Zl. številko. V UuMjnnl, u peteh, Z6. januarja 1906. XXXIX. leio. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelj« in praznike, ter velja po pošti preleraaa za avstro-ogrske dežele za vse leto *ft K, za pol leta ti K, za četrt leta H K hO h, za en meneč * K *i h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta ld K za četrt leta ti K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine Re ne ozira - Za oznanila se plačuie od peterostopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoh* irankovati. — Fokopisi ae ne vračajo _ Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih nlicah st 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t- j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Volilno reforma pokopana? Z načrtom volilne reforme, ki ga je podal ministrski predsednik baron Gautsch v svoji znani novembrski izjavi, ni zadovoljna ni ena parlamentarna stranka. Nemci se ne morejo sprijazniti /. (lautsehevim načrtom, ker jim ne daje dovoljnih jamstev, da bi jim nova volilna reforma tudi v bodoče zagotovila ono prepotenco v Avstriji, kakršno uživajo dosedaj, dasi je Gautsch svojo volilno reformo, slonečo na splošni in enaki volilni pravici, za-klavzuliral tako. da je iz nje prav lahko razvidno, da prevladuje v nji tendenca, da se za Nemce reši čim največ mandatov in se jim po možnosti zagotovi sedanje njihovo posestno stanje, dasi bi se to posestno stanje moralo v parlamentu reducirati v manjšino, ako bi se res hotelo izvesti načelo splošne in enake volilne pravice Poljsko parlamentarno zastopstvo je načelno nasprotno volilni reformi, ki bi temeljila ne samo na splošni in enaki volilni pravici, marveč tudi na direktnih volitvah, ker se boji, da bi poljska ,šlahtau. ki reprezentuje sedaj poljski narod v parlamentu, v držav-nozborskih volitvah, izvedenih po Gautschevi volilni reformi, izginila s pozorišca in bi vrhu tega Poljaki izgubili celo vrsto mandatov, ki so jih dot(»pal še vedno pod starim imenom abiturijent. Tuintam sem si nadel firmo jurista, a to sem kmalu opustil, ker sem se parkrat prav korenito urezal. Vroči julijski dnevi so bili zopet prišli. Trop svežih abiturijentov se je znova izlegel ; z ravno takimi upi kot jaz leto poprej e so gledali v svet vstopajoči mladeniči s povečevalnim steklom v bajn okrasno prihodnjost. Posedava! sem zopet po šetališč- nih klopeh. V moji glavi so se razvijale Sudne misli in skrbi za bližnjo bodočnost, katero mi je dotedanja skušnja kazala tako črno, tako ostudno. Proklinjal >em svojo nespamet, da se nisem' šel učit kakega rokodelstva, da bi bil zdaj že lahko kolikor toliko samostojen in da bi vsaj čutil v sebi pravico obstoja, česar takrat nisem. V topljen sem bil tako nekega popoldneva v svoje motne misli, da nisem čutil, da je pristopil k meni človek. Šele ko me je prijel za roko in jo nesel k svojim ustom, sem se zdramil, obenem pa tudi že butnil predrzneža po zobeh. Bil je Vrbnik. Ostro psovko sem mu zabrusil v obraz. On si pa ni nič storil iz tega. Klobuk, s katerega so viseli krajci malomarno čez ušesa njegovega lastnika, je potegnil z glave in ga nesel pred menoj do kolen, obenem se pa globoko priklonil in dejal: „Gospod milostljivi, izvolite mi dovoliti, da izpregovorim par besedi z vami." Zdelo se mi je, da stoji pred menoj norec;, zato sem krepkejše zgra- bil za palico, vendar ga vprašal, kaj želi pravzaprav. „Gospod prečastni!u „Nehajte že vendar enkrat s temi brezmiselnimi naslovi," zavpil sem nad njim. „Prosim.u In priklonil seje znova in rekel: „Veste, jaz izdajam list." „Vi izdajate list?" vprašal sem z največjim začudenjem, ker sem bil prepričan dodobra, da se mu blede. ^Nemški list izdajam." Sapa mi je pohajala, zato sem odprl usta na stežaj in čakal še večjih iznenađen j. Vrbnik je pa nadaljeval: „V Beljaku je moje uredništvo, a list se tiska v Gradcu. Imenuje se „Allgemein verstiindlicher Natur-freund" in je skozinskoz zanimiv, da imam silno veliko upanja, da se v kratkem vsestransko razširi. Uvodni Članek mi je spisal za zadnjo številko neki sedmošolec. Ta gre na počitnice in zdaj sem brez urednika, ker sam ne znam toliko nemški, da bi mogel pisati uvodne Članke, katere določim, da se spišejo. Prišel sem po vas, da greste z menoj v Beljak v moje ured- ništvo. Plačal vam bom po 80 goldinarjev na mesec in prosto vožnjo. List izide vsak teden enkrat in kakega poloma se nama ni treba bati." Ko bi me ne bila zadrževala radovednost, ušel bi bil že zdavnaj temu čudaku. „Kje ste p«*, dobili denar za stroške?" sem ga vprašal. „Bogatega prijatelja imam, ki mi da, kolikor hočem," je odvrnil in da bi me prepričal, da govori resnico, je izvlekel iz notranjega žepa listnico, v kateri se jo šopirilo na prvi pogled neb roj bankovcev. Uredniških težav takrat nisem poznal, zato sem se takoj vdal, ko mi je moj novi gospod dal predujma 30 goldinarjev. Še tisto noč sva se odpeljala v Beljak. Medpotoma me je učil Vrbnik, kako se moram obnašati v Beljaku. Da sem Slovenec, ne smem nikomur povedati, ker potem bi me beljaški Nemci tako sovražili, da bi še jesti nikjer ne dobil in da bi jo moral takoj odriniti. Nastopati moram kot Čeh. Pred Čehi imajo Nemci strašanski rešpokt, ker vedo, da so Čehi mogočen narod. Prišedši v Beljak sem se res predstavil za Ceha. Gospa, v koje hiši je bilo naše uredništvo, je bila huda nemška nacijonalka, ki je takoj po prvih besedah omenila „Windische" z očitnim preziranjem. Moje ime, je rekla, zveni nekoliko „\vindiseh", vendar moja zunanjost je popolnoma češka, kar izključuje vsako sovraštvo med nama. Ponosno je poudarjala, da sta „deutsche Trene und Oifenher-zigkeit" dve najlepši nemški čednosti, ki se blestita na njej in na celi njeni družini, kar spoznati mi bo gotovo v veliko korist Predstavila mi je nato svoji dve hčeri in pravila o njenih izrednih talentih. Kna da igra izborno klavir, druga pa, da je izvrstna pevka. Hčeri sta morali takoj pokazati, kaj da znate. V g-duru je zadonel valček o supeju; komaj pa sem čul par taktov, so nit* zabolela ušesa in srce nad tako umetnostjo. Ako je bil tuintam kak polton napačen, ali mesto polovične note cela, si ni ne pevka ne igralka niČ kalila srčnega \«selja, najmanj pa presrečna mati, ki mi je venomer trobila v ušesa: „Slišite, slišite!" (Dalje prih.) take brez vsakih ceremonij iztirati čez mejo. "2. Odtegnejo se naj brez odpovedi vse ugodnosti, ki jih uživa na srbski obali avstrijsko in ogrsko paro-brodno društvo. 3. Bojkotirati je treba vse avstro-ogrske tvrdke brez razlike. Srbski trgovec, ki bi vkljub temu kaj kupil iz Avstro-Ogrske. se mora po imenu pribiti po časopisih, da ga vsi domačini bojkoti-r aj o. 4. Vsem srbskim izvoznikom se morajo na železnicah dati olajšave, da svoje blago izvaža j o u a druge strani. Vsi tisti, ki največ trpe vsled carinske vojne, se morajo oprostiti davkov in naklad. T>. Najti je treba denarnih sredstev za p o d p i r a n j e izvoza mimo Avstro-Ogrske 6. V s e drža v ne n a r o č b e v Avstro - Ogrski se morajo brzojavno odpovedati; isto-tako vsi dogovori z banko nUniontt. 7. Skleniti se mora takoj strogi zakon proti tihotapstvu z blagom čez Savo in Donavo Ako ni dovolj carinskih paznikov, poslati je v tozadevno službo vojake. Svoje nasvete zaključuje z grožnjo: „Vse to je treba storiti takoj. In ko bodo začele bankrotirati njihove (avstro-ogrske) tovarne in trgovske tvrdke, k o b o toliko njihovih delavcev brez posla, ko bo cena in e s a p r i njih tako poskočila, da ga nobena srednja mošnja ne bo mogla kupiti, potem bomo nadaljevali razgovor. Nadaljevali razgovor in b o j." Mobi izacija v Črni gori? < J e ti n j e , 25. januarja. Z vladne strani se odločno dementujejo kot popolnoma izmišljene vse vesti o kakem dogovoru med Črno goro in Srbijo proti Avstro 7 Ogrski. Ravno tako neresnične so vse vesti o najetju vojnega posojila v Italiji in o mobilizaciji črnogorske armade v prisotnosti srbskih in italijanskih častnikov. Črna gora nima agresivnih namenov na Balkanu, te-muč si prizadeva ohraniti status quo, živeti s svojimi sosedi v prijateljstvu ter posvetiti svoje moči za blagostanje in red v svoji državi. Pruska vlada proti socijalnim demokratom. Deri in, 25. januarja. V državnem zboru je grof Eulenburg-Prassen utemeljeval svojo interpelacijo glede pobijanja s o o. demokracij e. Knez B ii 1 o w je odgovarjal, da je že pri raznih prilikah opozarjal na nevarnosti, ki groze očetnjavi po socijalni demokraciji. Smatra kot prvo dolžnost vlade, odločno nastopiti proti tej nevarnosti. „Z vsemi sredstvi se morajo zatirati take organizacije, ker so nevarnost za držav ni red. Poulični tiraniji se ne uklonimo. Z demonstracijami in grožnjami se ne damo ugnati. V P rusi j i ne bomo trpeli izgredov s o-drge in demonstracij. Meščanske stranke pa svarim: „Bodimo složni proti skupnemu sovražniku!" Volitve v angleški parlament. Lion do n , 25. januarja. Do danes dopoldne je bilo izvoljenih: 325 liberalcev, 39 članov delavske stranke, 81 nacionalistov in 137 unionistov. Liberalci so pridobili dosedaj lb5 mandatov. Bivši ministrski predsednik B alfo ur bo skušal enkrat kandidirati v mestu Londonu, ker mu je Gibbs odstopil svoje mesto. Dopisi. Iz medvodske občine. Pretečem teden je bil kaplan Brajc v Ljubljani in zvečer je prinesel že „Slove-nec", kako miroljuben duhovnik je ta človek. Zares miroljuben je, to potrdijo lahko vsi sorski župljani. On je samo toliko miroljuben, kolikor mora biti. Kjer pa se upa, pokaže vso svojo divjo jezo. Će ga ljudje sovražijo, je sam vzrok, ker se vsiljuje za župnega upravitelja v Sori. Ako bi dal na glasovanje po sorski župniji, ah naj ostane Brajc, ali naj gre, bi proti njemu glasovalo 85" J ljudi, čeravno preški Pomarančar hodi ljudi nagovarjat, naj ga imajo radi. Ako bi sploh imel Brajc kaj osebne in stanovske Časti, bi jo odkuril že zdavna iz Sore. Kes so mu pobili okna in mu tudi še nekaj drugega (zanj primernega) postavili pred vrata. Kdo je storil to, se ne ve, gotovo je pa to za Brajca najjasnejši odgovor. Naj se že izkida iz Sore. On pravi: „Ne grem, Če mi škof ne ukažejo." Dovolj butast mora biti, da ne razloži škofu, da on ne more ostati v Sori. Škof pa misli in je gotovo o tem prepričan, da je Brajc rad v Sori, zato mu ne ukaže iti drugam. V resnici ima Brajc toliko dohodkov, da se mu ne ljubi iti iz Sore in pustiti to mastno župnijo. Leta pa vedno okrog in ljudje morajo cele poldne ve Čakati da pride domov od kakšne strani. Kakšen je tak dušni pastir, ki Še zvečer ni doma, temveč okrog leta in agitira. Brajc se kaže, kakor bi ne bil postavljen za duhovnika, temveč za volilnega agitatorja. Vedno je na cesti, kakor konjska riga. Nekateri so mu že dali zato ime „konjska figa". Pritožuje se Brajc v „Slovencu", da so ga kamenjali, ko ga je peljal „gospod" župan Sinove. Oh ta gospod župan! To je res redka prikazen, kakršne se ne dobi med gospodi župani. Ali Brajca ni nič sram, ko se vozi s tem očitnim preŠestnikom in človekom, ki je kradel smreke „nekemu liberalcu*. Da ni bil na mesece zaprt fca „gospod župan*, zahvaliti se ima le dobrosrčnosti „nekega liberalca". Zastarana pa še ni tista Smovčeva hudobija, ko je mejnike prestavljal iz svojega posestva na posestvo št. 13 na Svet ju. Ako bi hoteli to stvar na dan spraviti bi bil „gospod Smovc" kmalu zopet na riČet povabljen in pomagalo ne bi nič, čeprav ima za prijatelja Brajca in Pomarančarja. Zato naj bode Brajc kar tiho o svoji ponižnosti, ker dokler ima tako družbo, je na ravno teh pregreh deležen, kakor Smovc. Ljudje v sorski župniji le-to žele: Brajca proč! In res proč ž njim in s Smovcem! „Slovenske Matice" 141. odborova seja v četrtek, dne 19. prosinca ob 5. uri popoldne v društveni pisarni. Navzočni: Gg. Fran Leveč (predsednik); Fr. Govekar, P. Grasselli, dr. Fr. llešič, Fr. Mil-činski, R. Perušek, L. Pintar, M. Pleteršnik, A. Senekovič, L Sušnik, A. Trstenjak, J. Turk, dr. Al. Ušeničnik in Fr. Wiesthaler (odborniki); E. Lah (zupisnikar). Skupaj 15. Predsednik proglasi sklepčnost, pove, da sta odbornika dr. Smid in Subic opravičila svojo odsotnost, imenuje overovateljema zapisnika odbornika profesorja L. Pintarja in dr. Al. Ušeničnika, in da besedo tajniku, da poroča o tekočem gradivu iz predsedstva. K odkritju spomenika L. B o t i č u v Splitu povabljeno, se je društvo dne 5. listopada lani vabilu odzvalo z brzojavnim pozdravom in prejelo pismeno zahvalo. Svojemu častnemu članu, baronu Andreju Winklerju je „Matica" dne 9. listopada lani ob njegovi 80-letnici brzojavno častitala in prejela od jubilarja brzojavno zahvalo. Župniku Al. Kumerju v Stari Loki se prepušča pravica druge pomnožene izdaje „Olikanega Slovenca", ki jo misli prirediti za „Družbo sv. Mohorja". Rektoratu srbskega vseučilišča v Belem gradu se je odposlala pismena zahvala za častni sprejem društvenega zastopnika, odbornika An t. Trstenjaka, ob otvoritvi zavoda dne 15. vinotoka lani. Vdovi dež. knjigovodje A. Pre-lesnika, ki je bil več let marljiv .Matičin" revizor, se je poslalo pismeno sožaljenje in je društvo prejelo od nje pismeno zahvalo. Zaklad za dr. E. H. Costovo ustanovo je še toliko časa pustiti nedotaknjen, da se nabere vsota 5000 K, in potem iz njegovih obresti razpisa-vati nagrade za literarne ali umetniške namene. Na znanje se vzame, da je namesto obolelega blagajnika in hišnega upravitelja začasno ta opravila prevzel podpredsednik, kanonik T. Sušnik. Zapisnik o 140. odborovi seji, ki sta ga pregledala in potrdila odbornika dr. Smid in Turk, se odobri brez ■ ' ■ .... ugovora. Na ogled so tudi zapisniki sej knjižnega odseka z dne 14. listopada, oziroma 20. grudna ali 16. prosinca. Knjige za leto 1905. so v stavku in v tisku gotove. Društveniki, ki so članarino vplačali, jih sprejmo po sedem v obsegu 82 tiskovnih pol. Prihodnji teden se začno razpošiljati. Odobre se nagrade pisateljem, uradnikom in korektorjem, kakor jih je predlagal knjižni odsek. Odobri se po kratkem razgovoru bodoči knjižni program, zasnovan po posebnem pododseku knjižnega odseka, do malega po predlogih knjižnega odseka. Program se razmnoži, po časopisih objavi in razpošlje na posameznike, ki se zanimajo zanj. Sklene se načelno ponuditi „Hrvatski Matici" knjižno zvezo v tem zmislu, da „Slovenska Matica11 izda vsako leto po eno hrvatsko knjigo v obsegu 5—76 pol na svoje stroške, če „Hrvatska Matica" založi vsako leto na svoje stroške po eno slovensko, pod imenom „Hrvatske" — oziroma „Slovenske knjižnica". — Da bode to možno, je predložiti občnemu zboru premembo § 1. društvenih pravil, ki jih je sploh Času primerno mestoma izpremeniti, kar naj preskrbi v ta namen že v predzadnji seji izvoljeni pododsek. Tajnik poroča o premembah v poverjeništvu. Nove poverjenike so dobili: Sv. Lenart v Slov. goricah, Pazin, Polhov gradeč, Jarenina, Brežice, Zabnice. Novi poverjeništvi sta se osnovali za Žire in Hotedršico; izpraznjena so pa poverjeništva za Razdrto, Tolmin in Zagreb. Tudi v zadnji dobi je „Matica" prejela od društev in posameznikov več prošenj za podaritev založnih knjig in jih na običajni način reševala ter od obdarovancev prejela več pismenih zahval. Društvenino je za lansko leto plačalo 2846, za predlansko 2752 članov ; od zadnje seje je društvu pristopilo 247 članov na novo. Knjižnici je prirastlo 94 knjig, zvezkov in Časopisov16 podarjenih, 78 zamenjanih. Potem ko tajnik na kratko pojasni delovanje odseka za izdavanje tehniškega slovarja in se izrazijo želje za ponatis Erjavčevih spisov in pa za objavo Vrhovčevih še ne objavljenih spisov, o čimer preudarjaj knjižni odsek, zaključi predsednik sejo ob sedmih zvečer. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26. januarja. Osebna vest Višji okrajni zdravnik na Kranjskem, g. Friderik Seemann,je nameščen kot nadzoru-joČi uradni zdravnik za Kranjsko in imenovan provizoričnim deželnim sanitetnim nadzornikom. Lampetova šala. Dr. Evgen Lampe nas je razveselil s popravkom. Sicer bi ta popravek lahko vrgli v koš, ali že zaradi zabave naših čitatelj ev ga hočemo vendar prijaviti. Glasi se takole: „Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona zahtevam, da sprejmete glede „Dnevne vesti" : „Kako duhovniki lažejo", priobčene v Štev. 19. BSlov. Naroda" z dne 24. januarja t. 1., sledeči stvarni popravek: Ni res, kar piše „Narod" v omenjeni notici: Lampe pravi, da se je dr. Tavčar „zaletel" v sedanjega g. dež. predsednika, ker je čital slovenski odgovor na interpelacijo, dočim so „Narodovci" božali barona Heina, ko je na slovenske interpelacije vedno nemško odgovarjal . . Lampe je to storil, da opraviči „Slovenčevo" hvalisanje novega g. dež. predsednika . . . ker ima Lampe tudi lep sedež pri Zadružni zvezi, mu milost gosp. dež. predsednika seveda močno ugaja in je zanjo tako hvaležen, da je iz samega veselja začel zopet izvrševati tisti metje, v katerem je najbtjJj iz-vežbau, namreč častikrajo. Res je pa, da jaz trditev, ki mi jih podtika pisec „Slov. Naroda" v tej notici, nisem pisal. Sodelujem sicer brezplačno v načelstvu Zadružne zveze, a ne uživam nobene milosti g. deželnega predsednika, za katero mu bi bil hvaležen. V Ljubljani, 25. januarja 1905. D. Evgen Lampe, stolni vikar." Kakor se vidi, sicer še vedno ne zna dr. Lampe sestavljati po zakonu pravilnih popravkov; vidi se pa tudi, da ima jako drzno čelo. Ne bomo se ž njim prepirali, če je 011 spisal ali če ni spisal dotične „Slovenčeve" notice. Faktum je. da je poleg rimskega doktorja Žitnika ravno dr. Lampe duša „Slovenca", da je slog dotične notice Lampetov, in da izdaja Lam-peta tudi tista zanj tako karakteristična hudobija in zvijačnost, katera odseva iz notice. Kar se tiče „Zadružne zveze" in Lampetovega sodelovanja v načelstvu, je pa čisto gotovo, da je Lampe dež. predsedniku g. Schwarzu lahko iz vsega srca hvaležen. Lampe je kot član načelstva te „Zadružne zveze" soodgovoren za sleparije in goljufije, ki jih je razkril SeliŠkar in zaradi katerega razkritja se nobeden prizadetih klerikalcev ne upa tožiti Se liška rj a. Dež. predsedniku je le treba izp olni ti svojo službeno do lžn ost in „Zadr.zveza" je v konkurzu, Lampe pa z drugimi člani načelstva vred pod ključem. Le milosti dež. predsednika se ima Lampe zahvaliti, da v „Slovencu^ še lahko ljudem čast krade, namesto da bi na novem Žabjeku ričet otepaval ali pa križem Evrope begal pred orožniki. Tako je pa nič drugače in naj Lampe- še toliko popravkov skrpa. — 0 Slovencih pise belgradski „Slovenski Jug" v svoji zadnji številki : „Za brate Slovence pred tremi leti skoro da nismo vedeli! Danes pa smo z njimi duševno že skoro združeni. Škoda je samo, da mi v Srbiji še ne čitamo njihovih listov, da bi videli, kako oni govore in pišejo, da bi videli, kako oni delujejo. Nahajajo se v težki borbi z Nemci in so v tem boju dosegli že neverjetne uspehe. Slovenci so narodno prebujeni; ker nimajo nikakih velikih pretenzij in zgodovinskih tradicij, čutijo najbolj opasnost prodiranja Avstrije in Nemcev na Balkan in so za to navdušeni borilci za idejo ujedinjenja južnih Slovanov . . . Na Slovenskem je vsa javnost za zvezo jugoslovanskih narodov: stranke in časopisi zastopajo goreče idejo zedinjenja vseh Jugoslovanov. Napredna stranka je največja zagovornica zedinjenja; a od listov se najbolj odlikujejo v tem oziru j,Slovenski Narod" v Ljubljani, „Edinost" v Trstu itd. in več drugih listov, ki izhajajo po drugih mestih." Tržaški škof dr. Nagi tajni svetnik. Vest, da je tržaški škof dr. Nagi postal tajni svetnik, je povsod obudila velikansko začudenje. Dostojanstvo tajnega svetnika je namreč najvišje odlikovanje, ki je podeljuje država cerkvenim dostojanstvenikom v Avstriji; zato je tudi navada, da se to odlikovanje podeljuje cerkvenim knezom šele po razmerni dobi njihovega vladanja in šele po doseženih posebnih zaslugah. Naravno je torej, da niso vsi škofje deležni tako visokega odlikovanja. Med tržaškimi škofi je bil zadnji tajni svetnik škof Legat, ki je škofoval od leta 1846. do 1875. Izmed izven tržaških škofov ni tajni svetnik niti ljubijan-ki škof, niti krški dr. Malmič. le Napot-nik v Mariboru je dosegel to dostojanstvo po krčevitem natezanju svojih prijateljev. Celo ljubljenec italijanske signorije v Istri, poreški škof dr. Flapp, je moral čakati celih 20 let. Nagi je pa škof še le dobra 3 leta, a že je padel nanj žarek vladine milosti v prav velikanski meri. Čudno ni torej, da nastajajo vprašanja po vzrokih za to odlikovanje, ker se ne more trditi, da bi Nagi svoje škofovske tovariše nadkriljeval po osebnih svoj-stvih in pastirskih vrlinah. „Edinost" je mnenja, da je odlikovanje v zvezi s pasusom v zadnjem Naglo vem pastirskem pismu, kjer se poživljajo verniki, slovenski in italijanski, naj pomagajo, da se vladi — učrste tla pas »og*yaai! . Vsakomur**, nadaljuje „Edinost**, «se mora bolj in bolj utr-jati slutnja, ki so jej dajali izraza tudi nekateri duhovniki povodom raz-glašenja zadnjega pastirskega pisma, slutnja namreč, da se je akcija, zaradi katere je izšel oni pastirski list, za-pričela le v namen, da se začne agitacija v namene, ki niso cerkveni. . . Govorilo se je (po Trstu| in se govori še danes še z večjo gotovostjo, da je temu cerkvenemu dostojanstveniku namenjena od vlade posebna naloga za prihodnje volitve v Trstu (v dotičnem pastirskem pismu so bile apostrofirane tudi volitve.) Sicer je pa „Sole", ki je zadnje čase jako naklonjen Naglu, predstavil tržaškega škofa kot voditelja političnih strank, ki je ravno z objavljenjem imenovanega pastirskega pisma napovedal začetek praktičnega izvrševanja svojega političnega poslanstva. Ker se je to odlikovanje izvršilo istočasno z imenovanjem novega goriškega nadškofa, pravi „Edinost", da je vlada radi posebnih namenov hotela Nagla obdržati v Trstu, da mu je z visokim odlikovanjem od ene strani hotela dati odškodnino, z druge mu pa utrditi pozicijo pred svetom za čim uspešnejše vršenje bodočih nalog. Kako veljavo imajo po škofovem mnenju sv. maše. Vsak župnik mora zato, ker dobiva bero od faranov, zanje brezplačno brati sv. maše vse praznike in sopraznike Naš vedno lačni škof je prav zauka-zal. da se na sopraznike ne smejo več brati brezplačno maše za faran • in njih aule, marveč da morajo župniki na sopraznike darovati plačam* maše, denar pa morajo poslati škofu Ako imajo maže res tako \ ljavo, kakor duhovniki vedno trde, potem p škof neizmerno oškodov vse faran* Pozivljemo škofovo gla silo, naj nam pojasni, kako je 1 tami mašami. Kje je škof dobil dovoljenje za tako nepošteno dejanje? Shod državnih uradnikov. I »raginjske razmere so v Ljubljani le reč lt-t sem za uradnike jako občutm-v zadnjih letih so pa postale vprav neznosne. Peticija, vložena po ljubljanskem uradništvu leta 1902. za Ara ginjsko d«»klado, še sedaj ni rešena Dragi njska doklada je pa postala neobhodno potrebna m da se pospeši rešitev te pereče zadeve, je sklican posebej, shod c. kr. državnih uradnikov ljubljanskih na nedeljo, d n 28. prosinca t. 1 ob 11. ari dopoldne v veliko dvorano „14 e s t nega o! o m a". Odlikovan Slovenec Gosp J. Stiftar, iz Solčavskih planin na Štajerskem doma. zdaj profesor v Kalugi na Ruskem, je dne 11 novembra 1905 dovršil trideseto leto državne službe. Zaradi zveste služIi-ruskentu narodu in carju mu je mak car podelil veliki red Sv. Vladimira 4. stopinje. Ta red daje odlikovane u dvorjanstvo in naslov ekscelenca Zlobna lat. »Slovenskemu Gospodarju- se poroča iz Ptuja, da se med ondotnimi Slovenci govori, da je prejšnji urednik „Stajerčev. Drevenšek. vstopil v uredništva „Slov. Naroda- ter pristavlja, da gliha vkup štriha. To je prav 11 a vadn a farška laž. ki se k a/-vselej, kadar si ti popi vbijejo v glavo, našemu listu škodovati. Stremljenj ptujskega „Stajerca" še oiamo nikoli odobravali in je torej podti kanje o „glihi- zlobnost prve vi-* Za župnika fare sv. Petra v Ljubljani je bil včeraj instaliraj g. Franc Pavlic, dosedaj kaplan ondi. Repertoir slovenskega gledališča. « pisarne „Dramatičm 1 društva" se nam piše: V soboto, dne 27. januarja se poje letos prvič Sni '•-tanova opera „Daliboru. Ta opei\i se je pela na slov. odru zadnjič leta 1903. ter je dosegla izboren uspeh Glavne vloge poj o gg. Orzelsk i. Ourednik, ga. Skalova in 0OJ R i n d o v a. Prihodnja predstava bo v torek, dne 30. januarja. Predstavljal se bode lbsenov igrokaz „S o v-ražnik svojega ljudstva". Gostuje ravnatelj hrv. narodnega gledališča v Zagrebu g. Andrija Fijau Slovensko gledališče. & se je vdrugič v tej sezoni pela \V» -berjeva romantična opera ,,( arosteler Gledališče je bilo razprodano. Snočnja predstava je bila približno na ie zaključila in se bodo še tekom tega meseca sklenili računi. Upamo, da te naše besede ne bodo ostale i: vaispešne in da bodo dotičniki vsi i! z izjeme storili svojo dolžnost. „Slov. sokolski koledar" stane 1 K. s poštnino 1 K 10 v. Tiste urate, ki ga nameravajo naročiti, opozarjamo, naj to storijo v kratkem, iokler je še v zalogi. Naročila naj e naslovijo na „Vaditeljski zbor Gk>-enjskega Sokola". — PorOČil se bo v nedeljo v ukajšnji stolni cerkvi priznani in dol-roletni baritonist „Glasbene Matice" r. Ivan Z a v r š a n z gospico M i c i T m b e r g e r j e v o. Moški zbor nQlas-»ene Matice" priredi nevesti podoknico soboto zvečer. Žrebanje porotnikov za dobo ►rvega porotnega zasedanja tekočega sta pri tukajšnjem deželnem sodišču, rlavni porotniki: Breskvar ^ranjo. knjigovez v Ljubljani: B r i-! j Jožef, usnjar in posestnik na Vrhniki; G a d Josip, posestnik in Tostilničar v Ljubljani: (' e š e n j Ig-lacij, mlinar, stanujoč v Ljubljani; L" robat h Franjo, trgovec v Kranju ; [Jukjati Josip, posestnik in trgovec v Št, tiothardu ; D e k 1 e v a Leopold, ailinar in posestnik v Bujah; D e m-a r Franjo, posestnik v Sestranski asi: Dell-Cott, c. kr. okrajni gla-rar v. p. v Ljubljani; Dobida Ma-evž, gostilničar in posestnik v Les-iah; Eberl Adolf, pleskar, Fajdiga van, mokar, Orotzl Aleksander, po-Jatar, vsi trije v Ljubljani: Grašek van trgovec v Kamniku; Hafner I -ip, posestnik in gostilničar na i:v.ri: Jerančič Anton, trgovec in »s stnik v Ljubljani: K a š m a n ranjo, trgovec v Skofji Loki; K 1 i-a r Pavel, posestnik in gostilničar na Plavškem rovtu: K n e z Ivan, trgovec n posestnik. Kor din Adolf, trgovec, iris c h Peter, gostilničar, vsi trije v Ljubljani: Lavrič Josip, posestnik n vinotržec na Viču: Len če Josip, rgovec in posestnik. Moro Viktor, savarovalni reprezentant. oba v Ljub-jani: M ii 11 e r ' Anton, posestnik in :ina želimo mnogo uspeha in edinosti! , Neresnična vest o konkurzu. »čeraj smo prinesli med dnevnimi re«tmi notico, da je protokolirana vrdka Josip Moravec v Novem Qestu prišla v konkurz. To vest smo >0vzeli po oficiozni „Triester Zeitung". ^er se nam pa zdaj poroča, da to ni es> obžalujemo, da smo priobčili to 10tico in to tembolj, ker je g. Josip 0 Moravec odločen pristaš narodno-na-predne stranke. — Učiteljsko društvo za šolski Okraj NOVO mesto zboruje dne 8. februarja t. 1. ob 1. uri popoldne v deški ljudski šoli v Novem mestu. Poleg običajnih točk je na sporedu tudi prememba § 40., al. 2., novih društvenih pravil in predavanje prof. g. Keisnerja : O prirodoslovnih poizkusih in uporabi aparatov v ljudski šoli. Železniška nesreča. Ko je Josip Dolžan iz Zabreznice peljal s praznim vozom čez železniški prelaz pri Žerovnioi na Gorenjskem, pri vozil je v tem trenutku vlak in stroj je zgrabil konja in ga povozil. Dolžan ima škode 580 K. — Oodheno društvo v Idriji priredi plesni venček dne 4. svečana t I v pivarni „Pri črnem orlu". — Narodna čitalnica v Postojni priredi dne 2. svečana t. 1. v gornjih prostorih hotela „pri Kroni" Vodnikov ples. TrgOVSki ShOd priredi dne 11 februarja t. 1. v Postojni slovensko trgovsko društvo „Merkur". Na shodu bodo govorili zbornični predsednik gospod Josip Lenarčič, zborn svetnik g. Anton Ditrich, g. dr. Fran W i n d i s c h e r in g. Karel Meglic. Natančneji program prijavimo v kratkem. Predavanja „Prosvete" na Vipavskem. V nedeljo, 28. t. m., bo predaval v Vipavi v šolskem poslopju jurist Ciril Premrl „O mestni in kmetski kulturi". Začetek predavanja ob polu 4. uri popoldne Vstop prost. Živo srebro je našel neki kmet v Koprivi na Krasu, ko je prekopavši na novo neko ledino za krompir. Vlaka skupaj trčila. Danes ponoči sta v Trbovljah skupaj trčila dva tovorna vlaka, kjer se je 10 voz močno poškodovalo. Slovenski skladatelj dr. Gustav Ipavicje izvoljen za občinskega predstojnika v trgu St. Jurju ob južni železnici. Slovenska nezavednost. Pred tremi leti ustanovljena podružnica a Stidni arke" na Brdu na Žili na Koroškem je priredila 11. t. m. v sosednjih nemških Belih veselico, katere so se udeležili ziljski Slovenci in Slovenke. Divjaki bi se sramovali take nezavednosti! < 'as bi že bil, da bi se naš* ljudstvo prebudilo iz trdnega spanja, v katerem samo sili pod tujčevo peto. Upajmo, da se z otvoritvijo nove železnice vsaj nekoliko zboljšajo koroške slovenske razmere. Kako opravičen je napis, ki se vidi na Brdu pri Žili na neki hiši in ki slove : „Wohnung der Siidmarklumpentt. V njej stanujejo sami slovenski odpadniki, ki so najzagrizenejši nemškutarji. — 721etna „ dekli ca". „Slovenski Gospodar" piše: „Sv. Ana na Krembergu. Dne 15. t. m. je umrla 721etna Marija P o p i č, najstarejša deklica v naši fari. Bila je pokojna tudi voditeljica dekliške 5larijine družbe ter ud bralnega društva in dekliške zveze " V naših Marijinih druž-bah in dekliških zvezah je še več takih „deklic", ki po prestanih bojih mladosti, ko so revice izgubile precej svojega perja, sklenejo na stara leta živeti Bogu dopaljivo življenje, ker so se svetu pristudile. Da bi prišel v srečno večnost^ je postavil 741etni Vincencij llammer iz Lučan v svojem stanovanju v Mariboru na mizo blagoslovljeno vodo, rožni venec in prižgal dve sveči, na kar je spil strup. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati in starec, ki je svoj čas živel v dobrih gmotnih razmerah, je umrl par ur pozneje. Nesreča. V Podboču pri Polj- čanah je ponesrečil hlapec Karel Rubi n, ko je vlačil plohe v Boči. Vsled neprevidnosti mu je padel ploh na nogo in mu jo stri. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. — Iz mariborske kaznilnice Sta UŠla t. m. kaznjenca Ivan Eberhart iz Hochtregista pri Voič-bergu in Leopold Legenstein iz Wal-tre pri Feldbachu. Majhno 201etno dekle. V St. Vidu na Planini pri Brežicah je umrla 20letna Ana Vajdec, ki ni bila večja nego 31eten otrok. Samo glavo je imela veliko, sicer je bila pa sključena na rokah in nogah. Govorila ni nikoli nič. Trda USOda. Kmetica Marija Padežnik iz Brda pri Konjicah je v enem mesecu izgubila očeta, mater in moža. Ko je mož umiral, je žena vzdihovala na porodu. Električna razsvetljava v Konjicah. V Konjicah nameravajo napraviti električno razsvetljavo, kar ne bo delalo posebnih težav zaradi obilih vodnih moči. — Predrzni turisti. Gora Obir na Koroškem meri 2141 m, a turisti gredo tudi v največji zimi nanjo. Tako so bili božične praznike 4 gori, na Novega leta dan jih je bilo pet, na Sv. Treh kraljev dan pa spet štirje. Zadnji so jo pač slabo zadeli, ker se je vreme čez noč spremenilo in je začelo hudo snežiti. Sicer se pa cel Čas ni zgodila nobena hujša nesreča. — Končana stavka. Vsled sporov med premikači in njih mojstrom g. PaučiČem na nabrežinski postaji provzročena stavka železniških delavcev se je danes s tem končala, da je ravnateljstvo obljubilo delavcem, v najkrajšem Času njih mojstra premestiti in da je vzelo vse odpuščene premikače in druge stavkujoče delavce brez razločka kategorije nazaj v službo. Obenem je končana tudi ravnateljstvu toliko preglavic provzro-ČajoČa pasivna resistenca v Trstu in Gorici. PO pasje. V Trstu sta se stepla dva fakina. Ker prvi drugega ni mogel drugače premagati, zgrabil ga je z zobmi za uho in mu je skoraj odtrgal. Glasbeno in dramatično druŠtVO V VolOSki priredi v nedeljo dne 28. januarja t. 1. v dvorani „Narodnega Doma" v Voloski koncert z igro in plesom. Pri koncertu in plesu svira del vojaške godbe pešpolka grof JelaČić Št. 79 z Reke. Program je zelo bogat in je upati, da bode tudi koncert dobro obiskan. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Na mnogobrojni obisk vabi — odbor. Nesreča na motociklu. Notica v „Slov. Narodu" od 9. januarja Št. b pod gornjim naslovom se mora popraviti v toliko da igralka Alsbach v Opatiji ni umrla, ampak se le zelo težko poškodovala, vsled česar je dva dni ležala v nezavesti, kar je povzročilo, da se je mislilo, da je mrtva. Zdravniki 80 jej morali glavo na več krajih zašit i Velikanska ladja na Reki. Piše se nam z Reke 25. t. m. : Danes je priplul prvikrat na Reko največji parobrod, kar jih je še do sedaj plovilo po našem Jadranskem morju. Ta veličastna prikazen ostane samo par dni na Reki in nosi ponosno ime „Garonja*. „Garonja" je dolg 205 75 m, širok 72 angleških stopov in 5 palcev, pod morjem ga je, kadar je prazen, 32 angleških stopov; ima dva stroja na paro, katera dajeta 20.< h h » konjskih sil, tj. on prevozi v eni uri 20 morskih milj. Prostora je na njem za 3250 oseb, vrhutega se more naložiti še 15.000 ton različnega blaga. Parnik je ves jako eleganten in komo dno urejen. Kdor si hoče tega velikana ogledati, naj se potrudi do Reke ter naj gre k vratarju društva „Adrija" kjer bo dobil proti plačilu 1 K vstopnico na „Garonjo". Prijatelje knjig, čitalnice in bralna društva opozarjamo na in-serat: K 251etnici „Ljublj. Zvona"*, naročnike tega lista pa še posebej na dr. Jos. Tominškov spis: r Četrt stoletja slovenskemu slovstvu na braniku" na strani b'08. v X. zvezku lanskega -Ljublj. Zvona". Za „arcnije" noče biti. Včeraj se je dogodil v Ljubljani komičen slučaj, iz katerega bi se sodilo, dane živimo v 20., marveč v 10. stoletju. Soproga nekega lekarnarja je namreč v neki trgovini nakupila več reči in prosila, da ji jih pošljejo domov, kar se je seveda radovoljno zgodilo. Ko stopi rdečelasa trgovčeva služkinja v lekarnarjevo hišo, je videla laborant-kinjo mešati zdravila. Pri ti priči jo pa poj »ade strah pred smrtjo, zakriči, kakor bi jo prijel najhujši krč, se obrne in dirja po stopnicah na ulico. Imela je pa smolo, da je padla in takrat so se ji pokazali pred očmi šele smrtni strahovi. Urno se skobaca pokonci in sopiha nazaj v trgovino, kar so jo nesle pete. Ko je sirota prišla z nakupi j enimi rečmi nazaj, se je trgovsko osobje začudilo, češ, saj je bila vendar gospa dobro postrežena, a ko je začela praviti, kako je videla v laboratoriju nekaj mešati, in to bi imele biti po njenem mnenju same rdečelase deklice, kakor je tudi ona sama, češ, da je že večkrat čula, da take rabijo za zdravila, se je začudenje spremenilo v glasen smeh. Sele ko se je šla lekarnarjeva soproga v trgovino informovat, zakaj jo je služkinja tako hitro popihala, ne da bi ji bila izročila nakupljeno blago, je izvedela pravi vzrok, kar je tudi ti napravilo mnogo zabave, služkinjo so pa potem skupno poučili, da le naj brez vsakega strahu prinaša blago tudi naravnost v lekarne, se bode že skrbelo, da ne pride v isti „strašni" kotel za „arcnije". Smo pač na Kranjskem! — Aretovana je bila včeraj služkinja Helena Nakrstova, ki je svojemu gospodarju pokradla in izgoljufala več reči Zmrzlega je našla orožniška patrulja v obližju vojaškega vežbališča človeka, ki utegne biti identičen z 281etnim Antonom Vodnikom iz Pod-gorice, o katerem smo včeraj poročali, da ga pogrešajo že od 19. t. m. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Hrvatov in 2 Slovenca, nazaj pa je prišlo 10 Hrvatov in Slovencev. V Hrušico je šlo 15, na Jesenice 7, nazaj pa je prišlo 25 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Izgubljena je zlata zapona za verižico z belim kamenčkom, vredna 18 K, in I zlat za 20 K. — Na magistratu se nahaja že od Božiča štirikolesen, zeleno barvan voziček, ki je bil najden nekje na ulici, a se še dosedaj ni oglasil pravi lastnik. „Ljubljanska društvena godba1' priredi jutri zvečer koncert v „Narodni kavarnia (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. Na včerajšnji seji hrvatskega sabora se je razpravljalo o zakonskem načrtu o iireditvi zdravstvenih odnošajev. G tem zakonskem načrtu je poročal dr. L j u d o v i t J o-sipovič. Na priporočilo oddelnega predstojnika Chavraka se je zakonski načrt vzel za podlago specijalni debati. Posl. Tomac je na to interpeliral vlado radi napadov naprednih listov na „krščansko - katoli-škau čuvstva in vprašal, kaj namerava vlada ukreniti, da v bodoče prepreči take napade na katoliško vero. Seja se je na to zakljuČiht — Mobilizacija črnogorske armade na po s k ušnj o. Nemški listi pišejo: Meseca julija 1904. 1. so se na meji sančak Novibazar politične razmere znatno spremenile. Srbija in Črna gora ste namreč sklenili dogovor, ki je naravnost naperjen proti Avstro-Ogrski. črna gora je v svrho oborožen j a najela tajno posojilo v Italiji in naročila tamkaj tudi šest gorskih baterij in 12 topov velikega kalibra. Da bi se prepričal, dali je Črnogorska armada po izvršenem novem oboroženju pripravljena in sposobna za boj, je knez Nikola ukazal preteklo jesen za poskušnjo splošno mobilizacijo črnogorske armade, ki Šteje 24 bataljonov. Mobilizacija se je izvršila v splošno zadovoljnost. Deseti dan je že bil polnoštevilno zbran zadnji črnogorski bataljon v Nikšiču. Knez Nikola je stal na čelu armade 20.000 mož, ki bi v resnem slučaju imela nalogo preko gorskih prelazov Duga vdreti v Hercegovino in zasto-piti pot morda se umikajočim avstrijskim vojem v obližju reke Lime. Črnogorskih manevrov so se vdeležili italijanski in srbski častniki. Ti častniki so bili preoblečeni v Crnogorce in prideljeni posanmim bataljonom. — Z ozirom na to vest pravijo nemški listi, da bo Avstro-Ogrska vzpričo neprestanih izzivanj s strani Srbije in Črnegore primorana, vojaško bolje zastražiti bosansko-hr-cegovinsko mejo. * Najnovejše novice. Prvi osebni vlak skozi Si m pl onski predor je peljal včeraj povsem normalno. Poceni milijoni. Bivši ravnatelj francoske družbe „Magazin du printemps", Jaluzot, je bil obsojen v enoletno ječo, ker je poneverfl tri milijone franko v. J * tdS$ M$ Zgorela je v Olomucu velika tovarna za usnje Bernh. Oester-reiche r j a. Bivši olomuški nadškof dr. K o h n še vedno noče poravnati odškodnine nadškofiji v znesku 1 milijona K. Sedanji olomuški nadškof Bauer je prišel te dni b Kobnu v Ehrenhausen na Štajerskem, da ga pregovori vsaj za delno poravnav« > Izpred sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Planinska železniška nezgoda pred sodišče m. Dne 17. junija 1905 je zadel brzovlak, vozeč /. Dunaja v Trst, v pomožni stroj, ki je stal na glavnem tiru pianinske postaje. Kurjač Ivan Debevc je na stroju dremal, strojevodja Andrej Ahčan je pa pod bližnjo hruško spal. Debevc je zadohil na glavi zmečka-nino in pretres možganov, bile so pa vsled močnega sunka tudi tri (»sebe brzovlaka lahko ranjene. Z Ahčanom vred je bil zatožen tudi postajenačel-niški vodja Anton Jernejčič, ki je bil tožen, da je vsled službene malomarnosti zakrivil nesrečo. Pri razpravi se je dognalo, da opravlja Jernejčič jako naporno službo, da ima opravljati razen prometne službe tudi preobračanje premikalnih in distančnib plošč ter službo sluge in to vse za borih 720 K, katera plača se mu je šele letos na 1000 K zvišala. Tudi službeni čas je bil tako naporen, da mu je le malo časa preostajalo za počitek. Jernejčič se zagovarja, da ga je ravno malo pred nesrečo napadla omotica, da se je šele zavedel, ko se ježe pripetila nesreča. Logaški okrajni zdravnik je izjavil, da je Jernejčič res šibkega zdravja, da je krvnoreven ter da so taki ljudje podvrženi omotici. Zaslišanih je bilo večje število prič in izvedencev, ki so se večinoma na prilog obdolžencev ugodno izjavili Razvidelo se je pri tem, da južna železnica svoje nižje uslužbence z napornim delom izkorišča, pri tem jih pa še slabo plačuje. Ahčanu se je pa 10 dni kasneje prigodila še druga nezgoda. Ko se je 27. junija m. 1. ob 11. uri 41 minut zvečer odpeljal s svojim pomožnim m rojem s Planine proti Borovnici, je vzlic temu, da je bila distančna plošča na rstoju postavljena, vozil na postajo in zadel ob tam stoječi tovorni vlak m ga modno poškodoval. Ahčan BS sago v arj a h tem, da ni pazil na distančno ploščo, ker je vstavljal »Vasasfatandaglaa", ker mu je prej« •nji počil. Obravnava j» trajala dva dni in ae je končala s poprolno oprostit« vijo obeh obdolžencev zaradi pregreška soper varnost življenja. Zaradi Ahčana je prijavil državnega pravdnika namestnik ničnostno pritožbo. Telefonsko in brzojavno porodio. Dunaj januarja. Madjar- ska koalicija zahteva kot pogoj, da prevzame vlado, naj se pri vseh na Ogrskem dislociranih polkih uvede madjarski službeni in polko vni jezik in naj se skupno ti n a n č n o ministrstvo z Dunaja premesti v BudimpeSto. &-unaj 26. jaguarja. Danes je bil v zade i ogrske krize grof Andras8y v dolgi avdijenci pri cesarju Po tej avdijenci je izjavil, da šanse za madjarsko ko alicijo niso ugodne in daje malo upanja za uspeh Priznal je, da se gre v prvi vrsti za militarične zahteve, a krona zavzema tem zahtevam neprijazno stališče. Aodra8sy ostane še tu in bo danes kouferiral s Pittreichom, iz česar izhaja, da še ni izrečena zadnja besedi. Dunaj 26. januarja Razprave o trgovinski pogodbi med Avstro-Ogrsfeo in Rusijo so zaključene. Budimpešta 25 januarja »Pester LloydK pojasnjuje danes, da so se začela nova pogajanja med krono in med madjarsko koalicijo začela so se na podlagi načeta, ki ga je sestavil v porazum^jerju s koalicijo gref Andrassy in v katerem so dt ločene zahteve koalicije An drassy je izročil ta načrt L u -kaesu, ki ga je dal Fejerva-ryju in ta ga je predložil cesarju Belgrad 26 jan „Dnevni L?sta naznanja, da pretrga Srbija vse finančne in trgovinske zveze z Avstriio, če bi Avstrija nadaljevala začeto carinsko vojno Prvo bi bilo, da bi vlada niti Le predložila skupšč ni zakona o najetju posojila pri dunajski „IL.ion* baLki. Belgrad 26 januarja Vlada je sklenila, da letos ne pomakne v višji plačilni razred mbenega častnika in nebenega uradoika, ker tega ne prpuste srbske finance veled gospodarskega boja z Avstro-Ogrsko Belgrad 26. januarja Stali šče srbskega "poslanika dr. Vuća je vsled njegovega znanega raz govora s cesarjem nezdržljivo ter se kmalu odpokliče. Petrograd 26 januarja. Knez Voroncev-Daškov poroča iz T flisa, da so revolucionarji v Zjkkumu odstavili javne oblasti in poskusili se polastti državnih bbgajn. To se je preprečilo z vojaško pomečj0, revolucija pa še ni zatrta Petrograd 56. januarja. Ves Kavkaz je v revoluciji. Vojaštvo ne more revolucije premagati. Treba je mobilizirati nove kozaške polke. Petrograd 26. januarja. V Penci je revolucionarni odbor sporočil policijskemu ravnatelju Prozovu, da je bil 15. t. m. pomotoma umorjen zapovednik 78. pešaške divizije. To pomoto hoče revolucijski odbor popraviti s tem, da umori Prozova! Odesa 26 januarja. V orož-niški vojašnici se je razpočil pe klenski stroj. Razstrelba je raz-djala vojašnico ter ubila nekega častnika in tri orožnike. Berlin 26 januarja. V Vilni je policija razkrila zaroto, ki je ime'a namen umoriti z bombo grofa Vitteja. Člani zarote so bili zasačeni v neki restavraciji Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 25. januarja 1906. Naložbeni papirji. . zlata , posojilo dež. Kranjske 4' 4 4 4-2° . majska renta . . . 4-2 /0 srebrna renta . . 4° 9 avstr. kronska renta . 4*/o •» zlata * „ 4° , ogrska kronska renta 4" ' 4 / , posojilo mesta Spljet 4»/t»/0 „ „ Zadar 41// g bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4° 0 češka dež. banka k. o. 4° ž. o. A' 0 , zast. pisma :4al. dež, hipotečne banke . . 4 J, pest. koin. k. o. z 10» pr...... 4' „° c zast. pisma Innerst hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. ohl. ogr. lokalnih železnic U. dr. . . . obl. Češke ind. banke 4 > prior. lok. želez. Trst- Poree...... 4U 0 prior, dolenjskih žel. . 3% prior. juž. žel. kup. »/tVi 4%% avstr. pos. za žel. p. o. SreCke. Srečke od 1. 1860' , . . . od 1. 1864 . . . . , tizske...... zem. kred. 1. emisije „ . II ■ a ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100"— „ turške...... Basi lika srečke . . . Kreditne „ • • • inomoške » . . . Krakovske , . . . Ljubljanske . . . . Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ Kudolfove n . . • Salcburške „ . . . Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne de'n.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske * » • • Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Bribc) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Mtiranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Denar j 99*95 i)i> 95 100*15 118 — 96 25 114*40 99*50 100 65 100.- 100 50 100- 10015 Blago 100 15 100 15 100 35 11s 20 i)G 45 114 60 101 — 101*66 100 — 101 50 100 30 100 50 10045 10140 100 45 107-45 100 50 101*50 100 45 101-— 100- 50 101- 50 100 — 100— 9950 lOO 50t 99 90 9950 315 50 317 50 10125 101-75 100-- 195*50 290-— 161 15 ; 297-50 299 50 264-— 102 — 149 40 25 30 477 — 79-93 — 61 — 52 25 33 10 57 — 72 — 529 50 120 -66ti :>o 1G31 --67575 797--246 — i 664 -! 534 40 2655 — 530--— 277 — 562 159 50 Valute. C. kr. cekin...... | 11*331 20 franki....... 19-12J 20 marke....... 23 50 Sovereigns....... 23*96 Marke "........ 117-42 Laški bankovci..... H 95 65 Rublji........ 25150 Dolarji........ [| 484 197 50 291 — 163 15 307 50 309 — 269-50 lil- — 15D 40 27-30 486 -85-— 100 — 68 — 54*25 35-10 63-7 s 50 539*50 120 80 007-50 1041 — 676 75 798 - -24050 007--535 40 2075- — 531 — 279 -560 — 160-— 11-37 19-14 2354 2404 117 02 95 90 252 — 5-— Meteorološlčno poročilo. Višina nad morjem S06"2. Srednji zračni tlak 73ti o mm. ri 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm Tempera tura v C°. Vetrovi Nebo 25 9. zv. [738-2 — 8 6 brezvetr j&SDO 20. 7.* 7364 —128 si. jzahod megla 2. pop 7366 — 4 1 sr. eever jasno Srednja včerajšnja temperatura: —6-6°, normale: -21. — Padavina v mm 00. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodn-kom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je nas preljubi soprog, oziroma oče, stari oče, gospod FRANC Pl ST st. tesarski mojster in posestnik danes ob 11*° uri dopoldne, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v starosti 64 let mirno preminul Pogreb dragega rajnika bo v nedeljo 28. januarja ob 33° uri iz hifie žalosti Hradeckega vas št. 20 na pokopališče v Stepanji vasi. Ljubljana. 26. januarja 190G. 35 > Žalujoči ostali. Urez posebnega obvestila. Zahvala. Vsem, ki so nam ob dolgotrajni bolezni in smrti našega iBkreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta gospoda J u rja Kokalja na tako tolažljiv način izkazali svoje sočutje, vsem, ki so nepozabnega pokojnika tako številno spremili k večnemu počitku, osobito pa še njegovim ožjim rojakom Podgorcem in iz Ljubljane pri hi telim prijateljem in znancem izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. V Kranju, 24. januarja 1906. 342 Žalujoči ostali. CQjQmQ rine ogrske gld 175; iz gnjati OdldMlG Be|o priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr ; bolj rine gld. 1 15 za kilo "J"* pleče brez kosti 95 kr.; subo meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel, ena 20 kr C|jwnw|£ o t»r»njeir«. gld. 1-20 liter OIIVU Vr\d, pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej 335—1 Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o do peslanem blagu. — Kupujem pa vedno bi*ln|evo «»lf«^. «£» *$* *&» «9** *£* *£* i£+ «4» «4-» aŽft, o-J-a. cta. ./tu ^U^^V >i. t-ta đBjj vlv. *jk* U nedeljo, Z8. januarja 1.1. v restavraciji 351 „Narodni dom" 'Žt? TTt *tf "Tf? ^r? Tri *?t£ *r* ^r? Komenskesa ulice it 36 se vrši jutri velikanska 352 plesna veselica. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega naknua ne odda za to nizko ceno: par rno&kih in par ženskih čevljev črnin ali r avih on trakove z močno zbitinii podplati, n-juovttj&e oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. \ mi 4 !»»•»•! nu..... A K. Za naroćitev zado.^r.nje dol^nst. 348 R izpo&jijanje po povzetju Izvoz čevljev KOHANE. Krakov it. 31. Nen^jajoAe rad zamenjam. (Srand hotel „UHION" u Ljubljani. (Trt Hvnaiei js*t v<> ^V. BlanipoNen ) 339 Točenje izvir, plzenjskesa in monakovskega aviguštinskesa piua. IT izkočL&lloz društveni koncert. Danes in nastopne dni v vinski kteti: vesela godba: Dunaj v Ljubljani. - Nove specialitete vin in jedil. = Danes, v petek: morske ribe. Kegljišče i.....Man st- za en večer, tudi se odda še nekaj časopisov v pod- uaroČbb. Za zaključene družbe so klubove sobe na razpolago. 11 parkete in linolej! Voščilo za pod, ki se briše mokro! proizvaja svetel blesk brez glajenja! Ohrani lesu M»M-avm« *»a*M-tBi ti§. - ta -.'* Ces. kr. avstnisKe državne železnica, C ki. ravnateljitro dr«, ieieznioe v Beljaia. T^^od lz TToizan.ogrsi rada. v«ljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. ODHOD ES LJUBLJANE in*, kol PEOGA NA TRBIŽ. Ob i*, ori U m p^očl < vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnit«, Franzensfeste, Ioomost, Mor»akovo Ljabn Belathal v Anaser, Solnograd, 6ei KleiL-Reifling v Stevr, » Line. na DnnaJ -na Arr — Ob 7. ari 5 o tjntn»j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beliak, Celovec, Marau, Maates Franzensfeste Ljubno Dunaj, fte» SeUtha v So in ograd, {nomost, ftez Klein-Reif hng ▼ Steyer i Line, Bndeievice, Plaen, Marijr&e vare. Heb, Prancov« ^are, Prago, Lipako Ce« Ameterv' Dnnij. — Ob 11. ari 44 m dopoldne oeobn- ?lal ? Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec Mah nitz, Ljubno, Sekxtbal, Solnograd, Bad Oastein, Zeli ob jezeru, Immt. Bregenc Curicn, k neva. Pari«, tez An stetten na Du^aj. — Ob 3 uri 58 m popoldne osobni tU k * TrbJ, Šmohor, Beljak, Celovec, Pranaenafeste, Inomost, Monakovo, Ljnone, 6es Kh3 m sjatraj osobni vlak s Dunaja Ses Ama-etten, Mona^ :c (Monakovo-Trst direkt. voz 1., II. raa). Inomoat, Franzensfeste 6olnogr3d Line, Steyr, Iii Au»bee, Ljubno, Celovec Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m aiatraj osobni vlak it T' i - Ob 11. un 10 m dopoldne osobni v;al i Dunaja cea Amstetten, Lipako, Prago (iz Praal direktni vot I. in II. razreda;, Francove vare, Karlove vare, Heb, Mari;ne vare, r Budejevice, Line, Steyrv Paru Ženeva, Curih, Bregens, Inomost, Zeli ob Jeaerv Gastem Solnograd, Ljab!?o, Celovec, Šmobor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m pcpoldne i vlak a Dunaja, Ljubna, Se'zthala, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, In< Frantenif