OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo TsakoTTBtine tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER *
Commercial Printing of AU Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 5, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 112

matt sokach
Kakor smo včeraj poročali, je ttagloma preminil na svojem do-inu Matt Sokach, star 64 let, stanujoč na 23901 Hartland Ave. Doma je bil iz vasi Cernih, blizu Zagreba, kjer zapušča več sorodnikov. Delal je 42 let pri New York Central železnici, zadnja leta pa je živel v pokoju. Bil je član društva sv. Nikola, št. 22 HBZ. v Ameriki se je nahajal 47 let.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Julijo, rojeno Padavich, doma iz sela Jevo v Bosni, štiri otroke: Mrs. Mary Mulgrew, Mrs. Elizabeth Valenčič, Mrs. Molly Makuc in Matt, ml., 11 Vnukov in več sorodnikov. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob 4. uri. f'o-greb se vrši v soboto zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
MARY GERM
Kakor smo včeraj poročali, je po tri-dnevni bolezni umrla v.,to-
niči Mary Germ, rojena Vidrič, stara 69 let. Družina je svoje-časno živela na E. 39 St., zadnjih 18 let pa na 1555 E. 49 St. Rojena je bila v Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903. Po prvemu možu se je pisala Strah in je imela enega sina Joseph, kateri je umrl. Njen drugi mož je bil Grablovič in po njegovi smrti se je poročila z Frankom Germ, ki je tudi umrl pred 22 leti.
Tu zapušča otroke: Frank in Anthony Grablovič, Mrs. Josephine Souchik, John Grablovič, Mrs. Pauline Kulcher, Rudolph Germ, Elsie Germ, Mrs. Mary Yuhasz, Julia Germ, John Germ, William Germ in Albert Germ, ter 22 vnukov. Hči Jean Germ je tudi umrla. Pogreb se Vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
je svobodnega Berlina. Truplo je bilo najdeno v gozdnem predelu Wannsee, nekaj vstran od zadnjih predmestij Berlina, toda ob glavni cesti, ki vodi v znano rezidenco bivših pruskih kraljev v grad Sans Souci, v Potsdamu. Truplo je ležalo več časa nedvig-njeno in nepokopano, očividno kot svarilo tistim, ki bi poskušali prehod v zavezniško zono, kaj se bo z njimi zgodilo.
Komunisti ugrabljajo ženske
Frančiška dejak
Kakor smo včeraj poročali, je Umrla včeraj zjutraj na svojemu domu Frančiška Dejak, roje-na Glavan, po domače Božičeva, stanujoča na 1413 E. 55 St. Ro-jcna je bila v vasi Strahomir pri ^Su, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ in društva Marije Magdalene, št. . 162 KSKJ. Soprog John je umrl . ^ januarju 1951.
Tukaj zapušča pet otrok: * rančiško, dr. Angeline 0'Don-^ell, Mrs. Anno Rekart, Franka dr. John Dejak, sedem vnu-l^ov, dve sestri Mrs. Nežo Zore Mrs. Uršo Dejak, nečake in Nečakinje ter druge sorodnike, ^ Gradcu, Avstriji, pa zapušča Sestro Marijo Puff. Pogreb se Vrši v soboto zjutraj iz Grdino-^cga pogrebnega zavoda, 1053 62 St., v cerkev sv. Vida ob uri ter nato na pokopališče Galvary,
POLITIKA "ZOB ZA ZOB" V BERLINU SE JE OBNESLA
BERLIN, 4. junija—S tem, da so Britanci zasegli poslopje radijske postaje, ki se nahaja v britanski zoni Berlina in odredili, da sme vsakdo notri, nihče pa ne iz poslopja, so bili Sovjeti zadeti v živo. Tudi berlinsko občinstvo, ki živi v območju zavezniške vojaške uprave, je odločen korak Britancev pozdravilo.
Sovjeti, oziroma po njihovem nalogu vzhodno nemški komunisti, so zasedli nekaj malih občin, ki niso v bistvu niti predmestja Berlina, ležijo pa v zavezniški zoni, in jih prevzeli pod svojo upravo.
Komunisti v vzhodnem Berlinu so začeli s šikanimi in so prekinili telefonske zveze med obema Berlinoma.
Komunisti so nadalje začeli izvajati strogo kontrolo nad Nemci iz zapadne Nemčije in iz za-padnega Berlina, ki hočejo vstopiti v sovjetsko zono. Le s posebnim dovoljenjem komunistov je tak prehod dovoljen. Nemec zapadne Nemčije iz zapadnega Berlina je moral iskati dovoljenje pri komunistični tajni policiji, če je hotel v vzhodno Nemčijo in v vzhodni Berlin, dočim so po dosedanji praksi taka dovoljenja izdajala oblastva rednega bivanja.
Sovjeti se pogajajo
Šef sovjetske nadzorstvene komisije ter britanski vojaški poveljnik sta imela na prošnjo sovjetskega delegata skupno konferenco, kako bi Britanci prene-barikadami poslopja in dopustili 'svobodni vstop in izstop iz njega.
Po zadnjih poročilih je konferenca ostala brezuspešna in je britanski general odbil sovjetske zahteve.
Sovjetski tisk je odprl ogenj na Britance, češ, da so kršili sporazum med štirimi zasedbenimi oblastmi, kar se tiče uprave Berlina. Komunistični radio vzhodnega Berlina izrablja to priliko,
da napada tako zapadne zaveznike, kakor zapadno nemško vlado,
češ, da gredo vsi ti koraki zoper stremljenje nemškega ljudstva,
ki da je za edinstveno Nemčijo.
Vzhodni nemški komunisti grozijo, z represalijami, ne navajajo pa v čem naj te represalije obstojajo.
Straže, ki čuvajo radijsko po-"3-lopje v angleški zoni, hnajo strogo navodilo: Vsakdo gre lahko ven iz poslopja, nihče ne v poslopje. Na silo odgovorite s silo!
Pri tem se podčrtava, da so berlinske krajevne domače oblasti zahtevale od Angležev, naj ne dopustijo preveč svobode Sovje-tom in vzhodno nemškim komunistom, ki so lahko nemoteno uporabljali poslopje radija in radijskih naprav in to na ozemlju 'jritanske zone. Sovjeti in nem-'iki »komunisti imajo v njihovem delu Berlina zadosti radijskega omrežja na razpolago in je bila "adijska postaja v britanski zo-li za Sovjete in komuniste vprašanje vmešavanja v zavezniške zone.
blokirani so z živežem založeni
Trdi se, da je oso,bje, ki je blokirano v poslopju, založeno z živežem in potrebnim za nekaj tednov. Dokaz, da so bili komunisti korak Britancev, če ne pri-
ALI ZA ŠALO' ALI ZARES?
ANCONA, Italija, 4. junija—Republika Italija je praznovala šestletnico svojega obstoja. Ob priliki te proslave je prišel v luko Ancona ob jadranski obali tudi ameriški rušilec Cone. Razvil je talijansko monarhistično zastavo.
Italijanski predstavniki so opozorili poveljstvo ladje, kaj se je zgodilo: Da Italija praznuje ustanovitev republike^ ameriški republikanski rušilec Cone pa je dal razobesiti italijansko monarhistično zastavo.
Rušilec Cone je nato razobesil novo italijansko republikansko zastavo.
Eisenhower v vlogi kandidata--prvi govor izrazito političen!
Komunisti izgubili propagando
TOKIO, 4. junija—Zavezniško I vrhovno poveljstvo javlja, da je BERLIN, 5. junija V živčni; vpliv komunistične propagande, vojni med Vzhodom in Zapadom, da vodijo Amerikanci na Ko-je vzhodna berlinska policija ^ ^eji bakteriološko vojno, očitno ugrabila in odvedla na svojo, y upadanju. To se je izkazalo na stran dve ženski. Prvo iz bri-, podlagi povpraševanj. Gromade-tanske, drugo iz francoske zone nje napačnih trditev na napačne Berlina. Usoda žensk ni znana. , osnove, se je končno izkazalo kot
neučinkovito tudi pri komuni-
BbIbC JG poročil	Na Koreji in v sosednji Man-
7iimnrclrn	džuriji se obe stranki poslužu-
£<<uilUidn.U Ucl\lc	jeta modernih propagandnih
ITHACA, N. Y., 5. junija — sredstev, kakor propagande po-
Slučaji v Ameriki, ko belopolte tom zvočnikov, predvsem pa šir-
ženske poročijo črnce, so se že jenja letakov, ki se trosijo v mi-
mnogokrat primerili. V tem me-. lijonih.
stu pa je danes neki belec poro-1 Značilno je bilo de^.stvo, da so čil zamorsko dekle. Gre za slučaj; člani komunistične delegacije za Roberta McAllester, čigar neve-; premirje na Koreji odklonili, da sta je Grace Cunningham, stara' bi šli v ujetniška taborišča in bi 22 let. Poroka se je vršila po | bili prisotni pri izpraševanju po-obredih verske sekte "Quaker." j sameznih ujetnikov, ali se hoče-Dvojica se je spoznala, ko sta' jo ti vrniti domov ali ne.
oba obiskovala isto šolo, oziro-	-
ma kolegij v Richmondu, Ind. DANES NAJ SE ODLOČI O
Ko sta mladi belec in njegova g-pAVKI V MESU zamorska prijateljica prošlega cievelandski mestni župan aprila naznanila svojo zaroko, je	delavce v mesni
afera povzročila toliko hrušča, da je moral fant oditi z dotične-ga kolegija. Vendar pa sta pred par dnevi oba prejela diplomi za dovršene študije, nakar sta od-
industriji, naj se povrnejo na delo, medtem pa se pogajajo naprej. Danes zvečer bo glasovanje o tem ali se sprejmejo konkretni predlogi delodajalcev, ki so itak
potovala v to mesto in se danes	^^avku-
poročila.	I jočih, namreč pet-dnevno delo
1 na teden, torej 40-urni tedenski BILANCA STAVKE	j
V JEKLU	'
NEW YORK, 4. junija—Ma-gazin "Iron Age" trdi, da bo znašala izguba na produkciji jekla vsled stavke v ameriški industriji jekla ta teden 1,500,000 ton.
Zaloge jekla so za enkrat še
delovnik.
KONFERENCA O JEKLU V BELI HIŠI
^ WASHINGTON, 5. junija—' Predsednik Truman je pozval zastopnike jeklarn in unije na skupno konferenco v Beli hiši. Obe stranki sta se povabilu odzvali. Konferenca, kako prene-
dobre ter so 55% nad normalo,	. ,, . ,
oziroma na najvišji višini, odkar l^^^i s stav o v je u, o anes se je začela vojna na Koreji. i dopoldne.
"V WASHINGTONU JE TREBA, DA SE IZVRŠI SPREMEMBA"
ABILENE, Kans., 5. junija—Civilno oblečeni Dwight D. Eisenhower je včeraj v tem malem mestu, ki ga je zapustil kot deček, v navzočnosti kakih sto tisoč ljudi imel svoj prvi formalni govor kot republikanski kandidat za predsedniško nominacijo. Govor je bil izrazito političen, to se pravi, da je Eisenhower govoril v prvi vrsti kot republikanec, kateri se zaveda, da poglavitna njegova naloga sedaj je, dobiti na svojo stran sentiment med onimi republikanci, ki se še niso odločili med njim samim in njegovim vodilnim tekmecem senatorjem Taftom. Z drugimi besedami rečeno, za enkrat gre boj za nominacijo, vse ostalo pride pozneje.
Amerika je dežela dveh poli-Jčnih strank, je rekel Eisenhower, in z ozirom na dolgo dobo, tekom katere je izvršni aparat zvezne vlade v rokah demokratov, je v interesu zdrave politike, da v Washingtonu pride do spremembe.
Kadar so ljudje ene in iste poetične stranke dolgo na krmilu vlade, postanejo brezbrižni,
ohlapni in birokratični in v vladno poslovanje se začne zajedati nepoštenos, korupcija.
Davki so previsoki!
Eisenhower je v svojem govoru med ostalim podčrtal: Davki so danes v Ameriki tako visoki, da izpodkopavajo inicijativ-nost podjetništva in posameznikov. Vzporednost raste opasnost inflacije. Birokracija se veča in širi, svojstvo vseh birokracij pa je, da njih trdoživost postopoma raste. Dočim se Amerika spričo nevarnosti, ki ga predstavlja sovjetski - komunizem, ne more umakniti kot polž v svojo hišo,
in so torej izdatki za pomoč narodom, ki se upirajo sovjetski ekspanziji, neizogibni, pa bi se moralo gledati, da se pri vseh teh izdatkih uvede štednja in izloči vsaka potrata. V tem pogledu obstoja izgled, da so ti izdatki dosegli svoj višek in^ se bodo v prihodnje nižali.
Končno je Eisenhower kot kandidat za predsediiištvo poudaril, da načela, podana v Izjavi ameriške neodvisnosti in v zvezni ustavi, ako se jih tolmači v luči sodobnih potreb in razmer,
dajajo odgovor na vsa vprašanja in probleme, pred katerimi se nahaja Amerika v sedanjem času, obenem pa bodo ta načela,
ako se bodo izvajala v močni veri in brez strahu, vzpodbujala tudi druge narode, nekaterih cilj je svoboda.
dom iz Washingtona svojim splošnim volilnim programom obračuna s svojim republikanskim protikandidatom Taftom. Na izjave Tafta, kaj je z ameriškim letalstvom in kako naj bo porazdeljena bodoča vojska, je Eisenhower naglasil, da je bil on kot šef generalnega, štaba vedno za močno letalstvo. Eisenhower verjame, da bi imelo letalstvo prevladujočo vlogo v vsaki bodoči vojni, potem pa je še dostavil: "Vsakdo pa, ki misli, da je znašel zdravniški recept, da se bo kopna vojska končno izločila iz vojne, naj mi pove pota in sredstva, kako se bo to zgodilo."
Na kritiko Tafta. da se je ameriško letalstvo pod Eisenhower-iem stalno slabšalo, je Eisen-how odvrnil, da se je vedno boril za večje število letalstva, kot pa je bilo formalno dovoljeno.
Nadaljnje programske izjave generala Eisenhowerja so obsegale naslednje trditve:
Sovjetska zveza sama na sebi ne bo šla premišljeno sama v kako novo svetovno vojno, marveč bo pošiljala v krajevne in spore večjega obsega, svoje satelite, ne da bi se sama aktivno vmešala v te spore. Možnost, da se ponovi slučaj Koreje kje drugod, je podana.
Zapadna Evropa mora biti močna gospodarsko in vojaško.
Za Daljni vzhod in za območje Pacifika $886,220,000.
Za območje latinske Amerike $78,014,750.
Iz teh številk se razvidi, da ima Evropa dalekosežno prvenstvo pred ostalimi kontinenti, zoper to prvenstvo pa nastopa predsedniški kandidat republikanec Robert Taft.
Deset governerjev za Eisenhowerja
Deset ameriških governerjev se je izjavilo absolutno za Eisenhowerja in obenem protestiralo zoper taktiko in metode republikancev stare garde pod vodstvom Tafta. če naj repubhkanci tolčejo po demokratih radi korupcije, potem morajo preskrbeti, da bodo najprvo sami čistih rok. Slučaji volitev v Texasu in v drugih krajih, pa kažejo, da Taf-tovi rejjublikanci ne upoštevajo volje večine in hočejo izsiliti svoje kandidate.
Ne manjka komentarjev, da Jo sedaj od strani demokratov ni bilo še nobene politične kritike Eisenhowerja in njegoVega dela. Nobeden viden demokrat do sedaj še ni napadel Eisenhowerja.
da so računali z
la
n-avljeni, pa možnostjo.
Ubit Nemec v ameriški zoni
Na meji ameriške zone so našli ubitega vzhodnega Nemca, ki se je skušal utihotapiti v območ-
Cleveland mesto konvencij
Za mesec junij je napovedano | v mestu Clevelandu 25 konven- Ž cij in raznih trgovskih razstav. Največja od konvencij bo kon- s vencija "Narodnega Rdečega S križa," katero bo posetilo 5,000 A udeležencev. Od letošnjega ja- ^ nuarja do danes je bilo v Cleve- ^ landu že 107 konvencij, udele- ^ ženci pa so pustili v Clevelandu kakih $7,000,000.
Povrnitev iz domovine
Po dvo-mesečnem obisku rojstnega kraja v Dobrniču na Dolenjskem, se je povrnila poznana Mrs. Rose Lapp iz Geneva, Ohio. Sedaj jo prijateljice in znanci zopet lahko obiščejo na domu. V bolnišnici
V Marine bolnišnici se nahaja poznani Edward Branisel, stanujoč na 1120 E. 67 St. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo čimprejšnjega okrevanja.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile pred dvemi tedni pri družini Mr. in Mrs. John Knific ml. na 14509 Thames Ave. in pustile v spomin krepkega sinčka-drugorojenca. Dekliško ime mlade mame je bilo Mary Troha ter je hči Mr. John Troha iz Thames Ave., ki je postal sedaj drugič stari oče. Srečni oče je pa sin poznane družine Mr. in Mrs. John Knific st. iz 18322 Neff Rd., ki sta tretjič stari oče in stara mama. Mr Knific v družbi svojega očeta vodi zemljiški urad na 820 E. 185 St. Čestitamo!
Primarne volitve v South Dakoti
V republikanskih primarnih volitvah v South Dakoti, ki so se vršile v torek, je razlika med delegacijami za Eisenhowerja in Tafta le nekaj sto glasov. To se tolmači kot odlična moralna zmaga za Eisenhowerja, čigar ime ni bilo na glasovnici, dočim je Taft-ovo bilo in je Taft tam vodil skrajno energično kampanjo. V Calif orni ji je vseh 70 delegatov, ki so bili izvoljeni, za gov. War-rena, ki je sicer sam kandidat, a je obenem simpatičen Eisenhow-erju.
Na demokratski strani je v obeh državah, tako v South Da-'{oti kot Californiji, z lahkoto
prodrl senator Kefauver.
*
Prve volilne izjave generala
General Eisenhower je smatral za potrebno, da pred odho-
Španija in Jugoslavija
General Eisenhower je izrazil svoje mnenje, da bi bili obe državi, tako Jugoslavija, kakor Španija važni za Zapad, je pa zato, da naj pride v teh državah do večje politične svobode in demo kratskih vlad. Pri tem je rabil stavek, "da je vedno verjel, da bo šla Amerika v vojno v obrambo svobodnih sistemov, v obrambo svobode in dostojanstva vsakega posameznika."
General Eisenhower se je nadalje izjavil za pristaša štedenja v državni upravi. Povprašan, kaj misli z okrnjeno ameriško pomočjo tujini, ko je kongres na tem, da bo črtal Trumanu preko milijarde dolarjev kredita, je general zavzel kompromisno stališče. Konferenca N.A.T.O. v Lis-joni je bila določila konkretno, kako naj se financira vzdrževanje skupne zapadno evropske vojske. Predvidevala je tudi ame riško pomoč, kakor jo je zagoto vil Truman. General je dejal, da
Samomor ni uspel
FIRENCE, Italija, 4. junija— Giorgio Passeri, kateremu je 24 let, je sklenil, da si konča življenje, ker v njegovi družini ni bilo nekaj v redu. Vzel je uspavalna mamila in se vlegel na železniške tračnice. Tako je ležal polnih devet ur med trajnicama.
Mnogo vlakov je šlo po tračnicah, med temi tudi ekspresni vlak v Rim, toda nobeden od teh vlakov se zaspanega ni niti dotaknil.
Končno so ga našli železniški uslužbenci, ga prebudili in napotili domov.
Ali je bil Passeri vesel, da mu je smrt prizanesla, ali ne, o tem se ni izjavil.
VOHUNI ZA AMERIKO
PRAGA, 4. junija — V kraju Horni Benešov je stalo pred sodiščem devet čeških državljanov intelektualcev in to pod obtožbo, da so vohunili za Ameriko. Vsi so bili obsojeni na zaporne kazni od petih do 12 let.
Dovršil višjo šolo
V soboto bo dovršil višjo šolo v Amherst Collegeu v mestu Amherst, Mass., John Bukovnik Jr., sin Mr. in Mrs. John Bukovnik na 18309 Schenley Ave. V jeseni se bo vpisal v medicinsko šolo na Western Reserve University v Clevelandu. Oče mladega in pridnega dijaka je poznani in dolgoletni slovenski fotograf in lastnik Bukovnik Studio na 762 E. 185 St. Na slavnostni zaključek šolskega leta v Amherst Collegeu odidejo Bu-kovnikovi in ž njimi pojde tudi Mrs. Rose T. Rogelj in njena
sklepi konference v Lisbon! niso	Carole. Vrnejo se drugi
takega značaja, da bi se ne dali spremeniti.
Po vsej verjetnosti, kakor je položaj sedaj, bo kongres odobril :
Za Evropo $4,698,047,750 kol vojaško in gospodarsko pomoč.
Za Aziio in Bližnji vzhod $741,430,500.
Na obisku
V Clevelandu se nahajata na obisku pri sinu in hčeri poznana Mr. in Mrs. Thomas in Josephine Lazar iz Fontane, Cal. Tu bosta ostala še do ponedeljka. Želimo jima mnogo zabave v metropoli!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
5. junija 1952
H
ENAKOPRAVNOST
JJ
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno Igto)---
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
REVOLUCIJA IN INDUSTRIJA
(1)
Zadnjič je bil razgovor o sovjetskem poslanstvu v svetu. Skoro bi rekel, da je sovjetska propaganda o miru, o ljudskih pravicah, o organiziranem delavcu, kije lastnik, tako vsaj so trdili, proizvajalnih sredstev in proizvodov kot takih itd., zajela nekatere trezno misleče, ki se istočasno trkajo na prsa, da so Amerikanci.
Ce se je pa rabila beseda "ruski imperializem," je šlo že za užaljenost. Dogodki v Nemčiji, ki je ostala ravno vsled ruskega imperializma razdeljena na dvoje; danes ne več novi dogodki v Jugoslaviji, ki se je otresla ruskega imperializma, zato pa bila izobčena iz sovjetskega bloka; dogodki v Italiji, posebno pa še v Franciji, na Japonskem in na Koreji, pa imajo vsi skupaj vzeti, čeravno na videz zamotani, eno jasne tendenco, da Moskvi ni za bratoljubje med narodi, za trajni mir, marveč za širjenje ruskega, da ne rečemo velikoruskega imperializma.
RevcJlucija je v današnjem žargonu že udomačen pojem. Kakor pač nanese, dajemo več povdarka revoluciji od spodaj navzgor, kakor pa revoluciji na primer industrije, kije rezala in še reže v telo države in naroda vsaj tako živo, kakor pa socialna revolucija od spodaj navzgor. Velika Britanija in Amerika ste imeli vsaka po svoje veliko industrijsko revolucijo. Bivša agrarna Velika Britanija in bivša agrarna Amerika ste se spremenili koncem zadnjega stoletja in začetkoma tega v izrazito industrijski državi. Razvoj v obeh državah je šel skoraj istočasno in je imel iste posledice. V notranjosti države, daje nekmetsko prebivalstvo v obeh državah popolnoma prevladalo in si stoji v obeh državah nasproti agrarnemu prebivalstvu v razmerju, kakor 80% proti 20%. V obeh državah opazimo na višku industrijske revolucije drug logičen pojav—gospodarski imperializem, katerega podpira politični in obratno. Vendar pa gre za pravi imperializem. Produkcija na produkcijo, industrij alizaci j a nad industrij alizaci j o in produkti morajo dobiti za sebe velik svetovni trg! Pa ne samo trg za odlaganje, marveč tudi trg, iz katerega dobiva industrija, če jih ni doma, zadostne surovine na razpolago! Imperializem na globoko in na široko! Industrij alizaci j a velikih držav pa gre končno le za gospodarski imperializem in to po vsej nujnosti razvoja in končnega cilja.
Industralizacija je parola današnjega stoletja. Ce si hoče kako državo ponižati in jo potisniti ob steno, naj s^ ji ne dovoli industrija! Svetovno judovstvo je znano ^ mednarodnem svetu kot poslovni svet, ki zna obrniti denar. Svetovno judovstvo je poznalo nemško industrijsko kapaciteto, brez katere bi si niti cesar Viljem, niti Hitler, ne upala začeti svetovne vojne. Vojna pa je šla v obeh slučajih za nemški gospodarski imperializem. V drugi svetovni vojni premagani Nemčiji je bilo določiti njeno bodočo usodo. Oglasil se je ameriški zakladni tajnik Mor-genthau, ki je svetoval, naj se bodoča Nemčija posveti samo agrarizmu, naj se ji onemogoči industrij alizaci j a in industrija! Kajti le taka agrarna Nemčija ne bo več nevarna v bodočnosti in ne bo imela imperialističnih tendenc, ker ne bo imela industrije.
Sovjetska reVolilcija znana pod imenom "oktoberska revolucija" iz leta 1917 je šla na pot načrtnega gospodarstva in je izdelala več gospodarskih načrtov, ki so bili od razdobja do razdobja odsvit gospodarskih teženj Moskve. Čeprav je šlo v posameznih gospodarskih načrtih za vprašanja, ali posvetiti v bodočih petih letih več pažnje težki, ali pa srednji industriji, industriji, ki oskrbuje domače gospodinjske potrebe, ali pa industriji, ki služi vojaštvu in državni obrambi, je šlo vendarle v principu za industri-jalizacijo ruske države. Vsi komilnisetični režimi, ki so nastali po zadnji svetovni vojni, so imeli slična gesla: In-dustrijalizacija—industrija, elektrifikacija dežele in podobno! Z Rusijo na čelu so torej predvsem komunistične države znašle se na skupni poti "industrija na industrijo" in s tem namignile, da se hočejo gospodarsko osamosvojiti od tujine, vendar pa istočasno povdarile, da so sodobne in da bo industrija z izvažanjem svojih produktov važen vir, če ne glavni, za bodoče državne finance.
Nova Jugoslavija nam je najbližja za presojo. Začela je z revolucijo v industriji. Industrijalizacija—elektrifikacija dežele! Industrijski duh naj prodre tudi med kmetijstvo. Tam, kjer se je polje obdelovalo s plugom in motiko in žetev žela s srpom, naj danes vlada traktor z drugimi kmetijskimi stroji. Toda, kakor je Jugoslavija vzgled v enem oziru, je tudi dokaz ruskega imperializma! L.C. '
87 MILJ KNJIG V 3,000 JEZIKIH
Vsak obiskovalec in vsak prebivalec mesta New York je videl tamošnjo javno knjižnico, veliko poslopje iz belega mra-morja na peti ulici med 40. in 41. cesto. Uradno je to osrednje poslopje sistema javnih knjižnic mesta. New York, običajno se jo pa imenuje enostavno "Knjižnica." Vzdržuje se je deloma z zasebnimi prispevki, deloma z davki in je vstop vanjo prost vsem —knjižnica za ljudstvo in knjižnica za učenjake. In ljudstvo se je v resnici poslužuje. To je jasno razvidno iz David Dempseye-vega članka v The New York Times Magazine, ki je bil pred kratkim objavljen.
Vsako- leto, poroča Mr. Demp-sey, obišče to osrednje poslopje več kot tri milijone ljudi. Tu se namreč nahaja oddelek s podatki z 87 miljami knjig v 3,000 jezikih in narečjih ter zanimivi predmeti kot glasovir, ki je bil lastnina Ludvika pl. Beethoven in ono isto pismo, ki ga je pisal Krištof Kolumb o razkritju Novega sveta.
V	oddelku za podatke, katerega se vzdržuje z zasebnimi darovi, se mora čitati knjige tam. Od treh milijonov ljudi, ki obiščejo knjižnico letno, je pa komaj ena tretjina, ki pride z namenom, da vpraša v knjižnici za nasvet. Knjižnica ne ve, kaj ostala dva milijona delata; verjetno je pa, da pregledujejo sezname, obiskujejo razne razstave, ail se pa zatekajo tja pred zimskim mrazom in poletno vročino.
V	oddelku za podatke najdemo knjige v obsegu enega palca, Sveto pismo, pa do pet čevljev visoke izdaje knjige o ptičih slavnega ameriškega naravoslovca Jamesa Audubon. Vrednost knjig je od centa za male knjižice do Gutenbergovega Svetega pisma, ki je vredno pol milijona dolarjev. Vsebino knjig označuje 200,000 seznamov, od Aawahnachee (Indijansko pleme) do Zylyff, ime katerega se je posluževal Thomas Tibbies.
Tam najdemo knjige iz ilovnatih ploščic, kitajske zvitke, papiruse ve in bambusove liste. Vse so na razpolago, vendar je pa treba imeti za rabo, zlasti dragocenih knjig posebno dovoljenje. Skoro 30,000 knjig je z Braille črkami, katere lahko či-tajo slepci s prsti, knjige o glasbi in 1,400 govorečih knjig— olgo igrajoče plošče knjig, ka-
^olgo
tere so čitale na glas osebe, ki žele pomagati slepim.
Oddelek za podatke se vzdržuje popolnoma iz zasebnih skladov, 70 podružnic, raztresenih po predmestjih Manhattan, Bronx in Richmond se pa vzdržuje z davki. (Predmestji Brooklyn in Queens imati poseben sistem knjižnic). V teh podružnicah se nahaja milijon in pol knjig, katere se lahko čita tudi doma. Skoro en milijon vpisanih čitateljev si izposodi povprečno po deset knjig na osebo letno.
Podružnice imajo tudi Circulation Department sistem javnih knjižnic mesta New York. Glavni urad tega oddelka se nahaja v knjižnici na peti ulici in 42 St. Vsako leto nakupi kakih 250,000 novih knjig. A za vsakih pet novih knjig, se zavrže štiri stare. To pa ni tako hudo kot se dozdeva; 37 odstotkov knjig so povesti, te knjige se pa hitro obrabijo. Vendar pa izda oddelek vsako leto $150,000 za preveza-vo starih knjig—znesek, katerega več kot krijejo globe, ki jih plačajo osebe, katere drže knjige predolgo. V oddelku za podatke je vprašanje prostora zelo kočljivo. Da najde 700,000 novih natisov knjig, knjižic itd., se mora umakniti 600,000 starih izvodov.
Celomestni sistem knjižnic zaposluje 1,564 oseb, katerim se plača na leto več kot sedem milijonov dolarjev. Poleg drugih poslov, morajo te osebe tudi odgovarjati na vprašanja kot: "Koliko besed ima angleški jezik?" (418,025), odpreti dnevno sedem in pol tone pošte, skrbeti, da se poravna pravočasno naročnino za 40,000 listov.
Najbolj revnemu meščanu se posveča v knjižnici isto pozor* nost kot je je bil deležen japonski vladar Hirohito, ki je kmalu po predaji Japonske zaprosil za seznam desetih knjig, iz katerih bi se mogel naučiti največ o Ze-dinjenih državah. Nekega dne je prišel v osrednje poslopje nekoliko nadelan prileten človek in vprašal za dan umora predsednika McKinleya. Poslali so ga tovariši iz bližnje gostilne. Ko je prejel zaželjeni odgovor, je rekel knjižničarju; "Hvala Bogu za knjižnico v New Yorku. Ljudje bi se vsled sporov po mestu pobijali, ako ne bi mogli priti sem in zvedeti kar je res."
(Common Council for American Unity)
lika gorska tragedija v Mar+uljkovi skupini
v lepih prvomajskih praznikih, ki jih je vsa Slovenija veselo praznovala, se je v severni steni špika, eni najlepših in najbolj privlačnih pa tudi najbolj nevarnih alpinističnih tur v vzhodnih Julijskih alpah odigrala velika gorska tragedija. Od sobote zvečer do ponedeljeka zjutraj je našlo v tej steni smrt pet mladih ljudi, med njimi trije bratje, študentje ljubljanske univerze Ivan, Milan in Jože Ur-šič, dijak tehnične srednje šole Hinko Muraus in sodni uslužbenec Franc Karner, vsi sami mladi fantje, stari od 21 do 25 let. Uršičevi fantje so bili doma iz Slovenske Bistrice.
Fantje so hoteli izrabiti praznike za nevarno gorsko turo, ki se je nato tako žalostno končala. v soboto zjutraj so odšli iz koče v. Martuljku proti Frdama-nim policam. Med potjo so se pa premislili in spremenili smer ter se odloČili za še nevarnejšo turo v severno steno Špika. Medtem je začelo deževati in zato so se mladi plezalci, ki so plezali v dveh skupinah, odločili za po-vratek. Toda bilo je prepozno, kajti pri povratku je enemu spodrsnilo in je za seboj potegnil še tovariša, ki je bil navezan z njim. Padla sta 200 metrov globoko na snežišče in bila takoj mrtva.
Ko so ostali videli nesrečo tovarišev, so se v steni zavarovali
in čakali pomoči. Ta pa je žal prišla prepozno. Trije alpinisti iz Slovenske Bistrice, ki so ostali v koči v Martuljku, so v nedeljo poizvedovali za tovariše, šele proti večeru so se pa odločili, da so poklicali na pomoč reševalce ig Kranjske gore. Ti so šli takoj na pot, zaradi slabega' vremena so pa z reševanjem lahko začeli šele v ponedeljek zjutraj. Ko so po velikih težavah reševalci prodrli v bližino ponesrečencev, sta bila dva še živa, eden pa je bil medtem zaradi izčrpanosti umrl.
Toda reševanje je bilo zaradi dežja, viharja in snežnega mete-ža izredna otežkočeno in reševalci iz Kranjske gore so morali poklicati na pomoč še Jeseničane. Medtem pa je zaradi izčrpanosti umrl še četrti od nesrečne skupine plezalcev, zadnji, Jože Uršič pa je izdihnil med reševanjem in vsi poizkusi zdravnika, ki je prispel v steno, da bi mu pomagal, so bili zastonj.
To je najstrašnejša tragedija v zgodovini slovenskega planinstva. Reševalci, ki so bili pri izredno napornem reševanju tudi neprestano v smrtni nevarnosti ter hudo izčrpani, so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, žal pa so rešili le mrtva trupla.
Z bridko prizadetimi družinami vsi sočustvujejo, najbolj pa z nesrečno materjo Uršičevo, ki je izgubila svojo veliko življenjsko nado—vse tri sinove.
(Slovenska izseljenska matica)
SOVJETSKA EKSPANZIJA OB ČRNEM MORJU
Nedavno poročilo iz Budimpešte, ki pravi, da je madžarsko ministrstvo za notranje zadeve lani deportiralo 73,633 oseb, je vzbudilo precejšnjo pozornost, posebno ker ni nikomur znano, kam so te tisoče ljudi odpeljali. Vendar pa "praksa," ki jo v Sovjetski zvezi poznajo že desetletja, ni značilna samo za Madžarsko, pač pa tudi za Bolgarijo in Romunijo. Listi so že pisali o izseljevanju obmejnega pasu nasproti jugoslovanski meji. Deportacije v Bolgariji in Romuniji pa so izvajali tudi v drugih predelih, ki so "strateško" važni.
Ni dolgo tega, kar je londonski časopis "Economist" objavil članek, ki govori o izseljevanju domačinov in naseljevanju Rusov v Dobrudži, to je ob izlivu Donave v Črno morje.
Podobne metode kolonizacije "zanesljivih" sovjetskih državljanov na "strateško" važnih področjih so znane tudi iz dru gih krajev: tako sovjetske oblasti že dolgo izvajajo načrtno kolonizacijo v baltiških državah Estonski, Letonski in Litvi, od koder so skoraj polovico "nezanesljivega" prebivalstva ob raznih čistkah preselili v Sibirijo, enako so napravili tudi v okolici Kaliningrada (bivšega Koen-ingsberga v Vzhodni Pruski), to naseljevanje pa sega vse do Šče-čina, ki spada pod Poljsko. Gre torej za podroben načrt "kolonialnega imperializma," ki ga Moskva izvaja v vseh podrejenih državah.
Zadnji dve leti sta sovjetska satelita na Balkanu—Bolgarija in Romunija—osredotočila svoje glavne investicijske načrte na področju ob Črnem morju, Romuni so se vrgli na graditev prekopa Dunav-Črno morje. Bolgari pa so uzakonili načrt, o "spremembi narave" v svojem delu Dobrudže, ki leži južno od omenjenega prekopa. Iz tega področja so bolgarske oblasti prisilno izselile v Turčijo nad 150,000 muslimanov turškega porekla, obenem pa so približno 100,000 Bolgarov deportirali iz tega "važnega" področja v druge dele države. V ta izpraznjeni prostor so potem naselili politično "zanesljive" osebe, iz Sovjetske zveze pa je prišlo 25,000 do 30,-000 Rusov z družinami.
Bolgarsko pristanišče ob Črnem morju—Varno so preimenovali v Stalin in je že od leta 1951 zaprto za vsak "tuj" promet, to je: samo sovjetske ladje smejo pristati v tem pristanišču.
Popolnoma enak proces se je razvijal tudi v romunskem delu Dobrudže, na podrdočju projektiranega prekopa Dunav-Črno morje. Prisilno so evakuirali na tisoče kmečkih družin, v vaseh pa so napravili delavska taborišča. Nekoliko severne je—v sovjetski pokrajini Besarabije, ki so jo Rusi dobili od Romunov, so sovjetske oblasti že julija 1949 izselile vso tamošnjo grško manjšino (približno 17,000 ljudi) in jo preselile v okolico industrijskega centra Batum na Kavkazu. Manj znana je usoda turške manjšine (približno 20,-000 oseb), ki je prej živela v Be-sarabiji. Iz teh podatkov je mogoče sklepati, da izvajajo sovjetske oblasti (tudi v Romuniji in v Bolgariji) vehk načrt preseljevanja, na vsem področju ob Črnem morju.
Sovjetski tisk je graditev prekopa Dunav-Črno morje razglasil za "kolektivno delo vseh ljudskih demokracij" in kolikor je mogoče razbrati iz raznih—sicer skromnih poročil, kajti vsa graditev je zavita v skrivnost, področje pa je razglašeno za "za-bianjeno oblast," delajo pri graditvi tega prekopa najrazličnejši prisilni delavci, za katero tiska propagandna literatura v 15 jezikih. Ta prekop naj bi bil po načrtu izdelan do leta 1956.
Baje ga gradijo vzdolž železniške proge Černe Vode-Kostan-ca, toda v morje se bo izlival prekop severno od pristanišča Kon-stance pri Midisi, ki je sedaj neznatna ribiška vasica, ki pa naj postane "največje pristanišče na Balkanu," čeprav leži Midija sredi močvirja in je pri roki (kakih 15 kilometrov od tega kraja) dobro pristanišče Konstanca.
Ko si je Sovjetska zveza septembra leta 1940 prisvojila Be-sarabijo, je bila utrjena meja z Romunijo vzdolž severnega rokava donavske delte (Kilija). Sedaj pa je ta meja kar čez noč na južnem rokavu, imenovanem Sv. Jurij. To aneksijo so moskovski voditelji bržkone "utemeljili" z dejstvom, da na področju med donavsko delto in Konstanco že več kot 100 let prebivajo ruski ribiči, ki so svoje čase pobegnili pred preganjanjem iz carske Rusije.
Na bolgarski strani meje pa živijo sedaj novi ruski naseljenci v kompaktnih skupinah in se— bržkone po ukazu—izogibajo stikov z domačini. Pristanišče Stalin (bivša Varna) je, kakor pripovedujejo begunci, že na pol rusko. Druga nova ruska kolonija pa živi v Dobriču, ki so ga preimenovali v Tolbuhin, po sovjetskem maršalu, ki je "osvobodil" Bolgarijo in po sovjetskih trditvah—tudi Jugoslavijo.
To področje ob Črnem morju smatrajo sovjetski voditelji ozemlje, ki je neposredno pod njihovo oblastjo kot ostali del Bolgarije. Javljeno je bilo, da je načrt o "spremembi narave" v tem delu Bolgarije "osebna zamisel velikega Stalina" in da se "Stalin osebno zanima za to veliko delo."
Vsi ti podatki kažejo, da Moskva ni preveč v zadregi, ko izvaja svoje ekspanzionistične načrte na Balkanu, prisil ju joč Bolgare in Romune, da se slepo pokoravajo "načrtom," ki jih njihove vlade izvajajo "po osebnih Stalinovih direktivah."
• (Po "Slovenskem poročevalcu")
UREDNIKOVA POŠTA
Lelna seja dramskega zbora Anton Verovšek
CLEVELAND, Ohio — Te® potom vabim vse bivše in seda* nje člane dramskega zbora An* ton Verovšek, da se udeleže občne ali glavne seje v petek, 6' jmiija ob osmi uri zvečer v SlO' venskem delavskem domu D& Waterloo Rd.
Ako kateri želi postati po<^' porni član istega, je članarin^ samo en dolar letno. Oživimo P"' novno dram^i zbor Anton Ve-rovšek. Po seji bo pristna domača zabava.
Vabi za odbor
Mary Bozich, tajnic®'
GOSPODARSKO STANJE AVSTRALIJE
Pred nedavnim je avstralska izdala odločbo, s katero je znižala za 50% ves uvoz—od hrane, blaga, piva in tobaka do pralnih strojev. Četudi je bil ukrep izdan nenadoma, brez prejšnjega opozorila, in je zato našel marsikoga nepripravljenega, pa je resnica, da so mnogi gospodar-
dlje časa na to, da gospodarski položaj Avstralije ni preveč trden ter da je dozdevno blaginja le posledica tako imenovanega "booma" ali umetnih visokih cen nekaterih izvoznih predmetov.
V svojih analizah o vzrokih krize pravijo avstralski strokov njaki, da je Avstralija preveč industrializirana, in podpirajo svojo trditev z dejstvom, da je v Avstraliji sorazmerno več tovarniških delavcev kot v Zedi-njenih državah, da pa je storilnost avstralskih delavcev za eno tretjino nižja. To ne bo popolnoma držalo. Industrializacija sama po sebi še ne more biti vzrok gospodarske krize. Bolj utemeljeno je mnenje nekaterih, ki odkrito priznavajo, da je bila dosedanja gospodarska politika dokaj kratkovidna.
Kmetijstvo, ki mora nuditi zaledje vsem ostalim panogam gospodarstva so v Avstraliji v povojnih letih povsem zanemarili. Skoraj v vseh panogah kmetijstva je v primeri s predvojnimi leti Avstralija zelo nazadovala. Ravno tako zanemarjeno je rudarstvo; dežela, ki ima surovin na pretek, bi lahko krila večino svojih potreb. V Avstraliji pa so gradili tovarne, ki so morale drage surovine uvažati, poleg tega pa je dežela prvič v svoji zgodovini morala uvažati tudi hrano.	•
Razmeroma zaostalo kmetijstvo ne more več nahraniti vsega mestnega prebivalstva; v glavnih mestih Avstralije živi nad 50c; ljudi (nad tri milijone samo v Sidneyu in Melbournu). Do opisanih ukrepov vlade je prišlo šele sedaj samo zato, ker jo bil doslej finančni položaj izredno ugoden: zaradi pretirano visoke cene volne in nekaterih, drugih izvoznih proizvodov. V sezoni 1950-1951 je dobila Avstralija 15-krat več denarja za izvoženo volno kot pred vojno (izvozili pa so jo samo 50 več), ter dvakrat več denarja za meso, katerega so izvozili 73,000 ton manj kot leta 1938. Ta umetna blaginja pa ni mogla trajati.
Preteklo jesen so cene voW občutno padle. (Avstralci hudomušno pravijo: "Šteli smo ovc^' dokler se nismo zbudili"), p"" leg tega pa je kmetovalce čutno prizadela suša, živinorej' ce pa požari v grmičevju. Sa®"" v Novem Walesu je zaradi ogni' poginilo nad 100,000 glav gove^
stveniki opozarjali javnost :živin(^ Kljub giJozeči krizi pa >
avstralska vlada čakala vse d"^ slej, da se bo uvoz znižal skup^J z znižano kupno močjo drža^® kot celote—ko pa se njeno pf'" čakovanje ni izpolnilo, je moral^ s posebnimi ukrepi preprečit' gospodarsko razsulo.
Očividci pravijo, da so bile p"" sledice teh ukrepov zelo opaz®®' Nekateri predmeti široke potr"' šnje, kot cigarete in razne piP' če, so izginili čez noč. Pred pf^ dajalnimi uvoženih predmet"^ so prvič po dolgem času sta^® dolge vrste ljudi in črna bor^ je že začela cvetiti. Vendar P® je poleg pomanjkanja industrU' skih predmetov tudi veliko P®' vpraševanje po prehranben'" predmetih, tako da so morali r® cionirati na primer maslo, ka^® rega bo dobil odslej vsak prebil® lec samo 12 dekagramov na t® den (v najhujših letih vojne f znašal obrok 17.5 dekagramo^'' pravijo pa tudi, da zelo zmanjka kruha, meša in mleka'
Rešitev iz težavnega položaj je več: gospodarski strokovoJ^ ki predvsem predlagajo, naj da ukrene vse potrebno, da^® letos pridelek žita čim večji- " ' in nekaj drugih posevkov, namreč edina panoga gospod^', stva, ki jo v najkrajšem Ča dvigneš in ki pride v pošteV izvoz. Predvsem pa bo vlada sprejeti ukrepe, ki . trajajo dlje časa, ki pa so trajni; morala bo dvigniti P'" izvodnjo volne, zmrznjenega sa, predvsem pa podpreti sticije za rudnike. Nekateri predlagajo, da bi Avstralija volila priseljevanje samo k tovalcem; od enega in pol ^ .jj jona doslej priseljenih ljudi lemestih.
Vsekakor pa so vsi komC^^^ tor ji mrjenja, da bi lahko v straliji živelo v blaginji milijonov ljudi (kolikor ji
bO
tam konec stoletja, če bo o naravni prirastek, kakršen P daj), in da jc sedanji položaj
posledica lahkomiselno^
gospodarJ
mo
brezperspektivnega
njs^'	»irtit"
(Po "SlweiMkM P«™
ENAKOPRAVNOST
STRXN 5
DR. J. MAL:
Roka pravice v
davnih časih
(Nadaljevanje)
DVA SPOLA Žena, ki je ob poroki prinesla možu k hiši svojo doto, je nas protno od svojega moža drugo jutro še ob postelji ali pa pri mi zi ob zajtrku dobila tako imenovano jutrnjo. To darilo (ki ga štajerski deželni red imenuje donatio in praemium ammissae vir-ginitatis) je pri plemičih obsto-
V blag spomin
druge obletnice smrti predra^ ge soproge, nepozabne mame in stare mame
FRANCES MIKLAVČIČ
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 5. jmiija 1950
Oh, kako žalostni, so dnevi, - odtor Tebe več med namwf^ni, , utihnil je Tvoj mili glas,
spomin na Te pa še živi,
in živel bo do konca naših dni.
Težka pot je življenje,
ki pred nami vije se,
oh, še hujše so težave,
ko Tebe več ne vidimo.
Na Tvoj grob bomo položili rudeeih vrtnic šopek lep, naj dokaz ljubezni naše bo, da spomin na Te je svet.
Žalujoči ostali:
John, soprog Albert, sin Helen, sinalia Albert in Rifcliard, vnuka sestre in bratje Cleveland, Ohio, dne 5. junija 1952


'Certainly I didn't mind giving blood—I hardly felt it. But the big thing is 1 know I've done something unselfish — I'vo helj)ed a wounded fighting man. MaylxjI'vesavodhLslife. You'U never know wl at a thrill it is— until you give so that a man may live "
WHAT HAPPENED TO THAT PINT OF BLOOD YOU WERE GOING TO GIVE ?
CALL YOUR RED CROSS TODAY!
Contributed ai a PublU Sorvlc* to th» Armod Forcot Blood Donor Progrom by
ENAKOPRAVNOST
jalo največkrat iz hlapca, dekle, vrta in hiše ter kake živine. Ju-trnja navadnih ljudi je bila seve bolj skromna, najboljši konj ali govedo; nesvobodnik je mogel nuditi svoji mladi hišni gospoda rici le ovco, kozo ali pa 5 šilingov v denarju.
Po bistvu njenega izvora ju-trnja ni pripadala vdovi. Saj je po pripovedovanju št. lambreht-skega sodnega protokola iz 1. 1685 mladi mož svoje (gotovo že prej obljubljeno) jutranje darilo preklical, ko se je izkazalo, da se je nevesta dala neopravičeno poročiti z deviškim vencem na glavi.
Vse hujše posledice pa je mogla roditi kaka mladostna nepremišljenost po določbah srednjeveškega švabskega običajnega prava, dasi moramo tudi tu suponirati, da je šlo predvsem za zastraševalne sankcije. Če je namreč kdo poročil deklico, pa jo je potem zasovražil in jo poslal nazaj k staršem, češ da ni bila devica, potem sta morala oče in mati dokazati hčerino neoporečnost s poročnim perilom.
Ako se je izkazalo, da je bila obtožba neosnovana, potem so naložili možu 40 udarcev, očetu je moral plačati globo za obrekovanje, dekleta je moral vzeti k sebi in se ni smel nikoli poročiti z drugo ženo. In zakonik dostavlja: Če pa ni bila devica, naj jo peljejo iz očetove hiše in jo s kamenjem pobijejo, ker se je spečala v očetovi hiši in pod materino oblastjo.
In v istem nemškem srednjeveškem zakoniku švabskega običajnega prava beremo dalje: Če kdo dekle ali ženo posili, jo zoper njeno voljo odpelje v hišo in se v njej zgodi (nasUstvo) in ona kliče, pa ji nihče ne pride na pomoč in more to izpričati še z dvema pričama, se sodi ljudem tako, da se jim odseka glava in pobi je naj se vse, kar je bilo v hiši, ljudje in živali, konji in govedo, psi in mačke, gosi in kokoši. In če je bila deklica (ki je bila posiljena) in se to izpriča, naj se krivec živ pokoplje, če pa je bila žena, naj se mu odseka glava, hiša pa, kjer se je zgodilo, naj se poruši do temeljev.
Podobna neizprosnost veje tudi iz določb saškega običajnega prava, po katerem nobeno hudodelstvo ne povzroči, da bi se smelo v vasi porušiti poslopje, razen če se je v njem zgodilo posilstvo nad deklico ali ženo. Obglavili so tudi vse živo, ki je bilo pri posilstvu navzoče. V drugem členu pa se zopet popolnoma ujema s švabskim pravom, ko ukazuje, naj se živ pokoplje, kdor se pregreši nad deklico, in obglavi, če gre za ženo. Prav tam stoji, da grešiš spolno s pocestnico in ljubico, če storiš brez njenega dovoljenja.
Če je kdo bil pri zaročenki drugega in se ta ni glasno branila in je molčala, naj se oba kamenjata. Če pa je to bilo na polju in ni bilo ljudi, ki bi slišali njene klice na pomoč, naj se on ubije, ona ni kriva. Smrti sta zapadla tudi prešuštnik in poročena prešuštnica. Če je jerob pre-šuštvoval s svojo varovanko, je zapadlo vše njegovo premoženje gospodu, v čigar sodnem okraju je grešil.
Glede na nadvojvodove ukaze jc jeseni 1. 1593 ljubljanski magistrat prepovedal vinotočem in krčmarjem dajati pijačo po večernem zvonjenju, bogokletni-kom so obetali, da jih zapro v kletko pred rotovžem, nečistova-nje in blodništvo pa so upali v kratkem pregnati iz mesta. To pa ni šlo tako lahko, ker se je kakor po drugih mestih tako tu-
di v Ljubljani nenravno življenje precej razpaslo.
Saj so že 1. 1547 sklenili, da se iz Ljubljane izžene neki Fister zaradi nečasti in zakonolomstvo. Takrat so na prošnjo cele soseske in njenega moža pomilostili neko drugo žensko, ki so jo zasačili v prešuštvu. Ta je bila že leta 1548 zaradi zakonolomstva obsojena na 8 dni ječe, potem pa bi morala iti čepet še v sramotno kletko. Na prošnjo očeta in njenih prijateljev so ji to pot prizanesli. Ko se je čez tri leta zopet znašla pred sodnikom zaradi prešuštvovanja, so zopet prosili zanjo sosedje in celo varani soprog sam. Na magistratu so se res dali preprositi, toda zagrozili so ji, če se še enkrat pregreši, da bo brez usmiljenja in drugim v svarilo postavljena v "apotekarico" in zazidana. Ni jasno, kaj je predstavljala ta "apotekarica." Morda je bila sorodna "železni devici." Ta je bila oblečena kot nuna, ki jo je obsojenec moral poljubiti. Pri tem se je odprla, pograbila žrtev in jo zmečkala z gostimi žeblji, s katerimi je bila znotraj obita.
Poleti 1548 so za pokoro spravili v vicedomski stolp nekega meščana, ki je pred kratkim imel otroka z neko deklino, svojo ženo pa je pretepal, da je dobila splav. Ljubljanski orožarnar ni bil podložen mestnemu sodniku; ker je živel javno z nekim dekletom, so naprosili deželnega upravitelja, da bi to zoprno početje odpravil.
Neredko je imel mestni sodnik opraviti s tožbami, da poročeni možje ljubimkajo s svojimi deklami, kar je imelo večkrat tudi žive posledice. L. 1548 je dobil neki Klemen naročilo, da mora v treh mesecih poslati svojo deklo proč.
Konec leta 1593 je bil mestnemu sodišču izročen vicedomski podložnik, ki je dvema ženskama obljubil- zakon. Za kazen so ga postavili pred rotovžem v kletko, obmetali z jajci in potem izgnali iz mesta. Iz naslednjega leta (1594) imamo poročilo, da so tudi neko žensko, ki jo je zapustil mož in se je potem vdala lahkoživemu in nenravnemu življenju, zaprli v kletko, okepali z zaprtki in gnilim sadjem in jo potem izgnali iz mestnega pomirja. Nekemu ižanskemu krojaču pa, ki je imel kar tri žene, je (1637) rabelj odrezal nos, ga izšibal in med zasliševanjem dvakrat mučil.
(Dalje prihodnjič)
Smrečno olje uporablja že širok krog potrošnikov
Odkar je prišlo smrečno olje v prosto prodajo, je zanj veliko zanimanje. Za smrečno olje so pokazali interes tako posamezni potrošniki, kakor tudi naša velika zdravilišča, drogerije in zlasti kemične tovarne. Tudi druge republike se zanimajo za nakup smrečnega olja.
Smrečno olje je zlasti odlično razkužilo za zrak, ki ga s svojim naravnim duhom tudi prijetno odišavi. Za razkuževanje zraka so pripravile tudi razne tovarne primerne mešanice v manjših stekleničkah, ki jih lahko kupi vsak zelo poceni. Tako je Kemična tovarna "Aero" v Celju izdelala razstopnino smrečnega olja "Jelkino dišavno olje," ki ga uporabljamo tako, da zmešamo del te dišave z "desetimi deli alkohola in razpršimo v stanovanjskem zraku.
Prav tako se lahko uporablja to jelkino dišavno olje za vdihovanje in je treba v liter vrele vode nakapljati okrog 20 kapljic. Da je razkuževanje zraka s smrečnim oljem zelo učinkovito, dokazuje tudi izdelek tovarne
Zastopniki Enakopravnosti
Za st. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhbe 1-3360
Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
J?resideiitTGet^K^Syml^olizm^ Freed*®
rt 4' ^



HARRY S.TRUMAN
PRESIDENT or THE UNITED STATES OP AMERICA
THt A KBV TO THE WHttCHOUSB 19 PRESENTED BV

THE YALE * TOWNE MANUTACTURINO COMPANY
M A FREE tOCIETV.THE KEY TO A MAM'S HOUSE SYMBOUZJt* Hit AND HIS fAMILVS RIOHTS TO THOSE PRIVACIES AND FREEDOMS WHICH ARC THE HEART AND SINEWS OT THE AMERICAN WAY OF tlFE
%
r-' !j -


THIS KEY AND THE LOCKS IT OPERATES ARB PRODUCTS OF THE SKILLS AND INOr.NUmr OF AMERICAN MEN AND WQMEN UVINO .
AMD WORKING SAFE IN THEIR UBERTIEQ. WITH GOD'S HELP. MAY H EVER BE SOt

I.......I



hi
' WASHINGTON, D. C. — Pres-ident Truman received this gift symbolizing an American manufacturer's faith in the continuance of personal liberties embodied in the concept that "a man's house is his castle."
► Gilbert W. Chapman, president of The Yale & Towne Manufacturing Company, presented Mr. Truman with a gold master key to the rebuilt Executive Mansion. In this picture, however, the key bittings nave been purposely obscured for security reasons.
I The presentation signalized the re-occupancy of the "first home of the land" by the "first family of the land." The contrast between
the freedoms enjoyed by an American family and the destruction of, individual liberty in "iron curtain countries" is implied in the state:-ment engraved on a silver plaque in the key's carrying case:
"In a free society, the key to a man's house symbolizes his and his family's rights to those privacies and freedoms which are the heart and sinews of the American Way, of Life.	^
"This key and the locks it operates are products of the skills and ingenuity of American men and women living and working safe in their liberties.
"With God's help, may it ever be so!"
"Ilirija" v Ljubljani, ki je pripravila zelo dobro in učinkovito dišavno mešanico, imenovano "Pinol," pripravlja prodajo svoje mešanice v najkrajšem času. Namenjena bo ta mešanica izključno za razkužitev in osvežitev zraka v stanovanjskih in bolniških sobah ter velikih dvoranah. Uporabljala se bo tako, da jo bo treba razredčiti v navadni vodi v razmerju ene velike žlice na deciliter vode. Manjše količine bodo seveda uporabljale gospodinje, medtem ko bodo uprave gledališč in kinematografov lahko dobile večje količine v primerni embalaži.
Državno podjetje "Silvapro-dukt" v Ljubljani pa je pripravilo prečiščeno jelkino-smrečno olje brez primesi, ki se uporablja pri revmatizmu in išijasu, proti kaši ju, tako pri otrokih kakor pri odraslih, in končno kot odlično sredstvo za čiščenje mastnih madežev na tkaninah. Smrečno olje čisti madeže Učin-
kovito zato, ker je eterično in hitro hlapljivo.
Smrečno olje, ki ga je podjetje "Silvaprodukt" priporočilo kot dobro sredstvo za zdravilne kopeli kakor tudi za odišav-Ijenje običajnih kopeli, bo v kratkem nekoliko predelano in namenjeno izrecno za take kopeli. Prej smo vse te izdelke iz smrečnega olja uvažali iz Francije in Avstrije in iz drugih držav. Danes z domačim izdelkom nudimo možnost, da se z blagodejnim učinkom eteričnih olj spozna vsak potrošnik, ki mu prej uvožene dišave in osvežila niso bila dostopna.
Prepričani smo, da bi lansko pomladansko epidemijo gripe močno omejili, če bi uporabljali smrečna olja za razkuževanje zraka in vdihavanje. Ko sedaj prehajamo v obdobje soparnega vremena, ki zlasti v tesnih stanovanjih povzroča neprijeten zrak ter razvoj raznih bacilov, bo pomagalo smrečno olje, zlasti jelkino, kot odlično razkužilo. S svojim naravnim duhom bo zrak hkrati odišavilo. -
(Po "Slovenskem poročevalcu")
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST., KE^ 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina^in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BIJKOVX1K' STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
PAKETI, DENARNA NAROfllA IN POTOVANJE
Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo prejeli cenike od prekomorsJcih družb, z navodili za STANDARD PAKETE, ki niso podvrženi novi carini, ter sprejemamo in odpošiljamo naročila, katera družbe preko Trsta odpremijo v Jugoslavijo in druge evropske države.
Pošiljamo denarna naročila v vse dele. sveta, ter vsaka pošiljatev je jamčena.
Ako želite letos obiskati rojstno domovino, se Vam priporoča, da se takoj priglasite, da za yas preskrbimo potni list in druge formalnosti, ter prostor na parniku, katerega za mesec avgust, še dobimo ako se pravočasno zglasite.
Za vsa nadaljna pojasnila, pišite ali se osebno zglasite v
uradu!
STEVE F. PIRANT CO.
6516 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3, OHIO — HE 1-3500
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
CESA KBfJlGl JE $5.00
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučjio čtivo priljubljene povesti
ODRASLA DRUŽINE
išče stanovanje s 5 ali 6 sobami . okolici fare sv. Vida ali sv. George. Stalno zaposlen <pri East Ohio plinski družbi. Pokličite po 5. uri popoldne.
BILL EX 1-4934
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
P. O. Edwardsburg, Michigan
Phone 912B F5
IŠČE SE STANOVANJE
NAPRODAJ
NAPRODAJ JE FARMA,
obsegajoča 15 akrov v North Madison, O. Hiša ima 5 sob, kopalnico, klet pod vso hišo, fornez. Poleg je tudi koča s 2 sobami; druga farmska poslopja in farmsko orod-e.
Za podrobnosti pokličite UT 1-4259
SOBE V NAJEM
SOBA V NAJEM
v najem se odda snažno sobo poštenemu moškemu ali ženski, ki dela.
Vpraša se na -1138 E. 60 St., zgoraj
DELO DOBIJO MOŠKI
TURRET LATHE OPERATORJI •
Morajo biti zmožni si sami vzpostaviti delo, natančno delo, plača od ure poleg visoke incentivne plače, 48-urni tednik.
LE ROl CO.
Cleveland Rock Drill Div. 12500 Berea Rd.
HIŠE' NAPRODAJ
Proda se hišo za 2 družini
V DOBREM STANJU. ENO STANOVANJE JE PRAZNO. CENA ZMERNA.
Vpraša se pri TISOVEC REALTY UT 1-4385
HIŠE NAPRODAJ
V Collinwoodu, v slovenski naselbini. Dobro zgrajeno zidano poslopje, vsebujoč en trgovski prostor m dva stanovanja po 4 sobe vsako. Vse prazno. Celo poslopje jc bilo pred nedavnim nanovo dekori-rano znotraj in zunaj. Gor kota na vročo vodo, fornez na plin. Zidana garaža. Cena zelo zmerna.
E. 114 St., severno od St. Clair Ave. Lepa hiša za eno družino, 6 sob, 1 na 3. nadstropju. Garaža. Cena zelo zmerna.
E. 140 St., severno od St. Clair Ave. Hiša za eno družino, 6 sob; garaža za 2 avta, velika lota. Cena zelo zmerna.
Aberdeen Ave. Hiša za eno družino, 6 sob, v lepem stanju. Garaža. Oglejte si in dajte ponudbo.
Imafno tudi veliko drugih novih in starih hiš naprodaj, v okolici E. 185 St. in Euclida.
Za podrobnosti se obrnite na
JOHN KNIFIC ' 820 E. 185 St., IV 1-7540
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ J ALEN
OVČAR MARKO
POVEST
(Nadaljevanje )
Marko, ki je med jedjo ves čas nekaj razmišljal, se je komaj napol pokrižal, pa je bil že zunaj. Drugi so «ele dobro vstali, ko je zapel v veži veliki zvoncev
"Aha, ga je snel. Le kateremu jarcu ga bo obesil?"
Na dvoru je veselo zacvilil in zalajal Volkun in poskakoval okrog Marka, ki je šel najprej zapirat leso, da ustavi trop na dvoru.
Pred vezne duri je prvi pritekel iz hiše Cenek, za njim Mani-ca. In dekle in hlapci in strižači in strižačice in Ančka. Iz veže pa sta pogledovala gospodar in gospodinja.
Na kateri vrat ga bo obesil?
Podlipnikova Anca, bi zamerila Marku samo takrat, če bi prezrl ves trop in bi izbral Pri-moževo ovco. Pa je imela tudi Anca svoje jarce in še precej, saj jih je kar tucat dobila za balo.
In Penek in Ančka sta imela svoje. Nista odnehala, • dokler jima ni odstopil oče ali mati kakšno posebno lepo jagnje. Sedaj nista več jagnjet, prodajala sta že odrasle jarce in sama gospodarila z denarjem.
Nad dvorom so cvrčikale in se trepeta je pozibavale lastovice, katere so preplašili od vodnjaka, kjer so pobirale lužo in gradile
in popravljale gnezda pod napu-ščem.
Volkun je pozorno obstal pred ovčjakom. Marko je odprl vrata. Kakor se vsiplje iz kašče skozi zatvornico žito v mernik, tako so se vsipale vrste jarcev na dvor.
Marko se je zanesel na Vol-kuna. Sam je prešel dvorišče in obstal pri lesi. Veliki zvonec mu je nabijal v roki.
Cenek se ni mogel zdržati. Pritekel je k njemu in ga zaprosil: "Marko, obesi ga mojemu črnemu koštrunu!"
"Saj že nosi snemi in daj velikega."
"Ni za to, Cenek."	<
"Daaaj, Marko!" je moledoval Cenek.
Marko pa je že ujel za volno veliko pisano ovco iz prve vrste, ji stisnil glavo med koleni in ji tako ročno pripel zvonec, da bi se bil oča prav gotovo dlje zamudil, kakor je bil najboljši ovčar.
Cenku se je vtaknilo, da ga Marko ni uslišal, pa jnu je opo-nesel: "Saj vem, da imaš Ančko rajši kakor mene."
Pred durmi so se vsi zasme-iali, Marko pa, ki ni vedel, da je velika pisana ovca Ančkina, je začutil, kako mu hiti kri v glavo. Naglo je odprl leso in stopil pred trop, da je prej zginil za voglom.
Zardela pa je tudi Ančka, ki
VSLED INFLACIJE STANE
produkcija filmskih predstav zelo veliko, zato se zadnje čase ne producira toliko dobrih filmov. Toda vodstvo našega gledališča skuša vedno postreči svoje posetnike z najboljšimi filmi, ki jih je mogoče dobiti.
R. K. O. KEITH'S - E. 105th THEATRE
FAST 105th STREET & EUCLID AVENUE
se je urno skrila po opravkih v kuhinjo. Anca, mama, je stopila za njo, in čeprav se je deklič vedno obračal od nje, ji ni mogla prikriti zardelega obraza.
"Cenek, ti jo pa utreneš. Veš, je bilo že od nekdaj tako, da imajo fantje rajši dekleta, dekleta pa rajši pogledamo za fanti kakor za dekleti," se je oglasila Brkovčeva Franca in na skrivnem, vsaj mislila je, da jo nihče ne vidi, dregnila narahlo s komolcem Miha, ki se ji pa ni upal vrniti ljubeznivosti, ker je predobro vedel, kako PocV.ipnikovim očem nič ne uide.
Res se je oglasil Cena: "No, za potrebo smo se že nasmejali. Sedaj pa za tropom, da vas ne bo noč podila."
Zarožljale so škarje, zapra-šilo se je iz vreč in plažovtov in prvi je stopil čez prag Miha in tik za njim Franca.
Pa se je spet oglasil hudomušni gospodar: "Miha, vem, da ne strižeš rad jarcev, pa ostani do ma, bova konjem repe prirezala." In se mu je naravnost v obraz smejal, samo na pol ust, kakor vselej, če je komu ponagajal.
"Meni je vseeno," je zamrmral vozar, grede pa je še ošinil Franco, kakor bi ji hotel reči: "Ali si ga morala stegniti. Sedaj pa imava. Boš vsaj vedela, kako zna Cena za jezik prijeti."
"Ata, jaz bom tudi pomagal konjem repe prirezovati," se je ponudil Cenek, ki se je silno rad sukal okrog konj, očetu v vese Ije.
"Si še premajhen. Na Reber boš šel, boš Ančki jarce držal, da bo laže strigla."
"Saj sem Ani tudi pomagal pri konjih."
"Na Reber, sem ukazal."
Cenek je molče odšel.
Podlipnik je pa v mislih saip s sabo govoril: "Naj si fant zapomni, čeprav je še otrok, da ne sme vsega povedati, kar misli." Jezilo ga je, da so se posli smejali na rovaš njegove Ančke.
v kuhinji pa je zaprosila Ančka mamo: "Preveč dela boste imeli s kuho. Kaj, ko bi ostala doma. Bodo pa drugi na Rebri bolj hiteli."
"Ne bodi no! Kdo te bo pa snedel. Kmalu boš do vrha, pa zardevaš, če ti ponagajajo z ovčarjem, ko vendar vsi vemo, da ni in da ne more biti nikoli nič res. Smejaj se še ti, pa bodo tiho."
Ančka je molče vzela plažovt in šl?arje, ki jih je Joža nalašč zanjo nabrusil in jih ji je že prejšnji večer dal, da bo laže strigla. Odšla je za vasjo po vrtovih na Krniški rob.
"Nak! Da fci se še ona Marku smejala. Nak! Ko je tako skrben in dober. Nak!"
Okrog vodnjaka so zopet posedale lastovice, gnetle v širokih ključkih razmočeno zemljo in jo odnašale v podstrešek, da popravijo stara gnezda, in so lepile obroče, da zgrade nova.
Maček je oprezoval za koritom. Dvakrat je naskočil lastovke, pa je drugič čofnil v tako lužo, da se je osramočen umaknil v polje stikat za mišmi.
Sonce je posulo Reber s cvetjem. Na zelenih jasah z marjeti cami, v zatišjih za skalami in grmiči z jetrnikom in vse počez z polno drobnimi rožicami, belimi, rumenimi, rdečimi in sinjimi kot nebo. Pod Pečmi pa so kimali petelinčki.
Marko je prignal na Krniški rob. Iz Doline je narahlo vlekel zgornji veter.
Že prejšnji dan je Marko ogledal jarce, kateri imajo lepo sko-drano volno, in je določil, katere "bosta strigli Ančka in Rozalka. Ne bodo rekli, da ne znata striči. Kakor bi žival slekel iz kožuha, tako bo vsa volna, ko zadnjič od-režejo škarje, ena sama plasta.
Pa če uganejo, da Ančki priganja samo odbrane živali, ga bodo spet dražili, da jo ima rad ? Naj ga. Drugače bi pa Ančko, da ne zna striči. Je pa že bolj
Mi DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
f
Zadnja čistka!
i 1.94 do 3.95
SPOMLADANSKI KLOBUKI
Več kot 800 v skupini!
•	Obširna izbera stilov
•	Poletne barve
•	Raznolični okraski
Ne zamudite te izvrstne prilike! Naša zaloga klobukov po višjih cenah je bila znižana na to nizko ceno $1! Mnogo, mnogo stilov na izbero . . . krasne poletne barve. Priporočamo, da kmalu pridete, ako želite najboljšo izbero!
Ž«/, ne sprejmemo poginih ali telefonskih naročil
The May Co. Basement oddelek • klobuki
$
1
Dvojno mero vaše kartne mize dobite s tem močnim vlaknenim zgibljivim
2^ vrhom za kartno mizo
•	Se odpre takoj! • Prostora za 8!
•	Se zgane na četrtinke za lahko spravo!
Nič vam ni treba skrbeti radi ncpričako-vanih gostov. Podvojite kapaciteto vaše kartne mize s tem DUBL-VRHOM. Narejen je iz posebno močnega vlaknenega lesa . . . vzdrži težko posodo na vrhu ki ima v premeru 46"!
1.99
2.98 Namizno pokrivalo iz prešitega Vinyl plastika, se raztegne in obrne
Prileže se "Dubli-Top" vrhu za mizo kot koža! Narejeno je iz debele prešite vinyl plastike in obrobljeno z močno elastiko. Temno zelena barva na oni strani . . . cvetlični vzorec na drugi. Se sčisti z mokro krpo.
39o
Postna in telefonska naročila se sprejema dokler traja zaloga, za nakupe od 2.01 (davek vključen)—
Pokličite
Cllerry 1-3000 oh ponedeljkih od 9. zj. do 9. zv. The May Co. Basement oddelek z drobnarijami
prav, da dražijo njega, kakor pa da bi se muzali Ančki in Rozalki: "Lejte! Nič kaj jima ne gre delo izpod rok."
In je odbiral izmed tropa živali z najbolj resasto volno: "Čakaj, Brkovčeva, te boš strigla ti, da ti bo veter sproti odnašal volno, tako se ti bo trgala. Pa jo lovi z jezikom, dolgega imaš do-volj."
In, da bi vsem ponagajal, ki so se mu pred pragom zasmejali, je nastavil trop proti borovemu gozdiču za Brukom. "Da bodo morali dlje iti za njim."
Volkun je postal nemiren. Iskal je sledu na tleh, visoko dvignil glavo in vsrkaval in izpiha-val zrak, kakor bi prečejal vonje, ki jih je donaša^ rahel veter. Obletel je v skokih drobnico, da je bil pred tropom, in ni pustil nobenemu jarcu več naprej. Marko pa je hotel ponagajati, zato je tiščal živino pod Brunk. Volkun je pokazal zobe. Jarci so se začeli sukati v kolobarju, kakor bi proso meh.
Marko je postal nejevoljen: "Beštja, pasja, tak spusti živino naprej."
Pa Volkun ni odnehal. Grozeče je pričel lajati proti borovcem in spomnil ovčarja, da je najbrža prignal trop na volčjo sled ali pa da je morda celo kakšen volk zjutraj zaostal v borovcih. Nič jim ni zaupati, mrham! In je pripustil Volkunu, da je potisnil trop nazaj in je z njim pod lipami in limovci srečal strižače in strižačice.
"Spet te bo Podrobar ozmerjal, da jarce za plotom paseš," se je oglasila Brkovčeva, da bi ponagajala Marku, ko ni mogla gospodarju in se ni več upala Ančki.
"Glej, da ne bo Podlipnik tebe, če boš grdo strigla!" in ji je pahnil najbolj resastega koštru-na na plažovt.
Marko nikomur ni povedal, kako se mu je Volkun uprl in zakaj se mu je . Povprašal je le, ali se ne utegne mračno nebo izprevre-ii v oblačno. Vedel je namreč, da se ob jasnem soncu zverjad ne upa iz gozda in na piano; "Lastovice visoko letajo; lepo bo!" Kljub temu sta se on in pes vedno sukala med tropom in Brun-kom in robevnice bi ne bil odložil za ne vem koliko ne in je rajši z eno samo roko lovil jarce za Ančko in Rozalko in Franco. Drugi so si jih večinoma lovili sami, kar od kraja.
Ropotali so zvonci, jarci so ne-
prestano bleketali, da se je Brkovčeva, nejevoljna jezila nad njimi: "Le kaj se tako derejo, saj jih ne devljemo iz kože. Prava reč, če jih ostrižemo. Nobeden ne bo s kratko volno zmrznil čez poletje."
Spet jo je zavrnil Marko: "Naj se. Kako pa bi ti vpil, če bi ti lase ostrigli. Ce bi ti pa jezik le malo prikrajšali, pa iz kože skočiš, kakor imaš dolgega."
Vsi so se glasno zasmejali Franci, le Ančka je s pogledom prosila Marka: "Nikar!" Zasmilila se ji je Franca, ker ni bilo Miha na Rebri, pa se je tako veselila, da bo ves dan z njim. In je vedela, da bo kmalu Miha moral s parizarjem na cesto in ga ne bo dva, tri mesece več nazaj".
Pogovor se je pretrgal. Le škarje so škrtale in Ančka je vrgla že drugo volno, kakor kožuh sprijeto, na rjuho. Rozalka ni prav nič zaostajala za njo. Obeh je bil Marko vesel in je pri-tiral tudi Franci, ki je že dva re-sarja ostrigla, lepo skodrano ovco, da se ji volna ne bo raztrgala. Razumel je dobro Ančkin pogled.
Franca ga je začudeno pogledala in dobro ji je delo. Rekla je: "Marko! Sedaj bova spet prijatelja."
In nato so bili vsi tiho, le zvonci so zvonkljali, jarci so se oglašali in škarje so škrtale.
Okrog jarcev in ljudi je stopicala, se preskakovala in potresa-la z repkom pastiričica. Tako domača je bila, da še odletela ni, ko jo je Manica poskušala ujeti; komaj za dober sežpnj se je preletela pred otrokom.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini praktioiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dnfovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Togal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street.
Urad je odprt od 9.30 zj do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Manica se je naveličala pri jar-cih. Zmuznila se je k bečelnjaku, sedla za brinov grmiček, da bi jo bečele ne napodile, prisluševala brenčanju bečel in ogledovala, kako so izletavale in kako težke padale na brade, kadar so se vračale s paše. Tako se je zaverovala vanje, da nič ni čutila, kdaj je prišel k bečelnjaku Vrbanek, majhen, postareh možiček, ki je kajžo že da\mo sinu oddal, sam pa si je izgovoril bečele, da je modrijanu pri njih, največ sam sebi, pa tudi drugim, če so pri-sedli. "Manica! Kaj pa ti delaš tukaj?"
(Dalje prihodnjič)
ŠTIRIDESETLETNICE
Leta 1912, to je pred 40 leti, so Srbija, Bolgarija, Črna gora in Grčija napovedale vojno Turčiji. Ta vojna je trajala od 8. oktobra do 3. decembra in so bili Turki poraženi.
Kitajska je postala republika 15. februarja 1912. Za prvega predsednika kitajske republike je bil izvoljen Juan ši-Kaj.
V noči med 14. in 15. aprilom 1912 se je na svoji prvi vožnji iz Evrope potopil luksuzni potniški parnik White Star linije "Titanic," ko je v bližini New-foundlanda zadel v ledeno goro. Utonilo je 1,517 oseb,, med njimi 103 ženske in 53 otrok. Vseh potnikov in posadke je bilo 2,207. To je bilo pred 40 leti.
—NOVA DOBA
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179'
Here's A Leap Year .l ip, Girls —
"Don't Lose Yom: Man By A Nose!"
V i

, "Some people might as well wear a clothes pin on their nose. They don't seem to use it," says Researcher. ^
NEW YORK, N. Y. —Even in leap year, daughter can lose that beau — by a nose, a scientific researcher insists.
•	The gal's nose may be pretty, too. That's not the point It's "his" nose that's important in this story.
•	According to J. T. Hohnstine, Director of Wizard Research Laboratories. "Many husband-seeking
strikes on them. They live in homes where most of the family seem to have a specific anosmia. That's only a technical way of saying they have become comfortably accustomed to household odors that are not pleasant to visitors." These can be pungent cooking odors, heavy, musty fur-smells, dank cellar odors and others, he points out. > "Because of long familiarity, the odor« just dpn't exist for theie
families. They don't smell them. But what chance has daughter's exotic perfume?^' he asks, "in com-petition with household odors that will cause a young man's nose to wrinkle uncomfortably?"
Well, what can a gal do?
Our authority says it may be a big job, to re-educate the family's sense of smell. But a quick solution for dating daughters is to get one of the newest push-button typo deodorizers. When the young man is due to call "Bomb the odors away. Make home sweet home really smell sweet. Wizard Aerosol, !for exam« pie, in the form of a push-button bomb, kills odors instantly. It leaves the air as appealing as you are. So use your nose gals. It will opei>your eyes. You may even win your man — by a nose."
WANTED TO RENT
3 RESPONSIBLE ADULTS, 16 year old son, need 5-6 room apartment or house. Any good location S. or S.W. Will decorate. Moderate rental.
TRiangle 4-0989
RESPONSIBLE City Fireman (Vet), wife, 5 year old son, urgently need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental.
ABerdeen 4-3396
RESPONSIBLE Business Couple, no children, need 3-5 room unfurnished apartment. Any good location North. Moderate rental. Call Thelma—DElaware 7-9358 week-days 9-4
RESPONSIi^LE Couple, 3 children, urgently need 4-6 room unfurnished apartment. Any good location N. or N.W. Moderate rental.
Lincoln 9-5766
RESPONSIBLE Minister, wife, 2 adult sons, need 2 bedroom furnished 4-5 room apartment or home. Near N. or reasonable commuting distance to N.W. University.
WHeaton 8-4183
BUSINESS OPPORTUNITY
Good buy — CLEANING STORE. Furnishes living space. Well established business. Selling on account of leaving city. See to appreciate.
Call EAstgate 7-7938
A REAL BUY — Electric Appli" ance, Record Shop and Radio Repair Store. Well cc^ippcd and well stocked. Must be seen to appreciate. Selling due to other interests. Phone owner.
Kil 5-4080 or Pal 5-1318


ilBliiUliilaliilaliiUliilaliilaliiUiilaliiiBliiwI"'-'''