V LluMHni, u sredo, j. marca 1906. xxxlx. leto. i i JI mm t *"ffff A m Ezb&ja v - . . 2v«cer, :/.:mši i^-driSe tu prasnite*;, ter velja po pošti EMrefetapati >:a avštro-ograUe deiele w v«e leta 4fc K, za pol lota 8 K, za četrt l~ta ;. K tO h, za «-n bmmc *.• K '. h. Za Ljubtjano k polUtanJc**"* n* dom za Vi !et» .:4 K, z<\ pa] teta !;> K, sa Sctrt leta 6 K, :, ia »loer uredništvo v I. nadatr., upra* ;.istv-j pa v pritličju. — Upravnistvu eaj se blagovolijo pošiljati naročstiae, reklamacije, oznanila, t. j. uduiinžntr.i'ivur fvari. tire&m&itra telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 35. ^ SuOtfom zoupnikou norotfnonnpredne stranke. u. CmuB regio. illius religio, ta barbarski princip je veljal dolga stoletja in v imenu tega principa so na pr. Habsburžani uničili slovenski protestantizam in ž njim početke slovenske narodne kulture. Koncem 18. stoletja je obveljal drug ravno tako barbarski princip, ki še danes ni prišel ob veljavo, da določi država narodnost svojih prebivalcev. V imenu tega principa se je začela nasilna germanizacija slovanskih narodov in ravno napram Slovencem se izvršuje ta princip sp vedno, na Koroškem in na Štajerskem očitno in brutalno, drugod bolj prikrito a nič manj dosledno. Slovenski narod je edini v državi, čigar eksistenca je š e vedno v veliki nevarnosti. Splošna in enaka volilna pravica zna v tem oziru postati usodepolna. Neutajivo dejstvo je, da je nositeljica narodnostne ideje slovenska inteligenca in srednji stan in če pride ta —- kar se lahko zgodi pri splošni in volilni pravici — ob svojo sedanjo politično veljavo — ne more nihče reči, kake konsekvence bo to imelo. Kako propada narodnostno gibanje, kjer ni posvetne narodne intehgenee, to vidimo na Koroškem in deloma na Štajerskem. Klerikalizmu ni za narodnost. Klerikalci so lahkega srca privolili, da oškodi vlada koroške in štajerske Slovence za nekaj mandatov, samo da je na Kranjskem zagotovila klerikalcem pfemoč. Pa še druga nevarnost preti od splošne in enake volilne pravice. Celo -Arbeiter-Zeitug**, ki vse taji, kar bi moglo vplivati zoper splošno in enako volilno pravico, je pripoznala, da se ž njo utrdi centralizem in oškodijo federalistična stremljenja v tisti meri, kakor svoj čas z uvedbo direktnih volitev. Centralizem pa ne more v Avstriji biti drugačen kakor nemški in bo vedno delal na prevlado nemškega živi j a. To so uvideli tudi Cehi in so takoj, ko je Gautsch predložil volilno reformo, po dr. He-roldu sprožili predlog na revizijo usta v e. Spričo temu je naravno, da mora narodnonapredna stranka kot nositeljica narodnostne ideje prvo skrb posvetiti ohranitvi slovenske narodnosti in sicer na ta način, da organizira sistematično delo za p r o b u j e n j e narodne zavednosti, to se pravi, da začne maso pridobivati za narodnostno idejo masa je sedaj v tem oziru skoro popolnoma apatična — in da skuša izvojevati slovenski narodnosti vsa zunanja in notranja jamstva, s katerimi se da zagotoviti mirno narodno življenje. Prvi pogoj za tako mirno narodno življenje je n a r o d n a samostalnost in ker smo Slovenci premajhen narod, da bi mogli doseči proti vsem sovražnikom zavarovano samostalnost, je naravno, da jo moramo iskati v združenju vseh jugoslovanskih p o k r a j i n, kar jih spada pod habsburško monarhijo. Že pri tej točki zadenemo ob nasprotje Cehov in Hrvatov. Sicer se je historizem že preživel in res ni več vi eden pipo tobaku, kajti d *i. Lines se mora računati z realnimi fakti, ali istina je vendar, da sto je Hrvatje in Čehi na stališču državnega prava, dočim smo se Slovenci po dolgoletnem tavanju končno vendar emancipirah histoiiČne fraze, s katero se je pri nas mnogo slepomišilo. Dr. Šusteršič in Vencajz sta se svoje dni v delegaciji postavila na stališče državnega prava hrvatskega. To ni bilo nič drugega, kakor trivijalna demonstracija. V p r a vnem smislu besede nimamo Slovenci državnega prava, a tudi za Hrvate nima njihovo državno pravo posebnega pomena iz tega preprostega razloga, ker manjka Hrvatom državnopravne kontinuitete in ker po svojem državnem pravu nimajo nikakih pravic do mnogoštevilnih rojakov, ki Sive na O grškem. Čehi in Hrvatje zahtevajo svoj O samostalnost v imenu državnega prava; Slovenci je ne moremo zahtevati drugače kakor v imenu n a r o d n o s t n e g a p r i n-cipa: Cehi in Hrvatje zahtevajo ohranitev historično-političnih individualitet, Slovenci hočemo, da se te historično politične individuvalitete — to so krono vine raztrgajo in da se slovenske pokrajine/'združijo v eno upravno in relativno samostojno celoto, v Zediujeno Slovenijo. Kako naj dosežemo ta cilj ? V zadnjih desetih letih prodira jako močno spoznanje, da je treba p r e-urediti sedanjo ustavo. Slovenci in Malorusi smo bili prvi in dolgo Časa edini zastopniki naeijo-nalne avtonomije. Pravi oče te ideje je bil Malorus Dobrjanski, od katerega jo je posnel rajnki Podgor-nik. Na vseslovenskem shodu, ki se je svoje dni vršil v Ljubljani, sta narodnonapredna in klerikalna stranka slovesno akceptirali ta princip in tedaj stoji v programih vseh slovenskih strank. Za izvršitev te misli se ni storilo ničesar, ker je dosedaj bilo nemogoče, k a j pozitivnega doseči. Narodna avtonomija se da dobiti le potom p r e m e m b e ustave, za kako prememb > p . doblej ni bilo dobiti večine v parlamentu. Sicer so se v zadnjih letih različne stranke spreobrnile k tej ideji, ali nasprotnikov ima še dosti in zaradi tega je v tem oziru krivično vsako očitanje tako glede narodnonapredne. kakor glede klerikalne stranke. Ne ena ne druga ni mogla ničesar storiti in zato bi si bil Rvbar lahko prihranil tiste očitke, s katerimi je bil tako radodaren na shodu narodnoradikalnega di-jaštva v Trstu. V novem parlamentu, voljenem na podlagi splošne in enake volilne pravice, bo v tem oziru morda laglje kaj doseči. Za narodno avtonomijo se danes zavzemajo razen Slovencev in Malorusov tudi krščanski socijalci, nemški liberalci iz Češke, socijalni demokratje in demokratični Poljaki. Narodna avotnomija je torej simpatična takim strankam, ki ne stoje na stališču zgodovinskega prava in ker znajo take stranke v novem parla- mentu dobiti večino, bo morda mogoče zmagati z idejo o narodni avtonomiji. Narodni avtonomiji na šolskem, jezikovnem in gospodarskem polju mora slej ali prej čisto gotovo slediti tudi politična avtonomija, ker je poslednja konsekvenca prve. s (en pa je začrtana naša pot v prihod-njost: Od narodne avtonomije do teritorijalne avtonomije in do s edini ene Slovenije, odtod pa do združenj a vseh na jugu habsburške monarhije živečih Slovanov. odklonjen predlog R o in a <• z u k a , naj preiskavo prevzamejo nepristranski organi, temuč j e bil sprejet predlog grofa Oziediisz\ c- k e g a , da l€ izl- oči p r e i s k a V a Državni zbor. N .» Dunaju 6, marca Prepiri med Poljaki, socijalnim! demokrati in Malorusi so zavlekli razpravo pravega dnev. reda tako. da ni mogla zbornica dokončati niti zakona o regulaciji plač a v sk u 11 an t o ni ter pride volilna reforma na vrsto šele jutri popoldne. Poslanec vitez Berks je inter-peliral v zadevi mestne policije v Brežicah. Nato so zaceli poslanci Romancznk, Breiter in D a -szvnski utemeljevati svoje nujne predlog* zaradi zakotnih dogodkov L a d z k i n u, kjer je streljalo vojaštvo na neoborožene kmete, ne da bi jih bilo prej posvarilo ter obilo tri osebe, ranilo pa 11 oseb. Posl. Daszvnski je v utemeljevanju svojega nujnega predloga ostro kritikoval gališko politično upravo. Minister notranjih zadev grof Bvlandt-Rheidt je v svojem odgovoru trdil, da so oblasti in vojaki postopali zakonito. Med govorom posl. A b r a h a -m o v i c z a in M o v z e , ki sta tudi skušala zadevo ublažiti v prilog oblastnijam in vojaštvu, so socijalni demokratje hrupno ugovarjali in grozili poljski šlahti. Skandal se je stopnjeval, ko se je še grof Stemberg pridružil Poljakom. Pri glasovanju sta bila predloga posl. Breiter j a in Komanczuka sprejeta, predlog Daszvnskega pa odklonjen. Značilno je tudi. da je l>il kompetentnim o b 1 it s t i m. O zakonu v prilog a v > k u I -t auto in je pOTOCal DO0L H rub v; posl. Sekackinger je neprestano ugovarjal, češ, da se je treba ozirati tudi na davkoplačevalce ter očital uradnikom, da na svojih shodih predrzno nastopajo. Zagovarjal je uradniške zahteve prav goreče posl. Pominer. nakar se je razprava prekinila do jutri Volilna reforma. Dunaj H. marca. Ako bo vlada svoj načrt spremenila »nekoliko v prilog Poljakom, je volilna reforma zagotovljena. Proti vsemu pričakovanju se je namreč p oljski klub izrekel v svoji včerajšnji seji za splošno volil n o pravico, O seji je izdal klub sledeči sklep : Poljski klub priznava potrebo volilne reforme glede splošne, direktne in tajne volilne pravice, toda vladni načrt smatra nesprejemljiv, ker bi pri nameravani razdelitvi mandatov Galicija ne le ne dobila mandatov, ki ji gredo po številu prebivalstva, temuč niti toliko ne kot Bukovina. Posl. grof D z i e d u s z v c k i je izjavil, da bodo Poljaki zahtevali jun k ti m med volilno reformo in razširjenjem avtonomije za It a 1 i c i j o. Slovanska z veza je sklenila, da bo v prihodnji debati ostro kritikoval a (?) posameznosti vladne predloge, posebno glede razdelitve mandatov in volilnih okrajev. Z \ bo odločnostjo bo klub nastopil tudi za reformo poslovnika in za zakon v varstvo volilne svobode. Absolutizem na Og skem. BudapeŠta b\ marca. Baron Fejervarv pride v četrtek na Dunaj, da prisostvuje zaprisegi treh novih ministrov, in sicer finančnega ministra Hegedusa. naučnega ministra dr. Joszta in brambov. marca. 190b\ Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je govoril najprej posmrtnico pok. dr. Koprivi, mestnemu riziku in zdravstvenemu svetniku. Župan je poudarjal, da je pokojnik služil mestu z nenavadno vnemo j in vse, kar se je v Ljubljani v zadnjem desetletju storilo v asanač-nih zadevah, je bila pokojnikova zasluga. V znak sožalja so se občinski svetniki vzdignili s sedežev. Razpis službe se je naknadno-odobril. Dva literata-jubilarja. Nadalje je naznanil, da je dne 21. m. m. v svojem imenu in v imenu občinskega sveta čestital slavnemu češkemu pisatelju Svatopluku Čechu k GOletnicL danes pa slovenskemu pisatelju Jos. Stritarju k 701etnemu rojstnemu dnevu. — Cech je odgovoril s sledečim pismom: „Radostno meje ganil mili pozdrav bele Ljubljane, srca draga Slovenije. Prosim, da blagovolite sprejeti in občinskemu svetu tolmačiti mojo spoštljivo in vročo zahvalo za izredno in nezasluženo čast, katero mi je izkazal. Naj bi zvesto prijateljstvo naroda slovenskega z narodom češkim trajalo dalje in naj bi obema po tolikih stiskah in nevihtah nastala jasna in mirna doba sreče. Dva občinska svetnika odložila mandate. Nadalje je preči tal pismo občinskega svetnika Al. LavrenČiča, ki naznanja, da je vsled trajnih poslov izven Ljubljane primoran odložiti mandat Župan je poudarjal, da je odstopivsi svetnik vstopil v občinski svet z dobrim namenom, koristiti mestni občini. Drugi, ki se je odpovedal mandatu, je obč. svetnik Fr. Žužek. Zupan je navajal njegove zasluge kot mnogoletnega načelnika stavbnega odseka. Občinski svet je sklenil, odsto-pivšemu tovarišu izreči pismeno zahvalo. Zahvale. Zupan je nadalje prečkal zahvalo društva ^Pravnika"* za dovoljeno mu brezobrestno posojilo in zalivalo kranjske podružnice za bolne na pljučih za podporo 500 K. Rešitev predlogov in nasvetov iz prejšnjih sej. V tajni seji 28. decembra m. L je predlagal obč. svetnik Prosenc. naj bi se mi tu i ški pazniki vozili od kolodvorov do mitnic p s tramvaji, da točno pregledajo prtljago. Ravnateljstvo užit-ninskega zakupa se je izreklo proti temu. ker bi ne bilo praktično niti lahko izvedljivo. V isti seji je grajal obč. svetnik B e r g a n t jezikovno slabe uži t-ninske table ter uasvetoval za u ž i t n i n s k e čuvajnice rdeče luči. Glede obojega je dokazalo ravnateljstvo, da je nepotrebno. Nadalje je nazuanil župan, da je ministrstvo za notranje zadeve ugodilo prizivu mestnega magistrata proti odloku deželne vlade glede zazidave Hilšerjevih ulic. Končno je župan poročal, da je obč. svetnik Prosenc v svojem nujnem predlogu glede razsvetljave pred južnim kolodvorom trdil, da se je južna železnica pri napravi kolodvora pismeno zavezala, skrbeti za razsvetljavo pred kolodvorom. Predlagatelj pa je bil napačno poučen, ker takega reverza ni bilo nikjer najti, temne* je mestna občina dolžna skrbeti za razsvetljavo omenjenega prostora. Za načelnika stavbnemu odseku je bil izbran obč. svetnik Šubic. Volilna reforma in klerikalno izdajstvo. Občinski svetnik dr. Tri 11 er je utemeljeval sledeči nujni predlog: Vladni načrt volilne reforme je napravil na nas Slovence precej mešan v tisk. Na splošno se ne da tajiti, da pomeni ta načrt za nas korak naprej, čemur se spričo kričeči krivi ..-i dosedanjega volilnega reda pač ni dalo izogniti. Toda ta naš napredek gre, ako izločimo dosedanja velikopose niška mandata kranjska, ki bi bila pa ostala itak le Še za dogledni čas v nemških rokah, skoraj izključno, če tudi povsem opravičeno, na rovaš italijanskega elementa, ki je v zadnjem ■Času padel pri centralni vladi v nemilost. Kjer so pa prizadeti nemški interesi, t. j. na Koroškem in Štajerskem, tam je vladni načrt pač tak, da bije v lice vsaki enakopravnosti in prav je imel žalibog celovški „Miru, — katerega ima v rokah notabene slovenska duhovščina! da je izšel, oznanjajoč vladni načrt volilne reforme — črno obrobljen. Čudne govorice krožijo o vzrokih tega slovenskega poraza v slovenski javnosti in na Kranjskem seišče ključ za ta poraz. No, o tem bodo dajali prizadeti gospodje svoj račun na drugem mestu in jaz v interesu javne morale le želim, da naj bi ta račun ne bil tako lahek, kakor je bil lahek načelniku novo-lakirane rimske stranke preteklo nedeljo pred častitimi ribniškimi agrarci. Izzapl otno opljuvanje nasprotnika ni povsod p o ln o veljaven argument svoje lastne čistosti! 'Pač res!) PaČ pa je ta zbornica poklicana, da povzdigne svoj glas za kruto pre-zirane interese industrijalno-obrtnega in prostim poklicem pripadajočega vo-liloa v naši deželi — skratka, da sem odkritosrčen, inteligentnega volil ca. Interesni konflikt agrarnega in industrij alno-obrtnega prebivalstva se pojavlja pač na celem svetu ter je naravna posledica boja za obstanek v človeški družbi današnje strukture. Producent stoji nasproti konsumentu, nasprotne interese imata bodisi v prometni, bodisi v carinarski politiki, pri vprašanju aprovizacije itd In ker go- spodarski boj ne pozna nikdar zmernosti in razsodnosti, zategadelj mora biti ena izmed glavnih nalog držav-viške modrosti vsekdar ta, da se zabrani majorizovanje enega imenovanih interesentov po drugem. Temu argumentu se tudi vladna volilna reforma ni mogla izogniti in v resnici ga je tudi uvaže vala vsepovsod, kjer se je to dalo spraviti v sklad z nemškimi in pa z interesi — naše sramežljive ^Slovenske ljudske stranke". A na Kranjskem seveda to ni šlo. Zategadelj je vladni načrt priznal poleg jezikovno mešanih dežela, kjer so prihajali v tem pogledu v po-štev v prvi vrsti nacionalni momenti, posebne takozvane mestne volilne okraje tudi jezikovno popolnoma kompaktnim provincijalu, kakor: Gorenji Avstrijski, Solnogra^ki, nemški Tirolski in Vorarlberški — ne pa tudi Kranjski, izvzemŠi našo Ljubljano, katere z njenimi 37.1*00 prebivalci pa<£ pri najboljši volji nI bilo mogoče priklopiti Posavju! Čudni slučaj, da se je na ta način celo našo deželo izročilo na milost in nemilost stranki ljubljanskega škofa, maskirati se je dal prav lepo na ta način, da se je isto izjemo napravilo Še za par drugih južnih provincij, in sicer na Koroškem zopet na kvar slovenskemu elementu, v Primorju pa vsled posebnih tamošnjih razmer. N a Kranjskem pa je položaj tak. da bo tisti pobožni kmet, ki v političnih zadevah ve in zna misliti še vedno le z glavo svojega župnika, terorizovai, Čim postane meso beseda vladne volilne reforme, volilce vseh drugih stanov: uradnika, trgovca, obrtnika in i n d u s t r i j a l n e g a d < lav ca. In to bi bila gotovo kri krivica ter v gospodarskih zadevah tudi velika nevarnost. Prebivalstva, pripadajočega zadnje imenovanim, t. je ueagrarnim stanovom je na Kranjskem, ako odbijemo Ljubljano. še vedno okroglo 100.000, in temu prebivalstvu bi morala pripasti vsaj le dva državnozborska mandata, katera bi se dala zagotoviti na ta način, da se napravita iz vseh kranjskih mest, trgov, industrijalnih center in končno tistih vasi. ki so sedež okrajnega sodišča, dva posebna volilna okraja, doČim naj bi se ostalo deželo mesto v deset razdelilo v osem volilnih okrajev, ki bi potem imeli strogo agraren značaj. Ako se upošteva, da so projektovani po drugih deželah mestni volilni okraji z malo nad 30.000. eden »j-ido a 1S.00O prebivalci, tedaj pač ni dvoma, da je ravno označena zahteva za Kranjsko zgolj postulat pravičnosti, kateremu se tudi vlada ne bode mogla upirati in to tem manj, ker se ne zahteva nikakršne pomnožit ve mandatov. Podpirati bi se dala ta zahteva tudi še s kulturo in davčno silo. vendar pa zlasti zadnje nečem klicati na pomoč, ker stojim na stališču, da je njeno uvaže vanje nezdružljivo z načelom enake volilne pravice. In končno se temu projektu tudi rSloveiiska ljudska stranka" ne more in ne sme resno upirati, ako ima še količkaj pojma za politično dostojnost in delikateso. Ne m o r e zategadelj ne. ker ji je czpričo dejstvu, da po lastni trditvi brezpogojno vlada veliko maso prebivalstva, še vedno osigurjenih o>em agrarnih mandatov, torej nad dvetretjinska večina, vrhu tega pa ji ostane prosta tudi še konkurenca v mestnih volilnih okrajih. Ne sme pa zaradi tega ne, ker bi sicer silno oja-čila tisto javno mnenje, ki trdi, daje prodala štajerske in koroške Slovence za ceno vladne kranjske volilne geometrije. (Klic: Saj tudi je!) Gospoda moja! Po deželi nezadovoljnost nad te volilno geometrijo, ki je identična s popolnim uničenjem vseh ueagrarnih volilcev, narašča od dne do dne in dvomiti ni, da se bodo prizadeti okraji oglašali drug za drugim z glasnim protestom. Na čelo tem protestom pa je poklicano stopiti naše stolno mesto kot prva slovenska občina in zategadelj mi je čast predlagati slavnemu občinskemu svetu, da skleni soglasno : Na predsedstvo državnega zbora je odposlati peticijo, s katero se zahteva, da se ima ustanoviti na Kranjskem poleg L j ubijane še dva mestna volilna o k r a j a . v katera je uvrstiti vsa mesta, trge, indu-s t i jalne centre in one vasi, ki so sedež c. kr. okrajnega sodišča in daje stop rav ostalo deželo razdeliti mesto v vladni predlogi projektovanih deset, v osem volilnih okrajev. Peticija je bila soglasno sprejeta z županovim dostavkom, naj se izroči tudi ministrskemu predsedniku. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. marca. — Šestsio najboljših mol se je v nedeljo zbralo v Ribnici, kakor piše ^Slovenec-, na shodu, kjer sta vezala dr. SdsteratB in Šuklje svoje politične otrobe. Kdor pozna razmere v ribniškem okraju, ve. da najboljši možje v tem okraju nečejo o klerikalni stranki ničesar slišati, kar so ostentativno pokazali pri zadnji dft-želnozborski volitvi, ko bo vsi ugled-nejši in omikanejsi kmetje kot eden mož nastopili proti klerikalnemu kandidatu Šukljeju in oddali svoj gisj protiklerikalnemu Drobniču. V klerikalnem taboru v ribniškem okraju BO samo oni kmetje, ki se v svoji omejenosti in zabitosti dado -depo voditi od farške gospode ali so pa odvisni od kakega klerikalnega denarnega zavoda. Na kateri strani so zavedni kmetje v ribniškem okraju, sta se sicer Susteršič in Snklje imela priliko osebno prepričati takrat, ko so jima neodvisni kmetje razbili v Ribnici shod in sta kakor dva prepodena zajca morala bežati in si iskati zavetišča v župnišču. Takrat sta dobila pred temi zavednimi kmeti tak re-špekt. da si sedaj .»huda niti javno nista upala napovedati. Za ta shod so vedeli samo župniki in kaplani, ki so imeli nalogo, da pripeljejo na shod čimnajveč klerikalnih backov. Vkljub njihovemu naporu se jim je posrečilo spraviti skupaj okoli 200 najstupidnejših rev. kar jih premorejo klerikalci v ribniški e-velikolaškem okraju. Te ljudi so farji pripeljali v nedeljo v Ribnico, toda ne morda zato. da bi poslušali Sukljejeve in Susteršičeve otrobe, marveč da bi stražili klerikalne kolovodje in zbrane pope. da bi jim zavedno ljudstvo ne razbilo shoda, kakor pred meseci. To prikrito priznava ^Slovenec** sam. pišoč: ..To pot so možje volilci dobro preskrbeli, da -i nobeden liberalen razgrajač ni upal blizu.** rSlovenec- vendar ne more biti tako naiven, da bi mislil, da bi se to njegovo priznanje ne razumelo, dasi je prav zavito stilizovano. Kakšni .najboljši možje** so bili zbrani na shodu v Ribnici, zato je najboljše merilo Šuster5i5ev govor. Ako si upa Susteršič govoriti take bedarije i'i budaiosti. kakor v Ribnici, potem pač mora vedeti. da nima pred sabo razsodnih mož, ampak same backe. ki jih lahko nafarba. kakor hoče. Tako je n. pr. farbal potrpežljive svoje poslušalce, da je s klerikalno strauko ^zmagal kmet, da so zmagale kmetske pravice, kmetski interesi", dasi dandane< vsak razsoden človek ve. da so za klerikalno stranko odločilni le farški interesi. Po-štenjakovič Susteršič se celo ni sra- j moval na shodu javno lagati. <» nameravani postavi glede razdruž- : ljivnsti kat. zakona je rekel, da bo I s to postavo rr a z r u š e n krščanski zakon, da bi m o ž ni o g e 1 svobodno zapustiti svojo ženo**. Tako si upa očitno lagati d r. Žlindra samo pred svojimi kleri- , kalnimi backi, o katerih ve, da ver- ! jamejo vsako, še tako debelo ' laž. Šuklje je takisto zmedeno govoril o v o 1 i 1 n i reformi. Končni refren njegovih in Šusteršičevib izvajanj je bil slavospev Gautsehevi volilni reformi. Moža sta t oliko govorila e tej reformi, toda na očitanja, da sta štajerske in koroške Slovence prodala in izdala vladi in Nemcem, sta molčala kakor grob No. nadejamo se, da pride se čas, ko bosta morala govori ti! Volilna reforma in koroški Slovenci. Iz Prevalj na Koroškem se nam poroča: Po vseh slovenskih krajih tužuega Korotana se prirejajo shodi, na katerih se odločno protest nje proti razdelitvi slovenskih volilnih okrajev. Taki volilni shodi so bili v nedeljo po celi Rožni dolini, v Šmilielu pri Pliberku, v Klobasniei in v Prevaljah Slovenski narod na Koroškem je u videl, da mu nova volilna reforma ne prinese lepše bodočnosti, ampak da ga hoče živega tirati v grob. To je povedal v Prevaljah domaČi kaplan, ki je na shodu kakih lo(> poslušalcev dokazoval, kakšna krivica se nam dela po novi volilni reformi. Kot drugi govornik je nastopil gospod kanonik D o b r o v c iz Velik ovca. Ta je natančno obrisal razmere poslancev po narodnosti v prejšnjih letih in koliko jih bode sedaj pO novi volilni reformi. Tudi on je dokazoval, kakšna krivica nam Slovencem dela, kako krivicu o je vlada razdelila volilne okraje za koroške Slovence. Na shodu je bila soglasno sprejeta nastopna resolucija: Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem odločno protestira proti razdelitvi slov. volilnih okrajev in zahteva : 1. da se kmetske občine ločijo od mest, 2. da se razdele slovenski okraji tako, 1 da dobe koroški Slovenci najmanj 2 mandata. 3. Slovensko ljudstvo je vneto za cesarja in domovino, ali OHO stoji na stališču, na katerem saktevai svoje pravice, kakoršne se dele njegovim sosedom Nemcem, in od teh ne odneha, če tudi mu bode stati nasproti bajonetom. - V volilnem okraju Pliberk. Dobrla ves. Žel ezna kaplja in Borovlje. ki je baje zasi^uran Slovencem, je okoli 12.000 volih-ev. Od teb jih imajo Nemci gotovih 4000. socijalni demokratje pa 1000, ostalih 70< * I bi volilo slovenskega kandidata. Ker pu slovensko ljud-* čova pri Št. Lenartu na Štajerskem je sklenila, da bo sprejemala -amo * slovenske dopise, vse kati tolmača, ali pa oditi, ne da bi opravil, kar je mislil opraviti Slovenec se mora vedno pokoriti nemški samovolji, ki ne pozna nobene pravnm II enakopravnosti in potem -e govori, da se nas z raznimi takimi odloki ne šikanira in ne izvajajo aajgrai nasilstva nad našimi zajamčenimi pravicami ! Šikaniranje na Spodnjem Štajerskem. Obdn jerskem je dobila meseca decembra od deželnega odbora neki dopis. \ katerem se zahteva nekaj podatkov, menda o domovinski praviei. Seveda je bil dopis nemški. Ker pa občina Nadole še ni tako srečna, da bi imela v svoji sredi nemščine zmožne odbornike ali pa kake nemčurje. ampak samo zavedne >»loveme. zato §q dopis vrnili kot nerazumljiv ter zahtevali slovenski Deželni odbor je dopis znova poslal in zapretil županu s kaznijo, ako ne reši dopisa zaupan ga je vrnil spet s pripombo, da ne more rešiti dopisa, ker je nemški, in ke-ne razume niti on niti kak drug odbornik blažene nemščine Pravični deželni odbor si ni mogel misliti, da bi v Nadolah ne razumeli nemščine, zato je dopis spet romal v to občino, zapretena je pa bila še ostrejša kazen Županstvo si zdaj ni znalo drugače pomagati, kot da je poslalo tlopis pomožnim uradom c kr nam-nije v Gradcu ter prosilo za slovenski prevod, kakor je to storilo že večkrat in se je še vselej ugodilo. A kaj se je zgodilo zdaj ? Ravnateljst v,. pomožnih uradov je odgovorilo, da >e pri njem m- prestavljajo nemški spisi na slovensko! Tako torej ! Ako prevajajo mažarske, laške in druga dopise, pa nemških ne morejo! Samo šikaniranje, s katerim hočejo uemška gospoda prisiliti Slovence, da morajo h zaradi iijili koiuodno>ti znati in jfi\dovati nemški! Občina Nadele je [brala vse akte, ki so se tikali te .tvari, pa je poslala vso skupaj po-;I*ncu Plojn ter ga prosila pomori, ker drugače mora prenehati vse nrado-pjinje pri takih razmerah. — Iz justične službe. Pisarski oficijal Josip K e r š \ Trstu je imenovan pisarniškim višjim ofioi-jjj »m, kancelista F r a d c l3 alio g a r Kovmju in Humbert Bonetti j- Imjah pa pisarniškima oficijaloma. Spremembe pri okr. so-liščH v Gornjem gradu Vsled .-..•■*' c kr, deželnosodnega svetnika t, ICaksa Vidica je prevzel začasno i lstv< g amjegrajskega c. kr. sodišča šnji c. kr. pristav g. Josip /dol - • jek. V pomoČ m;t je prideljen o. kr. , ivskultanl Rudolf Potočnik iz \ r \.'. C. kr. kancelisl g. Ivan Vrečko :boleJ in ga nadomestuje g. Alojzij ek. v. kr. kanoelisi v Celju. Heperfoir slovenskega gle- laiišoa« Iz pisarne ^Dramatičnega - va** se nam piše: Jutri, v cele pride na oder prvič druga ima noviteta v sezoni. B. pristan;« drama „L» j nbislav au. fuu kinja te drame je hči slovenskega >ste IijubiČana ter ljubi Milorada : a njeno ljubezen pa -° bori Nemec r0ttwalde, ki je prišel z menihom (Tinimundom širit med pagane Slo-,v germansko krščanstvo. Slovenci, •in ji?? Iii i svojo vero ljubezni in od-T d.i prav Ljubislavina ljubezniva krotkost in blagosrčnost po-aja le sovraštvo, maščevalnost in Ločen boj. Drugačen značaj je Vidimira. moški tip slovenske biaconke, ki gre ob strani Milorada it* sama v boj za staro vero in svo-Starosto Ljubicana igra g. i e r o v š e k . vodjo B i s t r o m i r a g. l . ' in O vi . ki je obenem re-isei igre no avtorjevih navodilih, rada predstavlja g. Nučič. Lenina Winimunda g. Dobro-olny, N emca G-ottwaldeja g. ! ,• . .% tro -lik > \ logu ga. t r e i sov a - P a t o Č k o v a in Vidi-d gospa Danil ova. Drama j.-b no uprizorjena in vestno naučena. - Prihodnji teden gostuje ga. trma ako v a iz Zagreba. — Opera ilira sedaj veliko in izredno težko Pnccmijevo oporo nToskau, ki k najlepša operna noviteta pote-; Ker imajo ga. S k a - . g. n urednik in g. Oržel-ki gromne vloge in ima tudi or-;esb težavno vlogo, bo treba za to pero posebno vestnih priprav in to j. keT se ž njo zaključi se- Slovensko gledališče. Snoči e je vi Ja drugič na slovenskem dru Kraatzova veseloigra „Luce in ji - [gralo se je dokaj dobro in se je. kakor je bilo videti, rav dobro zabavalo. Tgra bo brez Ivoma prav ugajala ^nedeljskemu po-.. nsk« občinstvu. Javno predavanje. V petek, I • m., prir« U -Splošno sloven-tsko društvo" zadnje pre-' v zimski sezoni. In sicer dovršil g. prof. Milan Pa j k roje ve ezanimivo predavanje o re-le s an si v Italiji in na N e m -kom. Predavanje se vrši. kakor -dno. v veliki dvorani ^Mestnega ioni a" točno ob polu 8. uri veče r. Vstop prost in vsako-t: r d o v o 1 j e n. Šolski koncert »Glasbene ta ifc€w. Prvi letošnjih šolskih kon-ertov ali javnih produkcij gojencev .• lole ^e vrši v nedeljo. Ine 11. t., m., zvečer ob polu 8. uri zgornji veliki dvorani ..Narodnega loma** po vzporedu, katerega bomo ekom tedna priobčili. K temu kon-ertu be vstop na sedeže in stojišča >akomur prost in brezplačen. Le ekaj sedežev, ki se bodo pri blatni po 1 K dobivali. bo za ono Očinstvo rezerviranih, katero bi v bje ■ Skov koncertne priredbe 'ros to voljno kaj prispevati in v * i;amen žrtvovati hotelo. « ►pozar-Hhio prijatelje ..Glasbene Maticeu na '-' prireditev. Ix krogov slovenskih zi-£?icv smo dobili osti«- pritožbo. proti postopanju stavbeni-'■' 'v Kal e s e li i n i j a in Schuppler-Ta dva gospoda jemljeta v svojo luibo le Italijane, bodisi zidarje bodi-i ri^ge delavce, slovenski so jima pa akrat dobri, kadar Italijanov ni več. »©venski zidarji si bodo pa znali »omagati, kadar bosta imenovana . je moral zanikati, ker gospod Pauritsch porablja za svoje psovanje, če je le mogoče, take momente, da prizadeti nima nobene prič •. Vsled tega je dotični predstojnik pri-poznal pritožbe kot neutemeljene, razlil je svoj srd nad tožitelji, ter jih pošteno oštel. ker niso mogli dokazati na ta način arogantno postopanje gospoda - \Verkmeistra" in resna preiskava kib vzorcev, /.tleti bi bilo torej, da poseti tudi ta semenj mnogo kupcev, ker bo le v njihovem interesu Električna razsvetljava v Mokronogu. L Mokronoga se nam piše: Mokronoški trg ima posebno srečo: govorilo se. je celo o njegovi električni razsvetljavi, a zdaj nima niti požarne hrambe. Pretečeni teden je sedanji načelnik odstopil, društvo pa se je prostovoljno razšlo ter izročilo \ se imetje županstvu. Ako nae torej zadene požarna nesreča, bodenu« v resnici imeli električno razsvetljavo. Upamo pa, da županstvo ne bone držalo rok navzkriž! Stanko Vraz. Leta 1910 bo 100 let. kar je bil rojen v Cerovcu pri Ljutomeru na Štajerskem pesnik Stanko Vraž. „Slovenska Matica- v Ljubljani in jugoslovanska akademija v Zagreba se pripravljata, da spodobno počastita to lOOIetnicb. Tudi zgodovinsko društvo za Spodnje Štajersko izda ob ti priliki spominsko knjigo. Učitelj Viher nedolžen. Nemški listi na Spodnjem Štajerskem, katerim se je ljubeznivo s krščansko hinavščino pridruži] tudi ljubljanski -Slovenec--, so razbobnali v svet, da je učitelj Viher v Št. Uju v Slovenskih goricah na štajerskem storil z mladimi šolskimi deklicami grozna dejanja, ki so lastna po navadi božjim namestnikom. ^Siovenec^ je celo vedel povedati, da je tak svinjar nas dopisnik. Viherju so naložili na rame mučno preiskavo, ki je pa dognala nasprotno, kar je želel ..Slovenec- in drugi taki poštenjaki, ki kradejo poštenim ljudem čast: V i h e r je docela nedolžen. Iz tega se pa tudi vidi. da Slovencu škodovati in ga uničiti. Če ni slučajno klerikalec, je glavni in edini ^Slovencev- namen. Svinjarije kaplana Berka. Piše se nam iz Kajhenburga: Ker smo stvar kaplana Berka že nekoliko naznanili, si pridržimo tačas ta svi-njarskj slučaj kot norožjeu proti grozni agitaciji župnika ferjaka za bodoče volitve, ter povemo zlasti župniku Cerjakn, da kakor hitro se bode lotil resne agitacije za prihodnje deželnozborske volitve, priobčimo celo -komedijo- na dolgo in široko, ter se bomo na ta način branili proti vsakemu njegovemu pri tisku. »Svobodna šola"1 v Mariboru. V nedeljo so ustanovili v Ma- 1 riborn -svobodno šolo-. Klerikalci so v.-i iz sebe vsled tega in Napotnikovo j glasil«* bljuje ogenj in žveplo na vse strani, obenem pa joka in stoka, da ! bi se kamen omečil. „ftornjegrajsko učiteljsko društvo" zboruje v nedeljo, dne IS. t. m., na Rečici ob polu 11. uri dopoldan v tamošnji šoli. (tostje dobrodošli ! Sadjerejce opozarjamo na točko: rO pritlikavcih.u Gosp. Praprotnik je znan pomolog in zna temeljito razpravljati o tej stroki. Glede kosila je pravočasno javiti nadnČitelju g. Kle-menčiču na Rečici. „Štajerčevi" pristaši romajo V ječo. A loj zij Kavči č. lovski paznik v Ritmerku na Štajerskem in hud pristaš ptujskega ^Sta-jerca^, je bil pretekli teden obsojen na 1 teden zapora, ker si je prilastil nekega psa, ki ni bil njegov. Tudi Anton Majcen, ki je bil zaradi požiga in goljufij obsojen od mari-borskega sodišča v dosmrtno ječo, je bil veren ^Štajercev"* dopisnik. rSta-jercu zdaj lahko žaluje za svoji pristaši: morilec Muršec mu je zlagal pesmi, tat«»vi Mavrin. Kavčič in Majcen so ga pa z dopisi hranili. Ce pojde iako naprej, bodo kmalu vsi „StajerČevi" dopisniki sedeli po ječah. PO Opravkih je prišel posestnikov sin Alojzij S t ur m v Oglen-šaku pri Mariboru k mizarju Francu Verdniku. Med njima je nastal prepir, v katerem je Venlnik zgrabil za nož in ga parkrat s tako silo zasadil v nasprotnika, da ga je nevarno poškodoval. Konec pijancev. 331etni hlapec Tomaž K u m p u š v HoČu pri Selnici na Muri se je tako napil sli-vovke, da je obležal v obcestnem jarku, kjer ga je zadela kap. Ravno tako se je zgodilo s (JOletnim delavcem Ivanom L o p i Č e m od Sv. Jurja na Pesnici: našli so ga mrtvega v nekem potoku. — Umrla jO V Senožečah soproga gospoda Frana Suše, gospa Terezija Suša rojena Delakova po kratki bolezni. Pogreb je v Četrtek ob 9. uri dopoldne. Naše BO-žalje! — Skozi okno ^e je pridrevil v Lovcu neki finančni stražnik v spalnico svoje ljubimko, katero je dvakrat ranil z nožem. Zgodilo se je to na pustni torek, zakaj pa se je zgodilo, o tem molče viri. Dvojen samomor. Solatni agent K mi lij Man del in njegova ljubica 21 letna Marija Rus ti a v Trstu sta pila solitrovo tekočino, da je punca že umrla, a tudi agent bo težko okreval, vkljub temu da je kmalu prišla zdravniška pomoč. Poskusen samomor« Z britvijo si je prerezala žile v Trstu gospa Brunelli, ki živi že več let ločena od svojega moža in ima tri otroke. <>.Klali so jo v bolnico, Novo kraško jamo so našli trije tržaški jamski raziskovalci v nedeljo 4. t. m Društvo svobodomiselnih , slovenskih akademikov „Sava" j na Dunaju priredi svoj VI. redni občin zbor v petek dne 9. t. m. ob S. uri zvečer v restavraciji rZum Magistrat-, I. Lichtenfelsg. ."i s sledečim spore« lom : 1. i *itanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. b\ Poročilo iegit. odseka. 4. Nadomestne volitve. 5. Slučajnosti. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli! Mestna policija je včeraj aretovala nekega agenta, ki je inseri-ral po raznih časnikih, da je zastopnik neke dunajske tvrdke za realitetni promet in v to svrho jemal od raznih strank proti kolekovanim pobotnicam s tvrdkinim imenom na čelu denar za -informacijske stroške-. Navedenec je j tudi zasledovan od graškega deželnega sodišča in najbrže ni več v službi te tvrdke. kar spričuje neka od tvrdke izvirajoča brzojavka. On je stanoval kake tri tedne v nekem tukajšnjem hotelu, kamor so ga hodile intereso-vane stranke obiskavat in mu deloma tudi prinašale, ako jih ni sam obiskal na domu, denar za preskrbo inseratov, za preskrbo posojil na posestva ali posredovanja prodaje posestva. Policiji so nekatere stranke, ki so mu dale v to svrho denar, že znane. Da se pa zadeva pojasni še natančnejše, uaj se blagovolijo vsi interesenti glede tega zglasiti pri mestni policiji. Z drugega nadstropja je skočil f nedeljo v hiralnici umobolni Fran Kastelie in se samo lahko telesno poškodoval. — Danes popoldne ob dveh je pa skočil s I. nadstropja te hiralnice neki drufii umobolnež na tlak, a se k sreči ni nič kaj pobil. Prihiteli hiralnični strežniki so ga spravili v njegovo sobo. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 140 Slovencev, 90 Hrvatov in 184 Macedoncev, nazaj je pa prišlo 90 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šh 180, v Hrušico pa 40 Hrvatov. Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 91 Slovencev. S Hrvat«»v. 120 Macedoncev in itt Črnogorcev« -1 tesačev je j šlo v Kočevje. H:? Hrvatov v Scheibbs. r39 v Heb, 18 pa v Hrušico. 28 Slovencev je šlo v [nomost, 11 pa na K« • roško Izgubljene in najdene reč!. Izgubljeni sta dve rjavi, osnjati denarnic] z po vsebino 10 K. zlat naprsni gumb. vreden 10 K. « evka za svalčice. vredna 2« I K in ročna torbica z 8 K denarja. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena črna boa, siva ženska jopica in dva dežnika. „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer koncert v kleti b otela „XJniona. Začetek ob 8. ari. Vstopnina -H' vin. „Šramel lepa hvala. — Živeli darovalci in nabiralci! Za „Učiteljski konvikt41: m*p, Ivan Vukasovic v Stolacu K 5*— nabral na večeri i g. Milana Gakoviča Gospod Milan Ko-vačevič K 373, nabral na večeru gospoda Aleksandra Seseka ob priliki njegovega imendana. Obedve svoti so nabrane med Slovenci, Srbi in .Hrvati. — Skupaj K 10-73 — Srčna hvala! Živeli! — Svoto smo izročili g. Dimniku. Kcdllitc Mitovi, tki na v materinem m Irk u naliajajo s*1, tudi v pravem razmerju krvi in gorkote vzbuja jod&h sredstev v Kulekejevi otroški moki, tako da zadostuje ta moka vsled velike množine beljakovine in riulninnkili snovi nama za primerno prehranite v dojenčkov. Če se pa pridene Kufekejeva otroška moka navadnemu mleku, ne poveča se sumo nje^a redilnost, marveč se doseže tudi primerno drobno-zgoseenje istega v otrokovem želodcu. Vsled tega pa postane mleko tudi veliko bolj prebavljivo in se otroka na ta aačin obvaruje pred časovnim zaprtjem, katero se zelo pogosto pojavi, ee se otroka hrani izključno s samim mlekom (^e so jedila lahko prebavljiva je samo ob sebi umevno, da želodčno črevo veliko manj trpi in se utrdi proti različnim boleznim. Pojutrišnjem 9. ma ca žrebanje! Trafifontska loterija 2223 dobitkov. 6 Glavni dobitek 40 000 ki on v ednusti. Srečke i 1 krono. Naprodaj povsod. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani''. Uradni kurzi dun. borze 6. marca 1906. n»loIb»al papirji. 4-2*. majska renta. . . . 4*2J/0 srebrna renta . . . 4°/8 avstr. kronska renta . . 4c;ft „ zlata „ . . 4° a ogrska kronska renta . 4 '0 „ zlata „ . 4:fU posojilo dež. Kranjske 4Vt0''« posojilo mesta Spljet 4VA . - Zadar 41. i bOB.-herc. železniško posojilo 1902 . . . dež. banka k. o. n ^ O. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10°.... pr...... zast. pisma Innerst hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... f. obi. češke ind. banke , prior. lok. želez. Trst- Poreč ...... 4 , prior, dolenjskih žel. . 3% prior. juž. žel. kup. 1 t 4'rV'c avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od I. 1860*/, . . . , od L 1864 .... tizske...... 9 zeni. kred. I. emisije 9 v n 11« » 9 odrske hip. banke . _ srbske a frs. 100*— 4*, češka >t o- * I • Al t/ 4^ * 4C Denar 99 90 99 SO 10O -11S- 95—i 113 05, 99-50 100-65 100.-1 10O451 100 — 10015 10025 106 45 10050 100-—t 100-- 99-50 100 50 Plsgo 100 10 100- 100 20 118 20 9520 113 25 101 65 101 — 100 — 101 45 10010 10025 101-25 107-45 10150 100 40 100 50 10050 10150 Fran Suša naznanja v svojem in v imenu svojih otrok in drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo njih iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, staro mater, teto, gospo Terezijo Suša 14 Delak V torek 6. t. m., po kratki, mučni bolezni, ob 9. uri dopold., v 67 letu nje starosti, k sebi v boljše življenje poklicati. Pogreb nepozabne ranjke bode v četrtek, dne 8. t. m. ob 9. uri dopoldne. 858 Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači farni cerkvi. Senožeče, dne 6. sušca 1906. Nova hiša v Spodnji Šiški v aolnčnem, brezpra-šnem U raju, z velikim vrtom se proda. Posredovalci izključeni. — Kje, pove upravo. „Slov. Naroda**. 850—1 ! Gostilne! VeČ manjših ali večjih goatilen se vzame v najem v kakem trgu ali vasi na deželi blizu kolodvora m farne cerkve kje na Kranjskem, Štajerskem ati Hrvaškem, na rečun pa kje v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe na upravn. „Siov. Naroda" pod , gostilna". *52-i Neko drufitvo išče v sredini mcnta za svojo pisarno ob o srednje velikosti. Posebni vbod je potreben. Sobe v pritličju imajo prednost, vendar je pa soba lahko tudi v I. nad. Ponudbe sprejema iu pojasnila daje upravn. nSlov. Naroda". 824—2 jRAMEL^KVARfEL (Koncesifonar Gorjanc.) K5f> Jutri, dne 8 marca t 1. za mešano trgovino, posebno za že-leznino, se sprejme takoj pri 772-:i 99 90 9950 100 — 316 25: 318 25 100 80 101-80 195 50 289*— 158 — 29075 293-261 -100'—! turske......ji 150 - i Sasilikn srečk* . . " 1 c& gajnič o o • Prednost imajo one, ki so vešče strojepisja. 763-3 okoiziterid iŽce pod ngoduimt pogb$ na Kranjskea Že dolgo poslujoča zavarovalni M m življenje in /oper nezgode. VeČ pove npravnistvo „Slo.euskegi Naroda1". i«f_ Veletrgovec z vinom EOIDIJ Vl(> v Puljn priporoča svojo velik(> zalogo samviui in najboljših istrskih vin. Razpodiija na vne kraje od 56 litrom naprej po povzetju po jako nizkih ceuar (črno po 32—40 h, belo po 36—40 h) t last. sodih, ki jih je po izpraznjenja vrni: Ces. kr. avstrijske gA državne železnice« a Čas jš opazo-^ ; vanju Stanje barometra v mm Temperatura v C°. | Vetrovi Nebo 6. |9. zy. T. 7. n 2. pop 7466 747 2 745 7 78 — 0-6 14 8 si. svzahod al. svzhod si. ssvzhod jasno jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura: 7-1», nor male: 21° — Padavina v mm 0 0. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega ljubega očeta, oziroma starega očeta, gospoda Ivana Pečaka strojevodja južne železnice v pokoju kakor tudi za tolažilne obiske za obilno spremstvo pri pogrebu in za darovane krasne vence izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejSo sahvalo 851 žalujoča rodbina Pečak. V Spod. Šifiki, 7. marca 1906. landaver za enega ali za dva konja se kupi po ugodni ceni pri izdelovalcu vozov Francu Stare v Kamniku Izdelujejo se tudi vseh vrst najfinejši popolnoma in napol kriti VOZOvi, za katere se uporablja najtrpežneisi jeseDOvi les. 747—3 C. kr. ravnateljstvo drž. želeJJdcc v Beljaku. izvod iz voznega reda- Veljaven od dne I. oktobra 1905. leta. ĐtifcOd "iz J-juSijasie juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. mi -4 m pa • »Ot vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, irr;mzcnsfeste, In*..most, Monakove. Ljuh čez Selztai v Aussee, Solno-rad, čez Ivlein-Reiilin^ \ >teyr, v Line, na Dunaj via Anvstette! — Ob 7. uri 5 m zjutraj - sobni vlak v Trbiž. Pontabel, Bel'ak, Celovec, Murau. Miuterndor Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztai v Šoluo^rad, inomo&t, čca Kk-in-Kejri.n^ . s;cyr, Line, Budejevicc, Plzen, Mariiine vare, Heb, rrancove va . Prago, Lipsko, bez Dunaj. — Ob II. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, K otabd, Beljak, Celovec, It Glodnitz, Ljubno, selztai, SolttOgnul, Kad Gastein. Zeli oi> jezetu, Inonu-.^t, oregenc, Cu ^enevn, Pariz, oez Ainstetren na Paiiai. — (K) uri 58 ni popoldne osebni viak v Trbii Sinohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lnomost, A\onakovo, Ljubno, čez Klein-ReOhn-Stevr, Ltnc, Budejevicc, Plzen, Marijine vare, Heb, Prancove vare, Karlove vare, Prae..-. ►Vago direktni voz L in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Anistetten. — Ob 10. ur« poiu I is.-h)ii vlak v Trbiž, Beljak. Franzensfeste, lnomost, Monakovo. (Trst-A\ouakovo dire^u: i IL razr.) - Proga v Novo mesto in Kočevje. Osel i vlaki. Ob : un 17 d 'jutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop ist Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prrltod v L;ubI^2ho iu/. kol Prosti Matta. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Daaaja čez Amstetten, Monakovo .akovo-Trst direkt. voz L in II. raz.), lnomost, Frauzensi.>te. j0lO0flia»lL Inu. Stevr, I Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, l'i. (iz Prae;e direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb. Marijine \ Plzen Budejevice, Line, Stevr, Pariz, Ženeva. Curih, Bre&enz, lnomost, ŽeM o» je. Kad Gastein, Solnojirad, Ljubno. Celovec, Smohor, Pontabel. - Ob 4. uri 29 iu popolii osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Seiztala, Beljaka, Celovca, Maiea GKklnitaa, \\ooakov« tnomosta, Franzensfesta. Pontabla. — Ob h. uri OO m :.\cCer osebni vlak i l>m:. Ljubna. Beljaka. A\uraua, Malega Glodnitza, »Celovca, Pontabla. Sel Sci/vl. .J bMNnos in Sobtograda, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, bude;cv:c, Plzns v. rij nih . .. I Francovih varov, Prace, Lipskej^a. — Proga lz Novega mesia m gonfivja, i Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. un 32 m popof* iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja iii ob 8. un X> ni zvečer istotako, OuiiOii -L^iilJiJane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 i n poj ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in p .a in le oktobru. — Pribod v Ljubljano drž. kol. U Kamnika, Mešani vlaki: Ob o nj 4tf m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči m M :': praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski č is je za 2 min. pred krajevi časom v Ljubljani. i Liubij»nskn kreditna banka v Ljubljani" ^ ....... ___ n i i t u_______ BAjM..XniAtt h ms mm m ar-1 9$ ^odrn±iiica v CELOVCU. Kupuj* in prodaja vso vrste rent, nastavnih pisem, prijoritet, ko* d analnih chligacij, sroCfr, delnic, varat, novcev in devin. Promoso izdaja k vsokomu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'—. immtm b HrttnjtI. VinKuluje \r» devlaktAluge vojaške ženitninske knvcii* Bikonpt ttm lakfkuu mrmir. TDm I3T Boran naro«lla ~m\M PodPu±niM v S P LJETU. Densni« wlom«s npr«Jrnia v tekočem rsetma ali na vložne fcnu&ce proti ogodnim obrosum. Vloženi denar obrestuje oo* dne voge do dne vsdign. 3-2? Promot s čoki in nsksznlcaml. Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Ivan Tavčar. T lastnina in tisk „Narodne tiskarneu. 26 16585360