291. številka. Ljubljana, v sredo 20. decembra. XV. leto, 1882. SLOVENSKI MIL _______ v -~~—~"—^ izhaja VBak dan ifeter, lzimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejem an za avstrijsko-ogerake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za" J eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IS gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pobijanje na dom računa a* po 10 kr. za mesec, pe 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor poštnina znafta. Za oinanila plačuje se od cetiriatopne petit-Trste po C kr., ce se oznanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr. ca ae dvakrat, in po 4 kr., č« ae trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredniltvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kol man s* bifli „Gledalilka ttolbaV D pravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminiatrativne stvari. misel, da je šolska oblast vzela v roko zavratno bodalce strankarske politike. Kar se je godilo v Ptuji in kar se godi v Koroškej, je političnemu pro ganjanju tako podobno, kakor krajcar krajcarju. Učitelji, ki so na sumu, da so narodnjaki, da celo učitelji, po rodu in po prepričanji Nemci, ki se pa ne hote izneveriti po vesoljnem svetu veljavnim peda-gogičnim načelom, da je vspešen pouk mladine mo-žeu jedino in izključno le v materinem jeziku in kateri so toliko značajni, temu svojemu prepričanju dati javni izraz — prestavljajo se kar na vrat na nos, kakor bi pihnil s kraja v kraj. Ne pomagajo jim niti ugovori krajnih šolskih svetov niti lastni rekursi; dekret deželnega šolskega sveta postal je „inappellabel", pokoriti se mu treba brezpogojno, kajti kdor je zapal nemilosti jednega teh graških mogotcev, ne najde nikjer več poslušnih ušes, tak učitelj je v besede srednjeveškem pomenu „vogelfrei". Krajni šolski svet smatra se, kjer je po svojej večini naroden, nepotrebnim, liki peto kolo pri vozu, naj še tako protestuje proti upeljavi nemščine, proti nezakonitemu postopanju, vse je zaman; naposled obvelja le samovolja in strankarska strast mogotcev v Gradci. Kjer pa je krajni šolski svet protinaroden, preobračati sme vsakovrstne politične kozolce in učitelji naj ravnajo kolikor jim ljubo in drago v protislovji z učnim načrtom, gotovi so, da je obsije in obseva jarko solnce milosti in laskave naklonjenosti tiste gospode, katerej kaj tacega godi. Te razmere pač nijso take, da bi utrjevale pravni čut niti v utiteljstvu niti v prebivalstvu, in gotovo z nami vred vsak učitelj brez razločka, naj je slovenske ali nemške narodnosti, goreče želi, da bi se z učitelji ne ravnalo več tako odurno, da bi je ne prestavljali kar meni nič tebi i*ič, brez vsa-cega razloga in je, akoravno nijso zakrivili niti betvice, iz golih političnih strankarskih nagibov kaznovali s stroški preselitve in potem v uradnih listih oholo in škodoželjno vriskali: „Schon wieder einen kult gestellt!" Se je Ii učitelj kaj zagrešil, postopalo naj bi se proti njemu potem disciplinarne preiskave. A v dosedanjih jednacih slučajih opazovali smo vsikdar, da bo se dotičnt učitHji brez kake iztrage — ker sploh ničesa zakrivili nijso — pioti volji krajnih in deloma tudi okrajnih šolskih svetov premešcevali kar „par ordre du Mufti", kakor bi na pr. vsemožni zakupnik užituine pošiljal svoje ndacarjeH križem svet Tako početje obsojal bode vsak razumnik, ker nij dostojno, temveč žaljivo za učiteljski stan, ker nij niti zakonito, ampak naravnost protipostavno in ten-dencijozno, in ker mu je jedini smoter: germanizacija. Iz teh ozirov moramo z vsemi silami in pri vsokej priliki preprečevati tako postopanje in z vsemi postavnimi sredstvi staviti se v bran. Naši gospodje poslanci bodo sigurno ravnali v smislu in v duhu vseh tvojih volilcev, ako tudi v tej zadevi povzdignejo bvoj veljavni glas. Gradiva oziroma posamičnih slučajev je v obilici na razpolaganje, za katero pa iz znanih usrokov v časnikarskem članku nij tako varnega meBta, kakor pa v zbornici poslancev. Polit ičii i razgled. \olranj tlczele. V Ljubljani 20. decembra. Povodom odmora v delovanji državne zbornice prinaša nWiener Abendpcst" državnim poslancem ta epilog: nZbornica državnih poslancev imela je danes svojo zadnjo sejo v tem letu. V tem kratkem času svojega zasedanja obravnala je ona razen obširne obrtne novele tudi predlogo o dovoljenem pobiranji davkov v prvi četrti 1883. 1.; postavo o podaljšanji ugodnostij za lokalne železnice; vla-dino predlogo, zadevajočo povišanje kredita za grad bo arlske železnice; postavni načrt o vojaškem naboru za I. Ibrt3; načrte postav o izjemnem stanji v južnej Dalmaciji in še mnogo manjših zadev. To je delovanje, ki zasluži tem pravičnejše priznanje, ker so mej skupnimi sejami zbornice tudi posamezni odseki obdržavali svoja posvetovanju." F akcij ozn a opozicija hotela je zopet jedenkrat igrati ulogo najudanejšo opozicije, ker se je, kakor poročajo njeni organi, razpravljala misel o nasvetu, da se izvoli deputacija, ki naj izrazi cesarju povodom Habsburške slav-nosti voščila zbornice. Desnica se ve da je V LJubljani, 19. decembra. Grofa Taaffe-ja uže več nego triletna vlada nam do sedaj še nij dala povoda, da bi se morali pritoževati zarad njene prevelike darežljivosti in naklonjenosti. Res je sicer, da imamo v Kianjskej zabeležiti nekoliko prememb, da so se odstranile nekatere našim težnjam strastno protivne osobe, a odvažne politične pridobitve, ki bi osigurala našo narodnost, še nijsmo sneli z visocega klina, in doba našega pričakovanja, naših neizpolnenih želj razteza se tako dolgotrajno, kakor sv. Tomaža noč, ki je, kakor znano, najdaljša v letu. Dozdeva se nam, in mnogo rodoljubov je z nami istega mnenja, kakor bi vse koncesije Kranj-skej imele glavni namen, odvrniti našo pozornost od Blovenskega Štajerja in od Koroške, od koder nam dan na dan prihajajo samo tožni, nepovoljni glasovi, kjer se bore naši bratje v nejednakem boji za svojo ravnopravnost, za svoj obstanek. Jako ustregli so nam zaradi tega naši gospodje državni poslanci, sproživši interpelacijo do naučnega ministra, nam uže dolgo presedajočega barona Konrada, o nastavljanji slovenščine nezmožnih učiteljev v Koroškej. Prišla je namreč v modo pri raznih šolskih oblastih jako čudna praksa, da se ne jemlje več ozir na jezikovno zmožnost prosilcev za izpraznene in razpisane učiteljske službe, in da se ua čisto slovenskih krajih in v selih, kjer je nad 90 °/0 slovenskega prebivalstva, imenujejo učitelji, ki slovenščine malo ali prav nič ne znajo, kateri se imenujejo le za tega delj, ker obetajo biti pijonirji germanizacije. Omenjena interpelacija nam je tedaj prav dobro došla, a žal nam je bilo, da se nij pomnožila še za jedno točko, še za jeden in to tudi jako važen odstavek. Na slovenskem Štajerskem, nič manj pa tudi na Koroškem, dovolila sta si namreč dotičoa deželna šolska sveta, — ki sta oba par excellence veliko-nemška — ljudskim učiteljem nasproti take korake, ki se ne dado zakonito opravičevati in pri katerih vsacega le količkaj pozornega opazovalca obhaja LISTEK. 0 slovenskem izgovarjanji, odgovarja g. X-u, „Slovenski Narod" Št. 284., Anton Tratenj ak. In če pojdo tako, naB bo tako daleč ta kolobarija perpravila, da ne bomo zadnič znali — kranjskiga. — Vsaki narod, kadar so začne nekoljko otesavati, začne to per svoji domači besedi, dajo očedi. Ako tedaj tudi mi tako storimo, ktiri pametni Kranjc bo mar-nje delal? Tega braniti se pravi Kranjce v nič tlačiti in pot jim do veči vama zaperati. Mene tega Bog vari! M. Ravnikar. Gospod X. poudarja v svojem dopisu (za katerega smo mu jako hvaležni), da mu ne ugaja „izgovarjanje glagolov", kakor ga izgovarjajo udje »Dramatičnega društva." G. X. zagovarja neko tra- dicijo izgovarjanja in sicer tako: „Doslej se je namreč na odru tako izgovarjalo, kakor se piše.....u nTudi je v poslednjih desetih letih splohmej i z o b ra ž e n i m i S1 o ve n ci prišlo v navado pravilo, da se imajo besede izgovarjati tako, kakor se pišejo." To načelo zagovarja g. X. zarad uzrokov, katere je naštel v dopisu in je zapisal še te besede: „Sicer se nam pa izgovarjanje „šev, rekev, videv, popravi'/, raniv, brojiv" zdi biti (!) popolnem neopravičeno ker nenaravno, kajti nikjer se te besede tako ne izgovarjajo; mej tem ko se I na mnogih krajih naše domovine, posebno pa po celem hrvatskem Zagorji — kjer stanujejo po jeziku Slovenci — polno in čisto izgovarja." Ker se ne strinjam s temi nazori, namenil sem se pojasniti stvar, zakaj sem uvel drugačno izgovarjanje v „ Drama ti čnej šoli". Da se ne moremo zjediniti v izgovarjanji, je uzrok naš pravopis, kateri je osnovan na etimolo- giji, ne pa, kar bi moralo biti, na iizijologiji, na fonetiki. Ne čudimo se, da nam naši predniki nijso podali fonetičnega pravopisa, kajti tacega nam nijso mogli dati, ker še nijso poznali imenitnosti glasoslovje. Toda da so vsi slovenski slovničarji izgovarjali, kakor so govorili, o tem nij moči dvomiti, saj nas uče v slovnicah o izgovarjanji in pravopisu: da drugače pišejo, nego izgovarjajo. Še le komparativna iilologija, še le slavistika nam je pojasnila imenitnost glasoslovja, torej posamičnih glasov, kateri so bitni značaj vsacemu jeziku. To je tedaj nova znanstvena pridobitev, kateri je namen : uvesti v pravopis fonetiko, katero so res uže uveli v svoj pravopis Srbi in Hrvati (Jugoslav. akad. znan. in umet.) To velja o pravopisu, a kar se dostaje izgovarjanja, nij še šinila v glavo misel jezikoslovcem, kateri uvažujejo samo pravi organizem, da bi uvajali v jezik neorganske atome. Po takem bi morala biti tista fonetika, katera je res v jeziku, tudi v slovenskem pravopisu, ker je najzvestejša temu pritrdila, samo je želela, da naj se predsedstvu in ne posebnej deputaciji naloži ta posel. Proti temu pa se je od strani levice poudarjalo, da se gre tukaj za 600letnico nemških kronovin, predsedstvo zbornice pa obstoj* iz jednega Poljaka, jed-nega Čeha in jeduega Slovenca (!), tako bi tedaj nemški narod pri voščilnej deputaciji še zastopan ne bil. Mej dolgim dotičnim obravnavanjem je levica čisto pozabila na svoj nasvet; menda je slutila, da bi v merodajnih krogih slabo učinkovalo, če bi opozicija celo tak slovesen povod upotrebila v razža-Ijenje nenemških narodov. — Dobro pa, da nam sedaj Nemci povedo, da je baron Gödel pravi Slovenec, (naravno tudi grof Hohenwart) včasih so ju imenovali le „Gefälligkeits Slovenen!" Včeraj vršila se je instalacija rektorja češke univerze dr. Tomeka po namestniku baronu Krausu vseskozi dostojno in mirno. V soboto pre dale so se vseučiliščne blagajnice v navzočnosti zadnjega rektorja združene univerze dr. Schindlerja, ter obeh novih rektorjev Heringa in Tomeka. Denarno stanje se je protokoliralo in na to se vzajemno zaprli vsi ustanovni zaklad', o koj;h upravi in porabi se še nij določilo. Rektorji in vladini poverjenik prevzeli so vsaki po jeden ključ. Knjige blagajniške so pri českej univerzi. — Vuaiijt* «Irxave. Spomenik srbskega kneza Mihajla odkril se je v ponedeljek z veliko svečanostjo. Naučni minister Novakovič imel je slavnostni govor, po katerem se je mej 101 strelom topov vzdignila zavesa izpred spomenika. V spremstvu kraljevem bil je tudi grof Hunyady, kojega je vse prijazno po zdravijalo. — Budget, katerega je predložil finančni minister, kaže nekaj malega predobitka. Iz celokupne potrebščine 34,777.517 frankov odpade na vsakoletno odplačilo državnega dolga in agrarnega zajema 7,911.000 frankov. Vojno mini-Bterstvo zahteva 10.625.000 frankov, pri kojih je 1'6 milijonov nadizdatka. Na druga ministerstva se razdele potrebščine tako-Ie: za notranje 4 8 milijonov; za u k in bogoč a s t je 2'7 milijonov; za pravosodje 1*9 milijonov; za finance 1*2 milijonov; za zgradbe 2 2 milijonov in za v nanje zadeve 6G5.O0O frankov. V ruskem ministerstvu vn:mjih zadev pripisuje se bodočemu obisku Giersa pri Kalno-ky - j i večji praktični pomen, kakor onemu pri Bis-marcku. Od tega sestanka pričakujejo Rusi odločne podatke glede podonavskega vprašanja, posebej pa še naprave, s katerimi naj bi se zabranilo tihotapstvo. — „Memorial Diplomatique1* poroča, da je Rusija pri angleškem kabinetu m pri Porti vnovič potegnila se za to, da se reforme, ki so se dovolile za Armenijo, neutegoma v roke vzemö. — „Kölnische Zeitung14 prinesla je zadnji čas več Izjav o Rusiji, o katerih se sedaj po časnikih pridno ugiblje. Domneva se, da se je članek o oboroženji Rusije zato poslal mej svet, da ima Nemčija pripraven povod zase zahtevati večjo svoto za vojaške priprave in uterjenja. „Post" calo pravi o tem uterjenji nemškega sveta ob ruskej meji, da je treba to vprašanje skrbno preiskavati, da se ogne nevarnostim ali pa tudi zabranijo nepotrebni stroški. S temi nemškimi vojaškimi namerami pa se ne da lahko v zvezo staviti izjava o avstrijsko-nem-škej vzajemnosti. Za to se pa iščejo drugi uzroki. Ugiblje se, da so ti člani v zvezi z ustopom Derby-ja v angleški kabinet, da se z avstrijsko-nemško zvezo nekoliko ohladc vesele nadejö, katere bi utegnili staviti Francozje in Rusi na to premembo v britanskej vladi. Dopisi. ■z Kranja 18. decembra. [Ivz. dop.j — Potujoč te dni po okolici gorenjske lepe stolice po kupci j sU i h opravkih, imel sem čestokrat priliko opazovati, da naš gorenjski kmet, kadar pride v denarno stisko, zaman išče hitre in cene denarne pomoči na kratek čas, n. pr. na šest mesecev ali za jedno leto. Čim dalje gre, tem dalje mu kažejo in naposled odpro se mu na stežaj le oderuška vrata. Za vsakdanji kratki kredit nij zavoda, ki bi ubogemu kmetu, in sicer tacemu, ki ima še kaj živine v hlevu in kaj žita v kašči, ki je še popolnem spo soben za kredit, proti varnemu poroštvu hitro in gotovo segel pod pazduho. In vender bi baŠ v Kranji bil jako ugoden kraj za posojilnico, ravno tako pa tudi v Kamniku. Povsod bilo bi mnogo prometa in gospodje, ki bi se tacega podjetja lotili, zagotovili bi si hvaležnost in upliv po vsem Gorenjskem. Gmotno vprašanje je tako, ki se ne da odpraviti od naših duri, neprestano trka in kliče in prosi, da se ozremo nanj, da je vzamemo v roke in z malim trudom z neznatnim naporom a vender z resno voljo svojim sorojakom v korist — rešimo. Če bi te moje kratke besede našle v merodajnih krogih le nekoliko odmeva in imele le nekoliko vspeha, se bode njih opravičenost v kratkem dognala in gorenjska stran bode v kratkem vredno zastopana v vrsti onih krajev po Slovenskem, ki bo si uže osnovali svoje denarne zavode in posojilnice in ki tako blagodejno uplivajo kolikor na kmetski, toliko tudi na obrtniški in celo na trgovski stan. Domače stvari. — (Železnica Kamnik-Ljubljana.) Danes zjutraj ob 9. uri odšla je pod vodstvom c kr. deželne vlade svetnika pl. Fladung-a komisija iz Ljubljane, da pregleda namerovano progo vicinalue železnice Kamnik-Ljubljana. — (V prid deškega zavetišča „Colle- — (Občni zbor borovniškega bralnega društva) dne 17. t. m. izvolil je sledeče gospode: Ivan Maja r on, predsednik, Franjo Pap-lar, podpredsednik, Josip Keržič, blagajnik in Ilinko Podkrajšek, tajnik. — (Čitaln ice Postojinske občni zbor) bode dne 25. t. m. popoludne ob 2. uri v društvenih prostorih. Spored: a) Nagovor društvenega predsednika, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo blagajnikovo, d) prečitanje prenarejenih in k sprejemu predlaganih društvenih pravil, e) volitev predsednika in odbora, f) posamezni predlogi. Da se tega zbora vsi drustveniki udeleže, prosi prav uljudno Odbor. — (Vranska narodna Čitalnica) napravi dne 26. debembra 1882 ob 7. uri zvečer tombolo. Uljudno vabi k tej veselici odbor. — (Iz Ptuja) se nam piše 19. t. m.: Včeraj popoludne umrl je od mrtvouda zadet tu v pokoj i živeči nadučitelj Jakob Valenko. Upokojeni bil je dober učitelj in tudi iskren Slovenec in nikdar kruhoborec. K zadujej volitvi za državni zbor šel je po bergljah tako, da je težko dospel do volilne hiše in oddal glas — kakor vedno — od narodne stranke priporočenemu kandidatu. Upokojeni kolega bodi vzgled našim učiteljem glede značajnosti in vztrajnosti. — („Ne boš Jaka!") Pod tem naslovom piše nam prijatelj našega lista iz Ljubljane: Nekje na Slovenskem — ime kraja nij najvažnejša stvar v tej povesti — živela je vdova, ki nij imela nič otrok, pač pa je bila blagoslovljena na letih in na cvenkajočem imetku, katerega so ljudje, ki so razmere poznali, cenili na več tisoč. Tako vdovo brez otrok pa z veliko deuarja brezskončno ljubi vsa so-rodbina, češ, saj jo bode kmalu konec, in potem se bodemo smejali mi — dediči. Zlasti jeden sorodnikov je na to vdovo, oziroma njeno smrt, zidal zlate gradove. Kdo bi tedaj popisal njegovo jezo in nevoljo, ko začuje, da se postarna teta zopet moži in gium Marianum") bode ondi v petek 22. grudna o 5 Va Uli popoludne predstava božičnega oratorija i da bode vzela nekega daleč stanujočegu vdovca, ki ima (slovenski) po besedah sv. pisma za solo in mešani 4 žive otroke in le malo premožeuje. Hoteč to pre-zbor s 6 živimi podobami. Skladba Henrik Müller-! prečiti, začel je razne spletke in delal ovire, a ko jeva. Spored: I. Hrepenenje po Zveličarji. II. Ave ' vse nič ne pomaga, piše dva pisma: jednega v imenu Marija. III. Rojstvo Kristovo. IV. Pastirci pri jasli- j tete-neveste ženinu, drugega v imenu ženina pa cah. V. Sveti trije kralji. VI. Božičoa radost. Cena , nevesti, v obeh pa je bilo citati, da iz vsega prostorom za sedeti 50 kr., za stati 20 kr., tekst nij nič. Mož mislil je, da je sedaj vse razdrto. 5 kr. Vstopne liste razprodajata samo gospoda fJa ženin, bistra glava, si hitro domisli, da mu Souvan in C. Karinger. Samospeve prevzel je iz prijaznosti g. Razinger. — (Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo) ima svojo Božičnico v torek 26. t. m. v salonu kazinske restavracije, h kateri vabi svoje ude in prijatelje. Začetek je ob 6. uri popoludue in obdare se najprej otroci udov. — (Čitalnica v Kranji) ima v nedeljo 24. t. m. svoj redni občni zbor, kjer se bode poročevalo o društvenem delovanji ter se volilo novo predsedstvo. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. kdo nepoklican vodo kali in hajdi hitro k nevesti, s katero sta se hitro poravnala in spo-znavši, da je hudobni ljudje hočejo spraviti narazen, ženitev sklenila kakor hitro mogoče. In res vzela sta se, na veliko žalost sorodnikov, zlasti pa onega, ki je pisal omenjeni pismi in kateremu je dedšina, katero je uže menil imeti v svojem žepu, splavala po vodi, iz katere je nikoli več ne bode. — (Iz Podgrada v Istri) piše se nam v 19. dan t. m. Danes zjutraj ob 10. uri 15. min. čutili smo tu precej močan potres. Streslo se je 2krat, v drugič brzo za prvim suncem. podoba pravega značaja slovenskega jezika. Zategadelj je Čisto naiavno to načelo: kakor govoriš, tako tudi izgovarjaj besede. To je tako naravno, da je škoda vsake besede o tem predmetu in da se vestni opazovalec življenja narodnega jezika mora čuditi možu, kateri nekako površno zasleduje notranje življenje jezikovo, življenje samoglasnikov in soglasnikov, da ne priznaje vednostnih resnic. Jaz tedaj zagovarjam fonetično načelo, ker sem stanovitno prepričan, da je treba besede tako izgovarjati, kakor prihajajo iz ust naroda, kateri jih čisto govori. Ako bi mi res tako izgovarjali, kakor pišemo, zatajili bi v izgovarjanji glasoslovje slovensko, katero je podloga jeziku, ker nam podaje zakone, po katerih se razvija jezik. Po sedanjem pravopisu sklepati, moramo priznati, da nam zakriva vsaj v pisnem jeziku mnogo značaja slovenskega jezika. ♦ Slovenski slovničarji, vzemimo za vzgled samo Metelka, nijso se kar tako odločili za stari pravopis. Metelko je videl, da ne zadostuje slovenski pravopis, zato se je opravičil v slovnici in je dejal: „— und doch nichts aufzunehmen mich bestrebte, was sich nicht in unserer Volkssprache .... bewährt." In na str. 8.: „Der Aussprache zu Folge würde man hier obrät, m ras, mos, is-haja, raspne etc. schreiben, und dadurch Leseregeln ersparen." To bi bila prava fonetika, in Metelko se je poprijel vender etimologije zarad — tujcev. Po takem sem jaz za naravno, fonetično izgovarjanje, in ne predlagam, da bi pisali fonetično, dasi sem vnet za njo, in bi precej tako pisal, ako bi mogel tudi druge pridobiti za isto 8tV3r. Polagoma krči si pot fonetični pravopis; toda da ljudje morajo tako izgovarjati besede, kakor govore, zlasti samoglasnike, je tako naravno ali tudi potrebno; saj smo doživeli v najnovejšem času, da so se odlični pisatelji slovenski jeli potegovati za samoglasnike, ko so jih nekateri pisatelji izpodrivali iz pisave, kajti ravno samoglasniki utisuejo jeziku pravo lepoto; se ve da preveč ne sme tudi njih biti: mej samoglasniki in soglasniki v jeziku mora vladati jednako razmerje. Pomislimo samo, kake neprilike dela Angležem njih pravopis. Zategadelj so Bklenili pisati po načelu: piši, kakor govoriš. Ali bi bilo mofii kaj tacega doseči? Kako zahtevati, naj bi Angleži, kateri pišejo zgodovinski pravopis, kar mahoma ga zavrgli in naj bi pisali tako, kakor govore, naj bi pisali fonetično? Nij dolgo tega, da se je osnovalo društvo „Spelling-Reform-Society" v Londonu, katero izdaje dva lista na Angleškem jednega pa v Ameriki s fonetično pisavo, katera Be je razširila bliskoma. Društvo izdaje tudi šolske knjige s fonetičnim pravopisom, iz katerih se uče učenci z najboljšim uspehom. Novi pravopis je bil predložen na-učnemu ministru; sam Gladstone je za novo orto-grafijo, kakor tudi Maks Miiller v Oksfordu in vla-dika Thirwall; in tako je upati, da bo novi nauk obrodil obilo sadu. Jezikoslovci se sicer še nijso — (Otroka spekli) so pretekli teden v Rovski fari pri Brdu. Novorojeno dete položili so namreč na plenice in vse vkupe položivši na peč, usedli se k mizi, kjer so se možakarji krepčali ali z vinom ali s palenko, česar nam naš poročevalec nij vedel povedati natanjko. Ko se pozneje jeden teh možakarjev vleže na klop, vzame ubogemu črviču plenice, devši si je pod vzglavje in kmalu zasmrči. N*»ka ženska, ne vedoč, da leži otrok na peči, zakuri potem in nesreča je nanesla, da se je dete preobrnilo proti peči in v resnici popolnem speklo — in da nihče v hiši tega zapazil nij, kar je tem bolj čudno, ker je vender misliti, da je otrok kričal, in da bi pozneje ljudem moral naznanjati nos, da se nekaj smodi. Taka brezprimerna zanikernost je pač kaznjiva. — (Pasja udanost in zvestoba.) Iz Gradca se nam piše: Gospa mnogim Slovencem zna nega gostilničarja F. Eksel-na v Gradci (Sackstrasse 18) je vsled plučne bolezni meseca junija t. 1. popeljala se k svojej omoženej sestri v Zagreb, češ, da bi jej zrak zagrebške okolice olajšal bolezen, in vzela soboj tudi svojega pazljivega „Flokcrlau. Ker je pa bolezen postajala vedno hujša in je ona uže čutila, da ne bode več videla Gradca, poslala je — bilo je to meseca avgusta, ravno štiri dni pred smrtjo — zvestega „Flokerla" svojemu možu v Gradec. Vsa klaverna in otožna je reva tukaj iskala dolgo časa svojo skrbno gospodinjo in pričakovala je od vseh strhnij. Ker je pa le od nikoder nij bilo, potegne jo nekega dne od doma in gre jo iskat. In res predzadnjo nedeljo t. j. 3. decembra prisope reva vsa spehana in umazana brez ovratnika v Zagreb in laja pa krasplje po durih pri Ekselnovem svaku, nadejajo se, da najde zopet svojo ljubljeno rednico. Čudom se je vse zavzelo nepričakovanega a dobro znanega gosta. Gostilničar Eksel zve* 7. t. m. po pismu svojega svaka v Zagrebu, da je njegov „Flo-kerl" na Hrvatskem in naroči, naj mu ga pošljejo v Gradec nazaj. Ko se uboga revica povrne zopet domov, uživala bode gotovo pri svojem gospodarji zasluženo plačilo za svojo udanost in zvestobo do soproge njegove. Telegrama »Slovenskemu Narodu": Monako VO 20. decembra. Dunajski brzovlak povozil je danes zjutraj v bavarske j poslaji Haar zadnje vagone tovornega vlaka, ki je ravno peljal se v kolodvor. Nihče ranjen, več tovornih vagonov močno poškodovanih. Pariz 19. decembra. Vznemirjajoče vesti o stanji Gambette se dementirajo. Gombetta imel je lahko, nikakor nevarno vnetje črev, vsled katerega potrebuje za nekaj dnij strogo dijeto in mir. 0 statistiki Ogerske. (Konec.) Plodovitost Nemcev je znana, zato smemo njih število v Ogerskej računiti na 2 milijona proti oli-cijelnim 1,821.000. Ko bi ponehala magjarska he- gemonija, pomnožili bi se Nemci celo nad 2 milijona, kakor nekdaj pod Bachom, marsikateri Keleti postal bi zopet Klette, kakor so se Košutovi Feberi po 1849. 1. prelevili v Weisse itd. Tudi Slovakov bi po samem magjarskem računu moralo biti dva milijona, ker je tudi njihova rodovitost velika. Slovakov se sicer šteje 2l/j do 3 milijone. Rumunke so velike rodovitnosti, energije in vztrajnosti, na škodo drugih narodnostij; kajti če jedna sama Rumunka pride v magjarsko, hrvatsko ali srbsko hišo, hitro se porumuni vsa hiša njej na ljubo, ali zaradi nje. To je sploh zaano in od vseh priznano. Vsled tega je dandanes v Ogerskej gotovo več nego dva in pol milijona Ruinunov, vsekako pa v 10 letih za 30.000 več. Kakor nemagjarski statistik broje 21 , milijona Slovakov, Slovaki pa se sami računijo na 3 milijone, tako je gotovo tudi Ruinunov blizu 3 milijone v Ogerskej. Hrvatje in Srbi so jedini narod v Ogerskej, katerega j 2 Keleti pomnožil za 132 -133.000 v desetih letih. A tudi ta račun še nij pravilen, kajti obeh bode gotovo 700—800.000. Rusinov bilo je 1870. 1. 470.000, a deset let pozneje 342.000, ali za 128.000 manj. Ker so se vsled svoje izredne plodovitosti v 10 letih pomnožili vsaj za 30.000, moralo bi jih biti dan danes vsaj pol milijona. Drugih narodnostij je po Klette Keletiji 203.000. Znamenito je to, da magjarska statistika ne pozna niti židovske narodnosti, niti ciganske. Židov je dobrega pol milijona, ciganov pa 150—200.000, a vrhu tega bilo je 1. 1870 še 26.000 Bulgarov in Slovencev je gotovo tudi vsaj toliko, celo po magjarskem računu. Oba ta slovanska plemena štejeta gotovo nad 50.000 duš. Potem je gotovo v vsej Ogerskej okolu 3,500.000 Slovanov in bi se morala magjarska statistična raz-kazila popraviti, in po tem popravku dobili bi naslednji resultat: 1. Hrvatov in Srbov...... 7—800 000 proti 650.000 po magjarskem računu. 2. Bulgarov in Slovencev . . 3. Rusinov....... proti 470.000 (brez otrok) 4. Slovakov....... proti 1,817.000. 5. Rumunov...... proti 2,470.000. 6. Nemcev....... proti 1,821.000. Židov........ 8. Ciganov....... tedaj Nemagjarov..... Za Magjare o staje tedaj eksploziji kaže vodo, padajočo nazaj v morje, morsko gladino pa pokrito z raznimi odlomki; na petej fotografiji 4 3 sekunde po eksploziji pa se je videlo, da je uže vse končano. * (Kako se snubi) v daljnej zapadnej Ameriki, kaže naslednje pismo, katero je dobil poveljnik prvega polka v „Fort Lincoln" od neke žene, ki ima v obližji Mandausa svoje posestvo: „Čast*ti gospod! Moj mož je, kakor Vam je morebiti uže znano, mrtev. Pokopala sem ga v četrtek. Zdaj sem samica z velikim posestvom in z Indijanci okrog in okrog. Ne bojim se sicer teh rudečih vragov, a dela imam več, nego ga more dogotoviti ženska sama. Če imate tedaj kakega korporala, ki je doslužil, ali makar prostaka, če je le dober človek, prosila bi Vas, da mi naznanite. Če je stanoviten možak, ki ljubi delo in si želi lastnega ognjišča, vzamem ga za moža, kakor hitro izprevidiva, da bodeva drug z drugim izhajala. To je gotovo srečna prilika za vsa-cega moža. Prosim odgovora.1* — Dozdeva se nam, da je ta odločua dama vedoma pozabila povedati svojo starost. Naznanilo gg. deležnikom društva ..Narodni dom". Vsled sklepa upravnega odbora z dno 17. t. m. bodo se s 1. januvarjem 1883. začele gg. deležnikom izplačevati v §. 4. društvenih pravil določene obresti, ki se bodo računile od 1. dne tistega meseca, ki je sledil na uplačilo deleža ali njegovega obroka. Podpisani upravni odbor poživlja tedaj vse gg. deležnike, ki so svoje deleže popolnoma ali le deloma uplačali, da se blagovolijo pri društvenem blagajniku gospodu dru. Josipu Stare-tu, hišnem posestniku na Marije Terezijo cesti št. 5, za izplačilo omenjenih obresti oglasiti. V Ljubljani, dne 19. decembra 1882. V imenu upravnega odbora: Ivan Hribar, Dr. Alfonz Mosche, tajnik« predsednik. 60.000 530.000 2,200.000 2,550.000 2,050.000 zjedinili v vseh točkah, česar tudi nij moči doseči mahoma, vender se bode ukoreninil novi pravopis, ako ga tudi šiloma pobijajo in izpodkopavajo nekateri nemški lil o log i. Tako je vsaj praktično potrjeno in uvedeno fonetično načelo: angleški fonetični pravopis je iden-ten z angleškim izgovarjanjem; takisto srbski jezik. Fonetično,^ izgovarjanje in pravopis pospešujeta naravno življenje jezikovo, kakor je na pr. v razvoji prostega narodnega jezika vse naravno, fonetično. Fonetično izgovarjanje je najpopolniši in najnaravniši izraz jezika. Toda pri nas fonetično pisati je podjetje, katero potrebuje skupnega delovanja in skupnega znanstvenega je-dinstva. Jaz sem samo naglasil fonetično načelo. Pe čati pa se s fonetiko ne morem v vsem obsegu sedaj, ker mi je odgovarjati na gospoda X-a trditve. Po takem je moj odgovor omejen. (Konec prih.) 500.000 150.000 8,740.000 4,990.000 ali okroglem številu pet milijonov ; tedaj jih je tretjina vsega prebivalstva, 31—34%. Če Migjari pišejo, da jih je šest, ali celo nad sedem milijonov, je to fikcija ali umetni račun, ob jednem pa tolažilo nasproti drugim narodnostim, ki se odlikujejo po večjej plodovitosti in naraščajo leto za letom, naj si bode vojna, kolera ali kaka druga bolezen ali ne. Slovansko morje obdaje magiarsk otok ter ga bode prej ali slej zalilo in to tem go toveje, ker je po računih samih magjarskih akade mikov Arpadovega rodu vsako leto za 100.000 manj. Razne vesti. * (Fotografirana eksplozija.) Iz Novega Yorka se poroča: Pred kratkim fotografovali so tukajšnji inženirji eksplozijo ladije, ki je bila za vozila na skalovje in katero so razstrelili z dinami tom, da bi se pri tem opazovalo mej drugim, kako dolgo traje taka eksplozija. Resultat bil je izredno zanimljiv. Šest fotogratičnih strojev (moment-aparate) bilo je pri redu in trenutek eksplozije in njena traj nost določevale so se po posebnem „chronographuB Prva slika, l/io sekunde po vnetji dinamita, kazala je ladijo razpočeno in mogočen curek vode 70 čev ljev visok; druga 1*5 sekunde po eksploziji kazala je vodo 160 čevljev viBoko; tretja fotografija 2*3 sekunde pozneje predstavlja vodo v pravej visokosti namreč 180 čevljev visoko in razpršeni odlomki la dije vidijo se v vzduhu; četrta slika 3'3 sekunde po Vabilo na naročho. Gg. naročnike, katerim koncem lota poteče naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovo, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej )lačajo. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 „ 30 . „ jeden mesec......I n 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........16 gld. — kr. pol leta........8„ — „ četrt leta.......4 » — „ jeden mesec.......I „ 40 B Upravništvo „Slov. Naroda*** 1 mrli so v I Juh I Jan i: 19. decembra: Jurij Košmcrl, upokojeni župnik, 91 let, Kravja Dolina št. 11, za starostjo. iJO. decembra: Janez KvaSj črevljarjev sin, 10 dni, Kolezijska ceBta št. 4, za slabostjo. dno 20. decembra. (Izvirno telegrafično poročilu.) Papirna renta Srebrna renta .... ..... 76 Zlata renta.......... 94 5°/0 marčna ronta......... 89 Akcijo narodne banke....... 827 75 gld. 70 kr. 279 119 Kreditne akcijo London ... ......... $rebro .... ....... Napol. ........... C. kr. cekini.........* • Nemške marke...... *•/, državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 , 4'/, avstr. zlata renta, davka proBta . . Ogrska zlata renta 6°/,......118 ■ *•/•......f4 „ papirna renta 5*/^ . . . . 83 r>° „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 Dunava reg. Brefike 5«/c . . 100 gld. 113 Zemlj. obe. avstr. -11 , zlati zaat. Usti . 119 Prior. oblig. Elizabetiue zapad. železni'' Prior. oblig. Ferdinandove sov. ie'*ui0e 9 5 58 117 166 94 104 50 66 95 50 25 4K 65 60 60 25 45 75 50 25 •75 Kreditne srečke.....100 gld. 173 , — Rudolfove sreike..... 10 ^ 19 „ 25 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 113 „ 50 Trammway-druit. velj. 170 gld. a. v. . . 209 . 75 Tržne cene r I ju hija ni dne 20. decembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, , ... Ječmen „ ... Oves, » ... Ajda, » ... Proso, . ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol n ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, , . . Speh frisen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ s Koštrunovo „ H K11 k 11 s........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ „ gld. t kr. 47 04 39 93 23 87 60 77 96 88 70 80 90 3 8 56 48 46 28 35 16 3 87 50 Vabilo na naročbo. Preverjeni, da nam je ilustrovan Šaljiv list živa potreba in uvažuje razne, po odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodemo počenši od novega leta 1883 izdajati Kabavno-zbadljiv in Niiljlv list ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razen lepih, v Pragi izdelanih slik in kratkih Šaljivih povestij raznovrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja politična in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavnej obliki, ozirajoč se pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicor uže nekaj v Ljubljani bivajočin rodoljubov svojo duševno pripomoč, a da bode list dovolj mnogovrsten, obračamo so zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naših sedanjih razmerah ostalo še kaj htimora in dovtipa, da blagovoljno pomnože kolo naših sodelavcev. Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo v našem, zlasti v začetku težavnem početji. (769—1) Cena listu bode: Za vse leto .... 8 gld. — kr. „ pol leta .... 1 „ SO „ „ četrt leta .... — „ SO „ Inscruti \ /.prijemajo se za primerno ceno in naj se, kakor novci, pošiljajo upravništvu. Uredništvo in upravništvo šaljivega lista V Ljubljani, v Narodiu>j Tiskarni". A n i i rrhp íi m mi Pr'Prílvíl *»• FJ«««". l«kar „pr¡ iVIl I II I lit IIMmFII, jmgelji" v Ljubljani, na Dunaj-skej cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kosti-bolju, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenici 40 kr. Mazilo zoper ozeblino, g^fS**^ coli. lekar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti. To je najbolje zdravilo zoper ozeblino. Cena 80 kr. (697—8) IJII m i llimlmn< "Plivnejši kot vsak v prodaji UUlIll-fJUIlUUIia, ao nahajajoči bonbon, rabi se z najboljšim vspehom pri kašlji, hripavosti in katarnl-nosti dihalnih organov. V škatljicah á 10 kr. hranilnice in zastavljalnice ljubljanske. Urad kranjske hranilnice bo zarad sklepanja računov za II. semester 1882 od I. do 15. januvarja 1883. in urad zastavljalnice od 30. decembra 1882. do 15. januvarja 1883. zaprt. Ravnateljstvo hranilnice in zastavljalnice v Ljubljani, dne* 11. decembra 18 8 2. (786-1) razstaviea LOT Loz kr. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ X 100O dobitkov 5 fv vrednosti • gld. 213.550. ♦ TRZA S lOOO dobitkov J • v vrednosti • ♦ gld. 213.550. I ♦+»♦»♦»♦•»»»•♦♦» 1. glavni floMtek: v gotovem 50.000 gld. ali 8800 cekinov. 2. glavni ioliitei: v gotovem 20.000 gld. ali 3500 cekinov. 3. glavni floMtet. v gotovem 10.000 gld. ali 1750 cekinov. 4. glavni dobitek: ovratnik in uhani z briljanti, vreanost 10.000 gld. Štirje dobitki: Kinč cd zlata z briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld. Pet dobitkov: Različne stvari za kinč v vrednosti po 3000 gld. 987 dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25 goldinarjev. Srečkanje 5. januvarja 1883. Cena jednemu loz vi SO (783—4) NaroČila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na loterijski oddelek tržaške razstave ^BBŠS% g^r Kdor hoče lože razprodajati, obrne naj se takoj na predstoječo adreso. ~W Loži dobivajo se v LJubljani pri slaviiej Itraiijskef eultomptiiej banki, pri •J. C. Ijiiciimamin, Edv. i?l;ilim in Jan. Ev. Unča rje vili naslednlkHi. TEST, I*. CSrande ti. XiBjel: 19. decembra. Pri Slonu : Condolini z Dunaja. — pl. Schmidt iz Maribora. — Prašnikar iz Kamnika. Pri Malici: Fischer z Dunaja. — Ju< ginger iz Gradca. — Goiringer z Dunaja. — Fuchs iz Gornjih Goričan. »••••••€•• •«••931 !Za božična darila! priporočam svoje lastne tovarniške izdelke, vse najfinejše pozlačene in pošiljam na-značeno blago vt»e h pravimi c. kr. cekini pozlačeno, da bc ne da ločiti od pravega zlata. "U"rn.a verižica za gospodo.............3 gld. 50 kr. "U"m.a verižica za gospo.............4 „ — „ G-arnit-ara g-u.m."fc> za gospode...........1 „ 80 „ 0-sum.it-u.rsu gr"a.m."to za gospo............2 , 20 „ G-arnit-ara, obstoječa iz Tor ©še in 2 ■m.li.ari.o-v, najnovejše baze......................3 „ r>() „ ITarokvice za gospč...............3» — „ ^rstan-i od pravega 6karatnega zlata z diamanti iz Sumatre, neločljivo od pravih diamantov, po 5, 6, 7, 8, 9 in 10 gld. (Pri prstanih naj se s papirnatim trakom naznani obsežnost prsta.) Vse se pošilja s poštnim povzetjem. Ako se denar z nakaznico naprej pošlje — frauco. Gtarantuje se za pet let. (755—5) Eksp<*-~**\a trgovina, v Pragi — Weinberge, če s ko. Korospoudujc,^. Hi0vensko, nemško, francosko, angleško in ogersko. l/.datelj in odgovi^ urednik Makso Armič. Velika izber zlatih in srebrnih žepnih ur vBakeršnega izdelovanja. Ure z nihalom in viseče ure,„ francoske in amc-rikanske vzbujevalce, celoletne ure, ure iz Svarcvalda, švicarsko igralne stroje svirajoče 4 do 10 took, z mandolino in brez nje, z ekspresivom na citre priporoča kot primerna darila za Božič in Novo Leto .losij) a, urar, v Slonovih ulicah štev. 11. (789—2) ••••••••••••—•••••••••••••••••••••••—•< XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKXXXXX n n n n n n * n n Ilustrovaui cenilniki gratis. "VV (642—23) nMHXxunnuxuxxxnxuMxnnxxxxx* TT^Im no^l jeno 1. 1847. J. J. NAGLAS-ova tovarna za pohištvo Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor), sprejema kompletne oprave za balo, stanovanja in hotele od najbolj pri-proate do najfinejše izpeljave po najnižjih fabriftkik cenah z garancijo. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne' A7