češkoslovaških kron za 50 kg (okrog 300 naših kron za 1 kg). Ceškl hmeliar.ll pa so zelo vzdržljivi, ker pričakujejo še boljših cen. Upajo baje, d n bo dosegel hmelj ceno 8000 do 10.000 češkoslovaških krou za 50 kg, kar bi pomenilo po približujem sedanjem kur-zu okoli 340 do 420 naših kron za i ktf.
Tako naravnost bajnih cen hmelj bržkone ne bo dosegel, sicer pa so že sedanje cene tako lepe, da lih le malokdo prlCakovsl. Kakor poročalo Iz. NOrnber-ga (Nemčija), tudi tam cene naraščajo.
Po cenitvi žalskega hmeljarskega društva se bo pridelalo letos v Savinjtkl dolini 8000 do 9000 starih centov hmelja (4000 do 4500 metrskih stotov) približno toliko kot lani, daslravno Je letos za pet do sedem odstotkov novih nasadov. Slabšo letino |a povzročila suša, kl le tudi v inozemstvu povzročila, da bo letošnji pridelek celo zaostal za lanskim. Neka nemška hmellska tvrdkn ceni pridelek v Nemčlll na komaj 32.000 metrskih stotov, a pridelek v Češkoslovaški na komaj 24.000 metrskih stotov. Pridelek v Angliji se ceni na 100.000 metrskih stotov ln zaostaja po tej cenitvi le nekoliko za lanskim. Kmeljskl pridelek v Franciji z Alzadjo-Loreno in Belgijo sc ceni koma] na polovico lanskega pridelka, t. J. okoli 20.000 metrskih stotov. Amerika (Kalifornija, Oregon, \VashIngton) ceni letošnli pridelek na 170.000 bal. O onih prejšnjih avstrijskih pokrajinah, ki pripadajo sedal deloma RumunlJI, deloma Poliskl, nI cenllnlh številk, ravno tako ne o Rusiji. Rusija in bržkone tudi Poljska za svetovni hmcljskl trg ne prideta v poštev.
Gornje ccnitvc so sc Izvršile večinoma za časa suše. (tatovo le, da ie dež, ki |c padel zadnje dni, skoro povsod, vsaj poznim vrstam hmella preccl koristil, vendar slabe svetovne iimeljske letine ne more več sprer^nltl v dobro
Driavni dolgovi
Direkcija državnih dolgov le sestavila vse podslke o dolgovih naše kraljevine v tuzemstvu In v Inozemstvu. Med te dolgove »e štejejo tudi predvojni dolgovi novih pokrajin, kl so bile prej pod Avstro-Ograko.
Predvojni dolgovi krallevine Srbije v inozemstvo znašajo 8«! milijonov frankov, ne vrrtčunšl semkal oni del dolga, kl |e že plsčan. Za plačevanje obresti zaostalega dolga sc predvideva v državnem proračunu vsako leto vsota preko 47 milijonov frankov.
Črna gora Ima predvojnih dolgov v Inozemstvu 17 milijonov Irankov, Bosna ln Hercegovina 252 mllllonov predvol-nih avstrijskih kron, Hrvatska in Slavo-nija 43 mllllonov predvojnih svstrllsklh kron, Slovenija 28 mililonov predvojnih avstrlisklh kron, a Dalmacija 4 milijone ! predvojnih avstrlisklh kron. ] Vojne dolgove jc Imela samo Srbija, i in ti znašajo 936 milijonov Irankov In ; eno milijardo dolguje za različno blago. ! Po ujedinjenju je bilo zaključeno našo prvo posojilo v jCedinjeniii državah in uporabljeno za nabavo hrane v opusto-šenlh krajih Srbite. To posojilo je znašalo lo milijonov dolarjev (v frankih 77,700.000 frankov. Drugo posolllo v znesku 25 mllllonov dolarjev se le uporabilo za nabavo železniškega -aiaterUa-la, kl so ga Amerikancl po vojn! ostavill v Franciji. Tretje posojilo, zaključeno po vojni, je bilo pri irancoskl vladi in Je znašalo 100 mililonov frankov. Uporabljeno je r.a podlago emisije dinarskih bonov. Četrto povojno posojlo se je zaključilo pri Irancoskl in ancleškl vladi v znesku 50 milijonov frankov, a uporabilo se le za izplačevanje bonov predvojnih posojil. Semkaj Je treba uvrstiti tudi novo Investicijsko posojilo v znesku 500 milijonov irankov, kl pa še ni emitirano.
Kar so tiče domačih posojil, se Je prvo posojilo zaključilo v letu 1919., in Je doseglo vsoto 335 mlljonov kronskih In 20 milijonov dinarskih bonov. Od tega posojila jc v prometu še 136 milijonov kronskih in okoli 3 milijone dinarskih bonov. Temu je treba dodati najnovejši dolg, ki izhaja iz uredbe o likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni In Hercegovini v znesku 136 milijonov dinarjev, notranje investicijsko posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev in posojilo od 20 %, zadržanih o priliki žigosanja kronskih novčanle. Od poslednjega je ostalo še okoli 900 milijonov kron, a drugo je vse plačano. Naš skupni državni dolg torej znaša 3„456,000.000 Irankov, 40 milijonov do'arjev, 327 milijonov predvojnih avstrijskih kron, 1 .,036,000.000 jugoslovanskih kron In 639 milijonov dinarjev.
Oddaja prekladanja in skladanja soli ter ostalih m«-nopoliziranih predmetov v Boeanske.-a Brodu se bo vršila potom ofertalne licitacijo 10. septembra v pisarni upravnika državnih monopolov. Količina, ki se iuu prekladati in skladati, znaša okoli 1000 vagonov, in sicer 800 vagonov soli ter 200 vagonov tobaka v enem letu, To količine so namenjeno raznim monopolskim postajam. Pravico udeležiti so te licitacije imajo samo naši podaniki. Ta oddaja zakupa bo veljavna za dobo enega leta. Interesenti, ki se hočejo udeležiti te licitacijo, imajo položiti pri depozitni blagajni 50.000 dinarjev kavcije v gotovini ali z garancijskim pismom. Tozadevni pogoji so na vpogled pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
«= Nabava amonijevega solltra In žvepla. Uprava smodnišnlce v Kamniku jo razpisala tajno licitacijo za nabavo 30
tisoč kg amonijevega solltra in 20.000 kg žvepla. Licitacija se vrši pri gori imenovani upravi dne 15. septembra ob 9. uri j dopoldne. Na ponudbe, ki bi no bilo pra-'vilno sestavljene in b! nonudnlkl ne po-
ložili prej predpisane kavcije, te ns b« oziralo. Garancijska pisma morajo bU| registrirana in ne smejo biti omejena i>n določen čas. Pogoji za ta razpis to interesentom na vpogled v Trgovski in obrt* niSki zbornici v LJubljani
Nabava 90.000 Kg zeleznu pločevin«, Dirokcija državnih žoleznio v Sarajeva, razpisuje potom javnega natečaja nabavo; pločevine v debelosti 7 mm 20.000 kg, I mm 10.000 kg, 1% mm 40.000 kg, 3 mia 5000 kg, 4 mm 6000 kg hi 5 mm 10.000 kg, skupaj 90.000kg. Ponudbo je pošiljati gori imetiovanl direkciji v zaprtih kuvertah (zavitkih) z označbo »Ponuda na ic-lezni llm (pločevino) na razpis br. 24.123» najkasneje do 12. septembra t.. 1., 12. uro dopoldne. Ceno je nastaviti vštevši vso stroške do poljubne postajo v kraljoviiii, Razpis jo interesentom pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
Dobava ekonomskega materiala za tobačno tovarno v Sarajevu. Dne 15, septembra t. 1. ss bo vršila v pisarni upravnika državnih monopolov ob 11. uri dop. ofertalna Ucitaoija za dobavo 10.750 risov papirja različnih oblik in kakovosti, nadalje 850 zavitkov po 25 kg tomnoga kartona, 105,000.000 komadov in 650.000 m sponk lz pločevine, 2600 zvitkov guralra-nega papirja po 280 m dolžine, 45.501) zvitkov papirja za smodke v dolžini |h> 1600 m in 17.500 zvitkov papirja za sval-čleo v dolžini po lOOOm v različnih širinah, 6000 kg lopa ter 20.000 kg joklonih žobljev. Pravilno opremljeno ponudbo v lapečateni kuverti je pošiljati na kanco-larijo uprave monopola v Beogradu. Interesentom so pogoji kakor tudi vzorci na vpogled pri Trgovski in obrtniil.I zbornici v Ljubljani.
O dobavi Skodovlh tvornlc balknn. sklm državam. »Prager Presso* poroča: To dni so prinesli nekateri praški in dunajski listi poročila, da sta naročili v Skodovih tvornicah romunska vlada 100 ln jugoslovanska 200 lokomltiv. Generalna direkcija Skodovlh tvornio nam poro« čo, da te vesti ne odgovarjajo dojstvom, ravno tako nI resnična vost, da romunska vlada ne izpolntijo pogodbo s Skodo-vimi tvornlcaml v dobavi 130 lokomo» motiv.
Zboljšanje v češkoslovaški tekstih« Industriji. Razpečevanje tokstilnega blag« se ja zopet dvignilo. Ceno no padajo vefl in se bodo brikono celo nekoliko dvigni le, kakor domneva češkoslovaško čas« pisjo.
=» Ukrajinska sovjetskn gospodarska ml« sija v Pragi. Te dni je dospela v Prago gospodarska misija ukrajinske sovjetsko republike, obstoječa iz 10 članov, na čela jo I. P. Novakovski, profesor harkovsko-ga narndno-gospodarskega instituta. Na* loga komisije je, di vzpostavi gospodar, sko odnošaie s Češkoslovaško. lstočain<| je dospela v Hnrkov češkoslovaška g<#i spodnrska komisija.
=» Svoboden promet z devizami In vat Ititami v Češkoslovaški se namerav< uvesti v septembru.
Padanje cen žita in moke v Češko« slovaški. Kakor se poroča iz Brna, M| začelo cono žitu padati, ker mlini nlsfll v stanu, razprodati stare zaloge.
=■ Slabi izgledi koruzno letine v Mart« žarski povzročajo, da cone koruzi rasto« jo. Zadnje dni se jo tržila koruza po 1800 mndž. kron 100 kg, pa so jo šo težka dobilo blago. Te cone odgovarjajo prt« bližno naSim cenam koruze.
= Nemčija bo oddajala manj premoga« Reparacijska komisija jo sklenila začasni zjnanjšati množino premoga, ki ga mora; Nemčija dajati zavoznikom in bo vsled. trenotnega pasivnega stanja nemškega premogovnega gospodarstva. »Toorotičnu« bo Nemčija še tudi v naprej mesočno morala oddajati 2,200.000 ton, v praksi pa bo ta količina obsegala le 1,600.000 ton. Od te količino dobita Francija in Lukscn. burška 1.100.000 ton.
=« Letošnja letina bolgarskega tobaka se ceni na 25 milijonov kg. Cena boljšega tobaka je 15—18 lovov za kg. Slabšo vrste tobaka so cenejše.
= Tretji mednarodni kongres z svobodno trgovino bo vrši v Amstordamu od 13. do 17. septembra t. 1. Na dnevnem redu je 5 točk: 1.) Upllv svobodne trgovino na obnovo narodnega gospodarstva s po. sobnim ozirom na vprašanje o brezposelnosti, mezdah, problemih proizvodnje in kupovno moči. 2.) Upliv svobodno trgovine na mednarodni trgovinski promet, s posebnim protresanjem vprašanja valuto in zlatega pokritja. 3.) Škodljivi upliv i največjo pooblaščenostl, diferencialnih carin itd. 4.) Problom vstvarjanja boljšega sporazuma med narodi s pomočjo svobodne trgovino. 5.) Razprava o etičnih momentih svobodne trgovine.
«= Propadanje italijanske tekstilne industrije. Plačila so vstavilo sledečo tvrdke: tekstilna tvornica M. A. Briechi v Milanu (pasivo 2 milijona lir); Fctris & Pa-gani istotam (pasivo 1.3 milijona lir; tvornica konoplje komanditna družba d. d. Ansaloni v Ferrari (pasivo 842 tisoč, lir); tvornica klobukov Casigraghl X- Co v Monzi (pas, 70 tisoč lir); strojarna Gia-oomo do Lucca v Turinu (pasiva 11.7 milijonov lir).
=■= Produktna borza v Varšavi se jo otvorila 22. t. ni. Za predsednika borznega sveta je bil Izvoljen bivši minister Chramlowski.
Srebrni drobiž v Rusiji. Iz Moskvo so poroča, da eo jo že pričol kovati srebrni denar. Dnovno se izdela 60.000 komadov srebrnih rubljev. V kratkem bodo pričeli kovati srebrn drobiž po RO konelk.
Ljubljanska kreditna
tit$ Stritarjeva ulica št 2
180 »
iKa v Lju^kja____________
Podružnice v Splitu, Celovou, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Maribor«, Borovljah, Ptuju in Brežicah.
Bolniška glavnica K 00,000.000«—
Rezerve okrog K 45,000.000'-
Se priporoča za vse ▼ njeno
stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije.
Kupuje in prc laja vse vrete vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
Celi o v ui račun ▼ Ljubljani it. 10.B09. Brzojavni naslov: Banka LJubljana. Telefon št. 261 in 413.
Dular B Fabiani
Zaloga i Skladlfi6e Balkan, I^JublJaxxa.
1296 6-4
Jamski paznik, samec ali oženjen;
viHarcIri nnlir samec, svoje stroke popolnoma Zlllaf. olkl pilili, vešč, samostojen delavec.
Ponudbe naj se pošljejo s izprepisi pričeval na upravniitvo .Jutra, pod Šifro „Premos".
i jermeni
za tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v usadi širini,
1260 6-6
talcoj dobavno.
Itf. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13,
Otvoritveno naznanilo.
81av. p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril pod tvrdko:
Oblačilna industrija A. KUNO
Ljubljana, Gosposka ulica it. 7
z moškimi in deškimi oblačili.
Ker imam t zalogi likljnčno le laatne Izdelke, Jamči moje
ime za eoliiluost i hga in prvovrstni kroj. Kot prva roka pa morem po-nluiiti tudi z lzvanredno nizkimi oenaml.
V zalogi imam lopo in dobre obleke iz volnenega blaga za moške od K 900 — naprej. Obleke iz pristno augleSkega blaga K 2000 —. Priporočam najvljudneje ogled kakovosti in eon mojoga blagal
Z velospoStovanjem
1828 6-1	A. KUNO.
Drago Cerlini
irgovtc
%ina Predan
fajigovodkinja
poročena
Celje
Ptujska Qora
1316
Ure, zlatnino in srebrnino
161 kupite najcejeae pri tvrdki 62—60
Ivan Pahlž. Ljubljana, Stari trg ZO.
Lepe suhe gobe
(jurčke) 1848 6-2 kupuje po najvišji dnevni ceni
tgpdha Mihael Omahen i Vlšnjigorl.
Polnogumljasli obroči: iS
h mini li »vtiaiHli
ii|enij
686 22
)........
fiosposvelska usti 14.
aznanilo.
Naznanja ae al. občinstvu, da se je otvorila dne 20. c. m. popolnoma nanovo in moderno preurejena
JKa^sa^M.«, „JADRAN" v Mariboru, Aleksandrova cesta.
Zagotavljajoč točno in solidno postrežbo 8 prvovrstnim blagom,
1363	se priporoča vodstvo kavarne ,,Jadran".
Velepodjetje s sedežem v Ljubljani
Klobuke in slamnike
vseh vrst, od preprostih do najtinejiih nudi redno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobu
pošti la leta. postala Domžale pri llubllanl
V popravila prevzema tndi vta tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V LJubljani prevzema v-a naročila iq moder niziranje trr.lka KovaSevtS I Tri&n v Prešernovi ullol it. S, kjer se sprejema 1021 v arodo la v aoboto. 62-11
izdelovalni perila,
Najfinejši izdelek, * Perilo po meri.
C. J. HAMANN
Mestni trg 8.
•S?
±nrrj
JOS. RAVNIKAR
LJUBLJANA
1818 26-3
zaloga manufakture na debelo.
rTTTT TITI T TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTi 1 t T
S
IS-
i. 6»
IS™
Najstarejia Ipedlcljska tvrdka v Sloveniji
™a
i
R. RANZINGER,
Jesenice |
tavemi n. wiim In. J
I
Ljubljana tpidictjili pisarn
" Podjetja a prevažanje bUft južne ftoleznioe. Brsovozni ia tovorni nabiralni
I promet te Avstrije ia v Avstrijo. Zaearinjenje. Podjetje sa prevažanje pohištva. SkladtU« a posebnimi zaprtimi kabinami sa pohištvo. ■ Breojavi: Buita|sr,	78i 62	Xnterorban telefon 60.
isiaiiabiabam«iabibbiaiahamiiam(aii!
Zelo ugodna priliha za ceni nakup avtovozov:
Fross ■ Btissing- omnibus, STSff1- 86 H p " 11 al. - Fiatomnibns, dT.tonaki, u m 0..b; Nesseldorfer tovorni voz, 'J!^1
ReOektantJe zvedo naslov prodajalca pri opravi .Jutra".	1868 4—1
isce
ki je jugoslovanski državljan in je že služil v tej stroki. Prednost imajo oni, ki so zmožni srbohrvaščine. Ponudbe z zahtevo plače je vložiti pod „Knjigovodja", poštni predal 98 Ljubljana Prosi se, da se ponudbam ne priloži nobenih dokumentov, ker se bo iste zahtevalo po potrebi naknadno.	1366
I. jugoslovanska tovarna
za gumbe in kovinske predmete
d. Z 0. Z. 91» 16-7
llonemka Bistrica
oferiramo naše prvovrstne
m gibe
v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurenco.
Zahtevajte cenike! Prodala na veliko!
COSULICH-LINE
(prej Austro-flmerikana) TRST-AMERIKA
prevaža potnike v New-York redno trikrat, v južno Ameriko po enkrat mesečno. — Pojatmila in prodaja voznih listkov
Simon Kmetec, glavni zastopnik za Sloveniji) » l|oW|&til, Kolodvorska ulica 51.26.
Odplov brzoparnika «President Wilson» 18. septembra, poštnega parnika »Argentina« 31. avgusta in poštnega parnika »Bolvodere. 22. oktobra. 714 37 — 20
-------uagasMS
Izšla |e
Me KonseruB
s sladkorjem
kavlne konserve
brez sladkorja
prej
A. Zanki sinovi.
idič, Rakave s HI
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavk Merakl, LJubljana.	Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi firnei. Barva za pode.
Priznano najbolj6a in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, Bnhe in oljnate, maveo (Gipa), masteneo (Feder-weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski dopiči, kakor tadi dragi t to atroko spadajoči predmeti	667 40
„ MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode. „MERAKL". Emajlni lak. ,.MERAKL". Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
OOrLAS.
1360
marmelodo
1116 13-7
nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
Delniška družba,Triglav'
tovarna hranil v Smarcl pri Kamniku.
Kupuje tudi tozadevne »lrovtno.
| Gradbeno podjetje |
Svetovna volna! m- dim in drug
■ I	DaaI!aiia nnntn O
v pesmi in slikah, I. In II. zvezek. P9"* Cena posameznemu zvezku 4 krone.
Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi »Domovine",
Sodna ulica 6.
I Ljubljana, Resljeva cesta 9. | ae priporoma aa vaa v to | stroko spadajoča dela. |
Oprava vojaških, voznih kuhinj in gorskih kotlov v zabojih.
Tehnična podjetja, mehanične delavnice, posamezni mojstri mehanične stroke itd. pozivljejo se, da si ogledajo neispravne vojaške vozne kuhinj« in gorske kotle v zabojih, katere hoče vojaška oblast dati popraviti.
Ponudbe in cene za izvršenje popravil navedenega materiala naj se vlože pri Komandi Dravske divizijske oblasti do 10. septembra t. L in sicer za ono število kuhinj in kotlov, kolikor pojedino podjetje, mojstri itd. hočejo, oziroma zamorejo prevzeti in popraviti, tako da bodo prevzeti predmeti popolnoma kompletirani in dobro upotrebljivi.
Ponudbe je kolkovati a kolkom 2 dinarjev.
Tak neispraven material leii:
V	Ljubljani: pri Ubojnem »lagalištu voznih kuhinj okoli 450, prednjakov za vozne kuhinje 400, kotlov za vozne kuhinje 400, brdskib
! kotlov 350, zabojev za brdske kotle 150.
V	intendantskem slagalištu voznih kuhinj 150, brdskih kotlov 1600
V	artil. radionici voznih kuhinj 24, brdskih kotlov 150.
Pri trupi voznih kuhinj 17, brdskih kotlov 50.
V	Mariboru: Pri trupi voznih kuhinj 17, brdskih kotlov 85.
V	Celju: Pri trupi voznih kuhinj 23.
Informacije daje divizijska intendantura.
SLOV
Homila Drauske diuizijslie oblasti E. broj 10.006.
telefon flot. 517.
BANKA
a
Malin Milka olatita
I SQ.8S0.BB8'—	W I&j 1 ^ K Mm% Sa# Jf^lk I H	Čekovni račun 12.201
Ljubljana, Krekov trg št. W9 nasproti „$4estn@ga doma",	|
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.	= Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. J